ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA RAZVOJ MARIBORSKE MESTNE VEDUTE JOŽE CURK Mesta kot voizlišča človeške dejavnosti, iz- trgane iz neposredne aigrarne odvisnosti po- deželja, so bila vse do sredine XIX. stoletja s^klenjeaie urbanistične enote, ki jih je šele novejša doba raizbila s tem, da je izločila meščansk;e hiše iz zaključenega urbanistič- nega ansambla ter jih individualno osamo- svojila. Z nastankom in razvojem sodobnega prometa predvsem železnice ter z začetki industrializacije se je začelo nekontrolirano razraščanje predmestij, nekdanja strnjena mestna podoba se je razblinila, mesta so zgu- bila svojo enovitost ter se spremenila v širo- ko razpredene naselitvene organizme, ki so 1 eriferijo z zelenilom odrinili daleč od mest- nih središč. Stara jasna ločnica med mestom in podeželjem, ki jo je navaduo predstav- ljalo mestno obzidje, je izginila in z njo je razpadel tudi stoletni okvir mestnih vedut, ki jih je delal cesto slikovite in včasih kar romantične. Mesta so bila sicer jasno in ostro ločena od podeželskega okolja, vendar z njim tesneje povezana kakor danes, saj so bila manjša, vizualno dojeanljivejša iji predvsem prilagojena naraMiemu okolju s linim po- sluhom za njegovo organsko zraščenost. Me- sta talkrat še niso stremela po nadvladi po- krajine, ampak so se ji prilagajala, jo pod- zavestno dopolnjevala. V tej podzavestiiosti leži čar slučajnega, enkratnega, kar je zna- čilno za vsa stara mesta, jih individ lalizira ter dela mikavna. Stara mesta imajo histo- rično pogojena svojstva, ki nas kljub moder- nemu času privleičijo, ker nam razodevajo krajevni značaj kot skupek vseh vzročnih konvergent, ki sta jih pogojila prosUr in čas. Iskanje notranje podol>e naselja je spra- ševanje po njegovi usodi in generacijah, ki so usodo nosile, je tipanje po mejah oblike in vsebine, ki se v njej najbolj skladno izra- žata, je iskanje virov podzavestnega ustvar- janja, pogojenega v zahtevah in ciljih vsak- danje nujnosti. V crescendu starih mestnih streh od pritličnih stavb do ponosnih zvoni- kov je mnogo elementarnega in nekaj telur- skega je ujetega v sencah neizravnanih plo- skev njihovih zidov. Tukaj še pripeva skozi človeško delo naturnost, ki oplaja njegove storitve in jih prepleta z vsemi atributi svoje obstojnosti, dajajoče starim mestnim prede- lom mnogo več človeške topline, kot jih pre- morejo moderne, racionalno komponirane, od narave in domačnosti odtrgane urbanistične koncepcije. Ko so nastajala naša mesta, je bil človek še močno privezan na zemljo, kar tudi v svoji meščanski arhitekturi ni mogel skriti. Življenjski interesi meščana so še vedno za- jemali tudi polja in njive okoli mestnega obzidja ter gozdove po bližnjih gričih, ki so mu dajali življenjsko osnovo ter mu po- magali premagoivati nastopajoče gospodar- ske krize. To dvojno življenje meščana se je kazalo tudi v delitvi njegove hiše na stano- vanjski in gospodarski del, ležeča na obeh konceh dolgih ozkih mestnih parcel, značil- nih za naša mesta, kjer so hoteli vsi intere- senti imeti svoje delavnice in prodajalne ne- posredno na tržni ulici oziroma pozneje na trgu. Tak način meščanovega življenja se je seveda preko oblike parcel kazal tudi v or- ganizaciji mestnega tlorisa, katerega zazida- nost se je zmanjševala od trga proti obodu, zasedenem navadno od zemljiškega gospoda, cerkve, plemstva in Judov. Parcelacija obrti se je razvila šele v poznejšem srednjem veku, ko so se razvile ulice, medtem ko je trg ostal slejkoprej središče trgovine in sejmov. Ob- zidje je prvotno predstavljalo samo strate- ško, pozneje tudi obrandjno nujnost; mestna hiša pa je sčasoma postala sindx>l mestne svolwde in samouprave. Tako so .se mesta v teku srednjega veka razvila iz trgovsko- prometnih in obrambnih žarišč v upravna in reprezentančno-simbolična središča druž- beno organiziranih ljudskih skupin ter kul- turna središča širših, geografsko ali etnično zaokroženih ozemelj. Kulturna vsebina nekega mesta se navadno javlja že v njegovem realnem pojavu, v po- dobi, v kateri se nam kaže danes po preteku stoletij. Če si ogledamo Maribor v okviru razvojne tipike srednjeevropskih alpskih mest, lahko rečemo, da je šolski primer okoli trga nastalega urbanističnega organizma, ki je dobil kasneje svojo obrambno opravičlji- vo pravokotno lupino in s tem za stoletja določeno obliko svoje življenjsike pozomice. To pozornico je meščan dopolnjeval s stav- bami, s katerimi je nehote izražal svojo socialno-družbeno organizacijo in duhovno orientacijo. Z njimi je mestu podelil tako izrazito fiziognomijo, da je ostala veljavna skozi stoletja in jo šele polpretekla in mo- derna doba z novimi ideali gospodarskega, prometnega in gradbenega življenja polago- ma spreminjata. Pri Mariboru se ta fiziogiioinija kaže v gosto zazidani mreži pravokotno se sekajo- čih ulic in trgov, obdanih od meščanskih trgovskih in obrtnih hiš, ki se vzpenjajo po dravskih terasah od Pristana do Slovenske 145 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ulice ter v obzidju, ki je sicer danes v glav- nem odstranjeno, katerega poteze pa se jasno čutijo V tlorisu ali aerogosnetku mesta. Crescendo mestnih streli poudarjajo posa- mezni spomeniki kot izreizi socialnega in duhovnega miljeja meščana. Z njimi je mest- na veduta dobila tiste arhitektonske poudar- ke, ki se jim meščan ni rad odrekel, ker so vidno prezentirali vlogo mesta v obdaja- joči ga pokrajini. Ti elementi so: mestni grad kot izraz fevdalnega družbenega reda, mesrtna hiša kot izraz meščanske samoza- vesti in simbol mesitne samouprave ter farna cerkev kot sedež cerkvene gosposke. Značilna je vloga teh treh elementov v okviru mest- nega organizma: grad je pomaknjen v severo- vzhodni mestni ogel, kjer mu je določena važna strateško-obrambna naloga, mestna hiša stoji na trgu, katerega s svojo pojavo reprezentančno obvladuje, farna cerkev pa je umaknjena pred tržnim hrupom na stran- ski položaj, kjer je skupaj z drugimi cerkve- nimi poslopji (župniščem. kaplanijo, mež- narijo, pokopališčem, gospodarskimi poslopji itd.) zavzemala severozabodni mestni predel. Glavno mestno veduto nudi pogled z juga. Do XIX. stol. sta to veduto zaključevala na zahodu minoritski samostan in na vzhodu mestni grad, obvladovali pa sta jo farna cerkev in mestna hiša. Tako je ostalo, do- kler se niso začele nekontrolirano razvijati predmestne naselbine, ki so uničile idiliko neposredne mestne okolice, in dokler ni zra- stel novi most, ki je staro mesto enostavno odrezal od sodobnega življenja ter uveljavil v mestni veduti popolnoma nove kompozi- cijske elemente. Seveda se je mestna veduta spreminjala tudi že preje, vendar samo delo- ma, saj je Maribor le polagoma zamenjaval srednjeveške oblike z oblikami baroka in klasicizma ter XIX. stol.', a pri tem obdržal prvotni koncept, tako da je v bistvu še vedno srednjeveško mesto, ki se je le obleklo v so- dobnejša oblačila. Iz gotske dobe so se nam ohranili farna cerkev, grad, Zički dvor, mino- ritski samostan in sinagoga, iz renesančne rotovž, iz baročne grajske afkade in stop- nišče, Alojzij eva cerkev, kužno znamenje^ Breunerjeva palača in Vetrinjski dvorec, iz klasicizma in bidermajerja hiša na Slom- škovem trgu št. 4, stavba sedanje Umetnost- ne galerije, mnogo portalov in večina (sedaj predelanih) fasad, doba historičnih slogov je ustvarila gledališče s kazinom, škofijsko pa- lačo, palačo KIB (preje Mestne hranilnice), pošto, secesija Majerjevo hišo in Veliko ka- varno, moderna doba pa več stavb na Glav- nem trgu ter bančno palačo v Gosposk;i ulici. Ce gradbeni razvoj Maribora na kratko označimo, lahko rečemo: Srednji vek mu je dal osnovo s tem, da je razporedil stavbne enote ob pravokotno se selcajočih, mrežasto položenih ulicah in trgih in ga je obdal z obzidjem, ki mu je za stoletja dajalo velja- ven zunanji izraz. Pozna gotika je ustvarila najstarejše ohranjene zidane hiše v mestu. Renesansa in barok sta razširila mestno je- dro z zazidavo obrobnih delov, pozni barok in klaisicizem z bidermajerjem pa sta mu dala harmonično, ansambkko interpretirano lice, ki je dočakalo sredino XIX. stol. Takrat se je začela perioda gradenj in prezidav, ki ni več ločila, kaj je lepo in gradbeno opra- vičeno. Stoletna uiglašenost mesta je začela plabneti, pojavljale so se »moderne«: izlož- bene fasade, nove gradnje so se individuali- zirale brez obzirnosti do neposredne okolice in mesto se je obdalo z brezoblično gmoto predmestij, ki so mu vzela njegovo nekdanjo arhitektonsko jasnost. O zgodovinskem razvoju zunanje in no- tranje podobe Maribora imamo sorazmerno malo prič. Starejši opisi mesta so nenazomi, slike dostikrat nejasne, šablonizirane ali sa- movoljne, zaradi česar nam mestna podoba ostaja vedno nekoliko nejasna. Kljub temu pa poskušajmo vendarle rekonstruirati sred- njeveško podobo Maribora, da nam bo slu- žila kot osnova za nadaljnja izvajanja. Posredno se Maribor prvič omenja 1. 1147, ko je govor o gradu Gornjem Mariboru, čigar označba predpostavlja Spoidinji Maribor, to- rej naselbino, ki se je razvila morda že v XI. stol. na mestu ugodnega prehoda preko Drave. V drugi polovici XII. stol. je Mari- bor za gotovo trg (1. 1181 se omenja kot oppi- duni) v prvi polovici XIII. stoletja pa mesto. Prvotni odprti trg se je razvil na dravski terasi nad mostom. Sedanja Koroška cesta je tvorila njegovo os, ki so jo obstopale pre- proste, gotovo lesene tržne hiše, medtem ko je farna cerkev s prosto razvitim ovalnim pokopališčem stala severno od njega. Ko je Oljua slika v LA v Gradcu, avtografija v litografskein pretisku iz 1. lSrv'> ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Mariljor postal mesto, jc dobil obzidje rom- baste oblike, ki pa mu je bilo vedno nekoli- ko preohlapno, saj ga nikoli ni povsem na- polnil; zaradi ugodne prometne situacije je bil zazidan le njegov vzhodni del z ghetom, medtem ko je ostal iseverozaihodni del skoraj povsem prost. Prvotni Maribor sta torej tvorili dve vrsti hiš, postavljenih navpično na smer lijakaste tržne ceste, na katere razširjenem vzhodnem delu je dominiral rotovž. KJasneje, ko so se razvile posamezne ulice, se je mestni orga- nizem razširil, vendar je ostal njegov glavni urbanistični element še vedno trg, v katerem so bile vse njegove funkcije trdno zasidrane. Obstopale so ga adirane hiše s strmimi čeli, ki jih je renesansa nadomestila s kontinui- teto ravno zaključenih fasad s kapmi. Dina- miko je nadomestila statičnost, ki ji je šele barok dal individualnejše oblike. Bidermajer — kot slog drobnega meščanstva — je ustva- ril vrsto nezahtevnih toda prijetnih hiš, ki so s svojo skladnostjo harmonično izpopol- nile mestno podobo, medtem ko se s histo- ričnimi slogi začenja razkroj oibčutka za urbanistično skupnost, za višjo celoto mestne podobe. Ker so slike Maribora stare največ 300 let, je tudi podoba mesta, ki nam ga kažejo, že podoba zaokroženega, zrelega naselja, ka- • tereiga organizem sicer ne miruje, ker ga živ- ljenjske potrebe stalno spreminjajo, je pa že trdno določen. Na vseh slikah mesta je jasna osnovna sestava gradbene podobe starega Maribora, ki jo tvorijo reka, obzidje z mest- nim pomerijem in južni obronki Slovenskih goric kot razgibana folija, katere os tvori vertikalna dominanta farnega zvonika. 1. Najstarejša slika Maribora visi v Po- krajinsikem muzeju v Mariboru ter nam kaže pogled s severozahoda na gornji grad, mesto in spodnji grad, ki ima že vse 4 ogelne stol- piče, nima pa še galerij niti prizidane Lore- tanske kapele. Slika podolžnega pravokot- nega formata je o. pl. ter je nastala v drugi četrtini XVII. stol. Kaže nam severozahodni jnestni ogel z odprtim okroglim stolpom, obzidjem, nizkim predzidjem in jarkom z varovalnim plotom. Obzidje inm ozke cine ter dve vrsti strelnic (zgoraj pokončne pra- vokotne, spodaj ključaste oblike), predzidje pa samo cine. Hišasta mestna vrata z mo- stom db skrajnem desnem robu slike pred- stavljajo mogoče Koroška vrata, verjetneje pa bolj severno ležeča, samo pešcem name- njena manjša izpadna vrata. Nad nizkimi meščanskimi strehajni, ki se kažejo izza ob- zidja, se dviga visoko strmo čelo z okroglo lino. To je farna cerkev, katere prizmatični zvonik še pokriva originalna ranobaročna čebulasta streha iz 1. 1624, ko ga je zgradil Paolo della Porta de Riva. Visoka dvonad- stropna stavba med cerkvijo in vrati je ne- določljiva, a je najverjetneje staro župnišče, ki je bilo podrto leta 1890. V levi polovici slike so vidni gornji grad s pristavo in šem- petrska cerkev. Zanimivo je, da je eden od 4 baikrorezov iz Vischerjeve Topographie zvesta kopija te slike. 2. Nekaj desetletij jnlajša je oljna slika v LA v Gradcu, katere avtografija v litograf- skem pretisku iz 1. 1876 (risal K. Haas, iz- dalo Zgodovinsko društvo Štajerske) se hra- ]ii v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Slika iz ca. 1. 1670 naan kaže pogled na mesto z juga ter je za mestno topografijo gotovo najpomembnejši dokument XVII. stol., saj nam izredno nazorno in tudi dovolj kritično podaja mestno podobo pred barokizacijo. Mesto leži pred nami kot na dlani ter nam kaže enako osnovno urbanistično sestavo kot danes. Do njega vodi nizek, lesen most, či- gar mostišče brani taibor, prvo tretjino pa zapira pritlična mitnica, pokrita s sedlasto streho. Mesto oklepa obzidje, ki je gotovo najvažnejši oblikovalec njegove podobe. Sodni stolp je za etažo nižji, ima ovalno zaključena vrata proti Pristanu, tri topovske strelne line ter stožčasto streho. Zaporni zid povezuje opisani stolp z renesančno bastijo, danes imenovano »Benetke«, katere ploščad je takrat nosila še leseno etažo. Južno mestno obzidje teče do minoritskega samostana, ta- krat enonadstropne, dvojne, 8-osne stavbe, preskoči na kurtinasti Žički dvor, se nada- ljuje do »splavarskih« vrat zidnega tipa z etažo in mašikuli, teče skozi nadstropno stavbo do »mesarskih« vrat preprostega zid- nega tipa, nato skozi dve nadstropni stavbi, mimo Dravskih vrat hišastega tipa in po- novno skozi hadstropno stavbo, se močno vlomi, obstopa strmo teraso, poteka skozi si- Vativna slika iz Nazarij iz 1. 1680 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO iiagogo ter se zaključuje pri Judovskem stol- pu, pokritem s šotorasto streho. Ta stolp veže z bastijo, danes imenovano Vodni stolp, zid, katerega nosijo štirje razbremenilni loki. Vzhodno obzidje, na katerega se nasla- njajo hiše Vetrinjske ulice z dvoriščnimi trakti, predirata zidna vrata s cinasto krono severno od Judovskega stolpa ter hišasta Craška vrata z barbakanoni in dvižnim nio- sloim. V severovzhodnem oglu mesta stoji mestni grad, ki že ima vse štiri ogelne stol- piče, Toretansko kapelo, južno fasado s če- lom, podobnim tistemu na kapeli ter zahodno galerijo s posebno pultasto streho in stop- niščnim stolpom; nima pa še nobenih uprav- nih poslopij okoli zunanjega dvorišča niti tkim. »Stanovanjskega« stolpa. Severno ob- zidje, na katerega ni naslonjena nobena me- ščanska zgradba, je posebno zaščiteno, saj ga varujejo kar trije večji in en manjši pri- zmatičen stolp ter polkrožna šala. Vsi trije večji stolpi imajo vrata v pritličju ter dve okni v nadstropju, pokrivajo pa jih pirami- daste strehe. Zabodno obzidje ima v sever- nem ogalu šalo, na prvi tretjini podolžno pritlično stavbo s sedlas-to streho, na drugi tretjini hišasta Koroška vrata z bastijo in mostom, končuje pa se ob Sadnem stolpu. Vzhodno in zahodno obzidje spremljata ši- roka jarka, po katerih dnesu tečeta potoka. Mestni predel med južnim obzidjem in Dravo, danes imenovan Pristan, je še skoraj nezazidan. V njem stoji le nekaj lesenih in dve zidani stavbi levo ter nekaj manjših in dve večji zidani stavbi, od katerih eno pod- pirajo trije oporniki, desno mostišča. V osi samega mesta stoji farna cerkev, ka- tere zvonik se zaključuje z dvojno strešico in majhno čebulo, torej z zaključkom, kate- rega je dobil po požarih 1. 1648 in 1650. Cerkev obdaja ovalno obzidano pokopališče, na katerega vodita z juga dva vhoda. Pred cerkveno fasado stoji enonadstropno župni- šče, ki je z lokom povezano s cerkvijo ter obdano z velikim pravokotnim obzidanim arealom, v katerem stoje razna gospodarska poslopja in hlevi. Severozahodni del mesta je redko zazidan z majhnimi pritličnimi stavbami, med kate- rimi izstopa le nadstropna hiša z dvema bifornima oknoma ali arkadami ob današnji Orožnovi ulici, imenovana »črna kasaima«. Severovzhodni del mesta tvorijo zazidane Slovenska, Barvarska in deloma Gosposka ulica ter Grajski trg. Hiše so večinoma pri- tlične. Na mestu današnje kavarne Astoria jo še nezazidano, s cinastim zidom obdano zunanje grajsko dvorišče. Mestni predel severno od Koroške ceste in Glavnega trga kaže vzdolž obeb nadstropne, večinoma triosne hiše, le na mestu današnje restavracije Koper visokQ cinasto zidovje. Nekatere hiše na Glavnem trgu imajo lesene lope, tiste med Lekarniško in Stolno ulico pa srednjeveška trikotna čela. Rotovž krasijo štiri dekorativna čela z okuli, čebulasto ostrešeni stolpiček in balkon. Dvonadstropna stavba zahodno od njega ima cinasto zaklju- čeno streho, ki se preko naslednje hiše po- ševno spusti do ozike Lekarniške ulice. Stavbi vzhodno od rotovža imata močna rizalita in lopi. Na začetku Gosposke uHce je vodnjak s kovano havbo zvonaste oblike. Proti vzho- du je trg zapirala dvonadstropna cinasta stavba — po vsem sodeč pogorišče — ter obzidani in deloma zazidani areal nadstrop- nega Tattenbachovega dvorca. Stavbe vzdolž Gosposke, Vetrinjske, Jurčičeve, Tkalske in drugih ulic so običajnega meščanskega tipa, od katerih ima tista na ogalu Jurčičeve in Vetrinjske ulice visoko streho z dvema lina- ma. Sedanja Židovslka ulica je vodila do že omenjenih zidnih mestnih vrat severno od Judovskega stolpa. ■ Mestni predel južno od črte Koroška cesta — Glavni trg—Židovska ulica je bil najgo- steje zazidan. Na zahodu sta ga obvladovala minoritsiki samostan in Zički dvor s svojimi glavnimi in stranskimi poslopji. Oba sta bila ononadstropna. Pravilno orientirana minorit- ska cerkev je imela čebulasto pokrit strešni stolpič. Od tod proti vzhodu vse do Dravske ulice sledijo nadstropne meščanske hiše, med katerimi sta dve cinasto zaključeni poslopji- pogorišči ter tri s trikotnimi čeli ob Spla- varski ulici. Poslopja ob južni stranici Glav- nega trga visoko izstopajo, ker stoje na te- rasi nad Dravsko in Vojašniško ulico. Sku- pina stavb vzhodna od Dravske ulice je pre- cej nejasna in deloma skrita za obzidjem. Tu je treba omeniti le sinagogo s tremi stop- ničastimi oporniki in nekakim okroglim ob- zidnim stolpom ter Judovski stolp. Na sploš- no je o organizaciji mesta moč dejati, da Vischerjev bakrorez iz let 1681—1685 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ima iste ulične poteze kot danes, redko za- zidan severovzhodni predel, večino hiš s po- dolžninii in le nekaj s trikotnimi čeli ter precej pogorišč, za kar lahko smatramo vse ali vsaj skoraj vse cinaste stavbe brez streh. Poglejmo še neposredno mestno okolico. V Koroškem predmestju stoji osem pritličnih siavb, od katerih so tri raztresene med nji- vami odnosno ograjenimi vrtovi, štiri pa se drže deloma skupaj ter tvorijo današnjo za- hodno stranico Vodnikovega trga. V Gra- škem predmestju je treba omeniti kapucin- sko cerkev brez zvonika, Ulrikovo cerkev s fasadnim zvonikom, ovalnim obzidanim pokopališčem in nadstropno cerkveno hišo in nekoliko dalje ob cesti stebrasto znamenje ter večjo nadstropno staVbo, obdano z oval- nim plotom v smeri današnjega glavnega kolodvora. Na gričevju severno od mesta stoji grad, dalje proti severozahodu pa cer- kev sv. Urbana. 3. Zaradi nazornosti opisane mestne po- dobe se pri drugih slikah iz XVII. stol. ni treba ustavljati več kot toliko, da ugotovimo razlike med njimi, ki pa so večinoma rezultat netočnosti njihovih avtorjev. Zato lahko mestno veduto v knjigi »Salzburgische Chro- nik« Duckherja von Haslau iz 1. 1666 pre- skočimo in preidemo kar k votivnima sli- kama iz Ruš in Nazarij, ki sta nastali leta 1680 in 1681. 4. Nazarska slika nam nudi južni pogled na mesto, le da je gledišče nekoliko nižje kot pri sliki št. 2. Pri mostu je vidno zidano mostišče. Sodni stolp je brez strehe, sicer ima enako obrnjena vrata in tri strelne line. Pri- tlični minoritski samostan je premajhen. Splavarska vrata so stolpasta z mašikuli. Ostali potek obzidja je enalk. Dravska vrata so hišasta z mašikulom. Slede tri hiše, nato zagib obzidja vzdolž terase do sinagoge s pri- zidanim, čebulasto ostrešenim stolpom in Ju- dovski stolp s šotorasto streho. Vodni stolp s paličastim zidcem ima značilno klinasto obliko. Obzidje pokriva opečna streha. V Pristanu je levo od mostu devet večinoma lesenih in pritličnih hišic, desno pa pet ve- činoma zidanih. Nadstropno hišo obteka le- sen mostovž. Graška vrata pokriva cinasti plato. Zahodno od mestnega gradu s pet stolpiči že stoji »stanovanjski« stolp, drugih upravnih zigradb pa še ni. Ob severnem obzidju sta vidna dva stolpa s šotorastima strehama in s po dvema linama. Ob zahod- nem obzidju je zopet pritlična stavba, katere funkcija ni jasna. Lepo so vidne vse ulice, ki povezujejo Koroško cesto in Glavni trg s Pristanom ter začenjajo s prehodnimi Idki. Iz gmote pritličnih in nadstropnih meščan- skih hiš izstopa farna cerkev z župniščem in povezujočim ju lokom, minoriti s čebu- lasto ostrešnim stolpičem nad ^/s presbiteri- jem, rotovž s tremi čeli z okuli in stolpičem, cinasto zaključeni poslopji zraven njega in čebulasto ostrešeni stolpič špitalske cerkvice sv. Duha. V okolici mesta so vidni: na vzhodu ka- pucini s prav nizkim stolpičem in obzidanim vrtom ter Ulrikova cerkev z nadstropno cer- kveno hišo, na severu pod Piramido in Stol- nim hribom grajski pristavi, pod Kalvarijo Račji dvor z dvema manjšima poslopjema, na vrhovih ctmenjenih gričev grad, stebrasto znamenje in kapela, na zahodu pa manjša hiša z latastim plotom ob sedanji Koroški cesti. 5. Ruška slika je skoraj enaka prejšnji, le da ima gledišče še niže in je zato manj jasna. Risba neznanega Šlezijca iz leta 1712 149 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Medtem ko je bil na prejšnji sliki severoza- hodni del preklali, je na tej okrogel. Mino- ritski samostan je za spoznanje večji, iz mase meščanskih hiš pa poleg naštetih iz- stopa tudi stavba s tremi trikotnimi čeli za- hodno od Splavarske uHce. V okolici mesta sta prikazana le hišica ob Koroški cesti in večje nadstropno poslopje v smeri sedanjega glavnega kolodvora. 6. Od štirih Vischerjevih bakrorezov pri- haja za nas v poštev le tisti, ki nam kaže po- gled na Maribor z juga in je moral nastati med leti 1681—1685. Obzidani tabor z dvema vrstama strelnic ima dvoje zidnih vrat. Na tretjini mostu stoji lesena stavba z dvižnim mehanizmom. »Benetke« in odkriti Sodni stolp sta enaka kot na prejšnjih slikah. Sle- dita enonadstropni, devetosni minoritski sa- mostan in Zički dvor s stolpastima kriloma. Obzidje z vrsto strelnic poteka nemoteno preko hišastih Dravskih vrat do cinaste, nad- stropne, kot stolp predstavljene kurtine in rez strehe, so zahodna Pristanska vrala pre- l)rostega zidnega tipa. Zahodna iu južna stranica mestnega obzidja sta še v celoti ohranjeni, čeprav se že opaža njihov propad. Minoritski samostan z brezstolpno cerkvijo tvori zaključen stavbni kompleks, okoli ka- terega se grupira nekaj stolpastih hiš ter piramidasti strehi obeh severnih obrambnih stolpov. Sledijo nespremenjeni Zički dvor, izza katerega se kaže gmota farne cerkve ter cerkvice sv. Ehdia, Alojzijeva cerkev s kolegijem iu stolpičem, rotovž s stolpičem, grajski stolp, gmota svobodnega dvora ter končno cerkev Vseh svetnikov z zvonikoju, Judovskim in Vodnim stolpom. V Pristanu je zahodno od mostišča sedem mesnic in mit- nica, vzhodno pa vrsta nadstropnih stavb, ki segajo prav do Vodnega stolpa. Pod njim in dalje po reki navzdol je vrsta mlinov na čolnih, v pristanu pa 4va splava in velike skladovnice lesa. 13. Po opisanem bakrorezu je izdelana le- sorezna kopija iz ca. 1. 1815, ki je služila za glavo na cehovskih pismih. Kopija se drži originala z manjšimi sprememlmmi. Stolpič cerkvice sv. Duha izgine, enako stolpič je- zuitskega kolegija, pojavijo pa se kapucini z izredno visokim zvonikom s piramidasto streho ter čoln s splavom na Dravi. Lesorez je slabo izdelan ter kaže neveščo roko. 14. Ludwig-Folwarcznijeva (tudi barvana) litografija z iglo v stari Kaiserjeoi suiti iz Kuwusscgova litografija v Lampclovi suiti iz uk. 1840 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO I. 1832. Kaže nam pogled na mesto z jugo- zahoda. Ker je gledišče nizko in je mesto porinjeno precej globoko v sredino slike, se je spremenilo v gmoto hiš, ki je sicer karak- teristično komponirana, a iz nje izstopajo le nekatere vidnejše stavbe: »Benetke« z zi- dano etažo, zahodna pristanska vrata, hi- šice okoli nevidnega Sodnega stolpa, mino- ritski samostan, Zički dvor, Alojzijeva cer- kev, rotovž s stolpičem, stolpasti svobodni dvor, celestinski samostan z brezstolpno cer- kvijo ter stolnica z župniščem. Mestnega obzidja ni več. V višini današnje brvi je na Dravi mlin na čolnih, pod mestom sta vidna Šempeter in Gorca. 15. Jeklorez (tudi koloriran) neznanega av- torja, katerega je rezal in tiskal W. Pobuda in je izšel v Schmidtovi knjigi »Steiermark« I. 1839. Kaže Jiam pogled na mesto z jugo- zahoda. Je svobodna kopija Rnnk-Ziegler- jevega bakroreza, le da si je njegov avtor flovolil vrsto nepravilnosti: spremenil je sireho farnega zvonika, Žički dvor je raz- delil v tri ločene stavbe, Alojzijevo cerkev je spremenil v stolpasto stavbo, cerkveno ladjo Vseh svetnikov pa kar v stolp. Pri- stan, !ki je že pri Runk-Zieglerju prevelik, jf na jeklorezd zaradi slabe perspektive na- ravnost ogromen. 16. Podobna je biografija s kredo, katere avtor je nezimn, izšla pa je na ovacijski li- stini dvornega svetnika F. Chr. Otta leta 1840. Kaže nam pogled na mesto z jugo- zahoda. Veduta, ki jo ovija ovalen venec bršljana, ne nudi nič novega. 17. Iz približno istega leta je litografija s kredo Josefa Kuwassega, ki je izšla v Lampelooi suiti v Gradcu. Kaže nam pogled iia mesto z jugovzhoda. Mesto se pojavlja kot stavbna gmota, ki je precej kritično po- dana, samo da je v zahodnem delu prekrat- ka. Dobro opazni so: Vodni stolp, vzhodno od njega stoječa večja nadstropna stavba, po strehi sodeč uisnjarna, nato »Benetke«, zelo visoka minoritska cerkev s samostanom, Alojzijeva cerkev z rotovškim stolpičem, na desno gmota farne cerkve, še dalje kapucini s prizmatičnim zvonikom, ob robu pa vzhod- na fasada gradu s preostalim stolpičem. Med naštetimi objekti se gnete množica me- ščanskih hiš. V ozadju so vidni Studenci z Jožefovo cerkvijo, ob levem robu slike pa Tabor z magdalensko cerkvijo. 18. Litografija s kredo in barvnim tiskom neznaneiga avtorja, ki je iz^šla v nooi Kai- ser jevi suiti ca. 1. 1845 pod številko XXI. Kaže nam pogled na mesto z jugovzhoda. Na levo je pot s kmeti in meščani, drevjem in grmovjem ter Talborom v ozadju, im desno je reka s Pristanom in mlini, mestom ter gorami v ozadju. Je podobna preje opisani veduti, zato je ne bom opisoval. 19. Litografija z iglo neznanega avtorja, a tiskana in izdana pri A. Leykamu v Grad- cu ca. 1. 1845. Služila je za glavo vinograd- niških diplom. Mestno sliko oMaja venec, spleten iz vinske trte z grozdi, zgoraj je mestni grb, ob straneh predmeti iz vinograd- ništva in poljedelstva, spodaj pa uvit trak z napisom Marburg. Kaže nam pogled na mesto z jugozahoda, a ne pove nič novega. 20. Fotografija ing. M. Topolanskega iz 1. 1848 nam kaže zahodno polovico Glavnega trga ter je nastarejša znana fotografija Ma- ribora. Trg ima ipribližno enako lice kot da- nes, le da še ni secesionistične Majerjeve hiše. Pred kužnim znamenjem stoji vodnjak, ro- tovž pa še ima nad okni nadstropja lunela- sta, profilirana polja. 21. Chapuyev jeklorez, katerega je rezal, tiskal in izdal Umetnostni zavod avstrijske- ga Lloyda v Trstu v priročniku »Familien- buch des österr. Lloyd« ca. 1. 1854. Kaže nam pogled na mesto z jugovzhoda izpod takrat še lesenega železniškega mostu. iZa razvoj splošne mestne slike ta jeklorez ni važen, zato ga ne bom opisoval. 22. Kaiser-^Hallerjeva litografija z barv- nim tiskom v Paternonovi suiti iz ca. 1. 1855. Kaže nam pogled na mesto s severovzhoda. Spredaj so njive, desno je na poti iz vinskih goric žena z deklico, v dolini so razstresene hiše in kolodvor, na levi je viden železniški most, na desno se raztezata Graško predmest- je in mesto, onstran Drave se vidi kadetnica, zgrajena 1. 1850-51, v ozadju se dviga Pohor- je. V razvoju Graškega predmestja se jasno čuti tendenca mestne rasti v smeri proti ko- lodvoru, okoli katerega nastaja manjša stavb- na skupina. 25. Jeklorez, katerega je risal C. Reichert, rezal Adlerjev zavod v Hamburgu, izdal pa A. Burger v tako imenovani Burgerjevi suiti 1. 1856 v Gradcu. Kaže nam pogled na mesto Ruitter-Sandmannova litografija, ki jo jc izdal zavod Reif- \ fenstein-Kösch 1. 1851 i ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Z jugovzhoda nad železniškim mostom. Levo je skupina dreves s Taborom v ozadju, desno pa reka s splavom in mesto. Lepo sta vidna Vodni in Judovski stolp, usnjarne, Alojzi- jeva cerkev ter stolpi rotovža, farne cerkve in kapucinov. Drugo je nejasno. 24. Jeklorez iste izdaje, le da nam kaže pogled na mesio s severovzhoda. Spredaj so travnati, levo grmičasti griči, na desno pa je okrogel tempelj. Spodaj se širi ravnina s posameznimi reiztresenimi hišami, v sredini se razteza kolodvorsko predmestje, zadaj mesto, levo železniški most, za njim pa ka- detnica. V ozadju se odpira Dravska dolina. 25. Litografija, ki jo je risal Reitter, lito- grafiral Sandmann, izdal pa zavod Reiffen- stein-Kösch leta 1861. Nudi nam pogled na mesto s severovzhoda ter je izmed vseh vedut sredine XIX. stol. najboljša. Desno spredaj je kmečka hiša, nekoliko za njo tempelj, v ozadju pa Kalvarija in Kobansko. Orešje in Melje sta še nezazidana, a že povezana s ko- lodvorskim predmestjem z današnjo Meljsko cesto. Železniški most je lesen. Tabor tvorijo: cerkev z dvonadstropnim župniščem, nekaj stavb okoli cerkve, troje nadstropnih traktov bolnice in kadetnica pod Pohorjem. V osred- ju je kolodvor s skladišči, za njim mestna stavbna gmota, v kateri se že pojavljajo tudi trinadstropne hiše, izstopajo pa stolnica, stolpa rotovža in gradu ter preveč severo- vzhodno pomaknjeni kapucini. Mesto se raz- vija proti kolodvoru, nasproti katerega je že zrastla velika stavba okrožnega urada (leta 1859). 26. Jeklorez, neznanih avtorjev, katerega je natisnil A. Wetteroth v Salzburgu in je izšel v Drobtinicah, letnik XV. za leto 1861. Kaže nam severovzhodni pogled na mesto. Melje je še nezazidano, okoli kolodvora so zrastla skladišča in mlin. Dalje zadaj se širi mesto, v katerem se opazi stolnico, grad in drevored ob sedanji Gregorčičevi idici. Me- sto se je začelo reizvijati proti kolodvoru, ne pa še proti današnji idici Kneza Koclja. Preko Drave je gruča hiš okoli bolnice in Magdalenine cerkve, nato nekaj ob Ruški cesti ter okoli Jožefove cerkve na Studen- cih. Pod Pohorjem je opazna kadetnica. Ob levem robu slike vodi preko Drave stari železniški most. 27. Litografija z barvnim tiskom, ki jo je tiskal Th. Schneider v Gradcu, risal, lito- grafiral in izdal pa C. Reichert v tako ime- novani Reichertovi miti 1.1863. Kaže nam po- gled na mesto z jugovzhoda z desnega mo- stišča železniškega mostu. Ne nudi nič no- vega, kaže pa razvoj mesta vzdolž levega dravskega brega proti železnici. 28. Litografija s kredo neznanega avtorja, ki jo je tiskal in založil A. Leykam v Gradcu ca. 1. 1865 in je služila za kvartno pisemsko glavo. Kaže nam pogled na mesto z jugo- vzhoda izpod železniškega mostu, po katerem vozi vlak. Levi rečni breg obrašča topolov nasad, za katerim se kaže mesto, ki ne pove nič novega. 29. Litografija z iglo neznanega avtorja, ki jo je tiskal in založil A. Jančič v Mari- boru ca. 1. 1875 in je služila za oktavno pi- semsko glavo. Kaže nam pogled na mesto z jugozahoda. Spredaj je rečni breg s hišico, grmovjem in drevesi, levo je reka s splavom, v ozadju je že sedanji železniški most na lokih, nad reko se dviga mesto, v ozadju je venec gričev. 30. Lesorez Riharda Püttnerja, ki ga je založil Kräner v Stuttgartu ter je izšel 1. 1879 v knjigi »Unser Vaterland«. Kaže nam po- gled na mesto z jugovzhoda izpod železni- škega mostu. Levo je pot s korakajočim mo- žem in ženo, desno reka z železniškim mo- stom in mlini na čolnih ob levem bregu, nad katerim se dviga mesto, ki ne nudi nič novega. 31. Lesorez Edvarda Adeja iz Stuttgarta, ki je izšel 1. 1879 v Jankerjevi knjigi »Steier- mark« na strani 175 in je točna kopija lito- grafije v tako imenovani Reichertovi suiti. Isti lesorez je potem izšel še v časopisu »Oesterreichische Reichsbote«, letnik 1883, št. 27 in v »Illustrierter Führer auf der Süd- bahn«, letnik 1884, stran 44, na Dunaju. 32. Fotografija Maribora s severovzhoda, avtor foto-atelje G. Krapek. Cas nastanka ca. 1. 1880. Ospredje posnetka zavzema ne- zazidano agrarno Orešje, le v bližini kolo- dvora že stoji Francov mlin. Preko proge so vidni kolodvor s stolpičem, za njim stavba okrožnega urada, še dalje zadaj realka, zgra- jena 1870—72 itd. Mnogo je še nezazidanega. Tako predeli vzhodno od Kopališke, severno od Mladinske in zahodno od Strossmayerjeve ulice. Na Taboru onstran Drave so se zgo- stile stavbe ob obeh dovozih k mostišču ter okoli železniških delavnic. 33. Lesorez po fotografiji. Avtor neznan, tisk in založba Waldheim na Dunaju. Kaže nam pogled na mesto s severovzhoda. Spre- Tiskana fotografija Karla Rabiča iz I. 1904 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO daj vodi v mesto cesta, levo je reka z želez- niškim mostom, desno kolodvor z okoliškimi stavbami, v sredini ozadja pa mesto, ki pa ni posebno razločno. Lesorez je izšel v želez- niški izdaji »Conducteur« za leto 1883 na strani 287 in v »Illustrierter Führer auf den österreichischen Alpenbahnen«, 1884, na strani 37. 34. Litografija z barvnim tiskom po enaki fotografiji, kot je bila prejšnja, le da je slikovno polje večje ter zajema tudi Melje in okolico realke. Orešje in Melje sta redko zazidana. V sredini slike je kolodvor s stran- skimi poslopji in Francovim mlinom. Okoli kolodvora se je nabralo več stavb kot zad- njih izrastkov mesta, razvijajočega se vzdolž sedanje Partizanske ceste. V ozadju se širi mesto, ki ga na severu omejujeta realka in grad. Litografija, ki jo je izdelal in izdal Leykam v Gradcu, je izšla v Janischevem »Topographisch-statistisches Lexicon der Steiermark«, II. zvezek, leta 1882. 35. Lesoireiz, podoben Püttnerjevemu iz 1. 1879, nam kaže pogled na železniški most in mesto v ozadju. Gledišče je jugovzhodno. Kaj novega ne pove. Avtor je neznan. Zalo- žila ga je založba Orell Füssli & Co v Züri- chu, izšel pa je v zbirki »Europäische Wan- derbücher« 1884, št. 65-67, str. 46. 36. Slika olje^latno v stranskem oltarju na Gorci pri Mariboru. Upodobljen je Flori- jan, ki gasi mesto pod seboj. Gledišče je južno, vendar je mesto podano tako približ- no, da sUko, ki je nastala enkrat v drugi po- lovici XIX. stol., omenjam samo zaradi po- polnosti seznama. 37. V stilu starih vedut sta izdelana oba tiska Karla Rabiča iz 1. 1904, zato z njima zaključujem kronološko vrsto slik te vrste. Prvi, čmo-beli, nam nudi pogled na mesto z juga. Preko streh Taborske uHce gledamo na Dravo z lesenim mostom, na Pristan, ki je že enak današnjemu in na dvoriščne fasa- de hiš vzdolž Glavnega trga in Koroške ceste. Vidni so že Narodni dom in frančiškanska cerkev. Mesto se je že razvilo do kolodvora in železnice, ki jo je preskočilo, saj stoji Francov mlin že v sredi polagoma gostečih sc stanovanjskih hiš. Malo zazidana sta še severni in zahodni del mesta, kjer se raz- vijata predela vil in manjših hišic. 38. Drugi Rabičev tisk je koloriran in nam nudi pogled na mesto s severa. Nazorno nam kaže, kako daleč se je mesto razvilo v smeri k obrobljajočim ga gričem v zadnjih deset- letjih XIX. stol. Mestni predel med sedanji- ma Mladinsko in Tomšičevo ulico je skoraj prazen. Isto velja za predele zahodno od Strossmayerjeve ulice ter deloma za Melje. Mestno jedro se gosti. V njem nastajajo ved- no večje hiše, ki dvigajo stanovanjsko kon- centracijo, čeprav mesto še ne narašča sko- kovito. Manjkajo mu še večje upravne zgrad- be, šole, kasarne in predvsem večja indu- strija. Tudi desni breg Drave je redko za- zidan. Vidni so magdalenska cerkev, bolnica, kasarna, delavnice Južnih železnic in ka- detnica. Pobrežje, Tezno in deloma Studenci so še nezazidani. 39. Ce omenim še slikovni material, kažoč detajlne izseke iz mestne podobe, pa bodisi da ti izseki kažejo posamezne mestne pre- dele, uHce ali samo hiše, spoznamo, da bi se dala s pomočjo ilustrativnega materiala na- pisati tudi podrobnejša študija o razvoju mesta samega in ne samo njegove podobe. Zaradi tematske in prostorne omejitve član- ka pa je seveda to v njem nemogoče. Na dokumentarni podobi mesta so delo- vali C. Mayer (1846, 1855), E. Becker (1905), V. Moser (ca. 1905), C. Damianos (ca. 1900), E. Kaufmann (pred 1908), A. Wagner (1867), potem Gvajc, Stiplovšek, Kos, Polak, Golija itd. Ob tej priliki pripominjam, da je oljna Koiorirana tiskana fotografija Karla Rabiča iz 1. 1904 154 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA slika mestnega strelišča zahodno od Sodnega stolpa iz 1. 1700, ki visi v Pokrajinskem mu- zeju v Mariboru, falzifikat in da Krapekova fotografija dunajske oljne slike, ki prikazuje Marijo Terezijo, kako lovi ribe v Dravi za- hodno od »Benetk«, ne kaže podobe »Benetk« in Tabora v drugi polovici XVIII., ampak kvečjemu v prvi polovici XIX. stoletja. Razvoj mesta v XX. stol. je postajal vedno bolj dinamičen. Diktirali so ga spremenjeni ekonomski pogoji, predvsem nastopajoča in- dustrija. Kljub dinamiki pa je ta razvoj bo- lje dokumentiran, kot je bil razvoj v XIX. stoletju. Uveljavila se je fotografija, ki je odrinila vse starejše grafične in tiskarske tehnike, ker jih je dokumentarno daleč nad- krilila. Mariborski arhiv hrani 6 albumov fotografij mestnih vedut in detajlov iz ob- dobja 1903 do 1913, Pokrajinski muzej tri aeroposnetke mesta, izvršene 19. oktobra 1913 z balona »Steiermark«, več posnetkov okolice starega mostu iz 1. 1906, Slomškovega trga pred L 1890, Grajskega trga pred 1. 1908, Par- tizanske ceste v drugi polovici XIX. stol., ko so še stali kapucini in je bila južna stran ceste nezazidana itd. Vse naštete fotografije, pomnožene s foto- in planoteko Mestnega gradbenega urada nudijo dragoceno pomoč pri obdelavi in analizi urbanističnega raz- voja MaTdbora, ki je v tekn XX. stol. postal največje induistrijsko središče Slovenije. Ce ob koncu še enkrat preletimo urbani- stični razvoj Maribora, kot smo ga mogli za- sledovati po njegovi spreminjajoči se mestni podobi, spoznamo, da lahko v njem razli- kujemo več etap kot dokumentov spreme- njenih življenjskih in ekonomskih pogojev. S požarom leta 1795 oziroma 1809 ter z optistitvijo in delno odstranitvijo obzidja se zaključuje prvo gradbeno obdobje. To ob- dobje je ustvarilo in oblikovalo mestni orga- nizem, ki ga označuje geometričen obris, ozka dolga parcelacija in pravokotna ulična mreža. Obris je izraz srednjeveške defenziv- ne tehnike, ki skuša obrambno linijo čimbolj skrajšati in se zato približuje skoraj geome- tričnim oblikam. Parcelacija nazorno ozna- čuje notranjo organizacijo meščanovega živ- ljenja: na ulici dva- do tri osna stanovanjska stavba z obrtno delavnico in trgovino, na koncu parcele kmečko-gospodarska poslopja z zalogami kmečkih pridelkov, lesa, živino itd. Pravokotna tdična mreža končno kaže na javno-organizatorično sposobnost takrat- nega človeka, saj je omogočala hitrejše gi- banje po mestu, kar je bilo prometno pa tudi obrambo važno. Z zgraditvijo Južne in predvsem Koroške železnice z delavnicami in kurilnicami se s šestim decent jem XIX. stol. zaključuje dru- go stavbno obdobje Maribora. To je doba, ko se je mestni organizem že otresel srednje- veškega zidnega oklepa in se začel polagoma razraščati v okolico. Do pojava železnice je bilo to razraščanje še počasno in obrobno, postavitev kolodvora pa mu je dala pospe- šek in ga določno usmerila proti severovzho- du in vzhodu. Ta doba je ustvarila zametke obkrožajočih, napol podeželskih predmestij, v katerih se je že nakazovala sedanja ulična mreža. Požar 1795 in 1809 ter tendenca po modernizaciji srednjeveškega in baročnega stavbnega fonda sta sodelovala pri nastanku klasicizirajoče fasade s kamnoseško poudar- jenim portalem, ki naj da mestu sodobnejši videz. Značilno je vztrajanje pri prisvojeni stavbni tradiciji, ki traja vso opisano dobo in ki jo premagajo šele velike javne zgradbe (kadetnica 1850—51, okrožni urad 1859, re- alka 1870—72, gledališče 1852, kazino 1864, škofija 1858) zgrajene v historizirajočih slo- gih. Tem zahtevam ustreza tudi povečano občinsko komunalno delovanje, ki naj služi asanaciji in snagi mesta, zato se tudi pred- vsem omejuje na izvedbo kanalizacije (1862), uvedbo plina (1869), tlakovanje ulic in trgov ter urejanje pločnikov. Proti prabu se bore s kostanjevimi alejami, v predmestjih pa z brajdami. Kljub vsem tem »novotarijam« pa je bilo v mestu še vedno mnogo ostalin prejš- njih stoletij, celo s slamo kritih hiš in javnih vodnjakov. Tretje stavbno obdobje obsega čas do prve svetovne vojne. Obrti, trgovini in zametkom drobnejše industrije se pridruži javna upra- va, ki gradi v mestu velike objekte: vojaš- nice (v Melju in na Taboru), šole (moško učiteljišče 1879, klasična gimnazija 1892, žensko učiteljišče 1904, vinarska šola 1905, razne osnovne šole), javne zgradbe (Mestna hranilnica 1886, kaznilnica 1889, pošta 1894, sodišče 1898, okrajno glavarstvo 1912) potem vodovod (1901), klavnica (1901), javno kopa- lišče itd. V tem obdobju je zrastel Narodni dom (1898) kot simbol borbe slovenstva z nemštvom in glavni most (1909—1913), ki na- poveduje moderno dobo. Staro mestno jedro, ki se ga deloma zavrže v slumovstvo, deloma pa posili z vsakovrstnimi zahtevami sodob- nega življenja, se obda z obročem industrij- skih objektov in brezobličnih predmestij, ki tipajo ob glavnih vpadnih cestah daleč v podeželje. V mestnem jedru se načne stari hišni fond s komercialno izrabo v trgovsko- podjetniške namene. Pojavile so se izložbe, ki so pokvarile pretehtane mere fasad in vanje vnesle slabo adaptirane modernizacije. Poleg tega pa je ta doba promet, zmotno 155 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO speljala v stari ulični sistem in se tako pri- silila k celi vrsti nasilnili posegov v mestni organizem, ki mu je vzela mir in intimnost. Novih stavib ni prilagodila občutju okolja in stare je adaptirala brez posluha za njih skrite vrednote. Napačno pojmovana napred- nost in modernizacija sta terjali nepotrebne žrtve, s katerimi ni prenehalo niti naslednje četrto obdobje, ki obsega čas med obema vojnama. Izgradnja Maribora se je nadaljevala pa- ralelno z rastočo industrializacijo in pove- čanim številom prebivalstva. Nastala je vrsta velikih stavib, ki se zaradi pomanjkanja re- gulacijskega načrta in boljših komunalnih pogojev drži obrobja starega mestnega jedra, čigar harmonična podoba se pospešeno raz- bija, kar se očituje v obravnavi njegove vi- šinske nivele in posebno fasad. Na pomanj- kanje regulacijskega načrta kažejo razrašče- na predmestja, ki so začela pritiskati na je- dro, mu jemati neposredno naravno okolje in odrivati naravo v težko dosegljivo daljavo. Promet, ki je v tem času postal močan obli- kovalni faktor mest, je vsiljen v mrežo ozkih ulic in majhnih trgov ter jih zatrpava. Jedro tega organizma je bilo namreč ustvarjeno v drugačnih življenjskih pogojih in se ne more kljub vsem koncesijam prilagoditi mo- dernim zahtevam. Doba okupacije pomeni zarezo v razvoju mestnega organizma. Ne samo da se je usta- vila nadaljnja izgradnja mesta, tudi stari gradbeni fond je bil močno uničen. Povojna doba je ustvarila nove življenjske pogoje in s tem pospešila izgradnjo mesta v doslej ne- slutenem obsegu. Y prvem desetletju se je gradnja v glavnem omejevala na obnovo po- škodovanega fonda, kar pa se je gradilo, je šlo v nepotrebno širino in s tem zelo otežilo mestno komunalno dejavnost. V zadnjih le- tih poskušajo odgovorni faktorji to popra- viti, končni red pa naj bi prinesel priprav- ljajoči se urbanistični načrt. Njegove glavne postavke bodo: 1. pustiti staro mestno jedro ob strani, mu nameniti primerno funkcijo, regulirano gradnjo pa prenesti na zahod, deloma na sever in vzhod; 2. tranzitni pro- met usmeriti z izgradnjo novega mostu na rob starega mesta in s tem razbremeniti jedro ter 3. zaustaviti razraščanje predmestij in tako ohraniti normalno dosegljiv obrobni zeleni pas, ki je biološko nujen za splošno mestno življenje. Nadaljnji razvoj mesta pre- puščamo mnogo obetajoči prihodnosti, dej- stvo sedanjosti pa je, da je staro mestno jedro še vedno življenjsko središče mesta in da ne bo še zlepa dalo tega primata iz rok. Naša naloga kot varuhov pozitivnih histo- ričnih vrednot pa je, da to jedro kljub po- kvarjeni podobi ohranimo prihodnosti kot dokument stvariteljsküi in organizacijskih sposobnosti in kot rezultat stoletnega snova- nja naših prednikov. OPOMBE G. M. Vischer: Topographia Ducatus Stiriae. Grätz 1681. — Josef von Zahn: Stiria illustrata, Graz 1882-^1889. — C. Redchert: Einst und jetzt. Sammlung steier. Städte, Burgen und Schlösser-bilder, Graz 1863—1866. — H. Wut- sehnig: Steirische Städte und Märkte in Reise- bilderbuch eines Schlesiiers 1710—1714. Blf- Hmtkde 1941. — J. R. Jamisch: Topographisch- Statistisches Lexicon von Steiermark. Graz 1878—1885. — Fr. K. Kos: Minoritska cerkev in jugozahodni Maribor v 18. stol. Kronika sloven- skih meat, Ljubljana 1934, p. 208. — Zbirke Po- krajinskega muzeja, arhiva in Studijske knjiž- nice v Mariboru. 156