r v i Naj v«* ji almuki dnevnik V Združenih dfiftfili Velja z« vae leto • • • £6 Za pol leta - - - • • $3.00 Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto Ust slovenskih delavcev t Ameriki. jj^SE | The largest Slovenian Daily in* I , the United States. b Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21f 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 17. — STEV. 17. MEW YORK, WEDNESDAY. JANUARY 21, 1925. — SREDA, ^21. JANUARJA 1925. VOLUME XXXOI. — LETNIK XXXIII. PREMOGARSKA STAVKA NE BO OGROŽALA NEW Y0RKA Sklep, da se prične stavka v antracitnih poljih, ne bo ogrožal mesta New Yorka. — Dobro informirani možje dvomijo, da bo izbruhnila dejanska stavka v distriktu št. 1. Poroča John J. Leary. Nobene resne pretnje za dobavo trdega premoga v New Yorku in drugih obmorskih mestih ni vsebovane v pozivu generalnega komiteja za pritožbe v distriktu št. 1, naj se vprizori splošno glasovanje glede stavke, ki naj bi se vršilo v sredo v Wilkesbar-re. Tako so izjavili najboljše informirani ljudje v antracitnih poljih. Vprašani za svet jm telefonu so dali izraza svojim dvomom, da b« komitej plasoval za splošno stavko v .okraju. Če bo glasoval za stavko, bo prizadetih k večjem par rovov v Wilkesbarre okraju, dočira bodo možje v Serantonu in okolici vztrajali pri delu, na temelju povelj John Lewisa, mednarodnega predsednika. V llazelton okraju je izjavil Thomas Kennedy, predsednik o-kraja, da bodo vsi njegovi ljudje ostali na delu, dočim je prišlo iz Shamokina, glavnega stana okraja štev. 7 sporočilo, da se mož predsednika Chris Goldena ni lotila stavkarska mrzlica. Ker bosta ostala na delu ta dva distrikta obenem z večjim deloir distrikta št. 1, bo množina trdega premoga, nahajajočega .se v skla diščih ali na poti, popolnoma zadostovala. Prodajalci premoga ne bodo imeli nobenega vzroka za navijanje cen. C'e bi komitej za pritožbe v distriktu št. 1, izdal poziv na stavko, ne 1k> slednja dolgo trajala, kot trdijo dobro informirani ljudje. Končana bo baje tudi kmalu stavka v rovih Pennsylvania Coal Co., ki je izbruhnila pred osmimi tedni.ko je nekako devet tisoč premogar-jev zapustilo delo. Ilomatijb v okraju št. 1 so naperjene proti United Mine Workers of America. Stavka je bila sklicana v nasprotju z opravilni-kom in kontraktom, na temelju katerega so antracitni rovi obratovali od septembra 1923 naprej. Predsednik Lewis je vsled tega preklical carter vsake krajevne unije, koje člani so zastavkali ter bo razveljavil čarterje še nadnljnih krajevnih unij, če bi se udeležile stavke. Predsednik Lewis je imenoval to stavko nepostavno, ker ni le kršila obstoječega kontrakta, temveč tudi raditega, ker je komitej za pritožbe prevzel posle okrajnih uradnikov, katerim načelu je Rinaldo Capi>eHini. Resnični vzrok stavke jo politika. Junija meseca bo izvolil okraj svoje uradnike in vprizorjen bo odločen napor, da se spravi s )>oti Rinaldo Cappellinija, ki je pred dvemi leti porazil Williama Bre-nana. V svoji kampanji je Cappellini napadel lirennana z izjavo, da je zanemarjal uravnanje pritožb, dočim je sam obljubil hitro akcijo glede vsake pritožbe. Soglasno s poročili iz okraja se poslužujejo sedaj Brennan in njegovi prijatelji istih taktik kot Cappellini, ki je iz previdel, da ne more zadostiti zahtevam bolj radikalnih italijanskih pristašev. _ Ženska — načelnica velike države. AUSTIN, Tex.. 20. januarja.— Vse je pripravljeno za ustoličenje Mrs. Miriam Amande Ferguson, prve ženske, ki je postala guverner velike države. Današnji dan bo za vedno zaznamovan v analah "Lone Sta* države. Ves Austin je na nogan ter se pripravlja na veliko slavijo vstoličenja. Uveljavljeno je bilo geslo "Me for Ma". Prava uganka je, kako bo mogoče nastaniti nekako 100.000 tuj cev, ki bodo prišli v mesto k inav gu racij i. Naval bo mogoče presegel vsa pričakovanja, ka.. i v Tex asu vlada sedaj pravo spomladansko vreme in ceste, vodeče v me-sto, so v najboljšem stanju. T;ikaj, v južnem delu države, vlada spomladansko vreme, a v sevenem de lu pokriva zemljo čevelj visok sneg Inavguaraeija se bo vršna v zakonodajni dvorani. VELIK S0LNČN1 MRK V SOBOTO v Vsoboto od osme do devete ure zjutraj se bo nudil ljudem v gotovih delih New Yorka veličasten naravni prizor — popolnega solnčnega mrka. Kanclar Luther za Dawesov načrt. Novi nemški kancelar je izjavil, da bo nemški kabinet ostal zvest Dawesovemu načrtu in Ligi narodov.—Reakci-jonarjev ni odobril nje* gov nastopni govor. Chapman na poti ▼ Atlanta. Chapmana so odvedli nazaj v Atlanta. — Država Connecticut ga noče zasledovati radi umora, ker je postni rop prvi na vrsti. V soboto približno ob osmih zjutraj bosta vprizorila solnee in luna čudovit naravni prizor, — popolni solnčni mrk. Približno deset ali enajst minut po devetih, če bodo vremenske razmere ugodne, boste videli temno ploščo, visečo na nebu ic čudoviti ognjeni jeziki bodo švigali krog robov. To je popolni solnčni mrk. V New Yorku so ga opazovali zadnjikrat pred sto devetnajstimi leti. Poteklo bo celih sto let predno se hc pojavil nadaljni. Zadnji popolni mrk, viden na kontinentu, je bil dne 10. sept. 1923. Znanstveniki s celega sveta so prišli na majhni otok Santa Ca talina, San Diego in druge točke v Nižji Californiji ter mehiške države, da slikajo in študirajo solnčni mrk. Dan pa je bil oblačen. Mrka ni bil omogoče fotografirati. Videli so le senco, ki se je pomikala preko planjav in gričev. Stemnilo se je. Ptice in živali so se podale k počitku. Netopirji so pričeli frčati po zraku. V starih časih so se ljudje bali solnčnega mrka. Prepričani so bili, da pomenjit konec sveta.Vojaki so nekoč bežali z bojnega poZja, ko je luna "podrla solnee". Sedaj pa se boje solnčnega mrka le se neizobraženi ljudje, — čcptaar urernune celo astronoma čuden občutek, da se bliža konec. BERLIN, Nemčija, 20. januar-ja.— Kaincelar dr. Luither je včeraj v svojem nastopnem govoru v nemškem parlamentu zavrnil reaikcijonarni ustroj nove nemške clade. Njegov otvorilni govor st-je kljaib nasprotnim pričakovanjem oddaljil od parlamentarne desnice, talko glede zunanje kot domače politike. Novi kancelar ni le izjavil, da bo vztrajal pri politiki Marxove-ga kabineta, da se verno izvede Dawesov načrt ter pospeši vstop Nemčije v Liigo narodov, temveč je tudi pra?v posebno poudarjal vernost novega ministrstva do republike. V njegovih pripombah ni bih> niti najmanjšega migljaja glede oborožene pectfi, ker niso hoteli zavezniki izprazniti Kolina, kot določeno v versatillski mirovni pogodbi. Razočaranje se je jasno zrcalilo na obrazu marsikaterega jim* kerskega poslanca; kojega voditelji sede na ministrskih klopeh, ko je dal dr. I^uther izraza svojemu namenu, d.a bo nadaljeval s pogajanji gle^e ikofliiMsEkega vprašanja ter glede poročanega prevelikega oboroževanja Nemčije. Takoj po govoru v nemškem državnem zboru je ^sprejel dr. Luther inozemske časnikarske poročevalce. Njim je nanovo poudaril .spravljivo stališče svoje vlade doma in v inozemstvu. Rekel ie. da bi bilo absurdno domnevali, da bi skušal kabinet pod vodstvom moža, ki je sodeloval pri uveljavljen ju Dawesovega načrta, zavrniti ali podminirati ta program. • "Naše prvo dejaije'% — je re-Jkel glede svojega kabineta ie bilo uveljaviti rtsemumi delavnik v plavžih in topilnicah. Ta osemumi delavnik bo postal pra-vomočen dne 1. aprila. To je se veda takoj vzbudilo kritike industrijalcih -organizacij, a kljub temu nas dolže, da nas obvladujejo veliki industrijalci. Držami izbor je sprejel dr. Lmthra precej hladno. Njegove izjave so očdvidno presenetile t-aiko njegove naeijonalistične pris-taše kot njegove demokratične in soci j ali stične nasprotnike. Oba elementa sta pričakovala bolj odločne obrazložitve zadev, posebno glede notranje politike, a njegove tozadevne izjave so bile še bolj medle kot one, ki so se tikale zunanje politike. Dr. Lftither je bil zelo previden v svojih izjavah glede proMeraa, kako naj se porazdeli davčno breme Dawesovega načrta m kako naj se skuša vrniti vrednost državnim sakuritetam. V tem ožim 90 bMe njegove izjave skoro brez pomena. Komunisti so nadaljevali s svojimi običajnimi obsftrukeijskim taktikami in njih kričanje je več kot enkrat prisililo kancelarja, da je prekinil govor. Osta&e stranke tudft niso ploskale njegovim izja vam. Splošno pa je pričelo prevladovati naziramje, da bo Luther vztrajal na svojem mestu dosti dalj kot tri mesece, kajti le to4i ko časa so kritiki prisodili njego* fvi vladi. Prvi liberalni napad je vprizo ril dr. von Schlieren, ki je bil dolgo časa visok uradnik v fi- INDIANAPOLIS, Ind., 20. jan. Gerald Chapman. - po vsej deželi znani bandit, katerega so prijeli nedeljo zjutraj v Mitncie, Ind kot begunca iz zvezne kaznilnice v Atlanta. Ga., in ki je tudi obdolžen umora James Kellev-a, policisca v New Brittain, Conn., bo izročen dvema pomožnima feerifoma iz zvezne kaznilnice, da ga odvedeta nazaj v ječo. Čeprav se trdi, da je izvršil Chapman nadaljne zločine odkar je pobegnil iz zvezne kaznilnice pred več kot enim letom, izjavljajo vendar zvezne oblasti, da ima njegova obsodba na pet in dvajset let ječe radi velikega poštnega ropa v New Yorku prednost pred vsemi drugimi slučaji. Chapman je pobegnil iz Atlante potem ko je presedel par mesecev svoje kazir. Chapman noče razpravljati o svojih zadevah 7. zveznimi oblastmi ali časnikarji. "Dolže vas dosti velikih zločinov," so mu rekli. "Kaj glede njih?" "To je že običajno. Dajejo mi kredit za vse, kar se pripeti," je odvrnil Chapman z lahnim usrae-vom. 4'Ali hočete kaj povedati glede krajev, kjer ste se mudili izza bega iz Atlante?" Chapman jc zmajal z glavo. "Kako ste prišli preko onih zidov v Atlanti ?" Zopet je zmajal z glavo. $4.500 katere so našli pri njem, ko je bil aretiran v Mnneie, je ostalo tam. Ko so ga privedli v ječo, je nosil le kovčeg z obleko. Ko so ga aretirali, je nosil majhne brke. Te so mu obrili, kakorhitro je prišel v ječo. Glasi se, da bodo odvedli Chapmana na skrivnem iz Indianapolisa ker se zvezni agenti boje, da bi pristaši in tovariši Chapmana ne napadli vlaka. MUNCIE, Ind., 20. januarja. Tekom svojega bivanja v tukajš-nem mestu je stanoval Chapman v nekem privatnem hotelu, kjer so ga imeli radi, ker je imel doore manire ter se ni vtikava! v zadeve drugih. Živel je sam zase teh se je domnevalo, da je trgovski potr..k. Trije narodi so proti Ameriki. Anglja, Francija in Ho-landska nasprotujejo ameriškemu načrtu, da se zatre vso trgovino z opijem. — Cecil je "o-pravičil" zavživanje hašiša v Indiji. Član porote v žgan jar-skem slučaju zgubil svojo steklenico. NORFOLK, Va., 20. januarja. Ko so danes porotniki v zadevi neka zamorke, obtožene prodaje opojnih pijač, zapustili dvorano, da se umaknejo na posvetovanje, je bilo čuti zamolkel šum nekega predmeta ki je padel na preprogo. Za porotniki je ležala r»«i tleh steklenica s pol pintom žganja "Odkod je to?" je vpraSal sod nik. Neki suhaški agent je izjavil, da je našel steklenico na tl?h. "Ali je vrgel kak porotnik slek lenico na tla?" je zopet vprašal sodnik. Nikdo ni vedel tega. Porota se je medtem vrnila iz posvetovalnice ter spoznala obtoženo krivo prodaje opojnih pijač. S tem je bila cela zadeva končana. ŽENEVA. Švica. 20. januarja. Anglija, ^ramcijain Ilolandska so tvorile včeraj nepret.rgan-o fronto proti Ameriki ter ostalim članom opijske konference Lige narodov. Vse tri so izjavile, da je Kitajska kriva, da se še vedno zavživa opij-na Daljnem iztoku. Angleški delegat. Viscount Cecil, je v svojem, precej prosta-. škem govoru obhodil kajenje opi-a v Orijentu, a v isti sapi opravičil zavživanje opija v Indiji. Končno pa je predložil tako-zvane ''angleške deklaracije" kot sredstvo za premostitev težkoe. ki prete s popolnim izjalovi jen jeni opijske konference. Koncem konca je dajal njegov govor izraza neizprosnemu stališču Anglije glede prve pogodbe, ki je legalizirala trgovino z omanu ljiivimi sredstvi na Daljnem iztoku. Izjavil jc, da si Anglija pridržuje pravico dobave in nadzorovanja trgovine z »pijem, doikler se bo kadilo opij v angleških iztočnih posestvih. Nasprotoval je vsailri omejit vi sklepov prve opipske konferenc« ter rekel, da bi se s tem ustvarilo nevaren precedent. Amcrikanci so predložili resolucijo, naj bi se ■sklepe prve konference revidiralo na sedanji konferenci. hord Ceciil je pripomnil, da je problem »mamljivih sredstev "v Ameriki povsem različen od istega problema na. Daljnem iztoku in da se hoče sedanja konferenca pečati le z iztočnim zlom. Ni hotel razpravljati o 'vprašanju dejanskega zavživanja opija, kar smatrajo Angleži za "posvečen običaj, ki je v splošnem neškodljiv ter včasih dejanski dobrotvo-ren". Dasta vil je, da je to natranje vprašanje, katero lahko rešijo le Indijci. Delegat Louden iz 'Holandlske je podpiral angleškega delegata ter napadel aimeriške predloge za koavtrelo trgovine z opijem kot samovoljne in umetne. Rekel je, da bi načrt Zdr. držav zmanjšal obseg postavne trgovine z opijem, a povečal ne.pastavmo trgovino z narkotiki. Statistike s Filipinskega otočja kažejo, baje, da je bilo zatrt je trgovine z opijem neuspešno. Mr. Dalader, franc ask i kol on v jalni minister, o katerem se je domneva/lo. da bo zapustil "opijski blok", se je izognil pozitivni izjavi, a rekel, da Francija sicer ■^oglatša z angleškimi nazori, da pa wimptizira s človekoljubnimi til ji in prizadevnji Amerikaneev, ki pa so na nesrečo skrajno nepraktična. Japonski delegat Sugimura je javno odpadel od opijskega bloka ter se zavzel za ameriški program. :je vitez reda svetega Janeza, ko jega veliki mojster je princ Eitei Friedreich, sin prejšnjega kajzei (ja. Člani tega reda so prisiljeni priseči zvestobo " pruskemu kra nan Snem minmtmtvu. Rekel je, datlju". _ FRANCIJA PROTI STALIŠČU SOVJET0V Francija je protestirala proti rdeči propagandi ter izjavi Rikova, da ne bo Rusija plačala svojih dolgov v Franciji. — Herriot je zapretil s prekinjen jem diplomatičnih stikov. Poroča Arno Dosch-Fleurot. PARIZ, Francija, 20. januarja. — Včeraj je naslovila Francija dva odločna protesta na rusko sovjetsko vlado. Ministrski predsednik Herriot je sporočil en protest sovjetskemu poslaniku Krasinu v Parizu, drugega je predložil v Moskvi zunanjemu ministru Cičerinu francoski poslanik v Rusiji Herbette. Protest Herriota se je tikal delovanja Tretje internaeijonale v Franciji ter govora, komisarja Rikova, kateri je baje izjavil, da ne bo Rusija nikdar plačala svojih dolgov Franciji. Herriot je opomnil Krasina, da so obljubili sov jet i, da se ne bodo vmešavali v notranje zadeve Francije, da pa je Internaeijonala, ki je del sovjetske vlade, aktivna pri ustvarjanju nemirov v Franciji. Protestiral j«1 p rot i nadaljevanju tega rovanja. Informiral je nadalje Krasina. da bi bilo nemogoče razpravljal i c številnih vprašanjih med obema deželema. Če bi odgovorni uradniki sovjetske vlade, kot je Rikov, še nadalje izjavljali, da ne nameraxa Rusija ničesar plačati. Herbette, ki je dobil potrebna navodila .je govoril v istem smislu v Moskvi. Pozneje je brzojavil v Pariz, da je Rikov le rekel, da l>i ne bilo treba plačati dolgov, da pa ni mislil s tem, naj se no prične s pogajanji za likvidiran je dolgov. Govorice o preklicu ruskega dolga v Franciji pa so vznemirile francoske lastnike bondov. katerih je na tisoče in tisoče. Poslali so delegacijo k Krasinu, ki je slednjega informirala, da se nočejo odpovedati svojim pravicam. Trocki oropan vse moči. Izgubil je mesto komisarja za mornarico in ar-armado ter bo mogoče celo izgnan iz komunistične stranke. minister se je uklonil stro^ * , i pravoreku svoje stranke ter piše -na-eksekutivo skoro ponižno jhswio. v katerem prosi, naj se ga oprosti dolžnosti predsednika revolucionarnega vojnega sveta in obljublja, da bo delal lojalno v kateremkoli department!! in kateremkoli kraju, pod vodstvom centralnega iz-vrševalnega komiteja. MOSKVA, Rusija, 20. jan. --Centralna eksekutiva ruske komunistične stranke, katera predstavlja najbolj mogočno politično zastopstvo v Rusiji, je včeraj odvzela Leonu Trockemu mesto predsednika revolucionarnega vojnega sveta. Vsled tega tudi ni več Kor.iisae vojnega in mornariškega department a. Odstavljenemu vojnemu komisarju preti tudi ' izgon iz komunistične stranke in važnega političnega urada, razven če se podvrže strankarski disciplini ter prekliče napade, katere je vprižorii r.i principe Lenina. Nekoč skoro vsemogočni vojni Ghandi je velik nasprotnik boljševikov LONDON", Anglija ,10. jan. — Danes je izjavil indijski voditelj Mohandas Ghandi, da noče imeti nobenega opravka z boljševiki. — "Saj pravzaprav niti ne vem, kaj jo boljševizem," je izjavil. Vem le toliko, da temelji na sili ter zani-knje Boga. Vsledtega nočem imeti z boljševiki nobenega opravka. Jaz sem odločen nasprotnik vseh nasilnih metod, pa naj služijo še tako vzvišenemu cilju." ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Sest ameriških rusilcev v Šanghaj. . » MANILA, Filipini, 20. januarja. Šest rusilcev mornarice Združenih držav je odplulo včeraj od tukaj v Šanghaj, kjer se bore različne fakeije za posest mesta. Šest na-daljnih ameriških bojnih ladij že nahaja tam. DENARNA IZPLAČILA Y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes bo naSe cene Bledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $17.40 2000 Din. — $34.60 5000 Din. — $86.00 posefcej Pri iMkmsilih, ki znata jo manj kot kot tn tisoč dinarjev U centov za poštnino in druge stroške. Razpoiilja na zadnjo pošte in Izplačajo "Poštni tokovni ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE. j 200 lir .......... $ 9.40 500 lir..........$22.50 300 lir .......... $13.80 1000 lir ..........$44.00 kot 2M lir računamo pooefcej po H centov Pri naroČilih, ki ntašajo za poštnino in drugo stroške. Razpoiilja na zadnje pošte In Izplačajo Ljubljanska kreffitna banka v Trata. Za pošiljatve, ki presegajo FETTISOO DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti še poseben popust. Dinarjem ta Liram oedaj nI ; b tega razloga nam ai nn»i» podati notonine po eenl tistega dne, ko nam pride pod—I denar v PO&LJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO ▼ NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA STROŠKI mm Jo perintl najbolje po New York Budi Draft Foetal Order ali po FRANK SAKSEB STATE BANS 83 Oartlandt Street, *ew York, H. T. Telephone: Oorttaadt 4B8T. —— ........ i n mi11 ' ■■ mi i! iiiMi' ■ _/_:_i___£_ ___i____L GIiA-S NARODA, 21. JAN. 1925. GLAS NARODA (SLOVENE DAIJjY> Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakscr, president_Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" 4'Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo h ta velja list za Ameriko in Kanado .......................... $£.00 Za pol leta ............................ $5.00 Za četrt leta .......................... $1.50 Za New Ytrk za celo leto .... $7.00 ; t Za pol leta ..............................$3.50 Za niozemstva za celo leto .... $7.00 Za pol leta ..............................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas X a roda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Sublet, Wyo. Uredništvo Glas Naroda! Želeti bi bilio v tem letu kaj več glasov iz te naselbine. Hukaj nas je dosti Slocvencev in se prav dobro razumemo med seboj. Kar se tiče (podpornih organizacij, smo tukaj na -dobri ptembra je ugrabila eksplozija 39 žrtev. Vboge vdovo so izgubile svoje može in sinove. 'GLAS N A R O D A", 82 Cortlnndt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. OBVEZNOSTI ZDRUŽENIH DRŽAV Ravno ista usoda je zadela mene in mojo družino. Smrt je pobrala tudi mojega soproga. Druga nesreča me je .zadela na L decembra, ko je s»e mi je smrtno ponesrečil moj sin Maks, v 19. lotu starosti. Ubil se je z avtomobilom. Pogreb se je vršil 3. deeem-bra na katoliškem pokopališču v Kemerer, Wyo. Udeležba je bila ogromna. Zahvaliti se moram družini Mr*. Felieian, katera mi je bila v pomoč v mojih žalostnih urah. Hvala za krasni venec, katere ga je podarilo Samostojno društvo 1'Zveza'' in hvala za vse rože. podarjene od društev .J. S. K. J. in K. 8. K. J. Tebi dragi sin. pa želim, počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška gruda. Neža Rakun. Novice iz Slovenije. Državni tajnik Hughes je vsaj za nekaj časa zavezal jezike ne-spravljivih v senatu, ki so se razburili radi idej.', tla nas bo spravila soudeležba pri izplačevanju nemške vojne odškodnine na temelju D:nv-sovega načrta v vse mogoče evropske komplikacije. Direktno je ugotovil, da niso bile naložene Združenim državi.m vsled dogovora, sklenjenega v Parizu, nikake obligacije, postavne ali moralne. ... . . ,, __ ____ ,i ••• . t t * t . i- }lja m okofice, 11 let; Praneiska Odgovoril r* tudi resoluciji senatorja Hiram .lohnsona, ki za-J- .. . . .i,, i . , .. , , bergan, mlinaTiea iz Rimskih to- hteva besedilo dogovora, o katerem trdi senator, da bi moral biti ob- . __' . . a . , i - , plic, 6;> let; Amea Žerjav, zlatar- javlji-n kiikor hitro je dospel v roke državnega departmenta. j ^ aieaifca . C 1*' "" S tem pa seveda zadeva še nikakor ni rešena, kajti Borah, John-!, '' T * , . , TT , , . kit; Elza Janey.ie, lici 1 Umrli so v Celju meseca decembra: Josipina Agri-eola, vdova po stotniku, 68 let; Rozlija Peperko. kuharica. 53 let; Ana Slivca, mestna reva, 79 let; Ivaaia Skabeme, kleparski mojster, ;14 let: Ferdinand Žgank, mestni revež, 7 let ^ Marija Sidar. občinska reva. 89 let; Marko Trat nik, zasebnik, 83 let. V Celjski javni bolnici: Bogomir Prose/ne, sin paznika iz IAti-je, 12 let; Martin Jevnišek, delavec iz Loke pri Zusimu, 52 let; jlf(klv.iga Jan, hči mizarja iz Ce- okoliee, 1C son in drugi, ki so sicer zadovoljni z ugotovilom Ilughesa, poudarja- j"." * kur*^<"a' , . . . , ... „ , r. IIje okoLica, 2 leti; Martia Nnncie, jo, da ta izjava popolnoma nasprotuje izjavam francoskega finančne- . nega ministra Clementela ter angleškega finančnega ministra Winston I1 r , * - , ^ Churchilla. t „ Ko bo razpravljal o zadevi komitej za zunanje zadeve, bodo ne-» spravljivi brez dvoma zopet prišli k sapi ter zahtevali pojasnilo, zakaj je skušal dobiti poslanik Kellogg reservaeijo. ki določa, da ni Amerika obvezna v nobenem oziru, razven v stvareh, ki se tičejo nje same. Se vedno razpravljajo o ideji, da potrebuje tak dogovor odobre-tja senata. Administracija ]m vzstraja na stališču,, da je bila izza časov Joffersona izključna funkcija izvrže val ne oblasti pečati se s takimi zadevami kot je kolektiranje dolgov. Nezadovoljni senatorji pa odgovarjajo: — 44(V je tako, kaj pa glede vojnih dolgov, kojih uravnavo si je reserviral kongres ? Vznemirjenje, ki se je pojavilo v zvezi s tem, pa je že pričelo polegnti. Senatorji so bili v splošnem dosti bolj previdni v svojih izjavah po objavi državnega tajnika Ilughesa, da niso Združene države prav nič involvirane vsled dokumenta, katerega sta podpisala t Ca Gerbič. delavčeva hči iz Trbo-poslanik Kellogg in polkovnik Logan. j vel j, 5 let; Eliza Sem, žagarjeva "To je zelo pozitivno ugotovilo," je rekel senator Borah, ki bi j žena iz Lijubnega, 35 le.t; Leopold kot načelnik komiteja za zunanje zadeve povsem naravno kontroliral j Mit+oni. zidarski mojster iz C-e-vsako gibanje, ki bi bilo započeto v komiteju, — "a je v direktnem lia. 48 let; Štefka Lipovšek. po nasprotju z nazori, katerim so dali izraza Clementel, Winston Church-liill in drugi. "Nesreča je hotela," je rekel, 44ol leta; Anton Tetvž, posestnik iz Bočne, 5S let; Anton* Sentoonik. delavčev sin iz Hrastnika, 9 let: Anton Kocjan, dninar brez stalnega bivališča, 58 let; Adolf Vel en-sh*k. delavčev si iz Celja. 1 in pol leta; Oton Leeb. glavni daveni preglednik iz Celja, 7 let; Frauc Majer. posestnikov sin iz Celja okotice, 2 leti; Jožef Deželak, /posestnik iz Loke pri Št. Rupre-tu. 43 let; Franc Lešnik, berač iz Celja okolice, 60 let; Gašper Gri-čar, berač iz Šoštamja, 52 let; Ani sest nik ova hči i v. Petrove, 2 leti. Bazne sodbe. Jazbece vino so si privoščili Jo-ip Puš in pa Vinko in Franca Pu-jciliar tam od Šmarja pri Škofelj- 4. ni .Im 1 * 4 ljen predrag, nedovofljen pa pre- evropski državniki. Le dejstva, izključno le dejstva, bodo izčistila. napravil na večer, ko je prišel iz Štirimeseene ječe zaradi razaiih nasilstev, misleč, da so mu pripu-tnop-li k tej obsodbi tudi njegovi sorodniki. Obdolženec je dejanje priznal, da trdil pa je. da je izvršil vse, kar se mu očita, v popolni j/ijamos^i. Ker pa tega ni mogel dokazali Ln kar je znan v »kalici kol preite.pač, ki je bil že sedemkrat »kaznovan radi raznih nasilnosti, ga je obsodil senat na eno let-o težke ječe in bo moral J W večer obenem. Cesar se ni še nikdar zgodilo r tej deželi, se je zgodilo v državi Texas. Gospa Myriam Amanda Ferguson je postala, goveruerka. Že včeraj ^o se začele velike slavnosti, da bo ta dogodek primerno počaščen. Država Texas je velika država. Večja je kot Nemčija. Ali ni nekaj čudnega, če č-ita-m o. da ji bo vlada ženska. Časopisje -poroča o tem na dolgo in šii-oko. C it al sem brzojavko, da se bodo vršili trije plesi nji na čast. In brzojavka ponosno omenja, da bo na vseh teh plesih plesala tudi sama go-^pa governerka. Texaški volilei niso mogli izbrati ničesar boljšega kot žensko z ji governerja. Ženske ponavadi rade plešejo, pn naj so stare ali mlade. Gospa Ferguson je torej plesala na treh plesih, ki so jih priredili nji na čast. S tem pa njen ples še nikakor ni kočan. Ker je izvoljena za dolgi dve let i. Ivo morala dve leti plesati tako kot ji hodo j?odli pet role jski magnati v Texasu. ★ V soboto sem preživel hud ln Iz kroga naših naročnikov. povrniti v so pravil. škodo, loi jo je nn- Potres. Iz Višnjeigore pišejo: Dne 2. januarja ob 6.28 se je pri nas občutil potres. Votlo bobnenje, prihajajoč z juga, .K4 trajalo do S sekund. Sledil je krepak sunek, da je kar zaškripalo za stropih. Nemško požarno brambo pri Sv. Lenartu v Slov. jrorieali je razpustil mariborski veliki žn-nan. Iz Jugoslavije« Žrtve neprevidnosti starišev. V Prijedoru v Bosni se je zgodila te dni vsled neprevidnosti starišev težka nesreča, ki je zahtevala dve nedolžni žrtvi. Posestnik Mihajlo Savič je imel dva sina: enega 6, drugega 4 leta starega. Mati je odšla v mesto nakupovat, dorma pa je ostal oče z otrokoma. Nenadoma pa precej veseljaškemu Mihaj'lu šine v glavo. da bi bilo dobro, ako se gre t-udi on malo pozabavat. Rečeno i storjeno in ostavil je svoja dva Naj])rej smo se Terbovec, Rem s in jaz kalin najedli. Potem smo šli iz ene države v drugo k seji društva "Orel". Tam me je zadela čast podpredsednika. Nato smo začeli študirati narodnosti velikega N«'\v Yorkn. Preštudirali smo Italijane in njihovo viiiir>. Zatem se je Mr. Terbovec poslovil ter se odpravil v drugo državo. Naslednjega dne mi je povedal, da ni mogel pes (■preko Hudsona. ker ni bil za-mranjen. Midva z Mr. Bemsom sva nato preštudirala Žide in njihov lanski pridelek. Proti jutru je bila najlepša slovenska gospa v Brooklvnu toliko dobra, da mi je odstopila svojt> postelj ter je skoraj do ranega jutra precej nevoljna čakala moža. kei* ga rti in ni hotelo biti. Tako smo torej spali tisto noč. Mr. Terbovec je najbrž sanjal o solnčni Kaliforniji in hrepenel v tritisočmiljsko daljavo po svojih. Prijatelju Remsu se je sanjalo o idealu, ki se pripravlja na za-'•kouski stan nekje v gorenjem delu mesta. Meni se je sanjalo o netposred- otroka .sama v hiši poleg razžar-jeno peci. Pri odhodu je bil še Ini blifhli ~ uo- to si lahko tako nepreviden, da je zaprl tudi vrata stanovanja, da za slučaj nesreče j a nihče ne bi mogel pri-hiteti dečkoma pravočasno na po- te, o čem. Popravici pa povem, da je bila razdalja, med mojo spalno sobo in kuhinjo večja kot je bila razcla- moč. Otroka sta se brezskrbno ! l{* mer .-AIr- Terbovcem iu zlato igrala v sobi, mati je v mestu na- j Kalifornijo. kupovala, oče pa je v go.stlilni na- Za. Mr. Remsa ne garantiram. ozračje ter pomirila naš narod." , ,, . ... . j • i • j . . . rvee nevaren, marveč so vporabih \si senatorji so trdili da morajo videti besedilo dogovora ter iz- ^^ načkl ugmabyailja div.' pijal zdravice Ved tem je iz moč- ^ se mu vresničile sanje vedeti vse podrobnosti glede predložitve in umaknitve KeUoggove re- - _ . J . . 11 J Je 12 r _ * K ... f- MpvMiift | jacine — namreč nastavljanje no razgrete peči najbrže padla nasieojijega dne. Ji.ajti on ti zanjk. Če s>o imeli uspeh pri tem ! iskra na slamnico in pričela servacije. Glavna obdolžitev, katero so dvignil isenatorji, se glasi, da nas dogovor obligira v taki meri," da bo mogoče uveljaviti prisilne odredbe v slučaju, da bi Nemčija zaostala s svojimi plačili." D opisi Virginia, Minn, j da sta namreč dva Slovenca umr-l):ie 1 f>. januarja so bili pri lu v treh tednih in sicer obadva družini isprajear veselo iznenade- j za pljučnico. Prvi. Mihael Aleš, j: i. Iv njim je prišlo več rojakov je bil bolan štiri dni. Bil je sa-iz okolice, na čelu jim krstna bo-^mec in še nli ibil dolgo tukaj na tra Mrs. Melevich, in birmanska] Auburn. Drugi, John Medec, vdo-botra Mj-s. Kinkolich, obe iz Eve-lvec. »tar 40 let-, je bil boHan teden leth, Minn. Družba je prinesla rdni. Zapušča dva sina, edeoi je star Sprajcerjevi hčerki za njen 20. god več lepffli daril. Prijetno so se zabavali v domačem krogu. Da-s i ravno je Sprajcar močno bolan na re\Tnatiamu, je za tisti čas nehote pozabil na svojo. bol. Poročevalec. Auburn, HI. Tukaj^ vam pošiljam naročnino xa Glas^^Naroda za leto 1925, to-raj $6.00. Ako je vaša volja, natisnite v list Glas Naroda par vrstic. Dela se tukaj adaj še precej dobro. £v» maj ni, obratujeta ve- 5 let in drugi 7 let. Pokopan je bil po cei-kve-nah obredih na katoliškem pokopališču. Bil je že večje število iet tukaj in dobro poznan ter priljubljen človek. Pogre-j samo ga vsi njegovi znanci, posebno tudi njegova sestra Mrs. Cecilija Pretekar m njen soprog. Bil je tudi član društva Slovenska Republika, štv. 335, S. N. P. J., ki mu je priredilo krasni pogreb 11. jahuarja 1925. Bil je tudi član United Miners Workers of America. -Tebi nepozaibljeni naš prijatelj, oma gale dan, dve pa nič. Lju-1 naj ti bo lahka ameriška grada! aftčtaj ^d&StS feejsposehrih, J Jgj^j^ Vjdergar, vest imam naznaniti,' naročnik Glas Naroda. i^i-t I X i ■ • je od zlodja . . . se je lovu, rf ugotovljen^, res je le, da | limalu kaditi. V nevedJnosti sta So našli razni lovci v tem lovišču otroka posteljnino, iz katere se je Nato scm šel 'k Jurkasu P° kl°-vse polno zanjk, .seveda praznih, j dvigal dim, raznesla po sobi, vsled Pa ni 111161 ne klobas in ne Polne so bržkotne že iz praznili in' Česar je brta vsa soba v nekaj mi- j Simke> samo vin*> Je in sicer •odstranili nastavijalci. Končno pa'nutah polna dušljivega dima. Ko tako- da bi Volstead takoj prekli fu« le zalotili izkoriščevalce zanjfc! je starejši sinček začutil, da ga 'm pa konsumente jazbečevega| dim duši in da mu je zastaja sa-mesa, katerega o-bičajno ne uživa- J ipa v grlu, je tekel k \Tatom, ki jo pravi lovci. Ta večerja pa jej pa so bila zaprta. Katastrofa jedila za nje precej dratga, ali vštev-( bila neizogibna. Dim se je vedno ši kosila -in večerje, o katerih j bolji zgošleeval v stanovanju In •ovadba ne ve, morda po ceni ali celo zastonj — stala jih je namreč: Josipa Puša 14 dni, kuharico Praaičiško Pachiharjevo 1 freden in gOsta pri pojedini ^n-ka Puciharija 3 dni zapora. Vsi trije pa marajo povrniti najemniku lova 200 dinarjev za jazbeca. in plačatt vse stroške. — LtOvro Lavrič, 32-letni delavec v Stepanji vasi, je bil obtožen, da je udri 25. novembra v stanovanje Franceta in Frančiške Tomšičeve. Žugal jima je z umorom in požigom in jih je tako preplašil, da sta pobegnfila oba na pol oblečena skozi okno in sicer k orožnikom, ona pa k sosedu. Razgrajač je nato razbil vrata ln udri v stanovanje. Ker ni našel svojih žrtev, je r&dbil omaro z ra?^ nfo tposodo in več drage oprave. Napravil je snatno Škodo. To je uboga otroka sta umirala v strašnih mukah in bolečinah. Ko sta prišla oče in mati domov, je bilo že prepozno. Malo je manjkalo, da se nista tuidi onadva zadušila, ko sta odprla vrata, starejšega sinčka sta našla z neko igračko v rokah, ob njegovih nogah pa njegovega mlajšega bratca. Tako »ta vsled neprevidnosti starišev dva nedolžna otročica izpustila svoji dušici. Nesreča je zbudila v mestu veliko pozornost in Taaburjenje. Sodišče je uvedlo takoj preiskavo in bo neprevidne starise gotovo zadela zaslužena kazen. Mbva meščanska šola. ea'1 prohibicijo, če bi mu ga dai -Tunkasov oče j>ar kozarcev. To ko doživljaji štiriindvajseti ih ua\ Kot. Vidite, imamo v New Yorkn precej trdno in žilavo življenje. Včasi, kot je bilo naprimer v soboto ponoči, je jako prijetno. Ponavadi jo pa strašno dolgočasno. Scagati bi morali, če bi nam sempatam pater Koverta ne pre-i-krbel že vAaj nekoliko zabave s svojim neutešenim hrepenenjem po dnevniku in denarju. ■ Kakorhitro bo začel Koverta izdajati tri ali štiri dni dnevnik, stavim, da bomo citati v malod-nevnem dnevniku proglas ki se bo (pričel z besedami: "Slovenski katoličani v Ameriki! Sedaj, ko imamo dnevnik, krvavo potrebujemo še nekaj. Naš urednik Mr. Jerič je prišel do Iz Oglesby, HI., nam piše rojak Frank Prelesnik: — Priloženo pošiljam zakasnelo naročnino za list "Glas Naroda". kar blagovolite vpoštevati. Lep pozdrav kritiku Petru Zgagi. New York. 3. dec. 1924. Priloženo pošiljam znesek .fT.OO kot obnovitev naročnine na dimnik ''Glas Naroda". Zakrajšek & Češark. Cenjeno ured. Glasa Naroda: Ker mi 1. marca 1925 poteče naročnina. Vas 'prosim, naj mi naročnino obnovi Frank Sakser State Bank, kjer imam naložen denar. Xa tem mestu se moram lepo zahvaliti, ker sem v. njenim posredovanjem tako dobro potoval v stari kraj. Le pomislite. <*1 države Washington pa do domovine mi je vzelo vsega skupaj 14 dni. Parrtšk Cunard črte. Reran-garia. vsakomur najtapleje priporočam. Vsak je bil zadovoljen, kdor se je vozil s tem parnikom. Vse skupaj lepo pozdravljam in tako tudi Petra jZga^o. ker popito tiste ošteje. ki ^o potrebni. John Zuntar, pošta Rečica. Sp. Štajersko. Tz SttWtona nam piše Mary Lončarič : Tukaj vam pošiljam ček za Dobila sem namreč novega naročnika Nikolaja Starašinrča. V kratkem jih boni dobila še več. Lep pozdrav! Cenjeno uredništvo: — Tukaj vam pošljem za naročnino in oprostite, da ne morem več poslati. Časi so slabi. Bom drugikrat vse poravnal. Bojim se. da bi mi lista ne ustavili, ker mi najbolj ugaja. Joseph Polšak, Gahageu. Pa. ' Iz daljnega AVashingtona nam je sporočil rojak S. Bukovnik: — Tukaj vam pošiljam celoletno naročnino za Alojzija Bukovnik. vas Okroglo, pošta Naklo pri Kranju. To je $7.00. Sest dolarjev prilagam za -svojo naročnino. List ste mi dosedaj pošiljali v Port Ai>gele>. sedaj pa pre-menite naslov. Rojakinja Elizabeta, Starr obnavlja in Montebella naročnino 7. besedami: — Priloženo svoto šest dolai-je-v pošiljam za list 4'Glas Naroda". Lepo so vam zahvalim za poslani lepi koledar, katerega sem dobila. John Simonich piše: — Prej isem bil v Latrobe, Pa., pa je bilo slabo delo in sem moral mufati. Sedaj sem dobil stalno delo. Delam pri Carnegie Steel Company. Prosim, izračunite, koliko časa je list Glas Naroda hodil na Latrobe. da bom poravnal za-napi^?j iu za nazaj. .hntonija Kordiš vprašuje iz Maiisfielda: — Prosim Vas, pošljite mi Gla* Naroda za pol leta, pa ne vem. koliko stane. Pošljite mi račun m vam bom preeej odposhila. Iz Emporium, Pa., je dobilo uredništvo te dni značilno pi-mo od rojakinje L. Sterle: — Tykaj Vam pošiljam dva dolarja za list (Mas Naroda. Več zaenkrat ne morem. Prosim Vas, da mi ga redno pošiljate. Bom že vse poravnala, ne bojte se. Ker sem že enaindvajset let naročnica, rajše izgtfbim svojega najboljšega prijatelja kot pa vaš list "Glas Na-roda". / nalepšim jiozdravom L. S. Kristina Carevich nam je sporočila iz Torranee. Cal.: Blagovolite sprejeti .+3.00. Če prav ni Peter Zgaga prijatelj žensk, naj sprejme moj lop po, klon radi njegove pravičnosti. Z odličnim spoštovanjem C. C. Iz Oklahom«' je poslal Anton Križnik š«->t dolarjev za eebdetno naročnino lt-r mimogrede pripomnil: — Pozdrav Petru ,Zgagi in hvala m 11 ker vsak časopis dobro • zabeli. Drgnenje vedno pomaga! Ne 7.ma5ajttna niaziU, ko v resnici fotrtbiijetc liniin^r.t! u. s. je bil vodno «l"liro siirrn-ilo. To je r.aj ttnejvi iii najbolj cities'ji v liniment, ki morate !.i:piti m »Iciuir. Ni pristen, če nim.i ANCHOR znamke. F. AD. R1CHTER & CO. 104-114 So. 4th St..Itroolilyn,^.V. ( Koledar za leto 1925. Se nobeno leto nismo Koledarja lako naglo prodajali kot ga letos. Skoraj sleherni, ki ga je naročil, nam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov, ki pridejo prav vsaki gospodinji. Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih petdesetih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške postave. Globok in mnogo odkrivajoč je tudi članek "Svet bodočnosti". Kdor hoče imeti Koledar, naj ga takoj naroči. ADVERTISE in GLAS NAHODA Ministirslrvo prosvete je odredi- prepričanja, da potrebujemo slo-lo, da se v Tivtu v Bosni Kot or- [venskega škofa. In naš škof naj ski v najkrajšem 5asa otvori me- bo ; _ . itd." _ Žc ve^e kdo» š&rafca šola. *------------ NAJLEPŠA ZAVEST za vsakega človeka je, ako ima za slabe čase in svojo starost kaj prihrankov. S trdno in dobro voljo si pa to lahko vsakdo omogoči, ako hrani in če tudi pomalem vlaga svoje prihranke v sigurni zavod, kjer mu denar dela denar". Taka prilika nudi se Vam pri nas, kjer sprejemamo vloge na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" in jih obrestujemo po 4% na leto. Svojim rojakom smo tudi glede denarnih pošiljate v v staro domovino, kakor tudi glede potovanja radi na razpolago ter jim vsled naših dologletnih skušenj lahko ceno in dobro postrežemo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York žfc^S&L:, U . ____________f_______ . O;. • r^ -— ■- r ■»■'■'J1 GLAS NARODA. 21. JAN. 1925. (Nadaljevanje.) General se je čudkvm čudil, od-kodi *ein dobil toilrko denarja. Po-I jasnil sem mu, da sem prijel z de-Ee-timi zlati, da mi je dvakrat šest do sedem udarcev zaporedoma pri noslo pet ali šest tisoč gold, in da b*>m pot«»m vse izjrubil v dveh >?ta-V&h. Seveda je bilo vse to verjetno. Ko sem to pripovedoval, sem po-j^; l]n maiUyi sl>čne gle.m prav storil, da s»>m lagal m skril, da som ijrral zanjo. Vsekakor Miti >i mislil, pa mi mora po jasJiiti, kar mi je zjutraj obljubila. Pričakoval sem od generala kako opazko, toda molčal je; zato pa &ern za-pazil na njegove mobrazu nemir in w*pokoj. Morda mu je bilo v njegovem tesnem položaju naraivnost težko slišati, da je taka ogromiiii prruda zlata prišla in ootstenasti; to pa je že idealno, a-ko se žrtev sama radnje. ko jo v«*, dejo v zaklan je. In dalje? Tudi starejšemu sinu 7ii lažje; ima kje kakšno AimaJehen, ki ju spaja st-čna vez, toda ženiti se ne more, ker ni še dovolj goldinarjev nabranih. Torej čakata pohlevno in sjjodobno ter gresta s smehljajem v zaklanje. Amalehen hujša in lica ima že upala. Naposled, po 20-;b letih se je blagostanje pomnožilo. goldinarji so pošteno hi krepostno nabrani. "Vater" blagoslovi štiridesetletnega sinu Ln trideset-ldtno Amalehen z upalo grud jo in rdečim nosom. Pri tem se razjoče. j ti opominja k nravnosti in umre. Sedaj postaja starejši kreposten "vater" in ponavlja se zapet ista povest. Takole eeiz kakih petdeset ali sedemdeset let posduje vnuk prvega vatra že lepo glavnico m ju izroča svojemu -sinu, ta s.voje-mu. ta zopet svojemu in čez pet do šest pokoJenj stopi poslednji na dan kakor baron Rothschild ali tIToppe und Co. ali vrag vedi kdo! Dlari ni to veličasten pogled: sto ali dvestoleten trud od roda do ro da; trpljenje, um, poštenost, značaj. odločnost, razsodnost, štorklja na strehi! Ivaj bi radi še več; kajti to je že višek vsega, in s t<-t(čke začenjajo tudi sami pretsoje-vati ves svet in kaznovati kri vet-, t. j. one. ki se od njih le malo raz 1 i kujejo. Nu, in kaj izvajam iz tega ? To-le : da rajše razsapljem po »roko ali pa bogatim s pomočjo rulet ke. Denar je potreben meni samemu, in sebe samega tudi ne smatram kakor nekaj kapitalu po trebnega in kapital pomnožujoče-fga. Vem, da sem nablebetal straš-he neumnosti, toda kaj zato?! Tako je moje prepričanje!" '' Ne vean, če je ka;j resnice nh tem, kar ste govorili," je menil general zamišljeno, "toda to vem dobro, da začenjate -neznosno pre-t i ray at i, kakor hitro se vam je dovolilo, da se lahko nekoliko spozabite. Po svoji stari navadi ni dovršil stavka, če začenja, naš general govoriti o stvari, ki stoji nekoliko nad 'navadnim vsakdanjim pogovorom, gotovo ne dovrši stavka. Francoz jc poslušal malomarno, z nekoliko izbuljenimi očmi. Razumel xii skoraj ničsar. kar sem govoril. Pavlina je zrla nedostopne-ravnodušno, kakor da ni slišala ne samo mene, ampak sploh ničesar. o-eemer smo govorili tedaj pri mizi. Bila je neobičajno zamišljena. Ko pa smo se dvignili izza mize, mi je ukazada, naj jo spremim na izprehod. Vaela sva otroka in se odpravila v park k vodnjaku. Ker sem bil siluo razdraženih živcev, sem izfolefenil neumno in surovo vprašanje, zakaj je naš Francoz, marquis de« Grieux,ne spremlja sedaj, fco hodi ven, an» pak še celo ne govori ž njo cele dne ve! "Zato, ker je podlež!" tako čudno mi je odgovorila. ust takih besedi o des Grieuxu In bbmolknil sem, ker sem se zbal ra- **Ali .ste opazili, da sta si danes z generalom navskriž?" 'Radi bi vedeli, zakaj, kajne?', je rekla hladno in razdraženo. Saj veste, da je general popolnoma i njegovih rokah, da je zastavil pri njem vse svoje premoženje, m ako babica ne umre. tedaj pripade Francozu nemudoma vse." "Torej je re>niiea. da je vse zastavljeno? Slišal sem. pa nisem vedel, da je zastavljeno do malega vse." "A kaj zato?" 'Tedaj zbogom m-Jle Blanche', sem pristavil, "tedaj pa ne bo ge-neraliea ! Veste kaj ? Meni se zdi, da je general tako zaljubljen, da se še celo- ustreli, ako ga sn-lle Blanche zapusti. Zaljubiti se tako v njegovih letih je nevarno." "Meni sami se dozdeva, da bo kaj takega," je menila Pavlina zamišljeno. "To je res krasno!" sem vskli-knil, "bolj surovo pač ni mogla pokazati, da ga hoče vzeti samo radi denarja. Niti spodobnosti, niti ozirov ni imela pri tem. Čudno! Kar pa se tiče habice. ali ni komično in umazano, da pošilja brzojavko za brzojavko in vprašuje : ali je umrla, ali je umrla A? Ka Kako vladajo fašisti... Kakšne ukaze izdaja vodstvo fašistovske stranke. Oba nasprotnika fašizma so tako pretepli, da sta morala ležati več tednov v postelji. Velikanska zmešnjava v poslanski zbornici. Na vse mogoče načine si prizadevajo rešiti ostanke fašizma. Kakor znano, je fašistoviski d>-sident poslanec Cesare Forni Obdolžil poslanca in podpredsednika zbornice Giunto. da je v volilni do; bi naročil nanj dejanski napa čl, ki so ga naročeni napadalci, katere sta vodila zaradi umora posl. }Iat-teottija zaprta Dumini in Volpi, izvršili 12. marca pr. leta. Forni je bil težko poškodovan. Forni jeva obtožba sloni po naslednji slu-ubeni okrožnici vodstva fašistov-fcke stranke: Rim, 11. marca 1924. pf-ovincialniim fašistovsklm zv«-zam v Alessandriji, Cuneu, Nava-ri, Milanu, Paviji in Torinu. Po nalogu ministrskega predsednika in vodje fašizma ter enodu-šnih sklepih direktorija fašistovske stranke morajo gospodje pro-vincialni tajniki smatrati* za najnevarnejša sovražnika fašizma gt% spoda Salo (Raimondo Sala, bivši župan v Aleksandri ji, Piemont) m Cesarja Forni ja. paradi tega in š*zporedno z navodili, ki jih je načelnik vlade- razposlal pokrajinskim prefektoni, se mora imenovanima gospodoma onemogočiti življenje v provincijah, kjer jima ko vam ugaja to, Pavlina Alek- *re"za tandrovna ?" "Vse to je neumnost," me je prekinila s studom. "Nasprotno va se čudim, da ste vi tako vesele-^ ■ia duševnega razpoloženja. Česa (;e tako veselite? M oni a tega, dr. te mi denar -zaigrali?" "Zakaj ste mi ga dali? Povedal hem vam. da ne morem igrati za irage. tem manj« za vaš! Ubo-iam, kakorkoli mi ukažete, toda rezultat ni odvisen od mene. Saj sem vas opozoril, da ne bo nič iz tega. Povejte, ste-ii zelo potrti, da ste izgubili toliko denarja? Zakaj vam je toliko za to ?" 4' ('emu ta vprašanja ??' 1 "Saj ste mi sami obljubili, da mi pojasnite! . . Čujte: jaz sem tr-'lno prepričan, da dobim, ko zac-'Dem igrati sam zase. Ima.m namreč dvanajst zlalov. Tedaj si lahko pri meni vzamete potrebno svo to." Zainičljivo se je namrdnila. Ne srdite se name." sem nadaljeval, "da vam stavim take ponudbe. Taiko zelo sem prožet spoznanja, da sem pred vami, t. j. v vaših očeh, ničla, da lahko vzamete od mene tudi denarja. Mojih darov se vam ni treba sramovati. (Poleg tega pa sem še vaš denar za igral!" Presumljivo me je pogledala in opazivši, da govorim razdraženo in sarkastično, me je zopet prekinila. "Za vas ni ničesar zanimivega v mojih stvareh. Ako hočete videti. cisto navaden dolg imam. Izposodila sem si denar in rada bi ga vrnila. Imela sem brezumino in nb-navadno idejo, da ga gotovo prii-!gram tukaj v igralnici. Zakaj sem fako mislila, ne pojmim, toda verjela sem v to "idejo. Kdo ve, ee nisem ravno zato verjela, ker mi ni ostalo nobeno drugo sredstvo na izbiro." "Ali pa zato, ker vas je silila nujna potreba, dJa priigrate. To čisto enako onemu, ki se potaplja in se poprijemlje bitke. Priznajte sami, da bi gotovo ne smatrali bilke za vejo. ako bi se ne potapljali." Pavlina se je (začudila . "Kako to?" je vprašala. "Saj vi sami stavite na t)o vse svoje na-de. Ravno pred dvema tednoma ste mi gofvo^ili na dolgo in široko, da ste popolnoma uverjena, da dobite na ruletiki. in me prepričevali, da naj vas ne smatram za brezumji ika. Ali ste se morda tedaj ša-Fili? Toda spominjam se, da ste govorili (tedaj tako Tesno, da ni bilo možno jemati tega za Šalo." (Pride ie.) ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GJjAS N^JSOPA' NAJVEČJI ■■ SLOVENSKI I>NBVNIK V al poStarei ljudje, k aster hn se Še nikdar nisem slišaJ \7. njenih! ZDRUŽENIH DRŽAVAH- razdore v svrlio volilnih spletk. Ne smejo se dopuščati ne sestanki ne zborovanja. Naj se imenovana gospoda pojavita kjerkoli, ju morajo fašisti napasti s silo. Posebno naj se opomni fašij v Bielii, ki pro ti omenjenima izrazitima sovražnikoma fašizma in vlade ni naisto-pil, kakor ibi bil moral. Pričakujem brzojavnega odgovora s poročilom. da lahko poročam vodju (Mussoliniju) o izvršitvi ukazov. Generalni tajnik: Francesco G-i-unta." ProvMieualni politični tajnik fašistovske sitramke v Novari je na podlagi tega ukaza izdal 12. marca 1. l.naslednjo okrožnico: "Pošiljam ukaze iz Rima. Hočemo. da se izvrše najstrožje. Sala in Forni ne smeta nastopiti kot govornika v provinc i ji. Če je potrebno, ju je treba pretepSti. Pričakujem zagotovila. S fašistov pkimi pozdravi. — Amedeo Bel-lcni." Se istega dne popoldne j t bil izvršen ta ukaz: Sala in Forni sta bila pretepena. Sala je ležal bolan v postelji 36, Fornli pa 25 dni. Na podlaigi Forni j eve ovadbe je generalni kraljevi prokurator zahteval polom ministrstva pravde od poslanske zbornice izročitev posl. Glunte. Med tem je poslance G iurtfta poslal zborničnemu predse dniku pismo, s katerim je mu je sporočil, da odlaga podpredsedni-štvo, da t^ko da zbornici polno svobodo za presojo stvari. Ko je predsednik prečital Giunto vo pismo, je fašist o vski pool. O-rano, poudarjajoč, da gre tu le za sistematično očrnjevanje fašizma, proti kateremu fašisti prevzamejo odgovornost za fašistovska evolucijo, pedlagal, nag se Giuntova o-stavka ne odobri. Ko je nato poslanec Boeri (OLo-litijanee, izvoljen na vladni listi) predlagal, naj se Ginntova ostavka odobri, je nastal na fašist ovskl strani silen vihar. Vse je kričalo, naj odloži mandat on, kvali vsi fašisti, ni so pa glasovali poslanci Salandra. •ki je doslej vedno glasoval za vlado. Dueos, glolittijaraci, kolikor •jih je bilo v zbornici in par komba teotov. Faibti so dvžgnili Bifeii krik zlasti pUoti posl. Boerijn, ki je vstal m krenil k izhodu. Ko je ieil nwngo Musolinija, mu je ta -ponovno zaklical, naj odloiži mandat, hi ga je ddbdl z vladno listo: "Ko sera sprejel kandidaturo na vladni listi nisem mislil sprejemati kazenske odgovornosti!" Mussolini : "Ne brigaj-te se za to!" Bo eri j.e odšel ob hrupnem kriku fašistov. T akoj za njim sta vstala tudi posl. Salandra in Duces, ki sta glasova la>za isprejem Ghrn-tove ostavke, in odšla iz zbornice, kar je napravilo zelo mučen vtisk, zlasti ker je Salalndira že s posebnimi kretnjami jasno pokazal, da nikako ne odobrava nastopa vt-čine. In Salandra je edini starejši odlični politik ki je doslej še Ostal <>b strani Mussolinijevii! Po Salandrovem odhodu je nastala v zbornici ve'likanska zmešnjava. Vse je tekalo sem ter tja veliko poslancev je hitelo iiz zbornice in so se po koridorju pričela različna razmotrivaja položaja. Razglašalo se je že, da. namerava Salandra z vsemi desničarskimi liberalci v opozicijo, v abstinenco. (Vsepovsod so se ponavljale Salaii-drove besede, ki jih je izgovoril, ko je zapuščal dvorano: "Tako ne more več naprej! Seji, ki bi ji. predsedoval G;iunta, bi ne prisostvoval!" Poslanca Ducosa pa je ob izhodu Lz dvo-rane nahrulil državni podtajnik v ministrskem predsedniištvu. Sua r do, i 7. česar se je izcimila "častna afera." Zastu-pniki so že Imenovani. Med tem psi so se zbrali v posebnem kabllnetu gilittijanci in nekateri kombatenti. Prisotna sta bila tudi Orlando in Giolitti, ki ni ls-ta bila pričujoča pri seji, pa stii sedaj izjavlila, da sta proti odklonitvi Giuntove ostavke. Na sestan ku je izjavil poslance Boeri, da odlaga mandat, in je storil to s pismom ^borriienemu predsedniku, v kateremu pravi, da ga je dove-del do tega ukrepa, način, kako tolmači ministrski predsednik svo b-edo poldtičneg delovanja na vladni listi izvoljenih poslancev. Pred zaključkom popoldanske ^eje jc predsednik prečiti pismo POkI. Boeri ja. Pa se je zgodilo, kar se sedaj zgodii vselej, ko gre za to, da se v zadnjemu trenotku še reši fašizem poloma. Mussolini je vstal in — popustil. Izjavil je, da nrk-ilar in nikoli nii hotel kratiti svo-sbode na vladni listi izvoljenim 111-fašistom. Zborniiea je nato odklonila ostavko poslanca Boeri ja in Mussolini je pripomnil: "Lekcija je v kavadirstvu!" Mussolini jeva izjava je sicer ne (koliko pomirila duhove, toda v kljub temu se je vprašanje svobode na Veainiski listi izvoljenih nefašistov tekom velčetra še živahno raižpravljala v prizadetih poslanskih krogih. Kar se tiče Giuntove ostavke, pa v vseh nefašti-stov skih vrstah — strinjajo se z njiimi tudi kombateniti in vojni pohabljenci, med njimi sam njihov prvak posl, Del Croix — vlada mne-joje, da bi postal položaj naravnost nevzdržen, ako bi O'mnta ne vstrajail na ostavkli in bi večina odklonila njegovo izročitev. V tem slučaju bi bila lolčatev vseh nefašistovskih poslancev od vladne večine neizogibna in njihov prestop k opoziciji gotova stvar. Vladna Večina bi bila raabita, ter Mussolini postavljen pred alternativo ; ali ostavika in z njo po poll n polom fašizma, aH pa — nova fašist ovska revolucija, ki pa bi najbrž ne bila tako nekrvava, kakor je bila prva v oktobru leta 1922 ln ibi tudi najbrž ne dosegla svojega smotra, ker M imela proti sebi s kraljem in vojsko vred preogrom-no večino naroda. Boj fašizma za obstanek postaja pa od dne do dne bolj obupen "m izgledi na uspeh se krčijo in krčijo! Svojo prijateljico je zastrupila. I i --— Roman mlade izgubljenke. Najprej je začela krasti svojemu gospodarju denar ter je za ta svoj pregrešek dve leti sedela. Ko so jo izpustili na prosto, je zastrupila svojo prijateljico. Povodom revizije je bila v Beogradu prijeta od detektiva neka devojka. ki je izjavila da je brez posla ter da se piše Roza Jevtovič, rodom iz Subotiee. Pri zasliševanju je dekle, ki je staro 23 let. izpovedalo zanimive podrobnosti iz tvojega življenja. Je to cel roman. Pred tremi leti je prišla Roza iz javne hiše v Beograd, kjer je iska ?a mesta služkinje. Dobila je službo pri vpokojeneu "Milutinu Jovt-čiču v Knez Mihajlovi ulici v isti fiiši je bila tudi njena prijateljica, kar pa je postalo za Rozo usodno. G. Jovičič bM bojjat človek, njegovo stanovanje je bilo razko šno urejeno, vendar je nn popolno ma zaupal nm-i služkinji, ki je i-mela ključe do vseh prostorov. Nekega dne pa je Rozina prijateljica Milka nagovorila prvo, da ukrade gospodarju nekaj predmetov in jih nato proda. Roza je po. slušala prijateljico in nekega dne. ko g. Joviča ni bilo doma. je ukra-<13a več obleke ter par drugih prt» d met o v in jili odnesla k Milki. Ta ji je dala za vse skupaj 100 Din. Drugič je Roza zopet izvršila večjo tatvino pri svojem gospodarju. To pot pa je Jovičič opazil, da je okraden in je zadevo prijavil policaji. Tatvine je bila takoj osumljena služkinja,, ki je bita odpeljana v zapor. Na policiji je Roza nav-»dla., da.se piše Jevrosima Miletič tin ker ni nihče vedel za njeno prrt Ivo ime je bila pod tem imenom ka znevana in zaprta. Dobila je 2 leti težke ječe. Ko je Roza prestala \kazeJ}, je bila njena prva pot k prijateljici Milki, nad katero se je hotela sedaj maščevati. Iskajoč posla po Beogradu je nekega dne Roza zaznala, za bivališče prijateljice Milke. Odšla v njeno stanovanje v Sarajevski ulici. Milka je bila težko bolna in ležala je v po-stel ji. Toda Roze ni to ovirala pri njenem načrtu. Na vsak način se ■je hotela maščevati nad njo. Ostala je nekaj dni pri svoji prijateljici in ji v bolezni pomagala. Nekf> noč je imela Milka hudo mrzlico. Roza ji je nalila v skodelico raz iopino sode in j,i dala rekoč, da naj popije, češ da je mleko pomešano s kavam. Nič hudega .vktteč je Milka naglo popila raztopino. Roza pa je pobrala svoje stvari in oobegnila. MiJko so kasneje prepeljali v bolnico, kjer je. umrla, ne da bi se cavedla. Policija je bila mnenja, la se je Milka vsled n ozdravi j i ve bolezni sama zastrupila. Po stor-/enem zločinu je Roza izginila iz Beograda in odšla v Novi Sad. Matere in Hčere. \ko se ne počutite kot bi se mogle č« ste slabotne, nervozne, trudne in izmučene, poskusite to novo zdravilo. Nuqa-Tone. Tisočem pomaga v par dnevih. Niiga- Tf>ne povrne novo življenj«« Sn mot* iz- črpanim živcem in mišicam. Dela nie- Co kri. motne, mirne živee in f-uilovito poveča spamv, dober tek fino prebavo, reden stol. mri« entuauizmu iti ambicije — LV dobro nr- jMičutite, je vaša. dolžnost. ojdite takoj v lekarno in kupite ča.šo Xugra-Tone Ne sprejmite nadomestil. Vlivajte jo par dtli in >"e ne pfK-utite boljši in «'e ne ZRledate boljši, nesite ostalo nazaj lekarnarju. ki vam l»o ijovinil vaS denar, izdelovat elj j Nuga-Tonc zalit.-vaj.» «.,, vseh lekarnarjev, d;t jamčijo za isto in povrnejo denar, če niste zadovoljni. —• Priporočana, jamčena in na prodaj v vseh lekarnah. —Adv't. Sk&g v Liki Lepim soln&iim božičnim praznikom j©-, kakor (poročajo iz Go-»piča, sledila vlažna Južno vreme, na Silvestrov dan pa je začelo snežiti in Novo leto je prineslo L-ičaniom pravo pravcato beW zimsko odejjo. RAZPRODAJA 200 GRAMOFONOV PO IZVANREDNO NIZKI—CENI GRAMOFON .................. $35.00 6 COLUMBIA SLOV. PLOŠČ.. $4.50 EDISON IGLA ................ $ 1.00, 200 IGL ....................... $ .2C PREVOZNINA ................ $ 1.3C SKUPAJ $42.0C DANES STANE VSE SKUPAJ $32.00 Ta krasni gramofon Je iz finega lesa ter ima album za hranitev plošč pri.j trjen na notranji strani pokrova. Jc: opremljen * dvema močnigta fedrt ir igra 3 — 4 plošč z Jednim navijanjem Jako glasno in čisto. Igra tudi Edison plošče, in sploh VSE druge. Naročite si to krasno opravo še danes Pošljite Money Order za $32.00, nakar vam takoj poSljem vse skupaj brei nadaljnih stroškov. i Vse naročila naslovite na vašeg? rojaka: VICTOR NAVINSKEK 331 OREEVE ST.. CONE M AUG H, PA Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tnnčno poučen o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamorem dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, za morejo tudi nedrja vljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselniSki komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi a New Yorku pred odpotovanjem, tei se posije prosilcu v stari kraj gla som nan o ve j Se odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor želi dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripušfenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorej dobiti sem žene in otroke do 13. le ta brez, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne štejejo kvoto. StariSi in otroci od ia di 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvotL Pišite a pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Posebna ponudba našim čitataljem! Prenovljen! pisalni stroj "OUVSB" $20*2° ■ Btreiico va slovenske ftr- 'OLIVES' PISALNI STBOJI 80 ZNANI NAJBOLJ TBPBŽN1 Pisati n* x^fialni stroj ni nilcafa, umetnost Tatoj laS-|o jmale pile. Hitrost pisanja dobite * srajfl^ HOYENIC PTJBI4EHIHO GOMPA9T Ink, V. T. .-SbScaž*■ :"*£, GLAS NARODA.' 21. .TAN. 19'25. MARGARETA *-- --j * 112. ROMAN. — Spisal H. Rider Haggard. Ivan Cankar: Ni bilo v programu. Zrn "Glas Naroda" priredil O. P. (Doslej še neobjavljen Cankarjev podlistek.) Multatuli je napisal zgodbo o (Nadaljevanje.) — Dobro, — je rekel Smith. — Hilvine na obeh straneh . . . Življenje al i .vfit, Pokličite prvega častnika. Jaz grem spat. Življenje ali smrt. Pokličite prvega častnika. Jaz grem spat. ske je obrnila '"Margareta" svoj rilec proti Angliji. KONEC. Deset Jet je poteklo iz^a časa, ko je kapitan Smith povedel la-d jo "Margareto" preko plitvin GuadaHkivira na tako znamenit način. Bilo je proti koncu maja -v* Essexu in v.se je zelenelo in cvetelo. 1*1 ice so pele in trakte so bile polne cvetk. V ljubki dolini Dedh-am je stala dolga, nizka hiša s številnimi balkoni, -— očarljiva starinska hiša iz rdeče opeke in lesa, ki je že postal črn od starosti. Hiša je stala na majhnem griču in za hišo se je dvigal gozd. Drevored iz starih hrastov pa je vodil od hiše po do ceste, vodeč v Colt-heater in London. Po tem drevoredu je šel istega popoldne v maju star, belolas mož. temnih in živahnih oči in njegovi družbi so se nahajali trije otroci, — zelo krpi otroci, — deček, star nekako devet let in dve majhni deklici. Otroci so se oprijemali rok in obleke starega moža ter ga nadlegovali z vprašanji. — Kam gremo, stari oče? — ga je vprašala majlma deklica. — K kapitanu Km it h u, draga moja, — je odvrnil starec. — Jaz ne maram kapitana Smitha, — se je oglasila druga deklica. — Tako debel je in nič ne govori. — Jaz ga pa ljubim, — se je oglasil deček. — Dal mi je lep nož, da ga rabim, ko bom mornar in ljubijo ga tudi mama, papa in stari oder ker ga je rešil, ko so ga hoteli sežgati kruti Spanci. Kaj ne, stari oče? — Da, dragi moj, -r je odvrnil stari mož. — Glej. tam na travi je veverica • Glej, če jo lahko v jame« predno uide na drevo. Otroci so oddrveli kot vihar in ker je bi]o drevo nizko, so pričeli plezati za veverico. Medtem pa je John Castell, kajti bil je on, odšel skozi vrata parka ter šel proti majhni hiši Ob cesti, kjer je se del na klopi debel človek ter razmiišljal o Bog ve čem. Očividno je pričakoval svojega obiskobalea, kajti pokazal je na mesto poleg sebe in ko je Castel sedel, je rekel: — Zakaj vas ni bilo včeraj, gospod.' — Radi mojega revmatizma, prijatelj, — je odvrnil. — Dobil sera ga prvič med zidovi one proklete svete hiše v iSevilii in leto za letom postaja nadležnejši. Zelo vlažne in mrzle so bile one temnice, — je dostavil zamišljeno. — Številnim so se zdele prevroče, — je mrmral Sanith. — Čudno, da nismo nikdar več ničesar -čuti o oncan po&lir. Mislim, da ni hotela krailjica Izabela dvigniti prahu radi njene naklonjenosti do naše Margarete. _— Mogoče, — je rekel Castell. — Stvar jc bila umazana kot jc reka ob oseki. Premetena ženska, ta Izabela. Nikdo drugi bi ne prišel na misel, da na tak naJ&n osmeši Morello, kot je storila ona takrat, ko je izročila njegovo življenje Betty ter obljubila v njegovem imenu, da jo bo priznal kot svojo pravo ženo. Izabelo se ni bilo treba od tedaj naprej prav nič bati, da bi Morella spletkaril ali stremel po kroni. Brez dvoma se mu je smejela cela dežela, — in človek, kateremu se smejejo, ne bo nikdar ničesar opravil. Gotovo- se spominjate španskega pregovora: Meči kralja režejo in ognji duhovnikov sežigajo, a poulične popevke ubijejo najhitrej se. Rad bi vedel, kaj je postalo Iz njih vseh, kaj ne, gospod ? Razven Bernandeza, seveda, ki je bil varen vsa ta leta v Parizu, kjer se mu dobro godi. — — je odvrnil Castell ter se nasmehnil, — tudii jaz bi rad izvedel, razven če bi mi bilo treba iti na Špansko, da izvem vse to. Ravno tedaj so prileteli vsi trije otroci skozi vrata parka. — Ne pohodite mi cvetk, — je vpil kapitan Smith, nakar so otroci zbežali za njegov široki hrbet. — Stari papa! — je vzkliknil tedaj najmlajši otrok od vrat parka, — dosti ljudi prihaja po cesti, na konjih in firti ljudje. Pridi sera ia videl baš. Ta novica je vzbudila radovednost starih dveh gospodov, kajti le malo finih ljudi je prihajalo v Dedham. Dvignila sta se, čeprav s težavo ter odšla k vhodu, da vidita. Da. otrok je imel prav, kajti nekako dvesto jar do v proč se je nahajala impozatna skupina jezdecev. - Pred skupino, sedeča na fiinem konju, je jahala fina dama, oblečena v črno svilo, Ob njeni strani je jahala nadaljna ženska, vsa zavita v obleko, kot da jti ne prija hladno podnebje in med obema je jahal na poniju elegantno izgledajoč deček. Nato so prišli služabniki, moški in ženske'in konečno voz sc prtljago. katerega sta vlekla dva mOčna konja. — Koga imamo tukaj T — je rekel Castell ter zrl na tujce. Kapita Smith je tudi gledal na skupino ser pri tem vohal zrak, kot jo imel navado delati na svoji ladji kakega meglenega jutra. — Meni se zdi, da duham Špance, — je rekel, — in ta duh mi ne ugaja. Master Castell, na koga vas spominja ta barka s svojimi jadri 1 Castell je zmajal z glavo. — Spominja me, -— je nadaljeval Smith, — velike deklice, okrašene Jcot mlaj, kako hiti preko belega peska v areni Seville. Pozabil sem, da vas ni bilo tam. Tedaj pa se je oglasil močan glas ter ukazal v španskem jezakn nekemu služabniku, naj odhaja proti hiši ter vpraša, kje vodi pot prtKi Old Hall. — To je Betty, — je vzklikriil. — Pri bradi Abrahama, to je Betty! — Tudi jaz mislim da je ona. Ne govorite pa o Abrahamu, gospod. Nevaren fclovek je v teh krščanskih deželah. Recite rajše: Pri ključih svetega Petra, ali kaj slionega. — Dete, — je rekel Castell eni obeh deklice, — pohiti domov ter povej očetu in materi, da je prišla Betty in da je privedla 6 seboj polovico Španske. Hitro, m zaponina si ime Betty. Dete je odhitelo, a Smith in Castell sta odšla proti tujcem. — AIi vam moremo pomagati, senjora? — je vprašal Castell po -španski. — Markiza de Morella, — je odvrnila, a v naslednjem trenutku vzkliknila v angleščini. —'SVcta nebesa, ali ni to moj stari gospod, John Cžisteti, le da 9fia belo volno mesto črne t odru med imenitno kričečimi vitezi. Ne tem vitezom, ne gledalcem Cn tudi režiserju samemu bi ne b>- junaškem moinarju! Temu juna-fl0 Prav- Vsi i™^1 siIni občutek, *la -se je zgodilo nekaj nepotrebnega, nekaj, kar je odveč. In hkrati, tla s» na nekakšen način tudi sami zakriivili isto nepotrebnost, že fcato, ker so je bili sodeležni. Videl sem nekoga, da je zal učil časopis Ob tla, ko je bral o abruškem potresu. Tudi on je ugledal črnega Režiserja med vitezi ter se je razsrdil nanj an nase. V programu je bilo zapisano, da je človek za nekaj časa odsta-,v'H poleg upnikov še Boga in na turo. Po vsej pravici tega progra ma bi morala Bog in na tura stati i: kotu in čakati, da se veličanstvo človek naveliča sivojega kraljevati ja. Nenaidoma, .naskrivaj se je vzdignila silna roka iz noži; oči sr> iznad zvezd pogledale na dlan, so tam ugledale prašek, ki se mu pra fvi deset tisoč lijudi, in usta so ga odpihnila. Tako ravnamje ni bilo v programu. Z velikim črkami je bila na plakatu naznanjena draginja. Človek jo je pozdravil kakor gosta, ki ni poseihno všečen, ki pa je vendarle spodobno oddal svojo vizitko. Stvar je bila torej v redu in nihče se ni branil filigranskega kruha. Nikakor pa ni bilo v redu, da zanalašč in prav v teh časih odtrga fc-ajo uredništva pisateljem stara predplačila. (Konec prihodnjič.) škemu mornarju so v bolnici odžagali nogo nad kolenom. Sredstev niso imeli ni kakšnih, da bi mu olajšali bolečine. Junaški moi-nar pa je trpel brez solze in brez glasu; žnlBl je pipo med zobmi, gledal v strop in ni trenil. Nazadnje mu je zdravnik šival strašne Irano in ga ob tej priliki narahlo zbodel. Tedaj je junaški mornar izpustil pipo ter silno zarjul. Zdravnik se je zgrozil: "Za božjo voljo! Prej, ko smo vam kost žagali, se niste zmenili, zdaj pa jacli uboge šivanke tako vpitje!" "Tega zadnjega ni balo v programu!" ga je zavrnil junaški mornar. Mnogokaj prenese človek, mno-gokaj razumi in -opraviči, ali zmi-rom samo tisto, kar je v programu. Meni bi bfclo neskončno zoper -no, če bi mi kdo obljubil Lajovče-vo pesem, pa bi mi zagodel dunajski valček. Prav tako odveč pa bi mi bila Lajovčeva pesem, če bi bil godec mojim nogam obljubil po-s koč rtič o. Program je kakor notar ska pogodba, javna listina, ki se je ne sme preurejati, se je ne sme prekršiti in ji tudi ničesar ne dodajati. Če berem, da je na južnem ali na severnem bojišču, v kavkaških gorah alii na flamandskih nažavah storilo junaško smrt toliko in toliko tisoč mladih mož, se mi zdi To čisto v redu. Je v programu, je bilo razločno in očitno plakati rano. Ali če berem, da so se v tej aid o-iii krčmi stepli pijanci in da je eden dobil nož med rebra, se mi to ne zdi v redu, ker ni bilo pravilno naiznanjeno. Ob času rusko-japonske vojne je Olaf Gulidbranson narisal boga očeta Sedli na svojem nebeškem prestolu, dolgo turško pipo drži v uistih in dela bilanco.. Na svoje sta re, zgrbljene prste našteva: 'Zdaj imamo za enkrat . . . San Franc v-sco . . . Messino. . . " Ni prišel daleč z naštevanjem, ko se prikaže izpod belih oblakov sam ear Nikolaj. Prikaže se, iztegne koščeno roko in pravi: "Kaj boš s takimi bagateLami, ki niti v programu ni so bile! Jaz imam za enkrat. .. Li-jaojang . . . Mukden . . . Saho in še Kišinev povrhu!" Bog "oče nagne glavo in molči premagan. Ogromne številke sem bral, ne da bi se v srcu zgenllo ka j posebno sočutja in straha. Tako pravijo n. pr., da je pod samim Przemyslom izkrvavelo že okroglo petdesetih tisoč ljudi. Baigatela! To je bilo v programu. Oko se komaj ustavi ob rdeči brzojavki ter išče hladno dalje. Tam ob Yseri jih je obležalo najmanj trikrat toliko. Tudi druge reke . . . Aisna . . . Marna. Visi a, Sava. Drina, tudi te so močno narasle. In bodo še, kakor je zapisano v programu. Vse to nas ne vznemirja, nas modrih in pravičnih ljudi. Če bi bilo pravilno naznanjeno, da pojde ob določeni uri vesoljnost v nič, bi se kupili vstopnice, kakor za vsako drugo opereto in bi naslednjo jutro z zanimanjem brali, kdo da se je po-mesreičil ob tej posebni priliki. Samo pravilno naznanjeno ra^ra b>-t-i; to je edini pogoj za naše junaštvo in za naš duševni mir. Veselo in jasno se izprehaja pogled po dolgih kolonah številk, kakor da roxna preko gredic rdečih nageljnov. Stoj! Oko se omra-ei, srce se vzdrami, zavpije od bolesti. V abruških hribih je poginilo desettisoč ljudi. Desettisoč bujnih življenj je ugasnilo, kakor da bi svečo upihnil. To je -grozota, da be je mahoma prevalila črna bolest preko vesoflje zemlje. Kajti abruŠki hribi niso bili v progra-fcnu. Da je tistih desettisoč poginilo kje na Poljskem ali v Argonih, bi se malokdo zmenil zanje, bi bili številke med številkami. Talko pa izadeva ni brila pravilno naznanjena in zatorej ni v redu. Človek naravnost jezi; nerodno mu je, kakor da bi sredi velike srednjeveške tragedije črno ofcJečmi režiser iz grešil pot za kulisam« ter se nenadoma, dolg in suh, prikazal na je v samomora . Na prvem mestu stoji, kakor povsod, kot vzrok samomora pomajkanje. Vsled bede se je usmrtilo od onih 7000 oseb 905 mož in 511 žensk. Družinske razmere so gnale v samomor 72t> mož in 524 žensk. Moški spol je v tej točki občutljivejši ne£o ženski ! Ker so prišli ob premoženje, je izvršilo samomor 322 mož In 233 žensk. Vsled igre je bilo. samomorilcev 300 Ln sicer polovica molkih, polovica žensk. Vsled alkohola je bilo samomorov pri moških 2S3 in pri ženskah 208. Vsled ljubezenskih težav se je usmrtilo 157 žensk in 97 moških. * "iF^ Kretanje parnikov - Shipping News M. Januarja: La Savoie. Genovo. Ham; Conta Verda. BLAZNKOVIH PRATIK NIMAMO VEČ Raznoterosti. Samomor treh sester. V V Sat mani na Ogrskem so sc obesile tri sestre, stare 26, 24 in 22 let. Pred letom jim je umrl ore ter jim zapustil krznarsko obit. Pred par dnevi je bila prodajalna ves dan zaprta. Sosedje so slu-tiiHi nesrečo ter dali trgovino od-proti; našli so vse tri sestre v prodajalni obešene na vrveh, ki so bile pritrjene na stropu. Sestre so bile oblečene v črno žalno obleko z dolgimi zavoji. Na obleki najstarejše je bil pripet, listek, češ da je denar za pogreb v pultovom predalu. V kotu sta ležala mrtva tudi pes in mačka. Koliko ljudi je na svetu? Leta 1921 je bilo na celem svetu vsega 1 milijarda 820 milijonov ljudi. Vkljub svetovni vojni se pe prebivalstvo sveta od leta 1911 do leta 1921 pomnožilo za 74 milijonov duš. Prebivalstvo se na pojedine dela sveta razdeli sledeče: Azija 1 milijarda in 5 milijonov,- Evropa 453 milijanov; Amerika 212 milijonov; Afrika 140 mtilijonov; Avstralija z otoki 8 milijonov. Kaj vodi ljudi k samomoru? V kakem raizmerju so med seboj različni vzroki, ki privedejo lju-li do samomorov, skuša dognati neki francoski Statistik na podlagi 7000 pobližje preiskanih sluča-i Čitateljem in naročnikom naznanjamo, da nimamo več Bl.azni-kovih Pratik v zalogi, zato naj jih nihče ne naroča. Namesto Prati-ke naročite Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1925, katerega imamo še par iztisov na razpolago. Uprava "Glasa Naroda". Zastopniki "Glas Naroda" Zastopniki kateri 00 pooblaščeni na-tliatl naročnino ca dnevnik "Glma Naroda". Vsak zastopnik Izda potrdilo z« sroto, katero je prejeL Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda" Je: Za eno leto $6.00: za pol leta $3.00; m. Štiri mesce $2.00; za Četrt leta 1.60. Naročnina za Evropo je $7. za eno leto. California: San Francisco. Jacob i Colorado: Denver, Frank Skrabec; LeadvOlo, M. Tamnik; Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh; SaUda, Luaii Costello; Walsenburg, M. J. Baynk. IndLan polls, Louis Bud maw. Aurora, J. Verblcb; Chicago, Joaeph Bllsb; Cicero, J. Fabian; Granville, Joseph Pershe; Joliet, Frank Bamblch J. Zaletel in John Kren; La Salle* J Spelich; Mascoutah, Frank Angnstin North Chicago, Anton Kobal, Gertrnd )grin; Springfield, Matija Barborich Waukegan. Frank Petkovfiek. Franklin in okolico, Anton Beljak. Maryland: Kltzmiller, Fr. Vodoplvaa. Michigan. Detroit, Ant. Janezleh Judnich. In J. D. ChlshoUn, Frank Gottfe; Ely, Joa. J. Peahel; Eveleth. Ixraia Gouže; GU bert, Louis Vessel; Hibbing, John Porte; Virginia, Frank Hrvat'ch. St Louis. Mike GrabrlJaa. Mi 2S. Januarja: Paris. Havre: Orduna. Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg in Bremen. 29. januarja: Mlnnek&hda, Cherbourg ln Hamburg. SI. januarja: Majestic, Cherbourg; Auaonla. Cherbourg. 3. februarja: President Wilson, Trst; Muenrhrn, Cherbourg in Bremen; Colombo, Genova. 4. februarja: Eranee, Havre. 5- februarja: Albert Ballin, Boulogne In Hamburg 10. februarja: Arabic, Cherbourg In Hamburg. 14. februarja: t Olympic, Cherbourg: George "Wash- ington, Cherbourg in Bremen; Duillo, Genova. 17. februarja: Ohio, Hamburg; Deutschland, Hamburg. 18. februarja: De Grasse, Havre. 19. februarja: Mongolia, Cherbourg ln Hamburg. 21. februarja: Aqultanias Cherbourg: Pittsburgh, Cherbourg In Hamburg: Veendam, Rotterdam: President Rocsevelt, Cherbourg. 24. februarja: Martha "Washington. Trst; Stuttgart, Cherbourg in Bremen. 25. februarja: La Savoie, Havre. 22. februarja: Leviathan, Cherbourg; France. Havre; Berengaria, Cherbourg. Jtadan NAVIGAZI0NE GENERALE 1TAUANA NARAVNOST V LJUBLJANO V 9 DNEH COLOMBO __— V' fesjg? Odpluje iz N. T. in 14. marca 3. feb. DUILIO Odpluje lz N. T 14. feb. Obrnite se na avtorizirane r gente. ~ ^ lta'ia America Ship. Corp. IPfJP^ t State Street l.ouis Hribar; Braddock, J. A. Germ; Broughton, Anton Ipavec; Bnrdlne, John Demshar; Conemangh, Vid Bo-vauSek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov, Fr. Tusbar, A. Jerina : Dunlo Ant. Tauželj; Export, Louis Supančič, Forest City, Math Kamin; Farrell, Jerry Okorn; Imperial, Val. Peternel; Greens bnrg, Frank Novak; Homer City in okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Panshek; Johnstown, John Polanc in Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell, John Jereb, Mid way, John Žust; Moon Bun* Fr. Ma-chek in Fr. Podmllšek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh ln U Jakobich ; Beading, J. Pezdirc; Steelton, A. Hren; Turtle Creek in okolico, Fr. Schifrer; West Newton, Joseph Joyan; White Valley, Jurlj Preivch; WiUock I. Peternel. West Virginia: Coketon, Frank Kodaa. Wlaronstn: Milwaukee, Joseph Tratnik ln Jos Koren; Kacine In okolico, Frank Je lene; Sheboygan, H. Svetlin. Washington: Black Diamond. G. J. Porenta. Wyoming: Bock Springs, Louis Taucher. Poleg gorinavedenih so pooblaBČenJ pobirati naročnino tuli vsi tajniki »ti Kast Helena, Frank Hrella; KMn, Greogr Zobeo. New loik: Gowanda, Karl Sternlshai Little Falls; Frank Masla. Ohio: Barberton. A. Okolish, John Balant; Cleveland, Anton Bobek, Anton Siin-čič in Charles Karlinger; Collin wood. Math. Slapnik; Lorain, Lonia Balan In J. KumSe; Niles, Frank K^ovfiek; Youngs town, Anton Kikelj. Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —• MALI OGLASI v"Olas Naroda" V JUGOSLAVIJO Dobre novice! Nova ameriška postara vam dovoljuje, da obiščete svojo domovino za eno leto in da se zatem vrnete v Združene drŽave, ne da bi bili šteti v kvoto. NaSi veliki ogromni parniki, vključno MAJESTIC, največji na svetu, OLYMPIC, LAPLAND, PITTSBURGH itd., vam nudijo hitro vožnjo do Cherbourga, Antwerpa. Hitra železniška vonja do Jugoslavije. Več odplutij vsaki teden. Vsi naši potniki 3. razreda so nastanjeni v zaprtih privatnih kabinah za 2, 4 in e oseb. Udobnost, sijajna jed in brezhibna postrežba. WHITE S TAB LINE RED STAR LINE 1 BROADWAY NEW YORK Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki se niso naročiLi koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., N. Y. C. ^aiSBF PREHLA9 MEHURJA MOŠKI! ZaičititaM Proti sales« Nabavite si najboljSo cUHt PREPREX3A n MOsKE Velik* tnbaS&c. Kit <4'a) «1 Vb Ukmner^ali Sen-Y-Kit D«pt: B S2 PMlfiBin St.. New York _PiHte xa okroinleo. ADVERTISE in QJjAS NABODA Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste ■ njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda", S tem boste vstregli vsem« Uprava "Glas Naroda'* Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivifi in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo. Z naročilom pošljite potrebno sroto bodisi s money ordrom, v snamlrali ali gotov denar v zavarovanem pismu na: GLAS NARODA, 82 CoM Stv New York Prečitajte pašno oglase o novih knjigah. KNJIGARNA "GLAS NAHODA" POUČNE KNJIGE: Kneippov domači zdravnik................... .$1.25 Gospodinjstvo................................1.00 Naša zdravila ..................................50 Nasveti za hišo in dom....................... 1.20 Sadje v gospodinjstvu....................... .70 Zdravilna zelišča........................... .30 Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .76 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 straui ........................5 00 Slovensko nemški besednjak, (Wolf-Pietranik) .— 2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani . .,. .10.00 Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00 Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, sta tisti oni in gospodarski pregled in — Zgodovina 8HS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana ..... 3.25 Mi plačamo poštnino. ' • ••-• -'■afer.i- m 'r fVif -,cr~ ..