KRALJEVINA SRBA, HRVaTa i SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
BAZUKI) 12 (3)
PATENTNI
IZDAN 15. FEBRUARA 15)25
SPIS ŠTEV, 2528
Consortium fiir elektrochemische Industrie G. m. b. H.
Httnchen.
1‘O^lopek za izdelovanje smol i/. aldehiduv.
Prij:i\ i z dne 15. oktobra 1922.	Velja od 1. decembra 1923.
Prvenstvena prjvien z dne 20. oktobra 1921 (Nemčija).
Znano je da se dovede kisline do učin kovanja na aldehide, da se izvede njihove nizke polimerizaci sko in kondenzacijske produkte kakor na pr paraldehid, metal dehid, krotonatdehid iz acetaldehida. Pri teh reakcijah nastanejo kot stranski produkti več ali manj velike množine smolastih maž (na pr DeFpine ; Am. Chem. et Pli>s 16, 196 ff).
Pronašlo pa se je, da se more reakcijo med aldehidom in kislino tako voditi, da bistveno tvorijo le dragocene smole v dobrem pridobitku.
Pokazalo se je namreč, da učinkovanje kislin na aldehide ne obstane pri zgoraj imenovanih kondenzacijskih in polimeriza-cijskih produktih ako se zadostno dolgo nadaljuje učinkovanje kislin primerno pri viSji temperaturi,
Razen tega se je našlo, da se morejo z učinkovanjem kondenzacije iz kislin dobljene aldehidno smole izboljšati. V ta namen se podvržejo pred ali po odstranitvi odvišnjih kislinskih ostankov tvorničnemu obdelovanju z daljšim segrevanjem S tem zadobo večjo trdoto, višje omehčališče ter večjo svetlost
Kislinske smole se nadalje lahko pred ali po v predstoječem navedenem termičnem obdelovanju strdijo po znanih medodah s stapljanjem s kovinskimi oksidi ali s poeste-renjein n. pr. z glicerinom, ter s tem iz boljšajo.
Smole se dajo konečno beliti z obdelovanjem s kisikom ali oksidacbskimi sredstvi.
Z oksidacijo se tudi posreči, da se prove dejo v boraksovi raztopini neraztopljive smole v v boraksu raztopljive ter se s tem znatno razširi možnost n ihove vporabe.
Smole se dajo pridobivati v kompaktnih kosih lahko pa se tudi stvori,o v običajno obliko ploščanateg« šelaka n. pr. z izvalja-njem raztaliine.
Smole, ki se dajo dobiti po predstoječem postopku služi,o kot nadomestek za naravne smole. Raztaljive so v večini običajnih raz-topivnih stedstev za smole in se dajo v svoji raztopini uporabljati kot laki, politurna sredstva, apreture in pod. Radi njihove lahke raztaljivosti se lahko pridodajo težko se ta lečim smolam in se da s tem oljašati sta-Ijenje poslednjih
PRIM KR i.
V kotel s 400 deli 25‘/o ne Žveplene kisline se pusti ob močnem mešanju teči 800 delov acetaldehida. Temperuturo se najprej drži nekaj ur na 40 ter segreje nato na kakih 100' Oljnata faza postaja vedno bolj gostotekoča Učinkovanje kisline se prekine, ako je vzeta poskušnj* pri navadni temperaturi trdna. Ta trdna masa se izmije in se zatem podvrže dalj časa termičnemu obdelovanju. prednostno pri kakih 150 . Dalj časa v raztaljenju zadržani produkt daje po ohla-jenju trdo smolo, je raztaljiv v običajnih raztalilih za smolo ter je pripraven kot nadomestek za naravne smole.
Namesto žveplene kisline se lahko vpo-
oin. a.
rahljajo tudi druge rudninske kisline in kisle soli same zase ali v mešavini s pripadajo čimi kislinami.
PRIMER II.
V	200 delov !0%—ne solne kisline se pusti ob močneiji mešanju teči 1000 delov krotonaldehida.' *Ko je dotok dokončan, se reakcijska mešavina segreje dokler nj vsebina prešla v rjavočrno, trdno maso Ta se nadalje obdeluje po primeru I
PRIMER III
V	000 delov 25\,—ne raztopine natrijevega bisulfata se pusti ob mešanju teči sOO delov aeetaldeliida. Nadaljnje podelovanje se vrši po primeru I.
V	okolnostih je ugodno, da se reakcija izvrši ob prisotnosti primernega raztopilnega sredstva, ki se ne izpremeni po soli oziroma po kislih soleh, na pr. ledenemu octu.
PRIMER IV.
Mešavini od 100 delov 201 o—ne žveplene kialine in 400 delov ledenega octa se doda ob močnem mešanju 1000 delov krotonal deh'da. Po dokončanem dotoku se reakcij ska mešavina nekaj časa segreva ter konečno zlije v vodo. Pri tem se odločujejo rjave
smolnate mase, ki se lahko podeiujejo po predstojećih primerih
PATENTNE LASTIT VE:
l.) Postopek za izdelovanje smol, označen s tem, da se izpostavi aldehide alt njihove kondenzacijske oziroma polimerizacijske produkte podaljšanemu učinkovanju rudninskih kislin ali kislih soli.
2)	Postupak po lastitvi l ) označen s tem da se izvede to učinkovanje ob fini porazdelitvi, in s koristjo tudi ob povečani temperaturi.
3)	Postopek po lastitvi . I. in 2), označen s tem, da se podvrže dobljene smole pred ali po odstranjenju nepotrebnih kon denzacijskih sredstev termičnemu obdelo vanju s segrevanjem na višjo temperaturo.
4.	) Postopek po laslitvi l) — 3), označen s tem, da se podvrže dobljene smole pred ali po strjen ju oksidirajočemu obdelovanju.
5.	) Postopek po lastitvi l ) do 4), označen s tem, da se strdi dobljene smole s segretjem s kovinskimi oksidi ali s počste-renjem z alkoholi.
6) Postopek po lastitvi I ) — 5), označen s tem da se dene dobi.ene smole v ploščnato obliko, ki morejo služiti kot nadomestilo za naravne smole