.Gorioa' izhaja vsaki torck insoboto/Ako pad« na ta dneva praznik, dan poprej. Uredništv» so nahaja v .NarodniyTiBkarni", ulica Votlurini št. 9, karnor je naslavljati pisma. Nefrankirana piHma s<> jic sprejomajo, cnako sc ne uva/itjcjo pisma brez podpisa. RokopiNi dopisov s«1 ne vračajo. GORICA TBLEFON it. 201. .boric** Mane na leto 10 K, za pol let» b K. za četrt leta 2 50. I'pravnifttvo se nahaja v „Narodni Tiskami" Jiica Vetturini it. 9. In oglafle se plačufe od čveterostolpne petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popusr.. PoHameznc Itevilkt* sianejo 8 vm. in se prodajajo v rainih goriških trafikah. St. 38. V Gorici, v soboto dne 17. maja 1913. Leto XIV. Parlamenlarne bolezni. i-o doi^eiu easu so se zopet '-- -i> tir/.avni posiaiiei na iUi'iaju, da v1-' iotijo !io\ ega dela. Skoro pol let a • •. odkar st, /ndnjie scdeli pred noviin ie • :om sku!::ij in wgroiuno do^odkov, Ki so zarisali kUi no\e erle v svetovuo z :.;<;•¦- doviuo, ie --.lo la c.is iniiiio nas. Pos.er-- 110 ,-:a našo inouaiiiiio so bill dogodk, u i Balkaim euiiiieutne važnosti, ker mik; hi: kci laibiižii sosedje mi vsak naei:i nekoliko prizadeti. \ us la eas, da ^e .¦: ndigraU; drama lurškega gospods:\.; na evropskih lieh so bili naši ljud.i-i;i .-¦- Ntopniki brez besede in parlament i, .spal spanje pra\ ienega. Sieer jc gotovn, da >e je vlada l>o- tela oguiti raznili neprik tuib iiiieri^h- Ji in sirokovezuili debat glede na.še z.u- nanje politike, a ziiaeiluo je to de.b'v vei'dar. Zdi se kakor da vlada ni |>ri 1 j- kovala v parlaineutu ne le nobene pod- pore, ampak se odpor. Scda.i so se du- :iovi gotovo /e dokaj pomirili in npati ie. da bodo tozadevni govori ostali vsaj :ia objektivui visiui. .Wed paiiaiiiiriloni in med vlado ie pa pri lias na vsak uaeiu neka uapetost. •jetudi je ista doslikral L<>lj fonnalueg.: znaeaja. kajli luivadno so strauke. ki naibolj krieijo, oh easu glasovanja pre- eej tilic. N. pr. soeijalui deinokratje, ki sc i>rav straliovilo lmdujejo na vlado, na ministre, takorekoe na vsc, kar ui soeijaiui deiuokrat. a ko pride glasova- nie. nrede navadiio tako, da se stvar W izvrsi po jiredlouili z \ladne klopi. Taki lindi iiodporniki" k'dai ne pomeiiijo do- sii. a par dni^'ili st\ari je, ki res nio- riio in tlaeijo nas Parlament kakor mora. \' prvi \Tsli so In ra/.ni, bi rekli doniaoi. de/elni prepiri, ki se ponava- di zanesejo \r zbornieo. Ceško vprasa- nie je /e tolikokral delalo z^au'o, je ze vrglo ministre in poslanee z njili pro- stolov. a se vedno R'a ni konec. tn \ en- dar taka vprasanja ne spadajo \ prvi vrsti \- parlainent, zato da se radi njili obstruira, ampak da se jib resi. Prvo nai bi ]>a r-oskusili ^ospodje doma resi- ti take lokalne spore, ki nimajo za eelo državo tako važneua pomeiia. Y teni zasedanjn so posel)no \a/.ni rnsinski lsrlaso\'i, ker tndi tain j^rozi bud odpor in obstrukciia. hoina mi se dolgo rese- tali in pre^aujali, sedai bo ta stvar mo- rebitno imela prav liude poslediee /.a ^elo zbornieo in nieno delo\'anie. in u» na \ >ak načiu ni prav. Cela drzav.i. dcžeie še posebno. :\ (;sii \' ¦ \ tiiein iijstopu. ..dai !:i -.io nidi \ znorniv-i lahko. In tako nekoC ili o r ci iii. I1: ne ^ovoriii'.o o reform* i'a\k:. c ii!eiit\i uradnišrili i a., ud , :iai '• i'.jiiin.o ;, dezelai'i naiiienieiie dr j z,i\'!ie prispe\'ke, brez katerib absolmno ne :^re nar.rei. !»ez\lne finanee >o p;i- \sotl lako iic:*j";11i\ ne. da ie podpora nd strani države n'ijn'i potrehna. Tn ne ponui^a noben izy;ovor o kakili dru^i'; interesili, dežele nioraio dobiti s\-oie pod pore. Ako ie /.e \' bo^ati Ceški sko- ro popolen konknrz, kaj pa nai bode drilled, kier ie mizeriia se \ eeia. Tedai de/ele. obeine. Ijudstvo piotrebuieio de- narue poinoei in ako v tein slneaiu nc pride zborniea koi za>:!opnii.a iiudsiwi do pra\e enerjjije, do i ki!pnev;'a dela, pnteiii ie tudi r.aiiaiuentarizniu preeei odz\ onilo. Poxdariti pa inoramo ob kone.ii še to, da Neuiei s s\(>iinn za\ itimi uapadi na Cebe in Siovaue sploh ne bodo dosti dose^'li. Skoro u'otovo se bo reklo pn\- sod, ee st\ar ne bo .sin v \\\\u: u'ieiti.1. Iviisini Mi kri\i. njili opo/ieiia. n.iili <>b strukeija. Najvee krivde na \ sell tell neparlaiueutarnili obstrukeiiah iiuai» ravno- Neuiei, ki \ svoji zuani "pra\iJ- nosti" radi tako delijo drza\iie dobrote, da odleti niiui zruo uam pa le pleve. Ako bi lvili neuiški ino.^oeue/.i proli Slo\¦auoni veduo in po\ sod pravieui. bi nidi iiarlanientarno delo šlo ziwiluieise izr»od rt'k. Zato nai ue pisejo le na po- I-irjii o soliilarueiu parlauientannMU de- lovanju, ampak naj bodo tudi dru^ače proti Sloxauoin iiosteni in pravieni. Na ta naeiu bo odpadlo maisikatero uarod- lio \'prasanje in moei se bodo lahko 1'iorabile za kulturno in ^osjiodarsko de- lo. Ako pa hočejo ^ospodie iz ueinske^a rabora itueii \- rokah oblast in predpra- N'ice. potem naj se za\'edajo. da ituajo rudi odgovornost in dolžnosti. Kulfurni škandali. I 'obro >e se vsi s|>oiuinianio. kako Mt se pred kratkim o^re\ali uasi uem- ški sosedie za albanske divjake, kako so zrli tam doli \' albanskih bauditili \zor in noiios vsetfa iuuaštva in vse pleuieui- losti. Sedai se ne eudimo \'ee temii luiii- nenju in priiateljstvu nemske^a \ite- žke^a naroda. kaiti skandali, ki so si zi;'odili na neuiških tleh \ kiiltiirnem niestu (iradeu, ti skaudali prcse^a-.> že navadne mestne in studentovske a- fere, v tell skandalili tiei uekaj \ ee. ti: ie že nekoliko albanske ».oinike«, to se mora prizuati. V Gradcu obstoja že 25 let diiasko ilrnifvn ))C -a r o I i n -a«, ki so ui sranio- \ ,t!o za|)isati kaloliske^a lineiia na s\o- i(j za^tavo. K'a\no leiosnie binkostn^ praznike je prazno\alo ouienjeno kattj- liško dništvo s\u'\o J.= -letnieo in to ie dido povod \-seiu nemskim liberalniiii kro^oin \•- neniskiiiiu- (iradai, da so e zV-rali ii' .''.maško iii.padüli kar zaiioied svoje braie. ki se od n.iili razioeujejo po ^xoieiii katoliškein preprieaniu. lar du; -e ii vrstil Skandal za Skandal'iiii. po^eiino pa \' jiondelie'-. /iutraj ko so šli dijaki k s\. niaši \' eer- i\ev Srea .lezuso\e^ra. Tam so jili n:1- p.idlf olii\ani s\obodomiselei na tak na- eiu. da je inorala na>topiti polieiia i:> r.azadujv. ^eio iui/.arii in pešei. Padaio ie po ^i,i\ah kakor dež. liberals so nie- u:'u :ediev. j^raje za te .Skandale. lJred eer- kviio sc liberalni neinški kulturniki za- i'lii eesto in i>osta\ iii tja dva a\tomr- bila po\,.rek. tako da ni iiio'^ei nobei; \ oz miiiio in so oui \' ^njeei lažje oprav- liali svoje čedno delo. .Wed dixjimi in- Milti. napadi in krik«¦ 111 ie dijastvo kato- !]>ke Caroline1 prišlo do eerkve in ves prostor tarn okoli ie nil kakor razdivja- iin bojišJe. Niti pred cerkvijo niso ti ioj;o\iieži. ti suroveži dab mini, dokler ni \ojast\o razii'nalo tell divjakov. iv.iM! Miio\a .K ia lineralna ruladi- ua, je videti tudi iz sledeče^a. Isti d:m 1 opoklau se ie peliala \'eeja družba. po veeiui dame \ avtomobilu na sprehod. / uiimi ie bi! tudi e d c n izmed katoi. dijakow Koi ko '4a jc drulial zapazila. ^e ie za;4iiala eeia Tolpa proti avtonin- i'ilii in Ra omazala in oblatila tako. da je bil \ ideii koi kup blata. Manie in 0- troei \' \ozu pa so komaj prisli iz ne- sna:4e in blata ua prosto in drulial ie aplawlira.la teinu iunaskenm einu. l'akili posame/nili notie \se mrtioli 'po nemskili listili, Nam ui do te;4a. .ta poroeamo te posanieznosti. \ee nani ie do tey;a. da pribiiemo ta skandal. ki 4a ninia para med kulturuinii Ijudnn. Kje je tisia s\'(^bodoiniselna omika, kje je tista izobrazba, o kateri ves liberalni svjt toliko pridiii'iije. Ti pojavi niso vee tako redki. \ tell divjostih leži ze takorekoe sisteiu. \ resniei moramo reei. da 11a- rod. kjer so nuv^oce taki kulturni skan- dali. pae ne spada ravno med izobra- žeue. l.iberaina "kultura- pa je oeitno 1;^ lazikultiira. kajti po nje sadu jo mora- mo soditi in obsoditi. .Wed krseansko izobraženo mladino. med niescanstvom. ki še pozua ideale \ ere in omike. kaj take^a sploli ni mosioee. Tako posuro- vela je le liberalua iuteliLenea«. ki ie '¦es dalee od prave kulture. Tako 4I0- b>oko je padlo to zaslepljeno Ijudstvo. da 11111 ui \ee inari niti za najnavadnejše oblike dostojnosti, katere vsak seljak že snostuje. Sieer je dobro. da vidimo z lastni- nti oemi sadove liberalne moderne vz- vroje in omike ker sedaj se bo nase Ijud- stvo vedelo ravnati. Proti taki omiki in taki vzgoji je pae treba temeljito nasto- piti. tako posurovelost je treba zatrcti do jedra. Zakon zadevajoc ob- činske posredoualne urade. Piše deželni odbornik dr. Ii. Stepančič. I leželni zakonik lzdan due J9. apri- la t. 1. ie obelodanii zakon od 2b. iebru- .ir.ia 1V1S ;t. 11. zade\ajoč občinske poH-edovahie urade. skleiijen v pred- zadnjem zasedanju dežeine^a zboru. Kot sodnik po poklieu vein dobro kaj so pravde. kako razbiiriii\'o uplivaio na i)ravdne stranke in kako ^ospodar- sko po^uhonosne poslediee zapuščajo pri žal za 1 ravdanje prestrastnem knieekem ljudstvu. Ti (4 o s ji i.darsko p o m i s e i- k a \' r e d 11 i pojavi se ninoze zlasri dandanes. ko se množijo v niestih \ rste :,d\'ctnikov. ki iseejo \ sled tetfa \' mast- 1 •> piaeanein komisiioniranju na dezeli one zaslužke. ki jini jib mesto ne nudi. To se do;4aia posebno v onih okra- jili. kjer si sodniki ne \edo z \ s e- s t r a 11 s k u t a k t 11 i in p 0 s t o p a- u i e m pridobiti za sodnika neobliodii'.') potrebno n e p 0 g o j n o z a u p a n j e 1 i u d s t v a. ki je najpripravnejse sred- si\'o. da zajezi oni v koniisijoniraniii obstojeei premoeui naval odvetnikov na že itak izstradano deželo. Hrezupno Ijudstvo se vsled tega \' svojih 11111040- krat malenkostnih pra\-nih potrebah zateka rajši nego k sodniku. ki bi nasta- li prepir brez stroskov poravnal, k dra- :4im odvetnikom. ki razburjenega tož- uika z veseliem sprejniejo. in ce je tudi veekrat dober izid spora že od poeetka zelo dvomljiv. pricne se draga pra\"da. Koliko deiiarja vandra- vsled tega i/- revnih kiueekih žepov \ mesto. niedtem ko propadajo kmetije. Tern nedostatkoin naj bi kolikor toliko odpoiuoKel \" govoru stoječi za- kon o posredovalnih uradih. ki se mora radi svoje velike važnosti za naše z nepotrebnimi pravdami se vuiciiioče kmeeko Ijudstvo z veseljem pozdrav- Ijati. I \ a/.uje povdarieuo vazuost in ker sem se svojeeasno med razpravlj i- njeni v deželnem zboru vže z zakon- skini naertom inteuzivnejse bavil. zdi >e mi uniestno. da spre^ovoritn tudi sedai. ko je zadobil naert Najvisjo sank- eijo. nekoliko 0 z g 0 d 0 v i 11 s k e ni r a z v 0 j u i 11 0 t e 111 e 1 j 11 i Ii d 0 1 0 c- 1" a Ii uovega zakona. ne da bi se spu- seal \- razniotrivanje onih posameznib doloeil. ki jib vsakdo labko posname iz iasnega zakonovega besedila. Obstojeei obeinski red od 7. aprila IN14 st. s dež. zak .diMoea v $ 27. toeka. 11. ki tenielji ua eleuu \" st. 11 držav- nega okvirnega obeinskega zakoua z due 5. niarea 1S(\? st. IS drž. zak., da spadaj<> med zadeve. ki sine resiti ob- cina v lastnem podroeju tudi poskusi sprave med prepirajoeima se strankama po zaupnih moželi. To zakonovo doloeilo govori tedaj le o p 0 s k u s i h spr a v e spadajoeih v podroeje 0 b e i n e. Znano je. da so bili taksni poskusi sprave. ki so se vr- šili navadno pred županom. zelo dvom- Ijivega poinena. kajti ako so v najbolj- šem slučaju tudi dovedli do poravnave ni imela ta n i k a k e i z v r s i 1 n e ni o- e i in, ako se ie ena stranka ni dr/.ala. ie inorala druga stranka še le ugotoviti svoje zahtevke tožbenim potoni. roiuiiik na tuk. e. kr. moškem iieitelji- šeii v eetrtek in v petek. V vsakem te- čaju sc ic '.nudil po 1 »ro. Izrekel sc U pohvalno o napredovanju ueeueev. Iz seje pomnoženega c. kr. okrajne- ga šolskega sveta za gorisko okolicc!. Odločitev o ustaiiovitvi novc sole v Si.> lu se je odložila do časa, ko se konča revizija raeunov pri c. kr. okr. šol. svc- tu in ko se napravi proračun. fruiko sc je odložilo sklepanje o razsirjenju šol na Trnovein, v St. Ferjami in v Lokav- cu iz istili vzrokov. Začasno jc sprc- jel c. kr, okr. šol. svet v službo g.čnr. M. kacatura za pisaniiška dela. Ra'zpisejo se učiteljske služ- be in sker: 7 nadueiteljskih niest. 11 učiteljskih-voditeljskib mest (od teli eno mesto italijansko), .* mesta za po- tovalne učitelje. 10 mcst ucikljev, 1 * incM učiteljic. Sknpa.i -ks mest. Majniknvc i/lete piirediio pribod- nii |iM!idc!K'k dijaki tiikaišiijc e. kr. gim- nazije \v\ vse kraje širom gori.ške dv- z.ele. Majniški izlet ic postal /a vsak za- \od in za vsak razred žc nckak važi-n dan šolskega Ifta. Skrr je tudi razuin- Ijivo. da sili iiiladina veil na prost zrak. ker je že šita .šolskilizadulililiprostomv Nai hi si liiladi prijatt.-l.ii <'b li pnliki dobrn ugledali našo o/jo domovino n. nieiie krasote. kajti /alibog velja tmb za ii;iso mladino dostikrat i/.rek, da po- ziia bolj tuiiiio Kot pa domačc pisaik1 '" poetične dnbrave. Ma.iniški i/lct. Danes popoludne / vlakoin <>l) -\ uiali so šli na inajniški iz- let gojeuei tiik. uioskega ik-iU'ljisja. I'11- dali mi se v Toliuin in Koband. \ fr.vit• sc \ ;>ondeljek. Po/.ar. \ četrtek zvečer je z.i..v!'> ^uvti \ niiiiski ulki v biši. kjer mi i knjig< ' e/ Pertot s\ oje skladišee. \ skkn'i^u je bild I5.IMI skatlik. ki m> |,ik lu.ieiijeik- /a razne irgo\ine v me- stu in na dež.eli. Skode je /a -lotui K. I 'L-rict ie bil /avaro\ an. Porotno zasedanje. I »run«» lc.ošii.k |)oroti!<) za^edanje pri okro/ikiii Midi- šai \ * inrivi sc lo 1'iičclo diu J.\ iuiii.ia. Nd\ii \ojaška holnišnica ^l k t. diii i.o!a\dirala in prulala \niaski n pravi. (joriška iiicsma žcnska bolnišnica it ddliila od (.k/dnc^a dUboi\i 1 (>. nar i/^ubil. naj se otflasi pri ^. < io- rjaiieu. Odprti lekarni. Od 1M. do 25. t. m. bodele iineli ponoeno službo lekarni: (i i r o n e o I i - K ii r n e r. Ti dvc lekar- ni bodete odprti na praznik sv. Resn.ie- ga Telesa tudi |)opoludne. 15.000 K posojila vzanic eestni od- bor za Koriško okolico za zgradbo ec- ste Šempas-.lazbine. Tozadevno odobri- tev je že sklenil deželni odbor. Kolo ukradeno. V eetrtek dne l^. t. m. je neki neznancc ukradel dvokol i Waffenrad št. 130.586 erno pleskano, i>. veže sodne palace. Dvokolo je last zi- darskega mojstra Ivan Nibrant, in je vredno K 170. -•¦ Pozor pred nakuponi. Zaradi tatvine in potepuštva so büi obsojeni na tri niesce težke jeee Stefan Kozina, Franc Taščar, Av^ust in Aloj- zij Prinčič, vsi s Hrvaškcga. Ti stir]j so okradli tvrdki Medved in hraunizer. Obe nogi si je zlornil 41 letni trgo- vee s sadjem Karol Nanut iz Standreža, a stanujoč v Ooriei, ko se \č pri nekeni izletu z nekiini prijatelji prevrnila »žar- dinera«. Prepeljali so kra v bolnisnieo nsiniljcnili bfatov. Javna dražba nepremičnin. Dne 19. t. m. ob 10. uri predp. se bo vršila jav- na dražba neprcmičnin vložkov 120, M)7, M\, 1522, in 1580 davčiur občinc Pristava in vložka 991 d. o Solkan, in sicer stavb, označenib s bišnimi števil- kanii: Hiša štv. 23 B za gradom eeiiilna vrednost K 933(1; liiša štv. 23 C za «ra- dom, cenilna vrcdnost K 10.900; liiša štv. 2r> za gradom, eenilna vrednost K \\.25(>; lii.ša št. 11 za gradorn, eenilna vrednost K 11.100; hiša štv. MM za gradom, eeiiilua vrednost 8520; stiiv- bena parecla štv. 51492 (vlož. 1522) ec- nilna vrednost 3(>s>0 kron; liiša štv. 12 v Solkanu eetiilna vrednost K 10.700. Najmaiijša ponudba znaša polovico ee- nilne vrednosti. Koncert h o n a v r t u P r \ 1 e- I c n II- i n t r i i)d H». / i. il " 1. I'" I1- S v i r a v o j a š k i o r k e s t e r. I s t o p p r o s t. Življenje Je/.usa film je dosedaj \ \ scli vcejih inestili dospel do najvišjcgii števila obisko\;.ike\. to |ui tudi v (iori- ei mi i/.ostalo in sinelo se trdi. da ni bilo še iilina. ki bi iinel toliko obisko\alee\. do daises jih je 1-ilo Cez ln.mm. Iz te ste- ¦ i!!.e ic razvidno.dajezaninuiiiie veliko. \^led čcsar bo film' 2i\ ljenie Kristusa ve daiks in v.'el iiiiraišnii dan dbeiiMvu na o^led. Obeini liiljansi je nakazal de/.elni ndb \ elike \ a/.nosti za ee- li kanalski okraj. /tipanstvn Ajba je izplaeala dežel- i'..i hkr^ain.i Jds7 K na raeun podjiore /a '/^radbu laiiioMiievja \'odovoda. /a \odo\od \ Smarjah je nakazal de/.elm odbor laiiiošnieiuu zuiiaiistvo is|_? K r.a raJ-iin de/clne podpnrc. Cesta sko/i Crniuoje do trakeiie Hratini na \ ipavskem ie potrebna. l.i- inusiiii (ilvinai.il se /e deli easa poteisii- ieio /a to eesto. I >ezelni odbor je odredi! s\oje:^a lelmienevia uradnika. da si u^lcda na lieu mesta nameraxaiii' eesto in da bo potem poroeal de/.elik- inii odborn. Za voddNod v Svinem je nakazal dt/elni odbor /ni>a!ist\i! \ Sinariaii J125 K na raeun de/.elne i^odpiM-e. Cesta Pevma-Hnm selio. kakorse /\\\ gradila. De/.elni odbor je naiureč naro- eil s\ojenin telinieneimi nradu. da i/.de- la nacrte za prvo sekeijo ceste Pevma- Iliiin. SIM) K de/dne |iod|>ore je nakazal de/elni odbor obeini Lokavee za eesto Colii-Ooreuje. Občini Orahovo je nakazal de/elni odbor 300 K za zgradbo \ odovoda. Postaja južiie železnice Bivij pri Nabrežini niina nobene dovozne eeste. Zato se ljudstvo trudi. da bi se taka cesta zgradila. De/.elni odbor ie naprosil c. kr. okr. glavarstvo v Se/.ani, da doloei komisijski ogled za to delo. Županstvo Grahovo se poteguje za deželno podporo za zgradbo vodovoda v Oblokah. Uravnava Reke v županiji Naklo je |K)trebna. Stroski bi bili veliki. De- želiii odbor je pri|)ra\ijen |)redlagati deželnemu zborti prinierno pod|)oro za ureditcv te vode, a bi poprej rad vcdel, s kakšno svoto bo prispevala vlada za to delo. Zato se je deželni odbor obrnil na c. kr. iiainestništvo z nljudno proš- njo, naj mu sporoei, s kakim zneskoiii misli vlada to delo podpreti. Ko dobi deželni odbor od vlade tozadevni odgo- \i:¦:•, se bo o teni dalje razpravljalo. V Zakojci nad Hudajužno je padcl raz J-kale v vodo 12-letni deeek Janez Stucin. Koj za njim se je utrgala še ska- la in ga zmeekala. Mrtvega so kinalu potem potegnili iz vode. Za prepotrebni vodovod na Ider- skem pri Kobaridu. De/.elni odbor je v svoji seji due 2. aprila naprosil e. kr. nanie.stništvo, da se zavzame za to, da l.o drzavna podpora za vodovod ria klerskeni na razpolago tekom I. 191.) in 1914. Nesreča pri streljanju s topics. 1° leincinu Josi|)ii Koren iz Drežniee se je v H'-'deljo zjutraj pri streljanju s topiči pripctda ueneca, da mu je topic pi'.'d- čaMio počil. Odneslo mu je tri prste -lc- sne roke. \ahaja se v goriški bolnišinei. Posveč€iije novega poreško - pulj- ske«a «ikoia. Posvečenje novoimenova- negu poreško-ptiljskega škofa dr. Tri- liina !-ederzo|lija mj bo vršilo na praz- nik sv. Petra in Pavla due 29. junija. — Posveeenju bodo pri>ost\ o\ali goriški l-nezonadškof. liubljan^ki knezoškof ter trzaški in krški škof. Na ebrtni nadaljevalni šoli v Tol- ii! in ti bo sklep šolskega leta dne _;^. i. in. oh 9. uri in pol z otvoritvijo ra^ta- \e šolskili izdelkov učenccv in iicenk f< M:le. \ se podpiratelje in šolske prijatc- Me. ki se zaniii'nio /a napredek te sole. \ ahi k obilni vdeležbi šolsko vodstvo. Bovčan zasut v rudniku v Rajblju. \ čctrtek je \ rudniku v Raiblju zasulo dchivca Ivana Kenda iz I »rosa v Hovcu. ^_._ - !H)i nre so -M izkopaii mrt\e:sra. \ clika vojaška slavnosi se je vr- >iia v pondeiiek \ < iradišeu ob Soci: tamkajšnji II. lo\ ski bataljon je oblia- jal stok'tuicu svojega obstanka. K pro- >lavi stoletnke so prišli razni dostojan- stvuiiki. bivši ofieirji bataljona. bivsi minister Selitineieb. namestnik liolien- lolie' iii drugi. Med vojaško niaso je pri - plul nad zbrano \oiasko in drugo ob- jiristvo i/ < ioriee voiaški aeroplan. Potrjen zakon. Nj. \ elicanstvo ee- sar jc potrdil zakon glede pospeševa- nia i^ovedoreje \' naši deželi, katerega je \ sprejel goriški deželni zbor v svo- ieu: /adnjem zasedaniu. Spominski križec dobe vsi voiaki. ki sii bili poklieani iiod orožje in ki so >..• naliaiali ali se se nabajaio na našili niejafi. Na 7 mesece\ ieče ie bit obsojen od ^oriskega okro/nega sodisea 53-lei- ni Andrei .Mleku/ i/ Co/ Soee. ker je zugal nekaterim tamošnjim prebival- v.'eir.. da jim zažge liiše. Modil je okoli vedno oboro/eii z reziloin. Orožnik rešil otroka gotove smrti. \ i irade/u ie padel mali otrok v nior- ski kanal. Miino je šel orožnik. skočil obkvl.n v morje in tako rešil otroka go- to\ e smrti. Italijaiiska sodba o liubljanski »(ilasbeni Maticio. Torkova stevilka uradnega lista -Osservatore Triestino« priobčiije oceno koncerta .»filashene Maticc, ki se je proizvajal v soboto v »Nar. Domu« v Trstu. Med drugim «e rectno: »Vspeli je bil velikanski in gre za to najveeja zasluga zboru, ki je pel z disciplino, ubranostjo, eksaktnostjo in umerjenostjo, ki presega vso bvalo, pod vodstvom mojstra Mubada, ravnatelja Ijubljanske glasbene sole. Soli.sti: g.a Costaperaria. g. Josip Križaj, bas, g. Josip Riiavec, tenor, so izborno izvedii poverjene jim uloge.« Nov hotel na Bledu. Yecja druzba kapitalistov je baje sklenila sezidati na Bledu velikansk modern hotel, ki bi stal okoli poldrugi milijon kron. Razpis nagrade za komponiste. Na- ueno ministerstvo razpisuje nagrado v znesku 2000 K za komponiste. Prosilci za to nagrado morajo predložiti kako opero ali kak oratorii ali kako sinfonič- no opero ali kako opero za komorno muziko itcl.. in sieer eno samo delo d.) 1. avgusta t. I. naučnemu ministerstvu. Razsodba je poverjena posebni komisiji. Za telegrafistinjo, ki se poroči. Raz- pisana je ustanovna so" K za balo» za eno gospodično, ki je uslužbena pri po- stnem telegrafu in ki se poroei. rino le- to po prisodbi ustanove je doprinest' pravilni dokaz o izvršeni poroki. Ko!e- kovane prošnje z uhoznim listom ^ vposlati do 1. junija trgovinskemu mi- nisterstvu. Za zagrebškega župana je bi! v Ce- trtkovi seji novoizvoljenega zagrebške- ga mestnega >veta na novo izvolien ar- hitekt .lanko lioljac. Znanie polkovnih jezikov namerava \ ojno ininistrstvo na ta način pospeše- vati. da se bodo odslej mladi poročniki \ svrbo priueitve neneniskih jezikov pošiljali za dobo od treh do štirih nie- secev v kraje dotiene narodnosti. X po- štev prideio večii kraji brez garnizij. kjer stanuje kak vpokojeni eastnik. ki bi prevzel iezikovni pouk in spreiel eastnika na hrano in stanovanje. Za je- zikovni pouk bi se doticnemu vpokoie- nemu castniku priznala primerna reinu- neraciia. \ slueaju. ko bi ne bilo dovolj priniernib vpokojenih castnikov na raz- polago. bi se ta iezikovni pouk izroeil mdi lahko duliovnikom in učiteljem. Operiran je bil v grlu te dni nad- \oi\-oda i""raue Salvator. oee nadvojvo- dinje Klizabete. sedan je grofiee \\ ai- burg. ki ie vee easa stanovala s svojim :::O/em v našem mestn. Lastnega otroka je umoril 52-lttni Dobrina. koear v Kozjeni na ^ta.ier- skem. Tega otroka ;e imel z neko deklo in ker ga je doma družina rtidi tega ne- moralnega dejanja zaeela zbadati. ie J sel in otroka s kislino zadavil. 1 Kongres voditeljev nemške mladi «ie j se je vršil na binkostui pondeljek na Dunaiu. Tain so sklepali »lekateri go- spodje v visokih idealnili tezak o nem skem obrambenem delu. o koristnib ZAHVALA. Za izk;iz;itio srčno sožalje ob pnliki smrti in pogreba trojp Ijubljone niatori' Terezije vd. Pavšič roj. Kolenc mo vpže dolžnost. da izrefoni svojo srčno zahvalo vsem sorodnikom prijate- Ijctn in znaiuvm. ki so mi stali ob strani v težkih urali. I'ost'biio /jlivalo izrckam gss. dc/elnim uradnikom za spremstvo pokoj- iiic na zadnji poti in za ilarovani krasni ventc. drugim darovatel|t»m lepih šopkov in sploli vsein, ki so mi izrazili svojt1 soidlje. Hog plačaj! Sv. mast1 /.adušnice se bodo brale v stoluici v lorek. dni 20. maia ob 8. uri zjutraj. ÜOHKA. 17. majii ma. RUDOLF PAVŠIČ, Vsem gospodiiijain toplo priporocamo KOUNSKO CIK0R1J0 === edÜnO pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenskl Izdelek. ===== v korJst obmejiiim sloveneeni. Zakon od 21. septembra 1869 šf. 150 drž. zak. jc temu nedostatku deh- tna s tern odpomogel, da je fortnalno r- vedel p o s r e d o v a I u e u r a d e in da je pred njirni sklenjenim poravnavani dal in oč s o d n i h p o r a v n a v. 'l'oda pristojnost upeljanili posredovalnih uradov je bila še preveč omejena, kajti omenjene poravnave so se sinelc sklepati I e o d e n a r n i h t e r j a t • v a h. ki niso presegale t r i s t o go! d i n a r j e v, ali pa o p r c in i e n i n a h, glede kojih ste bili stranki zadovoljai dati ali sprejeti 300 gld. nc presegajoei znesek. Ta omejitev in okolščina. da ie bilo dano strankani p o p o 1 n o m a na pros to, so se li odzvale ali ne pova- bilu, naj pridejo pred posredovalni u- rad, ste imeli za posledico, da ni prisei tudi ta zakon do pravc veljave in da so sklepali vslcd tega dezelni zbori reso- lucije na c. kr. viado. naj hi navedenim ncdostatkom odpomogla in naj bi pred vsem d e 1 o k r o g p o s r e d o v a 1 n i ti uradov r a z š i r i 1 a. Omeniti niorani. da je bila v držav- neni zakonu iz leta 1869 pridržana n.i- tančnejsa določba, če in v katerib o b č i n a h naj se ustanove posredo- valni uradi, ki bi sklepali ijori označene poravnave do vrednosti 300 Rid. p (- s e b ii e m u d e ž e 1 n e m u z a k o n m. TakŠen zakon se pa pri nas kakor tudi na Moravskem. Soluograskem, Tirol- skein in v lstri ni sklenil in so bila naša županstva vsled tega še vedno primo- rana uporabljati nvodoma navedeno. skrro brezpoinembno določilo obstoje- čcgazastarelegaobčinskega reda. o po- skusih poiaxiiave. Od leta kSf>4 do 1905 je pri nas tedaj vse molčalo, medtem, ko so druge dežele izvzemši gorinave- denih. sklepale od leta 1S73 naprej to- zadevne deželne zakone. zadevajoCe posredovalne urade v sinislu državne- ga zakona iz leta 1869. Lele leta 1905 zbudila so se pri nas županstva ajdovskega okraja ter napra- vila skupno prošnjo na deželni odbor. naj bi potrebno ukrenil, da se uvedejo tudi v naši deželi na podlagi zakona iz leta 1869 posredovalni uradi. Posledica te prošnje je bila, da se je z ozirotn na gori omenjene v drugih deželah že na- pravijene skušnje in tozadevne resolu- cije tudi naš deželni zbor v seji od 15. novembra 1905 sklenil resolueijo, s koio se je c. kr. vlada pozivljala, da d o v r- š i že pričeta proučevanja glede primer- ne spremembe državnega zakona z dm 21. septembra 1S69 St. 150 drž. zak. z oziroin na spremenjene potrebe. Ylada ie bila nanireč že 4. septem- bra leta 1901 predložila gosposki zbor- nici tozadevni zakonski načrt. zadeva- joč spremembo zakona z due 21. sep- tembra leta 1869 St. 150 drž. zak., toda se Ie 12. iebruarja 1907 je dotični načrt postal zakon. ki je sedaj p o d 1 a g a n a š e m u v g o v o r u stoječemu d e ž e 1 n e rn u zakonu. (Pride še.) Vojna na Balkanu. Predaja Skadra rnednarodnemu vo- jaštvu. Iz Cetinja se uradno poroča, da so dospele čete mednarodnega vojaštva, ki je bilo ukrcano na ladijah demonstracij- ske flote.vsredo ob 2.uri pop. v Skader. Poveljnik eet je admiral Burney, niih število znaša 1000 inoz. Pri vhodu v mesto je ernogorski general Bečir po kratkem nagovoru pre.-il mesto admi- ralu Burney, ki je v i1 čnih besedah odgovoril na nagovor. i:'\'narodno vo- jaštvo je takoj zasedlo > .vna poslopja. Medtem so zadnji ernogorski oddelki zapustili Skader. Blokada opuščena. Angleški admiral Burney je obve- stil črnogorsko vlado. da se je v sredoob 2. uri pop. opustila blokada črnogorske- ga in severoalbanskega obrežja. Balkan še ne miruje. O«-i Ano-icti hlivu I irntrif1 vp if r:i7- terem so morali Bolgari razobesiti belo zastavo. Srbsko - bolgarski spor. Nespora/.umljenja med Srbijo in Bolgarijo baje vedno bolj uarašeajo. Iz poročil raznih listov pa ni nič pozitiv- nega posneti, v koliko bi znala ta ue- sporazuniljenja provzročiti resuejše konflikte. Razne evropske velevlasti bi rade videle, da bi se zaeeli balkanski zavezniki med seboj tepsti, Ker se bo je. velike dr/.ave na jugu. Srbija se oborožujc. »N. 1~>. Pr.u javlja, da je srbska vla- da vpoklicala vse eastnike in vojake, ki so bili odpuščeni po sk'epu prcinirja. udi oni so \ poklieani, ki se uahajajo na dopustu hi čijib dopust še ni potekel. V Macedoniji se nadaljujejo oboro/.eva- nja. Sovraštvo proti Bolgariji vedno bolj narašča. (irško - bolgarski spor. Ra/.ni listi bocejo vedeti, da Bolga- rija tudi od (irske ne bo imela mini. Tako sedaj poroCajo in polagajo poseb- no va/nost na vest, da je grško-bolgar- ska komisija, ki je imela doloeiti, kdo je prvi prisei v Soluu. ali Orki ali Bol- gari prekinila svoje delo. ne da bi bil'i ciosegla kak vspeb. Silistrio dobi Rumutiija. \' spravni pogodbi med Bolgariio m Rumunijo je doloceno. da dobi Ruinu- nija Sili>trijo. toda ne sine tega mesta u- trditi. temvee mora še celo podreti ob- stojeee utrdbe. - Rumiuiiia doslej še ni vsprejela pogojev, ki iill je sklenila koti- ferenca za spravo med Ruimmiio i:i Bolgarijo v P'eterburgu. Vojne izgube Bolgarov. Na podlagi uradniu konštataeij so imeli Bolgari sledeče izgube: mrtvüi: 330 častnikov, 29.711 mož: ranjenili 9=u častnikov, 52.550 mož; raziiu tega se no ve. kam ie prišlo 3193 ino/. Albanija. \'esti. ki so krožile pred casom ^ Msad paši in njegovi armadi, .so biie >il- no pretirane. Esad pasa ni odstrauil provizorične vlade v \aloui, kakor se je poročalo. Sedaj je risad paša s svo- jim vojaštvom pri Tirani. l)iavid pa- šovi vojaki zapušeaio Albanijo ter . I)odaja.io v Carigrad. Ravno tako bod'* sčasoma zapustili tudi l>ud pašovi vo- jaki za vedno Albanijo. Ogrska anektirala otok Ada- Kaleh. Pri Oršovi se nahaia \- Doua\i I1 - km dolg in 6no m sirok otok Ada Kaleli z mesteeem istega imena. Ta otok se je doslej upravljal od avstrijskih in turskih oblastnij, na splošno pa niso veljali tarn nobeni zakoni. Prebivalstvo tega otoka ne pozna ne davkov ne carine, preživ- Ijalo pa se je s poljedelstvoin ter s tui- skirn prometom. Na otoku je 1 bataljon trdnjavskega topničarstva ter pol kom- panije pešcev avstrijskega in približno ravno toliko turškega vojastva. Povelj- nik avstrijske polkompanije je sedai n.iš rojak iz Deviiia stotnik Pies. Ta otol je sklenila Ogrska anektirati in v sredo se ie podal veliki župan iz Krasso- Szöreny-ja na otok, da naznani turške- mu guvernerju sklep Ogrske. Turški gu- verner pa tega čina ni hotel vzeti na znanje, češ. da nima instrukeij od svoje vlade. Stopil je zato v zvezo s turški vlado — a obenem v neznani smeri od- potoval. Čuje se, da namerava Tureiia pro- testirati proti ane'esiji tega otoka od strani Ogrske. Zato je pričakovati, da se bo o tej zadevi razpravlialo v pn- slaniški reuniji. Posledice kritiCnih dni v Kotoru. Vojne priprave v Kotoru bodo tamos- njemu prebivalstvu ostale dolgo Casa v slabem spominu. Iz vojnih ozirov so posekali krasni hrastov gozd nad trim- taškim prelazom; tudi v obsegu viso- kega Vermača, blizu krtolskega zaliva in Krivošija so posekali mnogo drevja. Koliko je padlo |)od :;ekiro oljk, iniin- iitflnov in cenlieuih kostaniev! F'oljske ko proti tatovom in zivini napravilo, so porušili. da kamen ui ostal na kaiuenu. Podrli so tudi nmogo his. \'sled nmogo- brojuih vojaskili čet so cene ziviloni sil- no poskocilc. Treba bo velikih svot, da se Ijudstvu povzroecua skoda povnu. Izjemno stanje v Bosni odpravljenu. \ četrtek se je izjenrio stanje v lk\sni in hereegoviui odpravilo, ker je vsled piedaje Skadra velesiUun kontlikt, ki je do proglascnja izjemuega stauja v Bosni kot sosedni de/.eli Crneiiore in Srbije privedel. odstraujeu. Polifični pregled. Dr/.avni zbur. lo dvamesecnem prcsiedku je pri- čela v eetrtek poslanska zboruiea /opet svoje delo. ! redsednik se je sponuiil trajiieik' snirti grškega kralja .lurija, ki je vzbu- üila tudi v Avstriji globoko soeutje. Poteiu je bilo naznanjeuih \eč in- terpelaeij zaradi najrazličnejšili zadev. 1 osl. Kramar in u:\ ;irisi so sia- \ ili interpelaeijo gledealbanskega \'Pra- sanja. interi elacii.i v prasuic. koliko ij na tern resnice. da su .v Avslriia v\ Italija p(;gajali za ra/.dclitev Albaniie in posebno še, da li je res. da je inicla Ir.i podlagi teh pogaianj zasesti Italija iu/.- iii del Albauije in poschno \aioiio, 'm tvori kljue k .ladrauskemu inorju. 1'osl. B i a u K i n i «-c je potem ohr- nil na predsediiil¦ ,\ : vx'-.\\\\ \T.rašaii.ieiu. med K;turiu: iv . • ¦>.] '. *: uohena '.!•¦- žcla v Avstriji ni lolikn irpela vsled axstnike h'ezplodne politike kot I >.i!- maeiia. \ l>almadji ie bilo vse uiobili-- /iraiio. Nobedeu re/ervist se ni vrnil k svui: Jrn/ini. k svoiemn delu. Mnogo dijal-cA j'- zgubilo eno leto svojih štu- dii in ;il.nogo šol je zai>ruli. ker ]l i'.'im- go üiid.skihueiteljev'ze pol leta pod oro- žjem Polje je neobdehmo in imio^» kuiečkih rodbin je unicenih. \ hahnaciji vlada voiaska diktattira. P'redsednik ie opn/nri! '^ovoruika. luti se omeii na vprasuii'e. Posl. Biankini pa je nadaljeval. da ^oič!Št\-o ne razume naravnili simp.it'i J'^oslovatiON do balkauskili narodow zato da je voia.ški oblasti v Daluaeiji vse sumljivo. Stotino noštenili dr/.v- lianov ]¦: za.^ledovanili in tudi '»b-i'ic- •1Ü!; eeh; uradniki s.. kaznujejo; iiavad- ni izrazi simpatij za hrabrost balkaf»- skill narodov se sniatrajo za vcleizdai- .ktvo. (iovornik je tuito \prasal vlado. kdaj bo odpravila voiaško diktaturo \ I »almaciji, ki traja že šest meseeev. Ta- kih pritiskov ni mogoče prenasati, ako se pomisli. da se uporabljajo milijoni za Skader inzaprostost A\'navtov.Hvalez- uimoramobitikralju Nikiti. ki je oluanil Mvropi mir s tern, da je zapustil Skader. Kvropa in Avstrija morate biti livalezni jimaškemukraljučrnegore, ki je z nad- človeškim samozatajevanjem, vkljub špartauskemu sklepu njegovega naro- da: Limreti za Skader! v zadnjem tre- notkii odvrnil nevarnost evropske voi- ske in je evropske narode obvarovai nepopisnili grozot. Tu je predsednik \- tretje svaril go- vornika ter mu grozil, da mu vzaiue bc- sedo. (iovornik dalje: Kadar bodo znali avstrijski državniki vporabljati eui pravienosti tudi naprani Jugoslovanoni, bodo dali postaviti na «Balipsatzu« spo- menik kralju Nikiti, k^r Ie njemtt gre za- sluga, da ni izbruhnila najabsurdnejša vojska zaradi hirnerc Skadra. Tudi da nismo sramotuoostopili Italiji ključa do Jadranskega inoria in s tern spravili \r nevarnost našo trgovino in bodoenost na morju, gre zahvala kralju Nikiti. In je predsednik odvzel poslancu Biankiniju besedo, kar je izzvalo luid viliar na strani Jugoslovanov in eeski'i radikaleev. Besedo dobi posl. Kemctter. Kljub temu je Biankini govoril dalje. (lovorila sta oba govornika. Biankini je svo.i go- voi končal. V včerajšnji seji poslanske zborniee ccv. Nato se je prieela razp.rava o tuif* Hcm predlogti posl. Tobolke, ki zahtt- va, da bi dobivaii uradniki mesto ak- tivitetnili doklad posebno stanariuo. Galiski dezelni zbor razpuščen. Ker se ni mogel doseei v (ialieiji porazum med Poljaki in Rusiui, je cj- ar razpustil galiski deželui zboi Nove deželnozborske volitve v (ialiciii" Kakor poroea »Ciazeta l.vovska-; se bodo prieele deženozborske vt^itvj \ (ialieiji due 30. juuija. Ta dan se bodo volili kandidatje kmeekili občin. Novl galiski cesarskl namestnik. \ torek je eesar vsprejel demisijo uališkega eesarskega namestnika knezu Uobrzynski in je imendval za njegovo- ga nasleduika znauega poljskega po- skiuea grofa Korytovskega. Lahi in trializeiu. Nekov Battara pise \- rimsUj reviii Rassegna» tudi o trializnm in vidi sc- \cda edino slovansko ue\arnost. Nj.i- ei so že vsi veseli, ecš, vidite sedaj, tu.¦ di Labi so uvideli. da trializem ni dru- ^cga kot protilaška in protineinska zver.Nemški listi pozdravljajo ta članek / r.idostio in [>ozivliajo na ^kupiio d^lo 1'M'oti Slovauom: Mi smo Ie rado\ euiii, ..li M) Lain /e pozabili na razbite bue-.* \ Inomostu in (iradeu. Nemci bi groziu/ radi imeli l.ahe za svoje konjieke. a mi- ^liiiio, da bodo Italiiaui toliko pankiui, Ua se bodo tega otresli. Ruski ear se poda v Bcrolin. Iviiski car se odpelje p<> do^edaniiii tii^pozieijali due Ji'. I. m. i/ 1 :eterburit.i ^ Berolin. Neredi \ Pekitigu. \ l-'ekingu so proglasili ob-.\lM) -Kiiiie. ker >d p";š|i va sk\l nei ; /.aroii .«>¦<>ti Janšikaiu. \retirali so \ee o> o ! ^ k i !) o m i^ došlo našemu upra\ ništ\ n. Proi. i-'ov'sie namesto po^ebnib ozuanil svoie •rrr\x _>u K. Mvala! Domače in razne uesli. Srurtna kosa. \ torek lHjpoludne je umrla gospa Terezija Pavšie, roj Kolenc, soproga bivšega lastnika kavar- ue na trgu Starega s\-. Antona. ki ie umrl pred pctimi meseei. Pogreb ie bi! v eetrtek iiopoludue N. p. v m.! Neinska mularija postitja v < ioriei vedno bolj ueznosna, kakor nam pišejo iz mesta. 1-osibno okoli dr/.avnega ko- lodvora je veasi baje tak liinderlutn- derski dirudaj, da gre vse po zraku. li irkoliui, ki so privandrali s trebuliom za kruhom iz severa doli. se prav uič ne znajo vesti. Sram jib ni kar nie in za-ininiimrSctaleikir/ejajezike in delajo opazke, da je že Skandal. I )obro bi bilo, ako bi strogi gospod Wieser v tern ozi- ru dal kak plodonosen ukrep, kajti H smrkavei prekašajo svoje laške tovari- še preeej dalee. Laška mularija igra svoj »pandolo« in da si-eer še preeej mir, a tieiiiški pobiči tako radi vbero kako »umetno« proti setalcem. Sieer kdo ve, ali ue tiči tudi v tern kak koseek glaso- vite germanske kulture, ki se ravno te dni tako bujno razevita. Marsikajj lepega bi lahko ukrenil uaš goriški magistrat, ki je tako vn?t za lepoto in estetiko, kakor je to poka- zala izgubljena pravda, katero smo pred kratkim omeniti. Na goriških mest- nib ulicah je toliko smeti, popirja, gno- ja, pomarančnih lupin itd., da bi bilo po- treba eukrat to nesnago pošteno poee- diti. Sedaj prihajajo razni tujci od se- vera v Qorieo, a zalibog se tudi na- vadno hitro pobero dalje, kajti o tistill rožicah in krasotah, o katerih tupatarn kdo pisuri, seveda ni duha ne sluha. Prevzvišeni knezonadškof dr. Fran- mladinskih napravali, o tclesni vzjjo.m itd. IstoCasno jc pa mlaUina \ (Iradai poka/ala prakticno svoje vcliko zani- manje za take stvari in jc prav pridno sodelovala na obrambeneiuu delu tci razbijaia po katoliških :sr!avah. Heil! Zborovanje benediktinskih opatov, hue 14. t. in. so je vrsilo v Riuui zborovanje henediktinskili opatov, ki so se zhrali. da so določili nainestnika za obolck'K'a ^cMierala. Novi koadjuior cum nire siiccessionis je dosedanji opat v Maria-Laach ob keni. /branili je bilo okoli oseindeset opatov. Drobtinice. Malarija se siri na Dunajti kakoi poročajo dunajski listi. Xe \ eč easa so zasledovali znake te bolezni, a nikdo Mi mislil, da bi bila prava malarija, ki di- via uavadno \- moeviniatih kiaiih. Raz- nasa tn bolezoii pa ueka musica. katco so v zadnjem času zaslcdili ob Ponavi. kjer itna reka miren tok in plitev brcL. Pole^ dniirih nadlog imajo Puiiaicanie tedai še zavest. da ie malarija bližje kot so mislili. Rimski z.upaii Kniest Nathan jc v seii občinske^a odbora v četrtek iia- znanil. da nainerava odstopiri. ker mit baie zdravstvcuo stanie no dopusca vtv izvrsevati naporr.cga zupanskega dela. Veliki štrr A na Ruskem. Y Peter- burgu in v Moskvi so se razvili prav ogrotnni straiki. Y Peterburgu je strai- kalo v zadnjem Crasu nad lOu.itno delav- cev in nidi v Moskvi je bil strujk zelo cbsezen. Junaški pikolo. Bodensko jezoro je bilo zadnie dni, kakor poroeaio listi, ze- lo razburkano in razdiviano, ker ie pi- hal nevaren zahodni veter. Yec oseb je pri tej priliki vtonilo, mnogo čolnov se je potrlo in potopilo. Y Bremencu ob ie- zeru ie nekega dne bilo zopet več oseb \' nevarnosti. Nikdo se ni upal na raz- burkane valove. kar se je poiavil mlad fant kakih 16 let, in pogumnc rešil tri osebe iz razpenienih valov. Mladi reši- telj je pnprost natakarski ueenec v ko- lodvorski restavraeiji v Bregencu. Atoški menihi ponujaio grskemu kralju plašč in krono bicantinskih ce- sarjev. Menihi gore Atos nameravajo odposlati v Atene plašč in krono bican- linskih cesariev. in sicer povodom kr-j- nania novega grškega kra'ja Konstami- na. DragOcene relikvije se hranijo v Lavraškem samostanu. Plašč, ki ie ves zlat tehta IS ok (1 oka 123 dkg\ krona ima polno biserov. Mogoče da postane ta krona. odslei krona grškn kraliev. Kuria kolera je nevarna tudi za lju- di. Dolgo so mislili zdravniki. da kuria kolera nima za eloveka prav ncbenih posledic. Pognalo pa se je v novejšem času. da so meso in jajca škodljiva. Tu- di kiihana jaici bolnih kokoši so večkrat nevarna. Ker v Furlaniji kuria kolera vlada že dolgo, je ta stvar za na.s pre- eej velike važnosti. Gospodarsko. Cena žive živine na graškem trgu. Yoli 49— 54 kron za 50 kg, pitane kravc 37-43 K, biki 36-48 K. Prodalo se ie 15. maja 419 komadov, med temi v Trst ravno ion, \- Nemčijo pa 7 glav. AH sine posekati lastnik zcniljiščn veje in Korenine tujih dreves, ki sejjajo na njcgox svet? Pa. to sine storiti, kaj- ti L 4JJ. obenega dr/avtiega /akonika pr.i\i: "\sak zemljiški lastnik sine ko- renine tujega drexesa i/.ruti iz s\'oiega sveta in veje, ki vise nad uiegovo srač- nino, odre/ati ali pa drugaee uporab- ljati.u Zakaj peša ovqereja na Bouškem? \ C'lanku >/i\ inoreja na (loriškeuiu v siev. 35 / due t). t. m. me je /raven drugega poscbuo zanimal ta-le odsta- vek: ' Najbolje pada šte\ i!o ovac na Bovskcm. 7533 glav ovac je se; od leta ll>00 do ll>10 numj 25\2. Značiluo ie. da so naši planiuski kraii, ki najbolje nazadujejo.u - In kai ie krivo tega? Mar.sikdo se bode uevevuo iH>smeho\-al. če mil povetu, da prog n a u e k o z e i z g a u j a i o tudi o \' c e /. u a s i li p 1 a n i ii. Misliti bi si bilo. da je uioralo sievilo ovac uarasti ,da bi ta uarašč-ij nadomesiil izgubo koza. l:'a ni tako. inarveč ie statistično dokazano. da od nstega časa. odkar ie začelo iiolitično oblastvo 7. vso silo /atirati kozjercio, krei se tudi stevilo ovac od leta do leta tako zuattio, da so nekatcre planiue u.i Bovskem z.e p r a z n e ostale in da je na :iiih popolnoma zamrlo plansarstx o. Jaz poznam posebno dobro razmere '^ loški zupaniji in zato hoceni v prvi \r- sti o njili govoriti. A vec ali main so >1. plaušarske in tudi kmetiiske razmere sploli po vsem Bovškem enake. Kar vc- lja torej za losko župauiio, to velia pri- bližno tudi za vsc druge zupanije na Bovskem. Y loski županiji so tri skupue pU>- i:ine: K o r i t n i c a. (zasebua \i\(i ovac in dobivali so po 9n stotov izbornega sira in po 40 stotov skute; sedaj pasejo Ie še po 300 ali kai malega več ovac. ki dajejo po 19 do 20 stotov sira in S st. skute. Sledniič se ie v Mo- zenci paslo poprej po 150 koza in po 200 ovac in pridelka je bilo na leto po 20 stotov sira in 9 stotov skute, dočim ni sedaj ni koza, ni ovac več na tej pla- nini, ki ie popolnoma osiročena. Fotemtakem so redili Ložani v po- prejšnji dobi vsega skupai po 700 koza in 1000 ovac in so pridelavali po 166 stotov v kupčiji jako dobroglasnega si- ra ;n po 77 stotov slastne. pikantn? skutt, ko rede sedaj še 7, reci s e d e m koza v hlevu in vsega skupaj 440 ovac; množina pridelka pa je padla skoro na ničlo. Zakaj? Yzrok tiči v tem, da ie na vsaki planini samo nekoliko pašnika, na katerem se lahko varno pasejo ovce, dočim so v zvezi s planinami ogromni obsegi takih pasnikov. ki so samo ko- zam pristsjpni in ki se sploh ne dajo ni- kakor drugaee izkorisčati, kakor s ko- zjo pašo. Pa bi se tain kedaj gozdovi zarodili ali meje /.»irasie. to je popol- noma izkljuceuo. Ce so na takih plani- nah koze združene / ovcami, namolze se zadosti nileka. da se izplača pkci- sarsko delo; brez ko/a pa si ni niti mi- sliti luistli planin, ker zgolj oveje nileko, kolikor se ga lahko namolze na katcri- koli loski in skoro bi rekel, sploh bov- skih plauiu, ue zadosča za količkaj hva- le/no plansarsko obrtovanje. (Kouec prih.) LOTHRUSKK ^TEVILKE. (iradec .... 2, 72, 43. 4>s. (,. Priporoca se. pod novim vodstvom. na novo urejcui hotel »Pri Zlateni Je- lenu . Cbso potrebuje nevesta? Doto! Lepoopravo! To dobi v denarju že po 2 ietih z nialimi inesečnimi vplačili, ako pristopi k društvu „Mädchenhort", j. ki je v minolem letu izplačalo 73o cla- nicam 6o2.400 K. Vsaka članica je vpla- čala približno 2 (>4 K in j e d o b i 1 a z a to o Ü 0 K v denarju. ter se obrestuje 124 <$. I brez določeue starostue Vsprejem I mejc" '^rez razlike \er°- j izpovedanja, Drez zdrav- \ niskega spričevala. ..Mädchenhort". Prvo spiošno človeko- Ijubno riruštvo za opremo zamožnih deklet, Dunaj. I. Franz Josefskai 43. Predsednik: Prior Rudolf grof Mels-Colloredo. VpiaCevalnica: Virgil Lussin. Gor tea. ulna Aseoli stvv. ?. Sprejmejo se zastopniki pod ugodnimi pogoji. j Štev. 2244 H Razgias. Naznanja se, da javna dražba zastavil I. čelrtletja, t. j. uiesecev jannarjB, februorja in marcs 1912 začne v poned., 9. junija 1913, ter se bo - nadaljevala naslednje delavnike in sicer cetrtke in po- nedeljke od 9. ure zjutraj do 1. popoludne. Dne l!.. 14., 18.. 21 in 25. marca bodo od 10. do 12. ure predpoludne v dražbeni dvorani na OKrled si. občinstvu dragocena zastavila. ki se prodajo na naslednji dražbi. V G o r ici. 5. maja 1913. 0d ravnataljstva zastavljalnice. Kupujie samo dvokolesa i „ALTENA", francoske vrste ki so najtrpežnejši \ in naj boljši boclisi za na. I vadno rabo ali za dirkev si vat ii i stro jiOrii-'inal „Victoria" so naipraktičnejši za vsako hišo. Isti služijo rx vsakovrslno ši- vanjf in štikanjo (vczpnje). Stroj tcčc brezšumno in j