2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 19. februarja 2015  Leto XXV, št. 8 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 19. februarja 2015 Porabje, 19. februarja 2015 Ljudske pesmi tak pa ovak in gledališče na svetki Slovenske zveze STR. 2 Porabsko borovo gostüvanje STR. 5 Veseli penzionisti rejsan odgnali zimo? Vsakšo leto je več lidi najgir na fašensko povorko (felvonulás) Drüštva porabski slovenski penzionistov v Varaši. Tak je bilau tau letos tö na fašensko nedelo (15. februar) kauli tretje vöre, gda je veseli šereg od Slovenskoga doma prišo gor do centra mesta, ka bi s plesom, muziko pa djufkanjom odgnau zimo. Lejtale pa brečale so čalarice, vrag je bijo trno grdi pa je rogato z zvoncom, steroga je emo kauli podjasa zvezanoga. Vidli smo več Fašenkov pa Lenk (tradicionalna porabska pustna lika). Ciganjice so karte metale, pop je spovedavo, samo ka je v molitveni knjigaj vse kaj drugoga emo, nej molitve. Pri dvornikaj so si lidgé leko dali prštölati te molitvenike, vej pa onedvej sta mele tö samo za pokazati. Doktor pa medicinska sestra sta ponüjala infuzijo (palinko) pa krv (radečo vino), dapa pomagala sta s kakšnimi tabletami (bonbončki) tö, sploj pa moškom. Nistrne ženske so v velki drvenkaj nosile kauli fanke pa skaldje pa so ponüjale vsem Varašancom, steri so v trno lejpom števili prišli pogledat povorko. Na te den so se nej samo penzionisti notrazravnali, liki na njino pozvanje so prišli malo (ali pa preci) mlajši iz Slovenske vesi tö. Društvo penzionistov je k sodelovanji pozvalo slovensko samoupravo Monošter-Slovenska ves. Med njimi so bili palčki (törpék), nogometaši, predsednica samouprave je bila vradjica, članice folklorne skupine so pa zvali plesat gledalce, vej so pa muzikantje z Goričkoga (Stanko Črnko, Boris Velner pa Branko Bauman) nej trno počivali te zadvečerek. Članice folklorne skupine penzionistk so – tak kak so bile našemljene – zaplesale na glavnom trgi splet slovenski plesov. S pločnika (járda) ji je skrb mejla njina mentorica Dragica Kolarič, vej pa kakoli ka je fašenek den norij, se zatok iz folklore ne smej norca delati. Med našemljenimi (nutnaravnjenimi) lidami so bili členi šalovskoga drüštva penzionistov tö, steri že nekaj lejt majo dobre stike s porabskimi penzionisti. Dobre volé je nej pa nej stelo sfaliti, kauli trifrtale štrte se je vesela povorka napautila nazaj do Slovenskoga doma, gde so čalarice zakürile ogenj, ka bi na njem leko simbolično zažgali vse, ka je staro, vse, ka je lagvo, vse, ka je povezano s kmico pa zimo. Če so pa veseli, korajžni slovenski penzionisti rejsan odgnali zimo, mo eške vidli. (Gda sem te članek pisala, je venej lepau sunce sijalo.) Marijana Sukič Tak so se napautili penzionisti pa mladi iz Slovenske vesi prauti centri varaša. Povorko sta vodila Fašenek pa Lenka (tradicionalna porabska pustna lika). Med našemljenimi smo najšli bole moderne maske tö. Predsednica slovenske samouprave Monošter-Slovenska ves Katalin Dániel (vradjica) z našemljeno gospau iz DU Šalovci. Ljudske pesmi tak pa ovak in gledališče na svetki Slovenske zveze V konferenčnoj dvorani Slovenskoga doma v Monoštri se je tistoga sneženoga zadvečerka zbralo sploj dosta lidi. Vidli smo mlade pa malo starejše s Porabja pa s Slovenije. Vküper so prišli zavolo toga, ka aj bi svetili den slovenske kulture, zvün porabski pa varaški funkcionarov pa sta na program Zveze Slovencov prišla eške predsednik skupščine Železne županije László Maj-thényi pa sekretar na Uradi za Slovence v zamejstvu in po svetu Tadej Bojnec. Simpatično je bilau na programi, ka so pred vsikšim talom sodelavci Slovenske zveze povödali svoje liblene štiri vrstice s kakše pesmi Ferija Lainščka v doma-njoj rejči. K mikrofoni so staupili odranski dühovnik Lojze Kozar ml. pa gučali od svetka. Inda so prej lidgé v Porabji v zimi geli kašo, kukarčen močnik pa žgonke, gda pa je gostüvanje bilau, so meli retaše pa mesau na stoli. »Tak mamo kulturo za vsakši den pa mamo kulturo za svetke. Človek nüca bajdvaje,« - so tomačili plebanoš Kozar. Pravli so, ka vsikši den gučimo, spejvamo, molimo slovenski - človek pa nüca nika več. Svetešnja kultura, hrana za düšo na svetešnjom stoli pa so pesmi Prešerna, knige Cankara, cerkve Plečnika, delo blaženoga Slomška. Meli smo pa v Porabji lidi, ka so dali nika na svetešnji sto: Jožef Košič, Jožef Sakovič, Janoš Kühar pa drügi. Ne smejmo pozabiti na »porabskoga pripovednika« gospauda Lojzeta Kozara, st. tö nej, šteri so bili krščeni na Gorenjom Siniki pa padaš Janoša Kühara. V svoji knigaj pišejo od Sinika, bojne s Törki pri Varaši pa več pripovejsti od Porabja. V »Materinoj ruti« leko preštemo, kak je Miška na smrtnoj posteli čako plebanoša. Dühovnika so zaprli, pa je smrt prva prišla. »Pa gnes? Koga čakamo? Slovenci v Porabji, koga čakate? Što mora priti, ka nede prva prišla smrt? Mi vsi moramo priti. Od staroga k novomi. Od lagvoga k dobromi. Od straja k veselji pa ponosi« - so povödali odranski dühovnik pa prosili, aj se na svetešnji sto postavla tau, ka nüca nej samo tejlo, liki düša tö. „Če dobro v srci mislimo, de svetešnji sto v vsikši porabski iži pun dobraut: slovenski rejči, knig, pesmi, molitvenikov pa vsega, ka nas gor drži« - so končali Lojze Kozar, šteri dostakrat mešüjejo v našoj krajini. Po svetešnjom guči je rejč proso varaški župan Gábor Huszár pa prejkdau »Priznanje za narodnosti Monoštra« vzgojiteljici pa narodnostnoj aktivistki Iloni Bartakovič. Dobitnica več desetletij dela v slovenski vrtcaj, pa je vsikdar cuj pri slovenski narodnostni samoupravaj v Monoštri. Na »odri« konferenčne dvorane so bili že nalečeni mikrofonge pa stauci, depa je eške niške nej vödo, ka ga djenau čaka. Po tistom so prišli štirge mladi iz Prekmurja pa so začnili igrati. Svojo spejvanje je na klaviri sprevajala Tjaša Cigut, njeni kolejgari pa so igrali na kontrabas, saksofon pa gitaro. Mlada umetnica je doma iz prekmurski Žižkov pa vsefelé muziko vej igrati. Eške posaba pri srci so ji ljudske pesmi, med njimi porabske, štere gučijo od žensek. S temi se je spoznala prejk edne padaškinje, na svojom CD-ni pa več naši naut nutpokaže (če rejsan malo prejkspisane). V Ljubljani je končala Akademijo za glasbo, sama tö piše klasično pa drügo muziko. Na svojom nastopi v Varaši so mladi Prekmurci zaigrali pet porabski pesmi, malo po džezovsko, malo po bluesovsko. Ništerne pesmi smo spoznali, depa čüli smo gnake reči na sploj ovaško melodijo tö. Té muzični eksperiment je biu eške kak vrejden poslüšanja. Dale smo leko čüli malo bole klasične melodije. Na oder so staupile članice Ženskoga pevskoga zbora LAZ iz Šmartnoga pri Litiji (blüzi Ljubljane). V zbori že tri lejta spejva 18 žensek med 35 pa 65 lejtami. Zvün ljudski pesmi spejvajo moderne tö, na leto šestkrat gorstaupijo. Pri nas v Porabji so nutpokazale pet slovenski ljudski pesmi, skoro iz vsikšoga konca Slovenije. Fajn je bilau čüti program, vej so več kratki spejvale. Na konci pa so Porabci za dar dobili lejpi stari slovenski šlager »Dan ljubezni«. Po spejvanji pa je prišla edna dob-ra vöra smeja. Po dukšoj pavzi so pá vküper prišli člani Gledališke držine Nindrik indrik. Zvün dvej »Fodorc«, Klare pa Marijane Fodor, so prvič na oder staupile Marijana Kovač pa Micka Bajzek. Igro je - kak je tau že sploj dugo šega - napiso Milivoj Miki Roš, šteri je v etoj predstavi igro moško vlogo tö. V ljubljanskoj »Agenciji za ljudi« pomagajo lidam, ka aj bi bole optimistični gratali, zatok tadéjo štiri porabske ženske tö. Začnejo se hejci, vejpa Porabke skoro nika ne razmejo »po slavskom«, gospaud Nikolaj pa sploj malo razmej porabsko rejč. Tau tö ne vela dosta, ka Klara malo dojobrača. »Drage Porabke iz Štajerske« - kak pravi Ljubljančan - pripovejdajo od svojoga žitka, pa od toga, kakše majstrice so za politiko pa ekonomijo. Sledik gorpridejo, ka je šké Nikolaj na njé vzeti pa prosi dosta penez »za pomauč«. Ženske »z Marša« zašpilajo, ka jim je od negativni energij lagvo gratalo pa ka prej tau vsikšoma povejo. Nikolaj nema drügoga, grata »lapec od žensek«. Vse (nauve pa stare) igralke so pokazale, ka vejo špilati na odri, pokazale pa so tau tö, ka eške spejvati tö znajo. Vüpajmo, ka do leko igro s kem večkrat nutpokazale. Kulturni program Slovenske zveze se je končo v razstavnom prostori Slovenskoga doma, gde so oprli fotografsko razstavo Karčina Holeca, s svojimi lončenimi posaudami pa se je nutpokazo prekmurski lončar Štefan Zelko tö. Odprejtje so z lejpimi pesmimi sprevajali moški člani »Pevskoga drüštva prekmurski djagrov« (od toga te leko šteli v naši naslednji novinaj). Zveza Slovencev se je letos pripravila s sploj farbastim programom. Gor so staupile kvalitetne skupine, depa prekmursko-porabska materna rejč se je ranč tak dosta čüla. -dm- Konferenčna dvorana Slovenskoga doma se je napunila z gledalci s te in druge strani Srebrnoga brega, med njimi so bili predsednik skupščine Železne županije László Majtényi, generalni konzul Dušan Snoj in predestavnik Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Tadej Bojnec. Pauleg nji sedita odranski župnik Lojze Kozar pa predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök Svetešnji guč so meli odranski dühovnik Lojze Kozar, ml. Ženski pevski zbor LAZ iz občine Šmartno pri Litiji. V njinom imeni se je zahvalo predsednik društva sekretarki Slovenske zveze Gyöngyi Bajzek, da so leko gorstaupili v Varaši Glasbenica Tjaša Cigüt (prva z lejve) je vküper s svojimi mužikaši navdušila poslušalce. Porabske pesmi smo poslüšali malo po džezovsko, malo po bluesovsko Z Državno slovensko samoupravo praznovali porabski šolarji Po dveh letih skupnega praznovanja dneva slovenske kulture s strani Državne slovenske samouprave in Zveze Slovencev na Madžarskem je letos ponovno prišlo do dveh ločenih proslav. Glavni udeleženci praznika DSS so bili učenci, ki se v kakršni koli obliki učijo slovenski jezik, medtem ko so na slavju ZSM nastopile odrasle skupine iz Porabja in Slovenije. V monoštrskem gledališču je dva dni pred samim praznikom navzoče pozdravil predsednik DSS Martin Ropoš, med drugimi vladnega pooblaščenca v Železni županiji Bertalana Harangozója, slovensko parlamentarno zagovornico Eriko Köleš Kiss, generalnega konzula RS Dušana Snoja, predsednika Zveze Slovencev Jožeta Hirnöka, monoštrskega župana Gáborja Huszárja ter oba okrajna voditelja Istvána Orbána in Tamása Császárja. »Vsak narod ima svoj jezik, ki določa njegovo kulturno identiteto. Brez jezika narod ne bi bil to, kar je« - je svoj pozdravni nagovor začel vladni pooblaščenec Bertalan Harangozó. Po njem predstavlja kultura več kot skupek zgodovine, jezika, književnosti, glasbe, znanosti in športa nekega naroda, saj predstavlja tudi duševno bogastvo. Narode človeštva ločujejo posamezne kulture, obenem pa jih tudi povezujejo, je poudaril govornik in dodal, da to še posebej velja za slovensko in madžarsko kulturo. Slednji povezujeta tudi obe narodnostni skupnosti, v svojem Temeljnem zakonu pa se Madžarska zavezuje za ohranitev narodnosti, ki so državnotvorni elementi. Po besedah vladnega pooblaščenca je slovenski kulturni praznik tudi praznik Madžarov, kajti »veselje dobrega prijatelja je naše veselje.« Svoje misli je Bertalan Harangozó zaključil s potrditvijo dobrososedskih odnosov. Slavnostna govornica proslave v Monoštru je bila slovenska državnozborska zagovornica Erika Köleš Kiss. V svojem nagovoru je najprej razglabljala o slovenski himni, ki je »oster klic po svobodi in bratstvu vseh ljudi«. Nato je premišljevala o pomenu kulture in kulturnega praznika in ugotovila, da »jezik in kultura igrata najbolj pomembno vlogo v življenju katerega koli naroda. Brez jezika ni naroda, s kulturo pa je prežeto vse naše življenje.« Erika Köleš Kiss je poudarila, da sta kultura in jezik tako osebna kakor kolektivna last Slovencev. Do njiju imamo dolžnosti, »ohranjati, negovati v vseh zgodovinskih in družbenih situacijah jezik in kulturo, ki smo ju podedovali od svojih prednikov, in ju moramo posredovati mladim ali generacijam za nami«. Po navedenem krajšem razmišljanju je slovenska zagovornica predstavila svoj osebni odnos do slovenstva, do svojega prvega jezika, porabskega narečja. »Ta moj materni jezik ni le komunikacijsko orodje, temveč izhodišče in obenem najvišji cilj moje narodnostne, kulturne identitete, vse torej, kar sem (...) kot Porabska Slovenka.« To materinščino so šepetale babice in prababice, razlegala se je po pašnikih in gostilnah v pesmi. Slovenska kultura se skriva v naravnem okolju, domačijah, jedeh in verskih obredih, je naštela zagovornica, k njej spadajo pa tudi pomembni ustvarjalci na vseh področjih. »Rada bom čez 30 let že kot ena od najstarejših Porabskih Slovenk nadaljevala ta seznam z imeni, ki jih nosite vi« - je ob koncu svojega razmišljanja ogovorila prisotne šolarje. Kulturni program se je pričel s predstavo gledališke skupine DOŠ Jožefa Košiča Gornji Senik. Mladi igralci so predstavili dramatizacijo pravljice »Pepelka« bratov Grimm. Med nastopajočimi smo našli šolarje od najmlajših do malo starejših, glavno vlogo mačehe je prepričljivo odigral seniški fant, medtem ko so se tudi drugi igralci izkazali na odru. Videli smo vsem znane prizore: prebiranje leče iz pepela, molitev na grobu matere, ples pri kraljeviču, neuspešno natikanje čeveljčka na sestrine noge in srečni zaključek. (Pripomnili bi le toliko, da je menjava scen odvzela morda preveč časa.) Na oder so stopili mladi folkloristi DOŠ Števanovci, ki so predstavili svoje tradicionalne plese. Izvedeli smo, da »rdeče češnje radi jejo«, ob živi spremljavi harmonike pa smo lahko bili priča izštevankam in porabskim plesom (Mravla, Rozinka, Ajnc cvaj draj). Mlade števanovske pevke so se predstavile z repertoarjem petih slovenskih pesmi, med katerimi smo slišali tudi večglasni kanon ali škratovo pesem z glasbeno spremljavo. Odlično sta se odrezala Laura Bedi s Prešernovo pesmijo »Kam?« in Marcell Melus s Kettejevo »Na trgu«. Predstavitev števanovske šole se je končala s pesmijo v dveh jezikih v duhu dvojezičnosti na šoli. Tudi učenci DOŠ Jožefa Košiča Gornji Senik so pokazali svoje glasbeno in plesno znanje. V pevskem zborčku smo našli tudi fante, ki so z dekleti zapeli vojaško in ljubezensko porabsko ljudsko pesem. (V bodoče bi lahko morda premislili o dvoglasnem petju). Folklorna skupina pa je dokazala, da se tudi na Seniku oblikuje podmladek za domačo folkloro. Plesali so manjši in starejši učenci, v svojih tradicionalnih nošah so poželi buren aplavz. Nastopi porabskih učencev so pokazali, da je ljubiteljska dejavnost v krogu najmlajših še kako živa v pokrajini ob Tromejniku. Dan slovenske kulture pa naj ne bo edini dan v letu, ko se poje, pleše in razmišlja po slovensko - tak naj bo njihov vsakdan. -dm- V prvi vrsti gledališke dvorane visoki gostje, med njimi vladni pooblaščenec, vodja vladnega urada Železne županije Bertalan Harangozó (šesti z leve) in generalni konzul Dušan Snoj (četrti z leve) Slavnostna govornica na proslavi je bila slovenska zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss Laura Bedi in Patricija Dončec sta recitirali Prešernovo pesem Kam v slovenskem in madžarskem jeziku Pepelka v predstavitvi gornjeseniških učencev Folklorna skupina gornjeseniške šole je zaplesala porabske plese, na harmoniki jih je spremljal harmonikar Niko Pelc iz Bodonec OD SLOVENIJE… Nagrada za življenjsko delo Milivoji Mikiji Roši MONOŠTRSKO MANJŠINSKO PRIZNANJE NASMEJANI VZGOJITELJICI Tak kak po cejloj Sloveniji in ške marsikje indri, gé živejo Slovenci, so 8. februar, Prešernov den, proslavili tüdi v Murski Soboti. Na proslavi, stero so ob slovenskom kulturnom svetki pripravili v Gledališči Park, so vörazglasili tüdi dobitnike nagrad za posebne dosežke na področji kulture v Mestni občini Murska Sobota. Najvejkšo, nagrado za življenjsko delo na področju kulture, je letos daubo Milivoj Miki Roš, steri že tresti lejt dela na kulturnom in umetniškom področji, nej samo v Murski Soboti, liki tüdi širše v slovenskom prostori, pa tüdi v Porabji, gé je režejro več kak petdeset lutkovnih in gledaliških predstav, v novinaj Porabje pa je objavo več kak 600 zgodb za mlajše in mladino. Kak je bilou ške zapisano v obrazložitvi, Mikijova dela segajo od gledališča za mlajše do iger za odrasle, pauleg toga pa se v njegovom deli prepletajo televizijske, filmske in literarne poti. In sto so ške drügi nagrajenci? Plaketo za uspešno delo na področji kulture je dobila gledališka skupina KUD Štefan Kovač Murska Sobota, stera se je preminaučo leto z igro - pred kratkim so jo notpokazali tüdi v Monoštri - Tokrat res republika, uvrstila na 53. Linhartovo srečanje ljubiteljskih gledaliških skupin iz Slovenije in zamejstva. Priznanje za uspešno delo na področji kulture pa sta daubili skupina glasbenih leranc Glasbene šole Murska Sobota in gledališka skupina Kroške tikvi iz Kroga. Scenarist in režiser Aleš Nadai v svojon slavnostnom guči nej škeu preveč gučati o tom, kak gnesden zavolo krize kulturi pa kulturnikon slabo dé, rajši je pohvalo vse dobro, ka delajo pomurski kulturniki in umetniki, nej samo doma, tüdi v Sloveniji. V glasbenom tali programa se je predstavo trio Sozvočja Slovenije. Silva Eöry Poleg državnikov bo falcon prevažal tudi človeške organe Vladno letalo, za katero se že več kot desetletje zdi, da politika ne ve, kaj bi z njim, bo kmalu prevažalo organe za presaditev. Posadka falcona bo po uveljavitvi dogovora - tega bi lahko začeli uresničevati že marca - poleg vladnih veljakov po novem pogosto prevažala zdravstvene ekipe, tiste, ki bodo poskrbele za to, da bo iz katere od evropskih držav v Slovenijo varno prispel organ za presaditev. In to praktično kadar koli. »Razpoložljivi bodo 24 ur sedem dni na teden,« zagotavlja Blaž Pavlin, koordinator projekta v Slovenski vojski. Letalo bo zavod za prevoz organov praviloma najel v nujnih primerih, recimo za presaditve srca, za katere so morali zdaj najemati druga letala. Zavod bo plačal stroške leta, na obrambnem ministrstvu pa bodo dodatni stroški nastali s plačevanjem pripravljenosti posadke. Za zdaj je ocena, da bo letalo po organe poletelo okoli 25-krat na leto. Bo 25. oktober dan suverenosti? Odbor državnega zbora je soglasno podprl uvedbo novega praznika, dneva suverenosti. 25. oktobra bi se spominjali odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, a to ne bi bil dela prost dan. Predlog novele zakona o praznikih in dela prostih dneh je v parlamentarno proceduro vložil poslanec stranke Mira Cerarja Marjan Dolinšek. Kot praznik bi dodatno določili 25. oktober - na ta dan je leta 1991 zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil ozemlje Slovenije. Kot je zapisano v obrazložitvi, odhod predstavlja vrh procesa slovenske osamosvojitve. Manj enotni pa so bili poslanci pri predlogu dopolnila Združene levice, s katerim bi 2. januar znova določili kot dela prost dan, kar je bilo ukinjeno leta 2012 z zakonom za uravnoteženje javnih financ. Mestni svet monoštrske občine je pred leti ustanovil priznanje za narodnosti, letos so se svetniki odločili, da se priznanje podeli v okviru proslave ob slovenskem kulturnem prazniku. Tako je 8. februarja župan Monoštra svečano podelil priznanje Iloni Bartakovič, vzgojiteljici monošrtskega vrca in vsestranski narodnostni aktivistki. V utemeljitvi, ki je bila prebrana v obeh jezikih, smo slišali naslednje: »Iluška Bartakovič je osnovno šolo končala v Monošt-ru. Že kot otroka jo je privlačil poklic vzgojiteljice, zato se je vpisala v usmerjeno srednjo šolo za vzgojiteljice v Szombotelu. Po končani srednji šoli se je zaposlila v vrtcu Monošter – Slovenska ves, visokošolsko izobrazbo si je pridobila kot izredna študentka. 19. junija 1982 je diplomirala na Visoki pedagoški šoli za vzgojiteljice v Sopronu. Ob delu se je še naprej izobraževala, 15. junija 2001. leta je diplomirala na smeri slovenski jezik in književnost na Visoki pedagoški šoli v Sombotelu. Na začetku svoje strokovne poti je doživela veliko uspešnih trenutkov med svojimi malčki in s starši otrok, ki jih je dobro poznala. V vrtcu je začela delati v slovenski in mešani skupini, saj dobro pozna slovenski jezik, tako ga je z veseljem posredovala otrokom. Dobri odnosi s starši so pripomogli k temu, da so se tudi malčki udeleževali vaških slovenskih programov, so na njih sodelovali. V sodelovanju s slovenskimi organizacijami je organizirala slovenske glasbene programe, lutkovne predstave, da bi tudi na tak način pripomogla k razvijanju slovenskih jezikovnih sposobnosti otrok. Od leta 1994 je aktivna članica slovenske samouprave Monošter-Slovenska ves: bila je navadna članica, potem podpredsednica, v naslednjem mandatu predsednica in spet podpredsednica samouprave. Vseskozi je delala brez honorarja in v interesu slovenske skupnosti, ki živi v Monoštru in Slovenski vesi. Bila je vodilna oseba pri pripravi in izvedbi natečajev, pri organiziranju programov v tem predelu mesta, povezanih s slovenskimi, madžarskimi ali tudi cerkvenimi prazniki. Kot Slovenka je članica Zveze Slovencev na Madžarskem, že 9. leto je članica skupščine Državne slovenske samouprave, pri tej organizaciji dela tudi v komisiji za kulturo. Je ustanovna članica folklorne skupine, ki jo je ustanovila Slovenska samouprava Monošter-Slovenska ves. Hkrati je tudi članica Komornega pevskega zbora Zveze Slovencev, pri zboru poje vse od začetka in je ena redkih članic, ki skoraj nikoli ne manjkajo na vajah in nastopih. Od leta 2007 je aktivna soorganizatorka slovenskih maš v monoštrski baročni cerkvi, na njih sodeluje tudi kot pevka v cerkvenem zboru, oziroma prebira tudi berila. Milivoji Mikini Roši je nagrado prejkdau soboški župan Aleksander Jevšek Iluška Bartakovič v družbi monoštrskega župana Gáborja Huszárja ob prevzemu priznanja … DO MADŽARSKE Velenje – Ravne na Koroškem – Slovenj Gradec Porabsko borovo gostüvanje V Sloveniji po bautaj Mercator vsikšo soboto majo kakšen prog-ram. Za 7. februar so pozvali Porabske Slovence, aj nutpokažejo borovo gostüvanje. Koordinator programa je biu Geza Farkaš (poznamo ga iz soboškoga radia), glavni organizator pa podpredsednik Državne slovenske samouprave Karči Holec. V Sloveniji smo mogli tau šego nutpokazati trikrat v 30 minutaj. Meli smo s seuv en mali baur, šteroga je s trej falatov vküpzošrajfo Norbi Gyeček. Vrejek smo kinčali v Velenji. Pauleg pantlik smo gordjali rauže s papira. Vsi gostüvanci smo meli korine, sneja pa svabice pagejte, moški na klobüki pantlike pa korine. Tau vse je napravila Marija Čato. Sneja je bila Barbara Laczó, mladoženec pa Aleks Žohar. Meli smo dvej svabici pa dva drüžbana (Sabina Rüšič, Almádi Alexandra, Krištof Sukič, Rajmund Virovec), šterim je pomago baur nositi kočiš Andraš Sukič. Dvej paverkinji (Hilda Žohar pa Marija Čato) sta z drvenke vrganjike talale. Fašenek in Lenka pa dvej ciganjici (Klara Fodor, Marija Mešič, Marjana Kovač in Ana Labodi) so krofline ponüjale. Lucifer (Norbi Gyeček) je skrb emo na vrejek pa na snejo. (V Slovenj Gradci so go nam skor vkradnili.) V vsikšoj bauti je mali lapec (Feri Kalamar) na znanje dau, ka mo gostüvanje slüžili, birauv (Laci Nemeš) pa je tapravo, zaka morejo mladi baur vlejčti na fašensko nedelo. Najnaprej je eden moški (Joži Kranjec) živo črno kokauš noso. Za njim je stapo fudaš Stanko Črnko s padašem Martinom iz Kuzme, šteri je igro na tubo. Čaralica (Ildiko Windisch) je cejli cajt z meklauv paut mela. Pop (Pišta Gyeček) je te den trikrat vküpdau mladi par. Po tistom pa je zvač (Lali Hanžek) vse navzauče pauzvo na gostüvanje v našom lejpom porabskom guči. Svatba je plesala z lüstvom, štero je nas gledalo. Med našimi 23 lidami so bile tri generacije, štere so se dobro razmele in se vküper veselile. Na slovenskom Štajerskom in Koroškom so lidam veselje napravile in zimo tazagnale. Cejli den je lepau sunce sijalo. Vsejm Porabcem, šteri so se vzeli za tau predstavitev, baug plati. V imeni Porabcev pa se zavalimo Mercatori za prevoz in pogostitev. Marija Kozar Imena ulic ne smejo spominjati na totalitarne režime 20. stoletja Madžarski parlament je novembra leta 2012 sprejel zakon, da se morajo spremeniti imena vseh ulic, trgov in javnih inštitucij, ki so bili poimenovani po osebnostih totalitarnih režimov, predvsem komunizma v 20. stoletju. Rok za izvedbo je bil 1. januar 2014, toda nekatere samouprave so zaprosile za podaljšanje roka do 1. januarja 2015. Kljub podaljšanemu roku so kontrole še zmeraj odkrile nekaj manjših naselij, kjer je edina ulica, ki vodi skozi vas, poimenovana po rdeči armadi ali katerem od komunističnih voditeljev. Na vprašanja, zakaj niso upoštevali zakona, so župani večinoma odgovorili, da zaradi povečane administracije in stroškov, povezanih s tem. Kajti v takih malih naseljih se nahajajo vse inštitucije in tudi podjetniki ob edini glavni ulici, sprebemba imena ulice se potem mora vnesti v vse njihove uradne dokumente. Ta sprememba bi obremenila tudi prebivalce, ki morajo zamenjati svoje osebne dokumente. Zamudniške samouprave čaka postopek na sodišču in tudi morebitne visoke globe. UNICEF bo imel svoj storitveni center v Budimpešti Organizacija združenih narodov se je prejšnji teden odločila, da bo storitveni center UNICEF-a v Budimpešti. Za novi center je konkuriralo dvajset mest po vsem svetu, v zadnjem krogu so ostala tri mesta in je Budimpešta zmagala pred Prago in Kuala Lumpurjem predvsem zaradi razvite infrastrukture in razpoložljiv človeških virov. Podobna centra imata v Budimpešti že dva organa Združenih narodov, in sicer Urad Visokega komisarja za begunce (UNHCR) in Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO). Po načrtih bo v novem centru delalo 350 delavcev, 85 odstotkov zaposlenih naj bi bilo Madžarov. Center bo začel z delom konec leta. Z baurom v Velenji Svatba se pela po stubaj Fašenek, Lenka, fudaš pa ciganjice Zdavanje (Ravne na Koroškem) Ples z domanjimi Največ gledalcev je bilau v Slovenj Gradci Dja ne morem biti lagve volé Fudaša Stankoja Črnkoja, po domanjom Zvonara iz Markovec dobro poznajo vsi Porabci. Kak bi ga pa nej pozanali, gda že več kak tresti lejt odi prejk k nam kak fudaš, pa nej samo kak fudaš, liki kak padaš tö. Nega taše vesi, gde bi on eške nej špilo od Andovec do Gorejnjoga Senika. Njema se nikdar nej trbej moliti, če ga stoj zové nastopat ali špilat na veselico, če ma čas, on pride, zato ka tau njema nikdar nej mujs, liki veseljdje. - Stanko, ti se spomniš, gda si najprvin mejo prejk staupo pa si v Porabje prišo? »Najprle sem sedemdesetausmoga leta na Gorejnjom Seniki pri Cifri igro.« - Kak si ta prišo? »Iz Čepinec smo na Dolenji Senik se odli brsat, pa tam sem dja igro na fude. So tisti tö čüli, ka so z Gorejnjoga Senika bili, tak so nas te pozvali, aj demo ta k njim na veselico špilat. Te smo tam igrali, na drugo leto na Dolejnjom Seniki, te na Verici, pa tak se je te tau začelo.« - Kelko lejt star si biu sedemdesetausmoga leta? »Osemnajset.« - Pa gda si se navčo igrati? »Da sem edenajset lejt star bijo, te mi je oča fude küpo, pa te sem sem začo včiti. Dja sem den nauč samo cizo pa cizo, bilau tak, ka sem vnoči gorstano, če edna vöra bila ali tri, mena se je tau nej štelo. Gnauk je tau oči više prišlo pa pravo, kak sem ti küpo fude, tak ti je zdaj na panjej vküpzosejkam, zato ka tau več ne mora vöprstati, vej pa že ranč spati ne more. Slédi mi je oča sto küpti na gumbe fude v Ženavlji od ednoga starejšoga možakara, ka vöre popravlo, tak se je zvau, ka Šinko. Stari fude vöprineso, edno zigro, oča ga pa pito, kelko koštajo. Tak kak edno tele, oča že v žepko segno, ka je vöplača, dapa stari fude zgrabo pa v ižo odleto z njimi. Začno djaukati pa pravo, ka on te fude ne more odati, tau bi njema fejst žmetno spadnilo. Tak smo te tü v Čepinci küpli edne nauve fude na gumbe, štere so zato odali, ka of se je nej mogo navčiti igrati na njij.« - Gda si začno odti igrat? »Gda sem šestnajset lejt star biu, zato ka v peti lejtaj sem se že navčo igrat sam od sebe. Najprvin sem si knjige küpo pa iz tiste sem vögledo dure, zato ka tau napamet ne vejš. Dja sem najprvin na dva prsta igro pa skako gor pa dol. Gda sem od maloga Djaraša orgle küpo, te on mi pravi, kak ti tau igraš, tau tak nej dobro, moraš vse pet prstov nücati. Te sem v knjigi pogledno, kak maš vrstni red, kak moraš prste držati pa se začno na pet prstov igrati, dapa tau je nej bilau leko. Težko je bilau, zato ka dja sem na dva bijo navajeni. Sedemdesetštrtoga leta sem vö iz šaule prišo, malo sem doma delo pa sedemdesetšestoga sem na Gorejnsko üšo delat. Prvo leto so me v šaulo dali za kompresorista, na drügo leto, sedemdesetsedmoga, te sem pa šau na vozniško za buldožer pa tau. Prvo leto, gda sem domau prišo, pa tü kak je Nyilaš, njegva mati pa oča sta doma bila pa sta šla nazaj v Meriko. Zavolo tauga sta vse odavala, on je pa emo nauve fude, dvej leti stare, pa tak sem te dja od njega dojküpo velke fude, Hohner 120. Prvin kak bi v vojsko üšo, sem emo ansambel svojga pa tak smo se zvali ka Metuljčki. Gda sem pa z vojske domau prišo, te so Metuljčki že drugoga vcuj daubli, pa dja sem je že nej sto raznok kopati. Bola sem v Avstrijo üšo delat, pa gda sem osemdesettretjoga leta domau prišo, te je Drago Cis ustanovo ansambel Kripa, tam sem te dja vcuj šau, zato ka so nej meli harmonikaša. Te sva še malo z malim Djarašom igrala, zdaj se pa že tak bola s tau etno glasbov ukvarjam.« - Če maš velke fude, te zaka vsigdar z mali fudami igraš? »Zato ka so velke pa žmetne, te male, štere nücam, so menše pa fejst lopau dejejo. Do te mali fud sem tak prišo, ka gnauk gda sem še v Avstriji delo, eden me je pejneze proso. Dugo mi je nej nazaj dau, pa gda sem tam pri njemi bijo, sem vido, ka gor na omari je té fude emo. Dja ga pa pitam: ‚Ka maš tam za fud?’ ‚Dja sem je küpo, ka mo se včijo, dapa za vraga mi nede,’ pravi on. Te sem ma dja pravo, aj te fude meni da, pa te s tejm sva pejneze tö tanapravla. Potejm sem je malo nika popravo pa naštimo, pa še gnesden te fude nücam.« - Tau so dobre fude? »Tau so fejst dobre fude, če dja kama pridem, vsi se smejejo, ka dja s tejmi škem tam. Dapa, gda tau začne djasti, te njim še lampe odprejte ostanejo.« - Gde so te male fude delali? »V Italiji, znamka je pa Admiral Solosopran. Dja dosta iščem taše fude, samo malo vekše, kak so te, na interneti, dapa nega. Če pa kaj najdem, tiste so že taše, ka je ne moreš že popraviti.« - Stanko, ti si dosta odo prejk v Porabje igrat, dapa največkrat si vejn na Verici igro. »Dosta veselic pa silvestrovanj je bilau na Verici, gde sem dja igro. Najbola se zato na tisto silvestrovanje spomnim, gda je do paunauči 40 centimet-rov snega spadnilo. Te še do zazranka je pa nika vcujspadnilo, tak ka z Djarašom sva nej mogla domau. Tak sva samo leko domau prišla, ka sva se kaulak Avstrije pelala, zato ka tam je spucano bilau. Dapa da sva v Kuzmo prišla, tam pa nas je snejg čako. Tam sva mogla čakati, dočas so paut nej spucali, Djaraš se je tak samo žaurgo, ka sva nej prinesla s seuv piti, vej pa na Verici vse puno bilau. Da so spucali, te smo komaj nikak do Pütarce prišla, gde sva, hvala baugi, leko malo nika spila. Odtistac sva na Pindžo šla, gde je nas Pindžaš na Hodoš v Free shop poslo, aj ma Jäger pa rum pripelava. Dapa na granici so nas kraj postavili pa so nam pravli, aj tropento pa fude naprej vzemamo pa moramo igrati. Potejm smo prejk šli na vogrsko stran, pa te še tam smo tö igrali v bufeti, tak ka popaudnevi sva komaj s tisto pijačov domau prišla.« - V rodbini maš kakšnoga muzikanta? »Nej, zvün mene nikoga nega, pa med mlajši tö nede muzikanta, zato ka vsi so tak, ka v ednom dnevi bi se steli navčiti, tau pa nede. Oča je ovak emo posluh, dapa popejvo je pa nej, mati pa dober glas ma pa dobro popejva. Nas ovak tak zovejo ka Zvonarski, zato ka že pradejdek so zvonili, dejdek, oča pa še stric tö znau zvoniti.« - Pa ti? »Nej, tau sem dja nej probo. Gnauk sva samo z očov zvonila, dapa te tö zavolo oblakov. Dapa če zvoniš, te zato moraš čütiti ritem, ovak de ti vse vkriž klepalo.« - Glas si ti od matare erbo, zato ka sploj dober glas maš, maš eden taši stil, ka tü v krajini niške nejma. »Mena dostakrat pravijo pri Lajkoši, ka ti naprej popejvaj, zato ka teba še ranč mikrofona nej trbej, zato ka močen, krepek glas maš. Moja mati tö tak popejva, ka njeni glas se v cejloj cerkvi čüje, gda je ona pri meši, te tau vsakši zna po glasi.« - Dostakrat sam špilaš, dapa največkrat vküper z Lajkoši, z ljudskimi pevci pa godci. Kak pa gda ste si tak zmislili, ka napravite edno tašo skupino? »Štirnajset lejt nazaj, gda sem član biu turističnoga društva Vrtanek, na ednom izleti smo vidli ljudske pevce in godce, pa te smo si tak zmislili, ka mi tö napravimo nika tašoga. Napravli smo, samo tak je tau bilau, ka so tej člani bola starejši bili pa dostakrat se njim je nej dalo, če kama daleč trbelo titi. Tak smo te štirge kraj odišli, pa smo te napravli Lajkoše, zdaj že dvanajsto leto.« - Fejst ste popularni, zato ka vas že v cejloj krajini poznajo. »Hvala Baugi, dosta nastopov mamo kak v Sloveniji, na Madžarskem, tak v Avstriji, v Švici, v Romuniji pa zdaj že na Hrvaško tö dosta odimo. Zdaj že mamo dosta svojij pesmi, zato ka Aleksander Ružič nam besedilo piše, dja pa uglasbim, dapa tau vsigdar nede. Kak moja Darinka pravi, če malo pod gasom prideš domau, te nauta včasin baude, ovak se samo mantraš, pa tau je rejsan tak.« - Ti sploj dosta spejvaš pa igraš, dapa pri tebi se vejn tašo tö zgodi, ka si slabe volé, kak leko te igra pa spejva? »Dja sem tak, ka ne morem biti lagve volé, gda dja igram pa spejvam, te dja vsigdar dob-ro volau mam.« Karči Holec Zakoj, zakoj? Slovenska zagovornica obiskala sombotelskega škofa Kak je mali Peter gučati začno, so se za njegve stariše začnole nebeske nevoule. Njegva prva rejč je nej bila »mama« ali pa »ata«. Nej, sploj nej! Njegva prva rejč, ka go je vedo vöprajti, je bila »zakoj«. Pa je vsigdar škeu za svoj »zakoj« nazaj dobiti tö, »zatoga volo«. Depa stariša vsigdar ne vejta tak povedati, kak bi mali Peter tou škeu čüti. 30. januarja je slovenska zagovornica v madžarskem Državnem zboru Erika Köleš Kiss obiskala sombotelskega škofa dr. Andrása Veresa. Gostitelj je izrazil prepričanje, da je trenutek zgodovinski, kajti prvič je na svojem uradu sprejel parlamentarnega narodnostnega zagovornika in dodal, da je tudi sicer slovenska skupnost pomemben del verske srenje v sombotelski škofiji. Eno od poglavitnih tem sproščenega pogovora je predstavljalo versko življenje v maternem jeziku v krogu domačih Slovencev. Praksa je, da obhajajo slovensko sveto mašo enkrat na mesec »gostujoči duhovniki« iz matične Slovenije, in sicer na Gornjem Seniku, v Števanovcih in Monoštru. Zagovornica je predlagala širitev tega kroga, kajti prepričana je, da versko življenje v materinščini znatno prispeva k ohranjanju slovenskega jezika in identitete. Erika Köleš Kiss je še izpostavila, da bi bila izrednega pomena vzpostavitev verouka v slovenščini na obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šolah, ki ju vzdržuje Državna slovenska samouprava. K doseganju tega cilja bi pripomogla izdaja dvojezičnega učbenika za verouk in etiko ter zaposlitev kateheta, ki obvlada tudi slovenski jezik. Škof dr. Veres je obljubil, če se najde pripadnik narodnosti, ki ustreza predpisanim izobrazbenim pogojem, ga bo določil za to delo. Sombotelski cerkveni voditelj je še predlagal, naj pripadniki narodnosti razvijajo dobre odnose s porabskim župnikom Tiborjem Tóthom, ki v vse večjem obsegu uporablja slovenski jezik pri cerkvenih obredih. Na srečanju je beseda tekla še o dobrih odnosih s Škofijo Murska Sobota, s katero naj bi se sodelovanje še bolj okrepilo, bilo pa je govora tudi o razširitvi romarske Marijine poti proti Sloveniji. Vse povedano lahko prispeva k dolgoročni ohranitvi majhne porabske slovenske skupnosti. (Za informacije in sliko se zahvaljujemo zagovorničinemu asistentu dr. Ferencu Sütőju.) -dm- Mrtva pa živa voda Mali Peter si roke mujva. Si roke mujva potejm, gda je delo zgotouvo. Voda teče vö iz pipe, un pa si s kefo čouvle nojete. Nagnouk z delom samo dola stane. Gleda vodou, kak tečé. Gleda vodou, skur tapozabi roke si prati. V tom gledanji vode si vcejlak nika svojoga brodi. Skur pozabi na eške vsigdar nej do kraja zaprane roke, dokejč ga njegvi ata na pozove. »Paški se, ka pomalek demo!« Tak si mali Peter brž roke pa nojete do kraja muje pa je že venej pri avtoni. Z mamo pa atom se v bauto pelajo. Vodou za eden čas tapozabi. Depa nej za dugo. Malo vkraj od njigvoga rama moust prejk potoka stodji. Pelajo se prejk njega. Mali Peter v vodou gleda. Spoud mousta potok teče. Tak mali Peter že pitanje za svojga ato ma. »Ata, zakoj voda tečé?« Ata nema velke vole sinej kaj nazaj povedati. »Zdaj me bole na mejri njaj, ka avto pelam,« ata naraji povej. »Zakoj,« šké vedeti mali Peter. »Zatou, ka niške ne smej gučati, gda avto pela,« njemi tumači njegva mama. »Zakoj?« »Zatou, ka tak tou mora biti,« mama šké zgotouviti s tejm gučom. »Zakoj,« mali Peter šké tadale vse vedeti. »Zatou!« Tak mama krepko doj stavi spitavanje svojga sina. Tou dun leko doj stavi, depa, njegvi vijer v maloj glavej nikak nej. Tak mali Peter nut v sebi tadale brodi, zakoj voda tečé. Zakoj potok tečé? Tak je zdaj tiüma ostano. Je tiüma ostano, dokejč se ne stavijo skrak baute. »Na, zdaj več ne süčeš volana. Zdaj mi dun povej, zakoj voda, zakoj potok tečé?« »Peter, leko malo dola staneš? Zdaj v bauto demo, potejm pa si leko od toga kaj zgučiva. Dobro bau tak,« ga ata za rokou že pela nut v bauto. Mali Peter se zdaj tak malo doj svadi. Ja, neške v bauto, šké zvedeti, kak je zdaj s tou vodou. Kak je gé s tejm, zakoj voda tečé. »Nej! Gda z baute pridemo, boš znouva volan süko. Znouva ne boš čas emo za potok. Zdaj mi povej! Povej, zakoj potok tečé,« se je mali Peter nej geno z mesta. Mama je šla nut v bauto, ati pa je nej ostalo drugoga. Nej njemi drugoga ostalo, kak ka njemi povej. Povej, tak, ka de njegvi mali sin razmo. »Peter, pogledni! Potok tečé zatoga volo, ka je un živa voda gé. Tak je tou na toum svejti. Tak na toum svejti mamo žive pa mrtve vode. Razmejš? Potok je živa voda, tisti rijbnjek pri tvojmi strici pa je mrtva voda gé.« Ata se je trno zmantrau od toga guča. Depa nej je eške nut v bauto odišo, ka je mali Peter že emo nouvo pitanje. »Zakoj?« »Gda boš velki, boš tou razmo,« je ata že na bautini dveraj. »Ata, kak aj razmejm? Nemo razmo nigdar. Kak je leko od strica ribnjek mrtva voda, če pa nut v njej ribe živejo. Na, povej, zakoj?« Petrov ata si leko po tejm samo na velko zdene. Si na velko zdene pa sina pela v bauto s knigami. Tam njemi knjigo o vodaj küpi. Domou se pelajo, mali Peter že knigo gleda. Šteti eške ne vej. »Ata, zakoj eni lidgé vejo šteti, drugi pa nej?« Malomi Petri je na tou nazaj nej povejdala nej mama pa nej ata. Un pa se je tadale spitavo, zakoj sta zdaj nagnouk oba tak tiüma ostanola. Miki Roš Slovenska zagovornica v družbi sombotelskega škofa dr. Andrása Veresa M.Sobota: XXI. kulturni teden ČAS POMNI, POMNI ČAS Tradicionalni, XXI. kulturni teden v počastitev slovenskega kulturnega praznika na soboški Srednji poklicni in tehniški šoli oziroma njegov osrednji dogodek je bil tokrat iz dveh delov, in sicer so odprli Medpodjetniški izobraževalni center (ki ga vodi Blaž Gerenčer), za zaključek pa pesniško - glasbeni recital »Poslunte, gda esi prosim vas, gospoda«. Otvoritve Medpodjetniškega izobraževalnega centra se je udeležila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Stanka Setnikar Cankar. Za uvod v dogodek Čas pomni, pomni čas, posvečen 300-letnici prve prekmurske knjige (Franc Temlin: Mali katechismus, 1715), je obiskovalce nagovoril ravnatelj Srednje poklicne in tehniške šole Ludvik Sukič. Poudaril je pomen kulture v prostoru med Muro in Rabo in vobče, »kajti na temelju slovenske kulture je nastala tudi samostojna slovenska država.« Pesniško-glasbeni recital se je začel s Slovensko pesmijo Davida Novaka iz leta 1774, potlej pa so se prepletala starejša in najnovejša narečna besedila in glasba. Poslušali smo dela avtorjev Jožefa Baše - Miroslava, Branka Pintariča, Agusta Pavla, Ivana Krampača, Franja Horvata, Jožefa Klekla starejšega, Franca Talanyija, Ferija Lainščka, Dušana Šarotarja, Jožefa Novaka in Milana Vincetiča. Recitatorji so bili Maja Karničnik, Sara Horvat in Alen Buzeti, med pevci je bil tudi Mišo Kontrec, ki je zapel že skoraj ponarodelo Namesto koga roža cveti, in Klavdija Vrečič, ki je pela Vincetičevo Nebo nad Ženavljami. Besedilo za recital je izbral Franci Just, režiral Milan Vincetič, povezovala pa Gabrijela Granfol Peurača, vsi profesorji Srednje poklicne in tehniške šole. Za obiskovalce so pripravili tudi več razstav o dejavnosti šole in posebno razstavo starih prek-murskih tiskov in knjig. Prireditev je bila skrbno pripravljena, ne predolga in odlično obiskana. E.Ružič Ob razstavah, na katerih so prikazali dejavnost Srednje poklicne in tehniške šole, je bila tudi razstava starih prekmurskih tiskov in knjig UČIMO SE SLOVENSKO! PETEK, 20.02.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 VEM!, KVIZ, 11.05 OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM: OP! 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 OSMI DAN, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 KDO SI PA TI?, DOKUMENTARNA SERIJA O MLADOSTNIKIH, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 PUJSEK BIBI: SKRIVALNICE, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.10 POLNOČNI KLUB, 0.20 DNEVNIK, 0.45 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFO-KANAL PETEK, 20.02.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.45 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, STUDIJSKA ODDAJA, 10.00 NORDIJSKA KOMBINACIJA - SMUČARSKI SKOKI NA MALI SKAKALNICI, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.20 AVTOMOBILNOST, 15.00 NOGOMET - VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 15.45 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, STUDIJSKA ODDAJA, 16.00 NORDIJSKA KOMBINACIJA - SMUČARSKI SKOKI NA MALI SKAKALNICI, 17.00 SMUČARSKI SKOKI (Ž), 19.00 SMUČARSKI SKOKI NA MALI SKAKALNICI - KVALIFIKACIJE (M), 20.25 KOŠARKA: POKAL SPAR (M): POLFINALE, 22.25 STARŠI V MANJŠINI (V.), ANGLEŠKA NANIZANKA, 22.55 SOČUTJE, NEMŠKO-NORVEŠKI FILM, 1.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.50 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 21.02.2015, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.45 Z MONTYJEM DONOM PO FRANCOSKIH VRTOVIH:ZELENJAVNI VRTOVI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.20 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.30 KOMISAR REX (XII.): HIŠA DUHOV, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 15.20 DREVESA PRIPOVEDUJEJO: BUKEV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.00 FANT, KI LETI, KANADSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 VIKEND PAKET, 18.30 OZARE, 18.40 PETER ZAJEC: POVEST O PASTI GOSPODA LESJAKA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 STOPIMO SKUPAJ - LJUBEZEN NE ŠTEJE KROMOSOMOV, 21.30 ESTHER BLUEBURGER, AVSTRALSKI FILM, 23.15 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.50 RESTAVRACIJA RAW (IV.), IRSKA NADALJEVANKA, 0.40 OZARE, 0.45 DNEVNIK, 1.10 UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFO-KANAL SOBOTA, 21.02.2015, II. SPORED TVS 7.05 NA LEPŠE, 7.35 POLNOČNI KLUB, 8.55 ŠPORTNI IZZIV, 9.30 ZIMA JE ZAKON, STUDIJSKA ODDAJA, 10.00 ALPSKO SMUČANJE - ZLATA LISICA: VELESLALOM (Ž), 1. VOŽNJA, 10.50 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA: SNEŽNI KROS, 11.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUK (M), 13.15 ALPSKO SMUČANJE - ZLATA LISICA: VELESLALOM (Ž), 14.30 NORDIJSKO SMUČANJE – SVETOVNO PRVENSTVO: SMUČARSKI TEKI - SKIATLON (M), 16.30 NORDIJSKO SMUČANJE – SVETOVNO PRVENSTVO: SMUČARSKI SKOKI NA MALI SKAKALNICI (M), 18.45 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO: SMUČARSKI TEKI - SKIATLON (Ž), 19.55 KOŠARKA: POKAL SPAR (M): FINALE, 21.45 ARITMIJA, 22.45 USODNA NOČ, AMERIŠKI FILM, 0.20 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI * * * NEDELJA, 22.02.2015, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 DANOV DINOSVET: DINOZABAVA; PRVI ZAMAHI, KANADSKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 14.50 SOBA Z RAZGLEDOM, ANGLEŠKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 VSE O EMI, 18.40 MUCIKA: IZGUBLJENE STVARI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 ZADNJI TANGO V HALIFAXU (I.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 INTERVJU, 21.50 ČE BOMO IMELI SREČO, BOMO VSI STARI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 22.20 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.50 OBLAST (I.): ŠTEJ DO 90, DANSKA NADALJEVANKA, 23.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.20 DNEVNIK, 0.45 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI NEDELJA, 22.02.2015, II. SPORED TVS 7.50 GLASBENA MATINEJA, 9.15 STUDIJSKA ODDAJA, 9.45 ALPSKO SMUČANJE - ZLATA LISICA: SLALOM (Ž), 1. VOŽNJA, 10.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SUPERVELESLALOM (M), 12.00 NORDIJSKO SMUČANJE – SVETOVNO PRVENSTVO: NORDIJSKA KOMBINACIJA - SMUČARSKI SKOKI NA MALI SKAKALNICI (EKIPNO), 12.45 ALPSKO SMUČANJE - ZLATA LISICA: SLALOM (Ž), 2. VOŽNJA, 13.30 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA: SMUČARSKI KROS - SVETOVNI POKAL, 15.05 NORDIJSKO SMUČANJE – SVETOVNO PRVENSTVO: SMUČARSKI TEKI - SPRINT (EKIPNO), 16.00 NORDIJSKO SMUČANJE – SVETOVNO PRVENSTVO: SMUČARSKI SKOKI NA MALI SKAKALNICI (EKIPNO), 17.00 NORDIJSKO SMUČANJE – SVETOVNO PRVENSTVO: SMUČARSKI SKOKI (MEŠANE EKIPE), 19.15 AVTOMOBILNOST, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 RICHARD STRAUSS IN NJEGOVE JUNAKINJE, NEMŠKI GLASBENI DOKUMENTARNI FILM, 20.50 NAVDIH KLASIKE: VIOLINIST DOMEN LORENZ (V. MONTI: ČARDAŠ), 21.00 UMORI NA PODEŽELJU (XV.): TEMNI JEZDEC, ANGLEŠKA NANIZANKA, 22.30 JEDRSKI DIVJAK: SKRIVNI OTOKI PROJEKTA 4.1, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.00 MY WAY, KRATKI DOKUMENTARNI FILM AGRFT, 0.20 ARITMIJA, 1.25 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 23.02.2015, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 VEM!, KVIZ, 11.05 OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM: OP! 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.35 POLNOČNI KLUB: EVRO NA EVRO, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 DUHOVNI UTRIP, 16.30 ODPRTA KNJIGA: DENISE LEVERTOV: PROTI TOČKI NIČ, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 UMETNI RAJ, 23.35 OSKARJI - DAN POTEM, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA: LENART KREČIČ IN BIG BAND RTV SLOVENIJA, GOSTA GENE LAKE IN BORIS KOZLOV, MAX KLUB JAZZ FESTIVAL VELENJE, 0.40 DUHOVNI UTRIP, 0.55 DNEVNIK, 1.25 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFO-KANAL PONEDELJEK, 23.02.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.20 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.40 OBZORJA DUHA, 15.40 VIKEND PAKET, 17.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.45 TV-POROKA, 18.15 PRAVA IDEJA! 18.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: BOJ GOSPODIČNE FRIMAN, ŠVEDSKA NADALJEVANKA, 21.00 NUJNI PRIMERI: SPOMIN, AVSTRIJSKA MINI-SERIJA, 22.25 ZADNJA URA: GROZA V TOKIU, KANADSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 23.20 ODPRTA KNJIGA: DENISE LEVERTOV: PROTI TOČKI NIČ, 23.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.25 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 24.02.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 VEM!, KVIZ, 11.00 OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM: OP! 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 STUDIO CITY, 14.25 NAGLAS! 14.40 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE – KANAPÉ, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 UMETNI RAJ, 16.45 EKO UTRINKI: BIO ODPADKI, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POKLIČITE BABICO (III.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 20.50 OTOKI SVETLOBE, DOKUMENTARNI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 PRIČEVALCI: FRANC VRBINC, 2.10 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 2.35 DNEVNIK, 3.00 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 3.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.50 INFO-KANAL TOREK, 24.02.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.30 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.15 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, STUDIJSKA ODDAJA, 13.30 SMUČARSKI TEKI, 10 KM (Ž), 15.05 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 16.30 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.55 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE – KANAPÉ, 17.30 STOPIMO SKUPAJ - LJUBEZEN NE ŠTEJE KROMOSOMOV, DOBRODELNA PRIREDITEV, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 ODKRITO, 20.50 AVTOMOBILNOST, 21.20 GLORIA, ČILSKI FILM, 23.05 GLASBENI VEČER: BOŠTJAN LIPOVŠEK, SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN DAVID DE VILLIERS (J. ADAMS, A. HONEGGER, D. ŠOSTAKOVIČ, L. LEBIČ), 23.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.40 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 25.02.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 VEM!, KVIZ, 11.05 OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM: OP! 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 INTERVJU: MIHA LOBNIK, 14.25 GLASNIK, KULTURNO IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: OŠ LEDINA IN OŠ LOUISA ADAMIČA GROSUPLJE, KVIZ, 16.25 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 TURBULENCA: RECI NE!, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: FAIR PLAY, ČEŠKI FILM, 21.40 STVARI, KI JIH NISVA NIKOLI NAREDILA, SLOVENSKI KRATKI IGRANI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 TOČKA PRELOMA, 23.35 TURBULENCA: RECI NE!, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 0.10 DNEVNIK, 0.35 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFO-KANAL SREDA, 25.02.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.55 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.15 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, STUDIJSKA ODDAJA, 13.30 SMUČARSKI TEKI, 15 KM (M), 15.35 POGLED V VESOLJE: VESOLJSKI TAKSI - 30 LET URESNIČEVANJA SANJ, JAPONSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 16.45 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, STUDIJSKA ODDAJA, 17.00 SMUČARSKI SKOKI NA VELIKI SKAKALNICI - KVALIFIKACIJE (M), 18.15 Z MONTYJEM DONOM PO FRANCOSKIH VRTOVIH: ZELENJAVNI VRTOVI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 19.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 NOGOMET - VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 21.15 ANAPURNA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.05 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.40 SEVER, NORVEŠKI FILM, 23.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.30 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 26.02.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 VEM!, KVIZ, 11.05 OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM: OP! 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 ODKRITO, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM - NAGYÍTÓ ALATT, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 TOČKA PRELOMA, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET, 0.25 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 0.55 DNEVNIK, 1.20 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFO-KANAL ČETRTEK, 26.02.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.45 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, STUDIJSKA ODDAJA, 10.00 NORDIJSKA KOMBINACIJA – SMUČARSKI SKOKI NA VELIKI SKAKALNICI, 1. SERIJA, 11.10 DOBRO JUTRO, 13.15 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, STUDIJSKA ODDAJA, 13.30 SMUČARSKI TEKI, ŠTAFETA 4X5 KM (Ž), 15.00 STUDIJSKA ODDAJA, 15.15 NORDIJSKA KOMBINACIJA – SMUČARSKI SKOKI NA VELIKI SKAKALNICI, 2. SERIJA, 16.30 STUDIJSKA ODDAJA, 17.00 SMUČARSKI SKOKI NA VELIKI SKAKALNICI (M), 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 ŠPORT, 21.55 SODOBNA DRUŽINA (III.), AMERIŠKA NANIZANKA, 22.15 POLBRAT, NORVEŠKA NADALJEVANKA, 23.05 AVTOMOBILNOST, 23.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.25 ZABAVNI KANAL Naloga Zveze Slovencev na Madžarskem je med drugim tudi ohranjanje in razvijanje maternega jezika. S tem namenom smo na začetku leta razpisali tečaj slovenščine za tiste, ki bi radi obnovili ali razširili svoje znanje slovenščine ali bi se jo učili kot tuji jezik. Naša pričakovanja glede prijav so bila presežena, kajti prijavilo se je 25 kandidatov iz slovenskih vasi Porabja, največ pa iz Monoštra. Prijavili so se zaradi različnih interesov, kot so geografska bližina Slovenije, potreba po znanju slovenskega jezika v službi, zanimanje za študij in turistična potovanja po Sloveniji. Tečaj za začetnike poteka enkrat tedensko in sicer ob četrtkih popoldne. Tečaj izvaja naša sodelavka Nikoletta Vajda Nagy. Na začetku tečaja smo udeležence opozorili na to, če se želijo bolj temeljito naučiti slovenski jezik, naj tudi berejo, poslušajo radio, gledajo slovenske oddaje in naj večkrat obiskujejo slovenske prireditve v Porabju. Kot organizatorji jim želimo, naj z učenjem jezika bolj spoznajo Slovenijo in njeno kulturo, uživajo na počitnicah in s pomočjo jezika razširijo svoje obzorje. Gyöngyi Bajzek KURENTI V PORABJI 9. februara je trno velka rabuka bila na več mejstaj v Porabji, naše vesnice so gorpoiskali kurenti s Ptuja, steri skurok tak vögledajo kak bušonge v Baji. Oblečeni so v velke kosmate kapute, na obrazi majo lafline, kauli pojasa pa živalske zvonce (kolomp), s sterimi takšno larmo napravijo, ka se zima pa hüdi dühovi postrašijo pa odletijo. Dapa postrašila se je tista dekla tö, stero so v Varaši pri gostilni Tromejnik gorzgrabili, ka bi z njauv plesali kak majo šegau. Ranč je telefonirala svojomi pojbi, steri je policaj, pa je policijski auto včasin tam bijo. Kurenti bi pa skurok v vauzo šli, če policajom nej bi telefoniro predsednik Slovenske zveze pa njim raztomačo, ka delajo kurenti v našoj krajini. Te so se pa stavili pri Slovenskom daumi tö, malo zaplesali, se malo okrepčali pa šli po svojoj pauti na Verico pa prejk v Markovce. Rogatali so fejst, mo pa vidli, če so rejsan odgnali zimo. MS TEČAJ SLOVENŠČINE Slovenska samouprava XI. okrožja v Budimpešti organizira brezplačen tečaj slovenščine za mlade v Budimpešti. Predviden začetek tečaja je marec, na podlagi uvrstitvenih testov bosta dve skupini (začetniki in nadaljevalci). Prijavite se lahko po telefonu: 06/20-342-5873 ali na e-mail naslovu: erzsikondor@gmail.com do 28. februarja 2015.