,,Zakaj diskriminacija ?“ Članek razpravlja o nadvse perečem vprašanju vrnitve škode, ki so Jo lašist) povzročili tržaškim Slovencem in ki še vedno ni povrnjena kljub dejstvu, da so zavezniške oblasti povrnile škodo storjeno po nacistih in fašistih vsem drugim narodom. Poštnina plačana v gotovini Spedizlone in abbon. post. 1. gr. TRST, četrtek 29. novembra 1951 Ob osmi obletnici zgodovinskih sklepov ^ , 7-.:bqrb:; BlStVO ljudske revolucije V FLRJ m mena humana not v socializem V Beogradu je n* svečani akademiji govoril Aleksander Rankovič - terinskem jeziku beneških Slovtncev v zasmeh določbam svoje lastne ustave in svečano sprejetih mednarodnih obveznosti, v zasmeh Listine tistih Združenih narodov, med katere bi hoteli biti vključeni. V Trstu tn v Italiji pa so postali ne samo opričn'ki teh imperialističnih pohlepnežev, temveč tudi njihovi najborbenejši propagatorji, agenti tiste kretneljske kominjormovske centrale, ki je hotela pred tremi leti in P*>1 svobodoljubne jugoslovanske narode ponovno podjarmiti, ki danes njihovo borbo blati in ki je že pred osmimi leti sklepe v Jajcu proglasila za «nOž % hrbet» Sovjetski zvezi. Toda kot je vsaka nasilniška borba proti pravicam slehernega naroda nujno brezuspešna, tako bo brezuspešna tudi borba vseh sovražnikov našega narodnostnega obstoja. Kakor ne bodo v svoji borbi za pravico in resnico jugoslovanski naredi nikoli popustili, tako bomo v svoji borbi vztrajali tudj mil. Pri tem nas bo krepila zavest, da bo prišel tisti dan, ko se bodo tudi za nas uresničili zgodovinski sklepi, katere smo kot svoje in kot rezultat lastne borbe pomagali ustvarjati tudi mi. . zavesti pil enem delu držav-. ljanov. ((potemtakem je poudaril . maršal 'rito — medtem ko je v i naši državi ta demokratični : razvoj vsak dan bolj viden, m ■ v sovjetski zveri niti govora o ■ kakršni koli demokraciji. Tam ni niti politične niti kulturne ■ demokracije, niti demokracije v proizvodnji, temveč vlada prava stianovlada v vseh porah. Tam niso niti po 34 letih revolucije dalj tovarne delavcem v upravo. Tam ni svobode misli in ustvarjanja bodisi v književnost,, znanosti, muziki ali kje drugje«. Maršal Tito je nato dejal, da je tretji bistveni element razlike. v pravilni rešitvi nacionalnega vprašanja bodisi formalno bodisi vsebinsko. «pri nas je človek, ljudje — vse, ig nadaljeval maršal Tito, nas glavni cilj je c,m prej in čin* boij humano ustvariti čim boljše življenje ljudem, poiamezn.kom in vsej skupnosti. Mi se trudimo, da tudi ped najtežjimi okoliščinami vodimo v prvi vrsti skrb za človeka, zaradi katerega se uresničuje socializem. V Sovjetski zvezi je to že navadna številka, a ljudstvo brezbarvna množica, ki mora brez ugovorov ubogati m izvrševati zapovedi voditeljev, ki stojijo ‘znad ljudstva#. Glede razlik med jugoslovanskim sistemom in sistemom v neki buržoazno - demokratični državi, je maršal Tito dejal, da je ta razlika v prvi vrsti v tem, da je Jugoslavija socialistična, on« druge pa so kapitalistične države. Tam je način proizv:*.i. nje kapital,st-čen, tukaj pa socialističen, t- j. tam so sredstva za pro.zvcdnjo v rekah posameznikov ali pa skupine kapitalistov medtem ko so tukaj ta sredstva v rokah družbene skupnosti, v rokah neposrednih proizvajalcev. Teda, Koristi od takšnega načina proizvodnje ima pri nas! \sa skupnost, je dejal Tito. a v prvi vrsti neposredni proizvajalci; pri nas presežek dela v korist vse socialistične družbe, a v kapitalističnem sistemu gre ta presežek v prvi vrsti v korist posameznika ali pa skupine kapitalistov. Lastniki sredstev za proizvodnjo — kapitalisti. v Želji, da- bi dosegli čim večji dobiček, se trudijo, da bi to dosegli na račun delavcev s povečanjem' intenzivnosti deia do maksimuma in z nizkimi plačami. Veliko vlogo v tem igra Čim večji tehnični razvoj sredstev za proizvodnjo, ki izriva iz proizvodnje del delavstva, s čimer se ustvarjajo cele armade brezposelnih, lačni ali napol lačni služijo kot rezerva za slučaj potrebe kapitalistov. Razume se, da je še mnogo drugih razlik med sistemom socialistične in kapitalistične ' družbe. Te razlike postajajo toliko večje, kolikor se naša socialistična družba vse bolj in bolj razvija in ustvarja Vse več 1 in več pogojev za doseganje i našega cilja — ta cilj pa je: da lahko člani socialistične druž- ' (Nadaljevanje na 3. strani) ' PROCES O DOGODKIH NAD PORČINJEM Demokristjanske priče glavni steber obtožnice VESTI 0 PRENEHANJU BOJEV na vsem korejskem bojišču niki glavnega stana pa so medlem začeli določati mejo nevtralnega področja. Sporazum o prenehanju sovražnosti namreč predvideva ustanovitev vmesnega področja širokega štiri kilometre. Vest o dejanskem prenehanju ognja na Koreji je vzbudila v VVashingtonu veliko zanimanje, vendar pa odklanjajo uradni krogi vsak komentar. Številne osebnosti v Washingtonu so mnenja, da gre za logično posledico dogovora o črti, na kateri naj boji prenehajo. Mnogi pa so mnenja, da boji ne bodo popolnoma prenehali. Dejstvo pa je, da boji do skrajnosti ne bi sedaj prinesli nobene koristi ne eni ne drugi strani, ker bo treba morebitno pridobljeno o-zemlje znova zapustiti, če pride do premirja v tridesetih dneh. Zato nekateri menijo, da je malo verjetnosti, da je prišlo med obema poveljstvoma do kakega častnega dogovora, kajti sama logika narekuje edini-cam, ki se borijo, da se vzdržijo vsakih sovražnosti. RIM, 28. — Nocoj sta De Ga. speri in britanski zunanji minister Eden v Rimu podp* al« pogodbe o kulturnih stikih med Anguijo in Italijo in konvencijo o socialnem zavarovanju Konvencija o socialnem nav«, rovanju pa predvideva, d« bo vsaka trt pogodben-n ort*v na svojem ozemlju spcMavaia pravice. ki izvirajo iz zavarovanja državljanov druge države v njihovi domovini proti bolezni, brezposelnosti, materinstva, proti starosti in nezgodam, 2 — 29. novembra 1951 TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE • MALI OGLASI Danes, četrtek 29. novembra Dan ljudske revolucije Sonce vzide ob 7.21, zatcne ob 16.24. Dclžina dneva 9.03. Luna vzide ob 8.12. zatone ob 16.16. Jutri, petek 30. novrtnbra Andrej, Hrabroslav PROTEST KRŠČANSKE DEMOKRACIJE PROTI OSTREJŠI FINANČNI_ POLITIKI ZVU Žnižanie praračuna za dtvo poilei)e 1952 napoveduje Mr Haroldson, šef ZVU za finance in gospodarstvo • Sovi nisri se boje za svoje stolčke Bodo trpele osnovne potrebe mesta? uradništva precej premalo. Isti. da ustvarjajo njim poslušno vo-list poudarja, da je ta vsota j lilno množico in tako nasilno V včerajšnjem šovinističnem tržaškem tisku smo lahko kitali zelo žolčen protest »Pokrajinskega odbora Krš'čanske-de-mokracije za Trst in Istro*. Direktor oddelka za finance in gospodarstvo pri ZVU Mr. Ha* roldson je pred dnevi namreč Izjavil dopisniku gospodarske agencije «Astra», da bodo prisiljeni znižati tržaški proračun. Mr. Haroldson je poudaril, da bo v Rimu od 3. decembra dalje sestanek mešane komisije, ki bo sestavljena' iz predstavnikov ZVU. in italijanske vlade in ki bo razpravljala o proračunu za prvo polletje 1952. Glavna naloga tega sestanka bo mižati proračun in deficit Tržaškega ozemlja, ki ga pokriva finančno ministrstvo italijanske republike. ZVU je že doseda j mnogo napravila, da bj znižala deficit, vendar je ta ostal za drugo polletje 1951 še vedno občuten jn b$ znesel okoli tri milijarde lir. Mr. Ha-roldson obenem poudarja, da bodo ostale nespremenjeng postavke za najvažnejše potrebe mesta in to za graditev stanovanjskih hiš, za modernizacijo in razširitev pristaniških objektov in za razvoj industrijskih zmogljivosti. Predvidevajo, da bodo v prvem polletju 1952. leta porabili iz javnih fondov okoli milijardo Ur z'a , gradnjo stanovanjskih hiš. Prav tako tudi ne bo vplivalo znižanje deficita na obseg javnih del v pristanišču in na gradnjo industrijskega pristanišča v Zav-Ijah. Šovinistični tisk ostro protestira proti takemu znižanju deficita. T0 je deloma nerazumljivo. saj bi z znižani^m deficita njihova ljubljena Italija plačevala nekaj miliiard lir na leto manj. Včerajšnje »Ultime komaj dovolj velika za kritje 60 odst. stroškov za plače, mezde in pokojnine občinskega osebja. Seveda ne bo zadel ta ukrep samo občine, temveč tudi vse ostale javne ustanove, ki so polne nepotrebnega osebja. Zelo težko lahko izrečemo dokončno sodb0 o tej tako presenetljivo trdi finančni politiki ZVU ker nam žal še niso znani podrobni podatki o bodočem proračunu. Vpitje demokristjanov pa je zelo razumljivo. Bojijo se za one številne usluž-bence, ki so v Trstu samo zato, dokazujejo italijanstvo Trsta. Prav tak© jim ni všeč, da bo ta ukrep zadel pnih 20.000 esulov, ki jim tukajšnje šovinistične oblasti na račun državnega denarja spletajo topla gnezda. Po izjavah odgovornega člana ZVU, lahko sodimo, da znižanje deficita verjetno ne bo prizadejalo resničnih potreb prebivalstva. Ce pa se bo zmanjšal birokratski aparat, bo imelo prebivalstvo od tega samo dvojno korist. Dokončno sodbo pa bomo lahko izrekli šele, ko bomo uoznali predloženi proračun podrobneje. Kmetje, pozor! Nevarnost slinavke preti tudi vaši živini. Citajte jutri na III. strani našega dnevnika razlago o tej bolezni, njenih znakih in o ukrepih, s kateri' mi jo boste lahko preprečili. Šentjakobsko PD «li/an Cankar» priredi f nedeljo 2. decembra 1951 ob 17. uri v dvorani na stadionu «PRVI MAJ» H KONCERT Nastopijo: pevski zbor, t&m-buraški zbor in recitatorji. Prireditev je v korist novoletne jelke. Olavno sredstvo šovinistov, ia lii spremenili njegov narodnoslni sestav Dolžnost vseh Slovencev je, da se tem raznarodovalnim načrtom upirajo in jih preprečijo Na zadnjih dveh okrajnih skupščinah OF v Nabrežini in na stadionu «Prvi maj» za II. okraj je prišla v poročilih, zlasti pa v diskusiji do izraza velika zaskrbljenost članov OF spričo raznarodovanja našega življa v mestu in prodiranja italijanskih šovinističnih elementov na podeželje. V diskusiji so na primer prenekateri tovariši dejali, da grozi slovenstvu našega podeželja večja nevarnost sedaj kot za časa fašizma, ko nismo imeli ne šol ne prosvetnih društev ne svojega tiska. Ta trditev bi se zdela paradoksna, vendar pa vse- Prosimo nase naročnike, da čimprej poravnajo zaostalo naročnino. Najlaže plačajo po poštni potočnici, ki jo bomo priložili eni izmed prihodnjih številk, ali naravnost na upravi lista v Ul. sv. Frančiška 20 -1. Ako Vi sami plačate, prihranite nam veliko dela. Mesečna naročnina znaša 350,— lir. UPRAVA LISTA Notizie» pa prinašajo številke, | buje kruto resnico. ki nekoliko razjasnjujejo njiho-i vo ogorčenje. V občinskih krogih so menda izvedeli, da bo za občinske potrebe dala ZVU za prihodnje polletje samo 300 milijonov lir. To je seveda za serianje potrebe občinske uprave, ki ima mnogo odvečnega S kolesa nod tovornih Nekako okoli 16. ure je 21-lel. ni VHtorio Perich doma iz Sv. M. M. Sp. št. 534. kj je zaposlen prj tvrdki «Zeico in Loča. telli» vozil s svojim kolesom po Ul. Flavia. Nenadoma pa je iriadenič padel s kolesa in se zvrnil naravnost pod tovornik Jast iste tvrdke ki ga je k sre. čj samo oplazil. Mladeniča so z istim vozilom odpeljali v bolnišnico, kjer to verjetno ostal kakih 12 dni na II. kirurškem oddelku. Za časa fašizma s0 bile res po naših vaseh italijanske šole, ki so tudi uspele od-uje vati našo mladino njenemu rodu,* toda ta mladina je govorila vsaj doma slovenski in vasi so pač ostale kot celota glo,venske, Naseljevanja Italijanov po naših vaseh v takšnem obsegu kot sedaj pa ni bilo. Zato je res potujčevanje naših vasi sedaj mnogo nevarnejše, kljub temu da uživamo vsaj formalno nekatere nacionalne pravice. Zato ne bomo nikoli dovolj opozorili na nevarnst, ki nam preti. Naše vasi namreč preplavljajo razni esuli iz Istre. Toda med temi esuli je mnogo ljudi ki jim nit; ta naziv ne pripada, in se nazivajo esule le zato ker jim to pag nese. Italije, ki so službovali po naših krajih le začasno in so imeli svoje staln0 bivališče na Jugu, so pribežali iz Istre in ostalih delov Primorske v Trst, se niso vrnili domov v Italijo in se proglašajo za esule. čeprav velja ta naziv samo za stalne prebivalce omenjenih primorskih krajev, kj so se od tam izselili. Vsi ti ljudje so našli v Trstu zaposlitev in tudi stanovanje, saj imajo pri vsem tem prednost pred domačini. Najprej so začeli zidati zanje hiše v predmestjih kakor pri Sv. Ivanu, pri Sv. Ani itd. ter so tako spremenili narodnostno lice teh predmestij iz slovenskega v italijansko sedaj pa silijo vedno bolj na podeželje, čeprav ima jo v mestu samem zaposlitev. Primerov za to kolonizacijo našega podeželja je mnogo. Naj omenimo samo Opčine, Križ. Sesljan, Devin in Stivan. V teh krajih je vedno vefi resničnih in namišljenih esulov. V Križu je 12 barak za esule, dalje so se drugi nastanili v vasi. Te barake so tudi v Devinu, v Stivanu je ribiško naselje s 7 družinami in obetajo, da se iih bo tja naselilo še 40. Na Opčinah je po raznih hišah veliko število teh esulov. ki iih je mnogo tucH med policaji, financerji itd. V nabrežinskem okraju je na primer vas Mav-hinje, kjer ni bilo do leta 1943 nobene italijanske družine, sedaj jih je kar 16. Kot po navadi nam tudi v tem primeru najbolje prikazujejo stanj e številke. V nabre-žinsiki občini je bilo leta 1945 okoli 500 Italijanov, konec lanskega leta p£ kar 1230. V petih letih ie njihovo število naraslo kar za 730. Toda to še ni dovolj; v prvih B mesecih letošnjega leta je število Itali- 103. V Devinu je na primer 1/3 prebivalcev italijanske n&■ rodnosfi. In vendar je bil Devin nekoč čisto slovenska vas z zelo zavednimi prebivalci in živahnim prosvetnim delovanjem. Kakšen je zunanji videz Sesljana, vedo vsi, ki so šli kdaj tam mimo. Tam imajo celo vsi slovenski trgovci in gostilničarji samo italijanske napise na svojih obratih. V kraj pa se naseljujejo vedno novi Italijani. Te dni smo v našem listu objavili vest. de se misli iz Mav-hinj izseliti 8 mladih fantov, ker ne najdejo zaposlitve. Vsi esuli, ki so se naselili ob obali, pa hodijo delat v Trst. Toda to še ni dovolj. Pojdite z vlakom v Nabrežino ali iz Nabrežine v Trst. Zjutraj in proti večeru je poln vlak Italijanov in Furlanov. ki prihajajo v Trst na delo in se zopet vračajo. Res je. da pri nas primanjkuje zidarjev, toda težakov vendar ni treba klicati na delo iz Furlanije ob veliki brezposelnosti, ki vlada pri nas. Poleg naseljevanja pa se po- Razni uradniki, žandarji, želez-1 ianov naraslo še za 99, ker se ničarji in učitelji iz Južne I jih j? priselilo 202, odselilo pa GORIŠKEGA Kako dela konzorcij za izsuševanje močvirja na Prevalu Pred časom je vudstvo konzorcija za izsuševanje močvirja na prevalu aop^t ustavilo dela. Zakaj? Tega nihče ne ve. Vodstvo konzorcija, ki so ga kmetje, lastniki močvirnate zemlje na Prevalu ustanovili približno pred petnajstimi leti, ni nikoli obveščalo članov o poteku dela, rte o vzrokih prekinitve. Nikoli nii še dalo svojini članom, ki že petnajst let plačujejo re,den da-vefc za izboljšanje svojih njiv, obračuna ne o svojem delovanju rie o finančnem stanju. Nihče od članov n« ve, koliko je konzorcij, ki ga vodi baron Codie zorcij prav gotovo ne to nikoli več izsuševal, jim je baron odgovoril, da lahko zahtevajo nji-hovo povračilo. Pri terr. pa je prizadete opomnil, da bodo s postopkom za povraičilo na zgubi, ker jih bo stalo več kot vsi krivično plačani prispevki. _ Kakor smo že omenili, so le redtoj tisti kmetje, ki uživajo a so vse to le vesti, ki krožijo, vendar pa imajo navadno tudi take govorice svojo podlago. Zaradi tega se nam zdi nujno, da že sedaj odtočno odgovorimo vsem, ki mis- lijo kaj špekulirati s slovenskimi šolami, da take stvari odklanjamo. Nova šolsko poslop-ie, ki ga grade pri Sv. Ivanu naj služi osnovnošolskim otrokom od Sv. Ivana, saj sq je zaradi zelo naraslega števila prebivalstva v tem okraju nujno potrebni, ne pa da mislijo nQ-•itaniti v njej slovenske srednje 5ole. Za te mora mestna občina najti v mestu primemo stavbo ali zgraditi novo šolsko poslop-ie, saj So slovenske srednje šole v neprimernih prostorih, kar smo tudi že večkrat poudarili. Le taka rešitev bi bila pravilna in bi bil; z njo zadovoljni starši svetoivanskih osnovnošolskih otrok, prav tako kot starši srednješolskih dejakov celega našega ozemlja. MIKLAVZEVANJE DRUŠTEV I. OKRAJA Prosvetna društva «S. Jen-1 ko», Rojan, «S. Gregorčiču j PROSVETNA DRUŠTVA in pevsko društvo »Tržaški------------------------------------- zvonu vabijo svoje člane in PROSVETNI KROŽEK OPČINE priredi danes dne 29. t. m. ob 20.30 v kinodvorani na Opčinah KONCERT Sodelujejo solisti iz ljubljanske opere: VILMA BUKOVČEVA ELZA KARLOVCEVA in MIRO BRAJNIK ter KOMORNI ZBOR. Predprodaja vstopnic v pekarni Cok. Jugoslovanska delegacija ne sprejema strank 29. in 30. novembra zaradi državnega praznika. prijatelje na miklavževanje, ki bo v soboto 1. decembra t. K ob 21. uri v društvenih prostorih, Ul. Ruggero Manna 29. Obdarovanju sledi zabava in ples. Poskrbljeno je tudi za prigrizek. Miklavževa darila oddajte vratarju v Ul. R. Manna 29. Cisti prebitek je namenjen skladu za novoletno jelko. SKEDENJ OBVESTILO URADA POSTNIH TEKOČIH RAČUNOV Vsi trgovci, katerih letnj do. hodek prekaša 150.000 lir, morajo po ukazu št 106 z dne 13. maja 1949 ZVU vložiti na teko. či peštni račun 20.000 lir z vin-kulacijo v prid finančne upr s ve Mnogi trgovci so sicer vložili v tekoči račun omenjene vsoto, toda je niso vinkuliradi. Priza. dfcti so naprošeni, (ja izpolnijo omenjeni ukaz ter pošljejo posebno pisano tržaškemu uradu poštnih tekočih računov. IZPRED SODiŠČA Na tujem triciklu v zapor Ob poi štirh zjutraj 11. novembra tega leta so policijski agenti presenečeno opazovali nekega moškega, ki se je v tistih urah, ko vsi v mestu spijo, vozil s triciklom po Ul. Machiavelli.1 Ker se jim ie zdelo vedenje neznanca sumijlvo, so agenti. pristopili in ga vprašali za dokumente. Mož je jecljajoč za. čel pripovedovati to in ono in Ivančno priznal, da jih nima. Na policiji, kamor so ga taikoj odpeljali, so ga identificirali za 19-letnega Artura Canelotta brez stalnega bivališča. Nadalj-na preiskava je ugotovila tudi, da je bil tricikel ukraden v veži stavbe št. 2 v Ul. S. France-sco ter je bil last Franca Prime. Canelotta so seveda pod obtožbo tatvine izročili sodišču, ki ’je včeraj obravnavalo njegov primer. Obtoženec se ie na vse načine branil in trdil, da ga ni hoiel ukrasti, temveč si je zaželel samo malo zabave. Tistega večera je namreč stopil v vežo ter hotel prositi v kuhinji restavramta «Fortuna» za malo hrane. Ker je bila kuhinja že zaprta, se je obrnil in hotel oditi, vendar je v veži opazil tricikel, ga zajahal in se odjeljal po mestu. Sodišče ni hotelo upoštevati Canelotrtove razloge ter ga je obsodilo na 8 mesecev zapora jn na plačilo 6.00Q lir globe. Predsednik: Zulmin; tožilec: Pascoli; zapisnikar: Neri; ob- ramba: odv. Falconer. Spal je v tujem avtu V noči 11. novembra letos je policijski insp. Ricatto v družbi nar. Origlia in kapi. D’Urso opaziil v bližini «Mexica club» nekega mladeniča, ki se 'je sumljivo vrtel okoli ameriškega avtomobila. Mladenič se je tedaj ozrl :n ker ni videl nikogar, jc odiprl vrata im vstopil, Minulo je koma.-] nekaj minut, ko sta iz zabavišča stopila dva ameriška vojaka, ki sta taikoj stopila v avto in se vsedla. Predno pa sta spravila vozilo v tek, je k njima stcpil inšpektor in ju vprašal, qe poznata mladeniča, ki je sedel na zadnjem sedežu. Američana sta se seveda presenečeno ozrla, kajti do tistega trenutka ?a nista niti videla: seveaa ga nista poznala. Policija je zaradi tega aretirala mladeniča. 22-letnega Vittorija Baldasa stanujočega v U. Giardini 28, in ga izročila sodišču. Čeprav je tožilec zahteval zelo ostro kazen, je sodišče Baldasa oprostilo ker dejanje ni je sodišče Baldasa oprostilo ker dejanje ni kaznivo. Odbor prosvetnega društva v Skednju poziva vse svoje člane, da se zglasijo na sedežu v Skednju za obnovo članskih izkaznic. Vsak naj prinese s seboj sedanjo izkaznico. Izkaznice se bodo obnavljale vsak dan od 18. do 21. ure. IZLET PDT V MILJSKE HRIBE PDT priredi 2. decembra izlet v Miljske hribe. Odhod s parnikom ob 10. uri v Milje, odtod peš na Tanki rtič, Cam-pore. Božiče, Korošce, Jelerje v Škofije. Kosilo v Božičih. SMUČARSKI TEČAJ PDT V PODKORENU PRI KRANJSKI GORI PDT priredi svoj III. smučarski tečaj od 26. decembra do 4. januarja 1952 za začetnike in za obiskovalce prejšnjih tečajev pod strokovnim vodstvom priznanega smučarskega trenerja. Vpisovanje v Ul, Machiavelli št. 13 ZDTV do vključno 13. decembra. PIONIRSKA DRUŽINA Z OPČIN priredi 9. decembra izlet avtobusom v Sežano za pionirje in njihove starše. Vpisovanje danes in jutri na sedežu. GLASBENA MATICA V TRSTU PRIREDI V PETEK 30. NOVEMBRA 1951 OB 21. UHI V AVDITORIJU KONCERT OPERNE GLASBE Sodelujejo : VILMA BUKOVEC, sopran — ELZA KARLOVAC, mezzosopran — MIRO BRAJNIK, tenor Pri klavirju dr. GOJMIR DEMŠAR SPORED: 1. Čajkovski: Arija Lenskega iz opere «Evgenij Onjegin» -tenor; 2. Massenet: Promenadna arija iz opere «Manon» -sopran; 3. Hatze: Himna prirodi iz opere «Adel in Mara»-mezzosopran; 4. Verdi: Arija Alfreda iz opere «Traviata» -tenor; 5. Ponchielli: Arija iz opere «Gioconda» - mezzosopran; 6. Čajkovski: Duet Lize in Pavline iz opere «Pi' kova Dama» . sopran in mezzosopran. — Odmor. " 7. Puccini: Arija Cavaradossija iz opere «Tosca» . tenor: 8. Giordano: Arija Magdalene iz opere «Andrea Chenier* -sopran; 9. Rimski-Korsakov: Arija Lela iz opere «Snegu-ročka» - mezzosopran; 10. Švara: Arija Kleopatre iz opere «Kleopatra» . sopran; 11. Saint-Saens: Arija Dalile i.z opere «Samson in Dalila» - mezzosopran; 12 Musorgski: Duet Marine in Dimitrija iz opere «Boris Godunov« - mezzosopran ih tenor. Vabila dobite v Ul. sv. Frančiška 20 (pritličje) od srede 28. t. m. dalje od II.—13. in od 17.—19. ure dnevno. Prav tako so vabila na razpolago danes in jutri dopoldne v Skednju («Pri belem konjičku«), v Barkovljah (v drogeriji Sajmer) in pri Sv. Ivanu (pri Prosenu). ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV Pre*l«ednik Zveze prosvetnih delavcev sklicuje za danes ob 18. uri na sedežu izredno sejo. Seja je za vse odbornike obvezna. Novoletna jelka Sektor Sv. Vid vpisuje otroke za obdaritev vsak torek in sredo od 16. do 18., v četrtkih pa od 18. do 20. ure v Ul. San Vito 17. ■> * * SEJA ODBORA ZA III. OKRAJ Seja odbora za «Novoletno jelko« za III. okraj bo danes ob 16. uri v običajnih prostorih. Premiera: Sobota 1. decembra 1951 ob 20.15 I. repriza: Nedelja 2. decembra 1951 ob 20.15 IVAN CANKAR: KRALJ NA BETAJNOVI drama v treh dejanjih Rešise -: Evgen Frelih - Scenograf akad. slikar Pečarič Herman Jožef Kantor, fabrikant -Venturini Oskar; Hana, njegova žena . Mlakar Stana: Francka, njuna hči - Goršič Tončka; Pepček, dvanajstleten, njen otrok - Žerjal Saša; Francelj, desetleten, njen otrok - Žerjal Zorali; Nina, sorodnica Kantorjeva . Lukša Lada; Krneč, nekdanji štacunar in krčmar -Pukšič Stane; Maks; njegov sin - Kralj Dušan; Župnik -Klasinc Tugomir; Franc Bernot, posestnik, absolvi-ran tehnik - Tomšič Viljem; Sodnik - Martinuzzi Edvard; Adjunkt . Usenik Alojz; Lu-žarica - Vrečko Sonja; Kantor jev oskrbnik - Kaligarič Oktavij. Kantorjevi gostje, krrietje,: dva otroka. V ostalih vlogah nastopajo: Vatovec Zdravko, Gašperlin Zdravko, Kosmina Janko, Pertot Ivan, Vodopivec Danilo, Markežič Jadran. Godi se v jeseni, v malem trgu Betajnovi. Inspicient: Usenik Alojz — Sepetalec: Lukša Joža. Cena vstopnicam od 90 din navzdol. Vstop mladini pod 14 letom ni dovoljen. SKUPSCINA OF ZA III. OKRAJ III. okraj OF sklicuje za, petek 30. nov. ob 20. uri na sedežu v Ul. Molino a vento 158 okrajno skupščino OF s sledečim dnevnim redom: Poročilo okrajnega odbora, diskusija, volitve novega okrajnega odbora. SINDIKALNE VESTI 12 ISTRSKEGA OKROŽJA Odredba VUJA Ob osemlefcnici dneva Republik«; je komandant vojaške u. prave jugoslovanske cone STO polkovnik Stamatovič pomilostil 9 oseb, ki so bile obsojene na razne kazni ter znižal kazni do dveh let štirim osebam. Poleg tega je v letu 1951 pomilostil 34 oseb. Protišpekulaciji intihotapstvu Široka demokratičnost, ki vlada pri nas, je nekaterim e-lementoro — seveda po njihovih računih — kar prav prišla, da so začeli skoro na debelo špekulirati. 2e večkrat je bila na množičnih sestankih izražena želja, da bi ljudska oblast strogo nastopila proti vsem takim škodljivcem. Zadnje dni je prišlo pod ključ nekaj takih elementov. k-i bodo morali za svoje špekulacije odgovarjati nit-d ljudskim sodiščem. To so Benedetti Attilio, Pu-cer Mario in Fonda Bruno iz Pirana ter Požar Alojz iz. Strunjana. Njihovo delovande je bilo naslednje: Benedetti Attilio je Po izjavah ljudi, ki ga poznajo, zaslužil s tihotapstvom že nad milijon lir. V Piranu ima skritega precej blaga, ki ga je nakupil v Trstu in razprodajal raznim tihotapcem. Poleti letos je kupil 250 kg bakrenega kabla, ki je bil ukraden v Palace-Hotelu v Portorožu in potem prodaj v Trst Za iztržen denar je potem v Trstu nakupil večjo količino Vžigalnikov jn naylon izdelkov in to potem prodajal v Piranu po zelo visokih cenah. Pucer Mario je tihotapil z vsemi predmeti kar na debelo. Tako je iztihotapil v Trst nted tremi meseci kar 10 stotov bro, na s svojim čolnom in ga potem prodal po 420 lir kg. Drugič je iztihotapil v Gradež dva stota najboljših rib, ki jih je kupil za 30.000 din. zanje pa je prejel 100.000 lir. Poleg tega je iztihotapil v Trst 85 kg telečjih kož in jih predal po 900 lir za kilogram. Iztihotapil je v Trst tudi veliko ribiško mrežo, pli-varico (saccaleva), ki je bila vredna 500.000 lir. Fonda Bruno, tudi lz Pirana je bil prejšnjima dvema dober vrstnik. Pred nekaj dnevi je pripeljal s čolnom okoli 200 tog brona, precejšnjo količino vrvi iz konoplje in drugih kovin. Vse to je Fonda pretihotapili v Piran z jadrnico, ker se je bal peljati v Trst iz strahu, da mu bodo robo zaplenili. Požar Alojzij iz Strunjana se je tudi preživljal z dohodki, ki mu jih je neslo tihotapstvo. Ve se, da ima naložen denar v Trstu v dveh gostilnah in da je tega denarja okoli pol milijona lir. V Strunjanu ima zakopanih okoli 15 stotov raznih kovin. bakra, svinca, medenine in brona, iz Iizole je dobival bakreno žico, ki jo potem prodajaj v Trst. 750 filmskih predstav Od začetka tega leta do prvega novembra je bilo na Koprskem predvajanih 750 filmskih predstav. Predstave je obiskalo nad pol milijona gledalcev. Med predvajanimi filmi je hi-lo 72 jugoslovanskih filmov, katere jte gledalo 66.000 oseb. V teh številkah niso vštete predstave potujočega kina in filmske predstave, ki jih nudi vodstvo Jugoslovanske armade. Od gornjega števila je bilo največ ameriških, italijanskih, angleških in jugoslovanskih filmov. * * * Včeraj zjutraj je ljudsko sodišče izreklo razsodbo preti šo. ferju avtoprevo^nega podjetja ((Adria«, Milanu Miheliču, ki je dne 16. oktobra zjutraj zakrivil hudo prometno nesrečo pri Strunjanu. Obtoženi je bil kaznovan na 8 let in 6 mesecev strogega zapora. Šahovski dvoboj Šahovsko društvo v Piranu je priredilo dne 26. novembra v počastitev dneva Republike v Ljudskem domu brzopotezni turnir, na katerem je igralo 31 šahistov. Zmagal je tovariš Franc Muravec. E*ie 30, novembra pa bo medmestni šahovski dvoboj v Kopru v mali dvorani Ljudskega gledališča z začetkom ob 8. uri zjutraj. Igralo bo 40 šahistov iz Buj, Portoroža, Pirana in Kopra. Tudi ta dvoboj bo na čast 29. novembra. V. zasedanje I0L0 V ponedeljek dne 10. decembra bo v Ljudskem gledališču v Kopru V. zasedanje Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Slavnostna številka „La nostra lotta** Za praznik Republike, je izr šla «La nostra lotta#, tednik slovensko italijanske antifašistične unije za Istrsko okrožje v posebni povečani izdaji v dvobarvnem tisku. List prinaša na prvi strani uvodnik in intervju dopisnika «La nostra lotita« v Beogradu z M oso Pijadom. Na notranjih straneh ima zgodovinske’ članke lz časov narodnoosvobodilne borbe. Člani vodstva ERS mešane stroke so vse dneve na razpolago članom za razna pojasnila od 16. do 20. ure na sedežu, Ul. Machiavelli 13/11. * * * Enotni razredni sindikati rr.e. šane stroke za občino Devin-Na-brežina vaib!jo na redno odbo-rovc sejo člane. Seja bo v petek dne 30. t. mi ob 20.15 v prosto, rih kulturnega doma «Igo Gruden v Nabrežini«. Priporočamo točnost. Lutkovna predstava pri n ^ Santa Maria Noriller, te jjpj* sare. Augustinovič ing°Hjn0tifif Laura Causi, uradnik E Grisoni in delavka ^ Umrli so: 61-letna Stocovaz por. Valenta, .^ii Franc Vidmar, 71-letni co Tamburlini, 32-letna ,^ Possega, 73-letni J°siP Jaest'0' 65-letna Ida L6wy por-55-letni Vittorio Fegitz. ADEX IZLtj! DVODNEVNI 15. in 16- decembra BUZET ROVINJ 16. decembra v TOMAJ J** BENčE, bra pri —— c U.. Eabio^o IZLETI Z V^;Af,°jn *a za BOŽIC dnevni’ NOVO LETO (3 aBC na BLED novem. Vpisovanj ^.e; SILVESTROVANJE V °Pati,idece»‘>ra z teleti od 30. 3, (jedo I. januarja uarja. HO cembra do Vpisovanje Express». «A<*>*' dece”0' Titov intervju dopisniku „Borbe“ 29. novembra 1951 J^daljevanje s 1. strani) ieiu dobivajo uitvar- itfh,- P011'051!3 sredstva po po-Je U a16 sam° P« zaslugi, kot k«W«£S!a?. prvi fazi razvo' 0 »*ovniTltr 3e nat° g°voril fa, 01 vlogi in nalogah k. v °menjenih spremembah 4i i° v tem P°gie- J»o»!ir i° SR in kominfor-Je b . i eze'e- Poudaril je, da ffgk v °gatv-.tem> da Je K1'-1 to ezjem dasu pravil- % Dok1 P010?3! in do Pra' gcjiLPPti popeljati narode Ju MucV,1,? ozi osvobodilno re-aad borbo <10 zmage ti i. Jlrai sovražniki. Po voji-v„**av tako smelo kot med Popeljala narode Jugo-israi? -v nov° težko borbo za tVj ° ^ializma. 4tlttiv„ Phhkso pa tudi per-* marralrizy°ja v Jugoslaviji, •WV*» ™ed drugim odL Dj7asn° 3e, da je sovjet-N som^8 Prestrašila svet "tjovari mom- Jaz običajno ^sa „am’ da taka sovjetska nič skupnega s so-N ^ zaradi tega Npm£ ? zma ne sme biti S n? rana. Mi v tem po-^kso ? gremo za sovjetsko jh Do’ ~ r, Se trudimo, da gre-j humani poti v J°lje . ?• Toda včasih, ali fšhoju n° najpogosteje, na •r Se ne razumejo — bodisi J(io ?hwejo, bodisi ker no-jšrjj kaj pomeni revolucio-00v>b družbenih benim spremembam. Zaradi tega, kolikor je odpor takih elementov močnejši, toliko strožje je tudi ravnanje z njimi, kajti oni ovirajo razvoj in s tem škodujejo vsej družbeni skupnosti. Take elemente je treba omejiti v njihovem delu proti skupnosti, vendar to na Zahodu nekateri napačno razumevajo. Perspektiva našega nadaljnjega razvoja v tej smeri je danes popolnoma jasna, ker se demokratizacija pri nas hitro razvija v vseh smereh, kar je razvidno iz raznih ukrepov, ki jih je naša vlada sprejela v zadnjem letu dni. Svoboda o sebnosti je danes pri nas zajamčena z zakonom, z zakonom pa je pri nas zaščiten tudi tov sistem — in če se kdo proti tem zakonom pregreši, mora odgovarjati in prenašati posledice)). Svoj intervju je maršal Tito končal z besedami o nadaljnjem razvoju jugoslovanskega gospodarstva, pri čemer je poudaril, da se bo največja pozornost posvečala ustvarjanju vseh možnosti za nadaljnji polni razvoj socialističnega gospodarstva. «Mi nimamo drugega izhoda — je poudaril maršal Tito — ker ne moremo imeti dveh oblik proizvodnje: socialistično v industriji, kapitalistki, no v kmetijstvu)). R. R. :, mn » - i Zakaj diskriminacija! PRIKAZ RESTITUCIJSKEGA PRAVA V ZAHODNI NEMČIJI IN DRUGOD V PRIMERJAVI S STANJEM V TRSTU Pogled na Jajce, kjer je bilo zgodovinsko zasedanje AVNOJ. 1. Lvod Požig tržaškega Narodnega doma ter prisilna likvidacija okrog 60 gospodarskih ustanov v Trstu in okolici v 'dobi italijanske, posebno fašistične vladavine, kakor zlasti Tržaške posojilnice' in hranilnice, Trge v. sfeo-ofbrtne zadruge, Zadružne zveze, Tiskarne «Edfacst» in drugih _ zadrug. Prosvetne zveze, Dijaške Matice in drugih organizacij, so tipični primeri nasilja’, ki so ga izvršili zgolj iz narodnostne mržnje proti primorskemu in posebej trža škemu slovenskemu življu ter tih uničijo gospodarske pozicije, ki so jih Slovenci tu zavre, mali. Požig Narodnega doma je bil množičen 2jl]očin, ki bi ga bile oblasti lahko preprečile, če bi bile le resno hotele Do likvidacije slovenskih gospodarskih ustanov pa je prišlo povsod prav z neposrednimi ukrepi fa. šMtične stranke in fašističnih oblasti. Začelo se je ali s časni, ško gonijo a.li z dejanskim na. padem, sledila je taka ali taka zahteva, fašistične stranke, končalo se je z oblastvenim razpustom ustanove ali organi. ZANIMIVE IZJAVE KAPITANA COSUHCHA Zakaj pogrevati stare načrte? NAČRT NOVE PROUE PROTI ZILSKI DOLINI IN NARAVNA ZVEZA TRSTA Z ZALEDJEM Pri nas pa je revo-&> o raZv°j in mi o tem ?a . Orimo. Pri nas ne 'ti, j,-sw?bode osebnosti samo ^ h > ivno- na kateri koli w 1 *a proti novim druž- D Ja SH/HTTJVfl 7QMII\!SK0 ZBIRKO yfza la-. ^ angleško govorečih Je pretekli teden iz. w ’ Londbnu poziv na ves ^ zbiranje sklada en če-' funtov šttrlingov nesmrtnega Georgea tjr^^a Shawa. Cilji in ria-»^^lada so očrtani v izjavi, g 0 je Zveza naslovila na j^bdle sveta. (J^Niev dom, katerega je 1 javnosti, bodb ohranili %?*PMn«njeni obliki ter bc , d vse, PJllJU Sts-’,‘Zn3«d svojih iger in tr> f ^ ^njiig, i;i io piripcmog*e ^ nesmrtnosti. Sklad redno predvajanje hi. Ji 1___1,— J_ 1 i \ i v_sem obiskovalcem. Na 'to j u jtf P:isatelj spisal ve- vih 1 fic-Sel*-”"’ 'ls®ci lahko spoznali rn L'%^,}egWo veIiko modrost. ihče,,Vl I bbdo «Shawove na J>l| • • katerimi bodo olaj-‘l mladiini, katero genij 'Mo s° Dkogatii svei. Nadalje 'tla!*11* naSraciamI omogo. Pisateljem iger in „ ■ 0,11 izdajo in predva-^ njihovih del. ^OTge Bei-nard Shaw Zv0 ,13 P,0java> jc tudi po. angleško govorečih umed,narodnega znača- isl 'f j.Z0 vanj tud; prispevale bod0 bo«, ^?ave. 1 ^i narodi imeli od sklada pričakujejo, Za dosego ciljev, T , zastavila Zveza, pa •Dne velike vsote de- si .te Gospodar, agencija «ASTRA» je v čast svoje tisoče številke izdal zelo obsežno številko. V njej je hotela dati nekcSiko bolj obsežen gospodarski pregled položaja v Italiji in v Trstu. Zato se je obrnila na vrsto italijanskih ministrov, pa tudi na nekatere vidnejše gospodarske tržaške osebnosti. Med drugim se je obrnila tudi na predsednika tržaške zborni-ce za trgovino kapitana A. N. Cosulieha. Njegov članek nosi zelo za-rimiv naslov: ((Perspektive in potrebe Trsta«. Vendkar nas že prvi odstavek močno začudi: «Trst, ki leži na sev.-vzhod-ni periferiji Italije, predstavlja ,s svojim moderno opremljenim pristaniščem naraven in ugoden izhod za ve® promet Srednje - - Evrope in podonav-skega j»qrečja». Zdi se nam, da se-je s tem uvodnim stavkom kapitan oddolžil, kot je to žal y Trstu že v navadi, politikantskim zahtevam nekaterih gospodarskih krogov. Vsa nadaljnja vsebina njego. vega članka, razen enega mesta, zastopa namreč bistveno drugačno mnenje. Pomorske usluge so se sicer izboljšale, predvsem tiste, ki jih opravljajo štirj največje državne družba. Vendar je bilo potrebno predložiti načrt o novih progah in to takih, ki bi imele svoj delež v Trstu v nadomestilo za tiste, k; so jih žrtvovali Genovi. Zbornica je tudi poslala tak načrt direkcij) družb« FINMARE in pozneje v roke ministru. Z drugimi besedami, kapitan Ccsulich s® pritožuje nad po manjkanjem ladjevja in rednih ladijskih prog in je tudi zato, podpiral obsežen načrt, ki naj bi te težave odstranil. O tem načrtu smo v našem listu že obširno poročali. 2aj pa je od njegove predložitve preteklo že šest mesecev, pa še vedno n) nikakega stvarnega odgovora. Poleg ladjevja rabi Trst tudi ugodnejše železniške zveze.' Od razpada nekdanjega avstro, ogrskega cesarstva je- ostalo v bistvu vso njegovo železniško omrežje neizpremenjeno. To staro omrežje seveda sedaj z veliko težavo zmaguje ves narasel promet in to predlvsem z Avstrijo. Kap. CosulJch ugotavlja-, da so postale neodločne potrebe Trsta po železniških zvezah s svojim zaledjem, kei Se praktično sedaj odvijajo po eni sami prog; in to eni, ki gre čez Trbiž. Ta proga seveda več ne ustreza potrebam. V ta namen so tudi napravili poseben načrt, ki ga je predlo, žila zbornica odgovornim ita. lija riškim oblastem in ki je znan pod! imenetn «Prcg«tto del Cail». Ta načrt predvideva okrepitev železniške mreže sedanje Pcntabeljiske železnice do Pontablja ter predor skozi Karnsk-e Alpe do Zilske doline. Zgoraj omenjeni načrt nd nov. Vendar je gradnja tako velikih železniških objektov, kj zahtevajo dolg« predbre, zelo zapletena in draga zadeva, kor jie do sedaj oviralo njegoVš' realizacijo. Poleg tega so tudi ta načrt privlekl; iz ropotam'ee r.e iz gospodarskih razlogov, temveč predvsem iz političnih. Tržaški promet se sicer po voj. ni razvija in je celo za nekaj presegel rekordne številke zad. njega mirnega leta izpred prve svetovne vojne'. Kljub temu pa ni obseg celotnega prometa tako velik, da bi zahteval graditev novih preg in tako obsežne investicije. Vzrok, da taki načrti tako bujno rastejo, je drugje. Najmočnejša in za Trst najvažnejša železniška p rega teče namreč po ozemlju Jugoslavije. Ta proga je že v zgodovini odigrala najvažne jšo vlogo. Bila je1 prva zgrajena in njej se ima Trst zahvaliti za buren razvoj proti kc-ncu prejš njega in v začetku tega stoletja. Italijanski iredentisti bi radi obšli to geografsko najugodhej šo progo in napravili svojo, po italijanskem ozemlju tekočo (seveda je tudi to ozemlje na jm an j kar rečemo — problematično italijansko) in bi s tem še nekoliko odtrgali Trst od njegovega- zaledja, s tem b. K*AW TAkCENT Ui/eUAM HUMIN - t y ), v.. uom KOSU PISAN Risba nam kaže železniško povezavo s Trstom. Jasno nam priča, da je najugodnejša zveza čez Postojno in Ljubljano, kjer je planinski predei najnižji. Skozi Gorico je teren mnogo bolj gorat. 2e zelo bežen pogled na pred. ložgoi reliefni zemljevid, nam govori zelo očitno, da hj bi. la graditev nove proge jn veli-kiih predorov nepotrebna žrtev. 2»! je le preveč utemeljena ugotovitev, da se promet odvija le po eni železniški p-rogi. Vendar bi razlago za to ugotovitev lahko dalj predvsem oni šovinistični krogi, ki n€ najdejo moralnega poguma za pa. meten sporazum o izkoriščanju železniških zvez. zacijie. Pri tem in podobnem ravnanju so si oblasti cesto prizadevale, da bi ga, odele vsaj na zunaj s plaščem zakonito-s-ti in tako zakrile ustrahovanje in zvijače, ki so se jih posluževale,-, da so diosegle svoj namen. Morda tu in tam ni bilo izrazitih groženj. Vendar je za- vsakega poznavalca takratnih razmer in fašizma povsem jasno, da je že vsaka, še tako nezakonita, zahteva fašistične stranke ali njenih hierar-hov dejansko pomenila ustrahovanje; saj se je sleherni, ki se- je takim zahtevam upiral, izpostavil nevarnostj dejanske, ga napada, konfinacijt- in drugih podobnih represalij. In to je stvar, -ki jo perhorescira tudi italijanski državljanski zakonik, ki p ra v j v členu 1435, da je pravno upe števno tako nasif-je, «da fare impressicne sepra una persona semsata e da farla tem-ere di esporre se o i suoi benj a um tnale ingiu. sto- e nctevole-«. Vsaka izmed tistih 60 slovenskih gospodarskih ustanov ima svojo posebno zgodovino, kako je prišlo do njihove likvidacije. Vedlo- bi nas torej predaleč, če bi hctel; na tem mestu raoiska. vati, katerih sredstev so se v vseh posameznih primerih po. siužil-i, da- so ustanovo uničili. Zato si hočemo ogledati samo nekaj prav tipičnih primerov nasilja nad slovenskim premo. Se»jem v Trstu, ki ga je fašistična oblast s svojimi ukrepi sankcionirala. Zadružni zvezi, ki je bilo v nje-j včlanjenih leta 1927 okrog 130 slovenskih zadrug, je postavila fašistična stranka leta 1923 zahtevo, naj bi se imenovalo v njen upravni svet šest fašistov Italijanov, ki bi imeli v svetu večino. Cim se je to zgodilo, so le-ti — mied njimi Je bi] fe.deralni tajnik Emilio Grazioli — pedali ostavko na svoja mesta, češ da je Zadružna zveza tako rekoč pasivna («sono state accerta-te dol le torti perdi-te.... e tafl-i da ertn-pto-mettere la saiidita dlell’Ente»). Opiraje s3 na to okolnost je nato tržaški prefekt z odlokom z dne 8. 2. 1929, Div. III No 3184/4530, odtedll njen razpust in likvidacijo. Obrtniškemu društvu v Bar. kovlirih je tržaški kvestor postavil v avgustu 1934 dr. Bot-terija za komisarja; le-ta je prav kmalu n-arto društvo likvidiral in predal n jegovo premoč ženje, čigar vrednost je šla v stotiso-če, na javni dražbi za malenkosten znesek. Le 6.640 lir je ostalo za razdelitev med zadružnike. UMETNI ŽELODEC IZ ČREVESJA PACIENTA Na sestanku kirurškega kole-1 ne dele črevesja in tako ostane grja v San Franciscu so opisali operacijo, ki je postala potreb, na zaradi raznih želodčnih bolezni; pri eni sami operaciji, k; traja štiri do šest ur, odstrani, jo bolnikov želodec in ga nadomestijo z umetnim želodcem. Umetni želc-dee napravijo pr; tej operaciji iz srednjega dela črevesja bolnika samega — in sicer iz konca tankega črevesa in začetka debelega črevesa. Ta posebni dol črevesa so izbrali, ... . _ ___ ker je verjetno bolj prikladen prišle na račun tud; Benetke, Iza prevzem funkcije želodca ker bi jih taka proga močno | k°t vsako drugo tk-vo. približala tradicionalnemu trža. | N,a mesto odstranjenega pravega želodca pričvrstijo odveza* pravzaprav pacient brez prave, ga trebuha. Stanje pacienta se naglo izboljša, čeprav nima več prostora za «zbiranj e fn mletje« hrane, ki je olajševal prebavno dc.-lo črevesja. Zdravnikj zatrjujejo, da nadomešča umetni želedVc, v katerem je prostora zg približno pol litra tekočine, cdiličr.o funkcijo pravega želodca. škemu zaledju. OLIKO RADIJSKIH APARATOV JE NA SVETU i- S V hi Kl vi’- lca'^ere član je tudi ha (Unesco je okraj-United Nations Edu-,, 0f ’ Sc>entific and Cuitu-.v. bisation, slovensko bi z8°jna, znanstvena k'1 organizacija Zdru. Wodov), izdaja med dru. ^ vrsto periodič- ni sl i: med njimi ^ (»Jih , P{ča s statistiko ra- L%g(>?Pai'aJ0v v svetu. Ta IS o Prinaša uradne po. C v radijskih apa- državah, ha tudi zasebne in k. 0 Yadn,h podatkih. Za V^iivn 0 aparatov je V11! »o te,nelji lvdi na njtvah. S i - vi tekmeci med tekstilijami izpodrinili svetovno industrijo svile. Po njegovem bo svetovna potrošnja svile ostala na isti višin, in se bo verjetno še povečala. Vendm ne pričakujejo povečanja potrošnje na dosedanjih tradicionalnih tržiščih. DDT SE VEDNO NAJBOLJŠI UNIČEVALEC KOMARJEV Strokovnjak za uničevanje -komarjev, dr. Joseph Ginsburg, profesor entomologije n® Rut-gersovi univerz; v New Bruns. wiciku, poroča, da je y zadnjem času preskusil deset novih sred. stev za uničevan jie žuželk, da Pa ni nobeno teh sredstev preti komarjem tako učinkovito kot DDT. Glede; novih prepara, tov so poskusi ugotovili, da škodujejo ribam in višje razvitim živalim in da se razkrajajo, če jih položijo na vodo al-i v njo. DDT pa nasprotno naglo uničuje komarje, je razmeroma neškodljiv rastlinam in višjim živalim- in ohrani svojo učinku vitost še, dolgo potam, ko se gj potrosi ali razprši. Komarji prenašajo pop^ te_ ga. da poleti povzročajo razne nevšečnosti, bacile raznih boltz. bi, kot na primer malarijo, rumene mrzlice, možganskega vnetja itd. Razn-e vrste komarjev prenašajo bolezni tudj posredno z oku žen jem človeške in živalske hrane. Nad 1400 vrst komarjev so ugotovili na svetu. Zaloge komarjev dobimo v vsej, vrstah vode, od cestnih lu| do veljkih rek in močvirij. P0 izjavi dr. Ginsburga živj komar navadno 14 dlni; najlažje se ga uniči v času ličink, ko se v vodi razvijajo jajca komarjev. Prvi cilj iztrebljenja komor, jev je odstranitev 5 kognarj; okuženega stoječega vodovja z izsuševanjem, hitrejšim odtokom itd. Najučinkovitejši način uničevanja komarjev je, da potrosimo DDT naravnost na vodo, kjer uniči komarjeve ličinke; ta način je mnogo uspešnejši in cenejši kot uničevanje legel odraslih komarjev. Tržaško posojilnico in hranilnico, ki je bila ob času požiga lastnic® Narodnega doma, so dolgo naskakovali. Ko vsj fašistični ukrepi in grožnje niso nič zategli, ij je rimska vlada leta 1941. odvzela pravico dajanja kreditov in—ji istočasno postavila dir. CaNa Chersija. Chersicha za likvidatorja. Dr. Chersich je nato z notarskim aktom z dne 22. 8. 1941 prenesel vse njen« aktive na Tržaško mestno hranilnico (Cassa di Ri. sparmio Triest-ina), ki še danes uživn sadove tega oblastvenega nasilja. Trgovsko-obrtna zadruga je bi-la pomemben denarni zavod. Skoro istočasno s Tržaško posojilnico in hranilnico je bila zaradi pritiska primorana, da je na izrednem občnem zbc.ru dne,- 18. a v« usta 1941 sklenila spojitev z Banca Popculare Giu. liana v Trstu, na katero je pre. šla seveda tudi vsa njena imo-vina. Izguba, ki jo je utrpelo s te. mi in drugimi podobnimi nasilji slovensko gospodarstvo v Trstu, |e šla v milijdne takrat ne vrednosti, Saj je bila sama Tržaška posojilnica in hranil, nieg ne glede n® siceršnje premoženje lastnica številnih nepremičnim Narodnega doma, Id ga je morala- po požigu prodati za smešno ceno 1,450.000 lir, dalje hiše št. 19 v Ulic j Torre-bi-anca, štirih drugih hiš v mestu, treh hiš na Opčinah t«- 22 h IS v ostali tržaški bližnji ctao. lici (po referatu dr. Oblaka, ((Primorski dnevnik« z dne 12 julija 1950). Vendar Je moralo priti prej še do preganjanja Zidov v Ita, liji in posebno še do masovnih nasilij, ki so jih počenjali iz plemenskega, narodnega in po. Uličnega sovraštva nacisti v Nemčiji, Avstriji in na Češko, slovaškem-; pri tj je moralo prej do druge svetovne vojne z vsemi njenimi grozotami, ki so jih počenjali nacisti in fašisti v zasedenih deželah, da se je svet zganil in nasilja te vrste soglasno obsodil; ne samo obsodil, marveč tudi po odgovornih za. vozniških vladah prevzel sveča, no obvezo, da bo krivce poklical na odgovor in krivice po-pravil. (Prim. n. pr, londonsko deklaracijo z dne 5.'jan. 1943.) In res so po končani vojni ustanovili v Nuernbergu mednarodno vojaško sodišče, ki je sodilo vrhovom nacizma; mirovna pogodba z Italijo ima določbe o izročitvi vojnih zločincev; med prvimi ukrepi Zavezniške vojaške uprave v Trstu je prav odprava italijanske pretižidov-s(ke zakonodaje, so predpisi o epuraci-ji. Toda v Trstu Slovenci nečesa še nismo dočakali; zakona, kli bi olajšal povračilo premoženja tistim, kj so ga zaradi narodnostnega in političnega nasilja pod italijanskim režimom izgubili. Zato bo za nas nedvomno zanimivo vprašanje, ali in kaj so zavezniki ukrenili za podob, ne primere zlasti v tistj državi, ki jo imajo še danes zasedeno in kjer so do nedavnega popol. nioma sami izvrševali vso zako. nodajno oblast, namreč v Zahodni Nemčiji. Ta razprava ima prav namen, da prikaže v prvi vrsti značaj i-n vsebino zahodno-nem. škega povračilnega (restitucij. ske-ga) prava, kolikor se nanaša na izgubo imovine, ki so jo prizadeti utrpeli zaradi preganjanja iz plemenskih, narod. DR. DRAGOTIN ŠKRINJAR nostnih, verskih in političnih vzrokov, vzroke v torej, ki so povsem enaki tistim, iz kate rih je prišlo do uničenja tolikega slovenskega premoženja v Trstu. Tiri zahodnonemškega povračilnega prava Zahodhonemško povračilno pravo rni enotno. Ameriška, bri. ta-nska in franccs-ka vojaška u-prava so namreč vsaka za sebe in vsaka za svoje področje izdale posebne predpise o stvari. Tako velja v francoski coni uredba št. 120 z dne- 10. novembra 1947 «0 vrnitvi uropanih (!) premoženjskih objektov« («Verordnung ueber die Rue-ckersta-ttung gieraiubter Vermoe-gensebje-kte), y ameriški zakon št. 59 z istega dne «o- vrnitvi ugotovljivih premoženjskih objektov« (Rueckerstattun-g fest-stellbarer Vermoe-gensgegen-staende), v britanski pa zakon iste št. 59, Jej se imenuje «zakon o vrnitvi ugotovljivih pre. ir.oženjskih objektov žrtvam na rodnosccialističnega- preganja. nja-» (R u eckersl a t tu ng festste 1-baTer Vermoegenisge-genstaende an Opfer dfer nationalsozialistL schen UntemrucckungsTnassnah men), a velja šele od 12. maja 1949. Kasneje so zavezniki izdali za vsako področje posebej še več dopolnilnih in izvršilnih predpisov. Te pa bomo u poste, vali samo, kolikor je potrebno za boljše umevanje ali kolikor so posebno značilni. Ze spričo samih datumov, pod katerimi so bili osnovni zakoni izdani, je očitne, da so jih izdali zavezniki sami in ne morda za-hod-nonemčka vlada. Čeprav slonijo na istih nače. lih, se citirani povračilni pred!, pisi ločijb tudi vsebinsko. Vendar sta s; britanski in ameriški zaken št. 59 v osnovi tako podobna, da bj nas njune med. seboj ne razlike v vseh nadrobnostih v okviru te razprave ne zanimale. Zaradi enostavnosti vzamemo za podlago razpravi britanski zakon, kj je novejši; na vidnejše razlike v ameriškem zakonu bomo opozorili sp-roti, kjer bo treba. Ne bomo se pa ozirali na francoski ja- ken, katerega- kratko vsebina bomo pod-alj ob koncu razprave; saj nas, kakor smo že pove. da-li, zanima predvsem, kako so to reč uredil; Angleži in Američani, ki imajo v rekah tudi vojaško upraivo v Trstu, (Nadaljevanje sledi j NAPREDEK GIBANJA PROTI SLEPOTI Društvo britanskega imperij* poroča, da njegovo gibanje pro. ti slepoti stalno napreduje. Čeprav so to gibanje pričeli šele pred 18 meseci, zelo hitro napredujejo načrti zla zatiranje očesnih bolezni in slepote, s katerim so seznanili osemdeset milijonov prebivalcev britanskih kolonij. V 28 kolonijah so že ustanovili društva slepcev in pričeli zidati prve domove za slepce; učitelji in organizatorji, izurjeni v Veliki Britaniji, so že na delu, mnogo kolonialnih jezikov so priredili zg pisavo slepcev (Braile), Leta 1952 bo iz Velike Britanije odpotovala v zahodno Afriko prva skupina izurjenih optalmogov. Druge skupine bodo odpotovale v Malajo ter vzhodne in centralno Afriko. ZAM1MIVI POSKUSI T ASGLE^KIH ŠOEAH TELEVIZIJA 7 MODERNIH ŠOLAH ŠOLSKI PROGRAM TELEVIZIRAN PO RESNIČNEM ŽIVLJENJU - ŠE VEDNO MNOGA NEREŠENA VPRAŠANJA Britanska radijska družba in svet vzgojiteljev, ki sodelujejo z njo pri šolskih radijsikih oddajah, sta pired nedavnim objavila v tisku nekie vrste načrt za uporabo televizije v šolah. 2e leta 1947 je,1 bil imenovan poseben odbor, ki naj bi preučil ta novi aspekt televizije in kot je vidno iz sedaj objav-ljenega načrta, jg- bil večji del začetnih težav premagan. Skupni odbor šolskega radijskega sveta in zastopniki Britanske radijske družbe sta na podlagi teh priprav sedaj začela s konkretnimi načrti. Cas je zrel za p-cskuis — prav; ob-javljeni načrt — in ta načrt že predvideva za prihodnje šol-ko leto preizkusno prenašanje dinevntga televizijskega sporeda. Stiiri tedne bo nekaj šol v Kentu preizkušalo uporabnost televizije v didaktične na. mene. Na osnovi rezultatov te-ga prvega večjega poskusa bo. do kasneje napravili še večji poskus po vsej državi. V jiese-ni 1952, ibo že zelo veliko šte. vilo šol pripravljenih za televizijske sprejeme. Ta nadaljnji poskus predvideva načrt za naslednje šolsko leto, ker odbor želi, da bo ostai ta. razvoj sta len, ko se enkrat začne. Veli-ka prednost sedaj v začetku, tako predvidevajo, bo itr-e-la za posledico naglejš; in uspešnejši kasnejši razvoj. Prvi poskusi, ki jih bodo na. pravili v prihodnjem šolskem letu, gotovo niso velikopotezni. Pravzaprav bo mogoče na pod. lagi izkustev, kii jih bodo pri. nesli t; poskusi, priti do zete omejenih izsledkov. Komaj pol ducata šol v Kentu — vse seveda srednje stopnje, deloma gimnazije, deloma moderne stro kovne šele, bo sprejemalo pet krat na teden vsako popoldne od 15 do 15.20 ure. Šolski spored bo pripravljal televizij, sfcj studio Britanske radijske družbe ali pa bo televiziran naravnost po resničnem življe. nju. Ta program bo obsegal potovanja, znanost, aktualnosti, estetiko in industrijo. Oddaje s področja industri te bodo, če bo to mogoče, pesne, te neposredno. To se pravi, da bodo dijaki gledali delo v to- varna, kot se v ornem trenutku 1 tudi opravlja. Na isti način bodb televizirajj tudi važnejše sodobne dogodke, o katerih naj govori šola dijakom. Starost otrok, za katere bodo te oddaje prirejene, bo nihala od 12 do 15 let. Stroške’ za te prve poskuse bo prevzela Britanska radijska družba. Za prihodnjo jesen, ko bo šlo za poskuse na širš; vsedržavni osnovi pa pričakujejo, d!a si bedo šole preskrbele svo. j-e lastne televizijske sprejemnike. Sedaj stane dober televizijski sprejemnik, ki seveda da. je primemo sliko v velikosti 1 m z 1.3 m, 175 funtov. Prilča kujejo pa, da se bo pri večjih naročilih ta cena primerno znižala. Uporabo, televizije v poučne šolske namene nikakor ne' pomeni varčevanja. Ne grv le za to. da .se zmanjšajo stroški za poučne filme, ki Seda-j krožijo ,po šolah, kot enostransko poudarjajo nekateri. Neposredne televizijske oddla-je bodo zahtevale. nove večje stroške, ki nikakor ne bodb manjši od te-sra prihranka. Tedi zaradi «ne-. pesrednesti« televizijskega pm grama in pouka, zaradi najbolj stvarnega približanja šole življenju. se ti izdatki snlačajo. Medtem ko je visoka kvaliteta oddai za šole Britanske radiV-tke družbe neoporečna, so mnogi angleški pedlagogi mnenja, da se z vzgojnega stališča vredhost radijskih šolskih od-d!aj pretirava. Poudlariaio namreč, da na otroke, dečke ali deklice ne vpliva dobro glas nevidnega človeka, ki prihaja iz aparata, Televizija je premagala tudi to težavo. Na dru. gi strani pa izkušnje s filmskim poukom kažejo, da ta pouk ng prinaša trdnosti v znanje. Vse prelahko otrok take, pridobljeno znanje pozabi. Va. ja spomina ostaja kljub radij, skemu in televizijskemu pouku še vedho najuspešnejša me toda učenja. Sicer so različni ameriški poskusi v tej smeri pokarali, da neko neposredno pcnaV-ljanje v vizualnem pouku do neke mere ustaljuje vti. se, fc; jih da čisto navadna, enkratna podoba. Pionirje te- levizije za šolsko uporabo, ki bodlo gotovo znali iizikoristiti tudi to, spoznanja, čakajo še mnoga nerešena vprašanja, kako uspešneje pomagati sodobni mladini pr; učenju. Razstava Matissovih risb VEL. BRITANIJA POVEZANA Z MEDNARODNIM TELEVIZIJSKIM OMREŽJEM Predstavniki britanske in franeodke televizijske mreže so se dogovorili o povezavi obeh televizijskih cibrež!j, katero bo. do izvedli v bližnji bodočnosti. Tako bo prihodnj-e poletje Pariz Po televiziji povezan s 650 km oddaljeno severno Anglije. Po releju bodo prihodnje poletje prenašali iz Pariza enote, denstoi spored-, ter bodo prenos verjetno zaključili s svečanim sporedom za francoski država ni praznik 14. julija. Do takrat bedo marali tehn'ki obeh televizijskih družb rešit; še razna tehnična vprašanja, med katerimi je t-udj zmanjšanje francoskih televizijskih slik od 819 na 405 črt. Vodilni italijanski umetnostni klub (C ir colo di cultura ed ar. te) — njegove barve si spričo njegove soficialnostis ni težko predstavljati — prireja te dni v običajni veži ali v začetnem dlelu redute gledališča «Verdi», razstavo Matissovih risb. Henri Matisse, eden prvih veličin francoske likovne umetno. sti polpretekle dobe, je postim, pre&ičmistični umetnik, ki je skupno z drugimi fauvisti več ali manj zavestno pokopaval likovni impresionizem in s tem pripravil pot umetnostni moder, ni: kubizmu (mimogrede reče. nf>, je ravno on dal to ime, dasi ga seveda ne moremo še šteti v njegove vrste), abstraktizmu, itd. Matisse je v prvi vrsti mojster barve, izrednega ckusa, spontano liričnih nagnjenj. Vprašanja forme, oblike, luni je so ga v prvih razvojnih fazah razmeroma malo zanimala, dasi ne moremo trditi, da bi zanj ne obstajala. Kasneje šele je ta element njegovega umetniškega ustvarjanja zavzel ono važno mesto, kj ga ima prt vseh modernih, posebno pri fauvistih. In postal je mojster poteze in oblike kot jih malo pozna sodobnost, Pri tem ima svoj die-lež tudi vpliv orentatnega, posebno prefinjenega japonske, ga in kitajskega slikarstva. Ris- ! bd kot slikarska zvrst in tehni. ko je zato posebno primerna, da nam pokaže Matissovo umet. nostno raven. Vendar ne popol. noma, ker je ostal tudi v tej razvojni fazi prvenstveno čudodelnik barve, ki ji je dodal do. gnanost linije. V «Verdijevi» redvtni veži je razstavljenih dvanajst njego. vlh risb. Niso vse njegove najboljše stvan, vendar nam dajo zadosten pojem o tem, kaj zmo. re svinčnik ali oglje v njegov' virtuozni roki. So to sami ženski akti, večinoma nudi: klaslč. ni predmet za risarje uselt dob — človeško telo. Z eno samo jasno potezo, skrčeno na absolutno najnujnejši obseg, podaja izčiščeno, idealizi. rano obliko. Mehka Unija v vsakem odlomku telesa diha liriko njenega stvaritelja. Njčgo. va tenkočutna poteza zaznamuje vsak najrahlejši odtenek gi. ba telesa ob naslonu roke na en bck, držo telesa pri sedenju, pri lagodni naslonitvi predvsem na eno nogo, od spreda j in od zadaj. Dekliška glava z ribica, mj v. rrnzi ali zamišljena deklica, oprta na roko ali druga, naslonjena z vsem životom, pa izražajo nežno čustveno razpoloženje, ki ga ne more zabrisati noben rahlodekoratlvni značaj, ki ga Imajo njegove stvaritve. Z. J. PRISPEVKI NABRANI v "Tednu za našega dijaka,, BAZOVICA; Leban Marija 150 lir, Gruntar Karl 500, Gricn Mairiutta 50, Žagar Pierina 100, Ražem Vida 50, Ražtm Silvester 50, Grgič Tona 100, 2agar Johana 100, Kralj Marija 100, Marc Zora 50, Grgič Marija 100, Grgič Zc-ra 150, Kocjan Ra. fel 100, Metlika Štefanija 100, Fonda Milka 100, Fonda Gize. la 100, Grgič Ida 100, Mezgec Marija 50, Gornik Štefanija 100, Mahnič Ivan 1000 Racman Franc 100, Lolla G;no 200, Grgič Dušan 200, Grgič Lovre 200, Križmančič Franc 500, Milič Slavko 100, Ztrzcn Laura* 50, Milič Franc 100, Herman, Dori 200, Požar Marija 50, Marc Pepina 100, Križmančič Z cika 100, Križmančič Marija 100, Gr. gič Sig-fanija 150, Križmančič Aniica 100. Fonda Marijia 50, Gornik M"iio 1000, Križmančič Dreja 50. Ražem Marija 50, Križmančič Silvij 100, Križ-mtnčig Marija 50, Križmančič Lcjze 100, Križmančič Johan« 200, Grgič Karlina 200, Pečar Dreja 60, Križmančič Vera 150, Hrovatin Pepka 100, Vodopivec Francka 100, Mahnič Sandra 100, Mahnič Senja 200. Mahnič Ivica 200. Metlika Ema 300, Križmančič Ana 100, Križmančič Marcel 50, Caharija Rudi 100, Fonda Pavle 50, Presl Zora 500, Skibin Edvard. 50. Presl Oske.tr 100, Križmančič Edvardi 50, Graič Andrej 500, Grgič Oskair 50, Križmančič Vinko 100. NABREŽINA: Pcrtot Slavko 500 lir, Gri-lame Marij 40C, Per. tat 100, Caharija Jede 100, Terčon Josip 200, Devetak Stanko 200, Štolfa Jr«ez 1000, Gru. dan Anaklet 100, Terčon Izidor 100, Rudež Anton 200, Terce Josip 200, Gruden Leopold 100, Cahairija Jože 50, Radovič Franc 50, -Ušaj Anton 50, Sču. ka Franc 500, Gruden Ivan 50, Svetlič Jole 100, Fachin Pavla 100, Pertot Ivanka 100, Husu Milan 170, Gruden Zdienka 100, Knez Mira 200, Gruden Ida 1000, Venier Ema 150, Brana Katerma 200, Sirca Ivana 250, Caharija Albert 200, Caharija Stanislav 100, Pertot Ema 200, Krasnik Draga 100, Sčinkovec Josip 100, Gruden Slavko 100, Milič Zofija 100. Kenda Pavla 50, Pertot Bogomil 100, Pertot Marija 400, Frankovic Leopold 200, Caharija Angel 100, Pertot Elvira 200. p.Z. 330, Sirca Alojz 100, Pertot Lambert 200 Knez Valter 300, Petelin Franc 50 Tence Frančiška 100, Jazbec Bernard 400, Ferlusa Ka. rel 300, Ferluga JaanQ 100 Fer-luga Marica 100, Ferluga Irene 100, Kastelic Marija 100 Pertot Ludvik 350 Godnič Karel 200, Oberdanik Viktorij* 200 Darija Gizela 200, Pertot Leol polda 100, Misliej Viktor 300, Mialej Anton 200, Frančeškin Miribo 200, Kojamec Milan 100, Izkupiček dijaškega večera 1Q tisoč 278 lir. I I ^ l 1 1“ Naše ozemlje je še vedno pod lf IA r AH f" vplivom področja visokega f IVL/VIL zračnega pritiska. Vreme bo zaradi tega pretežno jasno; možnost rahlega vetra. Temperatura nespremenje. na ali v malenkostnem porastu. Včeraj je bila v Trstu najvišja temperatura 9.4 stopinj; najnižja pa 3.3 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 29. NOVEMBRA 1951 -iiittnitti:::;: lil ilii it:::::::;::;::;:::::. f[|||s|i Mmni Mfiil -iti:. :i i_,i 4 iiiiih iH-i ‘1 i i:-' a«, i _w i| WS53ss»saaiB5[ffligffl^mgilfffiiffiPlIi!iiiSiaaffia88a!«maBr4rar;Kaits.B:Hn!iiii HfHHHMiSI! (BaiBffliiiiffiliiBiPiBtiiiiBaaaa RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 8.15: Slavnostne koračnice; 19.00: Partizanska borba v glasbi. — Trst II.: 13.30: Popoldanski koncert; 19.20: Pestra operna glasba. — Trst I.: 18.00: Glasbena ura: Brahms, Kodaly, Sibelius. — Slovenija: 17.45: Na. Šim bratom v zamejstvu; 18.20: 29. november “ udarec politiki interesnih sfer. Pozdrav bivših boievnihov iiaroilnni Jugoslavije nh nramilm regnMihe Izjave delegata FLRJ na skupščini Mednarodne zveze bivših bojevnikov o napadalnosti sovjetskega bloka ■ Borba jugoslovanskih narodov je zgled neodvisnim narodom v njihovi borbi za svoboc/o BEOGRAD, 28. — Generalni poročnik Jugoslovanske armade Gojko Mrkolič je n& današnji seji glavne skupščine iu/a-narodne zveze organizacij bivših bojevnikov obrazložil stališče jugoslovanskih borcev v borbi za mir. Poudaril je, da se trajni in čvrsti mir lahko zajamči, samo če se vse države in narodi dosledno ravnajo po splošnih nacel-h. ki naj zajamčijo domokrat.čne odnose med narodi. Pri pravičnem in miroljubnem reševanju katerega ko. li spora se je treba ravnati po načelu spoštovanja neodvisnosti, vriiovnoeti in enakopravnosti držav. Nikolič je nato poudaril potrebo zajamcenja človeških pravic, oseone svobode, prag,.re do zaposlitve, socialnega, zavarovanja ter zajamcenja samostojnega gospodarskega in kulturnega razvoja vsake narodne skupine v večnarodnih državah. Narodne organizacije bivših bojevnikov v svetu morajo nuditi vso pomoč za okrepitev Organizacije združenih narodov. Poudarjajoč, da se je zasedanje skupačine začelo prav v času. ko v Parizu zaseda skupščina OZN, je Nikolič omenil dej stvo. da neka skupina držav pod vodstvom Sovjetske zveze dela na tem, da ruši terpelje OZN. Njihovi diplomatje in propagandisti vodijo veliko kampanjo za pakt petih velikih’ čigar namen je obiti OZN z njenimi šestdesetimi člani, kar bi dejansko pomenilo likvidacijo te organizacije, pripravo novih žarišč za, vojno nevarnost in ukinitev vseh onih načel, od katerih je odvisen mir. Govoril je nato o sovjetskem pritisku na Jugoslavijo in poudaril, da pomeni to tudi nevarnost za splošni mir v svetu. S tem v zvezi je navedel konkretne podatke o napadalnem pritisku sovjetskega bloka. Sovjetska zveza in njeni sateliti so razdrli 46 mednarodnih dogovorov, sporazumov, konvencij in protokolov z Jugoslavijo, izgnali so 148 jugoslovanskih diplomatskih in drugih uslužbencev. Jugoslovanska narodna manjšina v teh državah je podvržena preganjanju in preseljevanju. Omenil je nato visto izzivalnih dejani na mejah držav sovjetskega bloka in je na koncu izjavil. da bo jugoslovanska delegacija nudila vso pomoč delu skupočine ter bo tudi v bodoče prispevala k čim boljšemu izvrže vanju njenih nalog. V nadaljevanju razprave je gr^ki delegat Georgios Caloge-ropulos predložil dve resoluciji. Prva se nanaša na pomoč družinam invalidov, dtugs pa poudarja zahtevo, da se otok Ciper vrne Grčiji. V resoluciji se poudarja, da ž.vi Grčija z Veliko Britanijo v zavezniških od-nos.h. toda iz nerazumljivih razlogov ne želi vrniti Cipra stavniki Norveške, Turčije ln Portugalske. Zadnji govornik je bil na današnji popoldanski seji predstavnik Mednarodne zveze vojnih ujetnikov. Izročil je pozdrav dveh milijonov članov organizacije in obljubil sodelovanje v borbi za mir. Izrekel je zahvalo bivših vojnih ujetni. kov narodom Jugoslavije za vse, kar so napravili v korist vojnih ujetnikov, ki so bili v Jugoslaviji, zlasti pa se je zahvalil jugoslovanskim partizanom. ki so jim pripomogli, da ponovno pridejo do svoje svobode. Predlagal je nato, naj se vladi in narodom Jugoslavije pošlje pozdrav ob priliki dneva republike. Soglasno sprejeti pozdrav se glasi: »Glavna skupščina Mednarodne zveze organizacij bivših bojevnikov, poši- lja narodom Jugoslavije ob njihovem narodnem prazniku svoje želje za napredek v miru«. Na koncu današnje seje so izvolili komisije za rehabilitacijo invalidov, za politična vprašanja. za notranje zadeve in za varnost. Politična komisija je danes začela razpravo o vprašanih, ki se nanašajo na politično delovanje zveze. Komisija za rehabilitacijo je soglasno sprejela predlog programa pornjči za rehabilitacijo in vzajemne usluge vojnih invalidov. Komisija za vamest pa je začela razpravo o načrtu resolucije za ustanovitev stalne komisije za varnost. Komisija za organizacijska notranja vprašanja je razpravljala o spremembah pravil, ki jih je predlagal izvršilni odbor. Intervju leadra muslimanske zveze »Angležem ne koristi, do bi proti volfi 32 mili[onov ljudi še nadalje vztrajali ob Sueškem prekopu" Britansko egiptovski sporazum Novi spopadi - Izjave pakistanskega zun. ministra ISMAILIA. 28. —-Poveljnik britanskih sil na Srednjem vzhodu general Erskine in egiptovski guverner pokrajine okoli Sueškega prekopa Abdel Hady Ghazaly Geb sta danes dopoldne sklenila sporazum, na podlagi katerega bodo vse britanske sile. umaknili iz glavnih mest ob prekopu, in sicer iz Ismailje, Sueza in Bert Saida, medtem ko bodo egiptovske oblasti sodelovale z angleškimi edinicami v borbi prot* teroristom, Vest je sporičil britanski glavni štab v Iamailiji. ISMAILIA. 28. — Dva egiptovska saboterja so ustrelili v bližini Ismailije. medtem ko se na ostalem, področju okoli Sueškega prekopa manifestirajo nova nasilna, dejanja. Poročilo nadalje pravi, da so bili Egipčani ustreljeni v trenutku, ko so skušali presekati vojaški kabel med Abusseirom in Ismailijo. Zdi se, da so menda ustrelili še tretjega terorista. Iz Kaira poročajo, da glavni vodja muslimanske zveze Hus-sein El Hodeibi Bey doslej še ni dovolil nobenega intervju-va, odkar je muslimanska zve- za pričela podtalno borbo proti Angležem. Med drugim je dejal, da ni nasproten sporazumu z Veliko Britanijo, vendar pod pogojem, da se Angleži predhodno umaknejo iz Nilove doline, kar bi bilo samo v njihovem interesu. «Angležem se ne izplača — je nadaljeval — da bi proti volji 32 milijonov oseb ostali ob Sueškem prekopu. Egipt je od-dlcčno pripravljen, da ne da Angležem miru vse dotlej, dokler ne bo na našem ozemlju najmanjša njihova sled*. PAD NEPRESTANO POLAGOMA UPADA mirne tujih m moli ■oslov lo nasMi Danes bodo pričeli popravljati levi nasip Pada ROVlGO, 28. r- Pad se je pri Castelmassa znižal od 0.60 m na 0.35 m nad točko, ki označuje stanje nevarnosti. Tudi iz obeh bazenov Adigetto in Cere-solo voda upada s hitrostjo skoraj 1 cm na uro. Jutri bodo pričel, z deli, da bodo zamašili levi nasip Pada. Položaj ob Padovi delti je še vedno neizpremenjen. V okolici Adrije voda neprestano upada medtem ko v Contarini orožniki še vedno rešujejo nekatere predmete. V nevarnosti je tamkajšnja orožnika vojašnica, otroški vrtec pa se je zaradi razrahljanih temejlev podrl. Policijski odidlelki še nadalje nadzorujejo poplavljene predele in budno pazijo na vsakega posameznika, da bi se ne ponavljale neprijetrosti, kot So se dogajale v začetku. Francoski tehnični oddelki so postavili pontonske mos*ove v predelih okoli San Ap< linare, : ■ I IHšr k OB 29. NOVEMBRU ŽIVAHNA ŠPORTNA AKTIVNOST Program proslav Istrskega okrožja Fizkultuma zveza za Istro in Ljudska tehnika bosta ob priliki proslav 29. novembra orga. nizirali niz prireditev, ki bodo po kvaliteti prav gotovo pritegnile veliko število športnikov ne samo iz našega okrožja temveč tudi iz Trsta. Danes dne 29. bo na koprskem stadionu nogometni dvoboj med reprezentancama rnest Kopra in Izole. Predvideno je bilo srečanje S splitskim moštvom Hajduka, ki pa zaradi finalnih tekem za pokal FLRJ ne more priti v Koper. V Bujah bo tekma med reprezentancama Buj in Umaga ter turnir v odbojki. Najvažnejše prireditve bodo 30. novembra. V Kopru bodo ob 13. uri na tradicionalni krožni progi okoli Semedele motorne dirke, na katerih bodo sodelovali najboljši dirkači iz FLRJ, Trsta in Istrskega okrožja. V petek zjutraj bo v mali dvorani koprskega gledališča šahovski, popoldne pa namizno, teniški turnir v koprski telovadnici. V nedeljo se bodo zaključile športne prireditve s turnirjem v košarki, masovnim krosom in strelskim tekmovanjem. PNS * * * FRANKFURT. 28. — Iz službenih virov povzemano. da bodo nemški boksarji nastopili pred olimipiado še trikrat in si- —------------------------- _.r._ . cer proti Švedski, Iranu in Ita-1 Grčiji, čeprav bi to bilo veliko liji. delo v korisit miru. j *-----------------------------------I Luksemburški delegat Robert Deleiden je poudaril željo, da bi glavna skupščina čim več doprinesla k ohranitvi miru v svetu. Predstavnik Nigerije je izrazil upanje, da bo Mednarodna zveza bivših bojevnikov pomagala njegovi deželi v borbi za svobodo. Poudaril je. da borba jugoslovanskih narodov za svobod^ navdiihuje ljudstvo Nigerije v njegovih težnjah za osvoboditev. Izraelski delegat Moše Btzyon je izjavil, da se morajo vsi bivši bojevniki iz prejšnjih vojn združiti v Mednarodni zvezi, ker ta proglaša načela demokracije in svobode za svojo vodilno m.sel. Pakistanski delegat je rmd drugim izjavil, da bi morale biti v zvezi tudi tiste države Vzhoda, ki želijo z njo sodelovati. Holandski delegat je poudaril potrebo sodelovanja med Vzhodom in Zahodom. Med razpravo jo govorili tudi pred- ANGLEŽI ŠE VEDNO NEPORAŽENI NA SVOJEM IGRIŠČU Anglija-Avslrija 2-2 (O-O) Pri avstrijskem uspehu ima veliko zaslug vratar Zeman - Anqieži niso točni pri streljanju • Nad ICO tisoč gledalcev pri tekmi ANGLIJA: Merrick; R*msey, Eckerslev; VVright, Froggatt, Mckinson; Milton, Broadis, Lofthcuse, Baily, Medley. AVSTRIJA: Zeman; Roeckl, Happel; Hamappi, Ocwirk, Bri-nek; Melchior, Gemhardt, Huber, Stcjaspal, Koerner. Sodnik: Movvatt. LONDON, 28. — Pričakova-nje za tekmo, v kateri se bosta sestali reprezentanci Avstrije in Anglije, je naravnost ogromno. Wembleyski stadion je poln le od poldneva dalje. Računajo, da je prisotnih 100.000 gledalcev, od katerih so mnogi plačali na črni borzi dvojne ali celo trojne cene. Smo na stadionu že ob eni uri. Sodnik Mowatt bo začel tekmo ob 14.15 po angleškem času, o-Ziroma ob 15.15 po našem, V obeh taborih vlada zaupanje v lastne sile. VVolter Win-terbottom, menažer angleške enajstorice ter M. Vma, trener Avstrijcev, sta izjavila, da so njuni igralci v izvrstni formi. Prebili so jutro v največjem miru ter jedli že zelo zgodaj. Nato so se odpravili z avtob. si na stadion, spremljani od množice policajev na motorjih. Proti Wembleyu vozijo vlaki s presledki 90 sekund, medtem ko je razdalja med enim. in drugim trolejbusom le 45 sekund. Vstop na stadion nadzoruje 250 policajev, 900 komisarjev federacije ter 500 državnih uslužbencev. Cez igrišče veje mrzla severozahodna burja, ozračije je r.e. koliko megleno, nebo oblačno, igrišče p brezhibnem stan.u. Avstrijci so izjavili, da še nikdar niso videli boljšega terena. Inkaso znaša 38.370 sterlingov. Moštvi stu prvo predstavljeni gospodu Julesu RimetU, predsedniku mednarodne nogometne federacije, nakar žreb dovoli Angležem izbiro strani igrišča. Avstrija ima torej začetni udarec. Prvi so v napadu Angleži. Izsilijo kot, ki po O tam neizkoriščen. Do 15. min. so do mačini v rahli, vendar neizkoriščeni prednosti. V 2C. minuti strelja Broadis, odlično poslušen od Baileya, tik mimo prečke. Napadi Angleev so vedno močnejši, a Zeman brani vse med drugim tudi nenaden Miltonov strel. Potem so na vrsti Avstrijci. Ocvoirk v enem svojih karak' terističnih pohodov na gol zaposli nasprotnikovega vrata) ja in doseže kot. Strel pride na Huberjevo glavo, a branilec Vackerslep pravočasno inierve. nira. Zoga je potem pretežno Avstrijski Igralci in rezerve na enem zadnjih treningov pred velikim uspehom v Londonu. Od leve proti desni: Kovvanz, Melchior (7). Roeckl (2), Schleger, zvezni kapetan Nausch, Bri-nek (6), Huber (9), trener Friihwirth, Pelikan, Happel (3), Gernhardt (8), VVagner, Ocvvirk (5), Stojaspal (10), Koerner II (11), Hanappi (4), Zeman (1). na avstrijski polovici. Zeman brani Baileyev strel, zatem še Broadisovega. Avstrijska obramba je vse pohvale vredna vendar je od 35. min. dalje Zeman vse pogosteje zaposlen. Sele proti koncu Melchior pro. dre po krilu, pod« rta center, kjer Ramsey zaustavi akciji). Ponovno poskuša Melchior, sedaj blokira Merrick. Po teh akcijah sodnik odžvižga- konec polčasa: nič proti nič. V prvi minuti drugega dela Melchior povede Avstrijo i vodstvo. Akcijo je zaiel Oc-u)irk, ki je ne da bi bil ogrožan mojstrsko prišel 40 metrov pred angleški gol. Poslal je visoko žogo proti centru, vratar Merrick je hitel proti njej, vendar je Melchior bil hitrejši in z glavo neubra- ljiv-o da prvi gol tekme. Angleški branilci so misili, da je pri vsej stvari vmes offside in se niso premaknili. Angleži brez premora napadajo, čeprav so njihove akcije izgubile pečat gospe skosti in superiornosti prvega polčasa. Igra se večji del na avstrijski strani. Angleži so neprecizni v streljanju, posebno Bailey. Po stalni in neprekinjenih napadih domačini izenačijo v 22. minuti po enajstmetrovki-Medley je nepravilno zrušen v kazenskem prostoru, sodnik dosodi najtežjo kazen. Desni branilec Ramsey realizira s Pri-zemnim strelom v desni kot. Zeman v znak obupa neusmiljeno brca žogo v mrežo,, Nekaj minut pozneje je vise. la v zraku že druga enajstmetrovka proti Avstriji, a je sodnik premaknil žogo nekaj cen. timetrov izven kazenskega prostora. Gledalci protestirajo. Igra je postala sedaj trda, število kazenskih strelov naglo raste. V 30. minuti Anglija preide v v-odstvo. Medley p e-streže z glavo žogo z mesta desnega krila. Je slučajno de-markiran in lahko brez ovire pretrese mrežo. Dve minuti pozneje je zopet kot prej. Avstrijski napadalec strelja z glavo proti golu, a žogo Eckersley zaustavi z roko. Dosojeno enajsmterovko Sto-jasnal sigurno pretvori v gol. Igra je še bolj surova. Vse do konca. , Vratar Merrick ni bil prehudo zaposlen. Svoje delo je opravil zadovoljivo in ni kriv za gola. Anglija je tako ostala še naprej nepremagana na svojem igrišču. Za gledalce je bila igra zelo zanimiva, vendar ni zaslužila naziva etekma stoletdy>, ki je bit naznanjen predhodno, Anglija bi si lahko v prvem polčasu zagotovila uspeh. V tem času so imeli britanski napadalci mnogo priložnosti, a so bili premalo precizni, ravno tako ket proti Argentini in Fran. ciji. V tej zvezi bi lahko pripomnili, da je bila opazno odsotnost desne zveze Mortensena. Avstrijci so igrali umetniški nogomet, vendar gledalci niso imeli prilike videti na delu napadalnega srednjega branilca Ocivirka, ki je bil — razen v nekaj izletih pred gol — pretežno defenziven. Za njim sta skrbela Roeckl in Hatpel za kritje centra. Da avstrijski napad ni bil na višini obrambe, je v olevnem krivda odličnih angleških halfov. VVright in Frogat sta bila. brez naiPak. sTaclings, to je preciznost pri-zemnega podajanja, je bila glavna odlika Angležev. Nihče od angleških napadalcev se ni dvigal nad tovariše, razen pri manevriranju na sredi igrišča. Od Avstrijcev so se odlikovali Zeman, katerega doprinos k avtsrijskem uspehu je zelo velik, Roeckl, Happel in Ocw rk. Proti koncu so kazile igro nešportne poteze igralcev obeh moštev. da bi rešili številne osebe in živino, ki so še vedno nahaja na nasipu med Bos aro, Adrijo in Rovigo. Isti oddelki nadaljujejo z deli, da bi popravili železniški most, kar bo omogočilo, da bo voda hitreje od.ek&le iz krajev Arqua Polesine in Busovecio. Angleški tehnični oddelki pa bodo zgradili most med severno železnico in nasipom Canal Bianco. Tehnični oddelki popravljajo nasipe pri San Sistu in popravljajo cesto Rovigo . Bcara. Ja-čajo tudi desni našip Adigelta. Iz okolice Tomovo so rešili na tisoče glav živine in več poljedelskih strojev. Letalstvo je tudi danes pomagalo prizadetim krij m. Napravili so več poletov ter odvrgli večje količine sena na Donedo in Villanova Marchesasa. Izve se. da je enajst držav sklenilo obnoviti enajst porušenih vasi v Polesine. Predstavniki teh držav so vprašali italijansko vlado, naj navede enajst vasi, ki so bile najbolj poškodovane pri sedanjih poplavah. Medtem se stanje v okolici Chiogge ni v ničemer izrreme- nilo. Dohodi v poplavljene kraje z morske strani so še vedno onemogočeni zaradi močnega valovanja deroče vode. V jutraniih urah So z motorne ladje «Roma» poslali v Sca-narello čoln ki je pr'so el na pomoč štirim osebam, ki so bile popolnoma osampene. Po poročilih so iz omenjenega kraja rešili 1.500 0s»b. 400 glav živine ter veliko živeža. KINO V T It NT L' Rossetti. 15.30: «Brez zastave*. M, Serato, Vivi Gioi in K. Nirichi. Excelsior. 16.00: «Sobarica lepe zunanjosti išče službe«, E. Mer. lini, De Filippo. Nazionale. 16.: «Mesto je rešeno*. Fenice. 16.30: «Hotel Sahara«, Y. De Carlo in P. Ustinav. Filodrammatico. 16.00: »Nehvaležno srce«, K. Del Pogglo. Arcobaleno. 14.30: «Otroci nikogar«. Astra Rojan. 16.45: «Tri deklice in korporal«. Alabarda. 15.30: »Male žene*. Armonia. 15.30: «Razurta poroka*, Ariston: 21.00: Otvoritev. Aurora. 15.15: »Morski zakon«. Garibaldi. 15.00: «Krvna prisega«. Ideale. 16.00: »Osamljeno srce«. Impero. 16.00: «Vrag v telesu«. Mladoletnim prepovedano. Italia. 15.30: «Nevestin oče«. Kino ob morju, 16.00: »Uvod v ljubezen«. Moderno, 16.00: «Neutešena nevesta«. Savona, 15.00: «On.ečaščena». H. Lamarr in J. Loder. Viale. 16.00: «Tragično čarodejstvo«. Vittorio Veneto. 15.45: »Skrivnost izginulega moža«, A. Shediran. Azzurro. 16.00: »Prvi upornik«. Beivedere. 16.: «Dolina velikanov« Marconi. 16.00: «Obkoljeni od ognja«. Massimo. 16.00: «Pojačite obrambo!« R. Taylor. C. Laughton. PORTOROŽ nočni bar odprt za praznik 29 novembra in vsako soboto in nedelo ob Sil. uri VABLJhm r I. Mira čehtita u&emu delomemu liudttm hlihkega okloiia, 'jem m uhtemeuam Avtopodjetje ADRIA RADIO JIklOSiliOVAI8lit V O A r. TBSl* ČETRTEK, 21. novendOT 1,!’ 7.45 Jutranja glasba In koledar. 8.00 Poročila. 8.15 ».m nostne koračnice. 9.00 P®™« danes je tudi vaš praznB. Razvoj oblasti v istrski «s, 10.15 Voščila delovnim «**£ vom. 13,30 Poročila. 13.45 popoldanski koncert. 1&30 IL, in plesi jugoslovanskih n*«®" 17.00 V borbi se Jo rodMJ? publika. 17.45 Samospevi skih skladateljev. 19.00 Pij™? ska borba v glasbi. 19.30 la. 23.05 Zaunja poročila. Glasba za lahko noč. 1#SI II. „ 7.15 Nanoved časa In PfSli 11.30 Lahki orkestri. svet. 12.10 Za vsakega 12.45 Napoved časa in pojvSw 13.00 Pevski duet in h>rn*S 13.20 Počasni ritmi. 13.30_rV-danski koncert. 1400 .P® }) 14.15 Dnevni pregled tisM-j. jj, Zaključek opoldanske 17.30 Plesna glatba. l8-°°„»,dava-rr.erikt. 18.15 Glasbeno pr'“90o nje. 18.45 Zabavna glasba- ‘ ^ Slovenščina za Slovence. ^ Pestra operna glasba. 'AJ gor* poved č-sa in poročila. 3£l -tf0ra. cert Tržaškega Komornega jjj 20.20 Glasbena medigra. Okr.o v svet. 20.45 Lahka g ^ 21.00 Radijski oder - Si, j njivec in redovnica, kome ^ 3 dej. nato večerni P^-traft Brahms: Rapsodija ta ""-bila, 23.15 Napoved časa In 23.32 Serenade in romanc*. TU S T «. &e 7.45 Jutranja glasba. lJ V; dališka glasba. 13.25 “ n.lG mavrica. 14.00 Tretja stran Stari motivi. 14.30 Duet Cerquozzi. 15.00 Pregled %gC. skega tiska. 17.30 Program )BoO 17.45 Glas Licie AlbaneJ*,,iy, Glasbena ura: Brahms, Sibelius. 19.20 Pesmi. 19.3') [gjU nik svojin.- prijateljem-^. ^ Kratke športne vesti. ^ če in črno — variete ~~ pod vodstvom PipPa F. ved* 22.05 Godalni orkester stvom Carla Savina. Jf.*1 0cda. vi iz Broadwaya in H®1- 23.30 Polnočna glasba. «* I, o X K S 1J 7.30—7.40 Jutranja «?., 8.15 8.00 Napoved časa, >o 9.?J Delovni kolektivi čes't‘Wjn5KiH Pesmi sodobnih juf°*Lfla e* pesnikov (literarno-gl^^cert daja). 10.00 Dopoldanski * , poj« 12.00 Naši priljubljeni f,„iošte)' slovenske naroune Pesm‘„iiicc "t 13.00 Od pravljice do prv™ (t> France Bevk: Peter K*fK“V radio priredil Tone S o J3 {j vre Napoved časa, poroči1?^« menska napoved. 15.30 J-, g* čič — Bratko Kreft: Tug®*m, po-dijska igra). 16.40 PoP®1 poldanski koncert. 17-30..^le* vanska književnost v P v (tu 17.45 Našim bratit- rrejstvu. 18.20 29. nov* !,<[' uuarec politiki interes' i^r ' 18.30 Melodije Iz 19.30 Napoved časa, P. L, pregled sporeda za nasier a!,tn 19.40 Klavirske skladu« »L Smetane. 20.00 Slavno^ fr cert Radia Ljubljana, f-jcih bavna glasba jugoslova^^esi torjev. Izvaja zabavni Radia Ljubljana Pfl Nabije Bojana Adamiča. 22.0® ut\°° časa in poročila. 22.1’ za lahko noč. A. PERTOT TRST - UL GINNASTICA 22 - TEL 95- Vse potrebščine za krojače, šivilje> krznarje po najugodnejših cenah ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 1111 umu..........m mm............................................................. um,,,,,,,,,,,«,,,,,,,,,................. r.....im«....... Vsi smo molčali, ker sl ni-1 «NaJ izstopijo iz klopi tisti smo mogli predstavljati, ka-ko na.1 bi 2ivko kaj obseval ln s čim naj bi obseval. -a//i(* Nekako tisti čas je bila vpeljana francoščina kot obvezni predmet po naših in se srednjih šolah in je hu-okrog Sretena m obadva te- do primanjkovalo učiteljev kava okrog zivka. I francoščine. Toda ta okoli- Prvega kroga n« preteč«-1 sčina še malo ni zmedla ne kov. Šolska uprava je določila nekega grešnika iz profesorskega zbora in mu naložila, naj se skupaj z nami uči francoščine, in to nam je bilo zelo všeč, kajti ob ta-kem nam ta predmet ni delal nikakršnih težav. Nasprotno, francoska ura nam je bila ura prijetnega oddiha in smo se v njej prav lepo zabavali. Kadar se Je profesor naučil naloge, smo še nekako vlekli in potegnili-Kadar pa se ni naučil, je slo lahkotno, ker se je tudi sam otresal razgovora o frano-ščini in je pogovor rad zasu. kal na čisto druge reči. Pri povedoval nam Je na pri in dvajset Jezikov, ln nam I fova metoda za učenje fran. Je pripovedoval, da je on sam poznal nekega Črnogorca, ki se Je dosti potepal po svetu ln je znal pet tujih jezikov, ki jih je pa vse govoril v črnogorskem narečju. Kadar pa je znal lekcijo, je naš učitelj francoščine vselej pričel učno uro s posebnim nagovorom, ki se je vsakikrat pričel takole: «Otroci, francoščini morate posvečati posebno pažnjo. Ona vam Je neobhodno potrebna, ako bo - recimo — kdo izmed vas postal zunanji minister ali ako ima poželenje, da postane hotelski vratar. Po takem vedite, da brez francoščine tega ne mo- mer, kako je Mitridat VI. I rete doseči*, kralj v Pontu, ki je vla-| Nato je po tolikanj mod-dal celo stoletje pred Kri-1 rem nagovoru položil pred-stusovlm ruj stvom. znal dva I se znano knjigo »Ollendor- coskega jezika«, ki je bila tačas edina učna knjiga, iz katere smo se mi in profesor učili francoščine. In te-daj se je med nami pričel od besede do besede takle razgovor po Ollendorfovi metodi: Vprašanje: Brat vaše žene, - mar nima ptice, ki le-po žvrgoli? Odgovor: Da, brat moje žene ima ptico, ki lepo žvrgoli! Vprašanje: Ali ni sestra vaše tetke v sorodstvu s se stro tetke mojega nečaka? Odgovor: Da. sestra moje tetke je v sorodstvu s sestro tetke vašega nečaka. Vprašanje: Ali ste videli nožek mojega strica? Odgovor: Da. videl sem ________________________ nožek strica na klopi na I na njegovi desni strani Vprašanje: Ali vaš starejši brat govori fancoskl? Odgovor: Moj starejši brat ne govori francoski, zna pa narezavati peresa. Vprašanje: Ali vaša sestra rada je sir? Odgovor: Da, moja sestra rada je sir. Kakor lahko sprevidimo že po teh primerih, je Ollen-dorfova metoda nenavadno primerna in dobra za učenje francoščine. Ob tem se spominjam nekega našega mladega diplomata, ki se je po Ollendorfu naučil francoščl-ne in se je ob priliki nekega diplomatskega obiska takole pogovarjal: »Vaša država — mar ni voljna biti v dobrih sosedskih razmerah z našo drža-vo? Vaša država — al! ni voljna Izjaviti naši državi, da je ona, vaša država, volj. na živeti v dobrih sosedskih odnošajih z našo državo?« Seveda se Je mladi diplo-mat okoriščal z znanjem francoščine po Ollendorfu tudi na diplomatskih večerjah. Tako je nekoč rekel papeškemu nunciju, ki je sedel In ko ga Je markiza Injez de Herera, žena španskega poslanika, vprašala: »Ali govorite vi angleški?« •i Je diplomat odgovoril, kajpada po Ollendorfu: «Ne, jaz ne govorim angleški, toda Jaz piskam na flav-to« Z nemščino nam je hodilo nekoliko bolj navzkriž in smo jo zmogli hvala bogu zgolj zato, ker smo imeli profesorja. ki nam je vedel in znal nenavadno lepo razložiti mnoge reči, katere bi nam bile sicer ostale nejasne. Zgolj za primer naj nave. dem. kako lepo ln razumljivo nam je vedel razložiti, kaj pomeni v nemščini glagol. »Pomožni glagol, otroci, Je tisti glagol, ki pomaga glavnemu glagolu. Postavim, Jaz kopljem vinograd, to se pravi. da sem jaz glagol .graben’, torej: leh grabe. Da, ampak .graben’ ne utegne sam oko-patl ves vinograd dan Je kratek ln mož tega ne zmore. Naj bo, kakor Je. treba je poklicati na pomoč soseda .haben’ Pa mu reče: I pa privoli in skup«,; ^# meta in to Je ,p habe gegraben _ p0& ^ torej v tem P^fgia^V ni glagol, se pra^c gj, je pritekel na poju te® nu. Da, ampak ni j(> f s0 samo kratek dan- ogr»d> tu. ben okopaval vW j v 1 ^ še drugi kratki dne Tako mora grabe 0i:cP drugi priložnosti delo f0. Pa se p ji* turščlco- Pa se n>“ vleče, zavleče in 6 n1, u3- re Dan je kratek zmore- PremkUg; da »1$;, ko bi. saj ne kaže-^ poklical habena %0L : j Ser je ta bil že n ^ ljubezniv in nm Ted% ji« okopati pograd-poKll e^ graben domtsh soJ.eda, pomoč dru»e= » ju imenuje človef^^ werden ni n»P prb^i gš tud! on u«ifeifu sosed ,. (g priskoči -fo^poprinrfV' pomoč, skupa... %verde to Je P°tte*F’ Ne torej.-o?!1] ben’. Berden primeru prav br0 r glagol. Nu f meU‘ otT$%j«»*,t ' UREDNIŠTVU: ULICA MONTECCH1 It *, III «•«- - Ttltlon *t«v »3-8US tli »4-638 Polttil pred«) S02. - UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska »t. 73-38. UGLASI: od 8.30- 12 In od is - 18. - Tel. 73-38 Cen* oglasov: Za vsek mm vH!ne v Širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ; ra vsak mm Širine 1 stolpca ra vse vrste oglasov po 10 din. Odf. urednik STANISLAV RENKO — Ttska TržaSkl tiskarski ravod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 Koper, Ul. Battlstl 30la-I Tel. 70 ,30 d,n‘ esečno t(sKa NAROČNINA: Cona A: mesečna 3SO. četrtletna »00. polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Cona B: irvod 6, mesečno 150 din. FLHJ: izvod 6, jBrta Poštni tekoči račun za STO . ZVU; Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega 'n°z Ljubljana Tvrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. izdaja Založništvo tržaškega tisk«