-X       17       «!-
Pesem o Novem letu.
Ledene prineslo                                Pomenimo kaj se,
si rožice,                                          kako je poleti
kaj nič te ne zebe                      '      v deželi deveti.
v nošice ?                                         Mi verno te bomo
Leto novo,                                       posltišali,
le k nam, le k nam                         v pravljicah s teboj se
v naš topli hram !             ¦              izkušali !
Z veselimi lički                               A vrečice prazne
tu pri peiici,                                    nosimo,
pomenimo kaj se                              zato te, Novo lcto,
o ptički stečici                                prosinto:
in o prazni tudi                              Daj nam, daj nam
naši vreiici!                                    potičice,
Pomenimo tudi se —                       obJari iz polne nas
hoj, koj, hoj l —                              roiilice . . .
Kako tam v lesu tnidi se                A ker nihče
stric medved nocoj,                           ne brani ti,
kako — fuj, cicifuj! —                  pri nas še dolgo
prezeba — kuj!                               ostani ti!
Pomenimo kaj se                              Ko pa prijezdi
o kraljicni,                                       vitez sveti Juri
ukletega princa                                okna odpremo,
sestrični.                                          odpremo duri
in v zelen gaj
s teboj se odpravimo,
tam viteza Jurija
pozdravimo;
v piščalke zapiskamo,
vesclo zavriskamo: juhej!
Ostani, vitez Jurij,
ne hodi naprej7
Fran Žgur