PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistično Zveze in Prosvetne Matice ŠT. — NO. 2201 OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU linlrred M uxomi-.U* «»„.,, Dec. i, |»7, U the pou ofhc. M Chir««., 1U . Kader the Vi oi ( ouirra* «1 M*nh 5, H79. CHICAGO, ILL., February 8, 1950 Published Weekly at 2301 S Lawndale Ave. 6is LETO—VOL. XLV. FRANCIJA SI INDOKINE NE BO MOGLA OHRANITI VZLIC RAZLIČNIM TRIKOM Indokina je velika dežela, bogata "na prirodnih zakladih. Do časa, ko je Japonska šla v vojno, je bila Indokina francoska kolonija. Japonska armada jo je "osvobodila" ter jo proglasila za samostojno državo— seveda pod japonsko politično in ekonom$ko kontrolo. Po porazu Japonske je Francija hote/0 Indokino nazaj, toda domače prebivalstvo je sklervlo, da bo neodvisnost svoje detele branilo. In res Francijo vojna v Indokini veliko stane. Po zlomu Hitlerjeve Nemčije je bila Francija brez armade in brez orožja. Nekaj mu-nicije ji ie dala Anglija in še več pa Zed. države. Tako je Francija začela obnavljati svojo armado in jo s pomočjo angleških ladij ter z ameriškim orožjem poslala v Indokino. Toda domačini so se ji uprli s tolikšno silo, da je morala francoska vlada poslati v In-dokino ojačanja, toda domačinskih čet ni mogla poraziti. Okupirala je le obrežna mesta. Ker je ta kampanja veliko stala, so začeli mnogi poslanci v sanja na Krasu. Prvi predpogoj za pogozdovanje je bila obnova zapuščenih drevesnic in ureditev novih. Tako so že leta 1948 omogočili večja pogozdovanja. V tem letu so posadili 1,10(3,000 sadik in posejali .2,100 kg raznega semena. — moraš biti pred prodajalnami še vedno v liniji in čakati, ako imaš ne samo denar temveč tudi "bone" /'points"), a police pa da so prazne in trgovina — od kar je državna, "koncentrirana". francoskem parlamentu protestirati in zahtevali,, da j da je boljše zasajati pleme- natrpani Kras temeljito !.................................................••: pogozdujejo j KOMENTARJI I V Jugoslaviji so se načrtno lo- J###### • tili reševanja gozdarskega vpra- L . ••••••••••••••••••••••••••••••••••••• Zbira in presoja urednik Daniel H. Hoan, ki je bil skozi 24 let župan 4iiilwauškega mesta, bo letos spet kandidiral za senatorja na demokratski listi. Morda tudi on verjame, kakor senator Byrd, da hoče Truman napraviti demokratsko stranko Tudi z vedenjem klerkov v teh Začeli so tudi s širokopotezno za oro<1je socializma. Ampak ako prodajalnah in v socializiranih akcijo, da spremene stare boro- bomo od Trumana pričako- gostilnah ter hotelih niso Ame-ve nasade, ki so svojo nalogo že vaIi» Sa nikoli ne bo, j ričani nič kaj zadovoljni. Pra- izpolnili s tem. da so golo zc:n-| shod o Jugoslaviji, na kate-Ijo ze toliko popravili, da je mo- rem sta govorila Mirko G. Kuhel goče vanjo saditi iglavce in li-| in Milan Medvešek, je bil dobro stavce, ki bodo tvorili bodoče obiskan. V dvorani je bilo nad 7 -n . t , gozdove na Krasu. V primerno 30o ljudi. Precej jih je prišlo tu- dinarjev pa se v Jugosla- razredčene borove nasade vna- di iz sosednih naselbin (Wauke- J?jl d®n<* Presneto mal° dobi-šajo nove drevesne vrste zlasti gana, Grand Havena. La Salla, dobJilu2a razne listavce, v višjih legah pa Jolieta itd ) Povedala sta kako dinarJev ze pnlicno dober tudi jelko, ki prav dobro uspeva U, v jUoOSiaviji „radi kakšno obed ,n tudi V8ega dru«e*a Je >ri saditvi listavcev se drže na-|so nove tovarne, Eko 'so vlak! bil° naprodaj ^ pa ^ vijo, da niso dovolj uslužni in da se birokratsko vedejo. Najbolj pa se pritožujejo, ker je uradni kurz dolarja samo 50 dinarjev. (Industrial Worker) "Torej to je vse. kar je ostalo po dobi atomskih in vodikovih bomb od mojih potomcev." Jugoslavija v velikih akcijah za uporabo prirodnih bogastev Rudarstvo nudi velike možnosti. — Razmah lesne industrije. Ali bo Avstrija premenila tok reke Drave? — Gradnja novih hidrocentral.^ Velikansko bogastvo raznih t kromu. V predvojni Jugoslaviji rud v Jugoslaviji nudi zelo u- so imele inozemske družbe giav-godne pogoje za razvoj v rudar- no besedo v izčrpavanju kromo-atvu. V predvojni Jugoslaviji so ve rude in se še od daleč niao malo brigali za geološka j zmenila za iskanje novih ležišč Danes so našli nova ležišča v vanja. Takoj^po osvobo- o raziskovanje po vsej Veliko jugoslovanskih Lani so odprli na Kopa-oniku rudnik svinčene in cinko- premogovnih bazenov, ki ležijo Ve rude. Tudi v Črni gori odpi- raztreseni po vseh krajih v dr- rajo dva rudnika ^ r^ zavi, niso prej dovolj raziskali, ziskovanja in pripravljalna' de- Zato niso bile znane količine lt p* ^ vršijo še na petih dru- premogovnih plasti. Geološke gih mestih, kjer so našli bogata skupine ao v nekaj letih raziska- le£ii£a teh kovin le posamezne kraje in dale po- V Srbiji in Makedoniji razi- budo, da so odprli nekaj novih »kujejo geologi že dalje čaaa rudnikov. Tako bodo v srednji bakrena ležišča ! I I ■ Bosni odprli dva nova premo-' govnika med Zenico in Krako. One v Zenici, Brezi in Kaknju so precej razširili. V tuzlanski oblasti odpirajo dva Molibdena niso izkoriščali pred vojno. Med drugo svetovno vojno je bil odprt velik rudnik molibdena. Po osvoboditvi so na-premo- m geologi velikanska ležišča te govnika. V Randzsku se priprav- . J ____ .. 4 . r. . ,__4, ... ». kovine. S tem so ustvarjeni po- ljajo odpreti velik premogovnik . .___* . .;1 pri Plevljah^GeoMka SE ZR vanja so odkrila v pnmert s J predvojnimi rezervami za nekaj milijard ton nadaljnjih premo-1{IJuJJTtTfcovtoe govnih ležišč. ' V centralnem v Evropi. Sedaj pripravlja* jo posehne naprave za predelo- rudarskem institutu delajo razna laboratorijska raziskovanja za zboljšanje premogove kakovosti.. Podlaga za industrializacijo jugoslovanske države je veliko železne, manganove, kromove in še drugih rud. Našli so nova velika ležišča železne rude, ki bo mogla skupaj s sedanjimi rudniki popolnoma kriti potrebe v železarstvu. Manganovih rudnikov hi imela stara Jugoslavija. Po osvoboditvi so geološke skupina v kratkem odkrile veliko ležišč te rude in nekatere manjše ležišča so ie začeli izkoriščati. Odprli bodo velik manganov rudnik v Makedoniji. Jugoslavija je ena izmed najbogatejših evropskih držav v Raziskovanje nafte je bilo pred vojno večinoma v rokah (Dalje na .3. strani) naj vlada sklene sporazum z uporniki. Res se je začela pogajati z nekaterimi glavarji, priznala nekako domačinsko vlado pod vodstvom "cesarja" in Indokino priznala za udominjon". Tako bi Indokina postala avtonomna pod francosko "zaščito" in prirodna bogastva pa bi ostala francoska last. Toda vlada v Parizu je delala račun brez krčmarja. V Indokini je namreč močno ljudsko gibanje, enako kakor na Kitajskem, ki mu načeljuje komunist Ho Či Minh. To revolucionarno gibanje je proglasilo Indokino za neodvisno državo, ki je s Francijo v vojni. Svojo državo je prekrstilo v Viet Nam. Viet-namski revolucionarni armadi francoske čete ne morejo do živega. Francoski trik z ustanovitvijo lutkarske vlade se ni obnesel ker večina Indokine ie pod novo viet- množi*nih akcijah prt pogozdo-- - " vanju. Lani so za primer opra- vile množične organizacije prostovoljnega dela za pol milijona din. Zlasti se zanimajo za obnovo gozdov pionirji, ki so jim dodelili v upravljenje kar cele kraške predele. — L. T nitejse drevesne vrste, ki ima- let predn0 hodo razmere urejen" jo prvovrsten les. Zato nasajajo in normaine. Manjka kaj da domač, kostanj, oreh, hrast parveliko ra b, 2a ^lošno tudi murvo, k. bo prišla prav potroSnjo in gospodarski bojkot pn gojitvi sviloprejke. Razen te- driav kominforma načrtu ga sade seveda tudi jestn, javor, i siovanske petletke gotovo ni bil lipo, udomačene eskote, cedre.| v korist Hvalila nista pretirano ciprese itd. Dandanes je že popolnoma uveljavljeno prepričanje. da so za Kras tudi plemenitejše vrste dreves in ne samo črni bor. ki ga sade samo še na najslabših terenih ali pa. kot primes drugim drevesnim vrstam. Današnji način dela na Krasu spremlja prebivalstvo z razumevanjem in sodeluje pri i in da bo vzelo še nekaj I Y .sUHT kraju iz Amerik® "e nn ________zele dolarjev temveč — pakete. Ako je v njih kaj odveč, stvari prodajo po visoki ceni. Kdor pa si upa dolarje prodajati na "črni borzi", baje dobi zanj okrog 300 dinarjev. Toda ako kršilca postave zalote, mu pred sodiščem slaba prede in kazni niso majhne. namsko vlado. Francosko poveljstvo se je vseeno nadejalo, da /o bo v stanju poraziti, toda mod tem je zmagala nad Kitajskem komunistična revolucija in Viet Nam moji ob Kitajsko. Vlada v Parizu je uvidela, da na kako nevtralnost nove Kitajsko ne j+ore raču-mm od krn im Čiang Kaišok zbežal na foU«e. A zgodilo se je še nekaj česar francoska vlada ni pričakovala: nova kitajska vlada jo priznala Viot Nam in poslala poslanika k Ho Ci Minhu in nato jo Isto storila tudi Sovjetska zvezr . V Parizu so osupnili kajti korak vlade v Moskvi jih jo presenetil. Francoska vlada je izročila ruskemu veleposlaniku v Parizu, Bogomolovu protestno noto, v kateri pravi, da je sovjetsko priznanje Viot Nama Franciji sovražno dejanje. Aleksander Bogomolov jo noto vrnil z izjavo, da je za sovjetsko vlado nesprejemljiva. Zelo možno jo, da bo kitajska vlada z odobritvijo Moskve sklenila z Viet Namom obrambno zvezo. Toko bo dobil Ho Ci Minh podporo komunistične Kitajske in ker ie Francija z njim v vojni, bo to pomenilo, da je tudi Kitajska v vojni s Francijo. Položaj za Francijo v Indokini je postal vsled teh dogodkov še bolj neugoden. Ako se iz Indokine umakne, bi s tem pokazala svojo brezmočnost in podjarmi jena ljudstva v (Konec na 3. strani.) Kadilci cigar so rodtifo Nekoč je bilo izdelovanje smotk — ali kot jim pravimo po domače—cigar, zelo velika obrt. Prvi predsednik AFL, Samuel Gompers, je izšel iz nje. In tudi par najuspešnejših tajnikov nekdaj močne, delovne, bojevite socialistične stranke. Ko pa so se družbe tobačnega kartela zavzele razširiti svoj trg za cigarete in v ta namen potrošile v oglašanju milijona dolarjev, da jih bi prikupile tudi med ženskami, je začela zahteva po cigarah padati in eden uradnikov znanega tobačnega konzorcija je nedavno dejal, ds vselej, ko umrje kadilec cigar, je enega kadilca zanje manj. V cigaretah je namreč več dobička in izdeluje se jih v masni produkciji laglje in veliko cene- je kakor pa cigare. in tudi grajala ne več kot se jima| je zdelo potrebno. Umevno, da je bilo imenovanih v novi Jugoslaviji ns odgovorna mesta precej takih ljudi, ki si morajo skušnje za svoje naloge šele pridobiti. Strokovno izvežbanih ljudi bo nova industrializirana Jugoslavija veliko potrebovala, ker brez njih je modernizacija nemogoča. Tudi nesposobnost je nujno trebiti, ker ako so odgovorni funkcionarji nevešči za svoje naloge, lahko store veliko več škode kot pa koristijo. Na vprašanja so bili dani zadovoljivi odgovori. Vsakdo, ki je šel tja iz Zed. držav, se lahko vrne, 4ko si je dobil povratno do-voljenJi/fffHCe tnu ne dela Zaprek. Toda nekateri so šli tja z izjavo, da ne mislijo več nazaj temveč gredo v Jugoslavijo za stalno. Takim kajpada ni mogoče več nazaj. Nekateri Američani so se današnjim razmeram Um že privadili—ali saj ne kritizirajo ne. Eni pa kajpada mislijo na udobnosti, ki so jih imeli tu in radi pokritizirajo, kako jim je bilo v Ameriki in kako vse drugače in slabše je tam. Tudi s svobodo v Jugoslaviji niso zadovoljni. Je drugačna kot v Zed. državah — tam ji pravijo "ljudska demokracija". In najslabše za Američane»— ako nimajo posebnih privilegijev — je tam to "Jedinstvo" v Kanadi, ki je urejevano v duhu resolucije kominforma, se nad Titovo vlado znaša kolikor se more — enako "Narodni Glasnik" v Pitts-burghu. Toda dokler je bil Tito pri Jednistvu in v kominformu še junak dneva, je kanadske Jugoslovane vabilo, naj se izselijo v svobodno domovino. Nekateri, ki so si preskrbeli povratno vizo, so se že vrnili, drugi morajo ostati tam. Nekateri kanadski Jugoslovani so izmenjali svoje kanadske dolarje vse v dinarje, a sedaj bi jih radi zamenjali nazaj za dolarje. Ne bo nič! Primerjati razmere v Jugoslaviji z ameriškimi ali z ameriško življensko ravnjo (standardom) je napačno. Pravilno je le, ako se jih primerja z razmerami v predvojni Jugoslaviji — in naravno — zelo veliko ljudi trdi, da so bile boljše kakor sedaj. Je bržkone resnica, ker od kar je ukinjena UNRA, ne dobi Jugoslavija od zunaj nikakršne podpore — pač pa, kot že rečeno, so ji gospodarsko in s propagando nagajale njene bivše zaveznice, združene v kominformu, in ameriški ekonomski blok. Sedaj je dobil Tito nekaj kredita v Ameriki in sklenil je dokaj ugodno trgovsko pogodbo z An-(Konec na 3. strani.) Unijsko gibanje sedaj jako zavoženo Philip Murray in Walter Reu ther sta v svojih proglasih za dajalci — prvič, ker je CIO ustanovil proti nji novo unijo, in v VTTVfVfVfTfffffVTVVTTfTTTf MPIILJ Milwaukee, Wis. praznuje v nedeljo 12. februarja v dvorani Mayer Post jubilej svoje 40-LETNICE stičnih vodij iz unij CIO mislila, da bosta s tem svoje organizacije utrdila. V resnici je nastala v njih še večja napetost. Tiste, ki so bile označene za komunistične — oziroma, da so pod komunističnim vodstvom, pa so sedaj zaradi boja proti njim v razkroju. Unija delavcev v tovarnah p<;ljcdeljskih strojev (Farm Equipment, CIO) je bila ena izmed onih, ki jo je eksekutiva CIO dala na črno listo ter ji ukazala, naj se združi z unijo avt-nih delavcev, kateri načeljuje omenjeni Walter Reuther. Ni ubogala, pa se je rajše združila z unijo elektrlčarjev, ki je tudi pod vodstvom CIO. Toda ekse«* kutlva CIO ji je po nalogu svoje prejšnje konvencije napovedala "čistko", enako uniji rudarjev v kovinskih majnah in v topilnicah, uniji pisarniških delavcev in nekaterim drugim. Unija delavcev v tovarnah izčiširenje takozvanih komuni- drugič, ker imajo delodajalci vzrok odbijati njene zahteve, češ, saj je vas celo konvencija CIO označila za "subverzne" za komuniste in za nezanesljive — Čemu se naj pogajamo s vami! Mi bomo priznali le "bona fide" unijo, vas ne več! Unija pisarniških delavcev CIO, pa se ni mogla nikjer uveljaviti, čeprav še tako pod levičarskim (komunističnim) vodstvom. Zato ji gre sedaj, od kar jo ima eksekutiva CIO na črni listi, toliko slabše. Philip Murray pravi, da ako bi bilo njeno vodstvo zakaj, bi imela lahko že milijon in tudi več članov, namesto le nekaj tisoč. V Chicagu je priznana le v par pod vzet jih med njimi pri SNPJ. Unija rudarjev je bila lansko jesen in letos v svojih bitkah z delodajalci tudi tepena, vsled neugodne propagande proti nji —češ, konvencija CIO je vas jo je močno podpiral. Medtem pa je njen največji lokal rydarjev v majnah bakra, v Silver Bow County (Butte) v Montani postal navadna kom pa-nijska unija. S pomočjo agentov provokatorjev, ki so se predstavljali za radikalce, in z vestnim sodelovanjem odbora tega lokala v Butte, ki je služil interesom magnatom bakra rajše kot kori-stim rudarjev, so se leta 1914 dogodili v Butte-u veliki nemiri. Unija je bib uničena v njih. A se je obnovila spet pod levičarskim vodstvom, do veljave pa je prišla šele pod Roosčveltom. Sedaj njene postojanke vsled nimi delavci temveč v onih obra-omenjenih vzrokov spet padajo tih, v katerih imajo unije CIO — v Arizoni, v Coloradu in kjer večino. Tako si kradejo člane še drugod so kovinski rudniki, drug drugemu. Tudi unije, ki so odločno zo- Ako najdeš v vodstvih »me-per "komunizem", ne napredu-1 riških unij še kakega radlkajca, jejo. Nastala je v njih nekaka boš ob enem čul, da je obtožen stagnacija. Vodstva jo skušajo pripadnosti h komunistični II-odpraviti z zahtevami za penzije, | niji, da je suhverzen in torej ne neuspehi unije lahko privoščijo, četudi nimajo vsi po $2,000 plače na mesec in tisoče za "stroške". Greena so reporterji vprašali, kaj je letos njegova glavna zahteva. Odvrnil je, da hoče odpravo Taftove-ga Hartleyjevega protiunijskega zakona, dasi prav dobro ve, da ga sedanji kongres, čeprav Ima demokratsko večino, ne bo preklical. Lani je Green s svojo ekse-kutivo tudi sklenil povečati članstvo AFL v letu 1950 za najmanj milijon članov. Toda svoje kampanje v ta namen ni pričel med neorganizira- a neuspehi unije premogarjev zasluži podpore delavcev. Delo- (UMW) niso bodrilni. Težko gre. dajalcem je ta taktika desničar- označila za komuniste in sopot-jpa tudi če skušajo sedanji kr- skih voditeljev unij kar všeč. o ai Vnflr„w . - - , „ , -- nike — s subverzneži pa nočemo marji CIO hiti še tako patrio- Posebno ker se pri tem desničarji Bogat koncertn. Spored. Vpri- poljedelskih strojev se je v tem opravka. Prednica te unije je lični in antikomunlstični. ne zavedajo, da hirajo z levi- zorjena bo igra "Trije vaški procesu notranjega boja ohrani- hila pred prvo svetovno vojno Predsednik AFL, WHIiam čarskimi unijami tudi njihove svetniki. Vabljeni vsi! I« še v par tovarnah. Unija Western Federation of Miners. Green, pa se sonči s kopo druge neglfJe na prisege kako selo so električarjev pa izgublja bitke Bila je radikalna In pokjnl so- unijske aristokracije v Floridi,) protikomunistične in patrio- aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa v večini sedanjih sporov z delo- cialistični vodja Eugene V Debs kakor vsako zimo. Tb ^godje si tične. Nekaj o naših stvareh V pondeljek 13. februarja zvečer bo seja upravnega odbora Proletarca ter drugih prijateljev lista, da razpravljamo in sklepamo, kako zasnovati kampanjo v tem jubilejnem letu Proletarca in kako ga oteti is dolga. Ta seja bo izredno važna in je potrebno, da se je vsi udeležimo. Zelo izvedljivo bi bilo sledeče: Velika jubilejna priredba v korist Proletarca v Detroitu za časa konvencije SNPJ. Piknik v korist Proletarca v Chicagu to poletje in v jeseni jubilejna priredba. Priredbe v korist lista skozi to leto v vsaki večji naselbini. Aranžirati jih bi morali lokalni naročniki, ki se bi morali v U namen sniti ter se domeniti o pripravah. Jubilejna številka Proletarca naj bi izšla koncem leta. Ob vsaki priliki podvzeti kolekto v tiskovni sklad Proletarca. Ker lani nismo podvzeli nobene organizirane akcije v korist lista, kakor smo storili leto prej, je dolg jako narastel. O finančnem stanju bo na seji 13. februarja poročal upravnik, in o drugih stvareh urednik. Glede koledarja bo upoštevan upravnikov nasvet, da se prične a nabiranjem oglasov vanj še pomladi in gradivo naj se v naprej pripravi, neglede ali -bi ga sotrudniki pravočasno poslali* ali ne. ' Sedanja zamuda je nastala največ po krivdi tiskarne, Id je pričela z delom šele ko je prejela vse spise, oglase In klišeje. Ako bi delala sproti, kot delajo pri drugih koledarjih, bi bilo delo uredniku jako olajšano, ker bi vedel koliko gradiva mu je še treba poslati, tako pa je moral vse izračunati, da ga ni bilo preveč in nepremalo. O teh vzrokih je bilo obširno pojasnjeno v eni prejšnjih številk Proletarca in svetovano je bilo, naj pojasnimo stvar tudi v Prosveti, kar se zgodi. Upravnik Anton Udovich piše v svoji koloni na 2. strani o jubileju milwauškega pevskega zbora "Naprej". Njegova slavnost 40-letnice se bo vršila v nedeljo 12. februarja. V soboto II. februarja priredi veselico žensko drštvo NA« DA št. 102 SNPJ. Vršila se bo v jednotini dvorani. rUOI.KTARKC February K, 1950 PROLETAREC m==r=. MST ZA WTKKJKSK PKLAVSKEgA_LJl)DSTVA. IZHAJA VSAKO SIED6 Izdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, lil. (■I.ASlLt) JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZD NAROČNINA v Zcdinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75 za četrt leta $1.00 Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00 Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do petka popoldne za priobčitev^v_iteyilki naslednjega tedna PROLETAREC Published every Wednesday by the Yugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. ifcUitor: Frank Zaitz Business Manager: Anton Udovtcli . , SUBSCRIPTION RATES: United States. One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1 00. Foreign Countries: One Year $3 50; Six Months $2 00 PROLETAREC 2i>Wl S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 AII It AIIA 31 Ll\4 0l\ Leto za letom mu ob priliki obletnice njegovega rojstnega dneva dnevniki, tedniki in revije pojejo slavo. In sedaj tudi radio in television. . ' ' 1 A dokler je živel, temu ni bilo tako. Pokojni socialistični vodja Eugene V, Debfc, ki je Lincolna visoko čislal, je pred mnogimi leti v raznih knjižnicah prepisal $14.50, ki jih je nabral med po-sctniki banketa v Slovenskem domu v San Franciscu. Vse priznanje Big Tonyju, da se na banketu misli, kako bi Proletarcu pomagal Poleg tega je poslal tudi naročnino za novega naročnika, ki ga je on dobil in to je Leo Koenig iz San Francisca. I Da bi le večkrat imeli take pojedine! San Bernardino, Calif.—Vin-1 cent Pugelj pošilja pozdrave iz tega kraja in potoži, da imajo slabo in mrzlo vreme. Sel je tja v namenu, da se bo na soncu malo opalil, pa mu vreme ni bilo naklonjeno. Joiko Oven: RAZGOVORI Predsednik Truman je odobril načrt za izdelavo nove vodikove bombe, o kateri se je zadnje tedne toliko govorilo. S tem odlokom se je resno začela a-tomska tekma med zapadomjn vzhodom. Kakšen bo končni rezultat, si lahko predstavljamo— Večje blaznosti menda ne pozna zgodovina. Na vse njihove pritožbe in obljube je imel Cardenas samo en odgovor: "Moja dolžnost je, da izvršim ideale revolucije." Neka bogata Mehikanka, ki je bila poročena z nekim markizom v Španiji, je prišla osebno v Mehiko, da pregovori tega čudnega človeka in si reši svoje ogromno bogastvo, ki je obsegalo več kot Homo Sapiens, triumf rtara- deset tisoč akrov zemlje. Dve ve! Stari Mefisto bi krohotal, uri je trajala avdijenca Na vse daveč se od smeha. To je torej njene prošnje in obljube je bil Lorenz človek, kateri hoče ukrasti ogenj samo en odgovor: "To ni ideja korist/am- San Francisco, Calif. Chelhar je poslal denar za Ker-|iz solnca, ne sebi v nov slovar in berilo. revolucije." Obljubila je vse mo- pak v svoje pogubljenje. To je goče stvari in kaj vse da 3tQ,ri za civilizacija, kršanstvo itd. Dve njene peone — ali odgovor je bil Sherman Oaks, C alii. John j strašni vojni, milijoni mrtvih in vedno isti. Ostala je nji le hiša pohabljenih, pol sveta v razva- na1 posestvu z gospodarskim* linah — ali še ni dovolj! Dina- 'poslopji in pa tristo trideset a- mit, nitro-bombe atomske bom- krov zemlje. Vse drugo je bilo be — in sedaj še najstrašnejša razdeljeno med peonejTa grofi- PRVNI ŽITNT SILOS V SLOVENIJI. -1 V naši deželi pravimo Selak je obnovil naročnino, po slal za koledar in listu v podporo $10.50, ter dodal kratek dopis. v katerem omenja, da pogreša one strani Proletarca, ki so bile začasno odvzete. Radi tega je tudi toliko prispeval, da bi listu pomogel; pridjal tudi raz- nent glednico, na kateri je slika le-! SVet pega hotela in pa pripomba, da vodikova bomba, katera naj bi bila končni triumf destrukcije. Kaj samo ena dežela ali konti-podrimo in požgimo ves is dnevnega ter drugega tiska ter iz govorov razne napade, ki so skladišča« ta spravljanje sita "grain elevators". V Jugoslaviji jih osna sc sipali na tega velikana ameriške zgodovine kakor ploha v hu-1 "■N*"- GornJe J« s,ika prvega takega skjadišča. ki Je bilo lani dourju. ' Citiral je iz takratnih najvažnejših dnevnih ter drugih listov surove stavke o človeku, ki da bo zapasel deželo, upropastil njeno bodočnost in s svojim "zmešanim" radikalizom zavedel ljudstvo v zmedo. Lincoln je sedaj velikan v naši zgodovini — bolj kot katerikoli drugi predsednik te republike. Carl Sandburg je o njegovem življenju napisal najboljše knjige. Resnično poglavje o človeku, ki je v najtežjih dneh odločil, da država, razdvojena na dvoje, ne more obstojati. Dasi ni bil fanatično proti suženjstvu, vendar je uvidel, da ne moremo imeti svobodo na severu in suženjsko rajo na jugu. Lincolnov princip je zmagal in od one dobe naprej se je ekonomski razmah Zed. držav skokama večal. Toda jug je še ostal jug. Osvobojeni zamorci so ostali v očeh juga še vedno sužnji in še danes se tam bore za enakopravnost, v kolikor to morejo. V tem listu smo že večkrat omenili, da veličino človeka v zgodovini poudari ne samo njegovo delo temveč tudi kako umre. Lincolna je atentator ubil v gledališču. Napadi nanj — namreč na Lincolna, so s tem mahoma prenehali. A če bi živel, morda bi mu zamorci očitali, da jih je osvobodil ne papirju samo, ne pa . v resnici. A storil je vse kar je zmogel za navadnega človeka prezi-dent, ki so mu njegovi kritiki očitali v življenju neotesanost, ne-olikanost in pa da je vrh tega le navaden tesač za uglajanje železniških pragov. zgrajeno v Sloveniji. To je tista poslanica, katero kadar kdo potuje skozi Burbank, nosi to novo blazno oboroževa-Calif., se lahko v njemu oglasi nje. Pod geslom, da so razgovori ca ga še vedno naziva s "trdovratni peon." Da, na stotine je zgodb in legend o tem človeku, kateri je bil komaj štirideset let star ko je postal predsednik mehiške re- Z UPRAVNIK0VE MIZE Anton Udovich — • .,, ........j " "". - Vsak dan tekom življenja ne- nosom reko, 40 let smo te držali kdo kaj slavi ali proslavlja, se pri življenju, kar je lep rekord nečesa spominja na gotov dan; m vsa čast onim. ki imajo za-na nekaj kar je bilo poglavitno sluge za to. Ali bo njim dal kdo V njegovem življenju in take kaj priznanja? Upam da! Da bo stvari se potem slave leto za le- naselbina dala njim priznanje v tom dokler 6bstoja — pa bilo to tem. da jih poseti v polnem številu na omenjeni dan ter stem pokaže.'da upošteva one, ki se Eno takih zelo redkih proslav trudijo ohraniti našo pesem, bo imel milwauski pevski zbor Niso mi znane podrobnosti te-' NAPREJ prihodnjo nedeljo ga zbora skozi vsa ta leta, moral 12. feb., ko bo proslavil 40-letni- bi jih opisati kdo, ki se je udej3 publike. V šestih letih njegove . v, .... - « .—,----„-----, vlade je razdelil več zemlje mod niihTT F*. h VanJV Ru"i0 P« zapadni j kmete kot so je prej v vieh * njin anen, ko ijuaje veliko po-' Svet — in v prvi vrsti mi» na- Kalifornijo, | ravnost na pot, katera nas pelje direktno v pogubo. ; tujejo, posebno v sem prepričan, da se bo njegovemu vabilu marsikdo odzval— ker "svoji k svojim" še vedno velja. tih revolucije. Njegov program je bil: Prvič—razdelitev zemlje med kmete, drugič—podvig živ- Drugače je položaj precej nor- ljenskega standarda delavcev. v življenju posameznika ali organizacije ali države. KSKmIi ■ . Vi iS« I KAJ BO PREDSEDNIK TRUMAN V OČEH AMERIŠKE IN SVETOVNE ZGODOVINE? V New Yorku grade velikansko palačo, ki naj bo novi dom organizacije Združenih narodov. Svojo prvo palačo ima v Genevi v Švici. Je ogromna stavba ih stala je prav tako milijotoe dolarjev kakor bo ta, ki jo sedaj postavljajo v New Yorku. Stavbišče zanjo je podaril potomec oljne dinastije, John Rockefeller ml. Pogojno seveda, da je do-tično vsoto lahko odbil od svojega dohodninskega davka. Torej jo resnični prispevatelj stavbišča stric Sam, a Rockefeller pa ima sloves Tadi tega daru. Organizacija združenih narodov je bila največji sen pokoj? nega Roosevelta. Predsednik Truman, ki ga je nadomestil, ji je napravil nagovor; klical je v mir. V vzajemnost. • A vse se je glasilo z vseh strani nekam neprisrčno, neiskreno - - brez da bi kdo res pokazal kaj vere v Njenega kovarja, ki so ga vsi pričakovali sebi in vsemu svetu v vzpodbudo, ni bilo več. Zakopan je v Hyde parku. V Genevi samuje palača lige narodov, v kateri se leno premika nekaj komisij sedanje organizacije združenih narodov, v nji 'je nekaj stotin klerkov in drugače pa izgleda kot ogromna mrt-vaščina. Urednik tega lista jo je opisal v Proletarcu in v Ameriškem družinskem koledarju Palača društva narodov je bila zgrajena tf veri — oziroma Ar duhu Wilsonove zamisli za mir. Wilson je skrušen umrl. Liga narodov ni nikdar postala društvo mirui Rooseveltova organizacije združenih narodov je prav tako le ustanova za prerekanja in intrigiranja — dasi ne po njegovi • krivdi. Tajnik OZN, Tygre Lie, je obupan, dasi tega ni še kar tako naravnost izjavil. A dejal je, da ga več ne mika še v nadalje sprejeti to službo. Zastopniki malih dežel se v OZN na sejah pomenkujejo med sabo: ne bo nič — zaman prihajamo na ta zborovanja v Lake Success — to je navsedanje le tribuna, s katere se kregata med sabo Sovjetska zveza ter Severna Amerika; namreč Washington in Moskva. Ta drama traja dalje. Začela se je z napovedjo "mrzle vojne" med njima. Kdo jo je prvi pričel — o tem si državniki niso ali pa si no- • če j o biti na jasnem. Moskva trdi, da vse vojno hujskanje prihaja iz Zed. držav in sekundiia jim Anglija. Washington odgovarja, da Je tej napetosti kriva sovjetska komunistična agresivnost in brutalnost, ki jo uganja nad podjarmljeniml ljudstvi. > ( Vzlic temu — zgradba OZN se pod vodstvom stavbinskih mojstrov dviga, toda zgradbi miru po svetu pa so tla bolj in bolj izpo^siana. Vlada Zed. držav Rusiji nič ne zaupa. Računa, da je vojna z njo več kot mogoča — mnogi menijo, da je neizogibna, pa brze v naših arzenalih z izdelovanjem atomskih bomb. Baje jih imamo že na klaftre visoko. To bi se morda koncem konca še nekako umirilo, a v Wash-ingtonu, v New Yorku in v Londonu so se domenili, da se sovjetska agresija pomika v Sredozemlje kakor lava in treba jo je zajeziti. Predsednik Truman je prišel pred zvezni kongres in mu proglasil svojo doktrino borbe proti komunizmu vsepovsod po svetu. Piedstava je bila seveda že v naprej pripravljena — treba jo je bilo le še dramatizirati. Od tedaj dalje gre s slabega na slabše. i co svojega obstanka "Zelo redko slavnost", sem dejal, ker malo je zborov v Ameriki, ki bi se mogli ponašati s tako častno obletnico. Saj če pomislimo — delati 40 let na kulturnem polju, je to res nekaj kar bi morala vsa naselbina slavit!. ; Take dneve bi morali proglasiti za kulturni praznik naselbine. Vzdržavati pevski zbor je vse kaj drugega kakor pa kake druge organizacije, kot so društva in podobno. V podpornem društvu da le plačaš svoje obligacije pa si lahko član; bržkone, da poseča društvene seje raznih organizacij komaj 5'v članstva, ne velja pa to za pevski zbor. Ako se aktivno ne udeležuje «aj članstva, to je pevcev in pevk, potem zbororovo življenje ni dolgo. Kdor izostaja od vaj, stvoval v njemu, kar upam, da bo ob priliki kdo storil. V imenu uprave in Prosvetne matice, katere je omenjeni zbor član, "Napreju" ob tem redkem jubileju iskreno čestitam. Njegovo irpe že sAmo na sebi mu Florence, Colo. — Agnes Luk-man je obnovila naročnino in prispevala listu v podporo $1. Walsenburg, Colo. — Mary Tomšič je obnovila naročnino in praVi, da j j je zelo žal, ker ne more pomagati s kako podporo Proletarcu. O — saj razumemo; mogoče se bi dalo ob priliki kakega naročnika dobiti, kar je tudi podpora listu. Joliet, III. — Louis Gornik je obnovil naročnino. La Sal le. III. — Frank Zibert je obnovil začasno naročnino. Hammond. Ind. — Mrs. John malen. Tajnik zveznega poljedelskega departmenta, Brannan. ima načrt za odpravo 50.000.000 bušljev krompirja, katerega se bo enostavno kemično uničilo. Na trgu je krompir, saj kot mi pripoveduje moja žena. še vedno precej drag Kar se mi precej čudno zdi je to, da je še toliko lačnih ljudi na svetu — in mi uničujemo živež — dočim pošiljamo igrače otrokom v Evropo. » O zgodovini Mehike. »Nadaljevanje) Lazaro Cardenas se je rodil enoindvajsetega maja leta 1895 v malem mestecu Jiquilpan, v državi Michoacan. Bil je eden izmed osmih otrok revne tipične tati! Kličem in let« "NA- veleva — ne želim, še THT PREJ"! } Da bo spored izredno bogat prid* to, da bosta sodelovala, tudi moški zbor "Lilija" in zbor "Planinska roža." Poleg njih bodo gostovali na tej slavnoeti tudi čikaški igralci Progresivnih Slovenk krožka 9. ki nastopijo z igro "Trije vaški svetniki". Toraj kot zgfeda bo to res velik praznik za naselbino, ko tako lepo vsi skupaj sodelujejo. V Chicagu je bila ta igra uspešno vprizorjena in dobro sprejeta. U ver jen sem, da bo v Tretjič—šolstvo, priliko za izobrazbo vsem. četrtič—izboljšanje zdravstvenih razmer. To je bil ogromen program šestletnega načrta, še posebno za sedem milijonov Indijancev, kateri so bili skoro brez pravic. Spominjam se teh stvari ko sem bil z družino prvič v glavnem mestu Mehike leta 1939. Kot vsakega turista, je bila tudi moja prva pot v grad Chapultepec, kjer je stan mehiških predsednikov. Bil sem iznenaden ko so mi povedali, da sedanji predsednik ne stanuje več v tej "palači ampak V mali hiši v bližini mesta. Drugi dan, ko sem obiskal narodno palačo, sem imel priliko videti stotine peonov, v večini Indijancev, ki so čakali za predsed- bil Yuratovich je poslala vsoto z* mehiške rodbine, čeprav ubo- mško avdijenco. Res< £ ni , k0,edar £?• ren°W m hli H -vadni predsednik. John " r * (Dalje v prihodnji števil škoduje sam sebi in zboru, ker Milwaukeeju ravno tako. Obilo učitelj mora biti vseeno plačan,! uspeha vsem! če so na vaji vsi pevci ali samo 7J.J ^ . . ... polovica. In zbor. ki je šol skoz, P' Z redn,m P°roc,lom čtiri/iocotlo«*^ _____i- i _ »»prej. ___' ^ štiridesetletno delovanje, j e marsikaj poskusil. Koliko tisoč ur prostovoljnega dela je mor*>l nekdo žrtvovati, da se lahko proslavlja ta jubilej! Pa ne samo čas, tudi denar je treba žrtvovati pri tem — in zakaj? Zato, da je naša pesem živela v naselbini vsa ta leta, da se lahko zbero oni, ki so aktivni in s po- O še nekaj." V Prosveti sem čital, da je naš zastopnik Anton Jankovich zbolel in da je v bolnišnici. Proletarec se pridružuje Prosveti v želji, da bi Tone č*m-piej okreval — tudi mi mu kličemo — ne se podat! Oakland, Calif. — Anton Tomšič je poslal listu v podporo Indianapolis, Ind. ran Je obnovil naročnino. Astoria, L. L, N. Y. — Mike Trojansek je obnovil naročnino. Burton, Ohio — John Brescak je naročil ponovno knjig za $9.50 in 50c pa prispeval listu v podporo. V novembru sem mu jih poslal precej velik kup, pa kot zgleda je že vse prečital. Žal, da spet ne bom imel vseh kot jih želi. Pa saj znjim se je nekako lahko "poglihati". Moskva -— se zdi — v tej igri z mrzlo vojno ni hotela prenehati in tako smo dobili iz Washingtona obvestilo:'ker ni na oni strani (v USSR) še nobene volje za spravo, odredim, da n#j ima naša vojna produkcija nalogo izdelati hidrogensko bombo. Propaganda trdi, da je tisočkrat jačja kot pa je atomska bombo in menda pettisočkrat močnejša kot pa je bila prva naša atomska bomb.a, ki je bila vržena na Hirošimo ter v sekundi pokončala 140,000 ljudi. Sedanja lahko spremeni v smrt in prah v sekundi milijonska mesta — torej čemu graditi palače miru, ker vzame nič koliko dela in na milijone dolarjev stroškov, ko pa bo nekega dne vse mahoma pokončano? Harryja Trumana oglašajo za zgodovinskega predsednika Zed. držav— prvič vsled njegove protikomunistične doktrine, in v drugič vsled njegovega povelja, da naj sedaj, ko nam preti nevarnost napada, izdelujemo tudi hidrogenske bombe —■ ne zato, da jih bi mi proti komu rabili v svrho napada, ampak da Se bo možni napadalec stokrat premislil predno J>i storil kak drzen korak. Nesreča pri vsem tem je, da oboroževalna tekma vedno privede v vojno. To potrjuje vsa zgodovina. In druga nesreča je. da sedanja vojna histerija in strategija ne stremi več po uničenjih "sovražnih" oboroženih sil temveč le po porušenju mest in masnemu pokolju civilnega prebivalstva. Upajmo, da naš sedanji predsednik človeštva ne bo pahnil v vojno. Kajti če ga bo. bo njegdvo ime imelo v svetovni zgodovini, ako jo bo po tretji svetovni vojni še kaj ostalo, slab sloves. .' Istotako upamo, da bodo tudi v Moskvi postali strpnejši in se rajše zaVzeli delovati resnično za mir kot pa ga riskirati v veri, da se kapitalizma ne bo moglo zrušiti brez nove velike svetovne vojne in revolucij. Naj bi na obeh straneh>ajše dali razvoju čas, da v miru deluje kot pa povzročati človeštvu nove vojne kata strofe. v / Cleveland, Ohio — Andy Bo žič, o katerem sem že minuli teden nekaj malega sporočil, da je prinesel v imenu kluba št. 49 JSZ $100, listu v podporo in $ll članarine Prosvetni matici isti klub, je bil tu par dni. Ne vem kakšne vtise je odnesel iz Chicaga, najbrž ne najboljše Mislil sem, da se še vidimo, pa se nisva. V petek se je udeležil let ne seje Slovenskega delavskega centra; ko je seja minila sem še jaz domov, ker je bilo žev pozno pa tudi navado imam, da grom nekaj Časa spat vsako noč. V so boto sem bil ves dan v uradu do sedme zvečer, nato sem šel ve čerjat in se nisem vrnil. Med tem je pa Božič prišel v urad kar mi je povedal urednik. Zvečer pa je odpotoval. O tem klubu bomo ob priliki več govorili; zadnjič, ko je klub št. 27 JSZ prispeval, kot je bilo že poročano, sem dejal, da se najbrž ne more noben klub ponašati s toliko požrtvovalnostjo pa je drugi klub v ravno istem mestu prekoračil znesek prejšnjega. 2al, da ni še več takih klubov. Pa saj Cleveland je glavno pozorišče vsemu sloven skemu gibanju. Cleveland, Ohio — John Krebel je poslal znesek za 15 na-ročin, med njimi, o katerih še nismo poročali so Stefie Tomšič* Camilius Zarnik, Frank Svigel in Andy Korenčič. In listu v podporo so prispevali. John Božič $2, Andy in Mrs. Korenčič $2, John Kozel $1 in trije prijatelji $1. / / Se Cleveland — Anton Jankovich, o katerem sem že v začetku omenil, da je bolan, je nam poslal naročnine za Johna Lužarja, Cirila Urbančiča, Antona Veh*r-ja in Michaela Verbicha; to so (Konec na 3. strani.) skončal šest-razredno šolo — viije šole nI bilo in oče je bil prereven, do bi'ga poslal v glavno mesto. Kot Juarez je tudi on postal tiskarski vajenec in pozneje je dobil službo mestnega ječarja. Ko je Victoriano Huerta, po umoru Madera, začel kontra revolucijo, je ©semnajstletni Lazaro izpustil edinega jetnika, katerega je imel v zaporu in se pridružil partizanom. S tem se je začela njegova revolucionarna karijera. Z dvajsetim letom je bil že kolonel — in ko je postal leta 1920 Obregon predsednik, je petindvajsetletni Cardenas dobil šaržo— generala. To so bila leta učenja, katera so mu služila v poznejših letih. Nekaj kar ga je posebno razlikovalo od drugih politikov in generalov je bilo njegovo poštenje. Ko je bil poveljnik vojaške posadke v petrolejskem mestu Huasteca, mu je ob obisku ameriški petrolejski ravnatelj pripeljal v darilo lep nov avto modela Packard. To ni bilo nič izrednega, samo navada, da kadar je prišel nov vojaški poveljnik v tisti distrikt, se mu je podarilo avtomobil. Cardenas je to darilo odklonil, na veliko žalost njegovih podčastnikov. Imel je takrat neko staro podrtijo (Hudson), katera je pqr dni za tem izdihnila. Ponovno mri je ravnatelj ponudil nov Pafckard. Cardenas ga je spet-MkIonil ter si kupil nov skromni "Dodge" na mesečne obroke. Tuji kapitalisti so že zgodaj spoznali, da imajo opraviti s človekom drugega kova Ko so Vera-Cruski trgovci posodili 20,000 pesov Obregono- vi armadi, v prepričanju, da ne bodo več videli te svote, je Cardenas, kateri je bil odgovoren za to posojilo, v enem letu povrnil ves ta znesek. Torej ne-caj kar ni storil še noben vo-aški poveljnik v Mehiki. Ali največje začudenje v deželi je povzročil slučaj, ko je dobil na roko 100,000 pesov za izredne vojaške potrebščine in je na koncu termina povrnil državi 93,000 pesov, češ, da je lahko vse eno ojalen brez te izredne plače. Kot guverner države Michoacan je takoj začel z deljenjem zemlje. Bogati veleposestniki so mu nudili vse mogoče, samo, da bi zemlja nJim ostala, ali zastonj. Mnogo čitateljev Proletarca najbrž želi, da skončam to zgodovino o Mehiki. Res je, da sma nisem vrjel, da se bo tako raztegnilo. Ali kadar začneš— ne moreš končati in tako je tudi v tem slučaju. Ali v prihodnjih par številkah upam, da končam. Prijateljem lepe umetnosti in pa tistim, kateri bodo v prihodnjih mesecih obiskali naše mesto, svetujem, da si ogledajo veliko razstavo umotvorov slovitega holandskega slikarskega mojstra Vincenta van Gogha, katero je v našem Art institutu. Več o tem umetniku v prihodnji številki. Naše gibanje Tone Jankovič ima prav. (Konec na 3. strani.) Če \i%VAV«WAW.SV\W»%S%%%V Tole mi ne gre v glavo? Čemu nihče izmed slovenskih beguncev noče priznati, da niso zbežali po zmagi zaveznikov'h svoje rojstne domovine it strahu pred "komunizmom", temveč raditega. ker so kolaborirali s Hitlerjem in Miissolinijem, to mi nikakor ne gre v glavo! Tudi tega ne zapopadem, kako da zdaj, po tolikšnih stroških vojne baš naš državni department te ljudi tako proteiira — mar nI* kakor ne more doumeti, da Mi bežali it svoje rojstne domovine edino tato, ker so bili na sovra* znikovi strani ter mu pomagftli? Z UPRAVNIKOVE1MIZE (Konec s 1. strani) obnovljeni in novi so pa John I eden 1950, za kar je poslal $10. Debelak, Frank Mervar, Mrs. M., Torej $3 za koledarje in $7 li-Nosan, Mrs. Frances Stefančič, stu v podporo. Ob enem pri-John Samanich in August Zurc. pomni, da je škoda, ker se neka-|kot menda zdaj dobiva list pod Tudi on je v tem pismu sporočil teri tako malo zanimajo za svojItem imenom' Toraj ga bomo pre- | field, III. Pravi, da tam so ko-■ marji čedalje bolj nadležni. Saj tudi tukaj leta nekaj okoli Uses, ki pa ne seže samo do krvi, včasih gre celo do kosti. ciscu res udartc Prav zaprav bi bil "kranjski hribček" s tem ves razdejan. Dvorana sicer ni velika vendar je za potrebe te naselbine Shurpsville, Pa. — John No-1 dovolj prostorna V nji je velika vak mi je sporočil, da on ni Jože, j pivnica, v kateri tudi plešejo Poleg nje je še posebna plesna o že imenovanem A. Božiču. Carrollton, Ohio—Mary Cek je obnovila naročnino in potoži o slabem finančnem stanju. % Fairport Harbor, Ohjo — Lovne Baje je poslal m zase, za Alojza Grželja in za An- dvorana. V zgornjem nadstropju je dvorana, kjer so seje društev, in pa čitalnica, ki jo vodi lasten razred in ob enem za nje- krstlIi zato je nam sporočil, gove liste — to je delavske li-|°menja« da ima več letnikov ko- ste. Proletarec se mu dopade in 1 ledarj«. bi jih rad komu daro- klub Slovenia. Dvorana je pri- mu želi obilo uspeha/ I val- Pred leti Jih je pošiljal v pravna tudi za svatbe ter za ve- * stari kraj, ko jih je enkrat sam selice društev. Nedavno so skle- .....................Port Washington, Wis. Frank preči tal. Zdaj jih je pripravljen nili povečat* in modernizirati renc Baje je poslal naročnine Les*0Vs«;k Je obnovil naročnino poslati nam, da bi jih poslali v kuhinjo ker dosedanja je bila *' • ...... za dve letl- naročil koledar m stari kraj, če ne, jih bo pa sam premajhna. Torej bodo v bodoče d*eja Kapel. Lfctu v podporo pa z'^sek za njega za leto je prispeval $2 30. l?49Jn 1950' In hstu V P^P0™ $1. Več teh naših naročnikov Wads worthy Ohio — John naroča oba koledarja na enkrat, Yentz je po&lal znesek za kole- ne mislijo, da je prepozno dar. za še Ldmond, Oklahoma Knafelcu je nekdo izmaknil Pro-letafcu št, 2198, pa je nam pisal zaqj in poslal eno desetico za stroške. Da, nekateri že eno številko težko pogrešajo. Fayette, Pa. — Anna Blatnik je poslala znesek za dva Družinska koledarja,. preteklega. Listu želi, da bi p , jdolgo izhajal in da bi tudi po-lan u polnOma ozdravil iz svoje zdajr ne boleznL Walsenburg, Colo. — Edward Tomsic' je sporočil, da društvo W. Aliquipp^, Pa. — George 299 SNPJ ostane včlanjeno v Smrekar je poslal naročnini za tej ustanovi. Ta mesec bo prišel Antona Rožanc in Štefana Ur-1 na letno sejo glavnega odbora sich, znesek za dva koledarja in SNPJ in se bo oglasil tudi v na-listu v podporo sam G. Smrekar šem uradu, da se pogovorimo o $1.30, in Anton Rožanc $1. | tem in onem. Hcrminie, Pa. — Anton Zor- Eveleth, Minn. — Louis J. nik je poslal znesek za 33 obnov- j Lesar je poslal članarino Pro-Ijenih naročnin. Med temi sle- svetni matici za društvo št. 69 deči še niso bili omenjeni: Mary | SNPJ $6. Ursic, Morgan. Pa; Slovene So- tja poslal. »Iv nji pripravili še kaj drugega Najbolje je, da jih Novak sam 1 k0t le hrenovke> ki Ameri-pošlje, ker mi nimamo posebne *®m. ozna*uj«jo M "hot dogs", sreče s pošiljatvami. Ravno ta Um Je Imel U klub v tem do' teden smo prejeli iz informacij-!"111 Zeio uspel° "vinsko trgatev", skega urada v Lubljani, kjer je Dne 21. januarja to leto pa je uposlen dobro znani Zvonko priredil banket. Vstopnina, s Novak, pismo, da koledar, ki prosto jedačo in pijačo, je bila sem ga jim poslal na njegov na- $3 za osebo. Kdor se ga ni ude-» , ♦ ~ • i s,ov 15julija m. I., ie ni prima-1 naj mu bo kar žal, kajti t/ hI, *» J ^ sporoči pri ka- hal v Ljubljanb Ne yer/kje br postrežba in z*bava je bila vred-tera društva so se priglasila ali se bu ustavi| saj > na ye- R $3 Vgi ' plačala članarino Prosvetni m«. Lu, da na, grc naJravnafit y Ljub. dane volje stolorav^telj ban- ljano, brez da bi se kje kaj mu- k«ta je bil Jože Fabian. Vsakdo, dil. ki je hotel kaj povedati, je dobil I Zdaj bom poskusil še v tem da *>esedo Tudi Jaz sem vprašal za ga bom poslal priporočeno ' dovolenje, se okorajžil ter na-~ .. . pravil "spič" v korist Proletar- Cvetko Kristan je nam iz Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) . Samo na dopust grem," je Odvrnila. "Zakaj sprašuješ?" "Stuhec je povedal, da je nadzornik pri njih rekel, da se z ta med Stalinom in Hitlerjem že 20 tisoč pristašev "partijske1 linije" na plačilni listi zvezne vladi' — mnogi izmed njih v državnem departments Kmalu bodo začeli trditi, da je vsa demokratska stranka le ne'kaku podružnica komunistične partije. RAZGOVORI fconec z 2. shrani) je papež napovedal sveto-letni , . jubilej - zakaj bi ga ne imel doP^sta boste več vrnili naš Proletarec! Jaz vem, da nas Sem* je še precej živih, kateri bomo dostojno proslavili to naše jubilejno leto.'Program bo izdelan v kratkem. Slov. soc. pevski zbor Naprej v Milwaukeeju bo praznoval svoj 40-letni jubilej v nedeljo 12, februarja. Milwauski sodru-gi, kateri nas ob vsaki priliki po-setijo — so v resnici vredni, da njim te njihove obiske v največjem številu — povrnemo. Zato 12. februarja vsi v Milwaukee! ciety, Bridgeville, Pa.; Mrs. T Petrovcic, Oafton, Pa.; John Opeka, Oakdale, Pa.; in Matt Guzel. Poleg vsote za omenjene naročnine je v nji znesek za nove naročnike — ena celoletna, 2 polletne in 1 četrtletna. Listu v podporo so prispevali Mrs. Petrovw $2, Joseph Kocjan $1, Anton Kozoglav $1, Frank Augustin $1, Matt Maurovich $1 in Anton Premrov 50c. Poleg tega je zvišal naročnino koledarjev s 50 na 105, s pripombo "Če ne bodo preveč pozni.", Iz tega poročil* je razvidno, da je naš zastopnik resno na delu in želimo, da bi lahko še dolgo na-aljeval. Ralph, So. Dakota — Joe Pin-tar je poslal naročnino in denar Gallup, N. M. — Anton Gan- tar je poslal članarino Prosvetni drugim blagom precej točno pri-matici za društvo 120 SNPJ $3. dejo na svoje mesto. Ljubljane sam pisa./da *eU v* VudsWatT /e ^^ V stvari, ki jih imamo tu v zalogi, pa kaj pomaga, če tudi mu pošljem, je vprašanje če bo dobil? Oni menda še najbolj sigurno pridejo tja, ako jih denete v zavoj z drugimi potrebščinami, ki jih navadno pošiljate svojcem v domovino, ker zavoji z živili in vreden podpore nas vseh. Nato sem še dodal, da bom pozneje pobiral prispevke zanj. Vsak cent v njegov tiskovni sklad mu je dobrodošel. Ko sem s kolekto pričel, sem dejal, da imen ne bom omenjal, Giza se je zdrznila. "Ali je res, Stuhec?" je vnrašala. Fant je vstal in bil ves Ydeč. Po zadnjih dogodkih ni bil več tako trden. "Ne vem," je dejal, "saj nisem nič rekel . . /j Vse izpraševanje je bilo zaman. Stuhca so doma po nadzornikovem nasvetu naučili, naj drži jezik za zobmi! Lagal je celo, da nadzornik ni bil pri njih tisti dan! "Vrnila se bom," je naposled dejala Giza otrokom. "Ta čas vas bo učila gospodična Oliva. Glejte, da ml t* boste delali sramote!" A ne samo pri Štuhčevih, tudi v šoli so bili prepričani, da se Giza ne bo več vrnila k Svetemu Ivanu, razen po svoje stvari in po — slovo. $mon o tem sploh 1,000 ton. Sedanji petletni načrtf ni dvomil in je nadzorniku pri določa, da bo doseglo prfdobiva- Stuhčevih svetoval, da je treba nje nafte na koncu sedanje pet- Gizo brezpogojno premestiti, ker letke 450,000 ton. Pri razisko- PreJ ne bo miru in reda pri vanju naftinih ležišč so doSegli' Svetem Tvanu". Najmanj pa je geologi sijajne uspehe. dvomil v vse to kaplan, ki je do- Začeli so tudi predelovati olj-1 bil pri nadzornikovem obisku ne škriljavce, iz katerih dobiva- tak "darec! Vsi so vedeli, (da ka- Jugoslavija v velikih akcijah za uporabo prirodnih bogastev (Dalje s 1. strani) inozemskih družb. L. 1939, se samo Strabane, Pa. — Frances Bar-tol je poslala za članske znamke kluba 118 JSZ, in članarino Prosvetni matici za isti klub $12, skupaj $32.45. Iz istoga mesta je Jacob Pav-cic poslal članarino Prosvetni IZ URADA BIG" TONYJA matici za Gospodinjski klub dru-1av,ulV * štva 138 SNPJ $6. ' letarca mahml je upravnik v 2195. številki Pro-po "big" Tonetu, česar nisem zaslužil. Moje Milwaukee, Wis. — Frank priporočilo uradu in Proletarec Perko je poslal članarino „ Pro-j sta se srečala nekje na potu. znašala $14.50. Nekateri so dali po dolarju, drugi manj. Predno sem s tem delom pričel, sem obesil svojo koncertinO na vrat ter šel od omizja do omizja in iz nje prešal lepe sloven- nau ..,,! /s * ♦ , . iske melodije. Vse posetnike sem Oakland, Calif. ~ Citatelji so u y boljšeVazpoloženje gotovo opazili, kako z veseljem sebe pa utrudi|J Bi| nečen, ker je bilo na tem banke- le skupno nabrano vsoto, ki je i° bencin in razne druge desti-P'an tega ne bo pozabil! Vedeli innčnln tli CA KT^.1__A.__•__l l ■ lata U,» >vskMtU«JU..:____ill OH SO tllHi rl a ci in 1».. _____1 _ late. Po osvoboditvi so našli ve-1 Pa so tudi, da si je kaplan zelo like plasti gline, belega boksita, dober z Markom Kranieem, ki sljude, kvarcita, mavca, grafita in kremenčevega peska. To je omogočilo odprtje nekaterih to- je bil strah in trepet Štajerske dežele. gorice same pomagajo? se je smehljal Miha — Zares, kako naj si ta težka trudna ilovica suma. pomaga, je čutil Matija, ko je odhajal z Gizo od Svetega Ivana. In v slutnji, da se nikdar več ne bosta vrnila sem, je čutil, da je ljudi samo rahlo vznemiril, da pa jim ni mogel dati tistega, kar bi potrebovali. Tudi je vedel, da jih je sicer, vsaj nekatere pritegnil, a ne do sebe. pač pa do Mihe. Za Miho pa je takrat že dobro vedel, da pričakuje pomoči samo še od drugod. "Ne bo prej spoznal," je dejal Matija Gizi spotoma, "dokler ga ne bodo odrinili, dokler se ne bodo drugi polastili oblasti, on bo pa ostal še~naprej dekla!" Počitnice pa niso bile dolge. Giza je po nekaj dneh dobila domov odlok, da ji je banska uprava odobrila samo desetdnevni dopust in naj se zato nemudoma vrne na službeno mesto. Skriven predlog za njen odpust iz službe ali vsaj za premestitev se je na -.je "izgubil", pač pa je naključji» hotelo, da je prišel prav tedaj odlok, da je napredovala v višjo skupino. Po njuni vrnitvi se je položaj pri Svetem Ivanu jasnil. Vsaj Matiji se je zdelo tako. Giza je poslej imela kar dobre odnose z vsemi učitelji razen s Smo-nom. Mladi so jo češče obiskovali. Zdaj sta prišla France in Manca. potem spet Oliva in Pavla. Prišel je celo Rozman v svetni matici za Federacijo društev SNPJ za Južni Wisconsin $12.00. Fort Pierce, Florida — Paul Berger Je nam sporočil, da se bosta vrnila z soprogo nazaj v za koledarja, to je eden 1949, in Chicago, o pardon — v Brok- (Konec s 1. strani) francoski Afriki bi dobila novo vzpodbudo. V tej stiski se francoska vlada nadeja, da ji bosta pomagala Amerika in Anglija — toda kako naj ji pomagata? Ali naj pošlje Truman v Indokino generala MacArthur-ja z našo armado, da porazi Viet Nam, ki francoske vlade nikakor ne mara? Kaj bi reklo javno mnenje po svetu, ako bi francoski imperializem v Aziji rešili z oboroženo intervencijo? Res je položaj francoske vlade v teh okolšiinah neprijeten. Ako bi Francija takoj po vojni priznala neodvisnost Indokine ter sklenila z njo trgovsko in obrambno pogodbo, pa bi sedaj ne imela te blamaže. Toda Francoski imperialisti se ne morejo sprijazniti z resnico, da je starih kolonijalnih imperijev konec, pa so tiščali nazaj v Indokino. Ako bi bili razsodni, bi bili iz nje lahko častno odšli. Tako pa se bodo morali vrniti brez slave in osramočeni. KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST "PROLETARCA"? • Pridobivajmo mu NOVIH (urednikov i • Ohnavljajmo naročnino TOČNO čim poteče • Afitirajmo med drugimi naročniki, da store late / , , i / i ■ i e Prispevajmo v PROLETARY K V tiskovni vklad in pri poroča jmo te tudi dragim • Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev , in druge stvari * • < - • Naročajte slovenske In angleške knjige is PROLETARCEVK knjigarne • Poskrbite, da si nareče AMERIftKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi Uiti, ki tega še niše storili e Naročite KOLEDAR tudi svojcem v starem kraj« in enako PROLETARCA. • iS t Vsakdo naj stori za naš list kolikor more, pa bomo vse težave zmagovalil Predno nam pošta Proletarca dostavi', je star že teden dni. In tudi poročila se vsled te oddaljenosti zakasne, zato vzame mesec dni, predno sem zvemo, da so poslane copake prejeli. Zato mi ni bilo všeč, ker se je "znesel" nad mano vsled mojega pisma, češ, da ne berem Proletarca. Rečem mu le to: "Not guilty!" Morda bo kdaj nanesla prilika, da se osebno snideva, pa se bova o takih stvareh podrobno pogovorila. Boljše je, da smo si med sabo v soglasnosti kot pa da bi izgledalo kakor da se "špikamo". Prijazno slovensko naselbino v San Franciseu — takozvani "kranjski hrib" — podirajo. Izgleda, kot da bi bila bombardirana. Država gradi novo veliko glavno cesto ravno preko slovenske naselbine. Nekatere hiše, ki so bile tej gradnji v napotje, so prepeljali drugam, precej so jih podrli, ah pa le V napol, tako da res žalostno izgleda. Ko bo vse očiščeno ter preurejeno, pravijo, da bo zopet lepo. A vseeno se ti milo stori, ko vidiš, kako je bila ta stara naselbina tako porušena. Marsikdo naših ropakov, ki se je na obiskih v San Franciscu oglasil na "kranjskem hribčku",! tu tudi veliko mladine. Ko sem igral ameriški komad, so peli angleško, kadar slovenskega, pa zapeli v našem domačem jeziku, med njimi pesem "Pod mojim okencem", a nismo šli ven pod okno, zapeli ^smo Jo kar v dvorani. Ta pesem je tu zelo popularna. < V—- •i Ko sem odlsetnikom lepa hvala za prispevke. Ni veliko, a je bolje kot nič. Iskren pozdrav čitateljem tudi od naše mame in seveda vso srečo pri vašem delu in v raznih drugih aktivnosti vam želi — Anton Tomšič. svojem tavanju. Kaplan je z je-o ,, , ]z<> spoznal, da se v šoli ne more i. • , , .. i odhodu Klemenčevih je na nikogar nasloniti Ostal mn varn za izdelovanje električnega nastalo pri Svetem Ivanu mirno ; je samo^mon^ ka erega pa ie m navadnega porcelana, samota, vzdušje A za njima se je čutila[Lvmiil, ker^e sluti^ neka praznina, ne v vaseh, pač življenju nekaj umazanega, tempa v soli. Rozman je taval po bolj, ker se mu je zdelo, da nje-Svetem Ivanu, pa se mu je zde- govi obiski h Korenovima niso 10 da se prt tem boju m najlepše prijateljski, marveč da se tam ognjevarnega materiala itd. Za industrijo stekla so zagotovljene vse potrebne surovine. Raziskujejo tudi zemeljski plin, ki ga je v Jugoslaviji precej. Mnoga izkazal. Grizlo gaieVprsrtTŽT- nekliX'te tamosnia mesta bodo kmalu 7«- tekal se je k mlajšim učiteljem I tamošnja mesta bodo kmalu za čela uporabljati za kalorične elektrarne naravne pline namesto premoga. Doseženi uspehi najbolje dokazujejo pripravljenost in odločnost jugoslovanskih strokovnjakov. Skoda, da je v Jugoslaviji malo strokovnjakov v geološki znanosti.* Zato so Jugoslovani posvetili veliko skrb izučevanju novega tehničnega kadra. Odprti so sedaj razni tečaji in geološki tehnikum, kjer se bo izurilo na stotine novih tehnikov. Ob koncu petletnega načrta bodo prišli s fakultet visoko kvalificirani geologi — prvi po osvoboditvi jugoslovanske države. KOMENTARJI (Konec s 1. strani) glijo in Italijo. Toda podpore, kakor so jo na ameriške stroške deležne že ves čas po vojni Anglija. Francija, Italija itd*., te nima Jugoslavija nič. Paketi posameznikov sic*r pomagajo po-edinim družinam, a moralo bi jih biti stotisoče več. Vzlic temu, se spominja gostilne, ki jo jelako se n€ nepredvide obratoval na 18. ter San BmnolVaneRa ~ka^a vojna provoka- Martin Judnich. On in njegova soproga sta bila zelo postrežljiva in poznana ne samo v svojem okolišču temveč vsem, ki so prihajali na ta hribček od "blizu in daleč". Njune gostilne ni več. Oba pa že par let krije ameriška gruda Torej shajališče, kjer so se naši zabavali in prepevali slovenske pesmi, Je bilo ko sem bil zadnjič tam do malega porušeno. Izgleda res kot da bi bilo bombardirano. Sreča za to slovensko naselbino na "kranjskem hribčku" je da ni država za gradnjo svoje velike ceste vzela tudi zemljišča, na katerem stoji Slovenski dom. V njemu imajo seje vsa slovenska društva v San Franciscu_ menda jih je osem vseh skupaj. Vzeli so od domovega stavbišča le kos zemlje, kar pa Slovenskemu domu ni napravilo nikake škode Seveda, za odvzeti del parcele je dobil dom odškodnino, kot so jo prejeli tudi vsi drugi rojaki, ki so jim vzeli stavbišča, preko katerih gre nova cesta. Ako pa bi vlela državna oblast tudi prostor Slovenskega doma, potem pa bi bil to za slovensko naselbino v San Fran- cija na meji, kak atentat, ali če se bi zanetilo sabotažno delovanje — bo Jugoslavija svoje težave prebredla in v nekaj letih bp res v stanju dvigniti življen-ski standard do zadovoljive višine. Danes še ni blizu temu cilju. John Simon iz sosednega Oak Parka je bil z ženo tudi v Jugoslaviji — na obisku na svojo roko. O razmerah v nji se je privatno jako kritično izražal—toda v Prosveti je bil v svojem opisu zelo strpen. In tudi Mary Pra-šnikar, ki je bila tam v imenu SNPJ, se je vrnila nič kaj zado-volj na. kot je pričal njen dopis v Prosveti. Svoje poročilo o obisku bo podala na seji gl. odbora SNPJ, ki se vrši ta mesec. Chicago Tribune pravi, da je bilo v Zed. državah že leta 1939 nad 1,330,000 pristašev (sopotnikov) komunistične partijske linije. Kje so njeni raziskovalci dobili to število, niso povedali. Niti niso pojasnili, da če je imela komunistična stranka v USA poldrug milijon pristašev, čemu je vselej dobila tako malo glasov! Isti list trdi, da je bilo med vojno v času prijateljskega pak*. Vodna spomenica jugoslovanske vlade Jasno je, da preti jugoslovanskemu gospodarstvu od strani Avstrije zelo velika nevarnost, če bo ta po sedanjih načrtih vzela Dravi vode z južnih pobočij gorske verige Visokih Tur skozi predor na severno stran tega gorovja. Zato Jugoslavija zahteva, da se v pogodbi Avstriji določijo glede vodnega režima tele odredbe: 1. Avstrija se obvezuje, da ne bo spremenila naravnega režima vod, ki tečejo iz Avstrije v Jugoslavijo, z akumulacijo, graditvijo nasipov, pregrad, prekopov in s tem podobnim, posebno pa, da ne bo odvejala voda iz bazena Drave, ne da bi se poprej v tem ne sporazumela z Jugoslavijo. 2. Avstrija se obvezuje, da bo izkoriščala sedanje vodne naprave na vodah, ki tečejo v Jugoslavijo, samo tako, da s tem ne bo prizadejana škoda izkorišče-Vanju voda in vodne energije po Jugoslaviji. 3. Avstrija se obvezuje, da se bo pri delih, s katerimi bi bil naravni režim voda na kakršen koli način spremenjen, poprej posvetovala z jugoslovansko vlado in da ne bo začela takih del, dokler ne bo doseženo soglasje med obema vladama. (Dalje prihodnjič) a tudi ti so čutili praznino. Navadili so se bili Gize. Manca ni imela komli pripovedovati svojih večnih skrivnosti-o drugih. Tembolj zdaj, ko se%je že vse vedelo o večerji pri Stuhčevih, o Pavlinem, sestanku z nadzornikom, poleg Vsega pa je bila izvohala še nekaj o stvari med Koreninovima ip $monom. Podlesek in Plavšek sta tarnala, ker sta izgubila tretjega za preferanso. Prav tako je bilo žal Mihi Kuharju, ker poslej ne bo imel s kom svojih večnih političnih razgovorov. Miha je vedel, da ne more z Matijo do kraja, na njegovo pot. Toda bil mu je neizogibno potreben. Zakaj Mihi se je čedalje bolj zdelo, da se-bliža veliki čas. Odkar Je Miha vodil Matijo po vaseh, po hišah, je njegov ugled zelo zrasel. Tega se je zavedal. Matijo so sicer že povsod dobro poznali, a zdelo se jim je predaleč, kakor on govori. Lahko pa so šli do Mihe. To je bilo blizu. Miha sicer ni hotel izrabljati Matijo in ta senca neskladnosti med njima ga je zelo bolela. Toda "to je za nas predaleč", kar je napovedoval Matija. ;'To mi vsi želimo", je nekoč z grenkim nasmehom priznal Miha. "Za sto ali še več let", bo morda res tako! Ali za nas je to zelo daleč. Mi ne moremo tako dolg^ čakati!" Miha Je pričakoval prej. Matija je govoril o tem, kako si morajo ljudje sami pomagati, sami se morajo rešiti. — Kako naj si Slovenske A če se je na šoli počasi ja-snilo, če je na šolo prek Gize imel vpliv, se je Matiji zdelo drugod vse še preveč razbito. Zase je stal Miha Kuhar s svojimi kmečkimi ljudmi. Vsak*uu, se sta stala Plavsek in Podlesek. Plavšek je bil poštenejši in narodno zaveden, medtem ko je bil "stari žandar" zgolj računar. Vendar je bil Matija prepričan, da bo prav ta "računar" znal presoditi položaj. Vsekakor mora oba pritegniti. Ne sme ju pustiti Korenu in prek Korena Su-šniku! Še vedno sta lahko koristna slovenskemu narodu; še nista tako daleč od njega, celo pa ne Plavšek. > Vrtinčilo se je Matiji v glavi, da mora iz tega zvariti čim manj skupin. Z Miho si mora priti na jasno in mu dati v oporo vse učitelje, razen Smona. Tako bi imeli za sabo vse revnejše kmete, vini-čarje in želarje. V bodočnosti bi lahko mnogo pomenili in prej ali slej vzeli usodo fare Svetega Ivana v svoje roke. (Dalje prihodnjič) PRVA SLOVENSKA PRALNICA HH Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8r III. Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: CAnal 6-7172—«-7173 * ' f " • • ......* . %... t V* V i . ♦ i , r y % l Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 37t« WEST 26th STREET Tel. CRawferd 7-ttlt OFFICE HOURS: ' iu t i* m (Except Wed., Sat. and Sun.) C:3ft to S:3« P.M. (Except Wed,, Sat. and Sun.) Reaidence: 221 Shinston Rd , Riverside, III. Phone Riverside 2212 ZA Mm TISKOVIN« VSKH VRST PO ZMERNIH CENAH SI VIDNO OWNITI NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING COMPANY • Tel. Mkhifon 2-3145 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, HI. PftOltTAKSC SI TISKA PRI NAS A Yugoslav W««kly D«vot«d to »h« Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. anu Its Educational Bureau PROLETAREC NO. 2201 EDUCATION ORGANIZATION CO-OPI RATI VI COMMONWEALTH Published Weekly at 2301 3. Lawndale Ave. ) Asia's Menace to Capitalism Even a casual reader of the daily press should have caught the idea that Asia is this nation's number one worry right now From the news items to the brainy columnists, the mere mention of the world's largest continent is a signal for groans. There's a reason. China, the largest nation on the continent, has fallen under communist control. India has recognized the communist government. Britain and France a*e anxious to do likewise, despite the restraining influence of American opposition. Why does the rise of communism in Asia bother America? There are many answers, all springing from the fact that this country still aims to function under a private-profit economy. It is hard lines for a private-profit economy when close to a billion people in a broad expanse of the world are shut out as potential customers. And that is pretty much the effect of communist supremacy anywhere in the world. The late Adolph Hitler once shrieked a sentence about Germany th^t can apply with equal force to the private-profit system in this nation. "Germany," he bellowed, "must export or die " So, too, a capitalist system, which functions only when it can get workers to produce surpluses for sale and profit, must either export or die. It must export goods to prevent an unemployment crisis. And it must export dollars for investment or it ceases to be a capitalist economy. / However, while the spread of communism in Asia is Jf menace to American capitalism, it does not threaten the American nation quite so sharply. For America has a way out. The way out is to socialize the American economy; to stop producing wealth for sale and profit and start producing for the use and welfare of the American people. If any American capitalist protests that there is no money in producing for use, we will be quick to agree with him. However, we Socialists aren't concerned about producing for the profit of owners. All we seek is the welfare of people, and we think that could be achieved better by permitting Americans to consume what they produce than by sending the products of industry to Asia and elsewhere. y\ And anyway, we are not directing our remarks to thje profit-takers, but to the workers. What tlo THEY propose as a Solution to the problem of shrinking markets? Are they willing to fight somebody for a sphere of trade and investment? Or would they rather have a socialist economy here at home?—R.L.A. CHICAGO, ILL., February 8, 1950 3t Austem 9 A area t $600 Million Profit Doesn't Soothe Sloan, G. M. Head Alfred P. Sloan, board chairman of giant General Motors, wears a peculiar pair of spectacles. When he peers through them with one eye, everything looks rosy. His other eye, however, sees things darkly. The dark glass is the one through which he gazes upon the Truman Administration and all its "Fair Deal" measures for the benefit of workers, farmers and the rest of the plain American people. The rosy side of the spectacles is the one he was looking through a few days ago when he made this announcement: »fim 1949, the year just passed, General Motors made a fabulous "net profit" of over $900 million," an enonnoua increaae over oven G. M.'s record-breaking profit of $440 million in the proceeding ye*-* ZVOO« To grasp the size of that $«00 million profit, stop and rrtlize that it is more than half a billion dollars in one year, and that it m "net," after paying all costs AND TAXES. Sloan acknowledged that it is the biggest profit ever made by any corporation anywhere in the world. He also pointed out that it is more than $13 on each share of General Motors' common stock, after paying full dividends on the preferred stock. On the $10 par value of G. M. common stock, the $13 is a 130 per cent profit in one year. Even on the present market price of $72, the profit /is about 18 per cent. The stock, however, has been repeatedly "watered" in the past, by means of "stock dividends." So the profits on the money actually put into the company by the stockholders is even larger than those figures indicate. After looking upon this almost incredible $600 million "net profit" through the rosy side of his glasses, Sloan shut that eye and through the other took a typical, pessimistic peek through the dark side He saw "high taxes" making things very tough for General Motors. He viewed with horror the Truman "Fair Deal" and suggested it was driving t£e country down a dismal road to the "Welfare State" and "Socialism." "But," someone may say, "perhaps Sloan was not thinking only of General Motors. Perhaps his heart was bleeding for other auto manufacturers." If so, his heart bleeds easily. The latest figures published by the Securities and Exchange Commission, show that the automobile industry as a whole is not faring so badly. In the "third quarter" of 1949, its "net profits," after paying all costs AND TAXES, ran at the rate of 27.2 per cent a year But perhaps Mr. Sloan is a truly big-hearted and broad-minded man, who is thinking not only of his own industry, and suffers at the sad fate of other industries. If so, does he think they should, after paying all costs AND TAXES, have an average profit over 1&4 per cent? That, according to the S. E. C., was the average "net profit" rate of ALL large American manufacturing corporations in the third quarter of 1949. It seems clear that taxes and the "Fair Deal" are not ruining such corporations as Sloan's. On the contrary, he and other Big Businessmen like him should get down on their knees and give thanks that they live in a country where they can enjoy such wealth, power and profit. "Solomon in all his glory was not arrayed like one of these " so generous By JOHN PAINE LITTLE LUTHER "What has the government got against poor A&P?" Mr. Dilworth complained. "Plenty," Little Luther said, "and they're not poor." "After all," Mr. Dilworth said, "they're just trying to make an honest living." "Maybe they should try a little harder." "That nasty old Justice Dept. is suing just because they're big. They're against bigness, that's what they are." "Stop quoting those A&P ads at me, Pop It's enough that I can't pick up the paper without having those full-page moans and groans staring me in the face. Don't be a Big Sir Echo." Hah," said Mr Dilworth, "you are just against free expression!" "It ain^ free, Pop. It's costing poor little A&P* millions, and obviously they can afford it." "All they're doing, Luther, is taking their case to the people." "That's a welcome change. All they usually do is take the people." "Nonsense, Luther. Everybody knows the A&P charges low prices".' "Sure. Pop, it's very simple They keep their prices low when they want to drive a small corner grocer out of business, and when he folds up, they can raise their prices as high as they please." "Ah," said Mr. Dilworth, ."isn't free enterprise wonderful!" * * was a fair stAry and entirely legitimate news. But the management of the store promptly cracked down, canceling over seven pages of advertising already in type. Thereafter,, it held down its "ads" in the "Oregonian" to a maximum of one page, just a fraction of its usual quota. By contrast, the store increased its advertising in the rival evening paper, the "Oregon Journal," which had soft-pedalled the decision The "Oregonian" stuck by its guns. In a front page editorial, the paper declared it "strives to report the news completely, impartially and without fear or favor — and will continue to do so. Organized Inbor rallied back of the paper. The A. F. of L. Central Labor Council commended the "Oregonian" and denounced the store's action as "an attack on a free press that strikes at the very root of democratic government and a free society." This got under the skin of the department store's management. A few days ago, it increased Its advertising budget in the "Oregonian" slightly, but still far below normal. # The paper's editor let It be known that, whether or not the store maintains it partial boycott, the "Oregonian" wilLnot backtrack from its policy of publishing the news, "no matter whom It hurts." Conflict By HAVA ERASCOFF Boredom and day-dream Parent indolence. But the mind drifting On the stream of brain torpidness Yet harbors the wrath of discontent; As the chained hound Of ineffectual ire It gnaws the bone Of living. Why Workers Should Join Credit Unions Congressman Franci* E. Walter (Dem, Pa.) has introduced a bill to place a Federal limit of 3 per cent a month on interest rates Under present state laws usury as high as 240 per cent is permissible in at least six states, according to Mr Walter That's outrageous, but is the remedy to be found in legalizing 3 per cent everywhere in the nation? We daa't think so. proposal Is new proof of need for a lot more "credit unions," such as many labor unions and other organizations have formed to assist workers who are in need of funds. The members of the credit unions put up the capital. Those who don't borrow get interest on their investment. It's all very simple and it's death to Shylocks. A business man, of course, never pays anything like 36 per cent. The wage earner is the o^e who falls into the hands of the "16an sharks." Everyone should be a member of a credit union. Then the "small loan" chains — which are fabulously profitable — would be driven out of business.—Labor. Poverty and Politics Over 8.000,000 families and individuals outside family circles in the United States still receive money incomes of less than $1,000 a year. The American family averages about four members — those with low incomes unfortunately more. So several million family groups of upwards of five individuals are getting by somehow on less than $3 in cash a day. Granted that perhaps 3,000,000 He who would acquire fame must not show himself afraid of censure.—Simms. SECURITY? Three and a half million Americans of retirement age (over 65) have no cash income at all, the Census Bureau reported. This is about a third of the total in the age group. Another third has an income of less than $808, or $16 a week Such statistics suggest the reason for recent attacks by reactionary Congressmen and others on efforts of the Census Bureau to obtain income figures. (From Industrial Worker) on farms and get part of their and shelter by their own lobar without the mediation of money. Granted that today's figures are immeasurably better than those of depression years, when almost half of all American family incomes were under $1,000. Still, the picture offers no grounds for complacency. A good 15 years ago, when the dollar would buy twice as much as today, five responsible agencies engaged in social research made independent estimates of the family income necessary to maintain a "minimum level of health and decency." The average of the five came close to $2,000 a year. There are, of course, obvious political overtones. The statistics could be used to argue for the program of the "Fair Deal." But these overtones have their counterpart toward the other end of the scale. Too many comfortable Americans never let themselves see all the way down the economic ladder, and define the "workingman" in terms of the unionized craftsman who builds their new houses at $20 a day. Because a third, perhaps, of Americans live distressingly below the generally accepted national standard may not be sufficient reason for enacting a vast medical program embracing everyone, or social security, or farm supports aimed at subsidizing a comfort level. On the other hand, branding as "statism" every attempt to bring certain necessaries within reach of the really poor, to insure them against some o# the calamities in mortal existence, or to achieve a better distribution of a bountiful national income is not only futile politics; it is likewise meager humanity—The Progressive Miner, English in Paris Paris merchants and hotel proprietors this year decided to greet Americans in English. Some results were very curious. One modiste on the Rue de Rennes displayed a notice in her shop window reading: "For Sale: Dresses for Night Life and Street Walking." There is a typwritten sign in the lobby of a hotel in the Latin Quarter which reads: "Guests are Invited to make noise after 10 p.m. as little as possible." | It is one of the most beautiful compensations of this life that no man can sincerely try to help another without helping himself.