Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Amerik' in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 77.
JOLIET, ILLINOIS, 24. AVGUSTA 1915
LETNIK XXIV,
i potopili enajst
nemških vojnih ladij.
rtba v zalivu pri Rigi. Nemci zavzeli trdnjavo Novo-Georgjevsk in ujeli 20,000 Rusov. Zavzeli tudi mesto Bjelsk in pretrgali železnico Bi-alystok-Brest-Litovsk. Rusi se dalje umikajo.
J ^
napovedala Turčiji vojno. Balkanske države pred odločitvijo.
9
oil*
bar eC
t
I>
m' piti
1
Rim iq
nje ' .. avg. — Hudo bombardira-ter j. ^ ■ 1Jskih trdnjavic pred Gorico od Te.otni naPadi južno in zapadno ga po°!m,na značijo začetek odločne-dreti |USa p0 generalu Cadorna, pre-s celo avstrijsko fronto ob Soči.
bersaT>ZaPadn0 °d Gorice Je P°lk Vrst 8i"ov Pregnal Avstrijce iz več Bi!ianZ pov med Sv. Martinom in
-i prizadel težke izgube. PtldQbl.Je so bili prisiljeni zapustiti Hapa(! 3eno zemljo vsled topniškega ' raz sosedno višino. Prelomom med Turčijo in Italijo.
T»rčr ■ avg' ~ Do Preloma med hip £ In Italijo utegne priti vsak ne, je e Italija še ni napovedala voj-v»rno te"u vzrok to, da noče v ne-Vaiočih Pnpraviti koristi v Turčiji bi-2HaŠc , ltali3anov. Število zadnjih
va a 'skl veščaki mislijo, da je no-več jn acia na poluotoku Gallipoli od-dardann,e Pripomogla k brzi rešitvi elskega vprašanja.
^im °leari^a hoie Macedonijo.
' avg. — Poročevavec lista da d ItaIia'' brzojavlja iz So-tisti dejSOx zavezniki obljubili Bolgariji pd 'eta ced°nije, ki je v pogodbi ln sictr • natančneje zaznamovan, Se 'ma 8a- Sme tak°j zasesti. Srbija mi«e v Pnmerno odškodovati, bržko Ravaia -,na' 'n sicer ima dobiti okraja
BolgVrnSeres-
SolUll v1Ja Pa opusti svoje zahteve na ' Vodin0 in Uskub. Rini ^i® v vojni s Turčijo.
Povedal TaV-8' ~~ Ital'ja je danes na-^er tllr-, Ufčiji vojno. To je storila, Sevanj ° v!atla n> hotela ugoditi za-
12raženim
v italijanskem ulti-Naby 'bln. j« čas potekel.
eJ> turški poslanik v Rimu,
je prejel svoje popotne liste in takoj odpotoval v Švico.
Markez Garroni, italijanski poslanik v Carigradu, je dospel v Rim čez Berlin in Amsterdam. Pred svojim odhodom je izročil turški vladi noto, ki naznanja, da je italijanska vojna napoved utemeljena na podpori, ki jo daje Turčija upornikom v Libiji, in na za-branitvi odhoda italijanskih podanikov iz Sirije.
Kriza na Balkanu.
London, 22. avg. — Reuterjeva brzojavka iz Sofije, Bolgarsko, pravi:
"'Zasebne brzojavke iz Bukarešta pravijo, da se je bati, da je Nemčija poslala Rumuniji ultimatum glede pravice za prevoz vojnega streliva v Turčijo skozi rumunsko ozemlje. Riimiin-ska vlada je trdno sklenila, da tega ne dovoli."

Z ruskega bojišča.
Berlin, 19. avg. — Nadaljnje prodiranje nemške armade, ki poskuša zavzeti važno rusko trdnjavo Brest-Li-tovsk, je bilo danes tukaj uradno naznanjeno. Naznanilo pravi, da so bile zunanje postojanke trdnjavske blizu Rokitna pred Brest-Litovskim predrte.
Severno od BjeLka so nemške čete prodrle do železnice iz Bialegastoka v Brest-Litovsk.
Naznanjeno je bilo tudi zavzetje dveh trdnjavic severno od Novo-Georgjevskega, ki ga oblegajo Nemci že več dni. Pri tem je bilo ujetih 1,-000 mož in zaplenjenih 125 topov.
Na severu sta mesti Riga in Dvinsk sedaj ogroženi po nemških armadah.
Pojasnjujoč naglo prodiranje Avstrijcev in Nemcev, poudarjajo časopisi, da so bile izza dne 5. avg. zavze-
te trdnjave Varšava, Ivangorod, Lublin, Lomža in Kovno.
Nemško uradno naznanilo.
Nemško uradno naznanilo se glasi:
"Vojna skupina maršala von Hin-denburga: Ob zavzetju Kovna je bilo nadaljnjih 3,900 mož ujetih. Po<^ pritiskom izgube Kovna so bili Rusi prisiljeni zapustiti svoje postojanke na- j sproti Kahvaryje in Suwalkov. Naše čete jih zasledujejo.
"Dalje južno so nemške čete prekoračile Narew zapadno od Tykocina. Armada generala von Galhvitza je napredovala v vzhodni smeri. Severno od Bjelskega so naše čete dospele do železnice iz Bialegastoka v Brest-Litovsk. Tritisoč Rusov je bilo ujetih, j
"V severovzhodnem odseku Novo-1 Georgjevskega so naše čete zavzele i križišče Wkri. Dve trdnjavici na se- ] verni fronti sta bili vzeti z naskokom, \eč nego 1,000 ujetnikov in 125 topov je prišlo v naše roke.
Zajemajo Brest-Litovsk.
"Vojna skupina bavarskega princa | Leopolda: Levo krilo je gnalo sovražnika v neprestanih bojih pred sabo in zvečer dospelo v okraj zapadno in ju-gozapadno od Nielejszyc. Desno krilo je prodrlo čez Bug pri Melniku, iz- j gnalo sovražnika iz njegovih močnih, postojank na severu tega odseka in napreduje dalje.
"Vojna skupina maršala von Mac- ■ kensena: Prehod čez Bug med Niemi-j rowom in Panowom so zasedle zvezne čete. Pred Brest-Litovskim so nemške čete prodrle v zunanje postojanke trdnjavske blizu Rokitna, jugovzhodno od Janowa. Južno od Vla-i dove zasledujejo naše čete poraženega j sovražnika. Pod pritiskom našega prodiranja je sovražnik zapustil vzhodni j breg Buga nad in pod Vladovo ter ga ' zasledujemo."
Trdnjava Novo-Georgjevsk zavzeta.
London, 20. avg. — Posadka trdnjave Novo-Georgjevsk, ki jo je pustil za seboj veliki knez Nikolaj, ko se je začel umikati iz Poljskega, da zadrži prodiranje nemških7 vpadnikov, je vršila svojo zadačo ravno štirinajst dni in podlegla nemškemu težkemu oblego-jvalnemu topništvu, ki je med vojno užugalo še vsako napadeno trdnjavo.
Berlin je danes naznanil zavzetje
NaRICA ZDRUŽENIH DRŽAV SEDAJ NADZORUJE BREZŽIČNO BRZOJAVNO POSTAJO V v	SAYVILLU, N. V.
ley t Pr'd amp
Hj.	nevtralnosti iti v odvrnltev njsprotstva proti haaškemu dogovoru, ki prepoveduje ustanovi-
N	POst!,j po vojskujočih se strankah na nevtralnih tleli med vojno, je vlada Združenih Držav odklo-
nili Obe V llc?nce Atlantic Communication-družbi za obratovanje velike nemške brezžične postaje v Sayvillu, ''•"d, p i« sama prevzela oskrbo in nadzorstvo te postaje. Postajo vodi sedaj kapitan William H. G. JSnJi nadzornik Z. D. pomorske postaje v Arlington«, Va.
trdnjave z njenimi 700 topovi in veliko množino l./jnega materiala.
Velikost posadke dvomna.
Vojni p'-;n še ni precenjen, a je prej-kone velik ker so Rusi upali, da bodo obkopi okveg utrjenega ostroga omogočili, dSj?:e trdnjava obdrži mnogo dalje čas«!
A -najvažnejša stvar, velikost ruske po-adke,V;c še dvomna. Nemško u-radno naifianilo jo ceni na "čez 20,-i.KX)", ali Cenitve berlinskih časopisov so od teg : števila do 85,000.
Sedaj p; čakujejo vojaški opazovalci, da boci, ■ ostale ruske trdnjave, kakor Bres.- tovsk, Grodno in Osov-jec, aH z^.zete ali opuščene.
Uradno iz Dunaja.
Dunaj, <19. avg., čez London, 20. avg., 1:40 .zj. — Uradno je bilo danes naznanjeno; slededče:
"Avstro-ogrske čete pod nadvojvodo Jožefom Ferdinandom in generalom von Koewesz so si izsilile prehod čez Bug severno od Janowa in Konstanti-nowa. Nlemirow in drugi kraji na severnem bregu so bili vzeti z naskokom. PctTriženega sovražnika zasledujemo dalje.
"Pred lirest-Litovskim so čete nemških zaveznikov,, ki se v njih sredi bojujejo divizije podmaršala von Arz, iztrgale sovražniku nekaj prednjih postojank. ,;'
"OkrosTv. Vladimira Volynskega in na vzhoteem Gališkem se ni pripetilo nič važnega."
Nemci zavzeli Bjelsk.
Berlin, 21. avg. — Generala von Gallvvitz« čete so zavzele mesto Bjelsk, kakor je bilo uradno naznanjeno danes popoludne.
Zavzetje Bjelska daje Nemcem v roke želez;;'.co BiaJystok-Brest-Litovsk, tako da so pretrgane železniške zveze med rusko armado, ki še obdržuje trdnjavo Grodno, in Rusi v Brest-Litov-skem. Bjelsk je mesto kakih 10,000 prebivavcev, 25 milj jugovzhodno od utrjenega mesta Bialystok in 50 milj severovzhodno od Brest-Litovskega.
Rusi zmagali na morju.
London, 22. avg. — Nemci so izgubili bojno križarka "Moltke", tri kri-žarke in. sedem torpedovk v krvavi bitki v Rifeevskem ai.livu.„ ...vi.,
To je naznanil danes predsednik dume, ki je tudi izjavil, da se je nemško brodovje umaknilo iz zaliva ne-znanokam.
Enajst nemških ladij pogreznjenih.
Naznanilo predsednika dume se glasi:
"V bitki pri Rigi so Nemci izgubili bojno ladjo 'Moltke', tri križarke in sedem torpedovk.
"Nemško brodovje se je umaknilo iz Rigovskega zaliva.
"Nemci so se poskušali izkrcati blizu Pernpvina, na vzhodni brežini Rigovskega zaliva, kakih 35 milj severno od Rige. Štiri barke, napolnjene z vojaki, so se udeležile izkrcanja. Bili so odbiti po ruskih četah brez pomoči topništva, Nemci uničeni in barke zaplenjene."
"Moltke".
Nemška bojria križarka "Moltke", izgubljena v bitki pri Rigi, je bila ladja 23,000 ton in je nosila v navadnih časih posadko 1,107 mož. Bila je sestrska ladja slavne bojne križarke "Goeben", ki je postala del turškega brodovja po začetku vojne in bila prekrščena v "Sultan Selim".
"Moltke" je bila 590 čevljev dolga ter oborožena z desetimi topovi po 11 palcev debelimi in z dvanajstimi po 6 palcev in dvanajstimi 24funtniki. Zgrajena je bila leta 1911 in je imela hitrost 28 vozlov. Stala je $12,000,000.
Rusi izgubili tri ladje.
V bitki, ki je trajala dva dni, petek in soboto, so Rusi izgubili samo tri manjše bojne ladje, in te so: rušivec "Novik" ter topničarki "Sivuč" in "Korjec".
Z zapadnega bojišča.
Berlin, 20. avg. — Vojni urad je nocoj izdal sledeče naznanilo glede vojskovanja na zapadni fronti:
"Med krajema Angres in Souchez je bil sovražnik snoči izgnan iz zako-pov, ki jih je zavzel včeraj. V Vo-gezih pri Schratzmannele je bil mal del prednje nemške postojanke izgubljen.
Francosko uradno naznanilo.
Pariz, 20. avg. — Nocoj izdano naznanilo vojnega urada se glasi:
"Topniški dvoboji so bili na premnogih točkah, zlasti pri Baillyu, na bregih reke Oi.-e, na visoki planoti pri Quennevieresu v Champagni, na fronti Perthes-Beausejour, med rekama Argonne in Meuse v okraju Bethin-court-Haucourt ter v Vogezih v okraju Hilsenfuersta.
"Bojevanje z minami se nadaljuje ob reki Argonne in tudi metanje bomb in torpov iz zakopa v zakop."
Deset nadaljnjih ladij potopljenih.
London, 20, avg. — Deset nadaljnjih ladij pol<?g "Arabica" — sedem izmed njih angleških, dve norveški in ena
Nemci pogreznili parnik "Arabic
>>
Velika ladja, napadena po nemškem podmorskem čolnu, se potopila v enajstih minutah.
POTNiKI VEČINOMA REŠENI.
Devetintrideset oseb utonilo, med njimi tudi dva Američana.
New York, 19. avg. — V tukajšnji agenturi White Star-proge je dospela danes popoldne ob poltreh vest, da je bil parnik "Arabic" dopoldne ob južni brežini Irskega po nekem nemškem podmorskem čolnu torpediran in pogreznjen. Uro prej so prejeli časopisi prve brzojavke iz Londona. Iz nadaljnjih poročil je bilo razvidno, da se je nahajalo na krovu parnika 130 kajutnih in 45 medkrovnih potnikov. Posadka je štela približno 250 mož. Od tega skupnega števila je bilo 375 preživelcev spravljenih na suho v Queenstownu. Kapitan Will Finch, ki j s kot častnik vknjižen v imenikih kraljevske britanske pomorske reserve, je baje izjavil, da je bila njegova ladja napadena brez svarila in se y/ v 11 minutah potopila.
Američani na krovu.
Po londonskih časniških poročilih je prejelo tamošnje ameriško poslaništvo že zgodaj zvečer vest, da se je med potniki nahajalo petnajst ameriških državljanov. Ali so bili rešeni, ni znano. Tukajšnja agentura White Star-proge je naprosila liverpoolske agente, brzojaviti imena Američanov v New York kakor hitro mogoče.
Na vest o potopu "Arabica" ni bila agentura pripravljena. V njenem uradu so v zadnjih treh mesecih pač dostikrat prebili skrbipolne ure, kadar večji parniki proge, bržko so zavozili v vojni pas, niso dalje časa dali ničesar slišati o sebi. To pot novica ni dospela kot govorica, nego kot izvršeno dejstvo, in učinkovala je torej kakor strela iz jasnega neba.
Osem ameriških žrtev?
London, 20. avg. — Osem Američanov, potnikov na parniku "Arabic", ki je bil torpediran po nemškem podmorskem čolnu blizu Irskega včeraj, <je pogrešanih.
Tako je brzojavil danes semkaj Z. D. podkonzul Thompson v Queenstownu.
Vsi Američani so izgubili svojo o-sebno prtljago in g. Thompson jih zalaga z vsemi potrebščinami.
Večina potnikov izkrcanih.
White Star Co. je nocoj naznanila, da so bili vsi potniki, izvzemši štirinajst istih, izkrcani v Queenstownu.
Skupaj je bilo kakih 400 do 423 oseb na krovu "Arabica" rešenih. Ker se čas daljša, odkar se je "Arabic" naglo potopil, izginja upanje, da so bili morda rešeni tudi ostali.
Naznanilo, da je bilo štirinajst potnikov rešenih, je prevrglo prejšnja poročila, da utegnejo izgube znašati štirideset, kajti znano je, da je bilo mnogo mož posadke na svojem mestu, ko se je "Arabic" potapljal.
Torpediranje "Arabica" je razburilo Anglijo od kraja do konca, dasiravno primeroma malo število človeških žrtev ni napravilo tako hudega vtisa, kakor potop "Lusitanije".
Posadka se vedla vzorno.
Da je bilo tako veliko razmerje potnikov in mož posadke .rešenih v kratkem času, ki je bil na razpolago za reševanje, smatrajo za večjo srečo, nego bi je bilo pričakovati v teh okoliščinah.
To srečo v nesreči je pripisati hladnokrvnosti in pogumu častnikov in moštva, od kapitana Fincha, ki je ostal na svojem mestu prav do zadnjega trenotka pred potopom ladje, doli do kurjačev, ki so tvegali svoje življenje v vršitvi svoje dolžnosti. Lepo vreme in mirno morje sta tudi pripomogla k sreči v nesreči.
Osuplost v Washingtonu.
Washington, D. C., 20. avg. — Nič več ne dvomijo v Washingtonu, da je za Združene Države nastal položaj, ki prejkone povzroči poostritev diplomatskih odnošajev z Nemčijo.
Vse kaže, da je najmanj pet ali morebiti več Američanov storilo smrt vsled napada na "Arabic" včeraj. Zato smatrajo washingtonski uradniki položaj za jako resen.
_Ce so neuradna poročila o potopu "Arabica" pravilna, je videti samo ena možnost izognitve diplomatskega preloma z Nemčijo. Ta možnost bi obstajala v tem, da Nemčija obžaluje dejanje poveljnika podmorskega čolna in radovoljno ponudi zadoščenje.
Samo to utegne zadovoljiti Združene Države, z ozirom na odločno svarilo, poslano berlinski vladi v noti dne 21. julija, ko je bilo naznanjeno, da bode vsak nadaljnji napad na neobo-rožene trgovinske ladje, pri katerem bo kak Američan usmrčen, smatran premišljeno neprijateljskim.
španska — je bilo pogreznjenih v vojnem pasu zadnja dva dni. Angleški parnik "Necorsian" je bil poškodovan.
Poročali so tudi, da je bil White Star-parnik "Lapland" pogreznjen. Ta govorica ni bila potrjena.
Ob Dardanelah.
London, 20. avg. — Zasebna brzojavka, dospela semkaj iz Aten, pravi, da so združene francoske in angleške čete prizadele hud udarec turškim četam ob Dardanelah s tem ,da so zavzele glavno zvezno progo med Carigradom in branišči na poluotoku Gallipoli.
Ta vest, če je resnična, pomeni, da so velika turška krdela, ki so se boje vala vsak dan več tednov z zavezniškimi četami, pretrgana od založišč z^a strelivo in živila.
Zavezniki trdijo, pravi brzojavka, da je ta veliki strategični uspeh po svo-■ jem vojaškem in moralnem učinku enak zavzetju Varšave.
šesterih kardinalov škofov, ki jemljejo svoj naslov od predmestnih škofij rimskih. Bil je škof predmestij Porto, Santa Rufina in Ostia. Kardinalom je bil imenovan po papežu Leonu XIII. dne 14. marca 1887.
Kardinal je bil rojen dne 26. nov. 1834 v Genazzanu, v škofiji Palastrin-ski. Odgojen je bil v semenišču ge-nazzanskem ter povišan v doktorja modroslovja in bogoslovja v Capra-nica-kolegiju v Rimu.
Najprej je poučeval bogoslovje v pontifikalnem semenišču, potem se je odločil za diplomatsko službo ter je bil zaporedoma tajnik papeškega nuncija na Bavarskem, apostolski delegat za Ecuador in Peru ter nuncij v Bru-
selju in na Dunaju. < _ ' J -
Socialisti za vojno posojilo.
Amsterdam, 19. avg. — Sociališk3 stranka v nemškem državnem zboru je po nekem tozadevnem poročilu lista "Vorwaerts" sklenila glasovati za vojno posojilo, predlagano po vladi.
Posojilo se razteza na vsoto $2,-500,000,000.
Socialist in cesar.
Amsterdam, 19. avg. — "Vor\\;aerts" slavi .v toplih besedah priznanje, izkazano po cesarju sociališkemu poslancu dr. Albertu Suedekumu in pripisuje temu pojavu veliko politično važnost. Suedekum je prejel železni irižec prvega razreda, ker je pokazal v neki bitki posebno veliko hrabrost.
Kardinal Vannutelli umrl.
Rim, 19. avg. — Kardinal Serafino Vannutelli, dekan svetega zbora, je u-mrl v starosti 81 let.
Kardinal Vannutelli je bil eden najvplivnejših tistih članov svetega zbora, ki so izvoljivi za papeštvo. Bil je eden
Povodenj v St. Louisu.	j
St. Loni.s, Mo., 22, avg. — Reka Me-ramac, ki }eži ob nji na obeh straneh na tisoče zabavišč, klubišč in letovišč, je danes stopila več milj čez svoja brega, odplavila večino teh poslopij in pomnožila na dvajset število človeških žrtev, ki jih je zahtevala v okraju St, Louis povodenj vsled zadnjega deževja.
MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. poŠta. VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO.
5 kron pošljemo za..........$ .85
10
........ 1.60
lOO ICKOIV
ZA
Pošiljatve in pisma naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini siovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
se
Dopisi in denarne pošiljatve naj
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brez> plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slorenic-American BIdg., Joliet, 111.
posebna volitev, ki jo je sklical "High School Board of Education". Glasovati «e ima o predlogu za izdajo bon-dov v svrho, da se kupi dodatno zemljišče in zgrade dodatna poslopja na bloku sedaj deloma zasedenem, tako da se višja šola (high school) še razširi. Ta predlog pomeni, da se hoče davkoplačevalcem naložiti novo breme, ki ga prav nič ni treba. Sedanja občinska višja šola (township high school) je dovolj velika v primeri z velikostjo mesta Jolieta. Vsako dodatno povečanje bi doneslo novih stroškov, ki bi jih morali pokriti davkoplačevalci z novimi davki, seveda, in to v teh slabih časih! Zatorej, cenj. volivci, glasujte v soboto z "No" in napravite križec pred "No"! — Adv.
— Pisma na pošti koncem.zadnjega tedna so imeli: Mercetič Stevo, Mula-vič Juraj.
Advertising rates sent on application
B+O+O+O+O+O+O+O+O+O-tO+O**
Iz slovenskih naselbin.
lOOOOOOO+OOOOOOO+O+OOOOOOO
Joliet, 111., 23. avg. — Preteklo sredo se je mudil v našem slovenskem žup-nišču Rt. Rev. M. G. Vuysteke, O. P., škof v Curazao. Zahodna Indija. Z Rev. John Plevnikoni sta bila intimna prijatelja izza dijaških let. Ogledal si je našo cerkev in župnijsko šolo in je častital našemu č. g. župniku in župlja nom na takem napredku. Tudi on se je izrazil, da je fara brez šole brez vsake prihodnjosti. Škof-misijonar nam prav iz srca častita na takem napredku
—	Pogreb soproge rojaka Antona Kostelca, 746 N. Summit st., ki se je predzadnjo nedeljo zjutraj med potjo k šesti maši zgrudila na cesti v blagoslovljenem stanu in je popoludne istega dne v bolnišnici sv. Jožefa, previ-dena s sv. zakramenti za umirajoče, umrla, se je vršil zadnji četrtek dopoldne pod vodstvom pogrebne tvrdke A. Nemanich & Sin. Velika udeležba na pogrebu od strani našega slovenskega občinstva je pokazala, kako splo šno j<T bilo sočutje s prebridko zadetim soprogom in njegovimi deveterimi o-ti*Oci, ki so tako nenadoma izgubili •svojo ljubljeno dobro mater. Pogrebni izprevod se je pomikal v najlepšem redu od hiše žalosti v slovensko cerkev, kjer je bila darovana črna sv. maša, in potem na sloven-ko pokopališče. Pogrebci so bili gg. Anton Hribar, John Petric, John Peruš, John Horvat, Ignac Bregar in Math Zagoda. Po-kojnica je bila članica podpornih dVu-štev Royal Neighbors in Borštnaric sv. Ane, ki sta bili zastopani pri pogrebu ter sorodnica pok. Rev. John Kranjca. Sorodnikom naše iskreno so-žalje, a rajnici večen mir in pokoj!
_ Umrla je v četrtek 5 let stara Julija Šušteršič v domovanju svojih staršev, g. in ge. John Šušteršič, 1610 N. Broadway. Pogreb se je vršil v soboto dopoludne na slovenskem pokopališču. Staršem naše sožalje, a rajni deklici veselje v nebeškem raju!
—	G. Josip Sitar, naš znani trgovec, si je po trdem delu privoščil kratke počitnice. Zadnji ponedeljek, dne 16. t. m. se je podal s svojo družino v Pueblo, Colo., kjer ostane tri tedne pri starših svoje gospe soproge Frances roj. Predovich. Med njegovo odsotnostjo vodi njegovo trgovino njegov brat, g. Antoji Sitar, ki se je ondan vrnil iz North Dakote, kjer je prebil nekaj tednov na počitnicah med ta mošnjimi prijatelji-farmarji, ki imajo letos nenavadno lepo letino, kakor že ne izza leta 1895.
—	Volivci! V soboto glasujte "No"! Poročali smo že, da bo prihodnjo soboto, dne 28. avgusta, v J.olietu
Butte, Mont., 18. avg. — Minulo je eno leto, odkar se odigrava krvavi ples v Evropi; nepopisno gorja in zla je. prišlo nanjo, a o tem ne nameravam pisati, ker je vsakemu kolikor toliko znano.
Eni smo s strahom zrli v bodočnost vojne glede naše mile domovine Slovenije, a drugi so hoteli izrabiti priliko ter ustanovili obrambno Slovensko Ii go. Dopisniki v A. S. so se pridno oglašali, svarili ter razlagali ljudem bodoči izid omenjene "lige", toliko bolj pa je slov. (?) dnevnik sramotil in zaničeval vse, kar je bilo zoper ligo. S. dnevnik v N. Y. je hotel takorekoč glavo zid predreti, hotel je uničiti v Slovencih ono, kar jim je najdražje, namreč ljubezen do domovine. Slednjič pa se je pokazalo, da "liga" ni bila nič drugega kot "business".
Seveda, odkar je vojska, ni šifkar taških dohodkov, z denarjem je šlo nekaj časa, pa dobro šlo, blizu 5 dolarjev pri sto kronah, pa tudi tu mu je napotje napravil ta presneti Amerikanski Slovenec! Pa glej, v prebrisani butici ni slama —: ustanovimo ligo! Par stotisoč Slovencev imamo na razpolaganje, le voditeljev — imen nam treba. Tudi tu ni zapreke, alias: Blatnik, Predovič, Jager, Vlah, Poturica & Co. Sedaj pa na delo! Vsak Slovenec bo dal 'SO centov, kdor pa več da, tem bolje. Stotisoč dolarjev bo hkrati skupaj, ah, to bo res "a good business"! Srbski in ruski poslanik sta tudi žrtvo-ala nekaj tisočev, samo da bo bolj Avstrija "iz Amerike" udarjena. Pro-rokovali so ji, da tekom enega leta je ne bo kamen na kamenu, ampak srbo-riti Srb bo naš vladar.
"Krasne" (!) karikature so dičile o-menjeni dnevnik, katere slike in spisi so izhajali iz enega in istega peresa na Cortlandt cesti v N. Y. Obljubili so, da bojo slične slike redno prihajale; ko se je pa število naročnikov jelo krčiti, se je umetnik z risbami umaknil s pozorišča.
Zbog prisiljevalnih in vabljivih povabil se je dalo nekoliko rojakov zapeljati in so vstopili v njih zanke, v — ligo... No. pa šale na stran! Ligaši so res zložili nad en tisoč dolarjev. Mnogi izmed njih so res mislili, da ob času potrebe bo liga stopila v akcijo. Mislili so, da se bojo evropske sile tresle pred amerikansko Slov. ligo, a kakšno razočaranje! Sedaj, ko hoče izdajalski Taljan uničiti našo lepo Slovensko zemljo, o ligi ni ne duha ne sluha.
Zato voditelji lige! Slovenski odre-šeniki! V imenu vseh od vas zapeljanih rojakov (članov lige, kateri ne bojo ušli posledicam vaše lige, če domov pridejo), v imenu trpečih Slovencev, ki jim sovražnik ruši njih domove ter uničuje njih polja, vas poživljamo, da začnite z vašim odreševalnim delom! Sedaj zakličite, kot ste v vašem umazanem glasilu nam klicali: Do tu in ne dalje! Sedaj je čas, da se uresničijo vaše besede, ki ste obljubili, da boste rešili Slovence. Storite, da se bo krvoločni Taljan vsaj za čevelj odmaknil od Slovenske zemlje in jamčimo vam, da potem ne bo dal vsak Slovenec samo 50 centov, ampak 50 dolarjev in še več! Potem se boste lahko vozili ne le v Chicago, ampak, če vas bo veselilo, celo k razstavi v San Francisco! Toda, kot se vidi, vam so Slovenci deveta briga, vam je za dolarje. ---
*
Kako daleč so zapeljani nflši rojaki, dokazuje dejstv6 in spis nekega liga-škega voditelja v liginem glasilu št. 174. On predlaga, da se denar, ki so ga sfehtali od Slovencev, pošlje v Niš in Cetinje onim v pomoč, ki so z raznovrstnimi znamenji dajali signale nam sovražni vojski, ter je potem na tisoče avstrijskih vojakov padlo.
Komu niso znane besede stare boje-ite Špartanke, ki je rekla: "Moj sin z vojske ne beži"...
"Bežeč, ki iz vojske vhaja, Dom sovražniku izdaja, Kmalu bode tihotapec, Vsake hudobije hlapec, Bo razbojnik in bo tat." rej take izdajice, ki prodajajo našo domovino, naj amerikanski Slovenci podpirajo! Ali je to delo odrešenja Slovenskega naroda? Ali ni to več kot izdajstvo? Ali vas ni sram dajati tako veleizdajsko dejanje v časnik, katerega bere večinoma zvesto avstrijsko ljudstvo, ki srčno želi, da ostane Avstrija nerazdružena?
Rojaki—ligaši! Vprašajte vaše voditelje, kam so spravili vaš denar? — Kje je delo odrešenja? Ce pa kdo še pride fehtat za ligo, mu kratkomalo pokažite duri.
*
Ob koncu zgornjega spisa ml je rav-
no v roke prišel Glas Rusko-Srbskega Naroda št. 187. Uredništvo se huduje nad nekim Proletarcem ter toči krokodilove solze, rekoč: "Nikoli nismo pisali za Srbe. .." — Vprašam vas pri G. N.: Ali vržete vse one številke vašega lista v peč, ki vam preostajajo (ker vam je več kot pol naročnikov odreklo list zaradi lige), cia bi jih ponovno prebrali? Ali se niste široko-ustili dan za dnem ' bodico Srbi in Rusi"? Sedaj pa, ko zmagoviti Rusi podijo Avstrijce za seboj od Przemisla do Lvova, od tam preko Varšave do Rige i. t. d., vam je menda odrekel ruski poslanik podporo, zato vsiljujete Slovencem razne knjige in brezplačno pošiljate vaš list, ker se bojite, da ga kmalu ne boste imeli komu pošiljati. Ali imate tako kratek spomin, da ne veste, kako ste marsikaterega rojaka osramotili z grdimi psovkami, ako vas je hotel posvariti in opozoriti, da vaš list ni srbski ali ruski, ampak slovenski? Sedaj se hočete izmuzniti, toda preveč ste v blatu, druzega vam ne preostaja, kot zdihovaje klicati: Mea maxima culpa. Vojska naj izide na eno ali drugo stran, naši rojaki vam ne bojo oprostili zaradi zagate, v katero ste jih zapeljali ali hoteli zapeljatr.
Pozdrav rojakom po vsej Ameriki pošilja iz zapada	M.
OD BOJNE ČRTE PRI GORICI.
Dan 5. julija je bil pa vroč! Začelo je že zjutraj grometi, pa samo bolj presledkih. Vsekako pa se je zdelo, da je danes morda zopet obmostje pri Gorici prišlo na vrsto. Par"dni poprej so naskakovali kraško robovje pri Tržiču in Zagradu. A ni jim šlo. Bili so vrženi nazaj in razbiti. Morda bodo danes poskušali pri Gorici.
Vedno bolj pogosto so se streli po navijali; proti osmi uri so prihajali že prvi sovražni šrapneli. Syigali so čez mesto v različnih smereh. Ljudje so se sprva plašno zgibali, nehote glave potiskali proti plečem in se klanjali. Pa šrapneli so s svojim sikanjem in žvižganjem leteli naprej. Gledali so za njimi, dasi jih niso videli, ter poslušali, kje bi utegnili razpočiti. Iz dalje se je zaslišal tresk; šrapnel je šel preko grada in onstran nekje raz-počil. Kaj se je zgodilo? Koga je zadelo? Odgovora na ta vprašanja ljudje niso iskali, ampak šli dalje za svojimi opravki mirno v zavesti: šrapnel mene ni zadel, pa tudi blizu ni padel. Zopet je v zraku završelo; pogledali so v zrak, a šli naprej. Le deklice so pričele bolj plašno hiteti preko ulic, ki so izpostavljene jugozapad-ni strani.
Proti deveti uri zjutraj je že postalo bombardiranje tako, kakor ga, v Gorici še ni bilo slišati. Doseglo i/e svoj višek ter ostalo na njem do približno štirih popoldne, ne da bi pa potem popolnoma ponehalo. Bilo je nekaj strašnega, nepopisnega, veličastnega. Posebno na južnozapadni periferiji mesta! Tu se vse lepše sliši in — uživa; po ulicah in trgih v mestu je toliko življenja in vrvenja, da se bombardiranje precej presliši. Bolj ko pa greš proti jugozapadu, bolj Ti prihaja vse na ušesa. Hiše so precej neoblju-dene — tu stanujejo bogatejši, ki so se iz mesta že davno umaknili — ulice tihe in prazne; vsak šum se bdmeva in napravi glasove stokrat večje, kakor so v resnici. Pa če bi. tega tudi ne bilo, zadostovalo je popolnoma, gledati in poslušati, kar se je vršilo.
Na Kalvarijo in na višine nad Pod-goro so padali streli za streli, granate, šrapneli in mine. Grmelo j^ in divjalo po ozračju, kakor da bi bi! sam sodni dan. Kakor da bi kdo cele vozove dolgih velikih desk metal š tretjega nadstropja na gladki tlak med visokimi hišami zaprtih praznik ulic, tako je treskalo in odmevalo po razburjenem ozračju. In to zaporedoma, neprenehoma. Bile so sovražne granate, ki so padale v podgorske vising, se vanje zajedale in se potem s strašno mogočnostjo razpočile. Cele gore dima in zemlje so pričele rasti iz mest na gori, kjer se je to godilo, in se potem širile na vse strani — črno — sivo ip grdo. Hiše so se tresle, ljudje so kar plašno obstajali. Tako od blizu je tre-skanje prihajalo, da se je Človek nehote ozrl na desno ali levo, ali ni morda tam granata padla na tla* Istočasno s treskiriijem srf ti prišli na ušesa grozni poki šrapnelov, dru^ za drugim, brez prestanka. Na višinah talil doli so se prikazovali ognjeni piki z belimi oblački. Kakor da bi'gadi, vidni samo po svojih glavah, iz jievidnega ozadja skakali naprej, besno sikali z jeziki in spuščali svoj strup! Zrak je bil miren; oblački so kakor f>ele repa-tice nekaj časa obstajali na tViestu, potem se vzdigali in plavali nad višinami. Če si pri tem gtedal na KalVarijo, pa si videl od trenutka do trenutka ogromne ognjene piramide, ki so se pa takoj umikale črnemu debelemu dimu. Vrelo je, kakor da bi zemlja dobivala razpoke in bruhala iz sebe. Delo granat vse to. — Ni mogoče jih šteti. Najmanj sto do stodvajset vfminuti.— Sedaj se je pa pokazal dim na dnu od vznožja Kalvarije. Vedno vfcje se je valil, vedno večje oblike je Zavzemal. Grozen pogled! Granata je bila zgrešila svoj pravi cilj, padla v vas, predf-la hišo in jo zažgala. Gorif
Sedaj trešči v Tvoji neposredni bližini. Samo dve hiši in ena ulica je med Teboj in mestom, od katerega je prišel tresk. Bil je silovit in strahovito nasilen in neizprosen. Kakor da bi kdo z velikanskim ogromnim, kladvoni neusmiljeno udarit ob hišo, da se raz-
bije in razleti! Rjavkast dim se dviga od tam. Ljudje pa prihitijo in pravijo, šrapnel je počil in razbil pročelje od hiše. — Morda pa pride še eden in ta zadene ob hišo, kjer stanuješ Ti!
Sovražni šrapneli in sovražne granate sikajo čez naše glave. Vsake tri, štiri minute ena. Tako čudno sika in vrši! Poleg tega se zdi, kakor da bi kje blizu ogromen vrtinec požiral in vsesaval vase zrak, dočim se zopet hkratu od druge strani zrak zvija in zvija; prvq nam javlja prihod granate drugo šrapnela. Ko slišiš vse to, je že granata dosegla svoje mesto, in šrap nel tudi.
Tako treska in sika in poka in se zvija v grozno veličastnih zvokih skozi
ozračje. Odmora nobenega.
* * *
Toda tudi naši odgovarjajo! Besno silno, zavestno, zmagovito! Tu najde vsak strel svoj cilj. Zdi se Ti, da gledajo in mislijo vse te nevidne baterije, vsi ti skrivnostno skriti topovi Zamolkli gromi naših gorskih topov Ti prihajajo na uho; potem poki naših havbic, da se hiše tresejo skoz in skoz; sem pa tja zopet mogočni siloviti streli naših možnarjev. Kakor da bi bilo tisoč pretepenih lačnih psov v bližini, ki cvilijo in stojako s svojim lajanjem, tako Ti gre ta trel skozi ozračje naprej. Cvilenje in pasje lajanje se ponavlja venomer, sedaj močnejše, sedaj bolj tiho; sedaj iz daljave, sedaj iz višine. Zdi se Ti, da vidiš vse te pse nekje pred seboj, ki pretepeni in lačni milo gledajo v Tebe in cvilijo in stokajo intulijo. To je strel iz mož-narja, ki nese smrt in grozo v vrste sovražnika.
Dim je napolnil ozračje krog podgorskih višin. Tam gori pa pokajo puške: pok, pok, pok; tudi hitreje, da jih ne moreš šteti. Drdrajo strojne puške: sovražnik pripravlja naskok; sedaj drdra od tam, sedaj zopet od tam; Bog ve, kako tam gori zadaj smrt kosi!
Lastovke se ob tem nepopisnem gro menju vedejo kakor omotene. Tu sede ena na brzojavno žico, pa ne ve, kaj početi. Ne poje, ne igra, niti se ne upa več odleteti. Tam se jih cela jata zapodi v vejevje divjega kostanja; tam zopet stikajo plašno preko streh, ka kor pred nevihto.
Ob hiši pa je straža, da bi ljudje ne šli preblizu sovražnemu ognju. Cu dno, da mora biti straža v ta namen tukaj! Ali nimajo ljudje razuma do volj, kaj treba storiti? Zdi se res, da ga nimajo. Med tem ko treska in gromi, ko poka in sika, ko se zrak zvija in požira, ko Ti cel pekel zija na sproti, prihaja mlada mati z detetom v naročju; prestrašena pripoveduje, da je zadaj nekje priletel šrapnel na cesto in ubil enega otroka, enega pa raz-mesaril. Potem pa gre sama ravno proti jugozapadu naprej. Vstavi jo straža ter jo opozori na nevarnost. Pa jim odgovori, da gre obiskat prijateljico par hiš naprej. Šrapnel je gotovo ne zadene. — Straža jo pusti. Gre naprej, mirno, korak za korakom, igra se otrokom v naročju, ter misli in je prepričana, da nje šrapnel ne zadene. Novice iz mesta. Zanimivost postajajo mestne trafike. Kdaj so zaprte po cele dneve, kdaj odprte samo en dan ali dva dni, navadno pa samo predpoldne. Zaprte so bile po cele dneve, kadar so vse trafike v mestu brez izjeme prodale tobačne zaloge, znamke in časopise. To je bilo posebno prve dni vojske z Italijo. Ker dohaja tobak le od časa do časa v mesto, tedaj so stranke kar oblegane, ko dojdejo nove zaloge. Pri nekaterih trafikah je ob takih prilikah zbranega toliko občinstva, da ga trafikantje radi reda v svoje prostore ne pustijo. Prodajajo blago kar pred vrati, da se morejo sami lažje gibati. Sedaj tobaka ni bilo dobiti nikjer v mestu, zatorej se prodaja po trafikah samo časopisje in znamke. Dopoldne ali že mnogo prej so vsi časopisi že razprodani in radi tega so trafike popoldne povsod zaprte.
♦ * *
Kakor že celemu svetu znano, prihajajo na mestne ulice in mestno oko-ico sovražni šrapneli in granate. Jasno je, da se pri tem dogajajo resni slučaji,. tudi težke nesreče. Ljudje so skoraj prelahki ob pogledu na gotovo nevarnost, ki žuga več ali manj povsod. Omenjamo izmed tolikih slučajev'le enega, ki je gotovo edini svoje vrste in silno tragičen, da človeka kar srce pretrese, ko ga izve. Udaril je prejšnji petek laški šrapnel nekje na periferiji mesta. Mož je v vojski, žena njegova,.mati štirih cvetočih otrok, stoji pred hišnimi vrati in gleda, kako se trije igrajo pred hišo, najstarejši ima devet let. Kar zasikne z neznanko silo v ozračju in že se tik nad hišo razpoči laški šrapnel. Strašen pogled: trije otroci mrtvi na tleh, četrti, dojenček na maternih prsih, do smrti zadet od jeklenega šrapnelskega drobca. Štiri otroke je imela, edine in vse, ki jih e imela. Vsi štirje so razbiti in mrtvi ležali pred njo.
To se je zgodilo v petek dne 2. julija eta 1915.
član pariških Rotschildov. Dobival je veliko pošiljatev iz Pariza. Kljub temu je moral iti na delo, kakor drugi ujetniki in sicer v zgodnji jutranji uri.
Poletna nadloga.
Kolera, ki je spojena s bljuvanjem in krči, vnetja čreves, krči, driska, kolika in vnetje odvajevalnih organov, potrebuje hitro in zanesljivo pomoč in zdravilo. Skrbna mati in previdna gospodinja ima na polici Severovo zdravilo zopet drisko skozi celo leto, da je pripravljena hitra pomoč v slučaju potrebe. Stane samo 25c, a vrednost istega je neprecenljiva v slučaju potrebe. Imejte ga v zalogi. Dobite ga v lekarni, ali pa pišite po nje naravnost na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Aug.
-VELIKA PONUDBA"
Spred.i del N«b« škatljice vred« ie. * Celi Itnpon vreden h ceiU ' t*>W
Culi kuponi la iprwbji deli ilitljic to»i» Se jii lahko izmeqja ta fotoviro ali trni« KJjj., (Ta pogodba ugasne 31. decembra i
P Lorillard Co.. Inc.. New York
Jadranska Banka
Pepelnema rpUčaoa glavnica 1,000,0M krom. Prihranki 7M,0M kf
Glavni urad: TRST.
Podrufaic« na Dunaja, Dubrovniku, Kotom, LJubljani, Metk""* , Opatiji, Slboniku, Spijo« is Zadra.
Priporoča se za
vse bančne posle.
m(
p ii
Veselje v Izraelu.
"Reichpost" poroča: Framasonsko časopisje prinaša z zlobno zadovoljno-stjo vest, da je italijanska vlada vpoklicala 20 cerkvenih prelatov v vojaško službo. To je prvi odgovor laške vlade na zadnjo papeževo izjavo.
Milijonar suši mrvo.
Med francoskimi ujetniki na Bavarske m se nahaja v taboru Lcch tudi
Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaj« a o sta c papirje in daje informacije v»eh vrst
Frevaemlje menjice, dokumente in tirjatv« sa Avstro-Ogrsko, S*** ■ in Hercegovino, Albanijo, črno goro, Griko, Romunijo, Srtf* Turčijo L t d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA.
I«

Buchanan-Daley O
Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLl^
02
Les za Stavbe in Preiti^
Največja zaloga v mestu
fBEDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENi
TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu

''t 'E»
M
« S M ffi K S m S W ^JliffiSiSHiSHSiiiiiMSiMi®*
S
Prvi in edini slovenski pogrebniški
UstanovUti* L 1193.
Anton Nemanich in
1002 N. Chicago Street Kotijušniica na 205-207 Ohio St.. JolM'1 '
Priporoča slavnemu občinstvu svoj uvod, ki je eden mestu; ima lastno sasebno ambulance, ki j« najlepfe » Joti*** tvaike voxove in kočije.
Na poaive se poskui vsak čas ponoči in podnevn. Kadar rabite kaj v naši stroki se ogiaašt« ali
»iefcMjt«.
ML 2575 ji« N. W. 344.
Naii hi Willi hi vsi delavni ao SlovW.
C***
t
t-j 28 «a 'n S, bt Sli bc
rit če
' sa fe, na
ov lo, Pa "a Pr av st st
Pt lii
st:
ko
»i >1
Union Coal & Transfer C9"
»16 CASS ST1EET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Mo^^
m tel«f<"1^
Chicago telefon 4313.	Northwestern^^^- .
Northwestern
Podpirajte trgovce, kateri imajo v Amer. Slovencu.
la
tir
v,
»a


sv. Družine
VZsev»ih državah ""■VEKNE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET. ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1914 Inkor. v drž. 111., 14. maja 1915
H BUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
fredsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 HH	Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111.
aP's.-A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petric, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: 1 Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, HI. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
i
,t P'sma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe 1 P°šljejo na 1. porotnika.
b0^ieno Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-®estu države Illinois s 8. udi obojega spola.
U C
• jg ^ " u■ sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od yS . 5S- leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. PLAČUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana list^110 vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne j7 v redu >n sprejete v gl. uradu.
Za LA<"UJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: Popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00;
*« DnrvO,,- ■ . . .	.....	_____
„ ?°Po'no izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; ja jZ8Ubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; ,, .ZguJ50 obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00;
® lZffllKn______....	__
za ;Z8Ubo en<! n°£e nad členkom vsoto $100.00; ^'fffubo obeh nog nad členki vsoto $250.00;
2a !28ubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; Ja2i'Z8'?!JO najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsot© $50.00; ko delr,°m hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za
vsa-

■,'zplač
JE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer
lil
i
ta'Iratn'"a VSota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za
2a ° 0Peracijo na kili ali vtrganjem. »ej rg^kodnine in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-plačat; - tajn'k na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-kplafjj POs*°^nine operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in
Vsak ^ °Perac'je-
,|ih (]aje ^!an(ica) je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki ' S, d "S- D. takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in ^ • poleg tega plačujejo Društva bolniško podporo.
sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z a vsoto zavarovalnine:
Asesment. Razred.
1 ....
I
1 ■ u
to,ik°.'d» ie sedaj, fe„2j Pri?-naia sv°j''« zaveznikom «am'V° pr°ti' ^esP°s°bna za novo o-ovi *a enkr3f Avstrij'- In ta uspeh loči, 0 zašlo, ,2ad°stuje, da lahko ne-
Ko bo enkrat
Za $250.00
1	, ' Starost.
2	;	16—20 ....................18c
3	, ....... 20—25 ....................20c
4	.'"'•••• 25—30 ....................23c
5	......... 30—35 ....................25c
6	..... 35-40 ....................28c
7	......... 40-45 ....................32c
« ,.,'...... 45-50 ....................38c
»»i 50—55 ....................45c
*eSa plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške.
Za $500.00:
Starost. ......... 16—20 ....
2	......... 20—25 ....
3	......... 25—30 ....
4	......... 30—35 ....
5	......... 35—40 ....
6	......... 40-45 ....
7	......... 45—50 ....
Asesment.
.....35c
.....40c
.....45 c
..........50c
.....55c
.....63c
.....75c
IZ STARE DOMOVINE.
^iubliansuni?a v°jne napovedi Srbiji, julija Slovon«/."	n____
"aš »n
Slovenec" piše: Danes, in" Cesar najanj0 obletnico, ko je Srkne°<ljenli-'Slljen vsled zahrbtnosti 5f Vo^Va°Sti' "aP°vedal voj.ko sCSVetovnevnSirbij° je,VSled iZ"
boi - ar in °'ske postala postran
riti • Vend - odloči,a na velikih
čet' <ia so naš pa '"oramo pouda-ifak U8.nale S®1 -rabre in Požrtvovalne

tu
Srbije b°~S tem tudi 0(ll0Če"
a 11 r0v
Žl^^n!!!" So '»izlili, da uduše
°ni, ki so i? Srbije
ijsU>u misel
ske ha misei	----------
Prej žiVa Je Postala po letu voj-' ^rvatj i "'s inočnejša kot kdaj
so razočarani. Av-
zv 'iiv,
^ka^^vitelji, kar
so neovrg-
iiovenci so njeni naj-
Pfedsta
|j	•/•»	o\j iicut
na neštetih bojiščih.
Če!'4	Unieščenje. Umeščena
^ošta' kaPiun f8poda ^-"Selbert Ra-klh5 .J dne 2o • nici' na župnijo <n;?uPni u ■ Julija in Jakob Oma-
,Jo<K7elj v Bošta»j«. "a
"ca dne 26. julija.
SSva^^Ribar, kn. šk. duhov-»upnik v Sv. Vidu pri
2l	*.....v * ov. v iuv
u Jl,!'Ja ob 3. uri umrl.
titija 8?Spa dr f' Ju1, »jutraj na Du-'"ei?a Schiffrer, adjunk->braže8a Muzeja v Ljubljani. Up'o So d:in,a ic bila blaga že-C . prt!Peljali v Ljubljano. 25 topov
Mi]'3- iul ,'up?v 2 južnega boji-'cri in v ,?Sfbno razločno čuli v S° se Vsi j	okolici. Ne-
I>adcI . U tc^a vznemirljali.
vC>1na^ smrti pri No-
' H, °8ar. K hc,ji I9" oktobra 1914 nQrJulu; Kmeu6ev na Vr2dencu
c°jnem
stotniku Dobniku
piše Jožef Jagodic iz Vokla pri Kranju: 19. oktobra je bilo, kakor bi se hotel svet porušiti. Imeli smo povelje, vreči Ruse nazaj. Naš bataljonski poveljnik je bil stotnik Dobnik. Ob 4. uri popoldne nam da povelje — še danes ga slišim!—: Prvi bataljon naprej I Tedaj začno ruske krogle svojo smrtno pesem. Pokalo je, da se je zemlja tresla. Toda stotnik Dobnik hladnokrvno kadi cigareto in gre naprej, kakor bi hodil po ljubljanskih ulicah. Takega junaka ni zlepa rodila mati. Njegova smrt (13. decembra pri Skolači-ni) je bila za naš polk nenadomestljiva izguba.
—	Lan in konoplja zaplenjena. C. kr. kor. urad poroča, da je vlada zaplenila pridelek lana in konoplje, da se tako ves pridelek uporabi za izdelavo olja.
—	V ruskem ujetništvu je trgovski potnik Franc Pleterski iz Ljubljane. Ujet je bil v przemyslski trdnjavi.
—	Podpolkovnik Mihalič padel. Zadnjič smo poročali, da je bil major Bo-huslav Mihalič, nečak magistratnega komisarja v pok. g. Mihaliča v Ljubljani, izrednim potoni imenovan za podpolkovnika. Sedaj se pa poroča, da je podpolkovnik Mihalič dne 17. julija v vzhodni Galiciji na čelu svojega polka kot navdušen vojak, obžalovan od vseh svojih častnikov in vojakov, padel kot junak za cesarja in domovino.
—	Umrl je 24. jul. v bolnišnici U-smiljenih bratov v Kandiji č. g. Alojzij Pipan, vpok. vikar iz St. Petra pri Gorici.
—	Iz lftškega vojnega" ujetništva se je oglasil Anton Černe, ki je te dni sporočil svoji ženi Frančiški, da je prišel Lahom v roke, ki so ga odvedli s seboj v trdnjavo v Alcssandriji. Cer-netova žena biva v Spodnjem JCašlju pošta D. M. v Polju pod Ljubljano.
—	K vprašanju naših ujetnikov na Ruskem! Brat profesorja Pintarja sporoča z dne 13. junija med drugim na koncu tiskane (nemško-ogrski tekst) vojne dopisnice: "Zdrav, _ oduhej!"
"Oduhej" treba brati narobe. Glasi se potem: "Je hudo!" Nahaja se v ka-zanski guberniji na veleposestvu kneza Obolenskega.
—	V vojni prodajalni v Ljubljani se je 26. jul. prodajal fižol v stročji 1 kg po 36 vinarjev, paradižniki 1 kg po 40 vin., jabolka 1 kg po 40 vin., ringlo 1 kg po 70 vin. in breskve 1 kg po 1 krono.
—	Iz Tržiča. Tukajšnja podružnica Rdečega križa je darovala za naše vojake, ki se nahajajo v boju proti Lahom, blizu 12,000 cigaret, katere so izdelale učenke tukajšnje ljudske šole. Blag. gospa baronica Schvvarz, soproga deželnega predsednika, je izrazila pismeno svojo zahvalo podružnici. — Kakor se poroča s severnega bojišča, je ondi padel ob bojih ob Dnjestru 18. junija Jakob Kavčič, znani godec. Blag mu spomin! — Po devetih mesecih se je oglasil sedaj iz Taškenta kot ruski ujetnik tukajšnji posestnik Jernej Rib-nikar.
—	Grah, leča, fižol — zasežen. Dunaj, 23. julija (Kor., ur.) Cisto neupravičeno draženje v stročju lanske letine je napotilo vlado, da tudi te obvaruje pred špekulacijo in jih postavi v krog onih živil, katerih promet in paraba je postavljena pod državno nadzorstvo. Skupno ministrstvo je vsa določila glede žita na splošno raztegnilo tudi na grah, lečo in fižol vseh vrst, v kolikor se «e porabijo kot zelenjava, da tako prepreči vsako enostransko razpolaganje z domačimi zalogami tega blaga, s čimer bi bilo odvzeti splošni porabi in izročeno draženju. Zato so v trenutku ločitve od zemlje vsi ti pridelki letošnje letine zaseženi, s 1. avgustom pa tudi stare zaloge. Dokler ne pride kaka nova odredba glede porabe, smejo posestniki sadežev v stročju te v poljubni množini rabiti zg. prehrano svojcev in za seme. Trgovci, ki imajo še stare zaloge, smejo vkljub zaseženju tako blago do nadalj-nega prodajati. Preko tega pa je vsak promet in podelovanje prepovedano in se smejo ti pridelki prodajati samo vojnožitnemu prometnemu zavodu.
—	Na severnem bojišču je padel junaške smrti za domovino in cesarja, zadet v srce, Franc Černivec, posestnikov sin iz Dravelj pri Ljubljani.
—	Piščanci na tehtnico. "Slovenec" z dne 24. jul. poroča: Ta teden se je dogodil tale slučaj. Vojak povpraša deželanko, po čim daje piščance. Ta mu odgovori, da jih prodaja le na tehtnico. Ker sta bila oba s tem zadovoljna, ženska stehta vse piščance in prav poštene tehtnice so piščanci prišli par po 8 K. Ker so bili pošteno stehtani, jih vojak tudi pošteno plača in odnese. — Drug slučaj. Narednik povpraša ceno za jajca. Ženska mu napove pretirano. Narednik obljubi še vseeno precej visoko ceno. Ženska jih ne da. Narednik zaukaže vojakoma jajca odnesti na voz, ženski jih pa plača po maksimalni ceni. Enako in pa še bolj se navijajo vse cene pri civilnih osebah.
—	Za domovino umrl. Na italijanskem bojišču je 22. jul. padel Jakob Mlakar, vojak 27. dom. pešpolka, doma iz Rudnika. Pokopan je v blagoslovljeno zemljo na pokopališču.
—	Smrtna kosa. Umrl je na Savi pri Jesenicah posestnik, lesni trgovec in gostilničar g. Ivan Ferjan, star 64 let.
—	Umrla je v Kranju v starosti 80 let po mnogoletni bolezni gospa Marija Levičnik roj. Fohn, soproga finančnega svetnika v pok. Valentina Levičnika in mati gimn. kateheta g. dr. Alfonza Levičnika.
—	Smrtna kosa. V Kandiji je umrl obč. odbornik g. Ivan Kušljan, star 75 let. — V Novem mestu je umrl g. Viljem Bernard, hišni posestnik in dimnikarski mojster, star 66 let.
ŠTAJAKSKO
—	Smrt za domovino. Z italijanskega bojišča poročajo, da je padel zadet od granate rezervni poročnik 87. pešpolka g. France Mimik, doma iz Celja. Zapušča mlado ženo in 4 otro-čičke. Bil je blaga duša, vzgleden soprog in oče, priljubljen povsod, kjer so ga poznali. Vojaki so ga ljubili kot očeta. Kot vrl Slovenec šel je z navdušenjem v boj proti verolomnim Italijanom. Njegovi tovariši častniki pišejo soprogi: "Maščevali bodemo smrt predragega nam tovariša!"
—	Cene v Radgoni. Iz Radgone: Vam sporočam, da se tu sploh vse pritožuje nad neznosno draginjo in neprijaznostjo ljudstva. Koliko stane piščanec, vojaka ne briga, a gotovo ena sama porcija več, nego je bilo v "Slovencu" navedeno. Belega kruha se ne dobil Črn pa je tudi drag — 1 K 20 vinarjev kilogram. Vino je po 1 K 20 vin., 1 K 60 vin. in 2 K liter. Graje, graje bi bilo tu potreba, ne pa hvale! — Druga dopisnica se glasi: Da ne bo kdo mislil, da se nam Primorcem cedita tukaj mleko in med, sporočam, da je vino tukaj po 1 K 20 vin. liter in ne po 80 vinarjev. Tudi drugače je draginja.
—Toča v brežiškem okrajnem gla-varstvu. Iz Kozjega se poroča: Dne 9. julija je strahovita toča napravila velikansko škodo. Skoda seveda ni povsod enaka. Ponekod je tako veli-
kanska, da vse kosijo, drugod manj. Jako prizadeti so povsod vinogradi in koruza.
—	Učiteljske izpremembe na Štajerskem. Svoji mesti menjata definitivni učiteljici Agneza Hribernik rtijena Ku-nej v Črešnjevcu in Emilija Pirnat v Konjicah. Stalno se vpokoji učitelj Ivan Trobej v Slovenjgradcu; tem povodom se mu izreče priznanje za njegovo dolgoletno uspešno delovanje. Enako priznanje se izreče tudi učitelju voditelju v Turju Jožefu Topolov-šek.
—	Profesor dr. Franc Feuš umrl. Dne 25. julija, popoldne je po dolgotrajni bolezni umrl veleč, gospod dr. Franc Feuš, profesor mariborskega bogoslovja. Rajni je bil rojen 28. septembra 1850 v Ljutomeru.
—	601etnico duhovništva je obhajal dne 29. julija vlč. g. Matija Wurzer, duhovni svetnik in župnik v Rušah.
—	Slovenec svojemu polkovniku rešil življenje. Posestnik Konrad Škof iz Šent Uja je bil na severnem bojišču odlikovan z zlato hrabrostno svetinjo; zaslužil si jo je v vročem boju, v katerem je rešil svojega polkovnika iz smrtne nevarnosti. Škof je že od začetka vojne na bojišču in še ni bil ne ranjen ne bolan.
—	16 železničarjev, med njimi tudi en poduradnik, so zaprli v Muerzu-schlagu. Obdolženi so, da so kradli živila.
—	Letošnje nove maše novomašni-kov lavantinske škofije so se vršile po sledečem redu: Novomašnik Arlič Ka-rol dne 8. avgusta v Št. Janžu na Vinski gori; novomašnik Guček Karol dne 1. avgusta v Celju (opatijska cerkev sv. Danijela); novomašnik Jarh Konrad dne 25. julija pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah; novomašnik Jeraj Josip dne 15. avgusta v Rečici; novomašnik Krušič Janez dne 25. julija v Mengšu na Kranjskem; novomašnik Lendovšek Bogdan dne 24. julija v Makolah; novomašnik Rehar Jožef dne 1. avgusta pri Sv. Martinu v Rožni dolini; novomašnik Safošnik Jakob dne 8. avgusta v Sv. Lovrencu na Dravskem polju; novomašnik Slander Maks dne 8. avgusta v Gomilskem; novomašnik Feliks Vršič dne 8. avgusta pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah; novomašnik Žmavc Jože dne 8. avgusta v Bočni; novomašnik Goro-granc Martin v Ponikvi ob juž. žel.; novomašnik Medved Martin dne 1. avgusta v Artičah.
—	Promocija. Dne 21. julija t. 1. je promoviral gospod Vilko Marin, sin c. kr. učitelja v Mariboru na graškem vseučilišču za doktorja vsega zdravilstva.
—	Desetletno težko ječo je prisodilo mariborsko izredno sodišče 221etnemu zidarju Jožefu Kokotu iz ptujske okolice radi ropa, ker je skupno s pešcem Sporerjem napadel in oropal posestnika Ivana Markeža. Valentin Sporer pešpolka št. 17 je bil pa vojaškem sodišču obsojen na smrt in so obsodbo že izvedli.
—■ V Vojniku je umrla gospa Roza Brezovnik roj. Vrečar, soproga nad-učitelja.
—	Padel je dne 25. junija narednik 2. bos.-herc. p., 4. stot., Franc Skedl. Imenovani je bil ze odlikovan s srebrno svetinjo za hrabrost. '
—	Obolel je na Jezerskem veleč. g. župnik Anton Stres.
— Zvesti primorski Slovenci. Karol Bricelj z Gorenjskega piše svoji ženi med drugim: Italijan si zelo prizadeva, da bi prodrl našo bojno črto, a dose-
daj je vse poizkuse krvavo plačal in nič dosegel. Naše izvrstne postojanke in naši hrabri vojaki jamčijo za to, da se Lahu njegovi načrti ne posrečijo. Vsi smo ogorčeni in jezni na Italijane, zato tudi prenašamo vse trpljenje, ki nas zadene v tej vojni. Primorski Slovenci so zelo dobri ljudje in nadvse zvesti Avstrijci. Človeka gane, ko sliši, kako se boje. da ne bi prišli pod Italijo, in kako žele, da bi zmagala poštena naša stvar. Med Slovenci ni izdajalcev, kakor so bili v Galiciji. pač pa vsi radi delajo in vse dajo, samo da bi bila zmaga naša. Ko človek vidi to požrtvovalnost, ga navda trdno upanje na končno zmago. Bog bo tudi v bodoče z nami!
—	Goriškega vina ni več. Nekdo je šel pred kratkim iz Gorice. Rad bi bil kaj jedel in kaj pil. Povpraša v hotelu, odgovor: nimamo nič. Gre na pot, v Šempetru, v Volčji dragi nič jedi, nič pijače. Gre dalje. V Prvačini se ustavi in tam mu je postreglo vljudno vojaštvo. Oficir je ukazal, dati mu menažo in goriški begunec se je mogel najesti. Rad bi bil pa tudi kaj pil. V Dornbergu vpraša gospodinjo: Ali mi daste malo vina? — Tukaj imaš ključe, poišči, ako ga dobiš še kapljo pri hiši. Ni ga več.
—	Imenovanje v vojaški službi. Gospodu dr. Otokarju Rybaržu, ki je dodeljen c. in kr. vojaškemu oddelku, je bila 17. jul., kot bivšemu poročniku v evidenci, zopet podeljena prejšnja po-ročniška šarža.
—	Smrt v tujini. V bolnici v Wa-raswasarhely je umrl Anton Gomizelj iz Trsta.
—	Upokojen je na lastno prošnjo nadoficijal Josip Jeram v Trstu.
—	Oglasil se je iz Italije g. Alfonz Blažko, vikar v Kozani v Brdih in piše svojemu bratu v Lokavcu, da se nahaja interniran z 20 drugimi duhovniki v Cremoni. Med njimi je tudi g. L. Kumar, župnik v Briljani.
—	Granata je ubila v Gorici krčma-rico Princ koncem ulice Sv. Klare poleg mostu čez Koren.
—	Goriške begunce so nastanili v Rottensteinu na Nižjem Avstrijskem.
— Žrtev vojske je postal med drugimi 50 letni Marušič Jernej, kajžar v Opatjem selu št. 92 pri Gorici. Ko se je pogovarjal s sosedom dne 19. julija t. 1. zjutraj pred hišo, je priletela sovražna granata v hišni vogelni kamen, ga razbila in velik kos kamna je zadel Marušiča v levo ramo tako silno, da mu jo je večkrat zlomil. Pripeljali so ga z vojaškim transportom ranjencev v ljubljansko deželno bolnico, kjer mu bodo najbrže morali roko amputirati.

HRVATSKO.
—	Pri občinskih volitvah na Reki so razen 12 Mažarov izvoljeni v občinski, svet sami Lahoni-renegati, čeprav je večina prebivalstva slovenska. V pod-odbčinah Reke so zmagali tudi rene-gati, ki pravijo, da so samo "Recani". Reški Hrvati pa spe naprej. Med izvoljenimi občinskimi svetniki se nahaja stavbenik Kuret, rojen tržaški Slovenec, ki se pa .sedaj piše Curet, bivši župan Korošec, katerega rodbina izvira tudi tam nekje iz Trnovega oziroma II. Bistrice, itd.
—	Nemirovič-Dančenko o hrabrosti Hrvatov. Znameniti ruski pisatelj in ^ojni poročevalec Nemirovič-Dančenko je v Ruskem Slovu priobčil članelc pod naslovom: "Kako se bore Avstrijci?" V članku izvaja, da se avstrijske čete trdovratno bore, odtod množica bajonetnih in frontnih napadov. A niso morda samo Ogri ogorčeni proti Rusom, marveč vsa plemena in narodi se energično bore. Korak za korakom branijo, svoje postojanke in izkoristijo vsak odmor za pohod k napada. Le v najskrajnejši, sili odlože orožje. Posebno hrabro se bijejo Hrvati, ono ljudstvo, ki je pod Radeckijevim poveljstvom v severni Italiji izvedlo prava čuda junaštva.
—■ Major Turudija odlikovan. Hrabri in slavni poveljnik dalmatinskih junakov na avstrijsko-italijanskem bojišču, strah nasprotnikov, ljubljenec naših vojakov, major Stanislav Turudija, je odlikovan z vojaškim križem za zasluge tretje stopnje z vojno dekoracijo.
Zakaj bi bil tujca suženj? Bodi svoj gospodar in delaj za sebe.
Nekoliko naših rojakov se je preselilo v Wisconsin na farme, ker se so naveličali pohajkovanja za delom, štrajkov in dolgotrajnega čakanja za zboljšanje delavskih razmer, kar je vzrok, da še danes nimajo svojega pravega obstanka in ne' šigurne bodočnosti.
Vse kar so zaslužili so porabili za rent, obleko in druge hišne potrebe, ter so životarili od enega dne do druzega brez najmanjšega napredka. Ob plači so dobili par dolarjev, a ko so poravnali račun z groceristom in mesarjem, jim ni ostalo le kakih par beličev v žepu in zopet so morali jemati jedila in vse na upanje, da se morda poravna ob bodoči plači.
Odločili so se in rekli: "Mi gremo nazaj k materi zemlji, ki nas vseh redi, kjer vsak sam za sebe dela brez kakega bosa ali foremana, ki bi nam sesali zadnjo kapljo krvi. Za oni denar, ki ga izdamo za rent dobiti hočemo 40 akrov dobre zemlje."
Prišli so in si izbrali zemljo v bljižini velike parne žage in skladišča drv in lesa, ter raznih drugih tovarn in železnic. Zemljo so dobili v zakup na primerno lahke obroke, brez kakih doklad, in zdaj delajo na svoji zemlji, a ko so skončali svoje delo, gredo delati v tovarne, žage, na železnico in druge take prostore. Skoro vsak dela zdaj že za sebe, kakor oni stari naseljenci, ki so pred delj časom prišli. setn v severni Wisconsin, ko se je zemlja dobila še ceneje. Potrudili so se in danes jim njihova zemlja rodi blagostanje in srečo, ker so svoji gospodarji in jim ničesar ne manjka.
Zdaj se nudi tukaj najlepša prilika za vsakogar, da si z malim denarjem ozemlje kupi v tem zdravem in rodovitnem kraju, in sicer dobi zemljo na mesečne obroke izplačevanja.
Poživljam vse one, ki želijo postati samostojni gospodarji in si hočejo zasigurati svojo bodočnost, da postanejo svoji gospodarji, naj se javijo na nas za podrobnosti ali nas posetijo. Naša želja je naseliti tukaj marljive in pridne ljudi, ki se ne bojijo dela.
Za vse podrobnosti, pojasnila in navodila pišite v domačem ma-ternem jeziku na sledeči naslov:	. .
CHARLES RAČKI,
COLONY DIRECTOR
BOX E,	PHELPS, WIS.
Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino
----POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ-
POPOLNOMA PREPRIČAN
—-DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE-
ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicer v 20. do 25, dneh
V stari domovini izplača denar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $15.80
VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO.
Pisma in pošiljatve naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
JOLIET, ILL.
Ponižani in razžaljeni.
ROMAN V ŠTIRIH DELIH IN Z EPILOGOM.
Ru*ki .pisal F. M. Do.tojeT.kij,	Po.lovenil Vladimir Levstik.
(Dalje.)
Stopal sem k nji in ji začel v kratkih besedah pripovedovati. Molče, a pozorno me je poslušala, s povešeno glavo in s hrbtom obrnjena k meni. Povedal sem ji tudi, da je umirajoč starec govoril nekaj o šesti liniji.
"Uganil sem,'' sem dodal, "da mora živeti tamkaj kdo izmed njegovih dragih; zato sem čakal, da povprašajo po njem. Zvesto te je moral ljubiti, da se te je spominjal še v poslednjem trenotku."
"Ne," je šepetnila nehote, "ni me ljubil."
Bila je silno razburjena. Med pripovedovanjem sem se pripogibal k nji in ji pogledoval v obličje. Videl sem, da s silnim naporom duši svoje razburjenje, menda iz ponosa pred menoj. Postajala je čimdalje bledejša in krčevito grizla svojo spodnjo ustnico. Posebno pa me je presenetilo čudno utripanje njenega srca. Utripalo je vedno huje, tako da se je slišalo naposled že iz daljave dveh do treh korakov. Pričakoval sem, da se naenkrat spusti v jok, kakor včeraj; toda premagala se je.
"Kje pa je tisti plot?" "Kakšen plot?" "Za katerim je umrl." "Pokažem ti ga, — ko pojdeva od doma. Toda slišiš, kako pa ti je ime?" "Ni treba. .." "Česa ni treba?"
"Ni treba; ničesar — nič mi ni ime," je dejala ona pretrgano in nekako ne-voljno, in hotela oditi. Ustavil sem jo.
Počakaj, čudna deklica! Saj ti želim samo dobrega; smiliš se mi, od včerajšnjega dne, ko si plakala tam v leotu na stopnicah. Niti spominjati se ne smem.. . Poleg tega je tvoj dedek umrl v mojem naročju in gotovo je imel tebe v mislih, ko je govoril o šesti liniji; to je toliko, kakor bi te bil izroči! mojemu varstvu. Še sanja se mi o njem... Knjige sem ti tudi shranil, ti pa si tako divja, kakor bi se me bala. Gotovo si zelo revna in sirotica morebiti ter živiš pri tujih ljudeh; ali je tako, ali ni?"
Goreče sem jo prepričaval; sam ne vem s čim me je tako vlekla k sebi. V mojem čustvu je bilo poleg sočutja še nekaj drugega. Bodisi ves tajnosten položaj, bodisi vtis, ki ga je napravil name Smitt, ali moje lastno fantastično razpoloženje, — sam ne vem, a nekaj me je z nezmagljivo silo priklepalo k nji. Zdelo se je, da so jo moje besede ganile; nekako čudno me je pogledala, a ne več ostro, temveč z mehkim in dolgim pogledom, nato pa je zopet zamišljeno povesila oči.
"Helena," je šepetnila nenadoma in nenavadno tiho. "Tebi je ime Helena?" "Da..."
"Povej, ali boš kaj prišla k meni?" "Ne morem — ne vem — prišla bom," je zašepetala, kakor da se bori sama s seboj in se ne more odločiti.
Tisti hip je nekje naenkrat udarila stenska ura. Ona je vzdrhtela, pogledala me z nepopisno žalostjo in bolno-stjo in zašepetala:
"Koliko je zdaj ura?" "Polenajstih bo." Kriknila je od grcnze. "Moj Bog!" je dejala in planila ven. Jaz pa sem jo na mostovžu še enkrat ©bstanovil.
"Ne pustim te tako," sem dejal. "Česa se bojiš? Ali si se zakasnila?"
"Da, da, skrivaj sem ušla! Pustite me! Tepla me bo!" je viknila deklica in se iztrgala iz mojih rok. Očividno se ji je bilo v strahu zareklo.
"Poslušaj in ne trgaj se! Ti moraš na Vasiljevski otok, jaz pa tudi, v tri najsto linijo. Tudi jaz sem se zakas nil; najamem si fiak'arja. Ako hočeš z menoj, te popeljem domov.i Prej prideš, nego peš..."
"K nam ne morete, ne morete,-' je zaupila ona še bolj prestrašena. Celo poteze njenega lica so se spačile od groze ob sami misli, da morem priti tja, kjer ona stanuje. . "Saj ti pravim, da -e peljem v tri najsto linijo po svojem opravku, ne pa s teboj! Ne bom ti sledil. Z fiakar-jem sva kmalu tam. Pojdiva!"
Naglo sva stekla navzdol. Vzel sem prvega fiakarja, ki mi je prišel nasproti; voz je bil dokaj slab. Heleni se je moralo očividno zelo muditi, da se je vdala in sedla k meni. Najbolj zagonetno je bilo to, da se je niti izpraše-vati ni-em upal. Kar z rokami je zamahnila in toliko da ni skočila z voza, ko sem jo vprašal, zakaj se tako boji doma. "Kakšna tajnost!" sem si mislil.	*
Sedenje na vozu ji je bilo zelo nerodno. Ob vsakem sunku se je s svojo majhno, umazano levico oprijemala mojega površnika, da ne bi padla. V
šal. "Kako moreš bosa hoditi ob tako vlažnem in mrzlem vremenu?"
"Jih nimam," je odgovorila kratko.
"Ah, mili Bog, saj vendar pri nekom stanuješ! Pa bi koga drugega naprosila za nogovice, kadar moraš iz doma!"
"Sama hočem tako."
"Zbolela boš in umrla."
"Naj umrjem."
Očividno mi ni rada odgovarjala in =e je jezila nad mojimi vprašanji.
"Ravno tukaj je umrl," sem ji dejal in ji pokazal hišo, v bližini katere je starec izdihnil.
Pozorno jo je pogledala; naenkrat pa se je proseče obrnila k meni, rekoč:
"Za božjo voljo, ne hodite za menoj. Sama bom prišla, gotovo da! Kakor hitro bo mogoče pridem!"
"Dobro, saj sem že rekel, da ne pojdem k tebi. A česa se bbjiš? Gotovo si zelo nesrečna... Srce me boli, ko te pogledam."
"Ne bojim se nikogar," je odgovorila z nekako razdraženostjo v glasu.
"Prej pa si rekla, 'Tepla me bo'!"
"Naj me tepe," je dejala ona in oči so se ji zasvetile. "Naj me tepe! Naj me tepe!" je ponavljala bridko in nje na zgornja ustnica se je prezirljivo dvignila in strepetala.
Naposled sva se pripeljala na Vasi-lijevski otok. Ustavila je fiakarja ob začetku šeste linije in skočila z voza, nemirno se oziraje naokrog.
"Peljite se proč; saj pridem, pridem!" je ponavljala v -trašnem nemiru, roteča me, naj ne hodim za njo. "Bežite, naglo bežite!"
Odpeljal sem se. Ko pa sem se pripeljal po nabrežju nekoliko korakov daleč, sem odpustil fiakarja, vrnil se' v šesto linijo nazaj in naglo preskočil na drugo stran ulice. Zagledal sem jo; ni še bila daleč, dasi je šla zelo naglo, oziraje se ob vsakem koraku. Celo obstala je za hip, da bi bolje videla, če ji sledim ali ne? Toda skril sem se za bližnjimi vrati in ni me zapazila. Šla je dalje, jaz pa za njo, vedno po drugi strani ulice.
Moja radovednost je bila zbujena največji meri. Dasi sem sklenil, da ne pojdem za njo domov, sem vendar hotel na vsak način poznati za vsak slučaj vsaj hišo, kamor pojde. Nahajal sem se pod vplivom težkega in čudnega vtiska, podobnega tistemu, ki ga je bil napravil name njen ded, ta krat ko sem bil v sladčičarni priča A-zorčkove smrti...
h komu? Govori, gniloba blatna, če ne te na mestu zadušim!"
In razjarjena babnica je planila nad ubogo deklico; ko pa je zagledala žensko, sostanovavko iz pritličja, ki je gledala s stopnic, je naenkrat obstala, obrnlia se k nji, zatulila še glasneje nego prej, in jo začela mahaje z rokami kličati za pričo >trašnega zločina njene uboge žrtve.
"Mati ji je umrla, to veste sami, dobri ljudje; brez žive dtiše je ostala na svetu ko sem videla, da vi drugi, reveži, sami nimate česa jesti, sem vzela siroto k sebi; vsaj sv. Nikolaju na čast ?e potrudim, sem si mislila. Vzela sem jo; in kaj mislite? Dva meseca jo redim in v teh dveh mesecih mi je že izpila kri in obžrla meso. Pijavka! Kača hudobna, satan ti trdovratni! Naj jo bijem, naj jo peham, vedno le molči in molči; molči, kakor bi imela vodo v ustih! Kdo pa^ misliš, da si, žaba ti zelena! Brez mene bi bila že davno na cesti lakote poginila. Noge bi mi lahko umivala in vodo popila za njimi, ti izvržek, mrcina ti črna francoska! Konec bi te bil6 brez me-
dni n
>ki je krepko držala svoje knji-
ge; vse je kazalo, da ji morajo biti zelo drage. Ko >i je popravljala obleko, je nenadoma razgalila nogo in videl ««m v svoje največje začudenje, da je v samih raztrganih čevljih, brez nogavic. Dasiravno sem bil sklenil, da je ne vprašam ničesar, takrat se vendar nisem mogel premagati.
"Ali nimaš nogavic?" sem jo vpra-
ČETRTO POGLAVJE.
Hodila sva dolgo, tik do malega prospekta. Ona je malodane tekla; naposled je izginila v prodajalnico. Obstal sem, da bi jo počakal. "V pro-dajalnici gotovo ne stanuje," sem si mislil.
Zares je stopila minuto za tem na ulico; toda knjig zdaj ni imela več rokah. Mesto knjig je držala v roki nekakšno glinasto čašico. Malo dalje odondot je stopila v neko dokaj ne mikavno hišo. Ta je bila majhna, ; kamenita, enonadstropna, stara in po pleskana z umazanorumeno barvo. V enem izmed oken v pritličju, ki jih je bilo vseh skupaj troje, je tičala majhna rdeča krsta, znamenje neznatnega rakvarja. Okna v prvem nadstropju so bila zelo majhna, popolnoma kvadratna, in šipe v njih kalnozelene in razpokane, skozi šipe pa so se videli rožnati katunasti zastori. Prekoračil sem ulico, približal se hiši in čital na železni ploščidi nad hišnimi vrati napis: "Hiša meščanke Bubnove,"
Komaj pa sem prečital napis, se je že zaslišal na dvorišču Bubnove neznosen ženski vrišč in zmerjanje. Pogledal sem skozi vrata; na lesenih stop nicah je stala tolsta babnica, meščansko oblečena, v kapici in zelenem šalu. Njen obraz je bil zoprno škrlatne barve; male, zalite in okrvavljene oči so se ji blisketale od razkačenosti. Videti je bilo da je že dopoldne pijana. Kričala je nad ubogo Heleno, ki je nekako odrveriela stala pred njo s čašico v rokah. S'stopnic, izza hrbta rdeče-lič ne babnice, je gledalo polraztrgano žensko bitje z belo in rdeče lialičenim obrazom. Malo kasneje so se odprla vrata iz spodnjih stopnic v pritličje, na stopnicah pa se je prikazala, nedvoj-beno privabljena od vpitja, revno oblečena ženska srednjih let, čedne in skromne zunanjosti. Skozi polodprta vrata so pogledavali tudi drugi prebi-vavei pritličja, med njimi tudi slaboten starec in mlada deklica. Krepak in visokozrastel kmet, bržkone hišnik, je stal sredi dvorišča z metlo v rokah ..i leno zrl na celi prizor.
"O ti prokleta, ti krvopivka, ti gni-da, ti!" je vriščala žen-.ka, bruhaje iz sebe v dušku vse nakopičene psovke, brez presledka, tako da ji je sapa zastajala. "Tako mi torej vračaš mojo skrb, ti capinka! Samo po kumarice sem jo poslala, pa se je že izmuznila!! Saj mi je že srce pravilo, da je ne bo nazaj, ko sem jo poslala; kar srce me je bolelo! Snoči sem ji ravno zato populila malodane vse lase, pa mi danes zopet uide! Kam hodiš, potepin-ka, kam hodiš? H komu hodiš, spak ti prokleti, ti gad potuhnjeni, strup ti,
"Zakaj pa se tako razvnemate, Ana Trifonovna? S čim vas je tako razjezila?" je spoštljivo vprašala ženska, h kateri se je obračala razjarjena me-gera.
"Kako 's čim', ženska božja, kako 's čim'? Nočem, da bi se mi nasprotovalo! Ne delaj svojega dobrega, delaj moje zlo, če ti velim; takšna sem jaz. Toliko, da me danes ni spravila v grob! Poslala sem jo v prodajalno po kuntarice, in vrnila se je čez tri ure! Že ko sem jo pošiljala, mi je slutilo srce; bolelo me je, kar peklo in bolelo! Kje si bila? Kod si hodila? Kakšnih varuhov si si našla? Ali nisem bila tvoja dobrotnica? Njeni poganski materi sem odpustila štirinajst rubljev dolga, na svoje stroške sem jo pokopala, njenega hudička sem vzela v rejo, ženska božja, saj sama veš! Ali nimam potemtakem pravice do nje? Pa ne, da bi čutila to; nasprotuje mi v zahvalo! Dobro sem ji hotela; v lepi obleki sem jo hotela voditi okrog, čevlje sem ji kupila v Gostiiiem, nališpala sem jo kakor pava — in mislite si, ljudje božji: v dveh dneh je raztrgala celo obleko, na cunje in kosce jo je raztrgala, zdaj pa hodi takšna okrog. Nalašč jo je raztrgala, ne da bi se vam lagala, saj sem sama pogledla. 'Nočem lepe obleke', je dejla, 'v cunjah hočem hoditi'! Takrat sem si olajšala srce nad njo in jo nabila, da sem morala še zdravnika iskati za drag denar! Zadavila bi te, gnicla ti preklicana, saj druge kazni so ti že tako vse naložene. Za kazen sem ji velela pod pomivati; kaj mislite: pa g auniiva, zgaga, samo da me jezi! Mislila sem si že, da lili uide, — in jedva sem si mislila, glejte, pa jo je snoči zares popihala! Sami ste slišali, ljudje božji, kako sem jo bila včeraj za to; vse roke sem si obtol-kla, nogavice in čevlje sem ji odvzela, misleč si, da mi vsaj bosonoga ne uide; pa je danes zopet zmanjka! Kje si bila? Govori! Komu si se pritoževala, ti seme koprivno, komu si me črnila? Govori, ciganka, govori!"
In v besnem srdu se je vrgla naj deklico, ki se od strahu ni mogla ganiti, zgrabila jo za lase in jo vrgla ob tla. Čašica s kumaricami je zletela v stran in se razbila; to je še bolj raz-ljutilo besno pijanko. Bila je svojo žrtev po licu in po glavi, toda Helena je trdovratno molčala in niti enega glasu, niti enega krika, niti ene tožbe ni izustila pod njenimi udarci. Jaz. ki se od razkačenosti skoro nisem več zavedal samega sebe, sem planil na lvorišče, naravnost k pijanki babnici.
"Kaj počenjate? Kako si upate tako ravnati z ubogo siroto!" sem krik-nil in zgrabil divjakinjo za roko.
"Kdo je to? Kdo pa si ti?" je za-vriščala ona, pustila Heleno in se oprla z rokami v bok. "Česa pa iščete v moji hiši?"
"Nevsmiljenka vi!" sem krik nil jaz. 'Kako se drznete tako mučiti ubogega Jtroka? Saj ni vaša, sam sem slišal, la je samo vaša rejenka, uboga sirota... "
"Ježeš pomagaj!" je zavpila divjaki-nja. "Odkod pa si se ti pritepel? Ali i prišel z njo, ali kaj? Takoj pojdem k policijskemu pristavu. Kaj t akega meni, ki me sam Aridron Tirtiofejic smatra za odlično damo? Ali liodM ona k tebi, ali kaj? Kdo pa si, da pri-, hajaš razgrajat v tujo hišo? Stražnik! | n s pestmi se je vrgla name. Tisi' hip pa se je zaslišal presunljiv, neclo veški vzklik. Ozrl sem se in videl, da se je Helena, ki je stala prej kakor jrezčutna, naenkrat z groznim nenaravnim krikom vrgla na zemljo i" -c začela zvijati v strašnih krčih. Nje" obraz se je spačil. Imela je napad božjasti. Raztrgano dekle in ženska iz pritličja sta pritekli, dvignili jo "> o naglo odnesli navzgor.
"Da bi vsaj poginila, prokleta!" je zavriščala babnica za njo. "To je trelji napad ta mesec.,. Ven s teboj. In zopet je planila vame.
"Kaj pa ti, hišnik, stojiš in gledaš'' Čemu dobivaš plačo?"
"Ali boš šel! Mar hočeš, da jiW dobiš po hrbtu?" je leno zagodedl his nik, kakor da posreduje le zaradi lep-šega. "Ne vtikaj tlosu v tuje zadeA'«' Srečno, hajdi ven!"
Nisem si mogel pomagati; šel sem pred vrata, prepričan, da je bilo ni oje vmešavanje brez vsake koristi. Toda srd je kipel v meni, ko sem stal na cestnem hodniku nasproti hiše in dal v vrata. Takoj po mojem odhodu je babnica planila navzgor, hišnik f>:' je po storjeni dolžnosti tudi nekam
izginil. Minuto kasneje je ženska, ki je pomagala nesti Heleno, prišla po stopnicah in hitela v svoje stanovanje. Ko pa je zapazila mene je obstala in me radovedno pogledala. Njen dobrodušni in skromni obraz me je osr-čil; stopil sem zopet na dvorišče in šel naravnost k nji.
"Dovolite, da vprašani," sem jo nagovoril, "kakšno ulogo igra tukaj ta deklica in kaj počenja z njo ta gnusna ženska? Ne mislite, prosim, da vprašujem iz gole radovednosti. Na to deklico sem naletel nekje drugje in se zelo zanimam zanjo."
"Če pa se zanimate, bi bilo bolje, da jo vzamete k sebi ali pa ji poiščete kako službo, kakor da tukaj konec jemlje," je nehote izpregovorila ženska in hotela oditi.
"Toda kaj naj storim, ako me ne poučite? Povem vam, da ničesar ne vem. To je bržkone hišna lastnica Bubnova sama?"
"Hišna lastnica je."
(Dalje prih.)
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................Ill*
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za ........................Ii*51
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............t5'*
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..................W
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za ll** S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za I'5*
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................I'*
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................I12*
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................H*
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7."
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.......................
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po............................................
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slo««' skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois
KLAJO ZA KONJE,
krave, gosi, race in kokoši. Zmlet o-ves in koruzo. Posejo vseh vrst za psešiče. Nemško deteljo in domačo, ter vse vrste druge redilne in krepčil-ne hrane za vse vrste živino dobite v naši veliki prodajalni. 20 vrst razne klaje za kokoši. Prodaje-mo tudi vse vrste moko, ceneje kot kdo drugi, in sicer: Occident, Ceresota, Gold medal, Pillsburys in Marvel. Seno, ovež, koruzo in slamo, žagavino in razna semena za vrt in polje. Blago dovaža-mo. Odprto do 9. zvečer.
FOGERTY'S BIG FEED STORE Chicago tel. 1223.
609 N. Collins St., vogal Ohio St.
Joliet, 111. 77-lm-2w
Dr. Richter's Pain Expeller
zoper rev mati-zem in trganje bolečine in o-trpnelost členkov in mišic.
Pravo zdravilo je v zavoju, kakoršnegii vidite mi sliki.
Zavrnite vsak zavoj, ki tli zapečaten s An-hor Trade Mark.
25c in 50c vseli le-karnali ali pa pilite ponj naravnost na
FiiRicli
k Co. 74-80 W»«>. ington Street New Y«rk.
DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V
Prvo Hrvatsko Stcdionic«
U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE,
in nje podružnice v: Belavaru, Brodu na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj.
Jquet, ill*
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLlH^i
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker.ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS.
STENSKI PAPI
Velika zaloga vsakovrstnih bafy' in firnežev. Izvršujejo se vSJ. . varska dela ter obešanje sten* papirja po nizkih cenah.
LChi. Phone 376.
N. W
120 Jefferson St JOLIET, N. W. telefon 556

POZOR ROJAKINJE!
Ako hočete streho popraviti po za ma) denar oglasite se pri
HOLPUCH ROOFING CO.
COMPOSITION FELT and GRAVEL ROOFERS
Asphalt Roofing Over Shingle«.
Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Street. JOLIET, ILLINOIS.
W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. C«r. 2nd and Joliet St., La Salle, III
Chicago tel. .«99. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SM0VKE.
Sobe v najem in Lunch Room.
Ali veste, kje je dobiti najbolj®' so po najnižji ceni? Gotovo! Vfe'
J. & A. Pasdeft
se dobijo najboljše sveže >n jene klobase in najokusnejše
fv
tV
Vse po najnižji ceni. Pridite poskusite naše meso.
tor«'
Nizke cene in dobra P°s,r naše geslo.
eŽb>
na®
Ne pozabite torej obiskati ^ našej mesnici in grocerij) ^ lu Broadway and Granite
Chic. Phone 2768. N. W. Ph°n®
ji!1
h
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se imenuje
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Joliet J!!;
Oba telefon 405
S. Bluff St.