Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, ponedeljek 6. decembra 1937
MARIBORSKI
Stev. 277. Leto XI. (XV!!U
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri ! Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku ! Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Dva trikota
Evropa se je v teku zadnjih let duhovno in politično razcepila na dve fronti: Na ostro ideološko usmerjeno in pa na demokratično nevtralno. Abesinska voj-na je ostreje zasekala svoje sledove v to Politično ter duhovno ločitev, ob kateri sta vse čvrsteje izstopala dva bloka: Anglija in Francija na eni strani, Nem-c'ia ter Italija na drugi strani. Španska državljanska vojna je to pregnantno formiranje front še poostrila in podaljšala v novi smeri: črta London—Pariz se je Pomaknila naprej do Washingtona ter ustvarila trikot demokratično urejenih in vodenih držav velesil — Velika Britanija Francija, Združene države ameriške. Sporedno se je podaljšala tudi črta, ki je sPajala Rim in Berlin, do Tokia ter se tako oblikovala v drugi trikot, ki zdru-Ne fašistično urejeni evropski velesili 'galija, Nemčija) ter oligarhično fevdali-stično organizirano Japonsko. Vmes med obema trikotoma pa je sovjetska Rusija, ima svojo posebno politiko na obe ^rani.
Dogodki na Daljnem vzhodu so obstoječo organiziranost sveta v dveh velikih trikotih še bolj poglobili in utrdili. Svet Se je lahko kmalu prepričal, da je bila *aPonsko nemška protiboljševiška zve-2a, ki ji je sedaj pristopila tudi Italija, le Pr&dpriprava za to, kar se sedaj dogaja na kitajskih tleh... Nič ni pretirana bojazen, da ne bi mogla sredi tega loma dveh trikotov švigniti nevarna iskra. Že davno bi najbrže švignila, ko se ne bi vsi bali, da bi bilo to — za vse slabo... Sedanja Delbosova pot v Varšavo, Pra-8o, Bukarešto in Beograd, njegov postanek v Berlinu in najbrže še kje drugod, vse to potrjuje v nas vero v modro preudarnost, s katero uveljavljata svojo poetično smer zapadni demokratični veleli. Halifaxov obisk v Berlinu in seda-pot francoskega zunanjega ministra 113 vzhod dajeta slutiti, da se išče in da Se skuša doseči kompromis, ki naj bi zadovoljil nasprotnike obstoječega evropskega reda in stanja ter da se ti neje-Voljneiži (Berlin, Rim, Varšava itd.) na osnovi kompromisov in najbrže tudi kon-Cesij obvežejo k jamstvu za obstoječi toir v Evropi.
Palmova vejica, ki jo nosi Delbos sedaj po Evropi, je dobro znamenje. Naj-®°liši izhod iz zagate in stiske. More li °*ti kaj pametnejšega kakor je to? Le Pomislimo: Oboroženost velesil je danes Drecej drugačna kakor leta 1914. In ra-Zen tega preti vsemu svetu v slučaju oboroženega konflikta takozvana »tota-''tarna vojna«. Kaj je to, je pokazala že ^besinija v — groza ironije — malem, ^koliko hujše v Španiji in doslej naj-uie na Daljnem vzhodu. To niso več Vojne, ampak brezobzirne borbe in obravnavanja na življenje in smrt. Pokončanje vsega do popolnega uničenja. *akšne reči si je treba dobro premi-sl,ti...
Prerez skozi oboroženo stanje obeli Škotov nudi poučno sliko, zanimive
stevilkc.
Trikot London-Parb>Washington raz-J^Iaga danes z 250 divizijami na kop-5£m, ,3,800.000 ton nosilnosti vojnih ladij lla morju in 6000 t nosiln. bombnikov v raku. Strateški položaj tega trikota je 5,r?cej povoljnejši nego drugega trikota.
Berlin-Tokio-Rim pa razpolaga s 00 ■divizijami na kopnem, 2,000.000 ton losilnosti na morju in 4000 ton nosilno-bombnikov v zraku. Strateška pomanjkljivost trikota Beriln-Rim-Tokio je v Prcogromni oddaljenosti med posamezni osišči, saj znaša razdalja od vzh.
Koncentracija britanskih letal in voinih ladii v Hongkongu
LONDON, 6. decembra. Situacija v Šanghaju in Hongkongu zbuja v tukajšnjih krogih vse večjo zaskrbljenost. Po vsem, kar se dogaja, je sklepati, da skušajo Japonci izkoristiti dano priliko, da na obeh navedenih mestih popolnoma izločijo vsak britanski vpliv. Doznava se iz krogov admiralitete, da bodo odposlane v Hongkong letalske okrepitve, istočasno pa bo več britanskih vojnih ladij iz singapurske baze okrepilo britanske vojne sile v Hongkongu. Po načrtu naj bi se ojačila tudi britanska posadka v Šanghaju in Hongkongu. To so prvi ukreni Velike Britanije za slučaj, če bi se pokazalo, da je treba v nadaljnjem razvoju situacije postopat] energičneje.
Dt. Stojodikom v Rimu
RIM, 6. decembra. Sinoči je preko Ljubljane prispel v Rim predsednik jugoslo-venske vlade dr. Stojadinovič s svojo soprogo in v spremstvu šefa kabineta zunanjega ministrstva dr. Protiča in tajnika v jugoslovenskem zunanjem ministrstvu Nenadotiča. Do meje sta prispela nasproti jugoslovenski poslanik v Rimu Hristič in šef ceremoniala italijanskega
zunanjega ministrstva. V programu bivanja v Rimu je avdienca pri italijanski vladarski dvojici in pri Mussoliniju. Po končanem bivanju v Rimu si bo dr. Stojadinovič ogledal tudi Milan, razen tega letalsko šolo v Gudiniji in nova naselja v Littoriji. Ves Rim je praznično okrašen in je dr. Stojadinoviča prisrčno sprejel.
Ua&ecki
Čudni nazori
Sftohdadi AoQi kemija kciame
LONDON, 6. decembra. »Sunday Ex-press« poroča, da bo kolonialno vprašanje definitivno rešeno, spomladi, če ne b; nastale kakšne nove komplikacije. Velika Britanija in Francija bosta upoštevali nemške želje in vrnili Nemčiji kolonije, vendar pod pogoji, ki jih Nemčija ne bo smela odbiti. V tukajšnjih krogih prevladuje prepričanje, da bodo spomladi di-plomatična pogajanja tako napredovala,
da bo Nemčiji mogoče vrniti prejšnje kolonije in tako ustreči -poslednji želji, tako da se bo Nemčija lahko uvrstila mod zadovoljne velesile, kar je izjavila Italija po zasedbi Abesinije1. V.‘tukajšnjih krogih so sprejeli s pozornostjo vest iz Varšave, da je tudi Poljska ob priliki Delbosovega bivanja v Varšavi izrazila zahtevo po kolonijah.
ŠANGHAJ, 6. decembra. Preko nedelje so prodrle japonske predstraže do 300 km pred Nanking. Lišui ter Kunyung se nahajajo v japonskih rokah. Kitajska vlada skuša osredotočiti vse razpoložljive sile na fronti, vendar pa ni spričo pomanjkanja letal in topništva v stanju, da bi temeljito izkoristila za obrambo silno ugodno ozemlje. Še samo pri Čingkian-gu se nahajajo še kitajske elitne čet?,
ki nudijo Japoncem srdit odpor. Pri japonskem bombnem obstreljevanju Wu-huja so padli drobci bomb tudi na britansko ladjo »Lady Bird«. K sreči ni bil noben član posadke ranjen. Ob priliki istega napada‘so padli drobci bomb tudi na krov britanskega parnika »Tuck Wo«, ki je popolnoma zgorel. Prav tako je bil močno poškodovan britanski parnih »Tatung«
Ueulet\m dopisnik izpuut m naše dežave
BEOGRAD, 6. decembra. Poročevalcu agencije Reuter v Beogradu Huertu Ha-risonu >2 bilo prepovedano še nadalje bivanje v naši državi. Oblasti so mu sporočile, da njegovo bivanje v Beogradu ni več zaželjeno zaradi njegovega tenden-
cioznega in netočnega obveščanja britanske javnosti. Jugoslovenske oblasti so bile prisiljene izdati ta ukrep, ker je Harrison še nadalje netočno poročali čeprav je bil ponovno opozorjen na škodljivost takega delovanja.
Dt. Schmidt mde v Jufosiavija
DUNAJ, 6. decembra. V tukajšnjih di-plomatičnih krogih se je razširila vest, da bo v najkrajšem času potoval v Jugoslavijo avstrijski tajnik zunanj. ministrstva dr. Schmidt, ki se bo udeležil
večjega lova skupno z nekaterimi jugo-slov. državniki. Ob tej priliki se bodo vršili razgovori glede ureditve vseh vprašanj, tioočih se odnošajev med Avstrijo in Jugoslavijo.
Prusije do severne Kitajske preko 7000 km. Skoro izključno je potemtakem vsako sodelovanje na morju in v zraku. Japonsko brodovje bi težko moglo zapustiti Tihi Ocean, da olajša s tein blokado nemške ter italijanske obale. Edino, proti Rusiji bi bilo možno sodelovanje kop-nenih sil. Na drugi strani pa bi moglo združeno brodovje Nemčije ter Italije
znatno ovirati izkoriščanje britanskih in francoskih kolonij, Japonci pa bi utegnili celo prodreti v britanske in francoske postojanke na Daljnem vzhodu.
Najpravilnejša, najpametnejša rezultanta vseh teli predpostavk bi bila — mir. Zdi se, da šo danes o tem temeljito prepričani vsi vodilni državniki sveta.
V »Kmetskem'listu« št. 48 beremo:
V	poročilu pod naslovom »Javorški umor pred sodiščem« poroča «Jutro« tudi tole: »Predsednik: To je bila enorazrednica, a šolsko sobo ste imeli v župnišču. ;— Župnik: Da, 29 let sem dajal zastonj sobo za šolo.« — Nadalje pravi, da je zadnje dve leti zahteval najemnino. Ali ni to žalostna slika naše vasi. Kmetje sezidajo farovž, dajejo biro in z vsem rede župnika. Ta pa misli, da daje sobo »zastonj« in pozneje še računa najemnino.«
Vsi, prav vsi...
»Murska Krajina« poroča v štev. 49: »Naši delavci in delavke letno trumoma odhajajo na poljska in druga dela širom domovine in v inozemstvo. Kakor so polni dobre in verske vzgoje, tako so tudi vestni, zanesljivi in pridni ter vredni slovesa, ki ga povsod vživajo. Za njimi se pošiljajo verski vzgojitelji, kar je vsekako znak skrbnosti onih faktorjev, katerim je to važno nadzorstvo poverjeno. Da takšni obiski so potrebni in ^a ohranitev mora-ličnega življenja naših delavcev in delavk tudi zelo koristni, to pa samo tedaj, ako se izvedejo vestno in z vso doslednostjo pravega moraličnega življenj^, onega, ki ' mu je ta prevzvišena naloga poverjena. Sjcer pa smo vsi, prav vsi podvrženi slabostim!« /
Kdo gih še razkrojil?!
Pod tem naslovom poroča v štev. 45 »Slov. beseda«: Novo glasilo jezerovske »Zveze združenih delavcev«, ki je besna sovražnica Krekovih krščanskih socijal-cev, piše v zadnji številki tudi tole: »In vendar moramo ugotoviti, da pri slovenskih katoličanov ni prave enotnosti. Duh liberalizma se je zajedel v naše duše in razkrojil naše vrste.«
Kotičkov striček politizirajo
»Slov. beseda« poroča v št. 44:	»O
Špancih in umobolnici. Lepi Kotičkov striček iz mladinske priloge zadnjega nedeljskega »Slovenca« odgovarja na pismo nekega učenca, ki slučajno stanuje za .obzidjem umobolnice na Studencu pri Ljubljani in ga uvaja v svetovno politiko na tale brumni način: »Počemu naj bi te tudi bilo strah tam — za obzidjem umobolnice? Saj ubogih bolnikov ne pošiljajo tja zato, da bi strašili takele majhne dečke, kot si ti, ampak zato, da bi jih zdravili. Meni se vse tako zdi, cTa si za obzidjem umobolnice bolj varen, kot pa bi bil kje zunaj — postavim na Španskem ali na Kitajskem, da ne omenim še kakšnega drugega kraja, kjer strašijo zveri v človeški podobi in kjer človeško življenje ni vredno počenega groša. Če bi bilo po mojem, bi tudi takšne ljudi, ki .so krivi vseh vojnih grozot, zaprli kam »za obzidje«, kajti nobenega dvoma ni, da tudi ti spadajo med umobolne ,ki so svoji okolici nevarni. Le toliko pameti imajo še v glavi, da pošljejo na morišče druge ljudi, sami pa hrabro ostanejo nekje daleč v ozadju na toplem in na varnem. Ti bolniki, dragi moj, ti so nevarni in ne tisti, ki v umobolnici na Studencu čakajo ljubega zdravja.« — kakor je videti. Kotičkov striček nima istih pogledov na špansko »sveto uporniško vojno« za zmago grofov, veleposestnikov, vere in Cerkve, kakor jih imajo njegovi gospodarji, kea sicer ne bi zabavljal čez povzročitelja španske bratomorne tragedije, generala Franca in ga pošiljal »za obzidje«.
k
HuMmU jm$kdi
ar ggwa>
Krstna predstava v ptujskem gledališču
To pot pripravljamo v Mestnem gledališču premiero Z. Švajgerjeve »Domačije«, ki se bo dostojno uvrstila v Slovensko dramsko tvornost. Ta izredna noviteta, katere dejanje se odigravajo v slovenje-goriški vasi, nam oživlja tragedijo nekdaj mogočne hiše žuranov. Upodablja riam ljudi v njih ganljivi navezanosti na grudo, ki pomeni posedniku edino oporo v boju za obstanek — ki v svoji plodnosti pomeni kmetu življenje V primeru, ki ga obravnava mladi dramatik, nam osvetljuje le-ta tudi drugo stran te trde romantike. Prikaže nam nagone in instinkte, ki vsi držijo v primernem nagonu — nagonu za obstanek. Predstavlja nam »Žurane«, v njih neizprosnem čustvovanju v lastnem rodu, prekletstvo nad onim, ki je iztiril iz v naprej določene poti — bogoslovja. Žurani se množe, tudi nalomljena veja nosi cvet, toda prokletstvo se ne ublaži. Preganja potomca nesrečne veje žuranov in dejstvo, da se tudi on zoperstavlja, oprati čast žuranove domačije, zaostri konflikt na konico meča. Z vidnim znamenjem naj se obnovi, sicer privzgojeno in usmerjeno pojmovanje o časti, toda čast, preko katere bi šel zaman poedinec, ki bi smatral za nepotrebno, da rodi Žura-nova domačija pred svetom in svetu »gospoda«. Zaslepljenost zahteva mlado, nedolžno žrtev, hrast žuranov je porušen in avtor vzklika: »GorijO žurani, iz lastne krvi gorijo«.
»Domačija« je Švajgerjev prvenec in ima vse odlike močne ljudske zgodbe. Igra je izredno doživeta, občutena in dokaz, da se nam obeta v Švajgerju močan dramski oblikovalec.
Sodelujejo najboljše moči odra: gdč. Drobinova, ga. Koroščeva, ter gg. Dralc, Kostanjšek, Stožer in Glavnik. Dramsko društvo bo z uprizoritvijo »Domačije« zaključilo prvo polovico delovnega programa ,katere uspeh naj bo v pobudo vsem, ki sodelujejo in bodo sodelovali pri tej Ptuju prepotrebni kulturni ustanovi.
Borko Jože.
Sokolstvo
Sokolsko	okrevališ
trovem otvorieno!
V Kranjski gori so včeraj na slovesen način otvorili sokolsko okrevališče kralja Petra II. Tej pomembni slovesnosti so prisostvovali odlični gostje in številno sokolstvo. Med drugimi so prisostvovali tudi podpolkovnik Stefanovič kot zastopnik Ni. Vel. kralja, minister za telesno vzgojo dr. Miletič, odposlanec SKJ podpolk. dr. Milo rad Feliks, posamezne župe pa so zastopali starosta dr. P i p e n b a c h e r, Flegar, Š p i-car, mariborsko sokolsko župo br. dr. Milan Gorišek. Goste je--'pozdravil podstarešina SKJ br. G angl, ki je v svojem nagovoru povdaril veliko delo
Petrove, petletke, pridnih sokolskih rok in številnih dobrotnikov, ki so denarno pripomogli k postavitvi ponosnega sokolskega okrevališča na zemljišču, ki so ga Sokoli prekrstili v Petrovo. Okrevališče bo v nastopnih letih izpopolnjeno z raznimi pavilioni. Iiz otvoritvenih slovesnosti je bila odposlana udanostna brzojavka prvemu starešini SKJ. Nj. Vel. kralju Petru II. Novo sokolsko okrevališče pomeni obenem tudi veliko pridobitev za prospeh našega tujskega prometa in bo nedvomno privabilo naše brate iz severa in juga.
Prisrčna	proslava
praznika v Sokolu I.
V prostorni telovadnici vojašnice Kralja Petra I. se je vršila v soboto zvečer interna proslava državnega praznika po Sokolskem društvu Maribor I., ki je tej proslavi priključilo družabni večer, prirejen na čast novi šoli za rezervne oficirje.
Telovadnica je bila bogato okrašena z narodnimi trobojnicami ter slikami Nj. Vel. kralja Petra II. Neposredno po ubrano odsvirani sokolski koračnici orkestra »Drave« je društveni starosta br. M o-horko toplo pozdravil navzočega poveljnika šole za rezervne oficirje g. podpolkovnika Gaščiča Stjepana, zastopnika župe br. Lenarta ter zastopnika matičnega društva br. Preloga ter ostale navzoče gg. oficirje, dijake in Sokole. Po učinkoviti deklamaciji s. Erne Smoletove je društveni prosvetar br. R u d e z objasnil pomen 1. decembra in vse borbe, po katerih so se Jugosloveni ujedinili v skupno državo pod žezlom naše narodne dinastjie Karadjordjevičev. Naraščajnik Črtalič je zanosno dekla,-
Občinske zadeve. Na zadnji obč. seji je predsednik g. Detiček ugotovil, da proti občin, zaključnemu računu za 1. 19,16-37 ni bilo ugovorov. Zaključni račun, L izkazuje 220.000 dohodkov in 210.000 izdatkov, je bil po kratki razpravi odobren. Obč. odbor se je dalje seznanil z vsemi spisi rekrutov in bo spisek predložen voj. oblasti. Ker je banska uprava zaradi ponavljajočih se vlomov razveljavila svoječasno odredbo, da izvršuje funkcije obč. blagajnika lahko obč. delovodja, je bil izvoljen za obč. blagajnika obč. odbornik g. Jos. Gajšek iz Sp. Poljčan. G. Pihler se ponovno pooblasti, da prevzame posle cerkv. odbora. Izda se dovoljenje za otvoritev gostilne Sattler Leopoldini iz Kočnega. Obč. odborniki so sklenili, da ne more občina sodelovati pri akciji za odpomoč prizadetim po toči. Pač pa je mnenja, naj se prizadetim odpišejo davki. Nato so se obravnavale razne prošnje. Prošnji banov, zdravilišča v Ro gaški Slatini, glede oddaje v najem obč. kamnoloma za dobo 10 let. se ne more ugoditi. V ižogib obupnim razmeram, v katerih žive danes upokojenci, so poslali prizadeti na občinsko upravo resolucijo. Občina je z ozirom na to zaprosila bansko upravo, naj sporoči žel. in fin. ministru sklep, naj se upravičenim zahtevam žel. upokojencev, rentnikom in milpščinarjem in njih vdov, po ukinjenju redukcije in izenačenju pokojnin, odgovarjajočih današnjemu stanju, ugodi Rancinger Stefan je bil sprejet v domovinsko zvezo. — Občina razglaša, da prispe prih. teden koruza, ki se bo delila med občane. Čas delitve koruze bo pra vočasno razglašen.
Državni praznik smo tudi pri nas lepo in prisrčno obhajali
Edina želja.
Ko je moral prvi par iz raja, se je obrnila Eva k Adamu: »In kaj praviš sedaj.-1«
miral »Jugoslavija - domovina«, medtem ko so naraščajnice z veliko fineso odplesale »Češko besedo«. Br. Do v jak je pa razveselil vse navzoče z nekaj pevskimi vložki, ki so izpopolnili pestro sestavljen spored te intimne in prisrčne proslave. Po razdeljenih diplomah, ki so jih prejeli številni pripadniki Pivkove sokolske'družine za svoje strumne nasto pe, lahko sklepamo, da društvo lepo napreduje in da je zvesto onim smernicam, ki jih jim je postavil nepozabljeni staro-sta-očka Pivko. Razdelitvi diplom je sledila običajna vsakoletna zaobljuba novega članstva, s čimer je bil ob prepevanju vseslovanske himne »Hej Slovani« zaključen oficielni del letošnje prčodecem-brske proslave Sokola I.
Po tej lepi in svečani proslavi se je razvila v telovadnici prijetna' zabava, ki je razgibala mlado in staro ter v veselem razpoloženju poglobila one tesne vezi, ki vladajo med sokolstvom in našo hrabro vojsko.
Proslava praznika ujedinjenja. Na predvečer praznika se jc pridružilo številno članstvo in naraščaj Sokola povorki, ki jo je priredila občina. Sodelovali so tudi pevci »Radosti«, in vsa naša lokalna društva. Na praznik ujedinjehja dopoldan je priredila šolska mladina prisrčno slovesnost z obširnim sporedom v pritličnem razredu ljudske šole, katere so se udeležili člani kr. šolskega odbora s predsednikom občine g. Karlom Stržino. Popoldan ob 6. uri se je vršila v istem prostoru Sokolska proslava po predpisanem spo-
redu, katere se je udeležilo večina članstva in naraščaja. Po uvodnih besedah br prosvetarja o pomenu praznika ujedinjenja za Sokolstvo, je bila prečitana sokol ska poslanica, vrstile so se pevske točke zbora »Radosti«, deklamacije in recitacije naraščaja. Br. načelnik Šeruga Franček je razdelil diplome župnih tekem kakor domačega društva, med temi dve veliki di plomi naraščaja z lovorjevim vencem. V imenu uprave je spregovoril vzpodbudne besede vrlim telovadcem podnačelnik br. Ledinek in čestital k uspehu. Slavnost, ki je potekla izredno prisrčno, se je zaključila s himno »Hej Slovani«. Zdravo!
Studenške občinske zadeve
Po dveh mesecih se je pre-d dne zbral občinski odbor k redni seji, 1 * vodil župan g. Alojz K a 1 o h. Na htevo finančne oblasti je občina ure.
»Beli zastavi« javno tehtnic«. hišico se bo namestila tudi ura. Zaradi neprestanega naraščanja P bivalcev nastajajo vedno nove potre , pritožbe hišnih lastnikov ob novih uh so večinoma • neopravičene, ker m glasom stavbenega dovoljenja do P° vice urediti novo cesto lastnik ttoves poslopja sam, na drugi strani pa etru posestnik, ki zida na nasprotni strai ■ Občina vzame cesto v oskrbo še ie krat, ko jo lastniki parcel uredijo za uf* rabo. —	JML
Zaradi rednega oskrbovanja cestueP1 j omrežja bo občina prisiljena, da raz J | gramozno jamo, prav tako bo treba || kupiti sosednjo pokopališko parcelo |j event. poznejše povečanje. Mrtvasn obč*nskega pokopališča se bo izpopolni' ^ podaljšano streho, ki bo ob slabem vre menu dobrodošla pogrebcem. — Por°c' lo blagajnika g. Pušnika je izzven v ugotovitev, da redno jmslovanje trp radi davčnih zaostankov, kj znašajo * 130.000 din! Prošnje za podaljšanje eV* tričnega omrežja so se morale odloži • Deputacija občinske uprave je pri kubanski upravi obrazložila težaven P°< žaj ter zaprosila z obširno vlogo za !»' snevek iz banovinskega bednostnega f°n' da, za katerega prispevajo občani iz tuK-občine velike zneske, ni pa občina tnL deležna nobene podpore. Ker je prilik--' za delo mnogo, sredstev pa primanjkuje-je občina prisiljena organizirati spet »P°‘ možno akcijo«, da številni prosilci vsaJ pridejo do dela, podpore pa se del^ zmožnim itak ne izdajajo. Dobra srca studenških prebivalcev bodo prav gotovo tudi letos z razumevanjem sprejela ta sklep. — Prevedba uslužbencev po novem statutu se je izvršila po navodilu’ banske uprave. Uradne ure se bodo v toliko spremenile, da se vrši poslovanj3 odslej vsak popoldan od 15. do 19. ure za stranke, izven teh ur se stranke ne sprejemajo. — Odobrili sta se dve start gostilniški koncesiji, ki sta menjali najemnike: Robinšalk Marija pri gost. Špu-rej in Kopitar Stanka pri »Beli zastavi«-
  V domovinsko zvezo se sprejmeta
Pirjevec Maks in Gerbec Rihard. — Končno je bilo sklenjeno, da se zaradi prometnih ovir podere nad 200 let stara velikanska lipa pri »Bell zastavi« ob vhodu v Pekrsko cesto. _ Z zadovoljstvom se je vzelo na znanje, da bo občinski odbor Rdečega križa za božič obdaril revne šolske otroke obeh šol z obleko m obutiem v znesku 10.000 din.	___
Ne pozabi naročnine! SISHffllMIMBIHSIRBF'*
Pani te mm mkm
(Ob premieri v mariborskem gledališču).
Ko sem iz radovednosti stopil za trenutek pod to goro zeleno — sfcer samo za kulise — jne je osupnilo živahno vrvenje, gomazenje in nervozna napetost, ki je neobhodno potrebna pred vsako premiero, prav posebno pa pred premiero revijske operete, ki zahteva velikega aparata in tudi napora, človek sem dobrih živcev, zato sem vzdržal v tem komglomeratu vseh mogočih glasov, vzklikov, šumov, naročanja, petja, orkestrskih zvokov, poskakovanja vežbajočih igralcev, pevcev, baletk, kajti bila jo pravkar vaja. Do režiserja in koreografa Harastoviča in kapelnika Herzoga ni možno priti, zato sem poskusil vsaj iz dalje dognati, zakaj gre »pod to goro zeleno«. Fletno mora biti tam, saj so pred odmorom pravkar sprejeli novo grajšča-kinjo Igličevo. Dosedanji grajščak, ki je kajpada Grom, ji preda posestvo. Pride takoj do nesporazuma med novo grajsko in inženirjem Srčkom, ki je tenor Sancin.
»Kar sačniteee, schnell, schnell«, se
»la/? Ničesar*« odvrne Adam. »Samcloglasi obupno slovenščino jecljajoči nad-svo* rebro bi rad na .-j,	*	(gozdar	H.-senschleB	Košič	-	in	res
In pri tej želji je ostalo do u. nes.«	i začne pod to goro zeleno d.r.ndaj, da se
nikoli takšnega. Kar na lepem jo prilomasti z dragocenim ptičem v kletki Ha-rastovič, ki pravi, da je profesor Bulfinek iz Prage, pa mu Gorinšek, ki je v tej opereti več natreskan, ko trezen, ne verjame in ga kratkomalo zapre. Kam, tega rajši ne povem. Starčeva je tudi priskakljala v opereto, je gozdarjeva hči usmiljenega srca in izpusti zaprtega profesorja, za kar ji ta po mnogih pripetijah, ki jc vanje zapleteno dvoje src, stari štctivcc in neko ščene, imenovano »Scipio«, podari — seveda šele ob zaključku operete — svoje srce Pojavi se tudi povsem nepričakovano in za nekaternike usodno neka Lola, lepa zapeljivka, v resnici pa samo Barbičeva, hoče -zmešati vesoljne moške pod to goro zeleno, pa dobi zato za kazen samo bivšega avstrijskega nadporočnika Horovvitza — Verdonika. Potem se vrši še veseli ples, ki se ga tudi udeleži Gorinškova v svojstvu gozdarjeve žene Barbke, imenovane tudi »lintver«. Na balu se ji nudi prijetna možnost, da svojemu možu Mateju štetivcu, ki je Gorinšek in tudi privatno njen mož,* prisoli gorko klofuto in se že danes veseli na to. (On sicer ne). Vmes pride še cirkus s klovni, atletom itd. štetivec pride tudi pod avtobus in se na koncu »pod silo bajonetov« uda v svojo usodo, ki je precej bridka, ker pojde hči od doma in bo
poslej 'moral biti sam s svojo Barko.
Pa to še dolgo ni vse in se nič ne čudim, da se režiserju Harastoviču ne kisajo možgani, kakor to že dolgo napoveduje-Kajti misliti in zdresirati konje, kobile-zajce, lutke, vile in vse te mnogoštevilne reči, ki jih bo izvajala Gina
Jutršnikova
z baletom, ni mala reč. Potem nove gozdarske obleke, nove kostume za igralke, popolnoma nove dekoracije, spremembe, projekcije, solistični plesi, gled. slikah garderobar, električar in še sam celega profesorja Bulfinka odigrati in odplesal-ob vsem tem mora človek priti v tis tajinstveno nervozo in razdraženost, ki razen igralcev navadni zemljani ne pozna^ jo. No, pa bo po premieri vse dobro, da siravno nosilec osrednje komične Gorinšek gromko rentači, da bo PussC gledališče in šel v menežarijo, češ, da » je zanjo »usposobil« pod to goro zelen_^> kjer je razen človeka še tudi konj, PcS na koncu še osel.	.	c.
Za trenutek spni skočil še pred or ster, kjer vihti svojo palico nad orkes Herzog, vulgo »Lojzek« in mu ob k a ju sekundira kolega Jiranek.	.
Na kratko:	pod	to goro ze 5ei
luštno in vem, da se bo pod nJ° zn‘. 1 e vsak ljubitelj humorja, komike, zi glasbe in plesa. — Pika.
Mmm
Prvi december pn Sokolu Maribor III.
Sokolsko društvo Maribor III. je praznovalo državni ter svoj sokolski praznik v svoji telovadnici na Zrinjskem trsu št. i. v velikem številu so se zbrali ■ teJ proslavi pripadniki društva in ostalo občinstvo. Proslava se je vršila preteklo sredo ob 3. uri popoldn-2. Uvodoma Je pozdravil navzoče, posebno še brate oficirje ter župnega dekgata br. Doj-cinoviča, brat starosta Lojze Struna, ki je povdarjal zgodovinski pomen prve-sa decembra za ves jugoslovenski narod |er_ sokolstvo. Sledile so učinkovite recitacije ter ubrano' petje priljubljenega društva Jadran. O pomenu prvega decembra za sokolstvo je govoril br. Friderik D e ge n, ki je povdarjal, da motajo naši Sokoli biti tisti, ki naj dajejo zgled vsem ostalim. Sledila je svečana zaobljuba novih članov ter članic ter razdelitev diplom, katere so dosegle posamezne članice ter naraščajnice na župnih tekmah.
Minister dr. Vekoslav Miletič v Ma-^boru. Z današnjim popoldanskim brzo-vlakom prispe v Maribor minister za telesno vzgojo naroda dr. Vekoslav Milene. Dopoldne se je mudil v Celju, kjer je med drugim obiskal tudi svojega bivšega profesorja dr. Lileka. Po prihodu v Maribor obišče minister dr. Miletič Narodni dom, kjer si bo ogledal krasno organizirano sokolsko razstavo. Mariborska sokolska župa poziva vse članstvo, ki mu v to dovoljuje prosti čas, da prisostvuje sprejemu ministra telesne vzgo
Uradni dan Zbornice TOI v Ljubljani se vrši radi praznika dne 8. t. m. v četrtek dne 9. decembra pri Združenju trgovcev za mesto Maribor, Jurčičeva ulica 8/1 od 8. do 12. predpoldne. — Združenje trgovcev za mesto Mariboru.
Društvo »Jadran«. Drevi ob 20. uri redna odborova seja.
Sokol Maribor matica sporoča svojemu članstvu, da se vrši na praznik v sredo 8. t. m. plesna vaja.
M'klavž je prišel... V soboto in sinoči je oživel Maribor, ziasti mariborska mladina, v pristnem miklavževskem veselju. Po vseh lokalih in po društvih so bila prisrčna miklavževska obdarovanja. Silno prisrčna je bila obdaritev sokolske dece v sokolskem lutkovnem gledališču v Narodnem domu in ostalih sokolskih društev. Bilo je veliko veselja, zahvai-nosti in zadovoljstv? Mariborske trgovine so bile zadnje dni precej frekventira-ne. Sinoči so bile nekatere celo natrpane, tako da ni bila letošnja miklavževska konjunktura slaba, četudi ni bila morebiti takšna, kakor v dobrih letih do 1929. Izredno iskrena in prisrčna pa je bila obdaritev v »Mariborskem dvoru«, kamor
              11VUM1 v ^
je v svečanem ornatu in številnem sprem- žavljana, stanujočega v Kaniži pri Št. liju
Mikiavževanie sokolskega društva Maribora III. V nedeljo 5. decembra je priredil Maribor III. prihod Miklavža za sokolsko deco. Prireditev sama se je vršila v krčevinski šoli. Za uvod je bil^ vprizorjena kratka igrica, nato je pa prišel sv. Miklavž, ki je prav bogato obdaril vse malčke ter jih opozarjal na njihove sokolske dolžnosti. Hvala vsem, ki ste pripomogli, da je ta prireditev tako uspela. Zdravo!
Smrtna kosa. V častitljivi starosti 82 let je preminil ugledni hišni posestnik Matija Polič. Bil je mož poštenjak in dobričina. Svetal mu spomin! Žalujočim naše toplo sočutje!
Dijaki dobijo »objave«, ki opravičujejo do polovične vožnje domov pri »Putniku« v Mariboru, Celju in Ptuju. Istotam dobijo tudi vozne listke že par dni pred odhodom vlaka.
Dilcarji, vaša ura je prišla. Danes ponoči so nam beli možanci naklonili precej belega blaga. Tudi precej žic je bilo potrganih im pričakujemo, da bodo organi tehnične sekcije stresli z žic sneženo težo. Mariborski dilcarji se veselijo v upanju, da bodo lahko temeljito izrabili konjunkturo »bele opojnosti«.
Žerso ustrelil v hrbst. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča ie danes dopoldne obsodil 501etnega posestnika Gothiifa Oesterleta, nemškega dr-
stvu prispel Miklavž že v soboto zvečer in se pri svojem obdarovanju spomnil po želji in zaslugi priljubljenega hotelirja in restavraterja ter iskrenega človekoljuba g. Adama Črešnarja tudi vseh onih, ki nimajo nikogar, da bi dal Miklavžu pobudo za tradicionalni obisk. Tople, prisrčne in mestoma uprav duhovite so bile Miklavževe pozdravne,- poučne in mestoma tudi svarilne besede. Temeljito ter
i	...izdatno si je dobrohotni Miklavž olajšal
v	o	m	!	,	M	*t	Ur	1 svoje breme in obljubil, da se drugo leto
V Narodnem	domu	Minister dr. Miletič	j spet oglasi.	Lepe besede prfznanja pa
s ^bo zatem	ogledal	tudi druge športne	; je nasli0,vjl Mik,avž na	Črešnarja ki
ustanove našega mesta.	|je kot prvi sprežil v Mari,boru hvale.
MesčanskošOlske novice. Z ljudskih |ol j vredno pobudo, da poskrbi za obdaritev Pridejo med drugmi na meščanske šole j svojih stalnih gostov ter vseh onih, ki se pvuuja ju arearaia neKega mosKega, Ki van Luk v	Jov. Bistrico, Marija Areli; čutijo same,	zapuščene in	zapostavljene, j je	bil	že	svojčas	zapleten	pri znani	aferi
m1Cj'	0TnayUa	Stambolič v Mari-	j Bil je zares	lep, topel, prijateljski večer,! bele	kovine.	V	stanovanju omenjenega
r ( rlP.k mpcf' uničil* 71ollr.rv 7oi no \	  -i.	•	.	~	.. v, .	   ;
v Slovenskih goricah, na 2 meseca zapora, pogojno za dobo 3 let, ker je dne 8. oktobra t. 1. na svojem domu streljal z lovsko puško iz daljave 40 korakov na svojo ženo, ki jo je zadel v hrbet. Ker je žena svojemu možu odpustila in je tudi že zdrava, je sodišče to okolnost pri izmeri kazni upoštevalo.
Mladina v svet. Zora Stojkovič, stanujoča v Taborski ulici 8, je prijavila policiji, da je že pred dnevi pobegnil od doma njen 121etni sin Dušan. Mati se boji, da se mu ni kaj . hudega pripeiilo. Kdor bi o fantu kaj vedel, naj to prijavi policiji.
Nova afera bele kovine* Mariborska policija je aretirala nekega moškega, ki
Hmo
Kino Union. Danes zadnjič prvovrstni velefilm »Ples v Metropolu«. Torek francosko remek delo »L’equipage«.
maamamam ponedeljek, 6. decembra: Zaprto.
Torek, 7. decembra ob 20. uri: »Pod to goro zeleno«. Premiera.
Sreda, 8. decembra ob 15. uri: »Marija Stuart«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Pod to goro zeleno«.
Četrtek, 9. decembra ob 20. uri:	»Pri
treh mladenkah«. Red A.
Premiera operete »Pod to goro žele-no« se vrši v torek dne 7. decembra. V vodilnih vlogah nastopajo: Igličeva, Bar-bičeva, Starčeva, Gorinškova, Gorinšek,
V	H o r n o I n » * i X C? r, — — ! _ - 17 — J • 1 ■ ^
Sancin, Verdonik
n°T i it' dekl. mesč. sola); Zlatko Zei na ki bo ostal vsem številnim udeležencem, v J deško rnešč. šolo v Maribor. Preme-j ki so do zadnjega kotička napolnili vse 'sceni pa so: Angela Piškur iz Črnomlja prostore Mariborskega dvora, v trajnem, v Mežico, Ema Schneithauer iz Ljuto- j prijetnem spominu.
^lTr Vr S’oven|(fra^eCi Jos!p ftancar iz i Iz zdravniške stroke. K banovinski Škofje Loke v Maribor, Josip Kos iz Pe-f ženski bolnišnici v Novo mesto je pre-Wgrada v Marmor, Regina Gobec izimeščena uradniška pripravnica v tuk. Ulja v Maribor, Melhior Rismal iz Slov. !s.plošni boinišnici dr. Anka prijatijeva. Bistrice v Ljubljano, Josip Lekše iz So--Napredovala sta v VII. pol. skupino s arija v Vojnik.	zdravnik združere zdrav. obč. Maribor
Žene vabljene k predavanju ge. rav- okolica dr. Rudolf Lovrec in dr. Angel 'lateljice Scheligo: Žena v boju za na-; Kralj, zdravnik združ. zdrav. obč. v Zg. rodno osvobojenje. Predavanje se vrši1 Polskavi.
* torek, dne 7. t. m. v Cankarjevi šoli, j Odprta noč in dan so groba vrata... 'M. nadstropje. Vhod skozi dvorišče. j Umrla sta v tukajšnji splošni bolnišnici Odlikovana. Z redom sv. Save pete;501etna posestnica Ana Sagadinova in stopnje sta bila med drugim odlikovana vpokojeni sodni uradnik Josip Segovič,
*	-	.....	V*. V«, iiivm uiufcim vvuuvu » t
Ivan Ortan, upravnik pošte Maribor ., ■n Jernej Vidmar, poštni kontrolor in šef Prometnega oddelka pri pošti Maribor II. Čestitamo!
^ Drevi! v ponedeljek vaja Glasbene matice.
star 63 let. Žalujočim preostalim naše to plo sočutje.
Kako bo z vremenom. Zemunska vremenska napoved pravi: V zapadnih in orkestra > severozapadnih krajih se bo vreme po-jnovno pooblačilo in bodo ponekod tudi
^ Obvestilo! Glasom uredbe ostanejo tr-1 padavine. Drugod bo nebo le deloma Sovine v mestu Mariboru na praznik j oblačno. Temperatura se bo neznatno prezm. spočetja, t. j. v sredo, dne 8. t. m. 'dvignila.
^prte ves dan; v nedeljo pred Božičem, j Drva za mestne ubožce. Od 13. dedne 19. t. ni. so pa odprte kot ob navad-; oembra t. 1. naprej se bodo razdeljevale Hili delovnih dneh, torej ves dan. — j vsem mestnim ubožcem nakaznice za ^druženje trgovcev za mesto Maribor, j drva. Do nakaznic so upravičeni vsi oni, Odlikovanja. Zvaničnik 1. skup. pri po-1 kateri dobivajo glasom sklepa seje mest-sti Maribor I. Ivan Sinkovič in zvaničnik j nega sveta redne mesečne ubožne podpri pošti Maribor II. Klemen Grafenauer. pore na knjižnice. Tozadevne nakaznice sta bila odlikovana s srebrno kolajno za j se bodo izdajale v socialno-političnem vestno službo, prav tako Franc Novak oddelku mestnega poglavarstva, Rotov-]5ri ptujski pošti in Franc Golob v Meži. ški trg 9. Vsak mora prinesti s seboj Učiteljske vesti. Premeščeni so: Jože knjižico, s katero dobiva podporo. Da j7lrsa od Sv. Križa v Maribor, Ciril Dre- pa ne bo nepotrebnega čakanja in navala
J^nja ij Jarenine na Pobrežje, Jože Ko '”°t iz Mruplivnika na Pobrežje, Alojzija j^onian iz Podvelke k Sv. Lovrencu na Kristina Kljub iz Maribora v Ljubno, Elza Draksler iz Sv. Andraža v Marenberg, Marija Lorber iz Gor. Radine k Sv, Antonu v Slov. gor., Emilija
moškega je našla policija okoli 35 kg bakra v palicah, ki izvira iz delavnic državnih železnic v Mariboru. V /.vezi s to najnoveišo afero.je policija uvedla obširno preiskavo in je pričakovati nadaljnjih aretacij.
Prometna nesreča s smrtnim izidom na Ruški cesti dne 5. avgusta 1937 je bila danes dopoldne predmet kazenske razprave pred mariborskim Okrožnim sodiščem. Kakor smo svojčas že obširno poročali je omenjenega dne obležal na vogalu Ruška cesta—Smoletova ulica kolesar Jakob Satler nezavesten in z razbito lobanjo ter zatem umrl. Pod obtožbo, da je zakrivi! Satlerjevo smrt, se je moral zagovarjati 381etni hlapec Franc Bratuš, ki je bil obsojen na 7 dni zapora ter na plačilo 3000 dinarjev vdovi pokojnega Satlerja.
Predbožični izlet v Graz! Zadnji rok (se bo posrečilo izriniti tuje noše. za prijave za »Putnikov« izlet z luksuz-1 _
nim .kurjenim avtokarom v torek, dne 7. Tragična Smrt pod kolesjem
Košič, Harastovič, drugi.
Vojni kapelnik Jiranek sodeluje pri opereti »Pod to goro zeleno« kot pianist na klavirju, ki ga je dala iz posebne prijaznosti na razpolago tvrdka Brandl, kar bo zelo pripomoglo k uspehu operete.
Krik iz blata in prošnja mestni občini.
Prejeli smo s prošnjo za objavo: Na potu ob Bartovi gramoznici je že več mesecev tako strašno blato, da se človek res komaj prerije preko njega in vendar je to najkrajša pot na Mariborski otok. Zdaj se res nihče ne hodi kopat, je pa ta pot ves dan in še posebno ob ned alfah zelo močno frekventirana. Tudi luči nima nobene, kar posebno bridko občutijo oni, ki so se več ali manj zakasnili zunaj mesta. Naša prošnja gre toraj za tem, da se na tem mestu ustvari suha in uporabna pot in se do križa postavijo vsaj tri dovolj jasne svetiljke. Ko bo enkrat sneg, se bo na tej poti gotovo pripetila kaka nesreča. Koga bo zadela odgovornost? Tudi Turnerjeva ulica, spodnji del,jestra hovito razorana po težkih vozovih, ki tod prevažajo vse stavbeno gradivo za novo bogoslovnico in druge stavbe. Živina in vozniki nepopisno trpijo v teh žlakih. Nujna odpomoč je zato več ko potrebna.
Bil je skrajni čas, da se prične protiak-cija proti raznim tujim nošnjam, ki strašijo v zadnjem času po Mariboru. Borba proti temu ni mogoča na drugačni podlagi, kakor to, da se. mesto teh tujih noš forsirajo naše narodne noše. Radi tega moramo toplo pozdraviti, da je narodno obrambno društvo »Naša skrinja«, ki deluje na narodno obrambnem in narodno propagandnem polju, razširilo sedaj svoje delovanje tudi na naš Maribor. Kakor smo doznali, se je precej mariborskih osebnosti priključilo tek akciji, ki gre za tem, da se naše narodne noše in domače dečve čim bolj popularizirajo in razširijo. Upamo, da sedaj ne bo več mogoča zamenjava naše »dečve« s tujim »dirndlom«. S to akcijo, glede katere daje uredništvo zaniman-cem rade volje podrobnejše informacije, upamo, da bo ustreženo vsestransko in da
t. m.-je zadnji rok za prijavo v ponede deljek do 9. ure dopoldne. Vožnja in vizum ie Din 100.—. Izkoristite ugodno priložnost!
vlaka
V Rušah se je pripetila včeraj dopoldne grozna tragična nesreča, ki je zahtevala
iSJS aIL^^Sh,? t	'lak*	je	pri4	^i^UiTe	šel°pSo že!
opozarjamo, da se bodo nakaznice de lile po sledečem vrstnem redu: ponedeljek 13. XII. od črke A—J, torek 14. XII. od črke K—-N, sreda 15. XII. od črke O do St, četrtek 16. XII. od črke Š—Ž.
Planinska situacija. Današnje Putniko-ja.jv ,** OVl rk,“v,|,“ v -i.uv. £vm., »aiiiuj« i ve vremensko poročilo pravi: Pohorje:
KUdolf iz Hajdine na Breg. Reaktivirani j 6> decembra ob 7. uri zjutraj -4, zelo »‘'so Franc Bajc v Pobrežje, Antonija oblačno, mirno, 25 cm pršiča na stari IjHi v Dolnjo Lendavo. Evlalija Kem- podlagi 60 cm, smuka ugodna. Ribnica na
'e v Makole,	^	ipohoriu: 6. XII.: —3, zelo oblačno, mir- \*~ *™ *•'*“ “«»,m	*«	“«**«
Ljudska un'ver/.a v Mariboru. Drevi tM)i 20 cm drobnega pršiča, smuka ugod- !e Pr‘PetiIa 5. oktobra t. 1. pri Ormo-v Ponedeljek predava prof. (j. Silili	o' na	jzu, ko so	tamkajšnji orožniki radi	neke-
t,ežkočah sodobne domače vzgoje.	j '------------------------------------------j ga tepeža	hotoli aretirati Cajnka.	ki pa
tNočno lekarniško £h«žbo imata ta teden j *	»a	"	!*e P°sta' tako rabiaten, da je orožnike
SC	Ipsoval in	jim hotel iztrgati orožje.
delavcu Avgustu HeJerju in sicer pred Spatzekovo gostilno na Aleksandrovi cesti. Heler je imel zaboj na triciklu in ko je za trenutek odšel v omenjeno gostilno, mu je še neizsledeni tat ukradel zaboj Čokolade v vrednosti 500 dinarjev. Zadevo razčiščuje policija.
Star pohotnež. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se ie moral zagovarjati 69 letni posestnik Ivan Š. iz Pucincev, ki ga je državni tožilec obtožil, da se je spozabil nad dvema ženskama, ki še nista dovršili 14. leta. Obsojen je bil na 6 mesecev strogega zapora.
Ker se je protivil aretaciji in žalil orožnike je mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča obsodil 24 letnega delavca Cirila Cajnka, doma iz okolice Ormoža, na 8 mesecev, strogega zapora in na 100 Din denarne kazni. Ta zadeva
icKarn1" 'o t"*zoo imata ta *''dinurjeva in Savostova lekarna.
iezniški progi in je najbrže preslišal pri— najanje vlaka. Dogodek se je pripetil 100 m od ruške postaje. Kolesja vlaka je šlo moškemu preko telesa, tako da je bil človek ves v krvi in popolnoma zmrcvarjen. Bil je seveda pri priči mrtev. Na podlagi dokumentov, ki jih je imel pri sebi, se je ugotovilo, da gre za 391etnega Zmagoslava Hofferja, trgovskega pomočnika iz Maribora, Taborska ulica 4, ki je včeraj zjutraj odšel od doma, da bi napravil izlet v Ruše. Tragična Hofferjeva smrt je zbudilo splošno sočutje. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka.
Iz dravske brvi strmoglavil v Dravo
Sinoči okoli 19. ure se je nudil pasan-tom, ki so ob navedeni uri šli preko dravske brvi, svojevrsten prizor. Skupina fantov se je v sredini brvi šalila in uganjala razne akrobatske poizkuse. Neki mladenič, 19-letni brezposelni delavec Zorko Kravos, se je povzpel na železno ograjo ter svojim tovarišem dejal, da jim bo nekaj pokazal.
žttfcje tetefokUM vedi
W ^Imu so dr.
navdušeno
RIM, 6. decembra. Sinoči Ob 20.30 se je pripeljal predsednik jugoslovenske vlade dr. Stojadinovič v Rim, kjer so ga pričakovan Mussolini, grof Ciano in druge visoke osebnosti. Ko se je pripeljal vlak, iflu je šel Mussolini nasproti, nakar sta se oba državnika prisrčno pozdravila.
Dr. Stojadinovič, Mussolini, grof Ciano, člani viade ter poslanika Hristič in In-deHl so zatem zapustili dvorno čakalnico ter s© podali, viharno pozdravljeni po večtisočglavi množici k avtomobilom.
Množica je priredila navdušene ovacije Jugoslaviji ter Italiji. Ves Rim ie bil v znamenju tega obiska, ualikujoč morju
Nemči a je zaman skušala posredovati med Kitajci in Japonci
med Japonsko, Nemčijo in Italijo. Kitajska naj bi priznala Mandžurijo in formiranje avtonomn*h pokrajin v srednji in severni Kitajski. Kitajska nudi Japonski večje koncesije v Šanghaju in naj bi uveljavila carinsko politiko, ki ne bi škodovala japonskim interesom. Razen tega naj bi se stranka Kuomintang reformirala z izločitvijo vseh Japonski sovražnih vplivov. Čangkajšek je izjavil, da bo Kitajska nadaljevala vojno do konca.
Stoiadinoviia
sprejeli
žarnic v barvah obeh držav. Predno sta zapustila kolodvor, sta dr. Stojadinovič in Mussolini s spremstvom obkorakala častno četo karabinjerjev z godbo in pra-porjem. Dr. Stojadinovič se je zatem s svojo soprogo in spremstvom ter z Mussolinijem ob viharnih ovacijah množic odpeljal v zgodovinsko vilo Madama, kjer so zanj rezervirani apartementi. Danes dopoldne je položil dr. Stojadinovič na grob Neznanega vojaka venec z jugo-slovensko trobojnico, nakar se je vpisal v dvorno knjigo. Nato je posetil grofa Ciana in Mussolinija v beneški palači.
PARIZ, 6. decembra. V tukajšnjih krogih zatrjujejo, da je nemška vlada posredovala v konfliktu na Daljnem vzhodu. Nemški poslanik v Nankingu se je delj časa razgovarjal z maršalom Čangkaj-škom, da bi doznal za kitajsko stališče. Poslanik na ie b*l tudi v stikih z japonsko vlado in je izdelal osnutek posredovanja, ki pa ga je maršal Čangkajšek odklonil kot nesprejemljivega. V smislu tega osnutka naj bi Kitajska pristopila k pro-tibojjševiškemu paktu, ki je bil sklenjen
Komaj pa je te besede izustil, se mu je spodrsnilo in Kravos je strmoglavil v Dravo. Tovariše se je polastil strah. Pohiteli so proti Pristanu, da bi tamkaj s čolnom rešili svojega tovariša. Ko so pa prišli tjakaj, je Kravos že stopil iz mokrega elementa in so ga peljali na reševalno postajo, kjer so mu nudili prvo pomoč. Pri padcu v Dravo se je namreč močno poškodoval na glavi, ker je Drava na tem mestu zelo plitva. Tudi seje pri padcu izpahnil levo roko, tako da so reševalci morali prepeljati v tukajšnjo splošno bolnišnico. Sreča v nesreči je bila, da je Kravos izvrsten plavač, sicer bi prav gotovo moral svojo preobjesnost plačati z življenjem.
S kolom je do smrti pobil svojega očeta
V	Oubaševem pri Klanjcu v neposredni bližini Varaždina je izvršil strašen umor svojega kletnega očeta 45tetni posestnikov sin Janko Grah. Morilec je bil udan pijači ter je neprestano zahteval od očeta denar. Skrbni starček Tomo se mu je uprl, kar je sina tako razburijo, da je segel po kolu, ki ga je moral starček poljubiti, predno je sin začel udrihati ž njim s tako silo, da je oče padel na tla. Ko je bil oče že m tleli, ga je surovi sin še pohodil s čevlji. Ko so sosedje prihiteli na pomoč, je starček mogel samo še »pojasniti, da ga je sin pobil, nakar je z 11 strtimi rebri ter polomljeno roko in nogo izdihnil. Morilca so oddali v varaždinske zapore.
Raje tako.
»Veš kaj, Janez: Vsa ona dekleta, ki se ti sama ponujajo v zakon, niso vredna piškavega oreha, vzemi raje mene!«
Včerajšnje nogometne tekme
Celje: Atletiki:Olimp 2:0 (0:0). Ljubljana: Hermes:Reka 2:2, Jadran: Slovan 5:3, Bratstvo :Svoboda 2:0. Prvenstvene tekme.
Zagreb: Medmestna tekma Beograd: Zagreb 4:1 (1:1). Zagreb III::Karlovac 7:1 (3:1).
Sušak: Zagreb IhSušak 8:0 (3:0). Beograd: Jugoslavija:Bask 3:0.
SplU: Zak (Subotica) :SK Split 4:1. Pariz: Francija:Italija 0:0.
Gradec: GAK:FC Graz 3:2.
Zborovanje radvanjskih kolesarjev
Včeraj dopoldne se je vršil v Maut-nerjevi gostilni v Radvanju redni letni občni zbor kolesarskega društva »Po-štela«, ki ga je otvoril in vodil zaslužni predsednik g. Jakob Lupša. Po uvodnih pozdravnih besedah je g. Lupša v kratkih obrisih podal svoje poročilo, iz katerega je bilo razvidno vse prizadevanje in agilnost odbora, da dvigne zanimanje za kolesarski šport. V tem pravcu je društvo doseglo lepe rezultate, zlasti na športnem polju in je »Poštela« priredila več lepo uspelih prireditev. Letos je »Poštela« slavila lOletnico svojega obstoja in je bila ob tej priliki deležna priznanja s strani Kolesarskega saveza, ki je »Pošte-li« izročil krasno diplomo. Prav tako je bil odlikovan za zasluge za kolesarski šport predsednik g. Jakob Lupša. Potem, ko se je g. Lupša zahvalil vsem, ki so gmotno podprli prizadevanje »Po-štete«* ta. propagiranje kolesarskega špor-
ta na našem podeželju in po poročilih ostalih funkcionarjev so sledile volitve in je bila soglasno izvoljena naslednja uprava: Jakob Lupša, predsednik, Ivan Kapun, podpredsed ik, Smerkar, blagajnik. Odborniki: Spes, Gradišnik, Ružič, Maut-ner, Pelicon, Mauck in Irgolič. Pri slučajnostih so se obravnavale razne interne klubove zadeve ter so se tudi določite smernice za bodoče delo, nakar je g. Lupša zaključil lepo uspelo zborovanje radvanjskih kolesarjev.
VMiittna ašsmje
Nova bana
Za bana moravske banovinske je imenovan dosed. ban drinske banovine Lukič Predrag, za bana drinske banovine pa ravnatelj sarajevske mestne hranilnice dr. Dušan D a v i d o v i č.
MujsAe jmmu
,Fv9EaBsr,|aia|»rs'
Proslava 1. decembra v Ptuju. Tudi Ptuj je proslavil 1. december na zelo svečan način. Po maši je velik del zavednih meščanov popolnoma napolnil dvorano v Mladiki, kjer se je vršila slavnostna seja Sokolskega društva. Prisoten je bil tudi mestni poveljnik Major M. Markovič z oficirskim zborom. Popoldne se je vršila v popolnoma zasedenem gledališču zelo dobro uspela sokolska akademija. Prisostvovala sta ji tudi gg. komandant in zastopnik sreskega načelnika Prah. Med skrbno uvežbanimi točkami so najbolj uspeli člani na drogu in naraščajnice s svojimi brezhibno izvedenimi »Ritmičnimi vajami«. Po akademiji se je vse članstvo in občinstvo uvrstilo v povorko. V velikem obhodu po mestu je sodelovalo vojaštvo, zastopstvo sreza, mesta, zastopniki nacionalnih in kulturnih društev, preko 400 Sokolov s svojimi prapori. Jadranska Straža, 12 planincev, gimnazija ter mnogo meščanstva. Udeleženci povorke so vzklikali
prvemu starosti Sokola Nj. Vel. Kralju Petru II. ter Kraljevskemu domu. Zvečer se je vršil v oficirski čitalnici v prisotnosti gg. komandanta, župana, pred-sednika rez. oficirjev ter staroste Sokola dr. Šalamuna ter drugih družabni večer Jadranske Straže s kratkim sporedom in z nagovorom predsednika g. Jeršeta.
itogfefmme
Zlikovci pri Sv. Lenartu. Svoj čas je prepustila občina bivše sejmišče Olepševalnemu društvu, ki je napravilo na njem šetališče in igrališče za deco. Z razmeroma velikimi stroški so bile napravljene tamkaj tudi klopi in mize. Neznani zlikovci pa so pred nedavnim izruvali vse te naprave in napravili s tem ne samo škodo Olepševalnemu društvu, marveč se bolj sramoto kraju samemu, ker so s ten* pokazali, da žive v kraju še ljudje, ki dn* manjka najprimitivnejši pojem za kulturo in za napredek tujskega prometa. Vendar pa ima Olepševalno društvo upravičeno nado, da bodo prišli naši vrli orožniki storilcem kmalu na sled, saj kažejo zadnji dogodki, kako intenzivno je delo naše varnostne straže, tako, da je ta nada v polni meri upravičena. Le krepko naprej na tej poti in upajmo, da se Sličen vandalizem pri nas ne bo več ponavljal. Tržan.
■■mn   im im n   i m i irnr-
iitH&uške urnee
Dopoldanska slavnost na 1. december je bila v natrpano polnem šolskem razredu. Nekateri otroci so v gneči kar omedlevali. Molčali bi, ko bi ne bilo v Limbušu lepe. prostrane dvorane. Zanimivo bi bilo zares vedeti, zakaj se tli proslava vršila v tej prostrani dvorani. Zvečer je bila v Sokolskem domu sokol* ska proslava. Krasen uspeh. Tako nabito poln še ni bil naš Sokolski dom. Zdrav duh našega obmejnega ljudstva!
paruite za aziini sklad PRI
Razno
STRIŽENJE 3
britie Din 2 v Mlinski 8. 6310
RAVNANJE
Z LUMINEKSOM
barvanje las, trajne kodre, manikura. Zmerne cene. Salon Tautz, Maribor. 7009
SANKE. SMUČI
lastnega izdelka in po konkurenčnih cenah dobite pri kolarstvu Slavko Krabonja, Maribor, Aleksandrova c. 16. 7127
Prodam
»DUB-
PLET1LN1 STROJ .IET«
10X40 in daljnogled na prodaj. Cvetlična 15. pritličje. 7125
Prodam nov
B-TENOR-SAXOFON
Informacije daje kapelnik v Veliki kavarni od pol 8. ure zvečer.	7126
Pouk
NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA
po lahki, hitri metodi. Krekova 16. pritličje, desno. 7129
Brez posebnega obvestila.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo v»sm sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, ozir. dragi oče, tast, stari oče m stric, gospod
Polič Matija
hišni posestnik
v nedeljo, dne 5. decembra 1937 ob 17. url po mukapolni bolezni in spreviden s tolažili sv. vere v S2. letu svoje dobe izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb blagopokojnika bo v torek, dne 7. decembra ob pol 16. uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 10. decembra ob 7. uri v stolni in mestni župni cerkvi.
V Mariboru, dne 6. decembra 1937.
Ernestina Polič, roj.-Zatlankal, soproga. Marija Jarh, Mira Klemenčič, Ivana Na-mls|ow in Maks, otroci. Vsi ostali sorodniki.	713P
Darujte za Pomožno anciio!
Skrivnosti
85
Bila je kakor mrtv^; tako slabe je ni še nikoli videl. S prvim pogledom je presodil, koliko je že napredovala bolezen v zadnjih dneh. Zelo se je moral premagati, da je zadržal solze in ihtenje, ki mu je hotelo privreti iz prsi.
Žena, ki je bila#pri bolnici je položila prst na usta, v znak naj molči in mu izročila reclpt, ki ga je pustil zdravnik.
Everarda je dušilo v tesni sobi; potreboval je zraka. Vzel je recept in zbežal, da mu izgine strašni prizor.
Zjutraj je izdal zadnji vinar, ki ga je še imel in sedaj ni imel več denarja za lekarnarju. Mrzel pot mu ;o stopil na če-
tzdaia konzorcij »Jutra« v Liubliani.
lo... Kaj naj stori?
Zaupanja ni užival nikjer... njegova slaba in zanemarjena obleka ga ni mogla nikomur priporočiti. Kam naj se obrne? Koga naj prosi usmiljenja in pomoči? Z velikimi koraki je stopal proti središču Pariza.
Ni vedel kam gre, komaj se je zavedal, kaj dela. Med potjo se ni nikamor ozrl in nevede mrmral obupne kletve. Nesrečnik ni mislil, da je vse gorje, ki ga je doletelo, kazen za zločinsko preteklost..., da je hčerino trpljenje kazen za očetove grehe. Bil je samo obupan in preklinjal.
Hladni večerni zrak mu ni ohladil in pomiril krvi. Prišlo mu je na misel, da bi si s tatvino pomagal iz zadrege. Izkušnja-va ga je pa motila le trenutek; takoj nato mu je prišla nova misel.
Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za Dreastavnik ravnatelj STANKI
Hodil je po zapuščeni poti; le malo ljudi je bilo v tej ulici. Everard je sklenil, da prvega človeka, ki ga sreča, poprosi za vbogajme.
Prav ta trenutek je nekdo prihajal po poti. Bil je sam in mlad. Everard se mu je približal in mu kazal recept.
»Gospod,« mu ie rekel tiho, »moja Irči je bolna, dolgo že leži... nobenih sredstev nimam, da ji kupim potrebna zdravila ... Ako morete...«
Neznanec se je ustavil. Zdelo se je, da je vztrepetal, ko je slišal Everardov glas. Prijel je berača za roko in ga živahno odvedel k plinovi svetilki. Pri luči je začuden prestrašeno kriknil, Everard pa je stopil korak nazaj in vzkliknil:
»Leon! Leon!«
Inseratni del odgovarja SLAVKO REJA ) DETELA, vsi v Mariboru.
IV. Izginila.
Res je bil Leon in takoj spoznal Eve-rarda. Prihajal je od gospoda Lausona> s katerim je imel važen razgovor, enega izmed tistih, ki odločujejo o življenju.
S pomočjo zveste Armandine ljubezni, s pomočjo skrivnosti o njenem rojstvu-ki mu je bila znana, je hotel prisiliti 8°' spoda Lausona, da se odloči.
Zadnja dva meseca je Lauson cesto potoval v London. Zelo se je trudil, da dožene, ali obstoja oporoka, ki določa Armando za naslednico velikega premoženja, pa ni ničesar odkril.
Leon ga je nestrpno čakal in ko j2 zvedel, da je v Parizu, ga je takoj obiskal-
Sicer bi ga gospod Lauson nikakor nc sprejel, a sedaj mu je bil vsak migljaj, k1 bi ga dobil o Armandi, dragocen, in tako je rad sprejel Leona.__________________ 1
Tiska Mariborska tiskarna d. d.,