OFFICIAL ORGAN ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED NMsM Md distributed nnder permit Ro. 208 ntkortoil fcy the Act of Oct. 6,1917 Nit Office of Ckleago, III. By order of the president, A. S. Burleson, Postmotor General. "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" 1951 W. 22nd PUc«, CHICAGO, ILL PwtMt The largest Slovenian Weekly in the United States of America. OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered a« Second-Class Matter January 18, 1015, at tka Poet Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. »irrr i n frin^B Največji slovenski tednik v Združenih „ državah. Izhaja rsako srede. Naročnina t Za £!»•. na lete. Im MflMt. ...... Za $0*9 NASLOV arednižtva in upravni št va: v i 1951 W. 22nd Place, Chicago, lit Telefon: Canal 2487 IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1910. No. 46»—Štev. 46. Chic&fo, 111., 17. novembra^ (November), 1920. Leto VL Volume VL JADRANSKO Okupirano ozemlje obdrži Italija, | Velikanska izguba za Slovence. REŠENO. Santa M&rgeritha, Italija, 12. novembra. — Italijanska in jugoslovanska delegacija sta danes podpisali mirovno pogodbo v zadevi rešitve jadranskega vprašanja. Italija je po daljšem obotavljanju ugodila zahtevi jugoslovanske delegacije za odstop logaškega basina in del kastavškega o-zemlja; Logatec naj bi bil prvotno spadal k Italiji, Kastava pa k Reki. Mirovni pogoji: I) Mejo med Italijo in Jugoslavijo bodo tvorile Julijske Alpe do Snežnika na Notranjskem. 2) Voloska, Opatija, resRi zaliv in železnica Reka—Št. Peter ostanejo pod italijansko oblastjo. 3) Reka postane samostojna in neodvisna pokrajina pod italijan-.sko zaščito. * * • - —> 4) Mesto Sušak pripade Jugoslaviji; vendar imajo stanovalci tega mesta pravico pridružiti se Reki ako je njih volja. 5) Otoki Crez, Lusinj, Unije in Lastovo dobi Italija. 6) Zader ih nekaj bližnjega o-točja morajo Jugoslovani odstopiti Italiji. ' 7) Posebna komisija, sestojeČa iz Jugoslovanov in Italijanov bo uredila vsa tehnična vprašanja v zadevi prometa v reškem pristanišču. 8) Dalmatinci imajo pravico do italijanskega državljanstva. 9) Italija bo priznala vse diplome absolviranih jugoslovanskih visokošolcev; tako bo naobratno ravnala tudi Jugoslavija. 10) Italija bo otvorila za Jugoslovane univerzo v Padovi z 20 profesorskimi močmi, ki morajo biti Dalmatinci. II) Med Italijo in Jugoslavijo se sklene trgovsko pogodbo. Mirovno pogodbo je v imenu I-talije podpisal ministrski pred sednik Giolitti, v imenu Jugoslavije pa zunanji minister Trum-bič. Ko je bila pogodba podpisana, so italijanski delegatje sijajno pogostili svoje jugoslovanske tovariše. Rim, 12. novembra. — Kmalu r potem, ko je bilo uradno naznanjeno o sporazumu med Italijani in Jugoslovani glede rešitve jad-(lranskega vprašanja, je zavladalo iK) celi Italiji nepopisno veselje. Ljudstvo je kazalo z velikimi manifestacijami po raznih mestih da se raduje popolne zmage. Listi prinašajo dolge članke pov-darjajoči uspešen potek mirovne konference in da bo zanaprej vladala lepa sloga t med Italijo in Jugoslavijo. % ftimt 12. nov. — Grof Sforza, italijanski zunanji minister je prejel od poslanika V WasMngto nu brzojavno obvestilo, da je vlada Združenih držav pri volji u-radno priznati mirovno ^pogodbo med Italijo in Jugoslavijo. Zaeno so Združene države vesele, da sta označeni državi sami rešili dolgotrajno jadransko spprno vpraša nje. Op. uredništva: — Na podlagi sklenjene mirovne pogodbe mec Jugoslavijo in Italijo smo mi Slovenci najbolj prizadeti. Vso Goriško, Trst, Istrijo, ves Kras oziroma okupirano ozemlje je ugra- bila Italija. Popustila nam je milostno samo Logatec. — Idrija, Postojna bodo spadali pod Italijo. Najmanj 300,000 naših Slovencev je na ta način zabarantanih, ki bodo spadali pod italijansko vlado. Skupno število Jugoslovanov, pripadajočih pod Italijo znaša najmanj pol milijona. V kolikor razvidno se pri tem ni vpoštevalo znane Wilsonove obmejne črte, ampak samo zloglasno londonsko tajno pogodbo. To pogodbo so odobrili začetkom vojne tudi srbski vladni zastopniki. Neumljivo je nam, na kak način so se Srbi udali Italijanom. Srbija in Italija sta obe članici Lige narodov, ki odločno zavrača vsako tajno pogodbo. Belgrajska vlada je za kos Dalmacije in Albanije prodala vso Goriško, ves Kras in Igfro* Jffežua nam majka VELIKA POTRTOST V ZAGREBU. Zagreb, 13. okt. Povodom/ vesti, da je plebiscit "na Koroškeih ipadel za nas nepovoljno, je zavladala po vsem mestu velika potrtost. Vsi listi se ba vi jo s to zadevo ter zvračajo krivdo na malomarnost' plebiscitne komisij^ .ki je podpirala koristi Italijano? in Nemteev. * r * s VTIS V BELGRADU. Belgrad, 13. okt. Nepovoljne vesti iz Koroške so napravile zelo velik vtis ipo vsem mestu. Zavladala je v vseh slojih velika razburjenost ter vye govori o tem vprašanju. Listi iščejo vzroka neuspeha ter zvračajo krivdo na pristranost plebiscitne komisije, ki se je na najnedoetojnejši način igrala z našimi pravicami Od vlade zahtevajo, naj ne opusti teh krajev, dokler ne bo razvidno, s kakimi mahmacijami se je posrečilo Italijanom jp Nemcem uropati nam Koroško, v 1 i BELGRAJSKA VLADA VLOŽI>ov' *ae"opa ,,bo tudi aostl D'Annunzio še ne miruje. Milan, 14. nov. — Navzlic podpisani in sklenjeni mirovni pogodbi med Italijo in Jugoslavijo, Gabriel d'Annunzio še ne miruje. Semkaj se poroča, da so pričele njegove čete zavzemati vse bližnje ozemlje v okolici Reke in ono otočje, ki je bilo prideljeno Jugoslaviji. Annunzijeve čete so doslej okupirale Sušak, iKastavo, o-tok Krk, Luban in Rab. Početje Annunzija zbuja tu splošno pozornost vsled tega, ker je bil dne 12. t. m. dosežen sporazum med Italijo in Jugoslavijo v zadevi jadranskega spora. Trst, 13. nov. — Semkaj se poroča, da je vse Annunzijevo vojno brodovje neznano kam odplu lo; morda proti Dalmaciji? An-nunzio nikakor ni zadovoljen s sklenjeno mirovno pogodbo med Italijo in Jugoslavijo. Annunzio pojde ▼ samostan? Rim, 14. novembra. — Znani GabrijeJ. D' Annunzijo, pesnik in diktator Reke se je danes izjavil, da pojde v kak samostan, kakor hitro bo reško vprašanje ugodno izvršeno. ža in z uvedbo papirnatih 50 cen-timov so y Parizu tudi berači skoro izginili s površja ker jim ljudstvo noče dajati tako velikih darov. Predsednikovo zdravstveno stanje se obrača n& boljše. Washington, D. O. 12. nov. — Predsednikovo zdravstveno stanje se vidoma obrača na boljše. Ko se je predsednik danes s svojo soprogo v avtomobilu peljal na izprehod, je izgledal že povsem dobro, kar se mu je vidfclo že na Obrazu. Zdravniki upajo, da bo v nekaj tednih do čela okreval. šalo ojačiti organizirano delavstvo jeklarske stroke. Roditelji organiziranih jeklarskih delavcev so se izrazili, da bodo nastopili stroge korake v slučaju kakega znižanja mezde. Glavni, ali prvi protest proti temu >odo stavke. Jeklarji so pri volji sprejeti znižanje plače, toda samo pod pogojem, da se mora, tndi ceno živilom ali življenskim potrebščinam znižati kakršne so bile pred vojno. Na tem zborovanju se bo tudi sestavilo spomenico za prihodnje kongresno zasedanje v svrho izboljšanja delavskih razmer. Z DELAVSKEGA SVETA. Znižanje plače delavcem v bakrenih rudnikih. f. Hougton, Mich. 12. nov. —-'Znana Calumet-Hecla bakrena druž ba je danes naznanila, da bo po-čenši s 16. novembrom vsem rudarjem znižala plačo za 15 odstot- LA PROTEST. Belgrad, 13., okt. Naša vlada še ni dobila uradnih podatkov o izidu plebiscita na Koroškem. V rokah naših oblasti so dokumenti, ki jasno dokazujejo nekorektnosti pri plebiscitu. Vlada je že vlo-protest pri konferenci poslancev ter zahtevala popravo teh nekorektnosti. TRGOVSKA POGODBA MED JUGOSLAVIJO IN ČEŠKO. Dunaj, 12. okt. "Press Centrale' poroča: Jugoslovanski minister dr. PopoviČ je dospel v Prago, da odokonea trgovsko pogodbo med Čehoslovaško in Jugoslavijo. lavcev odpustila. Družba navaja vzrok temu: nizko ceno bakra, malo naročil in zadostno zalogo nakopanega bakra. Vsled tega bo okrog 1500 rudarjev brez dela. Pač hud u-darec za prizadete bas v zimskem času! Revolucija v Budimpešti. Pariz, 12. noy. — Preko Dunaja se semkaj poroča o velikih nemirih .v Budimpešti vršečih se med delavstvom in vojaštvom. Oblasti so proglasile nad mestom vojno stanje. Upor je nastal vsled tega, ker je bil te dni imenovan vrhovnim vojaškim poveljnikom Budimpešti general Lukanič!! Ljudstvo je radi ponovnilj nemirov tako preplašeno in razburjeno, da trumoma zapušča mesto. Nova vojna. Varšava, 12. nov. Med Nemčijo in Poljsko se v kratkem pričakuje nove vojne, ako bo plebiscit v Gornji Šleziji za Nemce neugodno izpadel. Vsled raznih ovir je rok plebiscita v tej pokrajini za nedoločen čas oc^oden. Zgodnja zima na zapadu. Helena, Mont. 12. nov. — Tekočo zimo je bil današnji dan najbolj mrzel. V tem mestu je kazal toplomer 7 stopinj pod ničlo; v mestu Cheyenne, Mont, pa 10 stopinj pod ničlo. _ OBČINSKE VOLITVE V BOLGARIJI. Belgrad* 12. oktobra. Iz Sofije javljajo: Rezultat naknadnih občinskih volitev z dne 3. t. m. so po podatkih ministrstva za notranja posle nastopne: Poljedelska stranka 52.997 glasov, komunisti 29.992 glasov, demokrati 7322 glasov, liberalci 3195 glasov, narodnjaki 2656 glasov, široki socialisti 2711, radikalci 1651, Cankovisti 1339, koalicijska stranka 9769, nezavisni 785 glasov. Delavci sprejeli znižano plačo Holland, Mich. 12. nov. — Tukajšnja velika tovarna pohištva "The West Michigan Furniture Company" je določila vsem svojim uslužbencem znižati plačo, in sicer za deset cent<^ manj na u-ro. Delavci so navedeno znižanje sprejeli, ali odobrili. Tudi razni drugi tovarnarji tega mesta na mera^ajo delavcem plačo znižati. Železniške družbe odslavljajo delavce. Nfew York, N. Y. 12. nov. Dve izmed največjih železniških družb sta pričeli na zimo odslav ljati svoje uslužbence. Penna že-lezn. družba je v svojih tvornicah v Altoona, Pa. naenkrat odslovila 1350 uslužbencev newyorska centralna železniška družba v West Albany delavnicah pa 1000. Varen je domačega piva bo prepovedano. Washington, D. C. 12. nov. — Carinski urad namerava v kratkem izdati str<»ge naredbe za odpravo in prepoved varenja domačega piva. Komisar tega urada zatrjuje, da je tudi tako *varenje protipostavno. „ Prohibkijski komisar Kramer llenrtorsvAo- najel -številno novft agentov, ki bodo imeli to stvar v oskrbi. Poštna oblast bo dalje prepovedala vsako oglaševanje prodaje hmelja in drugih sestavin za izdelovanje piva doma. Monsignor Jos. F. Buh težko zbolel. Iz Dulutha se nam poroča, da jc starosta ameriške slovenske duhovščine, velezaslužni indijanski misijonar, ustanovnik in častni član naše K. S. K. J. Rt. Rev. Msgr. Josip P. Buh nevarno zbolel. Blagemu, 87 letnemu sivolasemu starčku iskreno želimo, da bi ga nam ljubi Bog saj še nekaj let ohranil. Smrtna kosa. Pol bilijona za mehke pijače. Cincinnati, O. 12. nov. — Na tu se vršeči konvenciji družbe izdelovalcev mehke pijače je bilo danes poročano, da so Amerikan-ci v zadnjih 11 mesecih potrosili za to pijačo okrog $500,000,000. To uradno poročilo je sestavil glavni kemist poljedelskega de-partmenta. Iz Jofieta, 111. se poroča, da je ondi minuli teden neizprosna smrt ugrabila kar tri slovenske žrtve. Dne 10. nov. je umrl 52 letni rojak Frank Mustar, bivši natakar v mnogih slovenskih gostilnah. Bolehal je del j časa. Poleg žalujoče vdove zapušča. tudi več otrok. R. I. P. Dne 12. novembra je zadel družino znanega trgovca George Sto-■nicha velik udarec, ker ji je kruta smrt odvzela nadebudnega 14 letnega sina Viljema. Umrl je vsled ponesrečene operacije za vnetjem slepiča. Svetila mu večna luč! Istotaka nezgoda je zadela tudi družino* rojaka Jos. Terlepa na 1117 N. Broadway, ko ji je smrt ugrabila hčerko . Angelo. N. v. m. p. Iskreno sožalje vsem prizadetim družinam. pogate Rusinje kupujejo svoje može. Viborg, Finska. — Na obmej-niji mestih med Rusijo in Finsko je postal zadnji čas običaj, da sili skoro vse rusko ženstvo v zakon. Pri tem imajo pa največ finski ženini prednost; ti pa zahtevajo od ruskih nevest velike nargade za ženitev . Rusinje izbirajo vsled tega svoje sosedne ženine (Fince), ker lahko neovirano ž njimi potujejo preko meje na Finsko,'kot poda-nice finske republike. Takih no-voporočencev prihaja osobito dosti v mestece Riarajoke, 30 milj oddaljeno od Petrograda. Skrajšani delavniki v tovarnah. Biddeford, Me. ,15. nov. — Nad 6000 delavcev, zaposlenih v Fep-perrel in York predilnicah je pričelo danes delati samo s polovičnim tedenskim obratom, ali 3 dni. Springfield, Mass. 13. nov. — V Westinghouse električni tovarni so danes znižali delavne ure tedensko z 54 na 48; vsled tega bo prizadetih okrog 2000 delavcev. Moreva železolivarna je pa odpravila nočno delo in vsled te naredbe 750 uslužbencev odstavila. Profitarstvo pri kruhu. Posebni odsek občinskega^ odbora za poizvedovanje in odpravo draginje v Chicagu je pozval na zagovor lastnike vseh večjih pekarn mesta ker delajo preveč dobička pri svoji kupčiji. Alderman Adamovski je izračunal, da bi bila cena 10c za štruco kruha povsem primerna ne pa 12 ali 17 centov, to pa vsled tega, ker je cena pšenici zelo nizka. 60 funtov kruha velja peka samo $4.86, ali 8.1 centa ena štruea in sicer : 50 funtov moke ..........$2.30 y2 funta kvasa...........015 1 funt masti........• •• 022 1 y2 lb. sladkorja....... 015 V2 funta soli.............0 02 12 kvartov vode......... delo . ; ............;.tt.. -162 drugi posebni stroški.....0-40 Pomanjkanje premoga. Baltimore, Md. 12. nov. — Ker je v celem -mestu Baltimore samo še okrog 500 ton premoga v zalogi, so prebivalci mesta zelo v strahu pred bližajočo se zimo. Najmanj v 15,000 hišah stanovalci prezebujčjo. Kako se odpravi berače? Pariz, — Tekom vojne, ali leta nazaj je beračenje v Parizu dobro uspevalo; nekateri berači So naredili po 2 krat toliko dnevno, kolikor je kak delavec zaslužil. To so bili še zlati časi za berače, ker je bilo tedaj med ljud-stvonl dosti raznovrstnega drobiža. Z odpravo bakrenega drobi- Važno zborovanje. Washington, D. C. 12. nov. Zastopniki delavskih organizacij, ki so se letošnjo pomlad udeležite velike stavke jeklarskih delavcev, so dospeli danes semkaj; pozval jih je Samuel Gompers, predsednik A. F. ojf L. k seji izvrše-valnega odseka te organizacije. Namen tega zborovanja je, da se ukrene nekaj napram nameravanem znižanju plače od strani delodajalcev in napram uvedbi odprtih delavnic ("open shops"). Zaeno se bo na tej seji tudi sku- Raca preletela 2.500 milj. Calgary, Kanada. — Te dni je farmer Karol Jensen ustrelil blizu svojega «lomovja v Camrose lepo divjo raco. Ko jo je pregle-daval, je zapazil na njeni nogi majhen obroččk z napisom: "Izpuščena v Ameriškem muzeju v New Yorku pod številko 35793. Kdor jo najde, naj nas izvoli o tem obvestiti." Lastnik bo ustreljeno raco poslal nazaj v New York, kjer jo bodo '"našopali", kajti ta raca je preletela razdaljo iz New Yorka do semkaj, ki znaša 2500 milj. Skupaj . ...........$4'86 Ako ne bodo peki v kratkem znižali cene kruhu, jim bodo oblasti odvzele obrtno^ pravico. Naša vojaška pokopaličša na Francoskem. Washingtonn, D. O. 12. nov. — Vojni tajnik Baker je danes odobril načrt, da se za stalno ustanovi in vzdržuje 4 vojaških pokopališč na Francoskem in sicer: v Suresnes Okraju blizu Pariza, v Romagne (Argonne), v Belleau gozdu, in v Bony (Aisne). Ta pokopališča se bo nazivaio: Flan-derska pokopališča (Flanders Field); eno vojaško pokopališče bo blizu Londona. Na vseh teh kopališčih bo postavila ameriška vlada primerne spomenike v po-čast padlim junakom. Pridelek piva v Jugoslaviji V naši državi imamo doslej 42 pivo-varen, ki so pred vojno pridelale 750,000 hektolitrov pive. Danes se pridela veliko manj, ker večina pivQvaren ne deluje tako, kot bi bilo treba. Največja pivovarna je v Sarajevu, kjer skuhajo letno 150,000 hI pive. Najmočnejše pivo kuhajo v Vojvodini, Srbiji in Hrvatski 10—13 stopinj. Listnica uredništva. Današnja izdaja ^Glasila je predzadnja, ki je izšla v Chicagu. S 1. decembrom se preseli uredništvo in upravništvo v glavni urad K. S. K. J. v Joliet; tako se bo tudi od tedaj naprej "Glasilo" tiskalo v Jolietu. Vse dopise sa z*—in 18 naj se po-. naslov; dopise in št. 49 pa na: Glasi-S. K. Jednote", 1004 N. Chicago St. Joliet, 111. V. • Aurora, 111. Cenjeni sobr. urednik: — Najprvo se vam iskreno zahva-IjujenT v imenu vseh članov prostovoljne« bolniške centralizacije, ker se tako zanimate in agitirate i* ta, tako potrebni ddelek. In *e eno celo stran "Glasila" ste nam dali na razpolago za razmo-trivanje in nam obljubili svojo naklonjenost. Kakor je iz poročila-gl. tajnika razvidno, je doslej priglašenih že 13 društev za boln. centralizacijo. (Op. uredništva. Teh društev je zdaj že več. Baš pred kratkem je prijavilo svoj pristop v ta oddelek tudi največje in najbogatejše društvo naše Jednote, društvo sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo. O tem smo že poročali v zadnjem "Glasilu". Skoro gotovo bo v boln. centralizacijo pristopilo tudi društvo sv. Petra št. 30 v Calume-tu, Mich, in še druga večja društva. O tej važni točki bodo razna društva razraotrivala in glasovala na prihodnji letni, ali glavni seji meseca dec.) Med že prijavljenimi društvi se nahaja tudi naše društvo sv. Jan. Krst., št. 11. Zato sem se danes zavzel, da izrazim tudi jaz svoje mnenje o bolniški- centralizaciji ter povem članstvu KSKJ, zakaj in s kakšnim namenom je naše društvo zraven pristopilo. Ali je centralizacija bolniške podpore potrebna? Da je temu resnica, mislim, da ga ni člana, ki bi morda centralizaciji oporekal? S tem se da tudi mali® in srednjim društvom priliko, da lahko stopijo na stališče večjih in bolj močnih društev, da imajo sigurno bol nišo podporo uvedeno, kar je nedvomno največje važnosti za vsakega posameznega člana in članico, da je v slučaju bolezni preskrbljen s podporo. Ravnota-ko je tudi koristno za društvo, ker vsak novi član bo rajši pristopil tam, kjer mu je v bolezni zasigu-rana pomoč. • In ako društvo napreduje da se mu množi število članstva, je to tudi napredek za Jednoto. Marsikdo se vprašuje: Je li bo bolniška centralizacija uspevala, ali če jo bo mogoče vzdržavati? • Prav lahko. Samo malo dobre volje je treba, fla se prične, potem se bo pa že pokazalo, če bo stvar šla? Ako se združi za centralizacijo več društev skupaj, lahko dosežejo vse, kar posameznim društvom ni bilo mogoče. Vzemimo na pr. slučaj, da se prijavi za ta oddelek tisoč članov (ie). Po moji sodbi naj bi vsak izmed teh plačal za pristop $2.50 —to bi zneslo $25Q0.00. Potem naj plačujejo društva sama še tri mesece svojo podporo, tako da bi vplačali 4 krat po' 75c predno bi se kaj ven izplačalo. Ako potem vse to seštejemo,. dobimo zopet $3000.00, torej bi imeli denarja v centralnem bolniškem skladu $5.500.— (pet tisoč petsto dol.) predno bi pričeli kaj podpore izplačevati. Ali ni to zadostna svota, ki nam kaže lep uspeh in napredek v boln. centralizaciji? Potem bi prihajalo vsak mesec $750.00, za kar sem gotov, da jih bo večkrat kaj preostalo, tako da se nam bo blagajna po malem množila. In ako bi nas nesreč^ zadela s kako novo epidemijo, ali bo kateri izmed sobratov nejevoljen, ako bo pomagal svojemu sobratu v nesreči s tem, da bi plačal zanj borih 50c. Dokler smo zdravi in krepki, ali ne bomo z veseljem pomagali onemu, ki je tako nesrečen, da mOra biti bolan. Ali ne bomo z veseljem pristopili na pomoč onim, ki so se z nami združili in zavezali da, ako nas doleti nezgoda v bolezni, da nam bodo z veseljem pomagali. "Sloga, bratstvo, pomoč," tako stoji zapisano na naših certifikatih in na društvenih papirjih; in'tako mora biti zapisano tudi v naših srcih, pa nam bo uspeh zagotovljen. Vsakdo naj bi bil venci, če ima priliko do izvrševanja dela usmiljenja, ali bratoljuba; še bolj naj bi hil pa vesel, ker lahko dela, in ne potrebuje nobene bolniške pod-1 pore. Tu in tam se sliši, da je pri naši Jednoti že pred 3 leti bolniška centralizacija propadla; kar si pa članstvo prav ne tolmači. Res, da se je razdrlo, a to še poprej, pred- no se jo centralizacija začela; torej ni propadla, ker še ni poslovala. Da pa ne bi kedo, oziroma društva^ki bi še rada pristopila v centralizacijo podpore mislila, da so dosedaj priglašena samo društva za slabem finančnem stališču, ali da tem nikakor ne bo mogoče podpornega sklada vzdržavati, vam tukaj povem, kakor je Že povedal sobrat Šuklje iz Eveletha, Minn, v razmi dele gatje na minuli konvenciji, tako da danes ljvala Bogu lahko rečemo, da je naša dična K. S. K. J. v resnici največja in najbolj premožna katoliška podporna organizacija v Ameriki; toda zraven vsega njenega premoženja, se večkrat tf, 4a nl-drufctva /pristopila ti so ubožna in ne-liapredna, ampak tla so zraven tudi največja, najtotog-cHejša fe najbolj naprednejša izmed vseh 134. Kar nas je že £ri bolifttki centralizaciji smo . ponosni na vaš kora>k. Vi ste s svojim vstopom }X>množili Število da je doseglo tiSoČ (1000) članov i|ii ste nam zraven zagotovili najlepši napredek v bolniškem oddeiku. (Še culaaf torej vrli^so'bratje iz Pueblo. Colo. Čast Vam! Želel bi, in tudi pričakujem, da nas v prihodnjih številkah še kakšno družtvo s pristopom iz-nenadi vsaj izmed onjh, ki so se na mifiuli konvenciji za boln. centralizacijo potegovali, kot n. pr. št. 1, 25. in drug£ Še se yrše seje; še je čas za pristop. Vsakdo naj pomisli tef da bo treiba po novem letu zdravniške preiskave, kar pa do novega leta ni potrabno. Pomislite tudi (to, da pristopili Trt članom, ki ko voljni eden drugemu pomagati. Zdaj, ko so se začela že tako velika društva z nami družiti, se mi skoraj neverjetno zdi, da se prej, ali slej ne bo večina društev temu od4alku preklopila. Ona. ki bodo pa morda izostala, bodo pa čez 3 leta uvidola, katera pot je bila prava, in kje je bil lepši napredek: Ali tam kjer so dru&va čkma zase, ali tam kjer je gesto«? "PomoČ bratom v bolezni!" Na noge torej cenjena društva in članstvo! Vsa»k bi moral biti ponosen, da bi spadal v ta central. bolniški odaeleik, saj ni pri-rasoran, ampak' je društvom dan ppistqp na prosto voljo. Stopite v, naš "krog, da bo naša podporna armada tem večja. (Pozdrav vsemu članstvu K. S. K. J. osobito pa društvu št. 7 v Pueblo, Colo. Za društvo St. 11 Frank Gorenc, zastopnik. NAZNANILO. centa izplačanega za naše društvo- <[* *aka *la»^a) na sko podporo pri društvu po dva, tri in še več mesecev, in taki» do- godljaji škodijo tudi organizaciji na njenem ugledu. Spominjam se na preteklosti, in razmere pri društvu, v katerem sem bil jaz član pred 10 leti, zbolel je član, toda bolniške podpore ni dobil, ker ni bilo denarja v blagajni. Vzelo je 3 mesece, da se je nabralo denarja za izplačati bolnemu ^obratu podporo, med tem časom je odstopilo 12 zdravih planov, ker so se bali, da jih zadene v slučaju bolezni ista usoda; ravno tako se je zgodilo z onim bolnikom; pci sprejetu podpore, ga ni bilo k društvu, šel je tam, kjer mu ni potrebno čakati 3 mesece za podporo. Drugi slučaj je ta-le: Imeli smo člana, ki je bil ob enem uradnik društva in ko " je zbolel, ni imelo društvo denarja za podporo, in ko je njegov otrok dosegal starost za pristop v društvo, ni prišel k namj ampak tam kje> je vedel, da mu bode 'podpora zagotovljena ko zboli. Še Več in mnogo takih in enakih slučajev bi se lahko navedlo; ker pa za te ni prostora, je boljše, da se porabi ves prostor v našem "Glasilu" agitacijo bolniške centralizacije, da se ne bi kaj enakega zgodilo tudi v sedanjem času. f Če se hočemo v bodoče izogniti Jakih posledic, delujmo vsi kot en mož kot ena žena, da se uresniči skupna bolniška blagajna pri naši slavni K. S. K. Jednoti. Želim, da se še več centralizacije željnih sobratov in sosester oglasi in izrazi svoje mnenje v prilog naše skupne bodoče bolniške blagajne. * Pozdravljam vse člane in članice pod zastavo naše K. S. K. J. v J. V. št. 2. Vil.. • 1 r Aurora, 111. Še nobenkrat se nisem "Glasila" tako razveselil kakor ravno 45, ali zadnje številke ko sem na I. strani v sredini zagledal z velikimi črkami zaipisano: "Največje^ društvo pristopilo k bolniški centralizaciji." Res, to je nOkaj nepričakovan nega in nekaj veselega za vse < lanc tega oddelka. Mislim, da flpnem vrlim Puebličanom v imenu vseli 13 dosedaj prijavljenih društev iskreno čestitati. Čast in priznanje društvu sv. Jožefa št 7! Vaš koraik ne bo nikdar pozabljen v zgodovini K. S. K. J. Vrlo sto'pokazali, da vani ni samo za vas same; ampak za vse brate jednako^ ker st-e pri volji dojiti hudo in dobro z vsakemu, ki se hoče k vam pridružiti. • V svojem zadnjem dopisu sem vas omenil, da bi nas razočarali s tem korakom; a vse eno nisem se nadejal, da se boste naglo boln. centralizaeijo, odločili. za iM.i Iz urada društva Marije Pomagaj št. 7» K/S. K. J. v Waukegan, IU. se tempotom naznanja, da je bilo pri zadnji seji sklenjeno, da se društvo korporativno vdeleži blagoslovljenja na novo prebarvane cerkve in sicer dhe'25. novembra ali na zahvalni dan olTlO. uri dop Darovali*so: Po $5.00: Dr. dekleta ki so zastopale ta dru- yitezi sy Fiorijana, gt> 44 KSKJ. — - ma«a/1i!a '' 1-|A olrol no T»t XT I __. . / _ -k i. ■ __ štva, so. naredile 14 basket-party katere košarice so bile krasne o So. Chicago; Martin Golobič (iz Štrekljevca); Lee Golobič in zaljšanc in napol jene z dobrimi Fran&ška Zupančic. — Po $2.00: jedili. Tudi te košarice ko so bi- MaPtin Vukšinič, Tom Golobič, le po dražbi prodane so prinesle Frank Košič, John Ncmpel, Geo. lep dobiček $175.75. Cast in hva- Laich) jobn Lakmcr, Frank Ahec la takim ženam in dekletom kakor ^ jpSeph Lakner. — Po $1.00? tudi možem in fanton, ki so jih p,.^ Kapler, John Gornik, John odkupili pri licitaciji. Tudi dru- Nagoda, j0hn Jane, Joe Goles, gi možje in fanti so par kostrunov John černe> Mika Milesavljevič, spekli in postregli s krepko do- Rud Lustek> T. Kuhel> Ze. mačo pijačo. Ipohar, Anton Kolenc, Martin Si- Med večerjo pa nasi izvrstni Frank SinC) ^ton jevei in pevke, kakor tudi neki šo- John • Kučič> Marko ^ahko> John larji, so nas zabavili z lepimi slov. Malenšek, Pet Dragovič, Štefan pesmimi ki bodo marsikateremu Colak, John Brus, Frank Skul, za dolgo let v dragem spominu. Lovro gamotočar, Alojz Mergole, Vse je bik) veselo in sijajno v cer- Anton Gorenc, Alojz Cvelbar, Ja-kv. dvorani in še nobeden ni imel kob Primožič, Alojz Kučič, Jos. ne pojma ko j e lil dež je zunaj Qbran0vič, Martin Slobodnik, tisto noč. [John Mobi, John Franko, Jakob Za ta prijazni večer in veseUco Smrekar, Chas. Andrson fŠved), ide prva čast in hvala vsem gon jakob petek, Frank Hočevar, imenovanim društvom in njih od- jobn ^ovak) Math Primožič, Joe bOrnikom, pomagavcem, pevcem gechar, Andro Jurkovec, John in pevkain in drugim vsem udele-1 Fugina> josip " Gradišar,, Jakob ? A " Stajdobar, Frank Košič, Ahton Ukovič, Frank Vidmar, John žencem. Zato v prijaznosti si šte ramo v posebno čast da se s te osebno in v imenu naših župlja- strus> Miha Torpas, John Dolin-nov najsrčnejše zahvalimo tem|5at qifldpk Alniz Pprt.ekal. šek, Frank Sladek, Alojz Pertekal, gori imenovanim vsem društvam. Mihael Srebtfnjak, John Tomigal, In želimo, da bi nas ta društva §e John u^ch, *>hn Makovec in večkrat tako dobro zabevila kakor prank ginčic. — Po 75c: Martin le ona to sama znajo morejo, in da §jfrer in Frank Enčimer. — Joe naša cerkev dobi teko veliko po- janežič 55c. — Pq 50e: Joe Usaj, moč za kar jih S^ Družina tudi Tony jak£e, John Lustik, Mary ne bo pozabila. Zato, živijo na- getrahar, oe Marijan, Tony Kuž-ša dična društva! Živijo vsi naši L^ Andrej Švigel, Tony Bakše, »lovenci v Kansas City, Kans.l Joe Medvešček, Pet Fugina, Joe Ljubi Bog vam poplati obilno za I Mihalevič, Ana Novak, Eliza Du vse kar ste storili z društveno gan5 Martin Jelenič, Frank ,Perne, složnostjo za Boga, narod in dom. Alojz/ jpsip Nemanič, Na zahvalni dan, ko pade to le- Martin Videč, Edward Klobučar to na 25 nov., naša šolska mladina ^ joe prijatelj. — Po 25c: Lovro priredi komične prizore in šaljive podlipe(2) Marija Stanovnik igre s petjem. Zato Slovenci in Ed Kete gkupaj $103.80. Slovenke, blizu in daleč stanujo- ge enkrat lepa hvala vsem sku-ci, ste ze zanaprej naidjudnejše paj To dobroto naj Vam Bog po povabljeni na to udeležbo. plača! Cerkveni Odbor.. | Martin Golobič, ; nabiralec denarja. I doma iz Štrekljevca, fare Semič, f Belokranjsko. m LAČKI SLOVENCI POZOR! Pustite male k meni! Chicago, 111. — Nastopili so dolgi zimski večeri in s tem je nastopila tudi sezona zabav in iger v notranjih prostorih. Naše ljudstvo se je zadnjih par let začelo živo zanimati za dramatiko, to sc vidi na vseh prireditvah, kojih se občinstvo polnoštevilno udele-|prosiie Učenika, žeje, kar je hvale vredno, kar nam njihove "male". ka, vode in solnca k njemu; obrezuje drevesce, a ga ne cepi. — O-troku je treba za večno dušo hrane iz večnosti: duha ljubezni b<\ž-je, ki naj mu poživi srce, žive vode večnega življenja, kijara obrani milostipolno dušo pred grehom; Solnca pravice, ki na j mu sveti in ga ogreva. Kakor se divjale cepi, da rodi žlahtni sad-, mora se tudi narava otroku posvetiti, oplemeniti in proti grehu zavarovati, 0-trok mora biti cepljen proti grehu s presvetim Telesom in Krvjo Kristusovo, da bo vzrasel pravi kristjan. Sv. obhajilo je redna pot za 0-hranjenje otroške nedolžnosti. Kakor je Jezus rekel o potrebi sv. krsta za zadobitev milosti: "Resnično, resnično ti povem (govoril je z Nikodemom), ako kdo ni pre-10jen iz vode in Sv. Dufta, ne more iti v božje kraljevstvo" (Iv. 3, 5,) tako o potrebi sv. obhajila za ohranitev milosti: "Resnično, resnično vam povem (govoril je zbranemu ljudstvu), ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega izpili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi" (Iv. 6, 54.) Sv. obhajilo je angelski kruh za življenje božje v otroku. Otrok je mladika v vinogradu sv. Cerkve. Kri Jezusova, ki je začela teči iz srca preciste Matere božje, ta sok prave vinske Trte, mora začeti delovati v srcu otrokovem. Potem bo življenje božje v otroku; živel bo po Jezusu, kakor Jezus po nebeškem Očetu.. Srečna ona Mati, ki ima v naročju božje Dete! Srečna tudi vsaka mati, ki ima otroka podobnega Jezusu! Govoriti o dobrem, poslušnem Jezusu ni dovolj, ker vzbuja samo dobre misli. Tudi otroka pripeljati v cerkev k Jezusu, da ga počasti in prejme njegov blagoslov, še ne zadostuje. In če bi mati razvnela svojega otroka za Jezusa, da iz ljhbezni do njega dela ip trpi, še ni zadosti storila. Vzbudila mu je želje, ogrela srce — pripravila je posodo za nebeški kruh. Šele sv. obhajilo napolni to poso do otrokovega srca, izpolni njegove želje po zjedinjenju z Jezusom. Sv. obhajilo stori, da je Jezus v otrokji. * Dober otrok ima največje vese-je, če more k Jezusu. >Celo čudno se zdi otroku, če ne sme' k Njemu, ri je dober, ljubezniv, bogat, ka-žor se je učil o Jezusu. Veruje, da je Jezus v sv. Zakramentu in bolj veruje nego mati, ki mu brani k sv. obhajilu. Za otroka pa ni dobro, če gre'k evharističnemu Jezusu brez vodni-ta. Samo za nedolžno šalo ali za tatvino komaj enega krajcarja se je šlo. Ker pa je mati otroka hudo kaznovala, je prepričan, da je bil smrtni greh morda še večji ka-tor bogokletstvo ali nečistost. Komaj je prišel od sporedi, že ga je kdo razjezil. Prenaglil sc je, grešil. Smrtni greh pač ni bil, otrok ne zna prav razsoditi, jahko bi se zgodilo, da pristopi k sv. obhajilu, čeprav misli, da je smrtnem grehu. Za pogostno sv. obhajilo je tre ba tudi paziti^ff dobri namen, da se nc sprevrže v gplo navado. Še ko se v cerkvi pripravlja na spre jem sv. obhajila, lahko ptroka zmoti vsaka malenkost. In če drugega ne, otrok brez nadzor- e še mo Hpkrat jih bo moraia , viti Jezusu, svojemu Sodniku. ezusov: "Pustite male k meni! H| jih malo, ki jim bo veljal ta svufffji blagor, čeprav svet ne misli na te matere. Sram bo vsako, katera se zt^aj sramuje iskati Jezusovega blagoslova pri obhajilni : lagor materi, ki je razumela klic kakor ljubke lilije na vrtu, ki jih bo kdaj hebeški Vrtnar presadil v Lilije vsak ljubi. Tako so tudi pridu* otroci veselje vseh. "Sv. Alojziju niso rekli drugače kot "naš angflček". Otroka naj spremlja zavest: Angelček sem in angelček moram ostati. Tako se bo otrok ogibal slabih misli, slabega govorjenja, slabe" družbe. Krepak pripomoček, da otrok ostane nedolžen, je molitev. O-trok, ki se rad z Bogom pogovarja, se ne bo dal tako hitro zapeljati. Otrokom naj se vcepi v srce ljubezen do Marije. Ona, Najčistej- Bilo je zadnje dni pred vojsko Italijo, ko je zbrala vzorna ! Har. družba v Trstu po ulicah zapuščene otroke in jih pripravila a prvo sv. obhajilo. Vidni ange-varihi so bile te Mar. hčere tem prvoobhajancem. A',; , _, . ■ i l— Tudi drugod so dobre družabni-ee, ki pristopajo k čv. obhajilu skoraj vsak dan. Ali bi ne mogle naj varuje njih zaklad nedolž-marsikateremu nedolžnemu otro-tu nadomestiti mater in pomagali Jezusu s poukom, spremstvom? !aztresenost, s katero zabrani ta c uhovna mati/ Aztresenost otrokovo, ji^ne bo škodila. Pač pa ji x> koristila molitev, združena z molitvijo otrokovo. Učiteljica, ki je pristopila prva k sv. obhajilu in >otem v pogovoru z Jezusom skr->ela za red in pobožnost svojih u-čencev, prejme plačilo tudi za pobožnost teh otrok. "Pustite male k menibodo razumeli dobri otroci Marijini kot die: "Privedite k meni malih ob-lajancev!" In otrokom ne bodo rasli rogovi nepokorščine, ampak ubezen do mirnega, pobožnega življenja po zgledu Jezusovem. Vzgojili se bodo v evharističnemu Solncu značaji, stebri družin in domovine. "Bogoljub". "Pustite'male k meni!" — Da, tistikrat so apostoli branili skrbi za Jezusa. Matere pa so naj blagoslovi nem oziru. In ti otroci so nudi dosti duševnega razvedrila; I se čutili srečne pri Jezusu, poleg tega se pa tudi pripomore zdaj duhovniki kličejo, otrok društvenim blagajnam v finanč-1 pa ni, ker jih matere zadržujejo Skoraj pa skrivaj mora katehet Ijhajan _____________ v Chieagu, I rijinem vrtcu, da jih skupno do priredi" zopet po dveletnem pre- vede k Jezusu za blagoslov. So sledku, prihodnjo soboto dne 20. matere, ki ne-puste otroku v cer-liov in v nedeljo 21. novembra, kev. In ti otroci ne vedo za svo-vsakikrat točno ob pol 8. uri zve- jega največjega Prijatelja v ta- " v slov. cerkveni dvorani So. I bernakeljnu/ Kaj bo iz otrok, ko tudi katehe " * Ko izstopi iz Šole, ' Društvo sv. Neže štev. 826, re- fbirati oljhajance v šoli aji v Ma , . __ _ . •___I_..«inti /)o -??V> aVnnnn nn da Kat. Borštnanc cer < ! -I loj zoper nenravnost. KAKO NEDOLŽNO MLADINO ZAVAROVATI PRED NEN. RAVNOSTJO. Lincoln St. in W. 22nd Place, dve igri, in sicer: veseloigra v dveVta več ne bo? " pozabi otrok tudi na lepe šolske dejanjih "Jeza nad petelinom in kes", ter burko v enem dejanju "Stara mesto mlade". Ot>e igri sta v resnici nekaj, kar bodfc vsakega — če je ie tako žalosten in duševno potrt moglo v smeh pripraviti, tudi u-loge so tako spretnim igralcem razdeljene, da bode igra v resni-ei popolna. 1 / Pri tej prireditvi sodeluje tudi ženski pevski zbor "JugoSlavi- navade. Z drugimi je navajen hoditi k šolskim vajam, tudi potem bo hodil z drugimi po slabih po. tih. Saj se ne zna sam voditi.^ So matere, ki mislijo, da ni treba otroku pogostnega sv. obhajila. Vzgajajo ga z ljubeznivostjo, šibo, nauki in opomini. O Bogu in "angelih mu govore, kadar ne pomagajo druga sredstva. Podobne so vrtnarju, ki'^revesce samo stva bo gledal na obhaja dolgo časa potem, ko bi se ž ral zahvaljevati, ali pa bo kuha v svojem srcu jezo na soobhajan ce, ki so ga porivali nazaj, name sto da bi se učil od Jezusovega Srcu ljubezni in ponižnosti. Pogostno sv. obhajilo otroka po svečujc, če pristopa v milosti božji. Lahkomiselno ' obnašanje pa mu lahko pride tako v navado, da izgubi vsak strah pred Najsvetej šim. Če se nobeden ne briga za njegovo zunanje obnašanje, tudi ne bo slišal opominov Jezusovih njegovemu srcu Duhovnik je zaposlen pri oltarju, /matere obhajančeve pa, ld sicer tako skrbno pazi za obnašanje otrokovo, te matere ,pa ni, da poučila otroka v obnašanju pred Bogom svojim in mu kazala zgledom, kako je treba uživati an gelsko hrano. Mati, ki gre sama k sv. Obhajilu in ima pri obhajilni mizi-svo- je 9troke kot nedolžne angele za 8pi*eihljevalce na desni in levi mati, ki kaže otrokom s svojim vzornim obnašanjem, kako je tre ba uživati Jezusa, tako mater o troci spoštujejo in ljubijo, ker jim skrbi ne samo za telesno hrano ja", pod spretnim vodstvom pro- podpre in ogradi, ne pusti pa zra- ampak tudi za dušno uteho. . T Hi ja, kako so srečni, če so dobri, nedolžni. So Otroci so nežne lilije.y Tem nežnim cvetkam pa preti zlasti huda Sovražnica, nenravnost. Nenravnost se širi v sedanjih časih kot silen požar, čigar plamen vse u-niči. Zato je treba paziti bolj kot kdaj, da kaka iskra ne pade tudi v srca nedolžnih otrok. In to je treba začeti že v zgodnji mladosti. Že v prvi mladosti se zahteva največja nežnost v občevanju z*o-troci. Zato je zelo neprevidno, kar se večkrat dogodi, da imajo starši ali odrasli v nayzočnosti 0-trok pogovore, ki še za odrasle niso, češ, saj otrok ne razume. Res ;ie, otrok ne razume, ali otrok ima dober spomin. In morda se mu čez nekaj nekaj let začne svitati, ca j pomeni to in ono. Morda samo na sebi nič slabega, ali to je vzrok, da otrok o tem razmišlja in v mislih prav daleč zaide. Še večje pozornosti je treba, ko zQ.čhe otrok hoditi v šolo. Zdaj do-ri otrok več prostosti. Prej je bil vedno pred očmi starišev;»zdaj je >rost na potu .v šolo in iz šole. >olžnost vzgojiteljeva in učiteljeve je, da poizveduje, kako se vedejo otroci na potu v šolo iu iz šo-e. Dolžnost vzgojiteljeva in učiteljeva je, da poizveduje, kako se vedejo otroci na potu in jih potem opozori na napake, ki bi se utegnile zgoditi. Otroke je treba opominjati, naj ne hodijo s takimi to variši, ki niso pridni! Sploh naj se ogibljejo vsega, kar se boje, da bi izvedeli starši ali učitelj. Da se pa otroci navadijo, da bodo, če so tudi sami — vedno dostojni, naj se jim priporoča biti vednif v božji pričujočnosti. Zato naj se pri obravnavi beriln^ga sestavka "Bog, vse vidi" poudarja, da jih tudi ponoči in v najbol;i skritem kotičku zre nekdo — vse vidni Bog. Pri tem naj se otroci spominjajo na kazen, ki jih zadene za slaba dela. Kaznovani so, če se izve, doma in v šoli, kaznovani so po smrti "s kaznijo pri Bogu. In še ena vrsta kazni je, ki je na zemlji najbolj mučna, to je slaba vest. Tak otrok nima miru, si ne upa niti pogledati v oči poštenemu človeku. Saj misli, da se mu bere hudobija v očeh. Otroke naj vedno spremlja' geslo: Bog me vidi. T*ko bo mladina ne le nedolžna ampak tudi značaj na. Otroci naj se yidi opomnijo, bih knjig, na# ne nosti. Zato naj se večkrat, zlasti pred njenimi prazniki, otrokom kaj pove o njej. Opiše naj se jim, da je bila brez vsakega madeža in da je zato posehno ljubiteljica nedolžnih otrok. Pripofoča naj se jim Marijin vrtec; Marija bo gotovo še z večjo skrbijo varovala one, ki so k njej prihiteli, ki so se njej posvetili. Navadijo naj se primernih molitvic i pesmic. Človeško srce je tako, da rado s petjem izrazi svoje veselje. In če se otrok ne nauči lepih posmi, je nevarnost, da poje neprimerne, ki jih sliši in ki polagoma zastrupljajo otroško dušo. Najkrepkejši pripomoček pa je sv. obhajilo. Saj to je angelski kruh, kruh iz katerega brste device. Zato naj se otroci naVdušujc-jo za Jezusa v presv. Rešnjem Te,-lesu. Priporoča naj se jim pogosto sv. obhajilo. Poučiti jih jc treba, naj čas po sv. obhajilu dobro porabijo. Zlati naj prosijo Jezusa eno: Naj ohrani njih srce čisto, nedolžno, da bo vreden ta-bernakelj božjega Deteta. Da bodo pa besede obrodile do-ker sad, naj vzgojitelj pazi, da to, kar drugim priporoča, tudi sam izvršuje. Zakaj drugače je nespameten stavbenik, ki lastno stavbo podira. Otroci zro vzgojitelja kot svoj vzor. Klr on stori, se jim zdi prav. Zato naj se tega vedno zaveda. V vedenju* naj bo vedno skromen. Pazi naj, da fte rabi neprimernih ali celo robatih besedi. Kaže naj do otrok vedno ljubezen. Tudi če kaznuje, naj privede 0-♦roke do prepričanja, da se je zgodilo le iz ljubezni. Tako bodo o-troci imeli do njega zaupanje in bodo proti^ njemu odkritosrčni. Sploh naj si prizadeva z besedo in zgledom blažiti otroku srce. Spomin ha vzgojitelja vbo*potem otroku v vseh položajih pred o?-mi. Ko otrok izstopi iz šole, mu bodo rijtfeove besede nekak odmev, ki se bo zopet in zopet oglašal v njegovi duši. In če tak o-trok potem vendarle zaide, ga bo morda spomin na vzgojiteljeve besede privedel na pi4ivo pot. S. Avertina. Jugoslovani v Južni Ameriki. naj ne berejo sla gledajo nenravnih podob. Zavedajo naj se: Otrok božji sem: za nebesa ustvarjen, moja duša jc podoba božja. Ta knjiga, ta podoba je zame prenizkotna. V Priporočajo naj se jim tudi mladinski časopisi. ✓ Preveč naj se pa otrokom ne govori o tem, česar ne smejo storiti, ampak o tem, kaj naf store. Yeč- Velike razvojne možnosti, ki jih ima naša država ,se izpolnjujejo s tem, da imamo v daljni tujini jake, vplivne in zavedne naše naselbine, s pomočjo katerih bi mogli razviti veliko in bogato prekomorsko trovino. Predpogoj te trgovine pa je, da imamo s temi našimi "kolonijami" zvezo in da se saj približno tako zanimamo za nje, kakor se oni za nas. Ker Jugosioveni v Južni Ameriki niso samo veliki in vplivni trgovci ter podjetniki, temveč tudi naravnost vzorni rodoljubi. Ze iz čisto idealnega narodnega stališča je nasa dolžnost, da prenehamo s svojo dosedanjo brezbiž-nostjo napram njim in da zamujalo popravimo. Kot skromen pri spevek poznavanja jugoslovenske delavnosti in žilavosti v Južni A-meriki, naj služijo te vrstice. Svoj patriotizem, ko tudi svojo moč so Jugosioveni v Južni Ameriki posebno lepo dokazali za časa svetove vojne in njih uspešno delo za naše osvobojenjc in uje dinjenje hočemo na kratko po-znati. Že leta 1915. je bila osnovana za Južno Ameriko "Jugoslovanska narodrta obrana", ki je imela glavni namen, organizirati vse Jugoslo vene v Južni Ameriki, propagirati idejo ujedinjena vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno drŽavo, podpirati junaški feoj Srbije in Črne gore z denarjem ter nabirati ddbrovoljcc. Vsled izredne zavednosti se je organizacija kljub veliki oddaljenosti posameznih naselbin hitro izvršila in že leta 1916 je bila popol noma gotova. Ni bilo na, ki bi ne bil član "Jugosloven-ske Narodne Obrane in zato pomeni statistika obrane tudi štetje Jugoslovenov v Južni Ameriki. Ker je največ Jugoslovanov v državi Chile, zato je bila tudi naprava Obrane v glavnem mestu Chile v Valparaizu. Močni centri Obrane pa so bili v Autofagasti, £unta Arenas in Buenbs Airesn v Argentiniji. Poleg tega so bila 0-snovana številna in dobro uspevajoča društva, takozvani organ-ci v Valparaizu je bilo dnaSt^fp "Velebit", v Iquiqe "Lj. Gaj,", v Toconila "Strossmajer", V Ca-lama "Stanko Vraz,'* v Santiago Triglav". Vsega prf je bilo samo v državi Chile 11 društev in sedem podnižnio Argentinija je štela šest društev in dve podružnici, Bolivija tri društva v Oruro ("Ivan Mažuranič)( v Potosi (Kačič-Milošič in v Uyuni (Jo-van Škerlič), "Trat" v Montevideo, dočim je za Paraguaj bilo društvo '•Primorec", v Asuncion in v Peru v mestu Gerro de Pasco društvo "Gundulič." Poleg društev in podružnic pa so propagirali tudi časopisi našo stvar. V Autofagasti je izhajal list "Jugosl. država", v Punta Arenas "Jugoslov. domovina", v Buenos Airesu pa "Jadran". O-meniti jc končno treba, da je ,o-snovala Obrana tri šole, ki so bile moderno urejene in za razvoj naše mladine največje važnosti. Tako organizirani so Jugosioveni v Južni Ameriki svojo patri-otlPno nalogo vršili v polni meri, kljub temu, da so avstro-ogrski konzulati skušali na vse načine, ovirati delovanje Jugoslo venske Narodne Obrane, toda popolnoma brez uspeha. Nasprotno! Jugoslo-venska Narodna Obrana je dosegla popolno priznanje tudi od vlad Južne Amerike ter so že leta 1916, njene legitimacije veljale kot veljavni dokumenti, ki so popolnoma nadomestili avstrijske potne liste. Naši zavedni kolonisti so faktična bili tako prvi, ki so dosegli oficijaino priznanje neodvisnosti vse&a jugosloven-skega naroda. Velik uspeh Jugoslovenske Narodne . Obrane je utemeljen v u-glodu in požrtvovalnosti njenih članov. Mnogi so darovali na leto par krat po 10.000 dolarjev. (Baburizza, Moro in Mihanovič), marljivo pa so nabirali vsi brez izjeme. Delo Jugoslovenskega Odbora v Londonu Je bilo mogb-če edino radi velikih podpor, ki jim je poslaljala Južna Amerika, ki je redno dala vsak mesec 10.-000 frankov v zlatu. Poleg teh rednih podpor pa je prejel londonski odbor velike izredne podpore, ki so dostikrat dosegale višino 50.000 zlatiH frankov. Enako so Južno-Amerikanci silno podpirali srbsko-črnogorski Rde-, či*križ in mu samo eno leto poslali preko 200.000 dolarjev. Poleg tega pa je vodila Jugoslovenska Narodna Obrana na svoje stroške vso intenzivno propagando za, naše ujedinjenje in osvobjenje in dosega naravnost proti mednarodnemu pravu oficijaino priznanje svojega obstoja. Enako je imelo dobrovoljsko gibanje lep uspeh, kar najzgovornejše dokazuje "Jadranska legija", ki je bila po večini osnovana iz kolonistov Južne Amerike. Dasi najbolj oddaljeni od domovine ,so ostali kolonisti v Južni Ameriki vendar njeni najbolj zvesti sinovi, ki so bili v najtežjih časih najsigurnejša opora naše nacionalne misli. Samo za nas je, da so nam podpora tudi sedaj, ko je dosežena naša svoboda. Da oni to hočejo, je gotovo, saj je naša mladk država mnogim tudi plod njihovega dela. KAKO SE UČITE ANGLEŠKO. Vzemite v roke V angl<£ko knjigo ali časopis, beležke« (note* book) in Angleško-slo-_ venski besednjak, ki ga je sestavil dr. Kern. Vsako neznano besedo poglejte v feesednjaiku, kako se izgovori in kaj pomeni; zapišite neznane besede v belež-nico iu jih večkrat ponovite. V par mesecih boste imeli lep zaklad angleških besed, katerih bi ne dali za stotine dolarjev. Opna besednjaku je $5 s poštnino vred. VsaJca hiša bi morala imeti to njigo. NaroČite jo na ta naslov: Dr. F. J. Kern - 6202 St. Clair kr*. Cleveland, Ohio. j Istotani lahko naročite za $1.-25 Zormanove pesmi, ki bodo u-gajale mladim in starim, __ 1961 UrednUtvo in upravniltvo: Telefon: Canal 8487. CHICAGO, ILL. .80.99 $2.00 $3.00 OFFICIAL ORGAN • of the GBAND CABNIOIIAN SLOVENIAN CATHOLIC «f the _ UNITED STATES OF AMERICA UNION Issued every Wednesday. Owned by the Grand CarnioUan Slovenian Catholic Union of tfce United* States of America. 1961 West 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL Subscription pričat For Members, per year......................................•••»-JJ For .....................................................*' ZVtxn For Foreign Countries...................................... • Iz dežja pod kap. Dolgo časa smo čakali, da bi pričakali potek razvoja splošnih razmer v stari domovini. , Nas, ameriške Slovence, je usoda privedla do tega, da imamo kar dve domovini: staro, ali rojstno in novo, ali adoptirano, 1 Kar nas je adoptiranih sinov in hčera naše nove domovine (Združenih držav ameriških) se tudi kaj radi zanimamo, kako se dandanes godi z našim rodnim bratom in sestrom onkraj oceana. Z napetostjo čitamo osebna pisma naših dragih; zasledujemo vesti v starokrajskih listih in poslušamo osebna poročila baš semkaj došlih novih naših priseljencev. Poleg tega nas tudi zanimajo novice o Jugoslaviji, katere večkrat čitamo v angleških, oziroma v naših ameriških dnevnikih. Danes hočemo odkrito povedati svoje mišljenje, sodbo in vtise o razmerah v stari domovini, l^koršne smo zadobili tekom dvoletnega opazovanja in pričakovanja. Vprašanje nastane torej: "Ali so naši Slovenci v domovini dandanes kaj na boljšem kot so bili pod bivšo avstrijsko vlado?" — Nič! Celo na slabšem so, ker so prišli iz dežja pod kap. — Pričakovali so mnogo, a so se varali! Ne bomo) posegali v visoko politiko sedanje jugoslovanske države, oziroma kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS), ker nism*diplomat je ali visoki politiki. Izreečmo pa lahko svojo sodbo s časnikarskega stališča, da so Slovenci v domovini pred več leti bolj zadovoljno živeli pod starim vladnim režimom, kakor pa dandanes. Navaden kritik bi v tem ozira takoj rekel: "Pred leti so Slovenci živeli pod cesarjem, dandanes pa pod kraljem. Prej so imeli v državnem grbu črnega orla, zdaj imajo pa belega." Svoječasno je bil nemški jezik uradni jezik, dandanes se pa sili cirilico in srbščino v ospredje.'' — Ali so torej dandanes naši ljudje kaj na boljšem? — Nič! . Kake obljube in zlate gradove se je delalo Slovencem kmalu po razsulu Avstrije, oziroma tedaj, ko so šli iz dežga pod kap. Vsi lepi izrazi ujedinjenja> sobratstva, samostojnosti* neodvisnosti itd. so bili tedaj samo na papirju, kajti dandanes se v državi SHSxbaš s Slovenci najslabše postopa. V starokrajskih listih čitamo vedno hove pritožbe na osrednjo (belgrajsko) vlado,-bodisi glede previsokih davkov, samoupravne-vlade, vojaških, teritorijalnih zadev itd. O tem navajamo tukaj nekaj podatkov iz št. 42 "Domoljuba" z dne 20. oktobra t. L, največjega in najbolj popularnega tednika v stari domovini. Kako tarnajo naši dobri Slovenci *vsled ogromnih davkov, nam pričajo sledeče vrstice: 4' Dve milijardi davkov. Belgrajski centralizem obstoji v tem> da hočejo vso državno upravo voditi samo iz Bel grada, vsi drugi naj pokorno jezik za zobmi drže, če se gode še take neumnosti in magari če država meče milijarde v vodo radi/svoje nesposobnosti. Tako je izjavil predsednilrtrgovske zbornice v Bečkerekn Jovanovič na sestanku gospodarskih organizacij, da se davki v Vojvodini sploh niso pobirali in nihče ni hotel sprejemati vplačil. 'Na ta način je šlo rakom žvižgat dvoje milijard davkov. Ko bi bilo količkaj samouprave, bi se pobiranje davkov uredilo v Vojvodini sami, tako pa so gospodje davkarjt čakali iz Belgrada povelj, katerih ni bilo in davek je šel po vodi. Zato tako manjka v državni blagajni, da moramo Slovenci doplačevati tako ogromne s vote." Da se je od Slovenije pri nedavnem plebiscitu odtrgal velik kos Koroške, je pri tem skoro največ sama belgrajska vlada zakrivila, ker se je baš v najbolj važnem trenotku premalo za Koroško brigala. Pa pišejo in govorijo o sleparijah pri tem plebiscitu. Na kak način je bilo sploh mogoče,,da je ljudstvo v popolnoma slovenskih občinah in krajih glasovalo za avstrijsko republiko? Zato, ker so bili tudi koroški Slovenci bolj vneti za republiko kakor pa za kraljevino. Dne 12. t. m. so tudi srbski mirovni delegatje v Sv. Margeriti Jadransko vprašanje rešili v prilog Italije. Tako so zabarantali velik kos naše slovenske zemlje. Tužna nam rodna majka! Kako se zanima slavna belgrajska vlada za teritorijalne interese Slovenije, nam jasno priča nastopni članek, posnet iz "Domojjuba": '' Kos za kosom. Slovenci smo tako nesrečni, da leži naša zemlja na najlepšem in obenem najvažnejšem delu Evrope ter da smo obenem tako majhni. Nemcem zapiramo dohod na južna morja in v Azijo, kjer leže še neizčrpna bogastva, Italijanom smo na'poti, ker smo mi tista zaprta vrata, ki vodijo iz zapada na vzhod. Danes pa more živeti Italija samo od zapada in živi slabo, zato bi si rada odprla vrata na vzhod, da dobi nov vir dohodkov in moqj. Zdi se celo, da smo svoji lastni državi na poti. Zakaj Slovenija z odprtim morjen^ in s pristaniščem, ki je prvo za Hamburgom, bi potegnila težišče države iz Belgrada proti Sloveniji. To pa je protivno strogo v Belgradu osredotočeni Jugoslaviji Združena Slovenija s Trstom in Istro pokoplje za vedno Veliko Srbijo, in ostane samo še Jugoslavija. Ali se naj potem čudimo, da so Nemci vrgli stotine milijonov za ta ozek koroški pas in tako napravili en korak naprej proti južnim morjem in proti Aziji. . Ti milijoni se bodo bogato obrestovali. Ali se moremo čuditi Italijanom, ki na vse kriplje delajo, da si odpro preko orenjske in Koroške vrata na vzhod ? Ali se moremo končno čuditi, če ima srbska vladna gospoda še vedno spomine na Veliko Srbijo, ki osredotoči v Belgradu vse jugoslovanstvo in utrdi državno težišče v Belgradu? Ko je ljubljanska deželna vlada opozorila belgrajsko vlado, predvsem ministrskega predsednika Vesniča na to, da je plebiscit na Ko-mkem za nas toliko koi izgubljen, če se pusti popolnoma proti določbam mirovne pogodbe 10. oktobra glasovati tisočem nemških uradnikov, ki niso iz ozemlja A, če se naše vojaštvo odpokliče, če se pusti samo pičlo domače orožništvo v ozemlju A, če se tako pusti nemškim sleparijam in tolpam prosta pot, tedaj je ministrski predsednik Vesnič odgovoril delegatu Jovanoviču, ki je nesel ta sporočila v Belgrad, v tem smlsiu: imamo preveč nasprotnikov na zunaj in moramo biti popustljivi. Deželna vlada je na ta usodni odgovor odstopila, ker ni hotela nositi daljnje odgovornosti. In danes se je ta politika popustljivosti kruto maščevala — nad Slovenci. Koroška je izgubljena_za- X i/M v« sedba po naših četah je samo za naš "trošt" toliko časa, da se nekoliko pomirimo in pozabimo. Sedaj pride na vrsto Gorenjska s svojo progo Bohinj-Jesenice. Edini sapah še, ki ga je treba odpahniti in želje Italijanov bodo popolnoma izpolnjene. »Nemci pa se bodo znatno približali svojemu cilju. Treba bo potem le še, da se Avstrija priklopi Nemčiji, čez nekaj desetletij ali preje napove Nemčija Italiji vojsko in nemški most do Adrije je narejen. Strogo centralizirana Jugoslavija s vsem svojim težiščem v Belgradu se zdi, da na tem ne bo imela interesa ... In. tako bo šla zgodba naprej. Začno se pogajanja Z Italijo^ Šlo bo seveda zopet v prvi vrsti za slovenske kraje. Toda gospodje v Belgradu so določili, da nikakor ne morejo prevzeti k pogajanjem Slo-veica, ker se jim zdi, da ne bo dosti odnehaval, temveč v Italijo so namenjeni gospodje — Vesnič, znani prijatelj Italijanov, finančni minister Stojanovič, ki je pokazal svojo ljubezen do Slovencev z velikimi davki, ki jim jih je naprtil, in g. Trumbič, kateremu je Dalmacija vse, Slovenija pa deveta briga. ) Italija bo zahtevala bohinjsko železnico. Močno se bojimo, da bodovnaši odposlanci imeli za Goreujsko toliko smisla, kot za Kanarske otoke tam ob Afriki in da bodo pripravljeni lepo Gorenjsko prodati1 za dve raztrgani albanski vasi. Z veseljem pišejo italijanski listi, da ^e Belgrad ne klone Ljubljani in to jim daje upanje na zmago. Verjamemo, zakaj vse se lepo ujema in na vse strani sklada. Zopet leži tu fcrokletstvo belgrajskega centralizma: Belgradu vse, Ljubljani nič. In pri nas se dobe še tedno izdajice našega naroda, gospodje liberalci, kateri v tesnem objemu s samostojneži drvijo čez drn in strn za bel grajskim centralizmom - Naše geslo pa je: Belgradu toliko besede, kolikor je neobhodno potrebno, vse drugo pa Ljubljani, oziroma zastopnikom Slovenije." Da smo prišli Slovenci v resnici iz dežja pod kap, nam priča še slučaj, kako Velika Srbija dandanes postopa z našimi slovenskimi Vojaki. Ravnanje z našimi fanti je naravnost tiransko, zverinsko in slabše kot na Turškem. Niti pod črnožolto avstrijsko zastavo nismo prestajali vojaki takih muk, trpinčenja in čikan. Ni torej čuda, da sta dva slovenska poslanca nedavno vložila pri vojnem ministra v Belgradu v Jem ozira sledeči protest, kojega dobesedno ponatiskujemo tudi iz gorioznačfRe številke *1 Domoljuba'Protest slove: "Za naše fante v vojski. Vsem je dovolj znano, kako se godi našim fantom, ki nosijo po raznih južnih krajih vojaško suknjo. Zavoljo tega sta se oglasila poslanca Ljudske stranke dr. Hohnjec in Sušnik pri ministrskem predsedniku Vesniču in vojnem ministra Jovanoviču ter jima izročila obširno spomenico, kjer se natančno popisuje, kako ravnajo z našimi fanti Vršila se bo stroga preiskava Spomenica pa se glasi tako-le: Gospod minister! Jugoslovanski klub je dobil od lokalnih organizacij svoje stranke iz cele Slovenije pa tudi od vojakov direktno celo vrsto pisem in poro čil o velikih nedostatkih v vojski in o neprimernem ravnanju z vojaki od strani podčastnikov in častnikov. / V trdnem prepričanju, da hočete ne samo kot odgovorni minister, temveč tudi kot aktivni general, odpraviti nedostatke v korist nasi domovini, se obračamo na Vas s to spomenico, zavedajoč se svoje lastne odgovornosti nasproti narodu in državi. Protižbe so iz sledečih garniz^j, odnosno krajev: Zaječar, Nego-tin, Subotica, Niš. Valjevo, Split, Knjaževac in Belgrad ter se nanašajo na sledeča dejstva: t' • Hrana moštva je ponekod nezadostna po množini, nesnažno ku- Ameriški Jšlovcpci! To naj Vam služi v izgled isi svarilo, fla ne boste silili iz naše nove domovine ^blaženo Jugoslavijo. Ostanite rajši ua svojem mestu, ali v,Ameriki, inače bodo Srbi tudi z Vami tako "prijateljsko" postopali. Ako imate še kaj svojcev v domovini, vzemite jih k sebi, da jih tako rešite izpod sedanjega tiranstva. ' I. Z. Poslanica predsednika Wilsona. Washintgon, Nov. 7. — Sledeča poslanica predsednika Wilsona, ki je tudi predsednik Ameriškega Rdečega Križa, je bila danes izdana iz Bele Hiše na ameriško ljudstvo. v "Ameriški Rdeči Križ' zasluzi najsrčnejši odziv na svoje četrto vabilo za vpisovanje letnih članov, ki«se bo vršilo tekom štirinajstih dni, začenši o^ 11- novembra, obletnice premirja. "Pod pritiskom vojne in s sodelovanjem našega ljudstva je ta organizacija vzrasla do velikanskega obsega, razširila je svoj delokrog, služila je ne le našim voj-skupojčim silam, marveč tudi civilistom, prizadetim po nadlogah vojne v našem samem narodu in v narodih, združenih z nami v velikem skupnem podjetju, in dala je svetu primer učinkovalne milosrčnosti potom koordinacije skupnega napora., - • "Kar so sovražnosti končale, je organizacija stala nasproti dvojni dolžnosti": prvič, da izpolni obveznosti, provzročene po vojni, in drugič, da prilagodi svoje izkušenost in mašinerijo mirovnim potrebam. "Ameriški Rdeči Križ danes še vedno podpira vladne činitelje s tem, da nudi oskrbo in razvedrilo našim osnesposobljenim vojakom in mornarjem, da zopet postavi one, ki so sposobni za delo, v njihove poklice in da nudi nasvet in pomoč družinami prejšnjih bojevnikov; in še vedno pomaga, z zmanjšanimi sredstvi, delo pre-osnove v nekaterih najbolj potr-( tih deželah izmed naših prejšnjih zaveznikov. "Med tem ko nadaljuje te očitne obveznosti, Rdeči Križ vporab-Ija metode in nauke, ki jih je vbj- nevarnosti, ako se je skrčil duh, ki je poplemenitil nas kakor po-edince in kakor narod, pa imamo sedaj, tekom nabiranja članstva Ameriškega Rdečega Križa ugodno priliko, da se posvetujemo s samim seboj v notranjosti svojega srca, da zanetimo stari plamen, da potrdimo svojo udanost nasproti praktičnemu patriotizmu in praktičnemu človekoljuvju in da proslavimo preporod svojih boljših misli in /svoje lepše notranjosti s tem, da se vpišemo v veliko vojsko, mobilizirana za .občni blagor." (podpisan) Woodrow Wilson. na naučila, ter jih prilagodi nor-hana, često iz pokvarjenih sestavin, zato nevžitna. Posebej pa še pride malnim potrebam našega ljudstva v poštev, da se kuhinja prav nič nV ozira na način življenja in f>rehra-1 za časa miru, posebno t am kjer so n^vanje moštva, kakor ga je bilo fafrbštvo vajeno celo dobo do svojega naprave za javno zdravje' m bla-r^kratovanja. . ' ' « gpštanje nepovoljno razvite. Po- Obleka moštva je nezadostna in pomanjkljiva, ravnotako tudi stavil je' javne-zdravslvene bolni-obutev, ali pa je sploh ni, tako da mora moštvo ali bosonogo služiti ali [čarke v mnogih krajih in potrafl pa hoditi in delati v svoji lastni, večinoma že raztrgani obleki in obutvi. Povsod v vojašnicah vlada nesnaga, ki bi se dala odpraviti. Uši, stenice, miši, podgane in draga golšzen muči vojaštvo podnevi in ponoči. Uprava ne skrbi dovoljno za čistočo in red ter se posebej tudi premalo briga za zdravstveno stanje, da se vsled nemarnosti odgovornih faktorjev širi malarija in drage bolezni. Med največje nedostatke v vojski spada dejstvo, da se z moštvom ravfcia popolnoma proti jasnim določbam vojnega zakona s tem, da se ljudi često brez najmanjšega vzroka batina, klofuta in naravnost barbarsko kaznuje z gledanjem proti solncu. Posledice tega postopanja so teška telesna obolelost, deloma celo oglušitev in izguba vida. Taki in enaki slučaji se nam navajajo v pritožbah. Neprimerno je na primer tudi to, da Je ljudi kaznuje, ali pa se iz kaprice ne dovoli po cele dneve, da bi pili vodo ali šli na sprehod. Popolnoma običajno je po nekaterih oddelkih, da se posebej Slovence dosledno sramoti z izrazom "Švaba", ako med seboj govorijo svoje slovensko narečje, in da se jim na nedostojen način kol ne Boga in mater. Naši vojaki se po nekaterih krajih silijo v pravoslavno cerkev in se jih sili delati križ po pravoslavnem predpisu, ne da se jfm niti prilike, niti časa, da bi zadostili svojim verskim dolžnostim. Izredno neugodno upliva tudi dejstvo, da ire dobijo izplačanih svojih skromnih dnevnic. Administrativna uprava posluje izredno počasi in nemarno. Vloge se po več mesecev ne rešijo in ležijo po mizah ali pa celo izginejo. Vojakom se ne zaračunava služba, ki so jo deloma prostovoljno deloma na poziv opravljali že v naši državi in v naši vojski. Tudi je dejstvo, da pri nekaterih oddelkih naši vojaki ne dobi vajo in ne smejo čitati časopisov iz svojih domačih pokrajin. Ako pregledamo materijalne in sliČne izdatke za vojsko, kakor so preliminirani lani in letos v državnem proračunu in računamo te izdatke na pojedinega vojaka, pa primerjamo vse to z izdatki v Italiji, v Franciji in na Angleškem, pridemo do zaključka, da je naš vojak mnogo dražji, kakor oni, pa se veliko slabše hrani in oblači. O duševni hrani, o vzgoji in izobrazbi, še tukaj ne govorimo. Jasno je, da morajo biti nedostatki v upravi. Mi zato zahtevamo: 1. Da se z vojaštvom postopa strogo po zakonu. Kdor krši zakon napram moštvu, naj se takoj kaznuje ravno'tako, kakor vsak prostak. Le s tem nam je zajamčena dobra morala v armadi. 2. Odpravijo naj se vsi grajani navedeni nedostatki glede prehrane, oskrbe z obuvalom in obleko in glede čistoče in higijene. 3. Vojaštvo naj se kolikor najbolj mogoče združuje po pokrajinah, iz katerih se rekrutira in naj se posehej v oddelkih ne mešajo na primer Slovenci z Albanci. To je bilo in še obstoji v dragih armadah m jim nikakor *ni v škodo. Vzgledi Francije, Anglije, Italije in Amerike to jasno izpričujejo. 4. Moštvo naj ima vsaj nekaj oficirjev in podoficirjev iz svojih krajev, ker ti i>olj razumejo njegove običaje ter telesne in, duševne potrebe. Vsi skupaj pa se naj vzgajajo v duhu tradicij srbske vojske, — kjer je bil'oficir navadnemu možu drag v trpljenju in veselju. 5. Zahtevamo končno takojšnjo preiskavo o navedenih nedostatkih v označenih krajih ter primerne ukrepe in ukaze, da se nedostatki odpravijo. Gospod minister! Izročamo Vam to spomenico v nadi, da nam ne bo treba stopiti v javnost,in grajati z javne tribune, kar je gnilega in neprimernega v vojski. Ako se naši zahtevi ne ustreže, bi bili v to prisiljeni." dil se je nabirati večje število mla dih žensk za bolničarski poklic, tako da bo njih število nekako bolj primerno naraSčujoči potrebi po javnih bolnffarkah. Izdelal je načrt " javno-zdravstvenih središč" v odpomoč proti boleznim irf za poduk v higijeni, dietetiki in načelih, kako naj se preprečijo bolezni.! S svojimi bolničarkami in njenimi pomočfiicami je napravil neprecenljive usluge za časa velike epidemije.ipfluence. ,Podu-čuje mlade in napoučene matere, kako naj umno skrbijo za svoje dete, in storil je veliko v raziiih ozirih za blagor mladine, na kateri navsezadnje počiva blagor naroda. Postavil si je načelo, da s......................, ™ Iritis Kroeker.......................*--------- ™ Alouis Kroeker................................ nejše in najbolj razširjene_bolez-ni. x • Očividno se ta bolezen širi. Od 62.9 smrti izmed 100.000 prebivalcev'v letu 1900 se je razmerje povišalo na &1.6 za leto 1917. U-miranje radi raka rase za skoraj dva in pol od sto na leto. Boljši sistem glede nabiranja statistike in natančnejša diagnoza sta gotovo vzrok takega večjega razmerja, ali mnenje je, da nista c-dini vzrok. Ako se rak izsledi pravočasno in se bolnik zateka takoj k veščemu zdravniku, se rak smatra tedaj.. ozdravljivega. Žalibog je težko spoznati ga takoj. Nasproti lugim boleznim je rak v svojem prvem napadu nava'dno brez bolečin, in radi tega je. tedaj, ko se bolezen odkrije, mnogokrat že toliko napredoval, da je potrebna večja operacija in da je upanje na ozdravljenje znatno manjše, ako ne že zgubljeno. Druga nesrečna okoliščina je ta, da se bolnik, ki je spoznal da ima raka, mnogokrat ne zateče k vešče* mu in vestnemu zdravniku, ampak se zavesti od šušmarjev, ki po časopisih oglašajo čudotvorne načine ozdravljenja. Dejstvo je, da tako "zdravljenje" in patentni leki le oslabšajo stanje bolnika, ki se nazadnje zateka k veščemu zdravniku, ko je prepozno. Mnenje je, da je dosti maza-čev že povzročilo mnogo zla in ru-patam zanemarjenje nesrečnega bolnika. V kolikor je veda dognala, ni znana nikaka kal bolezni (ali bakterij, ki bi provzročil raka v človeku ali živalih. Ako v kaki občini, je rak raZmerno bolj zastopan, se je brez izjeme dognalo, da je tam razmerje večje, ker je velik del mladine zapustil kraj, Rak je namreč bolezen ljudi v srednjih letih starosti. Niti en slučaj se ni dognal, da bi zdravnik ali bolniška strežnica dobili raka od bolnikov, niti o dolgih letih občevanja z ljudmi, ki trpijo na raku. f Drugo krivo mnenje je, da je rak podedljiv. Dejstvo je, da zavarovalne družbe se nič ne ozirajo na to, ali je kdo v družini u mrl za rakom, niti ako sta oba roditelja bila njegovi žrtvi. K večjemu morajo oni, v kateri družini se je rak rad pojavil, biti previdni ob najmanjšem sumljivem znaku. Pletenine telesa, mišic, žlez, kosti, so vse sestavljene od ogromnega števila drobnih celic, ki jih lahko primerjamo opekam vpo>-slopju, in jih drži skupaj neka snov, ki jo smemo primerjati maVti. Ali celice telesa so žive/ zaporedoma rasejo in pomirajo, v zmislu nekega naravnega zakona, katerega popolnoma še he razumemo. Kakšenkrat te celice začnejo rasti in se razvijati na način, ki ni v skladu z navadnim redom. Tako se ustvarja, kakor bi se reklo, neka mala kolonija neposlušnih celic, izrastek v telesu, rase in se nezdravo razvija. To se lahko godi na tfoži v prsih, v želodcu, grlu ali v vsakem drugem delu telesa. Dostikrat se ta izrastek pojavlja v obliki trdega zrna, ki ga je lahko odkriti že ob tipanju in ga zdravnik jako lahko odstrani. Ako ta skupina ni takoj odstranjena, rase nadalje in prodre v sosjedne telesne pletenine. To prodiranje je ravno ono, ki onačuje razliko med nedolžnimi izrastki kakor bradavicami, in zlobnimi izrastki aii raki. Nazadnje se izrastek razvije v veliko maso, od katere se cepijo manjši deli, ki jih tok krvi prenaša na druge dele telesa. Ako se navadne celice cepijo od svoje pletenine in se zmaknejo iz svojega mesta, one pomirajo. Rakove celice pa imajo tako življenjsko silo, da živijo še nadalje, kamorkoli se zmaknejo, in provzrO- čajo nove rake. « Rak se dostikrat začne razvijati, ako je bil kak del telesa dolgo in zaporedoma izpostavljen i-ritaciji, ali pa v priprostih izrastkih ali okoli njih, ali* pa vsled turov. Dostikrat je rak nastal na ustnicah vsled opekline ali irita-eije vsled slabih zob. Kitajci tr- in z vojaštvom zaščitila ogrožene koroške brate. Zborovalci se z odgovorom niso zadovoljili. Zahtevali so takojšnjih ukrepov. Dr. Brejc je poudarjal, da je deželna vlada v tem slučaju brez moči in da ona sama ne mpre ničesar ukreniti. Prosil je zborovalce, naj počakajo na odgovor iz Belgrada, kamor bo takoj telefonično sporočil zahteve našega ljudstva. Zborovalci, posebno mladina, so vnovič zahtevali, naj armada takoj zasede Koroško, da ne bo prepozno. Če pa vlada tega noče, naj pa da na razpolago orožje, £a' gredo prostovoljci sami ščititi koroške brate. Končno je do-brovoljec Stefanovič poeval vse tiste, ki se hočejo priglasiti za pohod na Koroško, naj se zbero takoj na tivolskem travniku, zvečer ob 7. naj se pa zopet vsi zberejo pred deželno vlado, da čujejo odgovor Belgrada. Nato se je ljudstvo počasi razšlo. Zvečer ob 7. uri se je ponovno zbrala pred poslopjem dež. vlade številna množica, ki je viharno demonstrirala za slovenski Koro-tan. Govorili »o razni govorniki, medtem ko so ljudje zahtevali, naj /deželni predsednik dr. Breje sporoči odgovor osrednje vlade v BelgradU, kaj namerava ukreniti za slovensko Koroško. Kljub pozivu posameznikov, naj se odpošlje cjeputacija k deželnemu Dne 13. oktobra popoldne ob 2. se je zbralo pred Mestnim domom. v Ljubljani okoli 20 tisoč ljudi, da protestirajo proti nem-ško-italijAnskim sleparjem pri koroškem plebiscitu in da zahtevajo od vlade, naj^ takoj z oboroženo silo zasede Koroško in ta* ko obvarje naše koroške brate" pred nemškimi tolovajstvji. „Na shodu je nastopilo več govornikov, ki so ob viharnem pritrjevanju Izrekli marsikatero pikro besedo na račun belgrajske vlade, ki v koroškem plebiscitu ni izvršila svoje dolžnosti. Soglasno je bila sprejeta naslednja resolucija: "Ljudsko voljo uvažujemv in upoštevamo, a more biti resnična in izražana s poštenimi sredstvi. — Ljudska volja, ki naj bi jo izražal kor. plebiscit, ni resnična in ni pridobljena s poštenimi sredstvi, ker so jo rodila na-silstva in sleparstva. Koroški plebiscit je potvora resnice in ljudske volje! — Pod* nobenim pogojem ne moremo in ne smemo dopustiti, da bi ostalo v veljavi, kar se je zgodilo z nasiljem in sleparstvom na škodo našega naroda in naše zendje. VPQ1"11^' ti hočemo svojo pravico! — Zato zahtevamo, da naša centralna in deželna vlada ukreneta z vso e- nergijo in neizprosnostjo nemu- ____. doma vse, da se prepreči kata-1 'predsedniku, se to ni zgodilo, strofa in da ostaneta naš narod in naša zemlja trajno in neraz-družno zvezančz Jugoslavijo. — Pred vsem pa zahtevamo od naše vlade, naj v varstvo našega zavednega, do 'zadnjega hipa. zvestega ljudstva in v varstvo njegovih domačij, njegovega življenja in imetja na plebiscitnem ozemlju stori vse, kar je v njeni moči in v naši volji. To je vlada dolžna stpriti v lastnem ugledu in v življenjskem interesu vernega koroškega ljudstva. —To varstvo pa je mogoče in uspešno le, če naša vojska takoj zasede vse plebiscitno ozemlje. tZato poživljamo vlado, naj brez odloga odredi, da stopi naša vojska na plebiscitno* ozemlje!" Po zborovanju so vsi zborovalci odšli čez Mestni trg. frančiškanski most, po* Wolfovi ulici pred Dravsko divizijo, kjer so se culi viharni ogorčeni klici, zakaj nase Čete ne zasedejo Koroške t varstvo naših bratov. Tudi tu je pijo radi na raku v grlu, ker je- nastopilo nekaj govornikov do svoj riž pregorak. ; Ženske so bolj podvržene raku, V starosti od 35 do 43 leta trikrat več žensk umira za rakom kakor moški. One ladi tega rfotre-bujejo največ poduka \ tem pogledu. Dolgotrajne rane in bradavice, ki očividno •spreminjajo svojo obliko, treba takoj odpraviti. Nikdo ni gotov pred rakom, niti se ne more reči, da bi bil kdo posebno podvržen. Ta strašna bolezen rase in je skrajni čas, da obr činstvo se seznani z nevarnostjo te bolezni. V to svrho je United Health Service pripravil jako Nato so se zborovalci podali pred poslopje deželne vlade, kjer so ponovno nastopiti razni govorniki, med njimi tudi Hrvati.- Posebna deputacija jrljdšla k predsedniku deželne vlade dr. Brejcu, mu izročila pred Mestnim domom sprejeto resolucijo in ga vprašala, kaj namerava vlada storiti. Predsednik dr. Brejc je stopil na balkon in nagovoril zbrane množice, Povdarjal je, da je deželna vlada glede Koroške v polni meri izvršila svojo dolžnost. Zoper sleparski plebiscit se bo vložil oster protest. V varstvo koroških Slovencev je poslal vse skrbno brošurico za širše občin- i razpoložljivo orožništvo iz cele stvo pod naslovom "Cancer, Facts Whigh Every Adult Should Know". Treba le pisati za to knjigo na Public Health Service, Washington, D. C., ki jo razpošilja brezplačno. Al/ je Vaš sin, ali hči tudi že pri K. S. K. Jednoti? Če ne, po skrbite ša to na prihodnji seji! AGITIRAJTE ZA K. S. K. JE-DNOTOl Kranjske in Štajerske. Deželna vlada je ponovno bjrzojavno in telefonično prosila osrednjo vlado v Belgradu, naj ukaže vojaštvu', da zasede Koroško in ščiti tamkajšnje Slovence. Dobila pa ni doslej nobenega pozitivnega odgovora. Izvedel je iz Belgrada edinole to, da ima ministrski svet ta trenutek svojo sejo, na kateri se razpravlja o koroškem vprašanju. On trdno upa. da bo osrednja vlada izpolnila želje nas vseh vsled česar so demonstracije množice, ki je nestrpno pričakovala odgovora, vedno bolj naraščale. Končno je prišel na balkon predsednik dr. Brejc, ki je skušal pomiriti množico, povedal, da-se že od nedelje zvečer, ko je prejel s Koroškega podatke, na podlagi katerih je že tedaj sklepal na nepovoljen uspeh, trudi, da bi dosegel od merodajnih činiteljev vkorakanje naše vojske v koroško cono A. Posredoval je medtem tudi pri jugoslo-yanskemu v delegatu Jovanoviču v Celovcu, ki ima polno moč v svojih rokah ter lahko takoj odredi, da vkoraka naše vojaštvo na Koroško. Jovanovič je • odgovoril. da doslej še ni bila povoda za to, ker ni bilo večjih incidentov. Tekom popoldneva pa je govoril tudi ponovno telefonično z ministrskim predsednikom dr. Vesničem ter se mu je tudi posrečilo dobiti telefonsko zvezo z delegacijo v Celovcu. Končno je povabil predsednik množico, naj pošlje k njemu deputacijo, ki se bo prepričala,, da se je od strani slovenske deželne vlade storilo vse, kar je bilo mogoče, in da so njegove besede istinite. Medtem je odšla k predsedniku dr. Brejcu deputacija, nakar je po daljšem premoru nagovoril množico z balkona ki je povdarjal, da se je deputacija prepričala o popolni resničnosti besed predsednika dr. Brejca, pozval množico, naj se mirno razide, ker je besed dovolj in je potreba dejanj, končno pa je pozval vse dobrovoljce, naj se zjutraj zberejo, pripravljeni vsi za odhod na Koroško. Nato ke je množica mirno razšla. PRISLEPARJENA ZMAGA. S čimer smo v zadnih dneh računali, se je zgodilo. Nemci so si prisleparili zmago pri ljudskem glasovanju na Koroškem. Ni zmagala svobodna ljudska volja,, marveč je zmagala goljufija in korupcija, kateri je široko odpirala vrata sama medza-vezniška komisija. Slovensko časopisje je od vsega začetka opozarjalo na delovanje dejanjih in nehanjih svojo popolno pri ki je v z glasovnicami, je bila zaprta, in v njo mu je bil tudi zabranjen vstop. Slišal je ropot v njej in čul, po njej.\ Gospod Rozman pa je med tem čakal na ulici in ko se je Strnad s svojim poročilom vrnil sta v temi prišli za njim dve elo veški postavi, ki sta jadrno izgi nili okrog vogla v nasprotni smeri od ceste. O dogodku je g. Rez man takoj obvestil prečlsednikb Narodnega sveta g. Mahkoto, ki stanuje v Obrtni šoli, obvestil pa je o tem ^umljivem dogodku ne mudoma tudi deželno vlado Lubljani. Da-li se je kasneje s kompetentne strafhi ukrenilo, da se pojasni zagonetni dogodek v boroveljski Obrtni* šoli, nam ni znano, zdi pa se nam, da je stvar taka, da bi ji merodajni činitelji morali posvetiti največjo pažnjo. STALIŠČE JADRANSKEGA ZBORA K -POLITIČNIM STRANKAM IN VOLITVAM. stranost, s katero je v vseh vpra- kakor da bi par ljudi tiho hodilo $anjih favorizirala nemške zahteve, istočasno pa dosledno odbijala vse naše še tako upravičene in motivirane postulate. Zaman je naše časopisje protestiralo, brezuspešno je dvigalo tvoj glas nihče ga ni hotel poslušati, niti naša vlada, še manj pa naša del$-gacija pri plebiscitni komisiji. Ko so listi protestirali in de monatrirali proti temu, da medza vezniška komisija brez prevdarka, da cesto celonaravnost v zlem namenu ustreza vsaki, četudi še tako neupravičeni nemški želji in želji-ci, dočim zavrača z največjo doslednostjo vse jugoslovenske predloge, ni ta javni glas našel nobenega razumevanja in odmeva v naši delegaciji, ki je slej kot prej krivila svc^o hrbtenico pred zastopniki "velikih zaveznikov" in bila vsa srečna, ako ji je gospod Peck jovijalno stisnil roke in jo pohvalil, da kaže vse potrebno razumevanje za težavno stališče, ki ga baje ima medzavezniška ko misija. Tako se je dogajalo, da je naša delegacija na vse, kar je odločila komisija, nT naj je še tako bilo v obraz pravici in nepristra-nosti, konsekventno izrekala svoj da " in amen in bila često zelo v dno duše ogorčena in ozlovolje-na, ako si je naša javnost drznila pohlevno remonstrirati proti taki, vprav pasji ponižnosti. cesto se je celo dogodilo, da je bil poslan slovenskemu časopisju iz Celovca pravcat nagobčnik in oster ukor, ker se je scmtertjc drznilo povedati svoje seveda "nemerd-dajno" mnenje in motiti delegacijo v njenem velenapomem in kajpak vseskozi smotrenem delu za "rešitev domovine". Da je vzpričo takšne taktike'od dne do dne padal ugled naše delegacije v slovenski javnosti in v komisiji, zlasti pa pri Nemcih, se ni čuditi Nemci so vedeli, da lahko Stavijo naj nesramne j§e zahteve, komisija pa se je zavedala, da lahko mirno ugodi vsaki takšni nesramnosti, ne datbi ji bilo treba računati z resnim odporom jugoslovanske delegacije. \ ^ Ali je potem čudno, da je Nemcem naraščal greben in da so se čutili na vsi črti, gospodarji situacije? A da bi ne znali te situacije tudi v svoje namene izrabljati, bi ne' bili to, kar so — Nemci.—- Ker so v komisiji dosegli vse, prav vse, kar so želeli, ne da bi jih pri tem najmanje zavirala naša delegacija, so se zavedali, da lahko mirno posežejo tudi'po orožju težjega kalibra. In posegli so po najuspešnejšem orožju — po orožju goljufije, zavedajoč se, da jim bo to vpričo nečuječnosti in brezbrižnosti jugoslovenskih merodaj-nih faktorjev prav tako uspelo, kakor se jim je posrečilo vse drugo, kar so zasnovali. Da se niso zmotili, kaže in izpričuje jasno izid ljudskega gla-- : • "S. N." vernem Jadranu rešiti m učvrstiti šen tudi v sedanjih zdivjanfli ča- bil precej mrtev. Ko se je Kavčič Tako bo Slovenija kmalu očiščena svoj parasitski položaj. sih ni Vsakdanji. Oženjeni posest- dne 7. oktobra letos Vrnil v St. domačih častnikov in'vojakov. * r —. . 1*1 »i___ W, t.i.au .A AoniSntlri Miniot«./,«. -- ___i___ nik Anton Brence iz Rakitne št. sovanja. UKRADENE SLOVENSKE IN PODTAKNJENE NEMŠKE GLASOVNICE. ' O zločinu, ki se je izvršil v noči od 10. na 11. m. m. v Borovljah v obrtni šoli. kjer so bile shranjene žare s plebiscitnimi glasovnicami, smo v položaju podati tele podrobnosti : Na okrajnem glavarstvu v Borovljah so dne 10. t.-okrog polnoči nydioma ugasnile električne luči. Službujoč uradnik g. Rozman je poslal drugega uradnika g. Strna-da v pritličje, da izsledi vzroke, zakaj je ugasnila luč. Za njim je šel sam Rozmaii v spremstvu g. Igliča, ki je bil prideljen straži v Obrtni šoli. Ke so ga začudeno vprašali, kako da hodi po ulici, mesto da bi opravljal svojo vele-odgovorno službo, je ves zmeden odgovoril, da so ga* poslali po monterja, ker so v Obrtni šoli u-gasnile luči. G. Rozman se je zdela stvar sumljiva, zato se je v spremstvu svojih dveh tovarišev napotil takoj v obrtno šolo. Pred obrtno šolo je ,opazil, da stoji na cesti ob vhodu prazen avtomobil, na katerem so bile privite luči. V poslopju samem sta stražila dva angleška vojaka. Da se prepriča, kaj se godi v prvem nadstropju, je predstavil Strnada kot naročenega monterja, na kar sta temu angleška vojaka dovolila vstop v glasovalni lokal. V prvi sobi ni g. Strnad opazil ničesar sumljivega. Bila je popolnoma prazna. Druga soba, kjer so bile shranjene žare Jadranski zbor je že ob svojem prvem početku delovanja zastopal točno, absolutno nestrankarsko stališče, kar je skušal uveljaviti tudi s tem, da je volil v odbor osebe, ki so se kolikor mogoče malo strankarsko-politično ekspo nirale. Tudi je že na prvem kongresu sprejel gotove načelne tofr ke v'svoj program, ki določujejo sjpčr njegovega delovanja. Vzrok njegove ustanovitve, glavni in takorekoč edini cilj vsega njegovega delovanja in udej-stvovanja je osvobojenje vsega etnografskega našega ozemlja, o-svobojenje in popolno ujedinjenje danes še neosvobojenega dela našega naroda, ter podpora vsakega njegovega dela, kakor tudi njegovo celoto v njegovem boju za svoj obstanek in ujedinjenje. Jadranski zbor je zastopstvo in politično vodstvo vsega našega naroda, ki je še neosvobojen, in kot tak se ne sme spuščati v stranka rsko-politične notranje boje svobodnega dela naroda, razven v toliko, da skuša upliv^ti na ta boj blažilno in uveljevati v tem boju kot nedotakljivo nesporno,.in zato iz strankarskih bojev izločeno temeljno ,točko vseh političnih programov vseh strank in struj odločno stališče v vprašanju našega popolnega narodnega ujedinje-nja. Za|o je na seji poslovnega odbora dne 1. oktobra v Zagrebu enoglasno sprejel glede bližajoče se politične borbe sledeče zaključke, kateri se priobčijo vsem narodnim strankam potom posebnega poziva, sledeče vsebine: 1~. Da v svojih volilnih prograr mih in vseh proglasih posebno in svečano poudarijo svoje zah'teve v Jadranskem vprašanju, da pozo-vepo tudi vse kandidate in agitatorje, da ves čas volilnega boja v tem smislu postopajo, da nobena stranka ne izrablja jadranskega vprašanja v demagoške svrhe proti drugim strankam, da vse stranke postavijo na mesta svojih kandidatnih list ugledne in zaslužne osebe iz okupiranih krajev; 2. Da v vseh okrajih, kateri neposredno mejijo na okupirano ozemlje, ublažijo način strankarske borbe in vsaj v nekaterih iščejo sporazuma v svrho postavit-ne enotne sporazumne liste in ^ tem povzdignejo zaupanje in moralo našega naroda v sosednjem okupiranem ozemlju ter manifestacijo proti Italijanom našo pripravljenost in sposobnost za edin-stvo in složnost preko vseh strankarskih interesov v občih nacionalnih vprašanjih; 3. Da pozove vse begunce in pripadnike okupiranih krajev, kateri žive v sVobodni domovini, da se udeže volilnega boja za konsti-tuanto vsak v • svoji stranki ali skupini vedno >na tak način, da Čim .najbolje in predvsem koristijo naši jadranski stvari. Plenum izvršil, odbora z obžalovanjem ugotavlja, da izvestne skupine in stranke, naše kakor italijanske, katere representirajo eksploatirane socialne razrede, dajejo jadranskemu vprašanju samo nacionalistična značenja in značefcja boja dveh meščanskih imperializmov, med tem, ko je nastalo v resnici^iz boja socialno potlačenih in ogspodarsko izsesava-nih razredov jugoslovanske krvi in jezika za enakopravnost, svobodo, samoodločbo in gospodarskega razvoja ter jc rezultat njihovega odpora proti aneksijonizmu, s katerim skušajo italijanske meščanske skupine na vzhodnem in se- ROJAKOM IZ NEOSVOBOJENE DOMOVINE. m, Z ozirom na volitve v konstitu-anto vam, rojaki, ki ste našli zavetje v svobodni domovini in ki vam bo v njej izvrševati volilno pravico, priporočamo, sledeče, na podlagi smernic Jadranskega zbora in soglasnega mnenja delegatov iz zasedenega ozemlja. Volilni zakon za konstituanto vam daje volilno pravico enako kakor državljanom, dasi po veči ni niste še pridobili državljanstva. Enake pravice nalagajo ena ke dolžnosti. V udanosti in' ljubezni do narodne države ne zaostajate za nikomur. Udeležujte se torej volilnega boja, izvršujte svo jo volilno pravico s to zavestjo, da gre zlasti 4>ri teh volitvah v prvi vrsti za blagor naše celotne skupne in edinstvene domovine. Obenem pa se zavedajte dolžnosti proti nesrečni domačiji, enako kakor dolžnosti proti celi državi. Med temi dolžnostmi ni naaprotje, ker državi sami bodo prikrajšane razvojne možnosti in ogrožen mirni in blagonosni obstoj, dokler bo okrnjeno njeno prirodno ozemlje. Kot zvesti sinovi neosvobojene domovine delajte torej za nje osvobojenje tudi pri volitvah in zahtevajte zato, da naj se stranke, ki jim pripadate ali ki se potegujete za vaš glas, ozirajo na ta vaš vr-iovni volilni cHj. Ko bi se našla stranka, ki ne bi >riznavala pravice našega naroda do popolnega zedinjenja in bi za- j nikavala dolžnost našega naroda, da podpira v tem stremljenju vsak svoj neosvobojeni del, odklonite takšno stranko kot protina-rodno. in protidržavno. Sice* pa, če se drugače iz samostojnega po-itičnega Uverjenja ne morete od-očiti za nobeno stranko, dajte )rednost tisti, ki od nje z ozirom na njen program in na primerno sestavo njene kandidatne liste, vsak za se po svojem spoznanju in prepričanju, pričakujete največ (oris t i za stvar neosvobojeno domovine. Naj pokažejo že volitve, kakor potem toliko bolj delovanje ustavodajnega zbora, da smo vsi pripravljeni in sposobni za slogo edinost, preko vseh strankarskih razlik, v skupnih narodnih stvareh, predvsem v bolju za popolno osvobojenje in zedinjenje našega naroda. Ljubljana, dne 9. oktobra 192Q. Na*>dni svet za neosvobojeno domovino v Ljubljani Dr. Gustav Gregorin s. r. predsednik. Dr. Slavko Fornazarič s 26, rojen 1. 1888., ^nekaznovan, Priznal je, da je res Skrinarja Jakob, so ga orožniki aretirali. katerega premoženje je vredno do 50.000 kron, je ubil s sekiro svojo mater. Pri Likopči, tako se pravi po domaČe nesrečnežu, ki je ubil rodno mater, so živeli že precej časa v neprijateljstvu in so se hudo prepirali med seboj. Dne 1$. oktobra popoldne je prišel gospodar Anton Brence navedeni dan ob 3. uri popoldne iz gozda domov. Pričel se. je prepirati s sestro FranČiško, mati je sina svarila, kar je Antona Brenceta tako razsrdilo, da je pograbil sekiro, ki je ležala v veži, hoteč pre tepsti sestro. Ko je segal Anton Brence po sekiri, sta mati in njena hči bežali v sobo zraven veže, da sT' rešita življenje; toda vse to ni pomagalo. Anton Brence je s sekiro razbil vrata in vdrl v sobo, v kateri je j>ričei pretepati svojo sestro Frančiško Brence in staro mater Jero Lukovič s toporiščem sekire in je obe lahko poškodoval. Ob tej priliki je mati sina svarila; sestra Frančiška in' babica sta zbežali itf sobe in iz hiše, nesrečni sin je pa zamahnil nato s sekiro in usekal svojo lastno mater s sekiro po glavi in ji zadal 7 cm dolgo in 2 cm široko rano. Mati Marija Brence, rojena Lukovič se je precej mrtva zgrudila na tla. Ko se je babica Jera Lukovič vrnila v hišo nazaj, je našla svojo hčer ležati v luži krvi mrtvo v sobi.JBrencetov brat Jože, njegova sestra Frančiška in babica Jera Lukovič so povedali, da jim je Anton Brence prejšnji ve^r grozil, da bo vse pobil. Mrtvo mater so prenesli v mrtvašnico. Morilec lastne matere je prišel sam k orožnikom v Podpeč, kjer so ga aretirali in izročili sodišču. Pripovedoval je, da se je takrat tako razburil, da ni vedel, kaj da dela. Povedal je tudi, da se je z materjo, sestro in z babico vedno prepiral, ker so mu hoteli vse pokrasti in odnesti iz hiše. Umrli so v Ljubljani: Ivan Pokom, mizarski pomočnik, 36 let. — Ervin Matko. rejenec, 8 let. — Edvard Cister, dejavec, 21 let.*— Josipina Plahota, hišna posetniea, ustrelil, ker je bil takrat vojak in za to plačan. Smrtna kosa. Umrl je v Dolskem ob Savi 22. oktobra dopoldne v 74. letu starosti ondotni posestnik in gostilničar^g. Jož. Zn-pančič. — Umrl je v Šmartnem pri Litiji klobučar Lovro Poren-ta, v 81. letu starosti. Do zadnjega je izvrševal svoje rokodelstvo in bil zdrav in čil. Zadela ga je kap, ko je žagal oreh na domačem dvorišču. — V Framu na Štajerskem je umrla 241etna posestni-kova hffi, gdč. Mieika Veber. Posebne vrste samoumor v Št. Jnrjn pri Litiji. V noči na 17. okt. je umrl na poseben način Ministrom se mudi z ustavo. Glasilo "Hrvatske Zajednice", "Hrvat", se bavi z načrtom ustave. ki ga izdeluje vlada in z govoricami, da sta tudi zastopnika "Zajednice", ministra Drinkovič in Kovačevič, ta načrt odobrila. "Hrvat" izjavlja, da tega ne veruje, če bi pa bilo res, tia soglasje teh ministrov stranke ne veže. Najbrže je to intriga "demokratov'V ki bi pred volitvami radi natvezli javnosti, da so voditelji vseh strank v vladi za centralistični načrt ustave, kakršno bi radi imeli v državi "demokrati." Glasom informacij "Hrvata" je ministrski svet sklenil samoupravo brez političnega zastopstva in zakonodajne oblasti. — Vladi v Bel- 641etni Jožef Rožun, doma iz Št. ^JSl^J^^^ Jurja, občina Litija. Zadušila staj ga dim in plin gorečega oglja, ki i ustavo, kajti danes se poroča, da je že imenovana "komisija" za ga je rajnik sam g samomorilnim I "Prav,n,° J^itev kra|je.vi'>c namenom pripravil. Na koneu svo- v ^ ? ? je postelje je pripravil ob vznož- ?MC t ju na tleh železno ploščo, na nj« lovan Grba,ln F'l'P Lukas. Komi-je postavil velik železni lonee >'Ja ima naloK da zbere potrebn, žrjavico, na katero je naložil kadlv°Izdela P«?.0*.0 "P™^ oglja. Nato se je vlegel v posteljo, "1 razdclltvI na8C kraljevine z oz,- i „„ • ^ . ,, , , . rom na prometno-gospodarske ko se je prej oblekel v praznično # . v , „ , obleko. Rožun je že precej £aM razmer? m potrebe. - Kako se to bolehal, posebno so mu pešale oči N0 sluil[ P^vetno-gospodar-tn je pripovedoval, da ga v prsih P0.,rcbe! . f"®* nekaj zelo peče. Pred približno » f v tr* P^-aj.nske via- de, Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko. Brez legislative seveda. Potem naj demokrati to u-stavo kar oktroirajo, ustavodajna skupščina pa naj jo sprejme. Če jo lahko razženejo, kakor je spomina. Pribičevič bi bil za to spo- dnevi je rekel svoji ženi Franči ški, da današnje nedelje (17. oktobra 1920) ne bo več dočakaf. Pred približno tremi tedni Si je tudi na-bru8il nož, rekoč, da si bo z njim končal življenje. Večkrat je de.|ne, jo lahko razzenejo, KaKc jal: "Sam obup me ho spravil na to#delalrajnki Tisza slavnega oni svel!" Oglje je prinesla Ro- mma' Prlbl^vic bl bl1 ** t0 žunu 16. okt. . nič hudega &uteč soben' po njegovem naročili* Frančiška j Naš kovan denar. "Beogradski Ovsene iz Št. Jurja. Na mrliču ni dnevnik" javlja, da je naznanil bilo nobenih znamenj Imkega nasilja. Zadušil se je, ker jfe, predno se je v praznično obleko oblečen vlegel na posteljo, zaprl obe okni in vrata sobe. Požun je ležal doma na mrtvaškem odru. Pokopali so ga na pokopališči/ v Šmartnem pri Litiji. i Kaj je s Adamič-Lundrovim na- dele ga t finačnega ministrstva na Dunaju dr. Danilo Danič, da odpošlje prvo pošiljatev našega kovanega denarja v Beograd začetkom prihodnjega meseca. Tobačni letošnji pridelek je na- knpljen za našo. državo tudi na Holandskem in ga vsled posredovanja ravnatelja tukajšnje tobač- ' grobnim spomenikom? 1. novem- ne tovarne dobimo to jesen v iz- ber, dan vseh mrtvih — se bliža. Grob septemberekih žrtev Adami- delovanje tudi v Ljubljano. Poroka. Dne 16. okt. se je po- r. KOROŠKI SLOVENCI IN DR BREJC PRI REGENTU. Belgrad, 19. oktobra. Deputa-eija koroških Slovencev, ki je dospela pod vodstvom predsednika vlade za_Slovenijo te dni semkaj, bo jutri, v sredo 20. tega meseca, ob deseti uri dopoldne sprejeta od Njegovega Veličanstva pre-stplonaslednika regenta AJeksan-dra v avdijenci. Belgrad, 19. oktobra. Sinoči je regent sprejel v avdijenci pred-^tednika deželne vlade dr. Brejca. Dr. Brejc je izročil regentu obširen memorandum o proizvajanju plebiscita v korošiki coni k. V njem se dokazuje, da je plebiscitna komisija delala v korist Avstrije. Ozirala se ni na noben u-govor Slovencev. Za Avstrijo so bili oddani eelo glasovi mrtvecev s potvorjenimi legitimacijami. Regent je izrazil nado, da se bo to vprašanje povoljno rešilo. Stroga preiskava nepravilnosti pri, plebiscitu. BelgTad, 19. oktobra. Ker je dognano, da so se vršile o priliki plebiscita na Koroškem velike nepravilnosti, je osrednja vlada zahtevala od jugoslovanske plebiscitne delegacije podrolbue podatke o vseft nepravilnosti, ki so se vršile ob pripravi plebiscita ter na dan glasovanja. Dr. Anton Mahnič umira. Zagreb, 21. oktobra. Zdravstveno stanje krškega škofa dr. Mahniča, ki se nahaja v Zagrebu, se je poslednje dni zelo poslabšalo. Snoči sta ga obiskala zagrebški nadškof in križevački škof, ki sta mu podelila poslednje sv. zakramente.— Škof dr. Mahnič zelo trpi, vendar pa je duševno popolnoma pri zavesti. Sin s sekiro ubil mater. Na tini se je zgodil 13. oktobra ob 3. uri popoldne strašen zločin, kakr- rianoia, nisna poseuiiea, * : r j • . « ----------- — ----- — 68,let. - S. Frančiška Alfreda Le- ™ "*undra * P" Sv" Križu za; r6fii v Koprivniei na Hrvatskem narčič, uamiljenka, 27 let - Ivan*™1'? ?08ts ^ a spomenik ež. naš rojak in slovenski skladatelj Inn a»ti . . /1 m m a m .4 O 1 /vi Z<,a-1 v zaannii shrambi. Zakaj! Karol Adamič, stolni kanelnik v Janežič, dninar, 42 let. — Marija Bizjak, mestna uboga, 79 let. — Josip Javornik, posestnik, 45 let. — Ivan Škerl, mehanik in posest nik, 68 let. — Leopold Korže, nad učitelj v p.. 61 let. — Ana Kune j natakarica, 19 let. Smrtna kosa. Umrl je višji davj ni upravitelj v p. g. Karel VW eajz. Pokopali so ga v Mokrono gu. — V Dolenji vasi pri Cerkiii ei je umrla posestnikova vdova g." Margareta Tratnik. — V Ljubljani je umrla bančna uradnica gdč. Stanka Sterlekar. — V Zgornji Šiški je preminula g. Ivana Za-kotnik, mati tesarskega mojstra in župana. t Župnik Jakob Očgerl. V noči od 22. do 23. oktobra, ob 3. uri zjutraj, je izdihnil svojo blagol dušo č. g. Jakob Očgerl, župnik pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Rojen je bil dne 11. julija 1853 pri ^Sv. Jakobu v Slov. goricah, je bil v 3. letu bogoslovja posvečen v mašnika dne 22. julija 1887. Leta 1893. je postal župnik pri Sv. Andražu v Slov. goricah in je na tem mestu ostal do smrti. R. i. p.! , Prva orlovska žrtev. V Orcho-vici pri Št. Jerneju na Dolenjskem je 8. okt. padel prvi Orel-muče-nik. Mladi, 201etni, Viktor Novak je bil zunaj vasi iz zasede napaden, ko je s tovariši šel k telovadbi v Št. Jernej. Z debelim železom je dobil na glavo udarec, ki mu je razklal črepinjo. Izredno močni mladenič se je v novomeški bolnišnici . boril a smrtjo do 17. okt., ko ga je smrt rešila strašnega trpljenja. Napadalci so bili podivjani nasprotniki, ki v novomeških zaporih čakajo obsodbe. Morilec jugoslovanskega vojaka aretiran. Filip Kavčič iz Št. Jakoba pri Podrožici je 30. aprila 1919 ustrelil jugoslovanskega vo-jaka Franca Skrinarja z Vrhnike. Kavčič in neki volkswehrovec iz Blač sta. v gozdu Tešinja izsledila Skrinarja, ki se je njima brez upora udal in odložil orožje. Kavčič in njegov tovariš sta grozila Skrinarju, da ga bosta ustrelila; Skrinar ju je pa prosil, naj tega ne storita in naj ga pustita živeti. Milih njegovih prošenj pa nista poslučala, marveč mu je fcavčlč začrtal na čelo-križ kot cilj in ga je nato v čehTustrelil. Skrinar je Zakaj se ne postavi spomenika tja. kamor spadaj Karol Adamič, stolni kapelnik Sen ju na hrvatskem z gospodično Branko Vlfkovičevo, hčerko davč- i "že vozijo omleto v mline# Ampak, ne vprašajte, po čem bo — moka! Velik požar je v nedeljo 17. okt. v par minutah uničil celo vas Osojnik pri Semiču. Ostale so od trideset samo štiri hiše. Zgorelo je nekaj živine, skoro vsa obleka, živež, gospodarsko orodje ; ker so bili ljudj ravno pri veliki maši, je bila vsled suša v petih minutah vsa vas v plamenu. Zažgali so otroci. Oklofutan baron. Znani bivši avstrijski 1' Kundschafteroffizier'' Mihelangelo Zois, ki je med vojno razvijal živahno delovanje zlasti na Gorenjskem, je zadnje dni pred plebiscitom prišel tudi v Kranj. Na ulici ga je srečalo več gospodov, ki so ga dobro poznali in katerim je bilo žnano tudi njegovo delovanje v Kranju med vojno, zato so ga ustavili in mu priložili par krepkih zaušnic. Baron Zois je v službi kot vladni svetnik pri deželni vladi v Celovcu. Če se u-važuje, da se je pojavil na Kranjskem tik pred plebiscitom in da je tu širil že teden pred ljudskim glasovanjem vest, da .bpdo Nemci zmagali s 60 odstotki, je jasno, da je mož bil službeno poslan k nam in da so Nemci že takrat prav dobro vedeli, da bodo zmagali, ker so že takrat imeli natančno izdelan načrt, kako bodo uspešno preprečil slovensko zmago z — goljufijami. "Čiščenje". Od 40. polila v Ljubljani je premeščenih zopet kar pet slovenskih častnikov v Albanijo in Macedonijo. Polkovnik Bleiweis mora s^vojo soprogo odriniti nekam v staro Srbijo. Kakor znano, je bil pred kratkim tudi major Andrejka premeščen iz Ljubljane v Belgrad. Edinemu slovenskemu polkovniku, ki je ostal še v Ljubljani, gTRy gladijo ljubeznjive roke pot na Balkan. Kakor znano, jc že nebroj slovenskih častnikov podalo ostavko. lastnika. Svoječasno smo poročali, da je kupil Reharjevo hišo na Rimski cesti trgovec z železnino Jurij Verovšek za en miljon kron. V nekaj tednih je vrednost hiše tako narastla, da jo je sedaj kupil trgovec Kuštrin za 1.800.-000 K. Iz Rusije, se je vrnil že pred tremi tedni legijski kapitan Josip Šircelj, doma iz Ljubljane. Pripeljal se jc preko Dubrovnika v Belgrad, od koder pa še do sedaj ni mogel nadaljevati svojo pot v domovino kjer ga njegova obitelj že željno pričakuje. Sedaj stanuje v Grand hotelu v Zemu-nu. KJE JE? Johan Tavčar. Pred 14 leti se je nahajal v Rodk Springs, Wyo. pod imenom Miler. Če kdo kaj ve o njem, ali če sam ta poziv bere. naj se oglasi in naznani bolni ženi: Mariji Tavčar in sinu, Polhov Gradep št. 51 Kranjsko, Jugoslavija. ' POZIV. S tem podpisani Generalni konzulat prosi rojake v La Salle, 111., da bi mu izvolili naznaniti vse podrobnosti o smrti Jakob Velnar-ja, osobito kedaj ga je smrtno nesreča zadela in pri kateri kompa-niji je delal. Generalni Konzulat Kraljestva S H S, 115 S. Dearborn, St. Chicago, III. MOL1TVENIKI V ZALOGI IMAM: "Rajftki Glasovi", .v platno vez. $ .90 "Rajski Gla»ovi", v sne je vez. $1.90 "Skrbi za dušo-", v platno vez. $1,00 "Sveta ura", v platno vezano $l.p0 "Sveta ura", v usnpje vezano $2.00 Naročilu priložite denar ali pa Money Order. MATH PEZDIR, Box 772 City Hall Stat., NEW YORK, N. Y. vjuAkjxjy Pot čfez travnik. Stfka is nil Spisal Ksaver Miško. da (Nadaljevanje.) Bom pa tožil — bogme, bom tožil!" In Strah je vrgel usnjeno torbo Čez ramo, po stari slovenjego riški navadi, vteknil v njo dve čebuli in kos suhega kruh«. . . in žel v Ormož k sodni j i. In uspeh tega je bil, da je prišla za teden dni v vas komisija, tia ogleda pot in presodi, kje in kaj da je resnica. Vsa vas je prišla k razpravi! In vsi starejši ljudje so morali izpovedati ,kaj da jim je znano, o poti. In vsi so soglafali v tem, da je bila že od pamtiveka pot čez ta travnik. 'Kar jaz pomnim/", je pričel stari Skrbjak, ki je tlačil mater Jrno zemljo že devetdeset let in ki je že težko govoril in vedno požiral sline, "smo vedno tod hodili. In tudi od starejših ljudi nisem nikdar slišal, da bi ne smeli kdaj hoditi čez travnik." "A gospodje predragi," se je vmešal Strah,, "pomislite vendar, da še tedaj nisem jaz posedal travnika. Odkar pa je moj, ne morem več pripustiti, da bi se tako pdškodovMla tra\4cal.,\ "Ta skopiih ,ta skopuh!" so se jezile ženice. Barbika pa je odločno pritrjevala mo^u: "Res ne moreva, dragi in miloštpi gospodje! Le po-' glejte — kako široka pot — kako* vozna cesta! Ljudje so ka-« kor živina, kar trije, štirje morajo vedno hoditi vštric." "Ta klepetulja stara, klepeta kakor mlin!" so se jezili možaki.' Gospodje pa so le zmajevali z ramani. ♦ Pozneje so prišli še enkrat, in tedaj so lyli poklicani tudi najstarejši ljudje iz sosednih vasi in pa vrhovci, ki so najbolj rabili to pot, ker je bila najbližja k cerkvi. A vsi so složno pričali, da je to že starodavna pot, da imajo od pamtiveka pravico hoditi tod ,— čez travnik. "Kje pravico, .kako pravico, od kod pravico?" je s piskutajo-čim in zahripljenim glasom vikal Strah. 'Če pa jaz ne dovolim.' In travnik je moj, moj!" ' < No, gospodje so spet zmajevali z ramami. Na vse zadnje pa je Strah ve-darle zvedel, da poti ne more braniti. Staro pravico imajo, hoditi po njej. Na vrh pa je za komisijo in pisanje moral še mastno plačati. vijo, jaz pa pravim: To je moj travnik, in v mojem travniku i-mam jaz pravico gospodariti in zapovedovati!" Ko se je Jaka drugega jetra zbudil s precej težko ^lavo. se je hitgo domislil, da je prejšnjega večera zmerjal gosposko. * , 1 In žal, prav žal mU je bilo te- > 'Se lehko kake sitnosti nastanejo iz te neflmnosti," si je mislil, kakor bi imei^že nekako temno v slutnjo o prihodnjih dogodkih. . • A kmalu se je um.inl, posebno še, ker ni nihče tega več omenjal ali pa mu celo grozil s tem. Tako se suče ta zakajeni svet! (>govarjal Kranjčev Janez. "Ne in ne! Idite s Strah ni mogel Tega udarca preboleti. til kjer je stal in koder je šel, povsod je tarnal: 'Ha, ali je-to pravica! oj križani Bog, taka je dandanes pravica!" Vaščani pa so se mu deloma škodoželjno muzali, deloma pa se mu očitno smejali. , To pa ga je še bolj jezilo. . . Nokega dne je pretakal gori v Koračkem vrhu sod jabolČnice, ki jo je hranil še od prejšnjega leta. pritem si je je — bil je to sicer pravi čudež — precej voščil. Na poti domov pa se je o-glasil pri starem Jazbecu, onem mizarju tam gori koncem Korač-kega vrha. Ta, gostoljuben mož, mu je ponucjil domače slivovke. Strah" se je ni branil. « v, "Za želodec je, za želodec," je modroval ter jo krepko požiral. Slednjič pa je imel že precej pod kapo. Ko je proti večeru prišel domov, je ravno zapazil nekaj delavcev iti čez travnik. Takoj je hitel za njimi tje doli v travnik, rolneč nad njimi, češ, zdaj že raste otava, in mu jo pohodijo. In postavil, se je na pots prav razkoračeno se je postavil. In vpil je ,da ga je lehko slišala vsa vas: ". . . In vendar mi tukaj ne boste hodili! To je moj travnik, moje zemljišče. Kaj, če so oni mostafači drugače razsodili! Ali je to pravica! O j ti prokleta pravica { Sleparji so vsi in goljufi in rokovnjači!" . In kakor razdražen petelin je cepetal in capljal tam po svoji pešpoti ter vpil dalje: 4In če bi sam cesar rekel, da smete tod hoditi, pa nič ne pomaga j Jaz pravim, da nihče ne sme, jaz pravim to, jaz Jaka Strah! In Če se tudi vsi mestni škriei na glavo posta- Prihodnjo nedeljo je bil Jaka nekoliko mirnejši. Drugo nedeljo pa je že spet zmerjal in vpil po stari navadi. No, nihče se ni več mnogo zmenil za njegov krik. Da ni nič o-pravil, to. je v starcu še bolj podžigalo plamen je&e. , Na večer je šlo. Solnce je že zahajalo za daljne goi^e. Strgani oblaki nad solncem so žareli v rdečkastem svitu. * Vinorodni bribi so metaji dolge sence tja čez travnike, istotako gozdovi "ob vznožju hribov. Jaka je sedel na trati pred kočico. Gledal je zdaj tja Čez vas, zdaj tja gor v gorice, zdaj tja po travnikih. Tedaj pa so prišli po klancu Sem dol z vrha štirje fantje. Bili so: Ciričtv Martinek, . Gašperičev France, Hrovatov Peter In Kranjčev Janez. Peli so, in sicer ne ravno posebno ubrano. In težko so hodili. To oboje je pač bilo neovrgljiv dokaz, da so si privoščili malo preveč rajne kapljice ... Ni bilo. sicer prav in lepo to, ker, so bili res še deea, nobeden še ni imel dvajsetega leta za seboj. A kaj si hoete, sedanji svet baje hitrje zo-ri^ Jadrali so naravnost proti pešpoti. Saj je bila najbližja. ■ Strah je planil pokonci.. ."Bog i bogme, te deadip a vendar ne pustim čez travnik!" je jezno sikal ter naglo hitel po pešpoti tja k potoku, ki je segalnje-gov travnik do njega. P kak . ___ l>o isti'pomagal tudi drugim, ki so tako prizadeti, f r*nerjeyo ameriško zdravilno grenko Vino je pomagalo že tisočerim, M so trpeli vsled zrt1)asan6sti, slabega o j napenjanja, glavobola, nervozno-sti itd., tako bo pomagalo to vino tudi tisočim še v bodoče. Vsebina tega vina je najboljfa: Cascara sagrada, z drugimi grenkimi zelišči "in- čisto rdeče Vino. Vendar pa morate vlivati izvirno ali pravo Trinerjevo grenko vino ter odklanjati vsa ponarejanja sličnega imena in izdelka. Nihče ne more zadostno ponarediti našega vina f Trinerjeva zdravila so vedno zanesljiva; torej če ste prehlajeni, vzemite takoj Trinerjev Cough Sedative > ako vas tarejo revmati-zem ali nevralgične bolečine, kupite Trinerjev Liniment; če imate pa vneto grlo, grgljajte Trinejrjev Antiputrin! Vaš lekarnar ali prodajalec lekov ima vsa" naša zdravila' v zalogi. — Joseph Triner Company, 1333—45 S. Ashland Ave., Chicago, 111. } ' (Advert.) giatrirani slovenski javni notar IVAN ZUPAN, 1951 W. 22. Place, Chicago, III. KOLEDARJI. Cenjenim rojakom širom Amerike naznafijam, da imam v zalogi 8 tisoč velikih stenskih "Koledarjev" za leto 1921, kateri bodo zelo primerni in pravi' okrateek za vsako hišo in družino, kakor tudi za poslati jih v staro domovino. Ko sem se nahajal doma v domovini, sem videl v mnogih krajih moje koledarje od lanske po-šiljatve. Doma nimajo koledarjev in ako jim pošljete veliki A-meriški stenski koledar, jih s tem naredite veliko veselje. % Letošnjj koledarji so najlepši, kam sCm jih še kedaj imel. Pri tem d^ so 20x28 inčev (palcev) veliki, so iz finega papirja, in imajo še posebej dnevna vremenska poročila, in z besedami označene dneve državnih praznikov in dragih zgodovinsko-važnih dnevov Združenih Držav. Na koledarju je tudi slika starca in starke, s pes- mico v slovenskem in angleškem Na mostu se je ustavil ter ju-i-jeziku' ki * Primerna vsebina in naško priakoval fanta, ki so bili [olepšava koledarjem. — Za 25 oddaljeni le še kakili dvajset ko-!centov Pošlicm koledar 8 P^tnino rakov ! • » ' I vred, bodi si v Ameriki ali v starO v- domovino Pošljite takoj po vzorce iil*na-ročite si koledarje o pravem Času ,za staro domovino. Denan. pošljite okrog "Stopite z mosta, stric?" je pri-J, In kričal jim je naproti: "Le idite doli čez ledino ali pa gori nad mlin! Tukaj ne bo nihče hodil!" \ . . Fantje so se zagrohotair ter šli [vselej ua' „ „ mirno proti njemu. Anton Grdma' ' A starec se je postavil sredi mo- j 1053 E* 62nd St' Cleveland, O. sta ter krilil kakor besen _____0 sebe Dobijo premislite komu bodete poverili svoje notarske posle. So ljudje, ki Vam mnogo obljubijo, a . ničesar ne Storijo. Jaz ne prodajam šifkart, tudi ne pošiljam denarja na vse strani sveta,- niti nisem bankir, temveč opravljam edinole notarska dela, v katerih imatb večletno skušnjo. "Ni vsaki kosec, ki koso nosi", pravi pregovor; ravno tako tudi ni vsak notar zmiožen opravljati notarska dela., Kadar želite koga dopremiti iz starega kraja in potrebujete tozadevne listine, ted^j se obrnite na mene. Isto storite, kadar potrebujete pooblastila, kupne' pogodbe, pobotnice, in razne drage notarske dokumente. Moje cene so pravične in moje delo garantirano. ' ' ; . x ANTON ŽBAŠNIK, javni hotar, 102 Bakewell Bldg Pa., (nasproti korta) ali pa zvečer na domu 208—67th Street nasproti slovenske cerkve.) ' je za renin pograbil je star- gon na<^ mlin!" "Stric, z mosta — sicer se taste kesali!" je grozil Čiričev Martinek, ki ga je brž izmed vseh imel največ naloženega. "He, ti fante, ali hočeš groziti? — Ti otroče ti!" "Ti prokleti stariha!" čal Martinek. ca. Kakor na povelj^so ga zgrabili še oni trije. In preden se je starec zaveclal, je p^jusknil v potok. * ; "Tako — se boste vsaj malo ohladili." t ' In fantje so' grohotaje odhajali. Starec pa se je ves moker ip blaten skobacal iz potoka. ^ jeza se mu še vendar ni ohladila. "Tožim vas, vi prokleti smrkavci, tožim vas!" je kričal za fanti. . ' ^ In otresal se je, da je voda curkoma tekla z njega. In res je vzel spet torbo. Dejal rje v njo čebule in nekaj črnega kruha — in šel je tožit. Strah — lomila ti majka! — to je bila nespamet, da si šel tožit!* Res, fantje so dobili zasluženo plačilo. A pri razpravi so ovadili Straha, da je preklinjal in zmerjal cesarsko gosposko in da je komisijo in sodnike imenoval "sleparje in goljufe." In potipali so starca. ' f "Kaj?" je stokal ta ves preplašen in prepal, "kaj, jaz da bi cesarske gospode zmerjal in grdo govoril o njih?! — Njkdar, dragi in vse časti vredni gospod!" "Mir! Tožba se tako glasi, in več prič je to potrdilom Kaj lehko poveste v svoj zagovor?'' Kaj naj povem, preljubi go-, spod 8.", 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. iM nekaterih Naznanjamo, da smo odredili nova in kralja imena za sledeče preparacije: Severov ARTON, srčni stimulant, do sedaj znan kot S ever ova srčna tonika. splošna tonika, do sedaj znan kot Severov eivljenski balsam. Severov BLODAL, zdravilo Za popravo, do sedaj znano kot Severov kričistilec. • .. ■ . * • Severov ESKO, antiseptično mazilo za kožne bolezni, do sedaj znano kot Severovo motilo sa koio. za nered ledic in jeter, do sedaj znan kot Severovo zdravilo sa ledica in jetra. Kadar kupujete ta Severova zdravila, jih kličite, z imenom, kakor so zgoraj naznačena. Naprodaj so v vseh lekarnah. Bodite vedno prepričani, da dobite prava zdravila. Odklonite vse ponaredbe. Kjer vam lekarnar ne more postreči ž njimi, se obrnite direktno na nas. \ W. F. SEVERA CO., Cedar Radid$, Iowa POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPENTINKTURA je najuspešneja na svetu za rast in proti izpadanju las. Alpenpomada za brke in brado; kurja očesa in bradovice v 3 dneh popolnoma odstranim; reumatizem v 6tih dneh popolnoma ozdravim. Bruslintintura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni; rane opekline, potne noge in za druge bolezni imam jako uspešna zdravila; pišite takoj po cenik in KOLEDAR, pošljem jih zastonj. JAKOB WAHCIČ, 6702 Bonna Avenue N. E. CLEVELAND, OHIO. MlllllinillllllllllllllllllHIilllllllllllllllfill First National Bank "Chišholm. Minn. GLAVNICA IN PREOSTA NEK $160*000.00. SKUPNO IMETJE $1,'800.-000.00. Varčevanje je tajnost k uspehu. Ako denete na stran saj nekaj od svojega mesečnega zaslužka, se lahko po- Pittsbnrgh,^^ si lahko, postavite udobne? domovanje (hiso), lahko daste svojim otrokom primerno izobrazbo in vzgojo, ter si končno lahko pri* skrbite srečne in neodvisne dneve na stara leta. Pomnite! Ako stopite v trgovsko zvezo s Prvo Narodno Banko (First National Bank) v Chisholmu, Minn., si boste s tem pridobili prijatelja, ki se bo vedno skrbno zanimal za Vaš finančni uspeh, ter Vam bo lahko in tudi vedno rad pomagal. Vaš domačin-rojak zaposlen v naši banki je g. Jaltob Osbolt. On je pri nas v ura: du, da Vam postreže, radi tega se zaupno obrnite nanj. Banka odprta vsak dan od 9. ure dop. do 3. ure pop. Ob sobotah in ob plačilnih dnevih tudi zvečer od 7. do 8. ure. iiiiiiiiiiiiiiHiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DENAR V STARI KRAJ! Denar pošiljamo v staro domovino po dnevnem kurzu, ki se večkrat spreminja, če gre cena denarju doli, pošiljamo po ceni, ka-koršna je dotični dan, ko prejmemo denar. Naše pošiljatve sedaj dospejo v staro domovino in so izplačane v teku 5 do 6 tednov naj-zadnje. Dosedanje cene denarju so bile: 500 kron za. .$ 4.40 100 lir za.....$ 4.20 1000 kron za.. 8.20 500 lir za.....20.00 10000 kron za.. 80.00 1000 lir za.....39.00 Denar prejemamo v poštnem money orderju ali bančnem draftu. MLADIC & VERDERBAR, 1334 W. 18th St. Chicago, 111. Avstrijski vojaki. ——— Moški, .ki so biji vojaki v avstrijski vojski za časa svetovne vojne, sedaj lahko pridejo iz Jugoslavije v Ameriko, če vam napravi tozadevne prošnje in druge potrebne listine MATIJA SKENDER favni notar za Ameriko in stari kraf 5227 Butter Street,, Pittsburgh, Pa. On vam jamči, da pri^e oseba, ki si jo želite k sebi, alt pa vam povrne denar. V vseh pravnih in notarskih poslih pa v zadevah, ki so v zvezi s potovanjem vaših ljudi iz starega kraja, se obrnite nanj, pa boste zadovoljni, zakaj, on je za vas, a vi bodite zanj. SREČEN IN VESEL BOŽIČ •vajcem v kraju lahko sedaj naredite a tem, ako jim pošljeta pred vsem denarno svoto, ki jim bo pregnala vsako skrb ter brigo in jim' tako omogočila v resnici vesel Božič. Vsak iamed rojakov ja dolšan, da to izvrši; to Lahko naredi, ker so danes krone teko p« ceni, kot še nikdar prej. Vsakdo jih lahko pošlje, da bodo dospele kmalu in sigurno na določeno mesto. . Računalo se bo krone po dnevnem kurzu običajnim potom, ali brzojavno, samo obrnite se na bančno tvrdko $ BANKER 133 Second Ave., New York $ Ta tvrdka vam bo dala vsa potrebna navodila tudi v drugih bančnih poslih in za potovanje v staro domovino, ali če hočete koga iz domovine sem dopremiti, obrnite se samo na to bančno tvrdko, ker ista prodaja karte za vse parnike in na vse črte; posluje brzo, solidno in najceneje. Ako imate kak posel v starem kraju za uredi--ti ,obrnite se na njega, ker on izVrioje vse v najkrajšem času in v občno zado-voljnost. ( Vse nasvete in pojasnila daje v vasem domačem jeziku brezplačno i a hitro. # (Nadaljevanj*) t . Kar se tiče zdravljenja in zdra vil vobee, po mojem opazovanju lahko bolni sploh niso izpolnjevali predpisov, niti jemali zdravil, težko bolni pa in sploh resnično bolni so se zdravili jako radi in so za-uživali točno svoje miksture in praške; najrajši pa so imeli pri nas zunanja sredstva. Rožice, pijavke, gorke obkladke in puščanja krvi, ki jih preprosti človek pri nas tako ljubi in toliko veruje vanje, so prenašali pri nas radi in celo z veseljem Čudno dejstvo je zbudilo tu moje zanimanje. Tisti ljudje, ki so bili tako potrpežljivi v prenašanju najbolj mučnih bolečin od palic in šib, so neredko-kdaj tožili, krivili obraze in celo jeeali, kadar so jim stavili rožiče. Res jd, da so bili naši rožiči posebne vrste. Strojček, ki mahoma preseka kožo, se je bil ranocelniku že zdavnaj izgubil ali pokvaril, in tako je bil primoran, delati potrebne zareze z lanseto. Za vsak rožič napravijo navadno po dvanajst zarez. S strojem to ne boli. Dvanajst rožičkov udari hkrati, tako da bolnik ne čuti nobene bolečine. Toda rezanje z lanseto. je vse nekaj drugega. Lanseta reže razmeroma počasneje, bolečina se čuti, in ker je na primer za deset rožičkov treba napraviti stodvaj-set takih zarez, je gotovo, da vse skupaj ni bilo prijetno. \Izkusil sem to, a dasi je bolelo in nagajalo, tako hudo vendar ni bilo, da človek ne bi bil mogel premagati ječanja. Kar smešno je bilo včasih gledati zdravega longina, kako se je krčil in javkal. Vobče se je dalo primerjati s tem, kako se marsikdo, ki je v resni reči trden in naravnost miren, doma kapriči in sitnjari, ne je, kar mu dado, ter zmerja in se krega; nič mu ni po-všeči, vsi ga jeze, vsi so grobi z njim, vsi ga mučijo; z eno besedo — "jezi se od same masti", kakor govore včasih o takih gospodih, ki sieer tudi med^ priprostim ljudstvom niso redke prikazni. V našem ost rogu jih je bilo vsled prisiljenega življenja v splošni skupnosti jako mnogo. V bolnici se je zgodilo včasih, da so že lastni tovariši začeli dražiti takšnega raz-vajenca, ta ali oni pa ga je enostavno ozmerjal; nato je umolknil, kakor da je čakal zares le tega zmerjanja, da umolkne. Posfcbno nerad je poslušal to Ustjancev, ki nikdar ni zanemaril prilike, ozmerjati razvajenca. On sploh ni prezrl nobene prilike, ki se je ponudila za prerekanje. To je bila njegova naslada in potreba, deloma zaradi bolezni, deloma tudi iz neumnosti. Včasih-je gledal dotič-nika izprva resno in pozorno, nato pa mu je začel brati levite z mirnim, prepričanim glasom. Vse ga je brigalo, kakor da so ga postavili med nami za nadzornika, da pazi na red in na moralo tovarišev. "V vsako reč se vtika", so go- vorili tuintam arestanti in se smejali. Drugače so mu prizanašali in se ogibali prepira z njim, samo smejali so se mu včasih. * "Na treh vozovih ne odpelješ, kolikor je naklepetal!" "Kaj naklepetal t Tepcu se ne odkrivajo, to je znana reč. Zakaj pa kriči zaradi lansete! Kdor ljubi med, se nad pikom ne pritožuje; zdaj se pravi trpeti!" "Kaj te briga to t" "Ne, bratci," se je vmešal eden izmed naših arestantov, "rožiči niso nič hudega, poizkusil sem jih že, najhujša bolečina na svetu je, če te vlečejo za ušesa." Vsi so se zasmejali "Ali so tebe že vlekli!" "Ali si mislil, da net Kajpak da so me." "Zato ti ušesa tako štrle od glave." Ta arestant, Šapkin po imenu, je imel zares predolga ušesa, ki so mu štrlela na obe strani. Bil je potepuh, še mlad, spreten in tih fant, k ije govoril vselej z nekakšnim resnobnim, pritajenim humorjem, kar je dajalo njegovim pripove-stim včasih mnogo smešnosti. "Kako naj si mislim, da so te vlekli za vsesa! Kako naj uganem, trdobučnik?" se je vmešal Ustjancev iznova, obračaje se z nejevoljo k Šapkinu, dasi nikakor ni govoril nalašč zanj, nego za vse skupaj; toda Šapkin ga niti ni pogledal. "In kdo te je vlekel?" je vprašal nekdo. , "Kdot Pa še vpraša! Izpravnik (Policijski načelnik ni deželi) me je. Veste, bratci, bilo je zaradi vla-čuganja. Prišla sva takrat v K., dva po številu, jaz in še neki Je-fim, brez rodbinskega imena, tudi potepuh. Med potjo sva nekoliko obogatela pri nekem kmetu v Tol mini vasi. Takšna vas je tam, Til-mina se ji pravi. No, prideva tja in se ozirava: obogatela bi rada in potem — podplate pod pazduho! Na polju so štiri svobode, v mestu pa strah, saj je znano. No, najprej se spraviva v krčmo. Ogledujeva se. Pa pristopi k nama nekakšen pogorelec z raztrganimi komolci, v nemški obleki. Tako in tako. Kako pa vi, pravi, dovolite, da vprašam; ali potujete z dokumenti! (S potnim listom.) v % , Ne, praviva, brez dokumentov. Tako, tako. Mi tudi Tu imam še dva prijatelja, pravi, ki tudi služita generala Kukuškina (v gozdu, kjer kukavica poje; sta tudi potepuha). Tak če bi smel prositi: poveselimo se, a denarja se doslej še nismo nalezli. Dajte nam za pol merice. • Z največjim veseljem, praviva. No, pa smo pili. Oni trije so naju opozorili na neko reč, ki se je tikala naše obrti. Hiša je stala tam, na kraju mestd, in v njej je stanoval bogat meščan. In tako smo sklenili, da ga ponoči obiščemo. Pa se je zgodilo, da so nas prijeli tisto noč vseh, pet, pri tistem bogatem meščanu. Gnali so nas na,policijo in nato naravnost k izpravniku. — Sam, pravi, jih zaslišim. — Pride, s pipo v ustih; in čašo čaja neso za n jim; zdrav gospod z zalisei. In sede. Tačas so razen nas privedli še tri druge, same potepuhe. Smešen človek je potepuh, veste, bratci: ničesar se ne spominja, pa ma-kar da mu t^šeš kol na glavi, pozabil je vse. Izpravnik se obrne naravnost k meni: — Kdo si ? Zarjul je kakor iz soda. No, razume se, da ne bom rekel drugače, k%kor drugi: — Ničesar se ne spominjam, vaše blagorodje, vse sem pozabil. — Počakaj, pra\i, mSdvq se še pomeniva; tvoja spaka mi je znana. Kar belo je buljil vame. A jaz ga nisem videl nikoli do tistih dOb. Obrne se k drugemu: — Kdo si? — "Popihaj jo," vaše prebla-gOrodje. • — Ali te tako imenujejo, "Popihaj jo"? *— ^Tako me imenujejo, vaše preblagm-odje. — No, dobro, ti si "Popihaj joa ti? Ot>rne se k tretjemu. — 'Jaz pa za njim," vaše pre-blagorodje. — Ne, ne, kako ti je ime? Tako mi je ime: "Jaz pa za njim," vaše preblagorodje. — Pa kdo ti je, lumpu, dal to ime? — Dobri ljudje so mi ga dali, vaše preblagorodje. Na svetu ne manjka dobrih ljudi, saj veste, vaše preblagorodje. — Pa kdo so ti dobri ljudje? — Pozabil sem malo, vaše preblagorodje, izvolite mi velikodušno oprostiti. — Vse si pozabil? — Vse, sem pozabil. — Saj si imel vendar očeta in mater? . . . Ali se spominjaš vsaj njiju? — Sklepal bi, da sem ju imel, vaše preblagorodje, ipa sem tudi že malo pozabil; nemara da sem ju imel, vaše preblagorodje. — Pa kje si živel doslej? — V gozdu, vaše prebla^oro- in debeli Ijudje^^ V luknjo z njimi, pravi, z njimi opravim pozneje; ti pa ostani, s. teboj se nekaj pomeniva. Marš, • stopi sem in sedi! Gledam: miza, papir, pero. Jaz premišljam, kaj hoče početi z mano; on pa pravi: — Sedi na stol, vzemi pero in pi1 si! in že me drži za uho in mi navija uro. Gledam nanj kakor vrag na popa: — Ne znam. pravim, vaše preblagorodje. — Piši! Usmilite se, vaše preblagorodje ! — Piši! Kakor znaš, tako pa piši! Vleče me za uho, vleče, vleče — un, kako ga zavija! Nak, bratci, povem vam, • rajši imam tristo šib po grbi; kar iskre so se usipale. On pa vse venomer: — Piši! Piši! Piši!" je bil znorel ,ali kaj!" "Ne ni znorel. Samo v T-sku je bil neki pisarček napravil komedijo: uradne denarje je izmaknil in zbežal, in tudi on je imel takšna štrleča ušesa. No, pa so razglasili to na vse strani. In mene, ki sem bil nekoliko podoben popisu, je izpravnik seveda na-tezal, češ: ali znaš pisati, in kako pišeš!" "Takšna Heč! Ali je bilo hudo!" ■• V "Saj pravim, da je bilo." Vse se je zasmejalo. . "i^o, pa si kaj napisal?" "Kaj bi napisal! Začel sem vleči s peresom po papirju sem-tertja, no, pa me je pustil. Kakih deset mi je dal za uho, in nato me je odslovil ,to se pravi, v o-strog." * "Torej znaš pisati!" "Prej sem znal; a zdaj, ko so začeli pisati s peresi, sem se čisto odvadil ..." (Dalje sledi.) urate laimimeni • § • p n roKL Minilaljt Htff*1 r»«tttp*», otrp* U«ilb Umih, krtih te draUb H Severn's Gothardol (preje SaT«o?oGothardskoolj«) aa mettn, kjer J« bolečin*, in ste lahko prepričani, da ▼am bo kmalu odleglo, Ta zanesljivi do-m«a Unlaw* J« Ml rabljen skozi Štiri-deset M s Bajrečjim te udovoUMa n^P^Koin m odvrnit«v brd+f*" in odrtnajmja oteklin. Naprodaj v vaoh VdvohflMMh. SOoinflOo. » w. f. severa co. cedar rapids, iovvm Zastave, bander«, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J. izdeluj« EMIL BAČHMAN' 2107 S, Hamlin Ave. Chicago, 111. Telefon: Canal 6027. JP&AHK GRILL'S DAIRY Prva slov. hrvatska mlekarna 1818 W. 22. St. Chicago, HI. Se priporoča našim gospodinjam. Mleko raavažam na dom. THE DOLLAR SAYINGS BANK S BRIDGEPORT, OHIO. GLAVNICA $50,000.00. PREBITEK $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4% obresti pri hranilnih- vlogah. IFK ARTE za DUBROVNIK TRST, HAVRE in HAMBURG prodajemo p o najpovoljnenih cenah'za najsigurneje brzoparnike. DOPREMAMO osebe iz starega kraja z malimi stroški in brez zavlačenja. POŠILJAMO denar v domovino, ter izdajemo čeke na dolarje, ali krone, katere izplačujejo razn^ denarni zavodi v starem kraju. ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe na življenje in ponesrečbe. NAS ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek prevzema tožbe, tirjatve, prevode, uknjižbe in vse v to "stroko spadajoče posle tukaj in v domovini. PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ^godnimi pogoji. . Za dobro postrežbo jamči. JOHN A. LAJEVICH & CO. 1137 West 18th Street, Chicago, I1L Phone:-Canal 4116. dj dt A d> dt A A A d» d» d> dj tf* tf* tf* tf* (J dj ^ tf* w W V V V V V w w w $ | Pošiljam denar v staro domovino | $ po najnižjem, dnevnem kurzu. $ ^ Imam direktno zvezo z Ljubljansko kreditno banko, t $ JOSIP ZALAR, $ A tf* A rt* A A A A A d* d| d| A tf* jn A wwwtPtPtvwwtSww tO »D A TI" POZOR gg. TAJNIKI KRAJEVNIH DRUŠTEV! | Kadar potrebujete nova drnltvene pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bine bland Are., Chicago, HI. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravke Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na j>odlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila Članov po skladih, ali razredih. Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! ;OPOMBA: V na Si tiskarni se tiska 'J Glasilo K. 8. K. Jednote". ! ! pllliilililllllllllNajboljši In &a|koristnejšillilllllllllllllllli! Božični dar i za Vašo družino vstarem fertiju je denar. Mi Vam ga od-jpremimo brzo in poceni. Vašim dragim tukaj darujte vložno knjižico. Mi plačamo 4% dje. — Vedno v gozdu ? — Vedno v gozdu. — Pa pozimi? t — Zime nisem videl, va&e preblagorodje. — No, in ti, kako je ime tebi? — " Sekira,'' vaše preblagorodje. , — Pa tebi? — "Žri, ne zevaj," vaše preblagorodje. — In tebi? — "Prizanesi," vaše preblagorodje. On stoji in se smeje, oni pa gledajo njega in jih tudi sili smeh. No, kak drogi te poci včasih po zobeh, kakor naletiš. In vsi so obresti na vloge. x Ako želite dopremiti Vašo družino v Ameriko, mi Vam bomo preskrbeli potrebne listine. ' Prodajemo šifkarte na vse proge ZA in IZ Evrope. Za vsakovrstna pojasnila pišite na 4 NEMETH STATE BANK Glavni urad i o East 2 2nd St NČW YORK CITY Podružnica 1597 Second Av. sri Za božične praznike. BOŽIČKI PRAZNIKI se bližajo. V tem času hote ali nehote bolj pogosto mislimo na svoje ljudi onkraj oceapa. POTOVANJE V STARrtCRAJ. Ako ste namenjeni potovati v stari kraj in obhajati praznike v krogu svojih dragih, potem je sedaj čas, da se odločite za odhod in si preskrbite paraik in drugo. Za ta slučaj tvrdka nudi tččno in pošteno postrežbo. Najboljše priložnosti na razpolago ao:\ t PARNTKI ZA TRST: 10. nov. Pannonia, — 18; nor. Belvedere, 3. dec. Argentina in 22. dec. President Wilson. To so vsi parnlkl, ki gredo direktno na Trst. (Ako pa hočete iti na Genovo In potem z vlakom na Trst, kar Vam rasne firme neodkrito ponujajo, Vam pa tudi ml lahko postrežemo.) Pišite po vozni red. < PARNTKI NA HAVRE«IN CHERBURG: 11. nov. Imperator, — 13. nov. La Lorraine, 20. nov. La Touraine, 23. nor. Aquitania, — 26. nov. Oaro-nia, — 27. nov. La Savoie, 1. dec. La France, — 4. dec. Rochambeau, — 9.< dec. Imperator, — 9. dec. Saksoaia, — 11. dec. La Lorraine, 14. dec. Aquitania. Is STAREGA KRAJA je že prišlo aa stotine potnikov — bratov, sester otrok, starišev, nevest, prijateljev Itd., sa katere je naša tvrdka napravila potrebne listine in jim poslala, oziroma preskrbela karte, številna zahvalna pisma pričajo, da naša tfrdka stori sa potnike toliko, kolikor se sploh da storiti. — Mnogi rojaki kupijo v svojem kiiju karte za svoje sorodnike, a ko isti pridejo t New York in imajo sitnosti na Ellis Islandu, pa nas prosijo sa pomoč. Treba je, da na to vnaprej mislite m si tako prihranite nepotrebne sitnosti in stroške. Ako ste toraj namenjeni dobiti kako osebo ls starega kraja, potem je Vam in Vašemu .potniku v korist, da naši tvrdkl poverite tozadevne posle. POŠILJANJE DENARJA. £e od nekdaj pošiljajo ameriški rojaki svojcem v stari kraj denarna darila sa. praznike,»v tem večji meri pa bodo to storili' sedaj, ko je v starem kraju potreba toliko večja. Tudi v tem slučaju Vam more biti naša tvrdka na razpolago. Naše cene so vedno mod najnižjimi in tudi v točnosti na zaostaja naša tvrdka med najtemnejšimi. Za nadaljna pojasnila pišite na: LEO ZAKRAJftBK, tO Ninth Ave., New York City. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v aaneflljj^e ^banke! -t Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti Tsled večje množine denarja med ljudstvom delajo ipekulantje velike dobičke ■ onimi, ki jim čred« na lin an ice. , Na* denarni uvod je. zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri poatreibL Mi plačujemo aa hranila« alof* po aa nasvet in ki jih pripifteno k Klavnici ako jih ne dvigneta. Naia banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica federalnega rezervnega sistema. Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni meietarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti « nevednostjo ljudstva. lar žalite poslati Povprašajte nas domovino! Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite j|h k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno. , Poslopje, kjer so nail nnyli, je pafta lastnina. Odprto aedelj in praznikov od 9. d op. do 8. pop. ve® vsak dan ^iz THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 5i— Čemu se ozirate po drugih bankah? ■wiaBsaamB am ■SBMaasHsa isaa ■smanasa sMasaaanmaam Ka lahko denar pošljete skoiz NAS in ste zagotovljeni, da bodo vaši sorodniki in •prijatelji prejeli denar že v ŠTIRIH TEDNIH • v od dneva, ko ga pošljete. Mi imamo posebne zveze in udobnosti z največjimi bankami ▼ vaši domovini; vsled tega vas zagotavljamo ne le samo najbolj točne postrežbe, ampak tudi i.—nžje cene. Denar pošiljamo po kablju, čekih in denarnih nakaznicah. Mi vam brez kakih posebnih stroškov preskrbimo DANES VELJA K 100—$1.00, K lOOO—$9 Izvirno potrdilo prejemnika. Mi naložimo denar za vas V vsako hranilnico ▼ vaši domovini. Prodajemo parobrodne karte do: Trsta, Dubrovnika, Hambur-gš, Havre, Gdanskega,; Konstance i t. d. po najnižjih cenah is Združenih držav do cilja. Naš parobrodni oddelek vam preskrbi potne liste za Evropo m za potnike iz Evrope. ^ STATE COMMERCIAL & SAVINGS BANK 1935-39 MILWAUKEE AVENUE, CHICAGO, ILLINOIS TELEFON ARM IT AGE 1012 ODPRTO DNEVNO od 9—6. Ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 8:30 do 8:30. Ob nedeljah od JO—12 ure. 532353232323484848534848532348235348532348 23534853535323235348232323482323