Dom V Ljubljani 13. oKtobra 1943 tjub 56- Slev. 39 Sode za novo vino pripravlja Ko huje* svoj mačat -i Prava svoboda Ze pred skoro pol- stoletjem je po svetu Sel nauk, ki je mladino učil, da mora mladina samar sebe uravnavati in da jI ni treba več varuhov. Ali je ta nauk bil pameten? Saj vidimo, kako jO mlad človek po duši in telesu odvisen od drugih, najprej od svojih starševl Kako brez moči ja novorojenček, ne more sam hoditi, ne sam jesti« Kako dolgo traja, preden tak zemljan more spre« govoriti prve besede. Šest let najmanj mora mi« niti, preden ga morejo starii brez posebne skrbi poslali v šolo, kjer se šele začenja učili pisati, brati, računali itd. In potem? Pri vsakem svojem koraku je odvisen od drugih starejših ljudi, po katerih šele začenja spoznavati preskušene vred« note in jih ceniti. Kdor bi dejal, da je zdaj mladi človek že dozorel, bi lagal. Saj mlada leta niso dozorelos^ marveč razvoj. Saj mladi človek celo po telesu rasto do svojega 24 leta, kakor uče učenjaki. Duhovno pa se sploh šele takrat začne popolno razvijati. Mlada človekova leta namreč niso žo žetev, marveč šele setev. Mlada leta so namreS tista, ko v Človeku vse še brsti, raste in cvetfe Pred več leti je na Angleškem umrl vseuči« liški profesor medicine Wiliam Osler, ki je slovo! po svoji zdravniški sposobnosti. Bil jo tudi pl« »atelj, kl je venomer naglašal, da je človek ■ '40. letom že prestar. Takole je učil: Človek f svojim 40. letom doseže višek svojega delovanja in Sposobnosti, kasneje pa ne zmore nič velikega več. Vse, kar je na svetu velikega, so storili ljudje, ki so bili manj ko 40 let stari. Največjo stvari v zgodovini so storili možje med 25 in 4q letom. Ko je človek enkrat star 60 let, bi sa moral brezpogojno umakniti v ozadje, ker nič veS ne zmore. — Tako je ta profesor učil, delal pa drugače. Svoje najbolj sloveče zdravniške knjiga je ta mož namreč spisal, ko je bil že več kd 60 let star. Do svojega 70. lela je ta možak no« umorno delal in učil, čeprav je učil, da bi moral vsakdo, ki. prekorači svoje 60. leto, iti v pokol in v kot. Nekaj starčevsko otroškega je v trditvi, čel da naj bi mladina sama vse storila. Ali je maj mošt, ki vre, več vreden, kakor pa dozorelo vino? Ali ja cvet žlahtncjši kakor pa sad? Ali je člo« veška domišljija več kakor pa vednost, znanja in skušnje? Clovorjenje, da naj le mladina govori in da starejši ne bi imeli nobene besede več, jo sploti nekrščansko. Ali ni Kristus sam bil tudi otrok, odvisen od svoje matere in svojega rednikaf Večji del svojega življenja je preživel v Nazaretu v krogu družine. In v sv. pismu nikjer ne beremo, da bi bil kdaj učil, kako naj mladina sam« sebe vodi. Pač pa beremo, da je bil svojim star«-čem v vsem pokoren. Pa ne le do svojega 14. ali 20. leta, marveč celih 30 leti Odrešenik nam ja v dejanju in s svojim Vzgledom pokazal, kako moramo svojim staršem biti pokorni in se od njih učiti. Pokorščina je namreč nekaj velikega iu svetega. Blagor družine in vsake družbe namreč sloni na pokorščini. Hudič je bil tisti, ki je prvi rekel, da ne bo pokoren. Sta pa dve vrsti pokorščine — prava in napačna. Napačna je suženjska pokorščina, prava pa je pokorščina svobodnih ljudi. Prva podreja člo« veka tuji volji zato, ker se ga boji, ker se mbra> Pokorščina svobodnega človeka pa ga podreja zato, ker človek ve, kaj je postava, kaj dolžnost, kaj narodov blagor, kaj božja volja. In v tem ia prava svobodaI .. Vojni dogodki preteklega tedna Hudi boji v Rusiji Nemško uradno vojno poročilo od 4. t. m. objavlja, da je na Kubanju bilo odbitih več sovjetskih napadov. Nemški napadi na sovjetske čete, ki so prišle čez Dnjeper, so bili uspešni. Pri Pri-pjetskem močvirju in zahodno od Smolenska so sovjeti zaman napadali. Nemko uradno poročilo od 5. t. m. naznanja, da so na Kubanju sovjetski napadi spet bili brez uspeha, prav tako ob srednjem teku reke Dnjeper. Boji pri Pri p je tu in Smolcnsku pa še trajajo. Nemško uradno poročilo od 6. t. m. naglasa, da so zahodno od izliva reke Kubanj v srditih bojih bile uničene sovražne skupine, ki so se bile tamkaj izkrcale. Ob srednjem Dnjepru so sovražne čete, ki sc jim je bilo posrečilo priti čez vodo, bile po nemških napadih še bolj stisnjene. Pri Pri-pjetu in Smolensku je sovražnik hudo napadel ter je poskusil predreti nemške črte, kar pa se mu ni posrečilo. Nemško uradno poročilo od 7. t. m. pripoveduje, da je na polotoku Taman ter pri Zaporožju bilo le krajevno bojevanje. Na južnem in srednjem odseku bojišča je bil sovražnik s protinapadi odbit. Južno od kraja Velike Luke je sovražnik z veliko silo začel hude napade. Boji še trajalo. Nemško uradno poročilo od 8. t m. se glasi, da je na vsem vzhodnem bojišču živahno bojevanje, ki je na nekaterih odsekih ojačeno. — Južno od kraja Velike Luki so bili boji posebno srditi. Tukaj so sovjeti skušali razširiti krajevni vdor, ki sc jim je prejšnji dnn posrečil. Toda nastopili to nemški protiukrepi. V hude obrambne boje ves dan uspešno posegajo roji nemškega letalstva. Sovražni napadi v južni Italiji odbiti Nemško uradno poročilo od 4. t. m. pove, da je sovražnik severno od Neaplja in severozahodno od mesta Foggia skušal s tanki napadati, da pa je bil odbit. Nemško poročilo od 5 t. m. sporoča, da ie v južni Italiji sovražnik na vzhodnem odseku huj« pritiskal ter se tik za bojiščem izkrcal pri kraju Termoli, kjer pa so močnejše nemške sile šle v protinapad. Nemško uradno vojno poročilo od 6. t. m. se 'glasi, da je sovražnik med hudimi boji z nemškimi zaščitnicami prodiral in bil povsod z izgubami odbit. Boji pri kraju Termoli pa še trajajo. Nemško uradno poročilo od 7. t. m pravi, da so ob reki Volturno bili s protisunki odbiti vsi sovražni napadi, med tem ko se nemški zadnji oddelki v južnih Apeninih, ko so zavrnili sovražne sunke, zdaj počasi premikajo preti severozahodu. Pri Termoli ju boji z močnejšim naspiotnikom le trajajo. Nemško uradno poročilo od 8 t. m. naznanja, da so bili pri Volturnu odbiti večkratni sovražni oklepniški napadi. V južnih Apeninih silovitost bojev narašča. Pri Termoliju so sovranžne sile hotele stisniti in obkoliti levo krilo nemškega bojišča, kar pa so nemške čete v silnih bojih preprečile, čeprav je britanska sila tamkaj močna. Nemške čete so brez izgub Izpraznile Sardinijo In Korziko Nemško uradno poročilo od 5 • m. razglaša velik uspeh nemških čet, ki so pod vodstvom svojih poveljnikov srečno prešle iz Sardinije na Korziko ter so zdaj prav tako brez vsakršnih izgub zapustile Korziko. Seboj so odpeljale vse svoje orožje, tudi topove, avtomobile in oklepnike, čeprav so bile v vednem boju z Badoglievci, ki so jim počasi sledili. Preden so Nemci odšli, to njihove zadnje čete vpričo sovražnika v luki razde- Državni poglavar italijanske republike Ob prevzemu državne oblasti je italijanska republikanska fašistična vlada izdelala proglas na narod, v katerem pravi, da se s 26. septembrom 1943 uvaja republikanska oblika vladavine. Mus-solini je prevzel s tem vse posle državnega poglavarja. List »Lavoro Fascislat je postal glavno vladno glasilo. Njegov urednik je bivši propagandni minister Pavolini. 2i jale vse naprave. Badoglieve čete tega niso upale motiti. Nato je malo nemško brodovje tvoj« čete srečno prepeljalo čez morje v Italijo Nemške čete zasedle otok Kos Nemško uradno poročilo od 5. t. m. objavlja, da so se dne 3. t. m. nemške čete vseh vrsta orožja začele izkrccvati na otoku Kos. Ta otok leži v vzhodnem delu Sredozemskega morja severno od velikega otoka Rodos. Nemci so se nenadno izkrcali ter sovražnika presenetili. V 2 dnevnih bojih je bil odpor sovražnih čet zlomljen. Ujetih je bilo 2.500 italijanskih vojakov Badoglieve armade ter 600 Angležev. Nemci so zraven tega zajeli še 40 topov, 22 letal in 1 ladjo. Goriška, Tržaška in Istra očiščene komunistov Nemško uradno poročilo od 4. t. m. navaja, da so nemške čete v Istri uspešno nadaljevale nastop zoper komuniste. Najprej je bilo gčiščeno p0. dročje vzhodno o4 Gorice, nakar so bila očiščena tudi področja vzhodno in južnovzhodno od Trsta, Pri tem so nemške čete prisilile v boj več komunističnih tolp, ki so bile uničene. Nemško uradno poročilo od 6. t. m. k tem bojem še dodaja, da so nemške čete v Istri v očiščevalnih bojih zajele mnogo ujetnikov in zaplenile mnogo plena. Poleg tega so komunistične tolpe trpele hude krvave izgube. Kako se je italijanski general pogajal s komunisti Izdaja, ki jo je italijanska vojska maršala Badoglija zagrešila nad slovenskim narodom, nam ni prišla nepričakovano, saj smo že dolge mesece vedeli, da se italijanska vojska pogaja s komunisti, zaradi katerih so italijanski vojaki postrelili toliko slovenskih ljudi in požgali toliko slovenskih domov. Da bo bolj jasno, naj navedemo tele podatke, ki so nam bili znani že pred štirimi meseci, ki pa jih kajpada takrat nismo mogli objaviti. Takole se glasi tisto poročilo iz Dolenjskih Toplic: Dne 12. junija 1943 ob 18 se je javila na italijanski komandi v Straži pri Novem mestu 17 letna deklica, nečakinja Godine Rezke, najemnice gostilne Sitar v Toplicah. S seboj je prinesla pismo, ki ga je morala po naročilu partizanov oddati italijanski komandi. V okolici Toplic so bile tedaj tri komunistične brigade. Italijanska komanda je poslala po nekega trgovca v Straži, nato pa še po njegovo seslro, da bi pismo pre-tolmačila. Pismo je imelo približno tole vsebino: »Na položaju... Z ozironi na Vaš dopis s dne... sporočamo, da smo pripravljeni nadaljevati pogajanja. Ce ste s tem sporazumni, prosima, da nam sporočite do 24. ure današnjega dne. C« nc bo do tega roka odgovora, bomo smatrali, da nadaljnja pogajanja niso mogoča. Če pristanete na naš predlog, bi se sestala dva naša oborožena komandanta in en tolmač, od Vas pa tudi dva oborožena oficirja in en dober tolmač.« Ob 22 so iz smeri Toplic proti Vavti vasi prihajali trije partizani, dva dobro oblečena par-tizana-komandanta ter tolmač. Nn moslu, kjer je blok, sta jih sprejela dva Badogliejeva oficirja iz Straže in en tolmač. Po kratkem pogovoru so se vsi odpravili čez most na komando. Od tam so takoj poslali k Jenku vojaka po liter žganja ter 4 kozarce. Do 2 zjutraj še niso odšli. Eden od partizanov je med tem odšel, v Vavti vasi zasedel konja ter odjahal proti Toplicam, od koder se je vrnil čez kako uro. Pogovori so se nadaljevali do jutra. Dva partizana sta nato odšla proti Toplicam pred prvo jutranjo mašo, to je ob kakih 0. eden pa je še čakal. Tega so ljudje po maši videli, da se je sprehajal s komandantom iz Straže ler njegovim adjutantom. Ob kakih 8 je iz Straže odjahal. Malo čez pol 9 pa so prišli iz Novega mesta z dvema avtomobiloma en badoglijevski polkovnik ter dva kapitana. Ljudje so prepoznali samo karabinjerskega kapitana iz Novega mesta. Ti so šli takoj v oficirsko menzo v Vintarjevi hiši. Čez kake pol ure za tem pa je zopet prišel oni partizanski komandant nazaj, šel v menzo ter se zopet razgovarjal do pol 11, nakar je zopet odjahal proli Toplicam. — Kaj so se domenili, ni znano. Dne 13. junija zjutraj ob 8.15 pa so izpred mostu v Novem mestu odpeljali dva italijanska oklepna avtomobila, en tovorni avto ter dva osebna. V osebnih so bili načelnik štaba divizije »Isonzo«, podpolkovnik Rossi, komandant karabinjerjev pri diviziji kapetan De Furia ter komandant teritorialnih karabinjerjev kapetan Luigi Marotta. Videlo se je vsem, da sc jim zelo mudi. Z vso naglico so odpotovali proti Vavti vasi. Nesporno je dejstvo, da so se ti sešli s partizani v Straži. Teden prej so iz Novega mesla pripeljali en oklepni avtamobil in en osebpi v gozd pri Hmelj-niku. Tovorni in oklepni sta takoj odpeljala nazaj, osebni pa je še ostal v gozdu. Tam so se sestali zopet neki italijanski oficirji iz Novega mesta in partizani. Videli so jih ljudje, ki so iz apnenika pod Hmeljnikom vozili apno. Partizanska delegacija je predložila naslednje točke, ki naj bi bile predmet pogajanj: 1. Italijani naj partizanske čete priznajo kot redno oboroženo silo. 2. Prizna naj se določeno ozemlje ia partizane. 3. Sklene naj se pogodba e obojestranskem nenapadanju. 4. Izpustijo naj »e vsi partizanski Interni-ranri in vsi ujetniki. 5. Razpustijo naj se in razorožijo oddelki viških straž. 6. Oficirji vaških slrai naj se izroče partizanom, da jih likvidirajo. 7. Dovoli naj se partizanom svoboden prehod na Hrvatsko in v Nemčijo. 8. Izmenjajo naj se ranjenci med Italijani ia partizani. 9. Skupna borba proli fašistom. Od strani Italijanov so se pogajanj udeleževali polkovnik Kossi, štabna oficirja Marotta, Furia in general Orutti, od strani partizanov pa: Petrovič-Neguš, advokat Nedeljkovif it NikSiJa in Boris Kidrič, tajnik komunistične partije Slovenije. Da sb pogajanja med partizani In Badogli-jevci uspela, dokazuje dejstvo, da je general Cerutti nekaj dni kasneje poslal v Stražo tri vagon« orožja, streliva, hrane in obleke. To so vozniki iz okolice morali na 52 vozeh speljati v komunistična taborišča. Tako se glasi poročilo In tako so se slovenski komunisti bojevali zoper okupatorja. V dopolnilo samo še to: Isti general Cenilti je polem po polomu vse svoje topove in vojake dal komunistom na razpolago. Isti general je tudi sam osebno vodil boje zoper naše fante, kater« so napadali združeni Badoglijevci in komunisti. Po vsem tem se zdaj niti ne čudimo, če so iste italijanske vojaške oblasti iz internacije iz-puščale komunistične voditelje, tam pa puščale nedolžne ljudi. Zveza med komunisti in Italijani ni od danesl Naše geslo je: živeti! Domobranci sestopimo, Domobranci vsi v boj, v orožju se združimo, gre za naroda obstoji Ura že dvanajsta bije, narodu preti pogin, po rešitvi ljudstvo vpije: zgine naj sovratf temini Naše geslo je: živetil Kri prelite je prevečl Proti nam sovrag prekleti, z nami Bog je in pa meči Domobranec Zakaj vse to gorje? ^ Mod zadnjo svetovno vojno je slovenski pisatelj Fr. Finžgar v Domu in Svetu pisal o gorju tedanje vojske ter temu delcu dal naslov »Prerokovana«. Kdor bi danes hotel pisati o tem gorju, kl se jo zgrnilo nad naš narod, bi moral začeti s preroško zvenečimi besedami: »Takrat pride hudo na ta svet, kadar otroci zdivjajo, starci ponore in se ženske vlačijo...« In to je dandanašnji tako vse križem naše domovine. Zato pa ima komunizem svoje pristaše tudi tamkaj, kjer bi se jih človek nikoli ne nadejal, dasi slovenska in katoliška misel ter narodna in verska zavest branita vsakršno sodelovanje z zločinci, ki zdaj pri nas nastopajo v imenu komunizma. Ker Cerkve ne poslušajo »Kdor Cerkve ne posluša, naj vam bo kakor nevernik ia očiten grešnik!« Teh besed se dandanes vse premalo spominjamo, ko na naš narod pada težka mora in nesreča, ki jo je vrgel nanj komunizem. Malo je bilo v zadnjih stoletjih tako odločnih papeških okrožnic, kakor je bila tista, ki je vsakemu katoličanu prepovedala vsakršno sodolovanjo s komunizmom, ki je po svojem bistvu Bogu sovražen. Pa so se našli katoličani, ki «o vsaj trdili, da so katoličani, ki so to cerkveno besedo hote preslišali in se za papeževe besede niso zmenili. Med komunistično OF nastopa znani Edvard Kocbek kakor nekak prerok »novega krščanstva«, ki v svojih pismih in govorih govori le o slovenskih kilslianili, nikoli pa ne o katoličanih in katoliški Cerkvi. Ce jo kdaj oni"ni, jo imenuje takrat, kadar jo napade. In nekaterim je za pomirjanje njihove vesti kar dovolj, če slišijo tislo prazno besedičenje o kristjanih, pa se že tolažijo, češ saj niso proli veri. O, zmeda je res velika, pa v srcih in glavah še mnogo večja, kakor na nesrečnih dolenjskih pogoriščih! Taka je ta zmeda, kakršna je bila ob časih Martina Lutra. Da jo takrat marsikdo šel za Lutrom in no za Cerkvijo, tega ni bila kriva zgolj ženska, marveč mnogo bolj in še večkrat napuh in prevzetnost, ker Cerkve niso hoteli poslušati. Prevzetnost, ki odklanja pokorščino božji Cerkvi, je bolj prvotna in hujše zlo kakor pa marsikaj drugega, ker zaradi njo celo starci ponore. Lakomnost po časti, priznanju, denarju, uživanju pa vse to spremlja ter zaradi tega poleni tudi otroci zdivjajo in se začno ženske vlačiti. Prva [Kit k izboljšanju pa je, da se vsak katoličan začne zavedati svoje dolžnosti, če hoče še ostati živi ud božje Cerkve, da to Cerkev posluša in svoje napuhnjeno srce pred njenim naukom uklonil Zraven resničnih brezvercev so namreč ti in taki katoličani vogelni kamen liste hudičeve zgradbe, ki jo zdaj satan gradi na razvalinah slovenske domovine. Ker naroda ne ljubijo Prav gotovo pa je, da bi komunisti s svojim naukom no bili nikamor naprej prišli, ko bi se no liili odeli v oblačila nedolžnih jagnjet: Narod bomo reševali I Tej besedi je marsikdo nasedel. Ta beseda ga je tako opila, da je nazadnje prezrl vse, kar je komunizem zagrešil nad našim narodom. Prišlo je, da so nekateri postali gluhi in slepi za vso resnično grozoto, ki se gomili okoli nijh. Kar zdi se, da so prišli nad nas časi, ko jo Bog dopustil, da je nekaterim legla duhovna mrena na oči in zdaj kakor ubogi slepci tavajo za svojimi vodniki komunisti, kateri jih znajo s satansko lažjo vabiti in inamitl, da resnice niti gledati ne bi hoteli. Ko bi ti ljudje Imeli jasno spoznanje, bi videli, kakšna nesreča je zadela naš narod na vseh koncih in krajih — po krivdi komunistov. Celih '20 let se je komunizem pri nas trudil, da bi dobil dovolj privržencev za komunistično revolucijo. Revolucija je komunistu prva stvar na »vetu. vse drugo mu je malo mar. Kaj narod, kaj domovina, kaj žrlve, da le srp in kladivo jniagata nad križem! Zaradi tega je danes mrtvih ■e na tisoče najboljših Slovencev in Slovenk, podanih tisoče slovenskih domov, uničenih tisoče dovenskih družin! Kaj komuniste to briga! NUm !re za revolucijo, pa naj vea narod pri tem *>guie. Narodno osvoboditev pa so si komunisti zato izbrali za svoje geslo ia . samilo, ker so natanko vedeli, da bodo le s tem geslom mogli premamiti v svoje mreže dovolj ljudi, ki sicer ne bi nikoli šli za komunisti. Dogodki zadnjih mesecev nam jasno dokazujejo, da komunistom nikdar ni šlo za osvobajanje slovenskega naroda, marveč zgolj za komunizem in komunistično revolucijo. Leglo zla Leglo zla je v mestih in trgih. Nekateri sicer pravijo, da je Ljubljana vsega kriva, vendar bi mi dodali, da je Ljubljana mnogo kriva, vsega pa ne, ker so taka legla bila tudi v malih podeželskih gnezdih, kjer koli se je zbirala narodu in Bogu odtujena gospoda, okoli katere so se drenjali vsi podeželski in me3tni stremuhi in pro-f t ta rji, kateri so Želeli ludi pod srpom in kladivom žuliti ljudstvo. Novo mesto na primer je samo toliko manj krivo kolikor je manjše kakor Ljubljana. Vsa ta sicer lena podeželska in ljubljanska masa pa je v svojem jedru bila brez življenjske sile. To so ji dali s svojo učinkovito propagando šele komunisti, ki so prav v teh trgih in mestih imeli svoje najboljše priganjače iu privržence. Na Slovenskem je namreč že od nekdaj životarila brez vsake ideje tenka plast ljudi, kateri so sil-er le jedli, pili cviček in spali ali pa v kavarnah kvartali, živeli torej zkoIj nekako živalsko življenje. Ta plast se je razživela šele takrat, kadar jo slišala kje o farjih govoriti in zoper nje zabavljati. Kaj je bolj naravnega, če je takle opitim podeželski in ljubljanski trehušnik takoj planil pokoncu, ko je zaslišal pritajeno komunistično trobko: Zdaj bomo pa farje klali 1 TI in taki mestni in predmestni tipi so nekaka pred-straža komunistične revolucije. Da pa pri vsem tem trpi narod, da je ljudstvo na robu prepada, da gore naši domovi, da smo že danes narod popolnih beračev, vse to pa leh ljudi prav nič ne briga. To končno niti čudno ni, ker ta plast ljudi še nikoli v naši narodni zgodovini ni resnično narodno čutila in delala, razen pri pijači. Bolj čudno je, da so med to sorto zašli ljudje, ki po svoji izobrazbi in premoženju vanjo ne spadajo. Tudi bogati in izobraženi so namreč vmes. Vprašate, zakaj? Tukaj pa se začne tisto poglavje, ki smo ga spočetka nakazali. Na dnu vsega so namreč tri reči, ki jih je božja modrost razodela ljudem, da bi se jih varovali: poželjenje mesa, poželjenje oči in napuh življenja. To troje vzemimo, pa nam bo jasno, zakaj so otrori zdivjali, zakaj starci ponoreli in zakaj se ženske vlačijo. Kako se je začelo Kakor liilro je na|>očila vojska mod Nemčijo in Sovjetsko Zvezo, takrat so padle tudi vse krinke, zdaj so komunisti bili odkrilo za Sovjetsko Zvezo. Toda s tem s! med Slovenci niso pridobili prijateljev. Zalo so brž šli in ustanavljali Narodno Osvobodilno Fronto, kakor so sami imenovali lo svojo organizacijo. V to fronto so iz vsake stranke povabili nekaj lahkovernih ljudi, ali pa takih, ki niso bili gluhi za komunistične obete. Tako je pod lirmo narodno-osvobodilnega boja komunistična stranka prevzela v roke gibanje, ki je na zunaj bilo strogo narodno in slovensko in ki je zalo v marsikomu vzbujalo zaupanje. Zdaj so udarili na dan z geslom, da se bojujejo zoper okupatorja ter zoper vse, ki z njim sodelujejo. No, zoper okupatorja se sicer niso bojevali, pač pa so začeli tembolj vneto moriti tiste Slovence, ki so spregledali to komunistično igro ter v javnosti začeli svariti pred njo. Takrat so padle prve slovenske žrlve pod Kajnovo roko. Najprej je padlo nekaj mlndih dijaških življenj, nato dr. Ehrlich, dr. Natlačen, za njimi pa dala ogroma vrsta najboljših slovenskih katoliških in slovenskih mož, tanlov in žensk. To je bila tista osvoboditev, ki so jo obetali. Dežela je bila v strašnih stiskah. Na eni strani je pritiskala Badoglijeva vojska na podeželje ter streljala ulioge domačine, ker niso preprečili, da se ne bi komunisti vgnezdili v njihovih vaseh. Padali so naši ljudje pod italijan- skimi in komunstičnimi kroglami. Ko je bil obtm na višku, so ei začeli ljudje sami pomagati. Oki» pator se je dal pregovoriti ter je, nezaupljivo sle cer, nazadnje vendarle dal orožje ljudem, da s« se začeli braniti Tako so bile ustanovljene prv» vaške straže. Boj zoper okupatorja , Te vaške straže so v kratkem postale tako močne, da bi bile komuniste lahko same povsod iztrebile. Vendar pa okupatorjeva vojaška ko. manda ni dovolila, da bi bile te vaške straže preveč samostojno nastopale. Tako so vsi ukrepi vaških straž zoper komuniste ostali le na pol iz* vedeni. Komunisti so se lahko povsod izmuznili, kjer koli so vaške straže morale sodelovati a okupatorjevo vojsko. Začela se je čudna igra. Komunisti nikjer niso napadali italijanske vojske, pač pa povsod le vaške straže. Vaške straže so kmalu dognalo, da imajo komunisti vedno več italijanskega oroi-ja, kakršnega niti same niso dobile. Zdaj je stvM že jasna, takrat pa se je le čudna zdela. Tako se je zgodilo, da je lansko leto že na Brezovico privozil vlak z več vagonfc hrane, oble-ke in streliva, ki so ga nato komunisti na postaji raztovorili in odpeljali proti Krimu. Vsi kmetja so takrat tam okoli morali za komuniste voziti, Ni še četrt leta od tega, ko so na Stražo pri Toplicah prišli trije -vagoni streliva — za komuniste. To je bilo v tistem času, ko so se italijanski vojaki in častniki slovite italijanske divizija Jlsonzo« v Novem mestu dali od fantov vaške straže stražiti. Kmalu pa je prišlo na dan, da eo lakrat bila pogajanja med komunističnimi voditelji in italijanskimi častniki v Toplicah, kjer so se brez dvoma domenili, kako si bodo podali roke, ko pride dan velike — izdaje. O tem naj bo govorjeno na drugem mestu. Vsekakor ostane neovržena resnica, da so isti komunisti, ki so slovenskega človeka gonili v gozdove, češ, da sa bo bojeval zoper okupatorja in za osvobodite* slovenskega naroda, skrivaj sklepali pogodbe ■ okupatorjem zoper tisti slovenski narod, kl nI hotel iti za njimi po kladivo in srp v službi ko-muuizma in boljševizma. Izdaja je razkrinkana Da je vse to resnično, dokazujejo dogodki preteklega meseca, ki bodo za vse čase ostali im> pisani v črnih bukvah slovenskega naroda. Kako4 hitro je Badoglio izdal svoje zaveznike, prati tako hitro so tudi tista vojaška poveljstva njegove vojske v Sloveniji stopila v stike s komunisti, katerim so poprej že cele mesece dovoljevala, da so neovirauo s silo rekrutirali slovenske ljudi za komunistično vojsko. Tako je po zaslugi tega vojaškega poveljstva in seveda z njegovim tihim soglasjem moral velik del slovenske mladine v vojsko za komunizem in njegovo revolucijo. Ko je prišel dan velike izdaje, so Badogli-jevski častniki, vojaki in njihovi topovi v bratski zvezi s komunisti šli. pobijat in klat cvet slovenske mladine, ki je ostala zvesta svojim narodnim in verskim vzorom. To se je moglo zgoditi le s pomočjo Badogli« jevcev, kateri so načrtno vaške straže omejevali ter jim niso dovolili, da bi se bile med sebo| vojaško bolj povezale. To se je zgodilo s pomočjo tistih Badoglijevskih poveljstev, ki so na dan izdaje povabila komuniste, naj pridejo po njihova orožje, nakar so skupaj s komunisti šli nad slo« venske lante. Novo mesto, Črnomelj in drugi kraji od Turjaka tja do Snežnika to pričajo. Eden izmed tistih... Kakor smo že rekli, vse to delo zoper slovenski narod in za njegovo uničevanje vodijo komunisti ob doslej več ali manj tihi podpori raznih gosposkih streinuhov, ki upajo po truplih slovenskega naroda s pomočjo komunistov spfet priti na vrh. Eden takih je inženir Dušan Sernec. Kdo je ta mož? Te dni so listi prinesli članek, ki ga je bil ta mož v »Slovenskem poroča-valcu« napisal za rajnim dr. Brecljem, o katerem pravi, da je bil čian vrhovnega plenuma OF, Pustimo mrtve, ker ti so že v večnosti. Živ pa je še inž. Sernec, kl je ta članek napisal. V svojem članku v spomin dr. Breclju inž. Sernec piše tudi takole: » ... da vstaja sarja svobode tudi slovenskemu narodu, ki si bo s kladivom in srpom sam koval svojo lastno usodo.« j -: j hoče. .Ja bi slovenski n.irod t pr : idil e i. 'I v ia.iaien;ii »kladiva .a irja<. to -ie pra ' iaameu.it kamun-zma. Za 'o mu i'J a j piš** ta m oi v isti sapi lo aa istem mestu. k.rfP l avua .nv(j za »so sio-:>• o a ■ K !■">: .3 J-i-' Vidmar kot vail.tei a Of » članku .lr. Brevliu k!ev.*taia dr. Korošoa n ae^Jaj.o aLi. češ .ti sU u.iala slovesi.- 1 na ">»t. A., .ai. Serneca n sram takih trdlMv'? K«! pa bi h,I ianes .ai. Senuse. '*•> bi ne b. o aLi ia dr. Korošca? Panami,ena aičl.il Dr. Kotom« gotovo 2 oil človek »res a.i::aš In »a.M. poslanec in 31.n.- »ter Druifič ,« Serumi; postal m.a. votak>» bi>to šie v bo|. iia se ca slovenski zemi|i spet avede ,-e-i in mir. >ia se slovanski naroil enkrat '.a »«i«i rjši »ai. ettf*a komunističnega nora. V« slovvnsii^ ze:r J ie bo.to v alovenrtki domi>bpaa-ji združili po.i vo.tstv.Mu siovenske za-4ta.». na kateri se bo lesketa! stari tlov»nski it", kateri imatiovj. prou Turkom: tri iv«. Ue nai polniescetn. Slovenski fant.^ :a mot;^. na piaa ca rvo-bo-io. pravvo. r^t ta m.:'. Na Loj za poštenost, vero m zvestobo! Najbolj žalostna doba ¥ s'ovenski zgodovini zadnji dv» • 1 P i r.' • I z.n-V * '' ULI. It" F' pr o IE . a.i 9 k-Tk " « t. Sc ra znanec vpra.Ia!. ,er J«; ves ta ča« pri aas prav za s ---n zaite. .Vb**tj aa f!a«o Ko tmn ia.u kai ^ a 7 B-id. ziijevih ljudi ,1 n.i t*a*e >ofeazi«et zoper . smo f a.iza.ir, ' ie navadil z -da: v i -- : -:i m7- ji v k :.i; -k 1 •" L i' Da -., a. h če pn«r»!i!t •'•■! h o.-! 2, takrat i r krra. Tii u pm f - - k kjer . -e.-.r pa M -1 ki nis«^ h " tJ za 1 ■ — -1 - - * i-»-.i 1 o.onnvo. k. po4t!ja!i i» niste na :a narn. :n povm juniško ' kMHMMi » tri-fcl » hr-.b. na to dovolj, če so h z! - n v rr^aadir jii. da ~ ~ \ t t'i. p-a t š . i • t hr-.i.e h kom i-»».•n kakor pa ii.:n:a. -.1 kf*m:- ■'t. oa « «tre!otn 11 pT?ke. t"*o:. da «-- t s^.i Bo4t7ira ne me.-) 'jstaiki Zjr'i.ii !ot n.i T V^J ko« .a.s te. ;e s nc;« če-- pr.šei ia.;re; lure/s. častaik. ki /e i I pošten ta p-.emen:t asoi. 1» ;e aa/orej r.SDOJare. aaj tri p-%aac.ro »10i tošt. i»r ia a .-n priaaj.i ii je ko ».oš.ai st iaiVn.es* 2 v-.ter ie j« a T:4>ij 1 cirajE: rred »rn.U «.;aiOT ui »iivaU dezia p.ei ivoje-r^ fa. >^er »i je pa p tz.hii j* lj i.i>r»-> jamo zaoeIo P' ' -ra 1 i- 7 ae-»r«e» neki; '.-:re-r.a-ro Lj-tb ;i-u.a t.i 7 iiujihm de-itie /rrer komriT/em. k' pi ra t resnici ni znila. ni m. r 1 :n ni h* te , zatreti, čeprav je komunist. » fc iili le m.i!. Pač r.i se ti zd..!' i »iT-čaki toliko bolj »r;U aa .>•» za ien-»iaii krU^ Rok 4 -a r!.i,t-i:i' To ie rv^Vj postalo r-«!o •e > -»! 'irane 1 ;-ve. Tak '1 {>•«• č. f -s . ' i-i a »laču/ je Lilo » Lj o .»n ia po p.*te.:eiskih -rae/iiih več ko dovolj. Te vla-pa so » resnici L »le spremo komuai^T.rno orodje, ki je »i rojaka do častnika izvohalo r«e. kar 40 komuni-su h«jtelt. >e vč! Niso spo-ro«:a'e komu-.istom 'e b»«a. ki; ta »ojska"oa-ai*-; i. marveč so t i.i' osni.* t/rekale sv f ie';e. ki so , m j.h kom v usr.i polo/:!i. Kajpada ie/» a:so deta!e »!a*'irre navadnih »ojakov. mar-te<: »lačifte s.i!"3''v kim - «., r- ■ ijali »i«|i častniki. Tako ootetn k tn«ai"tičai «li laHko dobivali dov.)!,en;i za p. Mianje. medtem ko na»»«ien p. 4tea človek nikamor m raoirel. Kakor je bilo « potov inji. tako je b e druzimi uradnimi zadevami, v k»terih o.i' :""-aIe yi -1*1 bran ie k nri-3.*" 1 rirbot". » i « j n: sioer d.i »eadar ia;-,i. -f »r*'e. !n f «a» t »«2 mej a. t-.i j« i ' 1 prepovedana vi.-i 'ij- pa 40 tem -'--n neovirano lahko « fiU rek-itinli poitenj «!o»^a,ke ljudi t svoje »r«te. Tal^ «e ;e 1 pomoč; »lačor ie takrft pripravljala tista trda m jramotna izdaja nad «Io»ea«k:tn na- dom. ko ;e Badoitlijev koko4ar komaniitom dal r?e orožje, tanke in topove zoper ifoveaski caro.l To ;e fciia zares najbolj srin;. ;na ia žalostna doia f aaii Ziotioviai! Ali >te ž« naročili roman v slikah IVANHOE" 00 Dmžliisha pratiha za Ido 1944 ta iVT*a ia trn bo dob fraJa -b o J a i« f a ledaa dalje po mh kaji^araa!«, tr^vr-biab la traiikai za ceno Lir I — Misijonska Baragova devetdnevn ca pred Misiioa.-sko aed«!}o Družbo za širjenje vere in tako iač- i izpolnjevati tudi na^o m:si'onsko-*katoiisko do i-nest vsaj v na manjši meri. še posebno bomo pa l«tGŠn;o m:si;oniko nedeljo vporabili v to. da < spomnimo na na^e-^a na:več*e^j misijonarja in«i:-janske-4« škofa Irene a Friderika B i r i • i a . ki in :h. Zd.i moramo samo ie počakali njegove pomoči v sedan i*:a-hotaih stiskan. Zato nai ^re od ust do ust, cd duše do duš* po vsei naii domovini mogočen vzklik, p;Li zaupinia Zatecimo «e k Baragu! Da bi Bari^k spoznali, da bi utrdili naše zaupanje vam. da bi i* počastili, se mu kar se cfa lepo m prjrdco priporočili — m ne nazadnje — da bi se cb n etfovem zgledu misnonsko :n apostolsko poglobili m ogreti —. za4o ie bo pra za-VIa svoj tretji let-aik 1. oktobra Wa l^ta. Kot prvo knjigo nov»-ja l«etnika f« i»- *»ro navelikega simp*« sdtelja dr. Ivana Pr^jfja MLADO BREDO Da ;e kn rnioa uvrstila prav to kr iiro na ..ielo svojo nov- zh rke knjiii. je razloi; v tem. ie J7 oktobri t l. tWMetni»» 4T»jeza r»|slri. S to prvo kn, .• ) tre'.e^a |e'nika hoče »Slovence- a kajiiaieat proslaviti E-rt:en -kI jubilej teaa v-' -ke« «h}T»nske«B pi^atei a Res ie. ča je že izšlo kar tO zvezkov »branih »p sov ,ir. tra-a Pregl j, kap p-: Ta o pomoa»boo-»ti in delavno*!: •-'ffa n i- .1 T[>la v teh zbran h st>i*'h ai iz^la Vr"jda Breita n ^ ie :li let pr.-teklo. "t kar e prv ( n pOB;»da f iiila Lahko reč«1™ ■ia je t. -- kn; _m na novo '.šla. to te-i . ker e e -ateij vso povest jez kovno in i ta to p- iko predala! .a je ton-; urnim va r s vost — jabileiaa iidaja. k. n.1 j p-.i'-'^vi> ■ •> še bolj razjlasi med aaiš-.rji-ni plastmi na-i i, da bomo s tvorci na.se knjiievaOKti čim t* s-□**'še po^eza^i. da nam belo vedno t naši vest: v vzpon<>il drugačnega mnenia, ker sem mislil na bodočnost. V svoji veliki skoposti sem s krikom in kamenjem napodil malo beračico. Vrnil sem se k splavu in začel razkladati tovor in vleči splav na suho. Z velikim potrpljenjem i-i trudom sem vse znesel v kočo. ki naj bi kmalu postala cela palačal V bližini sem posekal nekaj mani' ših dreves, naredil iz njih koie, ki sem jih zasadil v zemljo v primerni razdalji ter jih povezal med seboj a vrvmi. Preko teh kolov sem razteg« nil jadra, ki sem jih skrbno pritrdil, da bi jih veter ne odnesel Okrog in okrog sem napravil stene iz praznih in polnih zabojev. Pustil sem samo ozek izhod, katerega pa sem tudi opremil z vrati, za kar sem uporabil pokrov velikega zaboja. Ko je bila hiša končana, sem jot opremil t pohištvom. Razdelil sera prostor v skladišče in spalnico, kjer sem postavil pravo posteljo. V tef postelji sem prebil tretjo no£ in slad« ko spal do zore. (Dalje priliodnit'.) t BERLIN - PONOS RAJ H A Berlin v svitu iarometov Znamenita berlinska cesla ,Unter den Linden« Stolnica v Berlina Hitlerjeva cesta, zgrajena ob njegovi petdesetletnici Papcieva dvorana v apostolski nunciaturi v Berlinu iMMfrijit D. M 1 oni — V. Loviin »Bolj« jc, da je tako. Čuvati te moramo, rlasti zaradi Alahove napovedi, prijlavi Mnn-aon, dvigne roko in pokuže nu mestece vrh gore. »Glejle Ramatajiin Sofim, domovina preroka in sodnika Samuela, kjer je mazilil L>a-irida kralja, in počiva tam v grobu. Njegov grol) Idancs zelo časte. Ta planjavioa, ki leži v tej (dolini, zakrita z mnogim zelenjem, je Azin, »turo duhovniško mesto, kjer je bil rojen največji med rojenimi od žene« »Tu je bil torej izpolnjen »Benedictus« in Je Muti zapela .Magnificat',« pristavi Luka in E zanimanjem opazuje kraj ki bo zavzel tako tnačilno mesto v njegovem Evangeliju. Odlični Teofil, spreobrnjenec iz visokega rimskega plemstva, je bil zaželel knjigo; dela Matija in Marka mu niso zadostovala; hotel je Imeti še Pavlov evangelij, življenje Jezusovo, kakor ga je slišal iz ust učenika. Luka mu jc Lil obljubil knjigo ki bo prišla še drugim v roke, zlasti kristjanom, katerim je apostol narodov oznanjeval evangelij. Vso snov je imel že pripravljeno; manjkale so mu le nekatere podrobnosti iz Jezusove mladosti. Ker je hotel dati »voji knjigi krajevno barvitost, je meril razdalje Jn si skušal dobro vtisniti v spomin kraje, po katerih je hodil. Vesel je bil, da se bo mogel okoristiti s svojim bivanjem v Palestini, in zahvaljeval je Boga, da ga je Pavel vzel s seboj na to pot, nn kateri se je lahko mnogo naučil. Pot je držala skozi veličastne gozdove po mnranč, limon, kostanja in oliv. Tu in tnm jc t) i In zasajeno trta; povsod se je kazala lepa marljivost in lepe lii^e so se belile med prijetnim zelenjem travnikov in globokim zelenjem negovanih oliv. Sest studencev je namakalo žejno zemljo teh krajev. Nn levo je držala manjša cesta. »Ta drži v Ivriavs,« pripomni Mnazon. »Kjer so je Učenik priknzal Kleofu in njegovemu sinil,« pristavi Pavel. »Ali nismo bili že v Fmavsu?« vpraša Luka. »Stn dva Finavsa.« odgovori Gordijnn, Grk !z Cezareje, ki je bil krščen in je spremljal Pavla. »V enem smo že bili. Oddaljim jc od Je-ruzalcma 172 tečajev; drugi, ki leži v teh gorah, pa jc oddaljen le šestdeset in je tisti, kjer se je prikazal Gospod. »Šestdeset stadijev.1 Zda} razumem, kako je mogel stari Kleofa napraviti eno popoldne pot sem in tja.« pripomni bodoči evangelist; in ker je bil marljiv, si je napravil opazko,- ki jo bo uporabil v svojem evangeliju. Ta dragocena krajevna nnznačbn mu je pripomogla tako točno določiti v evangeliju mestece Emavs. Ko so s«' malo spustili navzdol, so prišli do potoka, čez katerega je vodila brv. »Potok Tercbint,« opozori 1'nvel. »Tu jc David premagal Gol jata! Filistejci »o bili zbrani na tistih-le gričkih, Savel pa na tehle, lietlehem, mesto Davidovo iti Gospodovo, ni daleč.« »David ni samo prnded, marveč tudi podoba Zvoličurju, ki je « svojo smrtjo na križu premagal smrt in greh,« razlaga Pavel, ki je tolmačil skrivnostni pomen svetopisemskih dogodkov in dokazoval, da je novi zakon skrit v starem in starega ni moči razumeti razen v luči novega. Romarji so prekoračili malo dolinico in, ko •o sc zopet vzpeli navkreber, so dospeli do potoka, ki je namakal zelo rodovitno zemljo. Velikanske smokve, jablane in kutine; tu je bilo mnogo sadja in cvetja, brnenja čebel in metuljev in ptičev, ki so s svojim žgolenjem napolnjevali ozračje. »Glejte potok Nefton. ki loči zemljo Judovo od zemlje mojega Benjaminovega rodu,« reče •postol narodov. Pot se je še vedno dvigala. Na kratkem ovinku stegne Pavel desnico in poknže na oddaljeno mestece, ki se je blestelo med zelenjem trte in sivino oliv: »Betlelieni Ffratov.« »Njegov rojstni kraj,« pristavi Mnazon. __ Luka dolgo opazuje oddaljeno mestece. 1 Stadij r= tečaj je bila mera in je nekako J80 metrov. 60 stadijev je torej 10.800 metror. »Zares si majhen, o Betlehem Efratov, mesto Judovo, toda tvoje ime je slavno med narodi, ker v tebi vidijo luč in hrepenenje večnih gora!« vzklikne. »Je mesto Davida, njegovega očeta,« pristavi Pavel. »Tu so se torej odprla nebesa in so prišli zbori angelov in peli preroško pesem, ki je oznanjala slavo Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. Blagoslovljena zemlja, ki je videla Jezusa in še zdaj nosi sledove njegovih božjih nog. Vsi pogledi so bili uprti v Betlehem. Tu jc bil On rojen; iz tega mesta se je razlila beseda miru po vsem svetu; v tem mestecu je bila prižgana velika luč, ki je raztrgala temo zmot in pognala greh. Ti dobri spreobrnjenci so čutili veliko željo po miru in so se zato željno ozirali na zibelko Kralja vekov. Za Betleheniom se je dvigalo nekaj podobnega velikemu obzidju. »Moabske gore,« pravi Pavel. Romarji so ginjeni zrli v vrhove in občudovali lepoto potovanju in rodovitnost zemlje. »Lepe so te pokrujine,« opomni Aristarh iz Tesalonikov. »Izredno so rodovitne. V resnici tu teče mleko in med.« »Bog jc dal rodovitnost tej zemlji, ker jo jc ustvaril zn svoje ljudstvo, ljudstvo Zaveze, še bolj pa, ker je postala domovina njegovega Edinorojencga, ki se je bil tu učlovečii « »Tu je torej živel Jezus. On jc hodil po tej pokrajini, vdihaval ta zrak in njegov pogled je počival na teh gričih, na teh drevesih!« vzklikne Soprat iz Porta v Bcreji, nežna pesniška duša. »Kuko bi si ga želel videti! Zaukj mi ni Bog podelil te milosti? Zakaj sem ga spoznal tako pozno?« tarna Aristarh iz. Tesalonikov. »Blagor njim, ki so ga videli!« pristavi Tihile. »Jaz pa samo objokujem in bolj kot vi, rla sem sc upiral približati se Njemu, ki so ga imenovali goljufa iz Galileje. Nisem ga videl v svojem umrljivcm telesu, videl sem ga v slavi njegovega vstajenja in upam, da ga bom kmalu zopet videl in se nikoli več ne ločil od njega. To sem mu obljubil in ponavljam veselo novico. Se malo časa pa se bo Gospod Jezus prikazal vsakemu izmed nas; videli ga bomo in našo veselje bo polno, brez konca,« jih navdušuje Pavel. Po nekaj korakih pokaže Pavel bližnji grič. »Oljska gora!« Vsi so obstali. To ime je povzročilo veliko glnjenost v dušah npostolovih spremljevalcev. Tolikrat so slišali govoriti o Oljski gori in jo hrepeneli videti. Sedaj jo imajo pred očmi. To je bila gora. ki jo je On tako ljubil. Ob vznožju, na vrtn Getzemaui. je začel svoje bridko trpljenje in dobil izdajalski Judov poljub. Z vrha te gore se je pozneje dvignil k Očetu, ki ga jc bil poslal. Slovesno petje jim je zadonelo nn uho. »Zakaj pojejo?: vpraša Luka, ki je bil željan obogatiti svoja dognanja v Jezusovih krajih. Jeruzalem vidijo,« odgovori Mnazon. Skupina romarjev je hitela kmalu za njimi, z uprtim pogledom in prepevala s stegnjenimi rokami psalm, ki ga je Pavel prevedel tovarišem, ki uiso razumeli aramejskegu: Veselil sem se, ko so mi rekli: v hišo Gospodovo pojdemo. In zdaj stoje naše noge v tvojih vratih, Jeruzalem. Jeruzalem, zidan kot mesto, ki so ga vsi deležni. Tja hodijo rodovi, rodovi Gospodovi, kakor je postava za Izraela, da hvali ime Gospodovo. To so bili krepki poudarki stoenoindvnjse-tega psalma, psalma romarjev. David ga je zložil v pregnanstvu, kamor ga je bil pognal sin Absalom. Kraljevski prerok je vzdihoval po vrnitvi v svoje mesto in jc izrazil to željo 2 pesniškimi poudarki. Naši nci so podvizali korak in so že prišli tia, od koder so mogli videti obzidje, ki jc ne daleč od Jeruzalema gospodovalo z velikanskega temjieljskega obzidja. Jeruzalem je bil lep v popoldanski vročini kakor v poletju. Preplavljen z žarki sonca, ki se je že nagibalo k zutonn, se je odbijal v čisti bleščobi templja in blestel z zlato streho, pokrito s tisoč koničastimi puščicami, ki naj ovirajo golobe in druge ptice, da bi si gradili svoja gnezda. Mesto je dihalo popolen mir; bil je veličasten pogled neskončnega miru in nihče bi si ne drznil sumiti, da so za temi zidavi vreii človeški prepiri, sovraštvo in krivica; kakor so tu zaprisegli smrt Zveličarjevo, tako so splctka-rili tudi umor njegovega zvestega apostola; tu so sovražili porajajočo se Cerkev in imeli so glavarja s tisoč nitmi, ki so razgibavale grozno gonjo sovraštva in krvoločnosti proti kristjanom; tu so prihajali iz sinagog odloki o preganjanju; to je bilo mesto satanovo, ki si je postavil svoj sedež v tempelj Gospodov. Nekatere osebe so prihajale naravnost iz Jeruzalema na hrbtih brzih jezdnih živali. Mnazon si je z desnico zasenčil oči in opazoval te ljudi: »Naši bratje so. Vidim Prokora, dijakona; glej, tudi Nikanor in sinova tvoje sestre,« reče apostolu. Jezdeci so ugledali naše, ki so jih pozdravljali z mahanjem rok in so spodbadali svoja ži-vinčeta k hitrejšemu teku. Slednjič sta 6e obe skupini sestali. »Pavel!« »Stric!« Prišleci so poskakali na tla in Pavel je gl-njen objel svoja nečaka in oba diakoiia. In ni bilo napak: Pavel je moral za jahati eno jezdno žival; Timotej Luka in Gaj iz Derbe pa druge in mali sprevod se je napotil proti Jeruzalemu. Novi prišleci so oblegali apostola z vprašanji. Hoteli so zvedeti o potovanju in njegovih namenih in dijakona sta bila vesela obilnih mi-lodarov, ki so jih prinašali njegovi spremljevalci. Uboga dijakona! Njima je bila izročena skrb za reveže, bolnike in vdove. Revščina je bila v Jeruzalemu velika, cerkvena blagajna pa vedno prazna. Zato so bili milodari zaželjeni in dobrodošli. Pavlin je povedal stricu o nevarnosti, ki mu grozi v mestu. »Judje te sovražijo. Ako bodo opazili, da si prišel, te bodo preganjali. »Vem, da me čakajo v Jeruzalemu bolečine, trpljenje in verige,« ravnodušno odgovori Pavel. »Ako veš, zakaj si prišel?« ga zavrne Natanncl. »Sveti Duh, ki mi je to razodel, hoče. da nadaljnjem potovanje. Ali bi se inogei ustavljati Duhu Gospodovemu?« »Jakob ti svetuje previdnost. Daj se le malo videti. Ne sovražijo te samo judje; tudi mnogo spreobrnjencev iz obreze li je sovražnih. Dolže te, češ da si svetoval Judom, ki žive med ne-verniki, naj se ločijo od Mojzesa, da naj no dajo obrezovati svojih obok in naj se ne menijo za Postavo.« »Oh, ti hinavski bratje!« vzklikne apostol 7. izrazom bolesti. Trpel je zaradi obrekovunju, ki se je širilo o njem po nekaterih spreobrnjencih iz judovstva, ljudi ozkega obzorja, ki so hoteli omejiti rešitev samo nu Izrael iu niso hoteli, da bi bili tudi pogani deležni mesijanskega blagoslova. Mnogi so sovražili Pavla; drugi ga sicer niso sovražili, marveč so gledali v njem sovražnika judovstva in so mu zato nasprotovali. »Jokati se je treba nad njihovo slepoto,« pravi Prokor. »Mi, stari spreobrnjenci, tovariši našega mueenca Štefana, popolnoma soglašamo s tvojimi nazori, čeprav moramo biti v Jeruzalemu zelo previdni. Toda novospreobrnjeuci nočejo tega razumeti.« »In Jakob?« _ »Jakob trpi, a ne posreči se mu, da bi Jih prepričal.« »On se torej v vsem drži Postave?* »Da, zelo strog izpolnjevalec je.« (Nadallevunle vtihodnUf ) Kaj /e OBVESTILO ŠEFA POKRAJINSKE UPRAVB V LJUBLJANI One osebe, javni in privatni zavodi ter podjetja, ki imajo kako terjatev napram italijanskim oboroženim silam, morejo predložiti tozadevno prijavo, opremljeno s potrebnimi dokaz.ili, na ravnateljstvo računovodstva pokrajinske uprave v Ljubljani. Prijave se morajo predložiti do 31. oktobra 1943. — Predsednik: Rupnik, s. r. d Triaški škof msgr. Anton Santin je birmo-val te dni v Novem Gnadu 100 dečkov in deklic. d Svojcem vojnih ujetnikov, konfiniranocv, Internirancev in zaradi političnih prekrškov obsojenih, ki so doma v Ljubljanski pokrajini in se do sedaj niso vrnili, sporoča Slovenski Rdeči križ v Ljubljani, da lahko pismeno javijo v društveni pisarni (Gosposvetska cesta 2-11.) imena in zadnje bivališče teh oseb, kakor tudi svoj naslov. Slovenski Rdeči križ bo storil vse, da izve njihovo sedanje bivališče in jim pomaga vrnili se v domovino. d Prehrana Ljubljane je zacotovljena. Pretekli teden so navozill v Ljubljano iz Domžal dovolj moke za Ljubljano, prav tako pa tudi dovolj krompirja iz Kranja. d Opozorilo Poveljstva Slovenskega domobranstva. Poveljstvo Slovenskega domobranstva je zvedelo, da hodilo po hišah osebe v kombiniranih uniformah, ki izvršujejo hišne preiskave in aretacije. Opozarjamo vse, da člani Slovenskega domobranstva niso dobili za to nikakega povelja. Zato naj vsakdo osebe, ki bi pod krinko Slovenskega domobranstva hotele vršiti snmolastno hišne preiskave, izroči stražniku. — Obenem opozarjamo. da se bo proti vsakomur, Toškodoval po glavi. — Mlakar Ana, 1)4 letna šivilja, je dobila pri padcu poškodbe po plavi. — Ooljar Tereziia. 60 letna gos?ilničarka. si je pri padcu zlomila desno nogo. — Kuralt Boris, S letni sin policijskega stražnika, 6i je pri padcu zlomil desno nogo. d Podeželske nezgode. Na klrurgični oddelek v ljubljanski bolnišnici sla bila pripeljana delavec Andrei Prudič z Unca pri Rakeku in posestnikov sin 23 letni Avgust Končan iz Horjula. Dobila sta razne hude poškodbe. — V Borovnici je padla in si zlomila desno nogo 43 letna posestnikova žena Ana Kržičeva. — Na Vrhniki je padel z lestve 47 letni posestnik Janez Križaj. Dobil je hudo notranje poškodbe. — 16 letna Ana Ernecelj iz Slov. Bistrice si je pri padcu z drevesa zlomila desno nogo. — Raztopina železa je hudo poškodovala oči delavcu Jakobu Lcsjaku iz Maribora. d Dnevno časopisje je priobčilo nove odredbe pod sledečimi naslovi: Objava o nadaljnji veljavnosti dosedanjih predpisov o racioniranem gospodarstvu. Preimenovanje društva Rdeči križ v Ljubljani in vzpostavitev prejšnjega upravnega odbora (Slovenski Rdeči križ v Ljubljani), Pridelovalcem krompirja (Brez Prevodovega dovoljenja se ne smo prodati nobene količine), Popis tekstilnih in oblačilnih predmetov in začasna njihova prepoved prodaje. Cene krompirju za leto 1943. d Večje število prostih službenih mest. Državna policija v Ljubljani potrebuje večje število moštva ter zato poziva vse, ki se čutijo poklicane, naj se osebno javijo v upravi policije v Subičevi ulici in prineso s seboj vse podatke. d Poseben jubilej je praznovala družina Friderika Taboršaka v Gradcu. Taboršaki, ki so po rodu Hrvati, že skoro 300 let izvršujejo kovaški poklic. HOV I e R 0 B 0 V I *************.................................. V Podsmrekl pri Dobrovi je umrl 85 letni An. Ion Rolar, po domače Gradišnikov oče. Bil ie |k> vsej okolici ejjoštovan in priljubljen. — V Ljub« ljani bo odšli v večnost: Daua Rohrtnann, oroi. niški kapetan Martin GajskI, Jaroslav Kalmus, Alojzija Grum, vseučiliški profesor v p. Rus ii Kijeva Nikplaj Bubnov, 75 letna hišna posestnica Kenda Irma in vseučiliščnik Bogdan JanžekoviC, Naj počivajo v miru. Preostale tolaži Bogi d 9 predavanji so zopet pričeli v Trbovljah. Na letošnjem sporedu imajo 16 predstav ln 20 prosvetnih in političnih predavanj. d Ljubljanski Narodni muzej je za enkrat u javnost zaprt. d Do 23.000 stanovanj je sedaj zasedenih v Ljubljani; od teh 90 okoli 35 odstotkov zavzela družine. Poznavalci razmer zatrjujejo, da bi Ljub« ljana potrebovala še 2000 novih stanovanj. d Ljubljanski kinematografi so spet začeli pred« vajati nemške filme, ki lahko tekmujejo z vte I svetovno iilmsko izdelavo. I a Janez Cigler Znamenit čbeličar, pesnik in pisatelj Janez Cigler se je rodil v Udmatu pri Ljubljani 1792. Študiral jo gimnazijo v Ljubljani od 1804 do 1809, filozofijo od 1S09 do 1810, bogoslovje od 1810 do 1814, v mašnika je bil posvečen 1815, potem pa je služil kot kaplan na Kolovratu, v Dobu, v Skocjanu pri Dobravi, pri sv. Petru v Ljubljani. Kasneje je bil župnik v Toplicah na Dolenjskem in kaznilniški kurat na Gradu v Ljubljani, od 1832 pa do svoje smrti 1867 pa župnik v Višnji gori na Dolenjskem. Pesniškemu delu Janeza Ciglerja je bil učitelj naš prvi pesnik Valentin Vodnik. Njegove pesmi so mladega Ciglerja tako navdušile, da jih je še v poznih letih znal celo vrsto na pamet. S pesmimi je Cigler nastopil v Kranjski čbelici in se tamkaj podpisoval s C ali tremi zvezdicami. Kot pesnik je predvsem pesnil ljubke basni, zgodbe iz živalskega sveta, pa z močno poudarjenim naukom za človekovo življenje in delo. Opeva pa tudi kot sodobni pesniki romantike ujetega ptiča, strahove, mrtveca in j>odol>no. Zraven tega pa ljubi tudi različne krajevne zgodbe in se rad ponorčuje iz napak javnega in zasebnega življenja tiste dobe. Čeprav jo bil Vodnikov učenec, vendarle njegova pesem daleč zaostaja za pesnikom Zadovtjljncga Kranjca, ker je premrtva, presuhoparna, brez pesniškega poleta, tako da ni mogla zaživeti v topletj čustvu, ki je pravemu pesniku tako potrebno! Cigler si je zgodaj pridobil potrebnega znanja več tujih jezikov in uglajenega vedenja, k čemur mu je zlasti pripomoglo večkratno popotovanje po Evropi, tako da je videl Avstrijo, Nemčijo, Italijo in razne balkanske dežele. Kljub obsežnemu znanju tujih jezikov — govoril jih je kar osem, tega bolj, drugega manj — pa je bila in ostala malerinščina njegova najljubša govorica. Za slovenščino in njen napredek se je zanimal že v bogoslovju in je 1825. v družbi z Andrioiijem in Ilolzapflom skušal priklicati v življenje slovenski list Slavinjo, kar pa se mu zaradi ostrih cenzurnih razmer v Metlernichovi Avstriji ni posrečilo. Zalo [ia je s tem večjim veseljem potem sodeloval pri Kranjski čbelici 1830. Podpisoval se je prav rad z. imenom Višnjagorc, Višnjagorski. Sploh se je ime Janeza Ciglerja tako združilo z Višnio goro, kjer je župnikoval, da ga je ludi Prešeren ošvrknil kot manj pomembnega pesnika z znanimi besedami: »Višnjani! Kam ste svojga polža djali?« In Višnjani odgovore: »Za Pega/a sino pevca m ga prodali.« Poleg pesniškega dela moramo imenovati pri Ciglerju tudi njegovo delo za slovensko nabožno slovslvo. Napisal jo več nabožnih knjig ln mo-lilvenikov, kakor Molitve za bolnike, prevajal je Baragove knjige ln pisma, s čimer je začel pri nas novo panogo nabožnega slovstva, namrei ml« tijonsko agitarijsko književnost med Slovenci, dalje je napisal Štiri poslednje reči, Mašne bukvi-ce, Duhovni studenec, Kratki nauki, Življenje svete Ileme itd. V poznejših časih je zelo mnogo pisal v Blel« vvoisove Novice različne članke posvetne vsebine, članke o gospodarstvu, o Baragi, o prirodoslovju, krajevni in deželni politiki, o krajevni in deželni zgodovini in tudi o jezikoslovnih stvareh. Med temi dopisi je bilo tudi mnogo kratkočasnle ia veselih zgodbic za zabavo In pouk obenem. Pri" pravljal je ludi knjigo Olikani Slovenec, izdal cerkveno pesmarico itd. Vsekakor pa je vrhunec njegovega knjlžev« nega dela njegova izvirna povest Sreča v nesreči. S to povestjo si je stekel za našo književnost največ zaslug in si pridobil zares pomembno mesto v slovenski kulturni zgodovini: Cigler je pisatelj naše prve izvirne povesti sploh. Do nje« govega časa smo namreč imeli samo prevode vzgojnih povesti Krištofa Srhmida iz nemščine, Cigler pa je napisal 1830. — ko je Prešeren na« pisal prvi slovenski epos — prvo našo povest o Svetinov! družini, povest, kl jo bila silno zani« miva in silno brana v listih časih, kakor pozneje samo še Jurčičev Jurij Kozjak. Povest je popiso« vala zgodbo, čudno zgodbo dveh dvojčkov in niu-nega očeta. Res je sicer, da je zgodba malo naša, malo domača, da bi se namreč lahko godila kjer koli nn svelu in da je tudi poučevanje malce prisiljeno, vendar pa priča ta prva naša povest o izredno marljivem delu Janeza Ciglerja, o nj<* govein velikem veselju, popotovati po daljnih' krajih in prikazovali druge kraje in ljudi len obenem zabavati in kratkočasiti naše preprosto ljudstvo. Zato je povzročila povest med nami takrat pravo senzacijo, saj se je silno hitro raz-pečavala, izšla je v 1500 primerkih, postala pravo pravcato narodno blago in med naše ljudstvo širila veselje do branja, kakor pozneje samo še Bleivvcisove Novice. —»Poleg Sreče v nesreči ja napisal Cigler še dve povesti z naslovom Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih soldatov, in Korlonica, koroška deklica, a ti dve nimata več tistega pomena kakor prva, ker-je takrat, ko sta izšli (1863), naše slovslvo že napredovalo daleč pred Ciglerjeve povesti! Cigler je pisal v domačem in kar dovolj okretnem jeziku. Povesti je pisal vseskozi v resnem tonu, v člankih pa mnogokje prevladuje šaljiv način pripovedovanja, kar priča o njegovi veseli naravi, ki je bila zmerom nasprotna takratnemu mrkemu janzenizmu. Ciglerjevo ime nam pomeni prvega pisatelja slovenske izvirne povesti, ki smo jo dobili pred dobrimi sto leti, in bo združeno z njo oslalo za zmerom med nami, njegovo mesto pa je med našimi velikimi možmi. ISOL i&n&cki dom ^jf Poljske opekarne Ing. Zupec Franjo. Razvoj opeke. Domovina opeke in podobnih izdelkov iz Igane gline sla Azija in Egipt. Iz teh krajev so je razširilo izdelova njo opeke med Grke in Rimljane, ki so lo obrt razvili do velike popolnosti. 1 Rimljani so je razširila po vsej njihovi ogromni državi, od Črnega morja do Atlantskega oceana in Britanije. S propadom rimsko države je izdelovanje opeke prišlo, v pozabljenje. Ponovno so jo začeli izdelovati v večjem obsegu v 12. stoletju. Do današnjih dni se je preprosto izdelovanje razvilo v pravo opekarsko industrijo. Danes Izdelujejo opekarne naslednje vrsle opeke: 1. zidno opeko za navadne zidove, 2. obložno opeko iz izplakovane gline za izdelavo zidov brez ometa, 3. strešno opeko najrazličnejših vrst, 4. trdno nezgorlivo opeko za napravo po-■ebnih peči za visoke temperature, ki zahtevajo posebni materijah Lastnosti dobre opeke. Dobra opeka mora imeti ravne ploskve in biti primerno trdna. Trdnost opeke spoznamo po njenem zvenku: čim bolj kovinsko zveni, tem trša je. Opeka so mora dali obdelavati, da jo po potrebi obklešemo in ji damo novo obliko. Nadalje mora biti odporna proti vremenu, da se pod vplivom vlage in mraza ne prične luščiti ali krušiti. Opeki so zelo škodljive razne primesi, ki jih včasih dobimo v ilovici, na primer: natrijev sulfat ali glauberjeva sol, apnenec, železni kršeč ali fiirit Primes apnenca v glini napravimo neškod-jivo, če glino v mlinih zdrobimo. Škodljive primesi namreč povzročajo luščenje opeke in s tem odpadanje ometa. Na neometanih stavbah večkrat opazimo na opeki bele madeže, ki izvirajo od omenjenih primesi. Glina in ilovica kot surovini ia opeko. Točnejši opis gline in ilovice glej v članku .Stavbe iz ilovice« in sicer v odstavku »Gradivo in njega priprava«. Vlažna glina in ilovica sta plastični, to se pravi, da ju lahko gnetemo in obdelujemo. Posu-ieno glino moremo z namakanjem zopet narediti plastično. Če pa glino žgemo, izgubi sposobnost, da bi v stiku z vodo zopet postala plastična. Nekatere gline in ilovice vsebujejo primes apnenca. Od načina, kako apnenec nastopa v glinasti gmoti, zavisi njena uporabnost. Ce vsebuje glina apnenec v obliki zelo majhnih drobcev, je uporabna za Izdelavo, vendar ne sme biti ta apnenčeva primes večja kot 20% celotne gmote. Ce pa je apnenec primešan glini v obliki večjih ali manjših kosov, potem moramo, kakor že spredaj omenjeno, vso gmoto zdrobili v mlinih, sicer je neuporabljiva za izdelovanje opeke. Kajti pri žganju se apnenec spremeni v živo apno. Pri zidanju pride v stik z vodo in se pretvori v ga-šeno apno, ki ima večjo prostornino kot žgnno apno. Zato je nevarnost, da taka opeka razpade. Glede na primes različnih železovih spojin dobimo po žganju opeko različnih barv: skoro belo, rumeno, rudečo, temno rjavo. Pri izdelavi opeke je važna primes peska. Kajti vrsta in količina peska imata vpliv na potek pri žganju opeke (podaljša ali skrajša žganje ln povzroča večjo ali mrijšo porabo kuriva). Poljske opekarne. Poleg velikih industrijskih podjetij za izdelavo opeke so v naših krajih ponekod manjše opekarne, ko se je združilo več posameznikov, da so sebe in svojo okolico preskrbeli z opeko. Take majhne opekarne brez strojev in sličnih modernih naprav imenujemo poljske opekarne. Posebno dandanes se ponekod izplača, da v kra-i'h, ki so od železnice zelo oddaljeni, imajo pa na razpolago vse potrebno gradivo za izdelavo opeke, postavijo domačini lastno tako imenovano Poljsko opekarno, kjer bodo z majhnimi stroški oskrbeli sebe in svoje sosede s potrebno opeko. Za take podjetne deželane, ki bi si hoteli po- staviti majhno opekarno, je predvsem napisana vrsta teh člankov. Pri izberi prostora, kjer hočemo postaviti našo poljsko opekarno, bomo predvsem pazili na to, da jo postavimo v neposredni bližini zemljišča ali na zemljišču, kjer se nahaja zadostna količina ilovice in peska, ki je potreben za dodatek k preveč mastni ilovici. Ne smemo pozabiti, da pri predelavi ilovice potrebujemo mnogo vode. Zato mora biti v bližini voda. Računa se, da rabimo za izdelavo 1000 kosov opeke 200 do 500 litrov vode. Točna količina dodane vode zavisi od vlažnosti izkopane ilovice. V primeru, da moramo ilovico izpirati, rabimo še večjo količino vode. Kod vodilo naj služi ugotovitev, da je ugodneje, da vozimo ilovico ne pa vodo in kurivo k opekarni. Opekarna ne sme stati v nižini ali na vlažnih tleh, ker vlada podaljšuje potek sušenja in povzroča, da pri žganju porabimo več kuriva. Izkop ilovice. Razlikujemo v glavnem tri načine izkopa ilovice. Prvi način, to je izkop z rovi pod zemljo (kot pri rudnikih), za nas ne prihaja v poštev. Za nas je primeren le izkop na površini (to je dnevni izkop), in Bicer izkop iz jame ali odkop v pobočju. Pri dnevnem izkopu moramo seveda najprej odstraniti vrhnjo plast prsti, gramoza in odpadlega in trohnečega listja ter druge neuporabne snovi. Na ilovnatih tleh pogosto zastaja voda. Zato moramo pred izkopom poskrbeti, da vodo odve-demo proč, da nas ne ovira pri delu. Pri odkopu v pobočju ne smemo izpodkopavati stene, da se ne poruši na delavce. V takem primeru odkopavamo le v stopnjah. Ce nastopajo v izkopu menjaje se različne vrste gline, moramo izkopavati tako, da tekom izkopa samega še deloma premešamo razne vrste gline. Škodljiv materijal moramo takoj odstraniti (žile apnenca ali ruse krede = Rotelstein). Priprava ilovice. Najprimerneje je, da glino nakopljemo že v jeseni in jo takoj navozimo na mesto, kjer bomo izdelovali opeko. Tu jo nasujemo v kupe, kot kažo slika 1. Kupi naj bodo največ 70 do 80 cm visoki, 2—3.50 m široki in po potrebi dolgi. Kupe moramo od časa do časa prekopati in premešati, da s tem zdrobimo kepe. Razen tega dosežemo, da pridejo Iudi spodnje plasti ilovice v kupu na površino. Ilovica je tu izpostavljena vlagi in zraku, ki povzročata, da ilovici primešane škodljive primesi izgube svojo učinkovitost. Na zraku in dežju se ilovica razmehča, pod vplivom mraza pa razpade v najmanjše delce. SI. 1. Oblika kupov Ilovice pripravljeno ia pre-ilmljenje. Cim dalj časa pustimo ilovico ležati na prostem in čim večkrat jo premešamo, da bo povsem izpostavljena zraku in vlagi, tem bolj bo uporabna. Pri tem moramo paziti, da ima ilovica vedno dovolj vlage. V primeru suhega vremena moramo kupe ilovice škropiti z vodo. Ugotoviti moramo, kakšne vrste ilovico Imamo na razpolago: mastno ali pusto. Preveč pusta ilovica, to je taka, ki vsebuje preveč peska, je drobljiva in jo ne moremo oblikovati. Mastno ilovico lahko zelo lepo oblikujemo, ima pa ta nedostatek, da se pri sušenju in žganju preveč skrči in razpoka. Premastni ilovici dodamo kremenčevega peska, ki zmanjša krčenje. Ce imamo preveč pusto ilovico, jo z izpiranjem zboljšamo, to je, naredimo jo bolj mastno. Preden začnemo z izdelovanjem opeke, naredimo iz pripravljene ilovice nekaj pmzkusnth zidakov. Na njih ugotovimo, za koliko so se skrčili pri sušenju in žganju. To je potrebno za to, da vemo, kako velike kalupe moramo izdelati, I če hočemo, da bo žgana opeka imela zahtevane Dekan Pavlin Bštnar sestdesetletn k Dne 5. oktobrtf je obhajal Sestdesetletnico rojstva belokranjski detera in mestni župnik v Črnomlju g. svetnik Pavlin Bitnar. Rojen je bil 5. oktobra 1883. v Otieah v Šleziji. Po Končani srednji šoli je vslopil v križevnišlii red v Opavi in nato prišel kot mlad klerik v ljubljanski kri-ževniški konvent. Po dovršenih bogoslovnih študijah v Briksnu in Ljubljani je kaplanoval v Podzemlju, Metliki in Vinici. L. 1923. je bil imenovan za mestnega župnika v Črnomlju in 1. 1930. za dekana belokranjske dekanije. Od tedaj že 20 let vodi eno najtežjih župnij v škofiji. Ogromno delo je dovršil v tem času, saj je znan kot iz-boren katehet in vnet, neumoren voditelj cerkvenih in prosvetnih organizacij. Toda njegova delovna sila je segla tudi izven dušnega pastir-stva. Bil je dolga leta zastopnik revnega belokranjskega ljudstva v bivšem ban. svetu, kjer si je mnogo prizadeval za njihovo dobro. Splošno je znana tudi njegova naravnost čudovita gostoljubnost. Za 60 letni jubilej mu želimo predvsem srečno vrnitev na svoje mesto in mu prisrčno čestitamo z željo, da bi dočakal še mnogo srečnih dni. Slovenčeva knjižnica! »MLADO BREDO« Naročite se takoj na »Slovenčevo knjižnico« pri našem zastopniku v Vašem kraju ali pri župnem uradu, ali pa pri upravi, Kopitarjeva ul. 6, Ljubljana. Ce se zidaki pri sušenju skrčijo za več kot '/h svoje dolžine, je to znak, da je bila uporabljena ilovica premastna in jo moramo z dodatkom peska zboljšati, kakor je že zgoraj omenjeno. Močenje in obdelava ilovice. Ce hočemo, da je ilovica res temeljito predelana, jo iahko (ni pa nujno!) pred končno obdelavo še namečemo v posebne jame, ki so slične jamam za gašenje apna. Te jame so 1 m do 1.50 m globoke, širina in dolžina pa se ravnata po množini ilovice, ki jo hočemo na enkrat vložiti. Stene jame morajo biti opažene z lesom. V teh jamah Škropimo ilovico toliko časa, da postanejo vsi delci primerno vlažni, vendar ne spolski. Za končno obdelavo ilovice pripravimo na zemlji lesen pod iz desak, ki mora biti obdan s približno 30 cm visokimi stranskimi stenami. Stene naj bodo pritrjene na močne kole, zabit« v zemljo. Na ta pod namečemo ilovice s kupa aH iz Jame (kot zgoraj omenjeno), in sicer najprej 8 cm debelo plast. To plast z nogami dobro pre-gnetemo. Nato namečemo zopet novo plast ilovice, katero dobro pregnetemo. Ta postopek ponovimo tolikokrat, da je pod napolnjen do vrha ograje. Obdelovanje z nogami je zato najpriporočlji-vejše, ker pri takem gnetenju začutimo takoj večje kose, ki jih moramo odstraniti. Z gnetenjem postane gmota enakomerna in enakomerno prepojena z vodo. Dobro obdelana ilovica ne 6me vsebovati nl-kakih suhih kepic in mora biti toliko gosta, da obdrži iz nje oblikovan zidak svojo obliko, ko ga iztresemo iz kalupa. Velika količina vode sicer delo na vide* olajša, vendar je pri tem večja verjetnost, da ostanejo v gmoti najmanjše trdne kepe, ki se izmuznejo pri gnetenju. Ko je gmota obdelana, jo moramo takoj pokriti, tudi če jo takoj rabimo, da nam jo sonce, zrak in dež ne pokvarijo. Zato moramo obdelano ilovico takoj uporabili. Izplakovanje. Ilovica za strešno opeko, napušče (Gesimse), obložno opeko in okraske mora biti popolnoma Čista. To dosežemo z izplakovanjem na sledeči način: Ilovico damo v kadi ali v jame (shčne jamam za močenje) in jo razpustimo v veliki količini vode. Pri tem se najprej vsedejo na dno težji peščeni delci, laž™ ilovnati delci pa se le počasi usedajo preko peščeno plasti. Ko je voda izhlapela oziroma smo jo odcedili, posnamemo to čisto glinasto plast. ^ KRATKE Španija je odpravila karte za meso, ker so je vladi posrečilo zagotoviti preskrbo z mesom. Nemčija je danes močnejša kot v začetka vojne, je izjavil podtajnik severnoameriškega vojnega ministrstva 1'attereon. Za odločne nasprotnike boljševizma so se Izjavili v poslanici Poglavniku ameriški Hrvati Kitajci ne morejo izgovoriti r, Japonci pa no 1. Na ranah, ki