il. b. b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom
»KOROŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gosp. društvo Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List
za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling.
celoletno : 4 šilinge. Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25'— celoletno : Din. 100'— Pozamezna številka 10 grošev.
Lelo VIL
Dunaj, 20. aprila 1927.
SL 16.
Korošci, Korošice!
Zelo važne volitve bodo dne 24. apnila. Vse mogoče stranke se nam prilizujejo. Katero stranko bomo volili, krščanski, slovenski Korošci in Korošice?
Volili bomo stranko, ki je krščanska, slovenska in kmečko delavska!
Ali je to ffLandbuncT ?
Ta se še nikoli ni potegnil za našo vero, pač pa vabi k sebi ves „Freisinn‘f (brezverce) njegov voditelj dež. glavar Sumi. Ta vedno nastopa proti nam in nas v „Bauernzeitung“ in na shodih zmerja za vindišarje. Ta dela zgago z izsiljevanjem nemških pridig v naših krajih, v cerkev pa ne hodi jih poslušat. Veliko glasov je dobil pri zadnjih volitvah med nami, a za nas ničesar ni storil! Glasoval je za visoke davke, ki so naš grob, z ,,Aufmarschom<( nas je slepil ! Z lažmi lovi naše glasove. Laže se, da bodo Srbi prišli, če volimo svojo domačo slovensko stranko. Smejimo se taki neumnosti. Od nas domačinov nihče ne bo volil ,,Landbunda!(l
Ali bomo volili EinheiUlisto? Ne!
Zato ne, ker se je zvezala z brezvercem in odpadnikom od vere dr. Angererjem. Z Landbundom in soc. demokracijo je bila proti našim narodnim pravicam. Našim posojilnicam je naložila davek, da plačujejo za nemško ,,Centralbank“, kteri je vlada posodila miljarde državnega denarja, ko je Centralbanka prišla na kant. Za mesta skrbi, kmete, delavce in vse, ki živijo na deželi, pa zanemarja. Plačuje brezposelne, tako da brezposelni že dela nočejb, namesto da bi jim dela dala. Lahko bi dala sušiti močvirja, popravljati pota in ceste, trebiti planine in pašnike itd. Tudi ta stranka ni za nasi
Ali bomo volili socialne demokrate? Ne!
Ti judovski hlapci hočejo odpraviti našo vero, hočejo razdreti krščanski zakon, hočejo iz šole pregnati krščanski nauk, hočejo pregnati naše duhovnike, s svojim Agrarprogramom našim kmetom hočejo prikrajšati pravico do zemlje in gozda in hočejo na stroške kmetov nastaviti fošnarje (gozdarje) čez kmetske gozdove; ti so največ zakrivili, da je naš denar tako padel, sedaj se pa lažejo, da bodo vse stare kronske hranilne vloge izplačali v šilingah. Prav bi bilo, a kje bodo dobili denar? Od kmetov ga hočejo. Zato socialnih demokratov ne bomo volili. Ravno tako ne bomo volili
nobene nove nemške stranke,
ne komunistov, da bi pri nas po ruskem vzorcu gospodarili, ne štajerske Ude-jeve stranke uradnikov in ne stranke štajerskega brezverca Kipperja.
Vse te stranke nas poznajo samo pred volitvami, storile pa za nas ničesar niso in tudi ne bodo, ker za nas nimajo ljubezni.
Na sedem strank so Nemci razcepljeni in se bijejo med seboj, mi pa smo edini. Naša edinost nam daje moč in ugled doma in med svetom. Naša edinost, ki je utrjena pO^mnogoletnem trpljenju, nam pridobiva povsod prijateljev, ki nas podpirajo v boju za naše pravice. Celo pravični Nemci zunaj Avstrije se potegujejo za nas. Našo edinost, naš ugled nam varuje edino naša domača koroška Slovenka stranka.
Ta nas ljubi, ta skrbi za nas, ker je naša.
Ta skrbi, da med nami vera ne izumira, ta je edina stranka, ki je imela in bo imela v deželnem zboru duhovnika za svojega poslanca; ta se trudi, da se vsak otrok krščanski nauk uči v materinem jeziku, kakor ukazuje ^katoliška cerkev, a pri nas žalibog ni povsod tako ; ta se bojuje, da se naše šole spremenijo tako, da bodo naši otroci znali oba jezika: svojega in nemškega, ker oba rabijo; ta skrbi za nas gospodarski pouk, ki ga nam šole, za ktere tudi mi plačujemo, ne dajo; ta domača stranka ni glasovala za davke, ki nas tako tlačijo; ta edina_ ni kriva, da kmetje za svoje pridelke tako malo skupijo; ta povsod varuje kmetsko ljudstvo, ker od kmeta, ki pridejuje iz zemlje, imajo vsakdanji kruh posli, rokodelci, dninarji in kajšlarji in tudi delavci, in trgovci ker njihove izdelke in njihove blago kupuje kmet, dokler količkaj more. Ta edina dela za pravično spravo med Nemci in Slovenci.
Zato Korošci in Korošice! Če smo verni kristjani, če ljubimo svoje slovenske matere in jih nočemo zatajiti, če hočemo braniti naše kmete, delavce in rokodelce na deželi, tedaj volimo našo edino domačo krščansko narodno
Koroško slovensko stranko!
Ne dajmo se zapeljati po lažeh, goljufivih obljubah naših nasprotnih sedem strank!
Zaupajmo svoje glasove le svoji domači stranki!
Kdo bo nas zastopal?
Vse nasprotne stranke agitirajo s tem med našim ljudstvom, da smo sami preslabi in da zdvemaposlancema ne moremo ničesar doseči. Zato naj oddamo svoje glasove nemškim strankam. Vprašajmo se samo: Kdo bo nas zastopal, ako oddamo svoje glasove nemškemu poslancu? Ali se bo nemški poslanec oziral na slovenske volilce, ko je bil obenem od Nemcev voljen ? Ne! On bogledalnato, kaj zahtevajo nemški volilci in bo lepo zatajil slovenske želje. To se je že vedno pokazalo na Koroškem. Landbund ni ničesar napravil za slovensko ozemlje, akorav-no je dobil od Slovencev dosti glasov. Zahteve so bile prekričane od nemških volilcev, katerih je bilo več in Slovenci niso dobili ničesar. Landbund se je hotel pohvaliti, kaj je storil in je v „Bauernzeitung“ priobčil vse to, kar je zahteval. Za slovenske dele Koroške ni storil ničesar, akoravno je bil Feinig iz tega ozemlja. Pa zakaj ne? Zatp, ker ga nemški Herrenbauri niso upoštevali, ker je bil voljen tudi od Nemcev, a Nemci nimajo smisla za to, da bi se brigali za slovenske kraje. Tudi socijalni demokrati so dobivali naše glasove. Volilci-Sloven-ci so prišli s tem v zvezo z Nemci samimi, ki so nam krivični in ne upoštevajo naših razmer. Tisti slovenski volilci, ki so glasovali z nemškimi vred, so se zgubili, ne da bi jih bil kdo upošteval ali razumel. Na ta način se pomaga samo nemškim strankam, ne pa nam Slovencem. Naše stališče more zastopati dino slovenski poslanec, kateremu poverimo rešitev naših vprašanj šele lastni poslanci lahko stopijovstikzdrugimistrapkami, kakor kažejo pač razmere. Le na ta način smo mi pravično zastopani, vsaka delitev naših glasov pa nam le škoduje. Tega se zavedajo nemške stranke in v mržnji do našega življa se radi tega bojujejo za naše glasove. Glavni cilj mora torej biti : Vse glasove slovenske Koroške združiti v naši stranki, iz katere izvirajo potem naši poslanci in ti naši zastopniki se naj potem pogajajo z zastopniki drugih strank, da se bo koristilo deželi in državi. Zato vsi na volitev in oddajte vsi glasove za Koroško slovensko stranko, ki je najbolj razširjena stranka na južnem Koroškem!
Volilcem v vednost!
Knezoškofijski ordinarija! v Celovcu je smatral za potrebno, odreči nosilcu naše državnozborske kandidatne liste, čg. Poljancu, pravico kandidature. G. Poljanec se ukazu po-
kori in odstopi. Na njegovo mesto pride g. Vospernik in kot namestnik g. dr. Petek.
*#*•
Razlogi, ki so knezoškofijskemu ordinari-]atu bili merodajni za prepoved, se nam ne zdijo upravičeni. Ker začetka nismo upali, da bi za državni zbor dobili svojega kandidata, ko nismo vedeli, da bo tako veliko strank nastopilo, se je sprožila misel, ali bi ne kazalo, da bi naše glasove dali nemški stranki, od katere bi najprej pričakovali, razumevanja za naše verske, narodne in gospodarske težnje. Ko je pa nastala sedanja Einheitslista, ki izrečno zapostavi kulturna vprašanja, v narodnem oziru nam pa nič ne mudi, smo se morali resno vprašati, katero korist bi imeli od naših glasov, ako jih damo tuji stranki. Nobene! Zato smo se odločili za samostojen nastop tudi za državni zbor. Ker cenimo naše glasove tako visoko, da jih moremo dati samo taki stranki, ki nam garantira resno zavzemanje za naše upravičene kulturne, gospodarske in manjšinske zahteve.
Kdor je mislil dobiti slovenske glasove brez protiusluge, ta se je zelo zmotil.
Naše postopanje ni nikakor prazna ali škodljiva demonstracija, kakor se nam očita od strani, od katere bi najmanj kaj takšnega pričakovali, ampak je grenka posledica zadržanja nemških strank, ki nas kakor po enotno dogovorjenem načrtu nočejo smatrati za enakovredno in enakopravno stranko.
To zadržanje vseh nemških strank nas sili, da se borimo ne samo za svoje politične, ampak tudi za svoje človeške pravice in svoje dostojanstvo.
Dokler nam to v besedi in dejanju odrekajo, nima nihče pravice od nas pričakovati sodelovanja. Ravno to zadržanje je najbolj razočaralo one kroge, ki so verovali na pravičnost in velikodušnost. Največji optimisti med duhovniki in lajiki, ki so stavili svoje upe na razsodnost od druge strani, so uvideli potrebo, revidirati (spremiti) svojo dobro voljo za skupen nastop s kako nemško stranko. Nam zavoljo tega podtikavati krivdo je krivično, ker krivda zadene samo večinske stranke. Zato odklanjamo vsako odgovornost. Prisiljeni odstop našega priljubljenega in delavnega dosedanjega nosilca liste, čg. Poljanca iskreno obžalujemo. Toda ta nezasluženi udarec nas bo tembolj utrdil in podžigal, da združimo vse svoje glasove za državni zbor na listo Koroške slovenske stranke.
I POLITIČNI PREGLED S
Jugoslavija. Pri pogajanjih med Rimom in Beogradom so se pojavile nove težkoče. Mussolini odklanja vsako revizijo tiranskega pakta, ki se tiče Albanije. Listi danes poročajo.
da se zbirajo na albansko-jugoslovanski meji čete Kačakov, ki imajo namen, da napravijo v Albaniji revolucijo in na ta način pripravijo Italijanom pot za intervencijo. — Kakor zgleda, hoče Italija napraviti obroč okoli Jugoslavije in si na ta način zagotoviti moč in nadvlado na Balkanu. V tem resnem času pa moremo zabeležiti nov vesel pojav, ki v prvi meri zadene Slovenijo. Bolgarski politik dr. Mladen Kostov je govoril v Ljubljani in v Mariboru o zbližanju med Bolgarijo in Jugoslavijo. Povsod v Sloveniji je bil ta zastopnik bratskega bolgarskega naroda z velikanskim navdušenjem sprejet. Vse je vshičeno vsklikalo veliki državi jugoslovanskih narodov bodočnosti, ki bo segala od Triglava pa do Črnega morja.
*
«Kroatenfreundliche Deutsche", pa naši „deutschfreundliche“ Slovenci. V Osjeku na Hrvaškem so Nemci ustanovili odsek nemške stranke. Dobili so pri občinskih volitvah en mandat. Nato je pisal neki osješki profesor v „Hrvatskem listu“, da se osješki Nemci čutijo Hrvate, čeprav doma govorijo nemško. Zato da, je ustanovitev nemške stranke v Osjeku nepotrebna. — Temu profesorju je odgovorila radikalna „Straža“: „...Kar se tiče najnovejše teorije profesorja (ki je pisal v „Hrv. listu11), da ni merodajen za določitev narodne pripadnosti jezi k, temveč mišljenje, mislimo mi, daje odvečzgubljati mnogo besed o tem. To namreč že ni več znanstvena teorija, ampak neresna o-t r o č a r i j a...“ Vse to prinese „Cillier Ztg.“ 31. marca na uvodnem mestu ter podpiše z o-bema rokama omenjeno mnenje „Straže“. K a j pravijo k temu gospodje okoli Hei-matbunda in vsi, ki rešujejo vprašanje naše kulturne avtonomije? „Es ist eine unernste Kinderei, wenn jemand behauptet, nicht Sprache, son-derndieGesinnungseifurdieFest-setzung der V o 1 k s zug e hòrig k eit massgeben d.“ In kaj pravite k temu vi, „deutschgesinnte Sprachslovenen“ ?
V čehoslovaškem parlamentu je govoril prosvetni minister Hodža o načrtih za reformo šol. Rekel je to: Ne morem razumeti manj-šinjske politike, ki je zidala češko meščansko šolo v nemški občini, kjer ni bilo nobene češke družine. S tem ne dosežemo, da bo postala občina češka, ampak samo vzbudimo nevoljo, ker hočemo loviti duše. Mislim, daj moramo pustiti prazno vero, da je odvisna čast naroda od tega, da postavimo v občini, ki ima 300 do 400 nemških prebivalcev, češko šolo. Pametna politika proti narodu in državi ne obstoja v tem, da se izvede jezikovna nivelizacija, ampak v tem, da se duševno približata in spoznata dva naroda, ki ju je usoda zvezala sku-
1	PODLISTEK	||
Reberški Ožbej:
Kapelški pimi.
(Nadaljevanje.)
„Kje pa je ostal župnik Wieser iz Jezerskega," vpraša žitrajski župnik, „saj so prišli Jezerjani vsako leto na Reberco?"
„Res, škoda, da ga ni,“ odvrne komenda-tor, „še posebej sem ga vabil, ko sem bil na Ožboltovo na Jezerskem v komendovški planini. A nič gotovega mi ni obljubil, češ, da se boji sitnosti, če pride tako daleč s procesijo."
„Preveč je natančen," poseže v pogovor gališki župnik, „boji se odredb, ki so jih izdale oblasti, odkar je cesar Jožef na vladi."
„Že mogoče, da se je zbal," meni komen-dator, „žal mi je. Jezerjani so prihajali vedno radi k nam in prinesli tudi dosti sirovega masla za razsvetljavo. Cesar Jožef strogo zahteva, da mora goreti pred glavnim oltarjem večna luč, župljani se branijo, da bi se odpravila ta stara navada, ki jo je vpeljal vitez Schrottenbach, ko je premagal Turke."
„Je res križ s temi Jožefovimi naredba-mi," potrdi župnik Prunner, ..ženeški flegar Reitrer me že tudi gleda po strani, ker smo šli zadnjič s procesijo k sv. Marjeti in Lenartu ter na Jezersko. Župljani že nikamor ne bi smeli
več, niti v sosedne cerkve. Tako vendar ne more iti dalje."
„Imaš prav," pravi župnik Tacol, „tudi na božja pota že ljudje ne smejo več. Vsako leto so se zbrali ljudje iz naše fare, ki so romali na sv. Višarje skupno s Štajerci. Tudi letos so hoteli iti o Binkoštih, a naenkrat prijezdi flegar iz Ženeka in mi strogo zapove, da pusti vsakega zapreti, ki gre na božjo pot."
„Kako pa je to zvohal," vpraša gališki župnik ves začuden.
..Tisti flegarjev škric Robert Hubman mu je prinesel na nos. On je pisar pri ženeški sodniji, zadržuje se pa navadno v Kapli, kjer tudi stanuje. Sedaj hodi okoli in določuje, koliko morajo kmetje plačevati davkov. Nikdo ga ne mara."
„Imaš prav," poseže vmes Valentin Prunner, „prava šiba božja je za kmeta, neusmiljeno iztirjava davke in prav nič mu ni na tem, če mora posestnik golih rok od hrama. Vrh tega je brez vsake vere, božje stvari zasramuje in se iz njih norčuje, tako da se že vse pohujšuje nad njim.
„Pa kako si tako upa odirati ljudi?" vpraša šentvidski župnik svojega tovariša iz Kaple.
„To je čisto lahko, saj je javna tajnost, da je pisar Hubman nezakonski sin ženeškega flegarja. V svojih mladih letih, ko še ni bil o-ženjen, ni bila nobena ženska varna pred njim. Zalezoval je neko sobarico in ji tako dolgo o-
betal vse mogoče, da jo je spravil v nesrečo. Ker pa je mati umrla, je moral sam skrbeti za otroka in mu pozneje pripomogel do te službe. Pa jabolko ne pade daleč od debla, tudi sin se rad lovi za ženskami, sedaj je spridil tako pridno dekle, Hribernikovo Anko v Kapli."
„Je pač škoda," meni komendator, „tako pokvarjajo ti škrici poštena dekleta in jih spravijo v sramoto."
Cerkvena ključarja sta do sedaj zvesto poslušala. Pokrepčala sta se in dobra kapljica je jela siliti v glavo. To ju je ojunačilo, da se oglasi kot prvi Ofnar.
»Prosim za odpuščanje, gospod komendator, če vprašam, ali je res, da se sedaj ne bo smelo več zvoniti, če se bliža huda ura. Včeraj je nekdo hodil iz Celovca in je to slišal."
„Da, imaš prav, ravno včeraj sem dobil ukaz, da je tudi to prepovedano."
„Vso vero hočejo odpraviti," ojunači se sedaj tudi Mihevc, »sedaj nimamo ničesar več, da bi se branili pred točo."
»Jaz sem dobil ta ukaz že pred enim tednom," pravi župnik iz Galicije, »no, moj mežnar tako ni rad zvonil, sedaj je pa prav vesel, češ, saj tako nič ne pomaga."
»O, že pomaga," poseže vmes Ofnar, »lani je prišla silna nevihta od Celovca, pravijo, da je ušla študentom v črni šoli, naš mežnar je začel hitro zvoniti z srednjim zvonom, ki je v ta namen blagoslovljen, zato pa so se
A|	V fl	I •	Potegovati se za pravice domaiega slovenskega ljudstva: kmeta,
Namori	IO9 delavca, obrtnika, trgovca in nastavljenca;
HlQIIICEI IIQdC dii CIIIIlC JCe ižiliti domatine proti krivicam in zapostavljanju s strani oblasti in
skrbiti za kulturne in gospodarske koristi Slovencev. — Enake dolžnosti, enake pravice za Slovence in Nemce! To so zahteve, ki jih hote zastopati Koroika slovenska stranka v zakonodajnih zborih in v javnosti ! — Zato nastopite 24. aprila vsi Slovenci in vse Slovenke za blagor domatega slovenskega ljudstva in glasujte za Korožko slovensko stranko!
Zapomnite si: Kdor ne da volilnega listka za Landtag naši stranki, ni naš; kdor ne odda listka za National* rat naši stranki, škoduje slovenski stvari; kdor ne gre volit, podpira nasprotnike!
paj. — Tako je načelo češkega ministra glede nemških šol v češki republiki : Noben narod ne sme krasti drugemu narodu duše njegovih o-trok. Lov za dušami mora izginiti iz državne politike. Mi se moramo omejiti na to, da čuvamo to, kar je že naše. — Tako se govori! Z obema rokama podpišemo besede ministra Hodže. Nemci na Koroškem, držite se tega: Ne uvajajte na jugo dežele jezikovni nivelirani konglomerat. Ne kradite duše naših otrok! Čuvajte to, kar je bilo in je res vaše in pustite naše pri miru.
j DOMAČE NOVICE ~1
Volilna slika s Koroške. V zadnjo številko se je vrinila pomota ter se mora glasiti poštni svetnik in ne duhovnik dr. Reinprecht.
Sv. Lenart pri Sedmih studencih. Voda nam dela spet sitnosti. V nedeljo 10. t. m. je udrla v Rikarji vasi črez travnike, tudi Bistrica zelo trga. Enako je vas Poturjo zelo poplavljena. Ljudstvo v zadetih krajih je že čisto spiasene, od konca oktobra sem že tretja povodenj! Naj bi tisti preroki, ki hodijo sedaj sem glasove loviti, raje prinesli že davno obljubljeno pomoč! Vreme je zmešano. V nedeljo 14 dni je ogrog polnoči, medtem ko je padal sneg, strela udarila v nek drog električne napeljave in pokvarila tranfsormator na Ločilu. Dostikrat sedaj grmi in se bliska. Kaj bo? — Meseca februarja je umrla 83 let stara trgovka Marija Rabitsch v Št. Lenartu, začetkom aprila pa Alojzij Mertelj, posestnik, pd. Zelan, na Strmcu. Zadnji zapušča vdovo in več nedoraslih otrok. N. v m. p.!
Glinje. (Shod.) G. Poljanec se ne prestraši niti slabega vremena in je prišel dne 10. t. m. tudi med nas, da nam oriše politični položaj tik pred volitvami. Z veseljem smo poslušali vspodbujevalne besede v poslančeve, ki se je vedno postavil za dobrobit našega človeka v gospodarskem! verskem in kulturnem oziru. Prepričal je nas o tem, da ne koristimo sebi in ne drugim, ako zlomimo v tem času vero v našo stranko. Zato pa tudi ne bomo nasedli sladkim besedam tujih strank, ki skačejo okoli
nas samo ob času volitev, drugače nas prezirajo in bomo glasovali za Koroško slovensko stranko.
Šmartin pri Trušn]ah. (Panesrečen land-bundlerski shod.) V nedeljo dne 3. t. m. popoldne so landbiindlerji sklicali shod v gostilni pri Hudmastu, katerega se je udeležilo tudi nekaj naših ljudi. Govorila sta neki Močnik iz Globasnice in Fajnik iz Sv. Neže. Na vse mogoče načine sta hvalila edinozveličavno land-biindlersko stranko, tako da je postalo njihovemu prej največjemu pristašu Moraku iz Kleč preneumno. Zglasil se je k besedi in razkrinkal v svojem protigovoru lepo a lažnjivo govoričenje Fajnika in Močnika. Očital je land-bundovcem popolnoma nezmožnost za vlado, ki je kmetski stan spravila na kant.
Shod se je končal z vpitjem in kreganjem med landbiindlerji. Za nas Slovence je bil pa shod dober nauk. Tako bomo še v večjem številu šli na volišče ter bomo volili može, v katere imamo zaupanje.
Dekleta !
Gotovo se zavedate vašega vpliva na moško srce. Ko posadite ob nedeljah klobuk ali si privežete pisano ruto na glavo, že mislite na onega, katerega boste z lepim pogledom o-čarale. Veseli vas to in prav imate. Posebno pozornost pa polagajte na to, da boste izpeljale vaše šocije na dan volitve vse k volitvam in tedaj se jim posebno sladko nasmehijajte. Ve ste hodile v društva in slišale tam mnogo v vspodbujevalni besedi za našo slovensko stvar, ko so posedali moški po gostilnah in tam zgubljali mogoče v nasprotni družbi svojo zavednost. Mogoče so se že udali vabljivim besedam tujih strank in postali ravnodušni ali mrtvi, vaša beseda jih mora vzdramiti in privesti na volišče. To je vaša sveta dolžnost dne 24. aprila, da na ta način rešite vašo čast, ker se niste mogle v posebno veliki meri udeleževati po-litičnihshodov, kisosevršili. Žene! Ostajale ste doma in skrbele za gospodarstvo in gospodinjstvo tudi ob nedeljah, s tem pa ste
ostale tudi v nazorih stare in se niste pustile zapeljati od novih agitatorjev tujih strank, ki se vsiljujejo medna s.Stara navada pa je slovenska, vaša molitev slovenska in vaš pogovor slovenski. Zato mora biti tudi vaša odločitev samo za slovensko stranko, ki trdno zastopa naše podedovane pravice! Zato boste pa tudi ve prigovarjale vašim možem, da glasujejo za to stranko, jih prejele v stari ljubezni pod pazduho in jih peljale na v o-lišče, kjer boste oddali vsi glasove z a Koroško slovensko stranko. Le ta stranka se bo držala starega reda in skrbela za mir v družini, za svetost zakona in za jezik naših pradedov!
Šmarjeta v Rožu. (Volilni shod.) Dne 10. t. m. je bil pri nas g. župnik Poljanec in govoril na dobro obiskanem shodu o predstoječih volitvah. Orisal je vse nasprotne stranke in nam pokazal, da ni nobena stranka nam tako naklonjena in pravična, da bi mogli za njo glasovati. Vse druge stranke nas poznajo samo ob času volitev in šele tedaj nas hočejo imeti za navaden Stimmvieh, ki bi oddalo glasove nemškim strankam, potem smo pa spet pozabljeni do prihodnjih volitev. Sedaj tiskajo slovenske lepake in jih delijo med našo ljudstvo, nastavljajo limanice, na katere bi se u-jemali naši glasovi za nemške poslance, po volitvah pa bodo spet trobili v svet, da je windi-šarski jezik samo neka mešanica, ki ni slovenščina in ne nemščina. Ali moremo verjeti takim ljudem, ki tako spreminjajo svojo barvo? Nikakor ne! Edina koroška slovenska stranka ima vedno stike po svojih društvih z ljudstvom in da to tudi zanaprej tako ostane, zato bomo volili Koroško slovensko stranko.
Globasnica. (Shod Landbunda.) V nedeljo dne 10. aprila t. 1. dopoldne se je vršil shod Landbunda v gostilni Seifric. Govornikov so nastopili trije, med temi tudi en učitelj iz Št. Primoža v Podjuni. V svojih govorih so zbranim zborovalcem gradili zlate gradove v oblake in jim obljubljali vse mogoče, med drugim so tudi napadali druge stranke, ker pa so bili zborovalci večina soc. dem. in Slovenci, so ti
vlekli vsi črni oblaki čez Belo, v Žitari vasi pa je vse pobilo, ker ni bilo mežnarja doma, da bi bil zvonil, drugi se pa tudi ni zmislil na to.“
„Pa to še ni najhujše,“ oglasi se župnik Hajnžič, kamenski župnik Pavel Miklavc je dobil pred štirinajstimi dnevi ukaz od komisarja Pauerja v Celovcu, da mora takoj odvzeti lepo obleko, ki jo nosi novi kip pobožne Hilde-garde.“
»To nam je novo,“ rečejo začudeno vsi župniki, „povej nam kaj več.“
»To še ni vse,“ nadaljuje Hajnžič, »komisar je tudi zahteval, da ne smejo na dan sv. Agate metati kruhove hlebčke med množico, češ, da uganjajo ljudje s tem samo prazno vero.“
„To že ni res,“ poseže vmes Ofnar, „ti blagoslovljeni hlebčki imajo veliko zdravilno moč, kadar kako živinče zboli. Lani je mojo kravo na paši napihnilo, bržkone je požrla zeleno žabo, ničesar ni pomagalo, tedaj pa je prinesla Kolarjeva Urša takšen hlebček, ki ga je dobila lani v Kamenu in mi rekla, naj to dam kravi v sladko mleko zdrobljeno. Hitro sem to storil in glej čudo, naenkrat je kravi odleglo, letos je že imela najlepše tele, ki ga hočem tudi rediti."
„No, kaj pa so rekli Kamenčani na ta ukaz?“ vpraša župnik Prunner tovariša.
.Prihrumeli so v župnišče ter odločno povedali župniku, da ne dovolijo kaj takega na noben način. Iz Celovca je prišel neki škric, ki
bi naj nadzoroval, če se je to povelje tudi izvršilo. Ko so kmetje to zvedeli, so ga pograbili in nagnali. To bi morali videti, kako se je lovila suknja okoli njega, ko je pihal doli proti tinjskemu mostu. Tako naglo še nihče ni jemal slovesa od Kamena."
»Kako pa je bilo v Mežici?" vpraša gali-ški župnik Prunnerja.
»Tam je bilo precej razburjenja," odgovori vprašani, »pravil mi je zadnjič neki rudar, ki koplje tam svinec, da se je župniku Antonu Preglu skoro slabo godilo. Pa je bil tudi nepreviden, kajti čim je dobil ukaz od oblasti, da mora odstraniti vse tablice in Bog ve še kaj, je hotel to takoj storiti. A Mežičani so to zvedeli in vdrli v cerkev, ko je mežnar pobiral tablice. Pograbili so ga ter zunaj pošteno naklestili. Ko je prišel župnik v cerkev, da bi napravil red, ga je napadel neki hlapec ter ga u-daril po glavi, da je bil ves krvav. SeVeda so ljudje pozneje to obsojali, a pomagati se ni dalo več. Prosili so župnika odpuščanja in dobrohotni pastir je o tem molčal napram oblastim."
»Tedaj je stvar še dobro končala," pripomni župnik Tacol, »saj meni bi se kaj tacega tudi lahko pripetilo, ko bi hotel izvajati ta u-kaz, toda dal sem ga v koš in stvar je rešena. Tudi župnik Franc Lederwasch v Črni je storil tako, zato pa ima še vse zdrave ude in mu ni treba celiti ran."
In zasmejali so se vsi, dvignili kupice, katere je dal napolniti gostoljubni komendator z najboljšim vinom, starim že dvajset let; trčili so in si nazdravljali.
»Ti se lahko smejiš," povzame besedo župnik Prunner, »želim si, da bi tudi tako lahko rešil stvar, toda flegar Reitrer ima name piko, ker sem okregal njegovega pankerta, ko je stal zunaj pred cerkvijo, se norčeval iz božjih stvari in nadajal dekletom. Dvorni dekret z dne 29. aprila 1784, razposlan vsem župnijskim uradom, bi naj veljal tudi za naš kip Device Marije v Trnju. Že je prirohnel zadnjič flegar k meni, češ, kdaj dam vendar enkrat odstraniti vse tablice in odvzeti kipu oblačilo, »tisti šemi", kakor se je izrazil. Sveta jeza me je prijela, da bi ga najrajši bil potisnil skozi vrata!"
»No, k sreči se je prenaglil," meni trški sodnik, »pozabil je namreč na dvorni dekret z dne 10. septembra 1784, ki dela izjemo glede tistih Marijinih podob, h katerim roma množica v posebno velikem številu. Ko sem to povedal flegarju, mu je kar sapo zaprlo in odšel je z dolgim nosom."
»Vedno sem vam hvaležen, gospod sodnik, da ste me rešili iz zadrege," reče župnik Prunner ves ginjen, »bal sem se že vedno tega trenutka, ker vem, da bi se ljudstvo razburilo in sitnosti bi imel le jaz."
(Nadaljevanje.)
stranki posebno napadali. Slišali so se venomer medklici kmetov, kateri so bili svojčas pripadniki bivšega Bauernbunda, ki pa se danes eden za drugim odvračajo od slavnega Land-bunda. Nazadnje pa je predsednik shoda podal besedo slovenskemu fantu, ki je z jasnimi dokazi pobil govornikovo izvajanje in dokazal, da so to le prazne volilne fraze. Zbrani zborovalci so besedam slovenskega fanta burno pritrjevali, vsi brez izjeme. Govorniki so nato spoznali, da so pri nas v Globasnici tla za Landbund prevroča in nerodovitna. Obupani radi poraza so jo takoj odkurili iz Globasnice, dejstvo pa je, da bo Koroška slovenska stranka mnogo glasov pridobila!
Bekštanj. (Volilno gibanje.) Komaj so bile razpisane volitve, že so pričele vse nemške stranke z agitacijo tudi med našim ljudstvom. Poznamo jih, te volkove v ovčjih oblačilih. Vemo prav dobro, da se jim ne gre za nič drugega, kakor za slovenske glasove. Kadar pa so volitve minule, nas nočejo poznati, ne Bauern-bund, ne krščanski socijalci in tudi ne socijalni demokrati: Vsi bi kar najraje videli, da bi prej ko slej izginil zadnji Slovenec na Koroškem. Jaka je nemška ljubezen do Slovencev. Zato ne moremo razumeti njih vsiljivosti pred volitvami. Dne 9. aprila je govoril na nekem zborovanju Einheitsliste v Bačah penzijoniran hof-rat in za njim je vabil Slovence vsenemški in protestantovski učitelj Hofer iz Beljaka — po slovensko, da naj volijo Einheitsliste. Ali imajo ti ljudje Slovence res za tako neumne, da bodo nasedli vsakemu mestnemu škricu? Časi hlapčevstva so tudi za nas minuli. Če smo si doslej morali vselej in povsod pomagati sami pri vsem preganjanju, ki smo ga morali pretrpeti po plebisciti, pri reševanju gospodarskih vprašanj, davkih itd., bomo tudi tokrat oddali naše glasove edinole za može, ki so za nas največ storili in nam stali ob strani ter nam pomagali v najhujših časih. In ta stranka je naša domača Koroška slovenska stranka, je to stranka poštenega delavnega slovenskega ljudstva. Zato bekštanjski Slovenc) na dan 24. aprila nastopite kot en mož za našo stranko in pomagajte ji do zmage! Nihče naj ne zaostane! Vsaki glas šteje!
Dobrla vas. (Škandal.) Pri nas imamo sodnika, ki ima v najem novo, lepo vilco s 4 sobami in zato plačuje najemnine beri in reci pet šilingov na mesec. Lastnik si je hišo postavil za svoje stare dni, veliko ga je stala, trdo mu gre za življenje, a sodnik ne čuti, kakšno krivico dela lastniku: 60 šilingov za celo leto od vile! Vnebovpijoče je tako izbraljati postavo!
Iz Roža. (Koroška slovenska stranka nas kliče!) Star sem že in veliko sem skusil, pa se mi zdi, da so za nas Rožane sedaj ravno taki časi, ko pa včasih so bili. Ko so Turki pohajali v naše kraje, so Rožani trdno držah skupaj. Saj so se zaupniki iz vseh krajev Roža zbrali na Šenpečerco na Turnah pri starem ^ gradu. Tam jim je govoril stari Serajnik o težkih časih in kako je slišati, da se Turek bliža dolini. Prosil je vse, da naj bojo enotni že pri pripravah za sprejem turških band. Potem so si naši Rožani izvolili Serajnikovega Mirkota za komandanta in zaprisegli, da bojo pokorni in enotni. Cel Rož je pomagal, da so utrdili stari grad na. Št. Jakobom. Nato so šli eni stražit na pot, ki zavije iz Žile v Rož. Drugi spet so spravljali živež v grad, tretji pa so pomagali spravljati žene, otroke in stare ljudi na varno. In ko so potem res prišli Turki, so se vsi Rožani kot en mož postavili jim nasproti v cerkvi in na gradu v Šent Jakobu. Borili so se sijajno. Če bi ne bilo izdajalca Tresoglava in pa turške zahrbtnosti, bi Rožani gotovo pregnali turške oddelke iz Roža. Danes pa spet doživljamo podobne čase. Ni Turek pred vratmi v Rož, pač pa gospodarska kriza, tuji kapital in tuji ljudje. Naši pa morajo bežati od doma daleč v Kanado. Zamudili smo pravi čas, da bi se bili postavili v bran že pri vhodu v našo dolino. V zadnjem trenutku nas hliče spet nekdo, da se postavimo vsi kot en mož proti nasprotniku, ki hoče oropati naše otroke vere in slovenske besede, naše fante poslati v tujino za kruhom. Na boj! Ne bo več tekla kri, pač pa bo vsak z volilnim listkom moral pokazati voljo, da hoče držati z nami. Vse Rožane kliče naša stranka,
Volilci
slovenske Koroške!
AH poznate kandidatne liste strank, ki hočejo vaše glasove? Ali veste, komu boste zaupali za dobo štirih let vse, kar boste plačali na davkih?
Socijalnim demokratom?
Da vas bojo zastopali različni „Partei-sekretarji, redakterji, prezidenti in uradniki! Na Dunaju kandidira na mestih, ki imajo izgle-de, da bojo voljeni, 40 procentov Judov! Vsi smejo po socijaldemokraški maniri komandirati z vami, samo naš človek ni vreden zaupanja!
Boste zaupali Einheitslisti?
Tam kandidirajo različni „Rati“, trgovci, oficirji, veleposestniki. Pa še ti niso iz naših krajev! Edini Mayerhofer-Griinbiihel iz Velikovca, ki je „Hofrat v p.“ in veleposestnik. Tem ljudem naj mi zaupamo? Nikoli!
Pa Landbund?
ki ima na listi tiste herrenbaure iz zgornje Koroške, pa Šumija še zraven! Iz naših krajev pa nikogar, ki bi mogel biti izvoljen! Takim strankam ne bomo zaupali, ne bomo dali naših glasov! Dali jih bomo
Koroški slovenski stranki,
ki ima na listi same ljudi naše krvi! To so:
Za drša^mi sbor:
j. Vospernik Ivan, posestnik v Podravljah. 2. Dr. FrdnC Petek, zdravnik v Velikovcu.
Za deželni zbor:
1.	StarC Ivan, župnik v Hodišah.
2.	VOSpemik Ivan, posestnik v Podravljah.
3.	Poljanec Vinko, župnik v škocijanu.
4.	Gastl AntOn, kmet v Štebnu pri Maloščah.
5.	Kraiger Ferdo, kmet v Štebnu pri Globasnici.
6.	OgriS JankO, kmet v BUčovsu.
7.	Wastl Martin, posestnik v Dobri! vasi.
To so naši možje, te volite!
da gremo 24. aprila za njo na bojišče. Naj ne bo Tresoglavov med nami, ko bomo volili Koroško slovensko stranko! Skupaj držimo, pa bomo zmagali!
Slov. Plajberk. (Shod.) Vsi hudourniki so besneli in veter je piskal, pa kljub temu smo se zbrali pri Grabenbaherju, da poizvemo o volilnem gibanju. Govornik iz Celovca se je posebno zavzemal za pravice nas Slovencev, ki nam pripadajo kot državljanom in dokazal, da je za dosego teh pravic merodajna edino Koroška slovenska stranka, ki pozna; našo ljudstvo in goji najtesnejše stike ž njim. Nobena druga stranka nam ni tako naklonjena, da bi ji mogli zaupati in letaki tujih strank, ki se vsiljujejo našemu ljudstvu, so izdani samo v namen, da dobijo naše glasove, ki pa se v nemški stranka popolnoma zgubijo. Zato moramo imeti svojo stranko in svoje poslance, ker samo na ta način si ohranimo naše življenske pogoje. Govor je bil tako prepričevalen, da niti soc. demokratični govornik, ki je imel napovedan shod v istem prostoru in času, temu ni u-govarjal
Železna Kapla. Volilna agitacija je tako živahna, da je prišel celo Bund der Freien, do sedaj popolnoma nova stranka, v naš kraj. Kaj hočejo, nismo mogli zvedeti, mislimo pa, da hočejo samo svobodno vladati nad našim slovenskim ljudstvom. V trgu samem se socija-listi najbolj gibljejo in povdarjajo sladke obljube socijalističnega programa, s katerim se mislijo prikupiti malim kmetom. Pozabijo pa, da se je naša slovenska stranka že vedno brigala za zahteve slovenskega malega kmeta in ni postavila šele pred volitvami tak program. Po volitvah pa bo ostalo vse pri starem. Po kmetih pa romajo evangelisti Bauernbunda, ki pri nas še ničesar niso storili. Niti v občini še niso imeli nobenega zastopnika, da bi pokazali, kaj znajo, pa že mislijo farbati ljudi, da bodo sami Nemci nam pomagali. Ko drugje propada ta nemška stranka, tukaj bi pa naj pridobivala! Saj je znano, da nima zaslombe v slovenski Koroški, da so pri stranki samo Nemci, in ali se bodo Nemci brigali za naše kraje? Gotovo ne. Zato pa oddajmo svoje glasove Koroški slovenski stranki!
Sele pri Slovenjgradcu. Za tukajšnjo župnijsko cerkev je naslikal znani koroški akade-mični slikar g. Peter Markovič v Rožeku veliko in res lepo sliko za postni čas: Kristus na križu, ob vznožju križa Marija Magdalena. Vsem, ki bi kako sliko potrebovali, g. Markoviča, ki je bil vse življenje naš zvest in zaveden pristaš, kar najtopleje priporočamo. Vseh nas narodna dolžnost je, da podpiramo naše umetnike, ki živijo v slabih razmerah! Veliko so žrtvovali za naš narod, vrnimo jim vsaj malo!
Borovlje. Volilno gibanje j'e postalo zelo živahno, posebno ker se tiče tudi občinske volitve. Dne 10. t. m. so imeli komunisti na Kobli zelo napeto zborovanje. Prišli so na pomoč komunisti iz Celovca na avtomobilu, ker se je govorilo, da bodo shod razbili soc. demokrati. No, stvar je potekla mirno. Agitacijska sredstva raznih strank so različna, posebno glede občine. Velenemci pravijo, da glasujejo slovenski odborniki vedno s socijalisti. Kdor je čital poročila naših občinskih sej, ve, da so bili Nemci in socijalisti vedno edini, kadar je šlo proti Slovencem, kakor glede podpore Šul-vereinu in Siidmarki. Na važni seji dne 20. II. 1925 pa so glasovali vsi nemški odborniki s socijalisti kot en mož za „Freie Schule“. Edino slovenska odbornika sta bila proti. Pa saj vas poznamo! Vendar ne mislite, da bodo slovenski zastopniki prišli vprašati nemškutarje, kako naj glasujejo? Skrbeli bomo za to, da naši zastopniki tudi v bodoče ne odjenjajo od naših zahtev in da bodo v naprej še z večjo vnemo zastopali naše zahteve tako v narodnem, kakor gospodarskem oziru.
Sv. Martin na Dholci. Na cvetno nedeljo, po sv. maši zborovali so tu socijalni demokrati. Kot govornik je nastopil znani rudeči rešitelj kmetov g. Gaggi iz Vetrinja. Cel njegov govor je bil jedna sama, z neotesanimi psovkami in dovtipi zabeljena kritika državnega, deželnega ter bančnega gospodarstva. O delavskih potrebah ni zgubil nobene besedé. Silno je pohvalil gospodarstvo dunajske občine ter lastno delovanje v deželnem kulturnem svetu. Rekel je celo, da v poslednjem doseže vse, kar zahteva. Tako. silna se ga deželni kulturni svet boji, da se niti ne upa mu kaj odreči. Ko je za tem še neki Egger izlil nekaj gnojnic na vse, kar ni rdečo, vprašal je g. predsednik, če želi kdo vsem tem izvajanjam kaj ugovarjati. K besedi se je oglasil slučajno navzoči g. Vošper-nik iz Podravelj ter izjavil, da bi bil radevolje pripravljen marsičemu ugovarjati, vendar le pod pogojem, da se ga prvič kot pripadnika in kandidata slovenske stranke odveže obveznosti medstrankinega dogovora, vsled katerega naj se na zborovanjih protigovorniki ne oglašajo, in drugič, če so zborovalci pripravljeni tudi njega mirno poslušati, sicer pa da ne mara govoriti. Po kratkem pomisleku se mu na zahtevo g. Gagglna vnovič podali beseda. Toda ni mu bile mogoče dolgo govoriti. Že po par stavkih so sociji snedli dano besedo ter jeli vsi povprek delati neslane medklice. Ko je pa g. Vošpernik postavil v pravo luč gospodarsko politiko socijaldemokratične dunajske občine ter njene slabe posledice za državo, nastal je tak krik in hrušč, da se ni slišala več nobena
beseda, tako da je bil govornik prisiljen svoja izvajanja končati. Tako torej izgleda socijal-demokratična Redefreiheit. A lepše še le pride. Za to predrznost bil je Vošpernik od Gagglno-vih privržencev prav pošteno ozmerjan in ko je eno uro po zaključku shoda mirno odhajal, vsul se je za njim cel roj še navzočih kulturo-noscev, ki so ga zunaj pred hišo brez vsakega vzroka med najgršim divjim zmerjanjem do dobra opljuvali. Akoravno nastop g. Vošper-nika naši stranki mogoče ni mnogo koristil, imel je vendar to dobro stran, da nam je nudil Priložnost, si nekoliko od blizu ogledati rudero kulturo, ki se nam obeta vsem, ako pridejo sociji do odločilne moči v deželi in državi. Na drugi strani smo pa tudi spoznali, da rudeči voditelji niso v stanu držati dane besede, niti niso zmožni brzdati lastne pristaše. Vsak naj si torej dobro premisli, komu da naj 24. aprila odda svoj glas. Mi vemo, kaj imamo za storiti !
Št. Vid v Podjuni. (Pred volitvami.) Živo je postalo z.adnji čas v našem tako zaspanem kraju. Nasprotne stranke love kaline z obljubami, ki se nikdar ne bodo obistinile. Najbolj žilav je Landbund, četudi se je Landbund v naši občini izrekel za Einheitslisto, ki ima redne zaupniške sestanke in tudi javne shode. So-cijalni demokrati seve tudi ne drže križem rok. Sicer je njih zadnji shod v Št. Primožu jako klaverno izpadel, a vsled tega ne vržejo puške v koruzo. Naši zaupniki so dobili na sestanku gradivo, ki ga morejo uspešno uporabljati pri agitaciji. Naša stranka je domača stranka, ki Je izrastla iz nas samih na naših tleh, vse druge stranke so tuje, ki so izrastle na tujem zelniku. Zato tudi nimajo smisla za naše težnje in nas poznajo le tedaj, kadar se jim gre za naše glasove. Kdaj se je Landbund potegnil za nas v deželnem in državnem zboru, kdaj socijalna demokracija? Kadar se je sklepalo nam v škodo. Proti našim pravicam pa so vsi, vsaj so še Pred nedavnim časom vše stranke tvorile Hei-niatbund, ki je nam naprtil toliko gorja. Kdor voli te stranke, voli svoje zatiralce, si piše smrtno obsodbo. Vse obljube pred volitvami se bodo razblinile po volitvah v prazen nič. Najbolj poštena stranka je bila vedno naša stranka, ki ni še obljubljala stvari, ki se ne dajo izpolniti. Verska je tudi, vsaj ima duhovnika za nosilca liste, dosti bolj verska kot kršč. socijalna stranka, ki ima vero le na jeziku in se brati s protiromovci. Zato bo volil vsak pameten človek, ki hoče samemu sebi in svojim bližnjim dobro, našo domačo stranko!
Freisinn vkup!
Tako vabi Šumi volilce, tako je govoril v Podkioštru.
Slovenci, če še količkaj držite na vero, ne volite Landbunda!
GOSPODARSKI VESTNIK
Kmečko pismo.
Stojimo pred volitvami. Vse zabavlja črez vladajoče stranke. Pa tudi po pravici. Te so nas pripeljale že čisto na rob gospodarskega Propada.
Ce človek takole premišljuje, bi rekel, vsaka stavba se enkrat dogradi. Državna stavba pa ni nikdar dograjena. Zmiraj nove postave, tako da zakon pobija zakon, ljudstvo pa se muči in izmozgava do skrajnosti. Seveda bosta vsled socijalnih dajatev oba stanova u-ničena, tisti, ki mora plačevati, in tisti, ki uživa.
Poglejmo kmečko bolniško blagajno. Kmeta z rubežnijo prisilijo, da jo mora vzdrževati. Vprašajte posle, kaj imajo od te bolniške blagajne. Kak glaž slabih zdravil! Pač Pa imajo uradniki zraven dobro službo. Ali bi ne bilo bolj praktično, da bi bile te blagajne občinske, če že morajo biti. Občirfe bi veliko ceneji delale in denar bi ostal v občini. Saj nazadnje mora spet le občina plačati, ker blagajna plača bolnišnico samo 28 dni. Tako roma ves denar v Celovec in tam se živi zraven ko-Pa uradnikov. In kako je ta zavod brezobziren, včasih ne dobiš niti odgovora, če kaj vprašaš, pmpak kar berič pride, kar je skusilo že veliko kmetov.
Potem je tu zakon za povzdigo plemenske živine. Po tem zakonu morajo
občine skrbeti za nakup boljših plemenskih bikov. Poglejmo to naredbo bolj natančno. Kje pa se kupijo najboljši biki? Na gornjem Koroškem v Salvatorju. Tam so tisti veleposestniki, ki redijo take bike. Ti zahtevajo pa 1,70 S do 2,20 S za kg. Kulturni svet da 30% subvencije. Tako stane bik, 400 kg težak po 1,70 S kg, 680 šilingov; 30%. subvencije odšteto, stane bik 454 S. Bik te pride še vedno 1,20 S kg in zraven se moraš še obvezati, da ga boš dve leti držal, pa si potem še negotov, ali bode sposoben za pleme. Kmet pa proda debelega bika za 90 grošev kg. Novi bik je za 170 S predrag. Kdo je torej dobil tistih 30 procentov subvencije? Tam gori tisti veleposestnik. Ta zakon je v prid veleposestnika, da tisti svoje bike drago prodajo. In kdo more kupiti takega bika? Navaden kmet si ga ne more privoščiti in še pridjati za lažjega bika. Gotovo pa je lep bik več vreden kot pa slab. Pa naj se da subvencija taka, da si bo tudi kmet mogel kupiti kaj boljšega. Pred vojno so bile premije in marsikateri kmet se je potrudil, da je* vzredil lepega bika, telico ali pa kravo. To so vse opustili.
Ravno tako je pri prašičih. Pred vojno je kulturni svet dajal brezplačno mlade preši-čke za pleme. Kmet ga je moral dve leti držati za pleme. Danes jih tudi daje, pa za 2,40 S kg in je subvencija že vračunjena.
Pa boste rekli, da je to nazadnjaški dopisnik. Vsak bi bil rad napreden, a pri sedanjih razmerah ni mogoče. Je že izpeljano tako, da subvencije dobijo le veleposestniki, nam pa o-čitajo, da smo nazadnjaški.
Omenim še druge zakone, in predpise, ki nam grozijo s kaznijo. Tak je n. pr. zakon o ometanju dimnikov. Posestnik, ki dimnik sam ometa in snaži, se kaznuje. In kar je najnovejše : kmet ne sme večsvoje živali, ki mu pogine, sam pokopati. On mora h konjedercu, da pride in jo zagrebe ali adpelje. Konjederca mora dobro plačati. Kmet ima itak že veliko zgubo, če mu je žival poginila, zdaj naj pa še konjederca plačuje! Takih zakonov pa ne napravijo, ki bi povedali, kje moreš kmet vzeti, da boš mogel plačati.
To je nekaj dobrot, ki so jih ustvarile vladajoče stranke. Zdaj pa spet lovijo naše glasove. Posebno tisti La.ndbund, ki je napravil tisti svoj Aufmarsch v Celovec, pa menda proti samemu sebi! Uspeh so imele železnice, pa še Celovčani, kmetje pa bodo toliko revnejši, kar so tedaj izdali. Ko bi stranke imele le toliko razsodnosti, če že nalagajo bremena, da bi na drugi strani gledale, da ustvarijo možnost, jih nositi. Ko je bil pred štirimi leti Šumi postal deželni glavar, je še marsikateri Slovenec pričakoval, da bo on zastavil ves svoj upliv v prid kmetskemu stanu. Saj je bil on kmetijski potovalni učitelj, potem Tierzuchtinspektor in nazadnje predsednik kulturnega sveta. Pa je ravno v njegovi dobi prišlo kmetijstvo najbolj na kant. Tako je danes na svetu. Tisti, ki dela in trpi, mora plačevati do zadnjega groša tiste, ki nič ne delajo, pa nagrade vlečejo za brezposelnost. Koroška slovenska stranka ni glasovala za davke in zakone, zato bomo mi kmetje vsi volili samo to stranko!
M NAŠE KNJIGE HI
Nov duh je prešinil našo mladino: duh
treznosti, razsodnosti in spoznanja, da je pijančevanje naša naj večja narodna nesreča. To spoznanje utrjuje v njih, bodri jih k vztrajnosti, navdušuje za nove boje njih učitelj — ideolog „Mladi junak11. Z lepimi zabavnimi zgodbicami in zanimivi, barvanimi sličicami jim nazorno predočuje vse strašne posledice alkohola . — Priporočamo ga zato našim kmečkim in drugim družinam. Stane le 3 šilinga letno in se naročuje pri upravi ..Koroškega Slovenca", Klagenfurt, Viktringer-Ring 26, I.
Marija v senci naših dni. Spisal Stanko Stanič, duhoven. 31 majniških premišljevanj. Izdala Katoliška knjigarna v Gorici. Pričujoče Šmarnice obdelujejo poglavitne grehe ter čednosti in v živih slikah kažejo rane modernega sveta. Cena v platno vezanemu izvodu 3 šilinge, poštnine prosto. Naročila sprejema Katoliško tiskovno društvo, Gorizia, Riva Piazzutta 18, Italija. Poštno-čekovni račun Wien.
Kdor Se nima volilnega listka, naj spodnjega izreže in odda na voliSiu v kuverto!
Stimmzettel
fùrdieWahl in den Nationalrat
Koroška slovenska stranka
Partei der KMner Slowenen
Stimmzettel
f&p die Robi in den Landtng vnn Men
Koroška slovenska stranka
Partei der KMner Slowenen
Stimmzettel
fiir dieU/ahl in den Nationalrat
Koroška slovenska stranka
Partei der KMner Slowenen
Stimmzettel
fSr die Rabi in den Landtng vnn Harnten
Koroška slovenska stranka
Partei der KMner Slowenen
II RAZNE VESTI Hi
Zanimive stvari. Kobilice so našli v višavi do 5000 m visoko. — Kri v človeškem telesu prepotuje v enem letu skozi srce 98.643 km. — Angleška banka ima lastno vodno napravo zato, da pogreznejo vsako noč zakladnico zlata in srebra več čevljev globoko. — Angleški farmarji so upeljali v kurnike električno luč in jo zgodaj zjutraj prižgejo. Kure so mnenja, da je že dan, pa bolj pridno nosijo jajca. Enemu so znosile toliko več jajec, da je imel elektriko v par dneh poplačano. No, le luč v kurnike, da

bojo kure dela imele! — Pri Društvu narodov je zaposlenih 844 oseb, od teh je 219 Švicarjev, 216 Angležev, 188 Francozov in 229 pripadnikov drugih držav. Generalni tajnik sir Eric Drumond ima letno 100.000 švicarskih frankov plače, torej več kot 100 milijonov naših kron na mesec. Uradniki dobijo po 20 in 10 milijonov naše valute na mesec. Tudi ni slabo. Samo pomisliti je treba, da je življenje v Gen-fu, kjer ima Društvo narodov svoje urade, zelo drago. — V Moskvi je umrl odvetnik Bubi-nov, ki je živel 10 let brez spanja. Leta 1917
Lastnik : Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem
'Tiska Lidova tiskarna
je bil ranjen na fronti v glavo in od tedaj ni mogel več spati. Še zdravila za uspavanje niso mu pomagala. Od slabosti je te dni umrl. — V Sveti deželi se je po vojni zelo razvil avto-mobilni promet. Je tam 1575 avtomobilov, ki skrbijo posebno za prorhet med morjem in notranjostjo dežele. — V Rusiji je tačas 1,271.000 brezposelnih. Od lani je število narastlo za 320.000 oseb. Od vseh brezposelnih je 30 procentov žensk. — Letos bo otvorjen v Či-kagu ob Mihiganskem jezeru največji hotel na svetu. Ime mu bo Stephens in bo v njem 3000 sob. — V mesto Elberfeld v Nemčiji je prišel te dni cirkus, ki je vozil seboj divje živali. Udomačena čaplja (Reiher) je ušla v levjo kletko in se razjarjena spravila na leve. Ti so se prestrašeni stiskali v kot. Hudo čapljo so krotilci le s težavo spravili iz kletke. — V naši republiki pokadimo na leto za približno 375 milijonov tobaka. Za ta denar bi se dalo napraviti 30.000 enodružinskih hiš in bi imeli skoro vsi avstrijski brezposelni delo. Seveda, če bi bil tobak zastonj. — Mladi, lepi Parižanki je avtobus odbil nosek. Tožila je avtodružbo in sodišče je priznalo za odškodnino 325.000 frankov, to je okroglo 90.500 šilingov. No, deklič bo pri tej doti tudi brez nosa našel ženina. — Na Madžarskem je 8 milijonov ljudi in od teh jih 1 milijon ne zna brati in pisati. Torej je vsak osmi Madžar nepismen. V Italiji je bilo pred vojno od sto ljudi 38 nepismenih, zdaj pa 27. V Julijski krajini, kjer so Slovenci, jih je zelo malo. V Baltimoru so postavili spomenik očetu človeštva. Adamu. — Na svetu je osem dežel, ki nimajo železnic. V Evropi je samo Albanija, ostale so v Aziji in ena v Afriki. — „Krasnaja Gazeta“ poroča iz Leningrada, da se je tam rodil nedavno od zdrave in lepe 191etne matere otrok, ki je namesto nog popolnoma razvit, gibčen in z luskinami pokrit ribji rep. Otrok je živel samo tri dni. Če nas Rusi le niso potegnili za prvi april?
Prvi april.
Mihec stoji na pragu in zaupije: Marica, hiti, teci ! Jej, poglej, poglej, zelen golob je priletel na dvorišče!
Marica pusti vse igranje in prileti na dvo-rišč©
Mihec: Hihihi, sem te potegnil! Prvi april!
«
Mihec zakliče: Mama, pridite hitro! Po zraku prifrči listek, socijaldemokratski program, od škofa podpisan!
Mati pusti kuhavnico iz rok in prileti.
Mihec: Hihihi! Prvi april!
*
Mihec vidi očeta na njivi in zavpije : Očka, hitro sem pojdite! Po cesti gre Kočevar z malho, ki nam bo plačeval davke!
Očka se skoro nabode na vile, tako se mu mudi.
Mihec: Jej, prvi april!
Mihec stoji na vasi in kriči: Priletite, ljudje, Slovenci! Tamle je človek, ki hoče pomagati Slovencem, če si sami ne bojo pomagah!
Ljudje derejo s polja in travnikov in hiš.
Mihec: Hihihi, prvi april! Prvi april!
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Kravja pamet. Prijatelj nam piše: Nameravana igra tega meseca bo izostala, ker je dekletu s trudom spisano vlogo na paši — krava snedla. Ko bi vsi, dekliči in fanti tako ljubili vloge, bi jih kmalu zmanjkalo. Pa pravijo Nemci: Dummes Rindvieh! Menda po krivici. Goved je radovedna in vedoželjna. Položil sem zavite bukve zunaj na mizo. Ko se obrnem, skoči prešeren junec na paši in hlastne po bukvah. Ker je bil takoj fant za njim in njegov bič na njem, je zmaknil in pomulil samo ovitek. Rekel sem:	Glej jo žival, kar cele
bukve hoče imeti v glavi! Jaz bi se moral dolgo ukvarjati z njimi, predno bi jih imel v glavi in bi mi prešle v meso in kri, pri volu pa gre to tako hitro! če bi ljudje tako mogli bukve spravljati v glave, n. pr. študenti nemške, latinske, grške slovnice, to bi bil šele učen svet; tudi Nemci bi slovenske slovnice
in slovarje kar požirali. Tudi na časnike se spravijo živali. Videl sem, da ima slovenska živina nagnenje do nemškega beriva kakor nekateri slovenski ljudje; sploh pa je glede na jezik nevtralna, kakor nekateri ljudje pravijo, da jim je vseeno. Glede na uporabo tiskanega papirja se mi pa zdijo živali, ki ga pojedo, t. j. v glavo spravijo, pametnejše ko mnogi ljudje, ki uporabljajo tako robo (časopise in knjige! za vse drugo raje ko za v glavo. Za inteligenco krave še en dokaz. Na Kamniškem sedlu sem obesil hlače in srajco na ograjo sušit. Ko sem šel po noči obleko pobrat, je krava srajco žvečila, hlače pa je druga že celo prežvečila, da izvlečene niso bile več za rabo. Glejte tu spoznanje kravje. Prišedši s paše zagledata novo reč, radovedni gresta gledat in takoj spoznata kmečko platno, pa da je to iz rastlinstva, to pa je predvsem živalska hrana (samo pretrda je bila). Morda sta imeli tudi kaj vpogleda v domačo obrt. Kdor kaj boljšega ve, pa naj pove!
Za volilni sklad so darovali: Janez Vodnik, Važenberg, 1; Anica Kumer, Važenberg, 1; Luka Oizinger, Podljubelj, 1; Ivan Glasto-vec, Donawitz pri Leobnu, 2; Vinko Pečnik, Rute, 5; Šelander Šimen, Podravlje, 1,50; profesor Ivan Hutter, Št. Jakob v Rožu, 10; Marija Markuc, Št. Peter, 2; Rezika Markuc, Št. Peter, 1; neimenovan M. 3; Anton Pintar,. Kotmara vas, 0,50; Viktor Goričnik, Roda, 20; Franc Katnik, Hodiše, 10; Feliks Zulechner, Št. Lipš, 2; Josip Dobernik, Rožek, 10; Jaka Hedenik, Zihpolje, 2; Štefan Singer, Kapla, 20; Franc Aichholzer pod geslom „Le vkup, le vkup, uboga gmajna!“ 30; Josip Meny, Gre-binj, 13,02; Štefan Bayer, Loga vas, 10; Ferdo Singerl, Sreje, 1 ; Valentin Aichholzer, Loče, 1 ; Tomaž Krainz, Pokrče, 2; neimenovan 1; Marija Polcer 0,50 šilingov. Klub koroških Slovencev v Mariboru 100; zbirka Zadružne šole v Ljubljani 63; Karol Krištofič, revizor v Ljubljani 100 dinarjev. Vsem darovalcem prisrčna hvala ! Pa še veliko jih je, ki ne vedo, da je za volitve treba sredstev!
Listnica uredništva. G. Valentinu Just, u-radniku, Borovlje. Vašega imena naš list pod „Sele (Socialistični agitatorji)" ne omenja. Vaša zahteva po objavi popravka ni upravičena.
Bencin>motorje
najnovejši za kmetijstvo s 4—472 konj. sile, voznine prosto za 1200 S, sejalne stroje od 600 S naprej, posnemalnike za 150 S in tudi večje, domače mline na valjarje ali z umetnim kamnom, fina in trpežna kolesa za 185 S, kosilne stroje, obračalnike, mlatilnice itd. posreduje in priporoča pod ugodnimi pogoji
J. Bošic, Dolina, pošta Grabštanj.
47_______________________
Vabilo na
XV. redni občni zbor.
Hranilnice in posojilnice na Krčanjah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 8. maja 1917 ob 4. uri popoldne v hranilničnih prostorih na Spodnjih Krčanjah.
Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. — 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. — 3. Poročilo o zlati začetni bilanci.
—	4. Potrjenje računskega zaključka za leto 1926.
—	5. Volitev načelstva in nadzorstva. — 6. Po-
ročilo o izvršeni reviziji. — Slučajnosti.
V slučaju, ako bi ta občni zbor vsled premale odeležbe ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.	Načelstvo.
Na prodaj je hiša
z gospodarskim poslopjem v okolici Št. Lipša. Vse v dobrem stanju. Redita se lahko dve kravi in nekaj svinj. Pri posestvu je tudi nekaj sadja in voda pri hiši.
i se poizve pri obžinskem tajniku
..	Masi
v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni uri Ant. Machàt in družba (za tisk odgovoren Jos.
rednik :Žlnkovsky Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. — Žlnkovskf), Dunaj, V., Margaretenplatz 7,