St. 19(1709) Leto XXXIII NOVO MESTO četrtek, 13. maja 1982 Cena: 12 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Uspel preizkus obrambne usposobljenosti Na vaji v trebanjski oblini med gosti tudi admiral Branko Mamula V nedeljo se je v trebanjski občini končala tridnevna skupna vojaška akcija, v kateri so bile preizkušene vse sestavine splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Poizkus mobilizacije vseh družbenopolitičnih ln gospodarskih dejavnikov je Popolnoma uspel, prav tako pa njihovo sodelovanje s štabi in enotami civilne zaščite, službe obveščanja in alarmiranja ter po-Yetjstvi, štabi in enotami oboro-senih sil. V vaji je bila izpričana vsoka stopnja strokovne uspo- Ijenosti in moralno-politične zrelosti, kar se je pokazalo tudi v Protidesantni obrambi. Vajo so Sl ogledali tudi predstavniki Slovenije, Viktor Avbelj, predsednik predsedstva, Andrej Ma-?nc’ Predsednik CK ZKS, Janez endjarič, predsednik izvršnega sVeta in predstavniki zveznega etariata za ljudsko obrambo, 1 j>h je vodil admiral Branko Mamula. Na prazniku Kočevja pobrateni od Slovenije do Makedonije — Bronasta jelka Lojzetu Erženu Zagreb pobratenemu Kočevju SŠniSka SL1KA k°- . "CEM — Na svečanosti „0 Prazniku krajevne skup-K°čeyje je predstavnik Tr..iatene KS Zagreb -,. 7® podaril Kočevju etniško sliko, ki jo je He te* Predse(Jnik skupšči-va Kočevje Alojz Hoče-(Foto: Primc) nje v°^nosov in aktivno delova-- me«ajevm skupnosti Kočevje to in njenih organih." *Več^_Čan9st.‘> Id je bila 8. maja ' U(1eleži|V ^oveni domu, so se ) tih l . tudi delegacije pobratc-I **aVni^evn‘*1 skupnosti. Pred-obian 1 delegacij pobratenih so *o (,j?m Kočevja čestitali. To kraj predstavniki mest oz. Mai^ . . skupnosti Kočani iz NoVeeion‘je, Prokuplja iz Srbije, Zagreba - Trnsko is in Skotje Loke. Pred hostjinskega Je ob tej prilož slaynj, ® ‘n Skotje Loke. Prcd-ho,tj rnskega je ob tej prilož-Se,nE?dari' KS Kočevje tudi I ko sliko in šopek. V . I *0(je|Q ^turnem programu so I učenci osnovne šole s i *n f v)1 točkami, recitacijami rn‘m nastopom ter hitni in ®|®*benc šole s solistič-skupinskimi nastopi. J. P. PRISRČNA SKANDINAVSKA NEPOSREDNOST — Med ogledom papirnega stroja II in druge proizvodnje v tovarni „Djuro Salaj" so se visoki gostje iz Finske rokovali z vsakim delavcem,kjerkoli so zastali za minuto ali dve, in spraševali o poteku proizvodnje, pa tudi o osebnih dohodkih. (Foto: P. Perc) Godbe pod gradom 4. srečanje pihalnih orkestrov v Sevnici 30. maja Odkar je pred štirimi leti v Sevnici ponovno zaživela pihalna godba, ni pomembnejšega dogodka v občini brez njene navzočnosti. Čeprav po stažu mladi, pa so sevniški godbeniki navezali stike s preko 40 godbami, saj so začeli vsako zadnjo nedeljo v maju prirejati srečanje pihalnih orkestrov v Sevnici. Tudi letos bodo ob pol treh popoldne v parku pri sevniškem gradu zadoneli zvoki pihalnih orkestrov iz Ceršaka pri Šentjerneju, Maribora, Novega mesta, Spodnje Polštave, Stučne, Soče pri Dobovi, Kapel in iz Sevnice. Godbe se bodo predstavile s tremi skladbami, nato pa bodo nekaj skladb zaigrali vsi skupaj kot 260-članski orkester. Po končanem koncertu bo ples ob zvokih ansambla Lotosi. Četrto srečanje pihalnih orkestrov bo pokazalo, da se vrste godbenikov mladijo in daje med njimi vse več žensk. Lojze Eržen, direktor Opreme j Kočevje, je prejel letos najvišje Priznanje krajevne skupnosti ocevje - mesto - bronasto Jelko. .J00® so mu jo na proslavi j 0 Prazniku KS Kočevje 8. i ginT ^ .utemeljitvi je med dru- | zaPisano, da jo „prejme za gos ne zas*u8e na področju vanj0ClarStva ter razv°Ja i" utrje-Ja samoupravnih socialistič- j ZBOR JAMARJEV V NOVEM MESTU 12. zbor slovenskih jamarjev in raziskovalcev krasa bo od 11. do 13. junija v Novem mestu. Pokrovitelj zbora je tovarna zdravil Krka. V treh dnevih se bodo zvrstila v domu JLA številna predavanja, odprli bodo jamarsko razstavo, Jamarski klub Vinko Paderšič-Batreja bo imel slavnostno sejo, slovenska jamarska zveza občni zbor, poleg tega pa sta organizatorja Jamarska zveza Slovenije in novomeški jamarski klub pripravila tudi strokovno.ekskurzijo v jamo Pihalnik nad Podturnom ter turistično ekskurzijo na Bazo 20. BREŽIŠKA PRIZNANJA ZA DELO V KS Za praznik osvoboditve Brežic, 9. maj, so sc tudi letos s priznanji oddolžili najbolj požrtvovalnim občanom. Zg zelo dobro sodelovanje v organih krajevne skupnosti sta prejeli priznanje Milka Krošel in Mežika Sevič, za neštete ure prostovoljnega dela na področju ljudske obrambe pa Jože-. Ton, Ljubica Krajčič in Branka Engel. Za izredno uspešno povezovanje z okoljem in vključevanjem v družbenopolitično življenje Brežic je tokrat prejela priznanje še Osnovna šola bratov Ribatjev. OGLAŠUJTE V DL! Izmenjava lesarskih izkušenj Finska sindikalna delegacija na obisku v krški občini — Goste so poleg strokovnih vprašanj najbolj zanimali dohodkovni odnosi in družbeni standard Od 3. do 8. maja seje mudila na uradnem obisku v Beogradu in Sloveniji delegacija finskih sindikatov. Esko Suikkanen, predsednik sindikata delavcev lesne industrije, Pekka Virta-nen, predsednik sindikata delavcev v kmetijstvu in gozdarstvu, ter Kauko Immonen, podpredsednik generalnega sveta sindikata delavcev grafične industrije, so se 6. maja ves dan zadržali v krški občini, kjer so se do- dobra seznanili z gospodaije-njem največje tovarne celuloze in papitja v Jugoslaviji — „Djura Salaja”. Finci, gostje zveznega oilbora sinilikata delavcev gozdarstva in predelave lesa, so si v spremstvu sekretarja republiškega odbora grafične in papirne industrije Milana Deisingerja ter predsednika MS ZSS Posavja Jožeta Peterkoča z zanimanjem ogledovali tovarno. V odkritem pogovoru s predstavniki ,,Djura Salaja" Po več kot šestih letih bo naše uredništvo spet gostovalo na so se najvidnejši sindikalni funkcionarji iz prijateljske nordijske dežele zanimali zlasti za dohodkovne odnose, posebno še za financiranje družbenih dejavnosti. Ob podrobni izmenjavi nekaterih strokovnih izkušenj smo zvedeli tehnološko zanimivost, namreč, da na Finskem porabijo za izdelavo roto papirja okrog 20 odstotkov lesa listavcev, medtem ko pri nas dosegamo največ polovico te številke, ostalo pa so iglavci, ki jun moramo večinom uvažati. Popoldne si je delegacija finskih sindikatov ogledala še kostanjeviško Formo vivo in kartuzijo Pleterje. P. PERC Človek-človeku Od 8. do 15. maja v Sloveniji teden Rdečega križa Rdeči križ je leta 1859 v času bitke pri Solferinu ustanovil Henri Dunant, ki je zbral Ženevčane in jih organiziral za prostovoljno pomoč. Organizacija je bila potrjena leta 1863 v Ženevi in je do danes prerasla v mednarodno organizacijo, ki opravlja številne in raznovrstne dobrodelne naloge ha zdravstvenem in socialnem področju, posebno' pa pomaga žrtvam v vojni in drugih nesrečah. Teden Rdečega križa, ki poteka letos od 8. do 15. maja pod geslom „Človek — človeku" — „Samo-pomoč — vzajemna pomoč", vključuje v Sloveniji veliko dejavnosti. Med njimi je ena pomembnejših akcija za napredek osebne in splošne higiene ter varstvo okolja. Poleg 10 specializiranih brigad RKS v okviru te akcije tudi letos organizira lokalne delovne akcije mladine. Razvija različne oblike vključevanja starejših občanov v družbeno življenje ter jim nudi družbeno pomoč. Usposablja občane in delovne ljudi za samopomoč, prvo pomoč in preprečevanje nesreč ter za druge potrebe SLO in DS. V tednu RK namenjajo občinske organizacije RK posebno pozornost solidarnostnim akcijam, kot je zbiranje papirja, krp, krepitev solidarnosti med ljudmi, razvijanje dejavnosti v družbenih centrih, postajah RK v KS. Pionirji prvih razredov osnovnih šol so sprejeti v mlade člane RK, mladina sedmih razredov pa v člane RK, s tem pa se krepi množičnost organizacije. Ob letošnjem tednu RK so zaslužnima članoma te humanitarne o-rganizacije podelili najvišji priznanji RKS. Tov. Lidija-Šentjurc, članica Sveta federacije, je prejela zlati znak RKS in posebno priznanje za revolucionarno delo. Slovenska izseljenska matica pa ob 30-letnici obstoja zlati znak RKS ter zahvalo pri razvijanju humanitarne dejavnosti med izseljenci. Še letos pa bo dal RKS posebno priznanje Belokranjcem, saj bo v Gradcu, kjer je bila leta 1944 ta organizacija ustanovljena, odprl muzej RK. UREDNIŠTVO V GOSTEH Prvi ekstempore v Krškem Razstavljenih 25 del v galeriji KLIK na brestaniškem gradu — Sodelovalo je 20 avtorjev iz 10 klubov Prebivalce te krajevne skupnosti vabimo, ila pridejo v sredo, 19. maja, od 18. ure naprej v Radoševo gostilno na Radoviči, kjer se bomo pogovorili o vaših uspehih, načrtih, željah. Občinska konferenca ZK v Krškem je pripravila 8. in 9. maja v počastitev kongresov ZK 0 volitvah v glavnem pohvalno MS SZDL za Dolenjsko je razpravljal tudi o spreminjanju in dopolnjevanju srednjeročnih planov — Akcija NNNP bo imela letos varnostni ton, priprave že tečejo nami, pri kreditiranju in investiranju. Zal pa ponekod še vedno prihaja do kratkih stikov med izvršnimi sveti in OZD, saj delovne organizacije še vedno niso vse sporočilc, ali bodo spreminjale in dopolnjevale srednjeročne plane. Pretekli četrtek je bila v Novem mestu seja medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko, na kateri so ocenili delegatske volitve, pregledali aktivnosti pri spreminjanju in dopolnjevanju srednjeročnih planov v dolenjskih občinah ter podali oceno o pripravah na akcijo NNNP 82. Poudarili so, da so se v dolenjski regiji dobro pripravili na volitve v vseh okoljih ter da na nobenem od 500 volišč ni prišlo do nevšečnih izpadov. Usposobljenost volilnih komisij je bila dobra, prav tako pa so bile volitve dobro izvedene tudi po tehnični plati. Kadrovsko sestavo delegacij so ugodno ocenili, saj je v njih 35 odst. žensk ter 30 odst. mladih. Pozitivna stran volitev so‘ bile predhodne objave kandidatov ter večje število predlaganih delegatov za določene funkcije. Udeležba na volitvah je bila dobra, saj je bila v Beli krajini celo najboljša v Sloveniji (96 odst.). Nekoliko težav je bilo le v OZD, kjer je bila odsotnost v glavnem posledica bolezni ali službenih potovanj. Ponekod pa je bila opazna premajhna zavzetost vodilnih kadrov, kar zasluži vso grajo. Bili so si edini, da je potrebno pokazati na vse težave pri volitvah, da se ne bi ponavljale. OZD so.v vseh štirih dolenjskih občinah v glavnem že končale analE zo stanja razvojnih možnosti, predvsem na področju izvozno-uvozne politike, preskrbljenosti s surovi- V novomeški občini menijo, da bodo morali vsi sisi zmanjšati svoje programe. V metliški občini imajo sisi pripravljene analize spremenjenih pogojev, prav tako pa pripravljajo spremembe tudi v Črnomlju. Kra- (Nadaljevanje na 2. strani) PRIPRAVE NA ZBOR PIONIRJEV Včeraj je bila v Črnomlju prva seja skupnega odbora za pripravo in izvedbo zbora jugoslovanskih pionirjev, ki bo v Črnomlju 12. junija in se ga bo udeležilo več kot 5.000 pionirjev iz vseh slovenskih občin ter delegacije pioniijcv iz vseh republik in pokrajin, njihovi mentorji in gostje. Za to priložnost bodo izdali brošuro „Po partizanski Beli krajini”, ki bo udeležence seznanila z zgodovino te dežele, še posebej s pomembno vlogo Bele krajine med NOB, in predstavila današnjo podobo črnomaljske občine in Bele krajine nasploh. SLOVENSKI OKTET BO PEL NA KAPITLJU 21. maja ob 20. uri bo v kapiteljski cerkvi v Novem mestu nastopil Slovenski oktet , in ob orgelski spremljavi prof. Huberta Berganta izvedel koncert pravoslavne liturgije, renesanse, baroka in črnskih duhovnih pesmi. Koncert bo pod vodstvom umetniškega vodje Slovenskega okteta in dirigenta Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana prof. Antona Nanuta. in letošnjih jubiljev prvi ekstempore. 20 likovnikov iz desetih klubov je v kratkem času ustvarilo, kot je povedal dr. Cene Avguštin na nedeljski razstavi, 25 najboljših del v galeriji likovnih samorastnikov na brestaniškem gradu, kljub slabemu vremenu pohvale vredno bero. Največkrat so se udeleženci ekstempora odločili za svobodno tematiko, nekateri pa so se domiselno lotili tudi NOB in revolucije ter teme: Delo in delavec. Dela za razstavo je odbrala strokovna komisija v sestavi dr. Cene Avguštin, predsednik, in umetnostna zgodovinarka Andreja Koblar in Vladka Štoviček kot člana. Komisija ni imela lahkega dela. Največ uspeha so imeli domačini, saj je Stefan Štirn s Senovega dobil prvo nagrado za ciklus. Lično vazo iz brušenega stekla z znakom kongresov ZK in Titovim podpisom (izdelek steklarne Boris Kidrič iz Rogaške Slatine) si je prislužil za pastel Pomlad 1945. Prvo nagrado za posamezno temo (NOB!) je zaslužil Krčan Pavle Predanič, ki je dokazal z uvrstitvijo več svojih del v ožji izbor 25 del in s tem na razstavo izrazito dozorevanje svojega slikarskega opusa. Zanimivo je, da so organizatorji privabili k sodelovanju kot sopokro-vitelje še nekaj delovnih kolektivov. Izkazali so se zlasti „Djuro Salaj", SOP in Turistično društvo Krško. P. P. NAJUSPEŠNEJŠI — Sekretar OK ZK Krško Blaž Kolar podeljuje 1. nagrado likovniku Pavletu Predaniču za najboljše delo o NOB. (Foto: P. Perc) Ob koncu tedna bo deloma sončno vreme l zmerno oblačnostjo. Nekoliko topleje bo. Ljubljansko pismo Setev na poljih - in v pisarnah Prednost živinoreji in poljščinam — Kako bo porabljen denar iz republiškega sklada Spomladanska setev in sajenje sta, zlasti še spričo ne ravno prijetnih vremenskih razmer, dodobra zaposlili poljedelce. Nič manj, seveda, tudi zavzete pospeševalce ter strokovno in poslovno odgovorne tovariše v zadrugah, ki jim - s pridelovalci vred - ni vseeno kako bodo načrti setve in saditve opravljeni in uresničeni. Ob teh naših kmetijskih operativcih pa so v času spomladanske setve dobro bili zaposleni tudi kmetijci, ki se s kmetijstvom ukvarjajo predvsem tako, da zamisli o njegovem razvoju nanašajo na papir kot načrte, programe, stališča in sklepe, da jih potem lahko spet spreminjajo, popravljajo ali dopolnjujejo. Da po potrebi intervenirajo bodisi na domačem terenu ali v Beogradu bodisi stresajo svojo jezo „navzdol“ ali „navzgor“, da le ne bo prizadeto lastno ognjišče. Ob spomladanski setvi je moral - hočeš nočeš - nedvomno največ delati republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tekoče je spremljal potek setve in poslušati telefonske reklamacije, ob katerih je - vsaj na začetku setve - bilo treba intervenirati zaradi pogonskega goriva ali rezervnih delov za kmetijske stroje, manj ali skoraj nič pa zaradi mineralnih gnojil ali semen. V tem času pa se je republiški komite za kmetijstvo hitro moral zagnati tudi v p redlog pravilnika o merilih in načinih obdavčevanja v kmetijstvu po predlogu novega zakona o obdavčevanju občanov. Tega dela si je sam kriv, ker ga ni opravil istočasno s predlogom zakona. Zaradi tega je predlog zakona doživel zavrnitev v svojem kmetijskem delu, javna razprava o njem pa je podaljšana do konca junija. Javno razpravo v temu času po setvi bi morala organizirati Zadružna zveza Slovenije, vendar pa se zaenkrat še ne pripravlja na to. Republiški komite za kmetij stvo, gozdarstvo in prehrano ob njem pa tudi Splošno združe nje kmetijstva, živilske industrije in prehrane Slovenije, Kmetijska razvojna skupnost, Živinorejska poslovna skupnost in Zadružna zveza Slovenije - so se morale lotiti tudi programa pospeševanja proizvodnje hrane v letu 1982 z okvirnimi izhodišči programa do leta 1985. Z njim naj bi uresničili izvajanje zakona o zagotavljanju in usmerjanju sred stev za intervencije v proizvodnj hrane za obdobje 1982 - 1985 s katerim je ustvarjena materialna podlaga za izvedbo z družbenim načrtom določenih nalog Program ukrepov za pospeševanje proizvodnje hrane v letu 1982 daje prednost pospeševa nju živinoreje na domači krmi in družbeno organiziranemu pride lovanju poljščin, zato jima na menja največ sredstev. V republiškem skladu se bo iz posebnega republiškega davka iz osebnega dohodka letos nabralo okrog 660 milijonov din. Od tega so jih po predlogu programa nemenili pospeševanju živinoreje 257 milijonov 800 tisoč din, za organizirano pridelovanje polj ščin pa 152 milijonov din. Ostala sredstva iz republiškega sklada pa so namenjena: delovanju po speševalne službe (37 mio), vzre ji iri ulovu morskih rib (9,60 mio), nadomestilu obresti pri kreditih iz HKS (52,30 mio) pospeševanju kmetijstva v hriho vitih, območjih (58 mio) in za kritje tečajnih razlik za kredite mednarodne banke (22,40 mio din). j STTFAN KUHAR 0 volitvah... (Nadaljevanje s 1. strani) jevne skupnosti v občinah ne bodo spreminjale srednjeročnih planov, razen v treh krajevnih skupnostih na območju mesta Črnomelj. Predsednik MS SZDL za Dolenjsko, Mirko Jelenič je podal informacijo o akciji NNNP 82, ki bo odstopala od klasičnih, ki smo jih bili navajeni pretekla leta. Letos bomo preverjali usposobljenost in pripravljenost ljudi na področju cestnoprometne in požarne varnosti ter narodne zaščite. Priprave na NNNP 82 tečejo v občinah po programu, termine akcij pa bodo občine določile same. • Ob koncu je tov. Jelenič spregovoril o kadrovskih zadevah ter med drugim omenil, da je odprto delovno mesto direk-totja DITC in direktoija tozda Časopis Dolenjski list ter da bo tudi MS SZDL sodeloval pri izbiri obeh vodilnih kadrov. M. KRUMPAČNIK PRVIČ BLOUDKOVE ZNAČKE Na letni skupščini Zveze telesno-kulturnih organizacij v Brežicah so pred dnevi podelili 4 zlate, 8 srebrnih in 13 bronastih Bloudkovih značk. Prejeli so jih telcsnokulturni delavci za 30, 20 in 10 let prizadevnega dela, kot predvidevajo merila republiške Bloudkove žirije. Zlato značko so si prislužili Mimica Avsec, Marija Veble, Zvone Ilovar in Jože Senica. 9. MAJ - DAN OSVOBODITVE BREŽIC Prebivalci Brežic so letos drugič slavili svoj krajevni praznik 9. maj. To je dan, ko je bilo mesto osvobojeno, dan radostnih spominov borcev in dan upov za vse, ki jih je čakala dolga pot vrnitve iz nemških taborišč. Proslavo so v petek, 7. maja, popestrili šolarji. Ob tej priložnosti so podelili priznanja krajevne konference SZDL dolgoletnim družbenopolitičnim delavcem. Žirija je izbrala deset kandidatov. Priznanja so prejeli: Ivan Gričar, Marjan Gregorič, Štefan Grahek, Majda Ignjatovič, Dušan Maraš, Marija Merhar, Oto Oršanič, Vlado Podgoršek, Ciril Rupret in Gasilsko društvo Brežice, ki bo letos slavilo stoletnico obstoja. TRAKTORJE BODO POPRAVLJALI NA MIRNI V zadnjih desetih letih so si kmetje iz trebanjske občine nabavili precej kmetijske mehanizacije, vendar ni v občini zanjo niti enega servisa. Že večkrat je bila dana pobuda za ustanovitev servisa, a do uresničitve ni prišlo. Kot kaže, so še najdalj pri tem prišli v krajevni skupnosti Mirna, kjer bodo sredi maja v prenovljenih prostorih nekdanje trgovine Kmetijske zadruge odprli servis za kmetijske stroje. V njem bosta delala dva mehanika, v servisu pa bodo popravljali samo traktorje in druge kmetijske stroje. Poleti v brigado Na republiško m lokalno delovno akcijo Mladinska delovna brigada ..Kočevski zbor” iz kočevske občine bo letos sodelovala na republiški delovni akciji ..Brkini 82” od 18. julija do 7. avgusta. Brigada bo štela 40 brigadirjev, doslej pa sojih zbrali že 30. Pri občinski konferenci ZSM pričakujejo, da tudi letos z zagotavljanjem dogovorjenega števila brigadirjev ne bo težav. Za brigadirje nameravajo pridobiti še več študentov in drugih štipendistov. Za lokalno mladinsko delovno akcijo so zbrali že 40 brigadirjev. To so predvsem dijaki Centra usmerjenega izobraževanja, ki imajo v tretjem letu obvezno delovno prakso. Opravijo jo v delovnih organizacijah ali v mladinskih delovnih brigadah. Ni pa še dogovorjeno, kje bo lokalna delovna akcija letos. Za stalno mladinsko delovno brigado so evidentirali že 125 mladih. Ta brigada bo opravljala enodnevne udarniške akcije in razna druga dela, za katere se bo pokazala v občini nujna potreba. V dosedanjih razpravah o mladinskem prostovoljnem 'delu so ugotovili, da predvsem študentska mladina kaže malo pripravljenosti za sodelovanje na mladinskih delovnih akcijah, ker dela med počitnicami raje tam, kjer kaj zasluži. Prevladalo je mnenje, da je treba mlade pritegniti tudi v delo za napredek družbe, ki ni plačano. Hkrati so poudarili, naj dobi višjo štipendijo tisti, ki deluje tudi na družbeno-političnem področju, med tako delo pa je treba šteti tudi delo na mladinskih delovnih akcijah. J. P. Zadolževanje ne prinaša rešitve Na skupščini občinske organizacije ZSS v Krškem sodeloval tudi Martin Mlinar Občinska organizacija Zveze sindikatov v krški občini je v preteklih štirih letih uspešno delovala, na skupščini 6. maja pa so v razpravi konkretizirali uvodno poročilo predsednika Draga Sterba-na z dosežki na posameznih področjih družbenega življenja. To pa so hkrati dovolj oprijemljive in jasne usmeritve za delo do leta 1986. Tone Vodišek iz „Djura Salaja" je opozoril na resne motnje pri zagotavljanju repromaterialov. Pogosto zmanjkuje kemikalij, kar vpliva na kakovost izdelkov. Poudaril je, da se kolektiv ne more več zadolževati, zato se lahko pripeti, da ne bo časopisnega papitja, če tovarna do polovice maja ne bo dobila deviz za plačilo uvoženih iglavcev oz. dolgov, ki so si jih nakopali z nenehnim premoščanjem težav z vse večjim -zadolževanjem. Martin Molan iz Jedrske elektrarne je menil, da bi za preprečitev energetskih motenj v Posavju morali zgraditi 110 KV daljnovod in pri nuklearki zagotoviti prenos električne energije s 400 na 110 kV, da bi bili v Posavju deležni energije našega jedrskega prvenca. Premalo so Posavci sodelovali tudi pri razvojnih usmeritvah na področju energetike, zato se neupravičeno izmika napajanje Posavja s plinom. Nadaljevali pa naj bi z raziskavami zalog premoga in pripravami za gradnjo savske verige hidroelektrarn. Novo samoupravno organiziranost naj ne bi iskali v občinskih energetskih skupnostih, temveč v povezovanju ZA USPEH NA NOVI DOLŽNOSTI — Predsednik krškega občinskega sveta ZSS Drago Šterban je izročil podpredsedniku slovenskih sindikatov Martinu Mlinarju zbornik Krškega in mu zaželel plodno delo pri vodenju zbora združenega dela republiške skupščine. (Foto: P. Perc) V LISCI V SOBOTO OSTALI DOMA Največji sevniški izvoznik konfekcija Lisca ima še vedno težave s surovinami. Resda jih morajo veliko uvoziti (dokler ne začne s proizvodnjo tovarna pletenin), vendar dosegajo z njimi neprimerno večji izvoz. Vodstvo si prizadeva zagotoviti najnujnejše. Tako so nekateri delali tudi čez prvomajske praznike v Nemčiji, da bi zagotovili posle. Slednje ni bilo lahko, saj je v Zvezni republiki Nemčiji šlo v stečaj že več znanih firm ali pa sc le-tc preusnteijajo. Zaradi težav z oskrbo so bili delavci zadnjo delovno soboto doma, zaenkrat z 80-odstotnim osebnim dohodkom. V Itasu ne vedo za odgovornost 2e leta sprejemajo sklepe, kako bodo bolje delali, delajo pa po starem in Delavski svet še ni prejel prijave, da je treba proti komu ukrepati Po še ne dokončno obdelanih podatkih je v prvem četrtletju letos v občini Kočevje ustvarilo 16 delovnih organizacij kar preko 51 milijonov dinatjev izgube. Največjo izgubo so imeli v ltasu, in sicer v tozdu GOIP preko 16 milijonov in v tozdu Pirče preko. 1,7 milijona dinatjev. Prav zaradi tega je občinski komite ZK sklical 7. maja v Itasu razširjeno sejo občinskega komiteja, na kateri so ugotovili, da vsi odgovorni in delavci v ltasu že tri leta vedo za vse pomanjkljivosti in napake, ki so končno pripeljale do letošnje izgube, vendar niso ničesar po-krenili, da bi bolje gospodarili. Celo nasprotno: zastavljenih mesečnih načrtov ne dosegajo in še kakovost proizvodov je slabša. Izdelali so tudi program. TERITORIALCI V MURNICAH POSOJILA ZA OBNOVO KMEČKIH HIS Hranilno kreditna služba pri scv-niškem kmetijskem kombinatu razpisuje posojila za gradnjo in obnovo kmečkih hiš. Na voljo sta dva milijona dinarjev, kar je sicer malo, vendar spodbudno za začetek, saj kmetje, kot je znano, doslej niso mogli dobiti posojil za obnovo stanovanjskih hiš, marveč le za gospodarska poslopja, predvsem hleve. Prošnje sprejemajo do 30. maja, prednost pa imajo čisti kmetje. Konec minulega tedna, ko je zlasti Ljubljana s pohodi ob žici obeležila dan zmage, se je enota teritorialcev sevniške občine na predvečer praznika v soboto poklonila žrtvam fašizma pri spomeniku na llinjcah, Stražberku in Murnicah. Junaški poslednji boj herojev Jančija Mevžlja in Milana Majcna je lahko slehernemu teritorialcu svetel zgled. Na pohodu so preverili, kako so krajevne skupnosti pripravljene za delovanje v vojnih razmerah. V Murnicah sta govorila Alojz Flajs iz Šentjanža in Jože Bavec, predsednik sevniške občinske skupščine. kaj vse jc dolžan posamezen odgovorni delavec v prvem polletju letos delati, oz. narediti -vsak izmed njih jc tudi podpisal, da bo to izvajal - vendar nalog ne opravlja. Po temeljiti razpravi, v kateri so bili o isti zadevi tudi zelo različni pogledi, je prevladala ugotovitev, da Itasa nihče ne bo rešil, če ga ne bo sam kolektiv. Stanje v ltasu je težko, a ni brezizhodno, če bo vsak — od najodgovornejših do zadnjega delavca - resno poprijel za delo. Zapisane in sprejete programe so dolžni izvajati vsi, posebno pa so še za izvajanje odgovorni vodilni. Ugotoviti jc treba, zakaj ni bil dosežen proizvodni načrt za april, in proti tistim, ki nalog niso izpolnili, ukrepati. Te ukrepe naj storijo tudi samoupravni organi. Med drugim so ugotovili, da bodo še naprej razvijali program pnevmatskega transporta, da se bodo usmerili bolj v izvoz, da TEKMOVANJE KOVINARJEV V petek, 14. maja, se bodo ob 17. v Domu 14. devizijo na Senovem zbrali kovinarji in avtomehaniki, ki se bodo po svečani otvoritvi in seznanitvi s pravili delovnega tekmovanja že pomerili v teoriji. Vrhunec 4. delovnega tekmovanja kovinarjev in avtomehanikov krške občine pa bo nedvomno v soboto, 15. maja, ko se bodo delavci preizkusili v praktičnih znanjih. V Metalni bodo tekmovali ključavničarji in strugarji, varilci v vseh panogah, v krškem Servisu Zastava avta avtomehaniki — Otto in v Transportu avtomehaniki — Diesel. Organizator tekmovanja je OS ZSS Krško ob sodelovanju Društva varilcev in delovnih kolektivov, predvsem Metalne. vsaj posavskih, če že ne tudi dolcnj' skih občin. Predsednik občinskega izvršnef1 sveta inž. Vinko Bali je omeni zadovoljive gospodarske rezultate, zlasti izvozno usmerjenost krškega gospodarstva. Opozoril pa je tudi® dokaj neodgovoren odnos nekateri nosilcev planiranja, ki nekatere inve-sticijske programe, katerih ni Iri1 moč uresničiti, kratko malo prestar ljajo v naslednja obdobja. Pri tem sploh ne vprašajo, če bodo s sp® meinbami lahko zadovoljili vse vrs1 porabe. ..Tisti, ki imajo pogoje za upok« jitev, naj zapustijo delo mladim,' poudaril predsednik MS ZSS Posavji Jože Peterkoč, potem ko je naniri vrsto zgovornih številk o rastoči brezposelnosti. Podpredsednik republiškega sveti ZSS (te dni je bil izvoljen za preč sednika zbora združenega dela re publiške skupščine) Martin Mlini pa je dejal, da bo potrebno v listii za kongres sindikatov zapisati zel konkretne, jasne usmeritve, takoj kot je to storila 3. konferenca ZS „Iz vaše programske usmeritve luščite konkretne akcijske oprede litve," je poudaril podpredsednik Mlinar. P. PE» z izgubo — bodo razvijali tesnejše poslovne stike s sorodnimi podjetji, da bodo okrepili politično delo med člani kolektiva, da bodo bolje vzdrževali osnovna sredstva itd. Takih lepih sklepov je bilo v preteklosti sprejetih že veliko. Tokrat pa teče itasov-cem voda v grlo in bodo prisiljeni, d/ačno plavati, sc pravi bolje delati, sicer bodo potonili. JOŽE PRIMC SREČANJE STARIH BRIGADIRJEV 12. junija bo v Ljubljani v rekreacijskem centru pri Sternu (Ježica) srečanje brigadirjev in brigadirk, ki so sodelovali v rol®' dinskih delovnih akcijah v obdobju 1945-1953. Iniciativni odbor vabi udeležence vseh delovnih akcij, naj pridejo na srečanju z zakonskimi tovariši, sinovi in hčerkami, da bi skupaj obujal1 spomine na brigadirske dni- S seboj prinesite značke, dokumente in fotografije iz tistih dni-Prijavo za udeležbo pošljite do 15. maja na naslov: Nedeljsk* dnevnik, 61000 Ljubljana, Kopitarjeva 2, s pripisom ,,Srečanj« brigadirjev". BRON ZA PRAZNIK j Na svečanosti v počastit«fj j dneva OF in 5. maja, praznik^ krajevne skupnosti Ribnica, ie krajevna konferenca SZDL Rij bnica podelila zaslužnim poseje nteznikom bronasta priznani*1'! OF. Prejeli so jih: Jan«jN Debeljak iz Ribnice, Janez ČarijSn iz Otavic, Franc Dejak I pa iti bil it! živ Dolenjih lazov, Peter Jecelj Ribnice, Viktor Pogorelc Nemške vasi in Franc Škrabec® -H Ribnice. jPri ---------------------------------- *^'8la 164 mi OBNOVILI PLANINSKE OZNAKE Planinske oznake, znane kot kacije, so pomembno vodilo pb cem, da pridejo čimlaže na Posebne skupine pri Planini društvu Lisca, Sevnica - Kršk' vsa leta skrbijo za te oznak« gorah na svojem območju, obnovili oznake na naslednjih, teh: Sevnica - Krakovo - P1™) Lisca. Na ta vrh je mogoč« n preko Zajčje gore, preko LoVtCj in seveda Bohorja preko Zabuk0^^ Posebno na tej poti so imeli dela, saj je bilo precej drevja, kj4J bile stare oznake, posekanega- e. je planincem za sevniško lahko v izdatno pomoč p05 izdaja zemljevida občine. V spomin Viktorju Zupančiču m Hočam žepnino v devizah I Neizprosni zakoni narave zahtevajo svoje: umirajo,-odhajajo ljudje, ki v svojem življenju niso nikdar klonili, zmagali niso le v zadnjem boju, v boju s smrtjo. Viktor Zupančič se jc rodil v Dobindolu kot sin malega kmeta in vaškega obrtnika. Ze v zgodnji mladosti je okusil vso težo socialnih krivic starojugoslovanske družbe in sc zato kmalu začel družiti z ljudmi, ki so mu odpirali širši pogled v svet. Takoj v začetku okupacije je našel svoje mesto v vrstah borcev za svobodo. Kot aktivist Osvobodilne fronte in sekrefar terenskega odbora OF je žefod spomladi 1942 vneto vključeval ljudi svoje okolice v narodnoosvobodilni boj, pojasnjeval ljudem program OF, razkrinkaval sovražno propagando, ki jc skušala izkoristiti verska čustva dolenjskega človeka v svoje zločinske namene, organiziral razne akcije in pridobival mlade fante za odhod v partizane. Njegova aktivnost in zavzetost sta ga že spomladi 1943 pripeljala v vrste komunistične partije, ki mu je nato v zadnjih letih osvobodilnega hoj a zaupala vse odgovornejše naloge. Po vojni najdemo Viktorja Zupančiča na najodogovornejših mestih v oblastnih in političnih organih Dolenjske. Ves se je predal boju in delu za hitrejši gospodarski in kulturni napredek tega nerazvitega predela slovenske zemlje. Bil je eden tistih, ki je že zgodaj doumel, da ne more biti hitrejšega gospodarskega razvoja brez vzporednega razvoja izobrazbene in kulturne ravni delovnega človeka. Na odgovornih delovnih mestih v okraju Novo mesto bodisi kot tajnik, kot predsednik ali podpredsednik okrajnega ljudskega odbora, kot poslanec, kot član sekretariata OK ZKS, ga vsi delovni ljudje cerV; r ^ spoštovali, mu zaupali in isk8 jitr so govih nasvetov in spodbud-^j, skromen, delaven in razume, človek je užival veliko zaujj i Njegov odnos do ljudi je “ J bistvenih vrlin njegove oS ve/ Kljub veliki zaposlenosti j« J našel čas za razgovore z ljuc,,’|j so iskali pri njem pomoč, nas spodbud. S človeško toplino .J sltihnil njihovim težavam in )' j magal, če je le bilo v njegov* | Ob ukinitvi okrajev v z8. VJU II Nit 111V1 UNiajvv • 1963 ga jc službena pot kot predsednik okrajnega odbora rcialistične Socialistične zveze delovnega ljudstva, kot predsednik Okrajne zadružne zveze ali kot predsednik okrajne gospodarske zbornice - je posvečal enako pažnjo vsem delovnim področjem, ki vplivajo na spo sobnost in zavzetost delovnega človeka. Prav ta širina njegovega razumevanja družbenih dogajanj in posluh za probleme vseh delovnih nodročii sta bila tisto, zaradi česar Ljubljano. Tudi tu je na^a\KfiT.r delom. Toda vedno se je rad . |k nam zanesli Napoleonovi vojaki), kmetijska stroka afalon 50 ob, porabi 1,5 do 2 kg na hektar. Zoper enoletne travnate plevele, kot so kostreba, krvava srakonja, zanesljivo učinkuje lasso, vendar v 'ni, to je od 4 do 6 litrov na hektar. Proti enoletnim pred vznikom in po njem obnesejo še drugi - • So Patoran> prometrin, prohelan in sencor. ■ f,! boleiT.,1' ,0Cse(i ° zatiranju plesni kot najnevarnejši kroinpnje-»Wi ple!; .'n koloradskem hrošču kot najhujšem škodljivcu. ?v€leW‘1' \e lre^a škropiti prvič, ko so krompiijeve vrste j,* rop); 1,1 .ko protifitoftorna služba opozori na nevarnost. _Je treba ponavljati na 7 do 10 dni oziroma po • Škropiv običajno ne manjka, prav tako ne zatiranje hroščev (ekalux 25, ekalux P, elocron > vendar jih uporabljamo šele, ko se hrošči oz. Izkušnje kažejo, da bi bilo treba pri novih naložbah misliti na kadre žc leta prej. Spremembe v gospodarjenju, različne prepovedi in omejitve držijo kadrovike do zadnjega hipa v negotovosti V Posavju je služba, zaposlovanja okrepila stike z vsemi nosilci naložb. Ker nekatere nove tovarne, npr. pletilniea pri Brezovem, potrebujejo strokovnjake, ki jih tod ni, so se udeležili celo srečanja z zdomci v Stutgartu. Žal brez uspeha, kadrov niso pridobili. Na splošno imajo mnogo prijav za administrativna dela, malokdo se zanima za neposredno delo za strojem. Mnogo dela bo z usposabljanjem delavcev. Združeno delo v Posavju izkazuje 635 že zaposlenih delavcev, ki bi se morali usposabljati. Kar 369 bi jih moralo iti na usposabljanje md novo sprejetimi. In kaj bo s tistimi, ki končujejo osnovno šolo? Od 959" učencev osmih razredov v Posavju se jih je za nadaljnje izobraževanje prijavilo kar 907 ah 95 odst. tč generacije! 855 se jih namerava vključiti v izobraževanje po srednjih programih. Razmeroma dolg spisek tak« imenovanih posavskih defecitarnih poklicev naj bi ne bil vabljiv le zaradi dodatnih točk (^štipendijah, temveč vodilo za to, Rje naj bi bil po šolanju tudi zanesljivejši kruh. A. ŽELEZNIK Bose ii Metlike Novost iz Vinske kleti — Tretji rose v Jugoslaviji Te dni je prišel na trg nov proizvod iz'mctliške Vinske kleti, rdečkasto vino rose, ki sodi v kakovostni razred in je zaščiteno z zaščitno znamko slovenskih vin. Stalna strokovna komisija mariborskega Kmetijskega zavoda, ki jo sestavljajo enologi iz Štajerske, Dolenjske in Bele krajine, je vino ocenila s 16,4 točke. V metliški kleti so rose načrtovali tri letu in je tretji rose v Jugoslaviji in drugi v Sloveniji. To vino je narejeno iz grozdja žametne črnine in modre frankinje, pridelanega v Beli krajini leta 1981, in to po postopku, ki ga uporabljajo za predelavo grozdja za bela vina. Vino kvalitete rose, ki je v zahodnih vinogradniških državah zlasti v Italiji, Eranciji in Nemčiji, zelo iskano. je. moč pridelati samo iz rdečega grozdja, no pa s kasnejšim mešanjem belega in rdečega vina. Pri predelavi grozdja se izognejo vrenju mošta v stiku z jadognimi kožicami. „Rose vino ne potrebuje močne barve, kvaliteta tega vina je v značil- NOVO VINO - Rose je po svetu zelo iskano vino, ima bogat vonj ter mehak in blag okus. Na sliki: delovodja v Vinski kleti Anton Šuklje pred sodom roseja. nem vonju, ki ga dajejo rdeče sorte grozdja; pri črnili^ vinih te aromatične snovi oksidirajo, zato jih nc zaznamo. S takim načinom predelave grozdja v vinu ne ostane tanin, zato vino ni trpkega okusa, marveč je mehko, blago, kar mu jrovečuje pitnost," je povedal vodja Vinske kleti inž. Julij Nemanič. To je tudi edino vino, ki ga po sveu ponujajo kot aperitiv in ga strežejo od začetka do konca obroka, posebno v toplih poletnih dneh. Pomembno pa je, da ga servirajo ustrezno temperi-ranega, najbolje od 10 do 12 stopinj Celzija. Čeprav je rose pridelan iz enakih sort grozdja kot metliška črnina, je zaradi načina predelave drugačen tako po okusu, kot po videzu. »Seveda to vino nc more zamenjati metliške črnine, prepričani pa smo, da je naše tržišče to vino pogrešalo," pravijo v Vinski kleli. In še ena značilnost roseja: sprejemljiv je za tiste, ki imajo raje belo vino, kot tudi za tiste, ki se navdušujejo za črnino. A. B. (Iz, Primorskih novicjN »NEPOKRITA« INVESTICIJA idikih množinah ctMAi ^ sem tel v to inv«v Čeprav je za letošnje leto že prepozno razpravljati o tem, katere sorte trt naj sadimo v nove vinograde, ni odveč, da začnemo razpravljati o tem, ali sedanje uradno priporočilo v obliki »Trsnega izbora” za slovenska vinorodna območja, ki ga je v obliki pravilnika določil takratni republiški sekretariat (sedaj komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano! in je bil objavljen v Uradnem listu SRS štev. 18/77, ustreza v celoti ali nc. V tem letu je potrebno pripraviti dobro utemeljene predloge za izpopolnitev sedaj veljavnega trsnega izbora, ker se je pokazalo, da je sedanji trsni izbor za Jugovzhodno vinorodno območje Slovenije, zlasti pri belih sortah, le preozek. Glede preizkusnih nasadov sodim, da za sorte, ki so jih žc od nekdaj sadili in gojili v naših vinogradih, kot na primer zeleni silvanc, šipon, žlahtnina, beli burgundec, rdeči traminec, rumeni muškat in druge, poskusni nasadi niso nujni, ker če so te stare sorte dobro uspevale prej, bodo tudi sedaj. Preizkusni nasadi pred sprejemom v trsni izbor so pa nujni za nove sorte, ki jih doslej v naših vinogradih ni bilo, kot je to na primer neu-pla-nta ali pa avstrijski cvei-gejd. Vendar pride prav vsaka izkušnja in na izkušnjo se naslanjajoč dober nasvet, zato poskusni" nasadi tudi za že znane stare sorte niso odveč, ni pa nujno, da ha rezultate teh poskusov z dopolnitvijo trsnega izbora čakamo v nedogled. Sodim, da je med vinogradniki tega območja precej takih, ki že imajo nasade zelenega silvanca, šipona, žlahtnine, belega burgundca, rdečega traminca, rumenega muškata, ne-uburgovca, radgonske ranine, ga-meja barvariee. Lastnike teh nasadov prosim, da mi sporočijo svoje izkušnje s temi sortami, da bom preko Dolenjskega lista te izkušnje lahko -posredoval vinogradnikom lega območja. Vse izkušnje bodo na ta način znane tudi drugim vinogradnikom in se bodo tako lažje otUočili za posamezno sorto, izkušnje vinogradnikov pa bomo poleg tega uporabili kot dokaz pri zahtevi za dopolnitev sedaj veljavnega trsnega izbora ki je po navedenem uradnem predpisu naslednji: Za vinorodne okoliše: bizelj-sko-sremiški, dolenjski in belokranjski, so priporočene sorte: na prvem mestu modra frankinja, na drugem pa žametna črnina od modrih (rdečih) sort. Od belih sort so v tej skupini laški rizling in rdeča kraljevina, v Bi-zeljsko-sremiškem okolišu pa še šipon in rumeni plaveč. Od dovoljenih sort so v vseh treh okoliših določene od modrih sort portugalka, šent-lovrcnka in žlahtni game, v bi-zeljsko-srcmiškem okolišu pa še modri burgundec (modri pino). Od belih sort so v tej skupini navedene v bizeljsko-sremiškem okolišu sovinjon in v dolenjskem rumeni plaveč. Sedaj veljavni treni izbor je resnično preozek, ker ne daje vinogradnikom možnosti potrebne širine in izbire. Z ozirom na različne podnebne in terenske razmere zelo obširnega jugovzhodnega vinorodnega območja Slovenije, onemogoča pravilno izbiro sort za mnoge vinorodne lege. Ker se je v območju, kjer je razširjena samorodnica šmarnica, le začelo premikati v napredno smer in so nekateri lastniki nasadov samorodnic pripravljeni šmarnico zamenjati z žlahtno trto, v sedanjem trsnem izboru tega območja nimamo sorte, ki bi jo lahko z mirno vestjo priporočal namesto samorodnice šmarnice. Rdeča kraljevina je v zadnjih letih pokazala nekatere pomanjkljivosti (pogosta pozeba zimskih očes, gluhost očes in drugo) in se je zato ne upam na splošno priporočati. Odlični laški rizling pa bi v »manj primernih legah v slabših letih slabo dozorel , ker razmeroma pozno zori. Tako namesto šmarnice, kot bele sorte, v sedanjem trsnem izboru me najdemo ustrezne bele sorte, -ki bi jo lahko na splošno priporočal, naj jo sadijo namesto šmarnice. Ustrezna bela, žlahtna sorta trte, ki bi jo lahko na splošno sadili namesto šmarnice, mora zoreti v drugi do tretji zoritveni dobi, torej v času, ko-zori šmarnica, vendar mora dajati vsaj tako bogate pridelke kot šmarnica, Le s tako žlahtno sorto bomo lahko šmarnico nadomestili z žlahtno trto. Sodim, da bi bile za to območje primerne žlahtne sorte (poleg dosedanjih) zlasti zeleni silvanec, selekcija te sorte nc-uburgovcc, modra rizvance, kije križanec silvanca in rizlinga, ter morda še katere. O tem pa naj povedo svoje mnenje zlasti izkušeni vinogradniki in strokovnjaki OŽD tega območja. DT MMJti J / 0 s 0 i s 1 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 \ ### ****** //// m ZA SEMENSKO KORUZO - Da pridelali čimveč krme, je Kmetijska zadruga Trebnje dala 70 dinaijev doplačila za nakup semenske koruze. Tudi Janez Lah iz Knežje vasi je zato posejal več kot hektar njivskih površin s hibridno koruzo, ki daje več pridelka nJ ot navadna. (Foto: J. Simčič) ... odločili smo se za gradnjo v stanovanjski zadrugi... ... kar močno smo pljunili v roke, gradnja nam gre dobro od rok. V stanovanjski zadrugi lažje gradimo zaradi tovarištva in medsebojne pomoči. Skratka, zgradili bomo. ...so pa še druge prednosti: prihranek časa pri urejanju gradbene dokumentacije in izvajanju gradbenih del, popust pri nakupu gradbenega materiala in seveda višji bančni krediti. Pri reševanju stanovanjskega problema vam banka pomaga s posojilom, ki si ga lahko pridobite: če namensko varčujete z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom, z vezavo dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti banki prodanih konvertibilnih deviz, s predhodnim varčevanjem in vezavo privarčevanih sredstev. Višina posojila je odvisna od oblike varčevanja in varčevalne dobe. Vse podrobnejše informacije boste dobili v vaši enoti temeljne banke, združene v Ljubljansko banko - združeno banko. /O ljubljanska banka KZ KRKA Novo mesto — TOZD Brazda razpisuje licitacijsko prodajo naslednjih osnovnih sred- stev: DE Draško vec: 2 TRAKTORJA ZETOR 4712 1 TRAKTOR ZETOR 80 2 KOSILNICI LAVENDA 1 SEJALNICA ZA KORUZO OLT 1 KORUZNJAK DE 2[g|og; 1 TRAKTOR STAJER 870 1 KOSILNICA MORTEL 1 KULTIVATOR TILER 1 SEJALNICA ZA KORUZO 1 KORUZNJAK Licitacija bo 19. 5. 1982 ob8. uri na Draškovcu in obli. uri na delovišču Zalog. 285/19-82 SREDNJA SOLA TEHNIŠKIH USMERITEV Novo mesto razpisuje za uresničevanje razširjenega programa dela na področju vzgoje in izobraževanja za nedoločen čas dela in naloge: 2 učiteljev matematike, P 2 učiteljev elektro strokovnih predmetov, dipl. ing. el. 2 učiteljev gradbeno strokovnih predmetov, dipl. ing. gradb. 1 učitelja lesarsko strokovnih predmetov, dipl. ing. les. 1 učitelja praktičnega pouka za elektroniko, ing. el. Na srednji šoli tehniških usmeritev izobražujemo kadre za Dolenjsko industrijo kovinarsko-strojne usmeritve, gradbene, elektro, kemijske, lesarske in cestnoprometne usmeritve. S šolskim letom 1982/83 se preselimo v novo šolo z vsemi specialnimi učilnicami in delavnicami. Imamo tudi možnost reševanja stanovanjskega problema. Vse informacije lahko dobite po telefonu 21-481. Prijave sprejema komisija za delovna razmerja, Srednja šola tehniških usmeritev. Novo mesto, Ulica talcev 3, do 25. 5. 1982. ..SLOVENIJALES—STILLES" TOVARNA STILNEGA POHIŠTVA IN NOTRANJE OPREME SEVNICA stilles Razpisna komisija delavskega sveta TOZD Stilno pohištvo razpisuje dela in naloge: VODENJE TOZD STILNO POHIŠTVO IN VODENJE SEKTORJA PRODAJE Poleg splošnih zakonskih in moralnopolitičnih pogojev in kvalitet morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: imeti morajo visoko, višjo ali srednjo izobrazbo ustrezne smeri in 5 — 6 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili v stroki. Imenovani kandidat bo imenovan za dobo 4 let, delovno razmerje pa bo sklenjeno za nedoločen čas. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov delovne organizacije v 15 dneh po dnevu objave. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po poteku razpisnega roka. 279/18-82 Komisija za razpis del in nalog individualnega poslovodnega organa Splošno livarstvo Dobova RAZPISUJE dela in naloge direktorja Splošnega livarstva Dobova Pogoji: Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih po 511. čl. Zakona o združenem delu, izpolnjevati še naslednje pogoje: — daje državljan SFRJ, — da ima najmanj srednjo izobrazbo metalurške smeri in najmanj 5 let delovne prakse, od tega najmanj tri leta na delovnih vodilnih mestih, ali — da ima visoko kvalifikacijo metalurške smeri in najmanj 10 let delovne prakse, od tega najmanj pet let na vodilnih delovnih mestih — daje moralnopolitično neoporečen — da predloži dolgoročni program razvoja delovne organizacije. Kandidati morajo predložiti dokazila o strokovni kvalifikaciji s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih mest komisiji za razpis pri Splošnem livarstvu Dobova. Razpis bo zaključen 15 dni po objavi. Komisija za razpis del in nalog. Splošno livarstvo Dobova »KOVINARSKA« Krško TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRIJKCU TOZD INDUSTRIJSKA OPREMA, n. sub. o., Krško objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. 5. KLJUČAVNIČARJEV I, II ali III Pogoji: KV oziroma poklicna šola kovinske smeri ter 2 leti delovnih izkušenj za I. in 1 leto delovnih izkušenj za II. 2.1 UNIVERZALNEGA AVTOELEKTRIKARJA II. za delo v obratu montaže betonskih črpalk Pogoji: VK oziroma KV šola avtoelektrikarske smeri, 3 leta delovnih izkušenj za VK ter 4 leta delovnih izkušenj za KV in izpit iz varstva pri delu. Dela in naloge so za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim rokom. Objava velja 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili o izbiri v 30 dneh p° poteku objavnega roka. Pisne donudbe z dokazili 0 izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Kovinarska, Krško, Kadrovsko splošna služba. paicaisim SGP „PIONIR" - TOZD gradbeni sektor Novo mesto, Jerebova 19, odprodaja osnovno sredstvo KOTEL EMO Celje z gorilcem kapacitete Letnik izdelave Izklicna cena 1,100.000 cal 1978 150.000,00 din- Interesenti dobijo vse informacije po telefonu 068-21-771. SSIMINMMIMIMHIIIH« DOLENJSKI LIST St. 19 H70»} J3. pisma in odmevi 9*, A. MntAnu/incr ‘botiA^plnejc*' luJta/ 1. MAJ V POLJANSKI DOLINI Krajani KS Poljanska dolina so tudi letos svečano proslavili praznik dela in dan ustanovitve 01'. V vasi Predgrad je bila proslava, žc prej pa so mladi postavili 30 in visok mlaj in na večer pred praznikom zakurili kresove. Na praznični dan je gasilska godba zaigrala budnico in potem obiskala vse kraje v krajevni skupnosti. Aktivistom 'OF za območje Barje - Kolpa so podelili spominske značke. Velik obisk je pokazal, da krajane zanimajo takšne prireditve. A. wi:iss Predgrad Čistili prikolico Mladi z Dvora so to nedeljo, 9. maja, namesto običajnih udarniških ur na otoku pri mladinskem klubu preživeli v Novolesovem tozdu TG uvor kjer so čistili in Urejali počitniško prikolico, v kateri bodo ™?ycl tega tozda uživali poletni oddih na moiju. Žal se prijetnih elovnih ur niso udeležili mladi iz Novolesa. DIJANA LFGAN ZA OTROKE V AFRIKI - ,Ta .te<|en poteka akcija zbiranja tskth potrebščin za otroke v Afri-t/. sak naš učenec naj bi prinesel saj en svinčnik. V akciji so se ajbolj odrezali učenci šole v Župančičevi ulici, a tudi naša šola ni osti zaostajala. Sklenili smo, da bomo akcijo ponovili. MATFJA PAVLINIČ OŠ Črnomelj Razstava vezenin h ^ Počastitev prihoda štafete mla-osti in praznika delaje bila v domu , v Črnomlju razstava belokranj-*' vezenin Miroslave Ritanje. ANICA ŽELJEŽNJAK OŠ Črnomelj GOSTOVANJE V DUGI RESI V torek, S. maja, smo učenci OŠ Črnomelj gostovali v Dugi Resi na praznovanju njihovega občinskega Praznika. Povabili so nas zato, ker je naša občina pobratena z njihovo. Ueenci smo tekmovali v krosu in smo sc dobro odrezali. Zvečer smo nastopili še na proslavi v kulturnem dontu. IVANKA VESELIČ OŠ Črnomelj razstava o KARDELJU Ogledali smo si razstavo o Edvar-‘uKardelju. Razstavo so postavili v MATEJA ŠVAJGER OŠ Črnomelj V SPOMIN NA TITA Na dan Titove smrti smo sc njego->nu spominu poklonili tudi učenci ‘Jorna za učence Majde Šilc. Zbrali ob° se ploščadi pred blokom ih L5.05, ko so se oglasile sirene, z molkom počastili spomin na vclike-^Uelja. Sledil je krajši kulturni Pr°gram. MARIJA ZEMLJAK Novo mesto o SNEGULJČICI, KI JE PREHLAJENA Bn» ^fenc' ^ bratov Ribarjev iz Sn« lc..s^ se naučili igrico Prehlajena Dn, x Zaigrali so nam jo pred Pot ° , .°m dela- Igralci so se zelo DreM - '' ^ePrav je bila Sneguljčica upa ajena> »as je navdušila in ^ .10’ da bomo naše vnete igralce aJ videli na domačem odru. SAMO PETELINC, 6. c OŠ bratov Ribarjev Brežice NARAVOSLOVCE GOSTI PIONIRJA Mladinska revija Pionir je med številnimi raziskovalnimi nalogami letos razpisala tudi nalogo za naravoslovce: spoznali smo ajdo. Člani našega krožka smo jo celo sami poželi in zmlatili. Ker smo raziskovalno nalogo uspešno opravili, smo bili povabljeni v Ljubljano, kjer smo obiskali biotehniško fakulteto in živalski vrl. JANJA KOS, 7. a OŠ Artiče SEDMOSOLCI NA DELOVNI AKCIJI Dve skupini sedmošolcev sta sc v petek udeležili delovne akcije. Prva je odšla sadit smreke na Sromlje, druga pa v brežiško vrbino živo mejo. Obe skupini sta svoje delo vestno opravili. Naša delovna vnema pa se bo pokazala v pionirski hranilnici, kamor nam bodo nakazali denar, ki smo ga zaslužili. MATEJA SEVER, 7. r OŠ Artiče ŽALNA SVEČANOST V torek, 4. maja, smo počastili spomin na tovariša Tita. Pionirji smo se zbrali v šolski avli in ž enominutnim molkom počastili obletnico smrti našega velikega učitelja in prijatelja tov. Tita. Pionirke so nam prikazale najvažnejše dogodke iz njegovega življenja. SIMONA BELIČIČ, 3. r OŠ Podzemelj ŽELIMO MANJ NAPAK IN VEC SAMOSTOJNOSTI Ugotovili smo, da dajete tiskarskemu škratu le preveč svobode. Zadnjič ste objavili naš prispevek, ki je bil zelo kratek in skrčen iz dveh v enega. V njem sta bili dve tiskarski napaki. Draga (ž. sp.) se je preimenovala v Draga (m. sp.), Ivanka Kolenc pa je dobila priimek Kolenca. Posvetite več pozornosti tiskarskim napakam in samostojnosti naših člankov, saj nam prispevke tako spremenite, da jih komaj prepoznamo. Na novinarski šoli smo se učili, da pri urejanju člankov ne smemo preveč grobo posegati v otroški izraz. DRAGA RAPUŠ Literarni krožek OŠ Mirna peč NAŠ PRVI MAJ Učenci osnovne šole Baza 20 iz Dolenjskih Toplic so poslali na uredništvo zajeten sveženj svojih zapisov, v katerih popisujejo, kako so preživeli prvomajske praznike v šoli in doma ali na izletu. Maja Pelko je popisala smešen dogodek, ko sta s prijateljico brodili po Sušiei, pa sta se malce namočili. Rok Barbič je zanimivo popisal izlet na Travno goro. Andrej Novina, Maja Pelko in Janja Jošt poročajo o razrednih proslavah v spomin na obletnico Titove smrti, medtem ko je Jožica Zupančič napisala nekaj besed o Praznovanju 1. maja nekdaj. Renata iška je opisala praznovanje ob kresu v Dolenjskih Toplicah, Dolores pa o prazničnem rajanju v discu. KRES V SOTESKI Za 1. maj snto mladinci v Soteski zakurili kres. Pripravili smo ga v kamnolomu žc popoldne, zažgali pa ob osmih zvečer. Ko je žc ugašal, smo prinesli stare gume in ogenj je veselo gorel naprej. MARJAN KUMELJ OŠ Baza 20 Dol. Toplice DO POLNOČI OB OGNJU Mladina in otroci Podhoste smo že tri dni pred praznikom dela pripravljali kres. Iz vej, starih zračnic in gum smo postavili visoko grmado, ki je kasneje lepo gorela. Mladinci so prinesli kasetofon. Pripovedovali smo si smešnicc. Domov sem odšel ob polnoči. ROMAN TURK OŠ Baza 20 Dol. Toplice Šolarji dobili čebelnjak y*orno sodelovanje Mcdexa in šota^jev iz Semiča upanje delavcev Medex in vzgojili vrsto mladih kooperantov njihove delovne organizacije. Sodelovanje bomo še poglobili, saj smo se na nedavnem srečanju s predstavniki Medexa dogovorili, da se bomo jeseni znova srečali delavci Medexa ter jim pokazali, kako smo gospodarili s sredstvi, ki so nam jih zaupali. Hkrati se zahvaljujemo delovni organizaciji, predvsem tov. Alešu Mižigoju in tov. Mileni Zupančič, za pomoč, ki jo nudijo našemu čebelarskemu krožku. B. K. kram|?lJr'eV||a osnovna šola Belo-*et UsnpP odrcda v Semiču že vrsto Mublbne e!cd.eIUje Z 1X1 McdeX 'Z je predy ' M kali smo trdne vezi, kar larja lr|SC[n zasluga vzornega čcbc-Miru, „ kooperanta Medcxa tov. P^ed 3 « Semiča. £eheiar.KCdavn'm Ju DO Medes dala uprav|ja rna krožku naše šole v Panjj A^.^belnjak z dvanajstimi hudi ’ mr ,.larsko društvo Semič pa kovn0 J? " 'kbelarjem vso stro-bo t0 Prepričani smo, da ^dove (, ovanje obrodilo bogate ei da bomo upravičili za- Moje mleko manj vredno? Za enako mleko dobili več kot pol manj Mleko oddajam že od vsega začetka, nikoli ni bilo nobenih težav. Obračun za marec je pokazal meni nerazundjivo sliko: za svoje mleko sem prejel le 4,77 dinarja za liter po tolšči. Vodja zbiralnice Zofka Bec je dobita 4,90, Judež 4,61, Flajs pa enako kot jaz. Vsi smo negodovali nad tako nizko odkupno ceno. Beeevi in Flajsu so nato ceno popravili na 11 dinarjev za liter, ostalim pa niti ni nihče nikomur pojasnil, zakaj ne. Postavljam javno vprašanje sevniškemu Mercatorju, temeljnemu obratu za kooperacijo, zakaj tolikšna razlika. S Flajsom sva imela enako tolščo, njemu so ceno popravili, meni pa ne. IVAN ŠALAMON Gabrje 2 »Resnično nam je žal!” Vljudnost je lepa čednost, če ni samo na papirju V hotelu Belvedere v Medulinu jim je resnično žal. če gost ni zadovoljen s sobo ali pa če je izlet odpovedan. Prav nič pa jim ni žal, če se v*lic držijo ostanki žvečilnega gumija, če so že pri zajtrku namizni prti umazani od večernega popivanja zunanjih gostov ali pa če gosta presedajo od mize do mize. Pa še razburjali se ne sme, ker mu strogo pojasnijo, da ni nikjer napisano, da mora jesti vedno pri isti mizi; PODPOLKOVNIK NA OBISKU 7. maja smo člani novinarskega krožka povabili medse podpolkovnika Ignaca Kosija, človeka, ki je v bojnih letalih letel le nekaj manj kot 3.000 ur. Podpolkovnik se je rad odzval in ustregel naši radovednosti tudi s slikovnim gradivom. Razgovor smo pripravili v počastitev praznovanja 40-lctnice vojnega letalstva in 90-lctnicc Titovega rojstva. MALEJA SEVI.R Še posebno pa jim resnično ni žal, da so neusmiljeno visoke cene hotelskih penzionov. Kot kaže pa še vedno prenizke, saj si reveži ne morejo privoščiti tiskanih cenikov, ampak visijo po sobah z roko načečkani oziroma prelepljeni. Posebnost hotelskih pravil je. da gost ne sme vnašati neprijetno dišečih predmetov. Najbolj neprijetno „dišeča" je že sama hotelska penzion-ska cena, ki kar sama Odganja goste kot kakšen spray zoper mrčes. V hotelskih pravilih še piše, da je psom in drugim živalim vstop v hotel prepovedan. Nikjer pa ne piše, da se okoli Belvedera ne smejo v zgodnjih nočnih urah poditi krave in biki, ki se kaj radi zapodijo za presenečenim gostom. Zadnja „cvetka“ pravil zagotavlja, da bodo gostom v vsakem pogledu ustregli, če bodo povedali, kje jih čevelj žuli. Pozabili pa so napisati, da jim je resnično žal, daje to le na papirju. J. SAJE, Novo mesto Tc dni nam je neznanec poslal fotokopijo prispevka ..Zemljepisna imena" (podnaslov „Ob Načrtu pravil za novi slovenski pravopis"), ki ga je napisal Boris Urbančič, objavljen pa je bil v ,,Naših razgledih" 23. aprila letos. Pisemska pošiljka jc očitno prišla iz Kočevja, saj je bil na kuverti žig UPOKOJENCI NA LETOVANJE Za upokojence iz črnomaljske občine je v novem dontu upokojencev v Izoli, ki ima tudi zaprl bazen s toplo morsko vodo, za letos rezervirano 56 postelj. Vsi upokojenci in njihovi zakonci, tudi če le-ti niso upokojenci, dobijo od 60 do 100 dinarjev regresa na dan. Društvo upokojencev poziva svoje člane, naj se za letovanje prijavijo čimprej, podrobnejši' informacije pa lahko dobijo vsako sredo in petek od 9. do 11. ure v d ruštveni pisarni Neprijazni „šef” Neustrezno ravnanje s strankami na žagi na Veliki . Loki Trebanjsko gozdno gospodarstvo ima na Veliki Loki zelo moderno žago za razrez lesa. Dovoz lesa za razrez, je lepo urejen in ni zastojev, vendar pa ima žaga eno napako: lesa ne razrežejo mi letve. Ne vem, ali takšnih del nc opravljajo zaradi navodil gozdne uprave ali pa gre morda za samovoljni postopek vodilnega uslužbenca na žagi. Naj bo tako ali drugače, vsekakor bi bila dolžnost vodje, da stranki razloži, zakaj ne režejo lesa na letve, če stranka to želi vedeti, še posebno pa, če jc bilo stranki tako obljubljeno. Dogodi sc ravno obratno; vodilni Uslužbenec stranko napada z arogantnimi besedami, ki mejijo že na surovost. Mislim, da bi morali odgovorni tega „šefa“, kot se sam imenuje, poučiti, kako se posluje s strankami. Vodilni delavec naj bi imel vljuden in pravilen odnos do strank! Delavec, ki tega ni zmožen, nc spada k takšnim delovnim nalogam v naši socialistični ureditvi in bi ga bilo treba zamenjati. II. T. Trebnje kočevske pošte. Razen lega so bile na fotokopiji podčrtane besede Kočevska, Kočevje, kočevski, Kočevar, Kočevarka ali Kočevurica, Kočevske Reke, Kočevje, Kočevar in Kočevarjev. Neznanec nas je hotel očitno dobrohotno opozoriti, da nekaterih besed ne pišemo prav. Gre predvsem za besede Kočevar, Kočcvarica oz. Kočevarka in Kočevarji. Te besede oz. imena za moške in ženske prebivalce pri nas uporabljamo le, kadar pišpmo o nemških prebivalcih, ki so se priselili oz. bili naseljeni na Kočevskem pred okoli 600 leti in ki so se med zadnjo vojno (pozimi 1941/42) v glavnem skoraj vsi iz Kočevskega izselili. Tudi prebivalci krajev iz okolice Kočevske so uporabljali ime Kočevar za tako imenovane kočevske Nemce. Za sedanje nenemške prebivalce Kočevske in Kočevja pa so se že uveljavila v govoru in pisavi taka imena: fCočevec, Kočcvka, Kočevci. I‘rav bi bilo, da bi scstavljalci novega slovenskega pravopisa ponovno pre- ZASAJANJE PO VRTNARSKO Dogajalo se je in se ponekod še zmeraj dogaja, da so komunalci na moč strokovnjaško asfaltirali cesto, pločnik ali kaj podobnega. Še preden sc je asfalt dodobra strdil, w se že lotili prekopavanja, mj so pozabili vgraditi cev, odtok ali kaj. Zgledi vlečejo in tako so vrtnarji sredi prejšnjega tedna na zelenici med cesto in pločnikom pred bloki ob novomeški Cesti herojev po vseh pravilih zasadili več kot deset dreves. Pa menite, da so korenine imele čas pognati sokove v deblo, veje? Čez dva dni so vrtnarji spet prišli, ročno izpulili drevesa in jih nato zasadili na zelenicah med bloki. Upamo, da bodo drevesa zdaj rasla v miru, saj je vprašanje, če bi prenesla vnovično nenačrtno zasajanje. tehtali, katero ime za prebivalce Kočevja oz. Kočevske je pravilno ali pa sta morda pravilni obe. Jezik je živ in se torej lahko tudi spreminja, seveda če so za to opravičljivi vzroki. Menimo, daje hotel neznani pisec opozoriti tudi, da sc pravilno piše Kočevska Reka in ne Kočevska reka. Gotovo ima z ozirom na pravopis prav. Vendar menimo, da bi potem morali pisati tudi Novo Mesto in ne Novo mesto. Pametno bi bilo, da v takih primerih pišemo vedno obe besedi z veliko ali pa vedno prvo besedo z veliko, drugo pa z malo. Tako bo vsak šolar in občan vedel, kako se piše prav, medtem ko snu) prepričani, da zdaj tega ne vedo niti vsi slavisti niti tisti, ki izdajajo zemljevide. Lep primer za to je ..Avtokarta Slovenije", ki jo je letos razdelila svojim članom Avto-moto zveza Slovenije. Že kar na humor meji, kako so na njej zapisane toplice v dolini Krke. Preberemo lahko: Cateške toplice, Šmarješke Toplice, DOLENJSKE TOPLICE. Ne bi se spuščali v razglabljanje, katera beseda »toplice" je napisana pravilno. Morda bo kakšen strokovnjak celo dokazoval, da so napisane prav vse. Gotovo pa sc bodo strinjali vsi Slovenci ali pa vsaj velika večina, daje treba pravopisno pravilo pri takih primerih poenostaviti o* poenotiti. JOŽE PRIMC Kočevje Odšli Kočevarji, ostali Kočevci Kočevar ali Kočevec, Kočevarica ali Kočevka, Kočevarji ali Kočevci? — Zakaj Kočevska Reka, ne pa Novo mesto? — Tudi za jezik smo odgovorni vsi in ne le posamezniki Zahvala vsem, ki so pomagali k uspehu dirke Dobro sodelovanje in pomoč zagotavljata uspeh ^Velika mednarodna dirka v specdwayu, ki jc bila 2. maja v Krškem,je pokazala, daje veliko zanimanja za tovrstne vrhunske športne prireditve pri nas. Da jih organizatorji sploh lahko izpeljejo, gre zahvala tudi mnogim ljubiteljem speedu avskega športa, ki prostovoljno in zagnano pomagajo. V ozadju takšnih prireditev pa je skrito tudi razumevanje in pomoč, ki jo nudijo organizatorjem mnogi delovni kolektivi in ustanove. Posebej velja omeniti pokrovitelja letošnje dirke krško občinsko Turistično zvezo in pokrovitelja posameznih tekmovalnih ekip: Temeljno posavsko banko Krško Ljubljanske banke, Tovarno celuloze in papirja Djuro Salaj, krško območno skupnost Zavarovalnice Triglav, Kovinarsko Krško, Industrijsko specializirano podjetje SOP Krško in Pionirjev tozd Gradbeni sektor Krško. Pripadnikom JLA iz vojašnice Cerklje pa gre zahvala za pomoč pri urejanju tekmovalne steze! Za AMD Krško EDO KOMOLČAR §^J..Z -v."* . LESENI MOST KLICE PO POPRAVILU - Prebivalci Dvora, Jame in okoliških vasi v Suhi krajini bode v oči most na Krki, ki vodi k stari žagi, ribogojnici in slapovom Krke. Čeprav vedo, da je v blagajni krajevne skupnosti Žužemberk suša, ne razumejo, zakaj objekt, ki je življenjskega pomena in ki ogroža ljudi, še naprej propada. (S. Mirtič, foto: B. Veselič) Franc Rus - 50-letnik Franc Rus je ncrazdružljivo povezan z gasilstvom. Rodil se je junija 1932 v Sodražici. Izhaja iz delavske družine. Že zelo zgodaj sc je navduševal za gasilstvo, saj jc bil tudi njegov oče gasilec. V gasilske vrste se je vključil takoj po osvoboditvi. Končal je nižji častniški tečaj, strojniški in častniški tečaj, vse z odliko. Danes je predsednik gasilskega društva Sodražica, pomočnik sektorskega poveljnika, član upravnega odbora občinske gasilske zveze Ribnica, član predsedstva -SIS za varstvo pred požarom, član štaba civilne zaščite in v DE Inles Sodražica, kjer jc zaposlen kot varnostnik. Veliko je pripomogel pri gradnji novega gasilskega doma v Sodražici. V šoli poučuje učence za tekmovanje za značko »Preprečujemo požare", pravkar pa jc prevzel nalogo, da na OŠ Sodražica ustanovi gasilsko društvo »Mladi gasilec". Za vestno in požrtvovalno delo je prejel republiško in občinsko odlikovanje, pohvalo in diplome. GD Sodražica je pod njegovim vodstvom prejelo občinsko priznanje OF. Vsi njegovi sodelavci mu želimo še veliko uspešnih let. Za OGZ Ribnica anton Sobar 50 LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA — Ivan in Jože Kic iz Potočne vasi št. 21 sta konec preteklega meseca praznovala zlato poroko. Jože je bil 32 let zaposlen pri železnici, žena pa je gospodinjila. Od marca 1942 do konca vojne je bil Jože aktiven borec. Prejel je odlikovanje za hrabrost in orden zaslug za narod. Ivani in Jožetu so se v zakonu rodili trije otroci: dve hčeri in sin. Danes, pri petinsedemdesetih letih, ju razveseljujejo tudi štiije vnuki. Iskrene čestitke! (Foto: Tone Pungrčar) M ZLATA POROKA V LOKI -Zakonca Ana in Franc Koželj iz Loke št. 1 pri Šentjerneju sta 30. aprila v novomeški poročni dvorani po petdesetih letih skupnega življenja znova izmenjala poročna pistana. Franc je dopolnil 73 let, žena Ana pa 75. V zakonu se jima je rodilo šest otrok; petje še živih, lmeta 14 vnukov in tri pravnuke. Franc je bil večinoma zaposlen pri »Kremenu" kot delavec in vodja skupine. V NOV je stopil že maja 1942, kjer je ostal do septembra 1946, ko je bil demobiliziran Ob jubileju jima iskreno česti tamo (Foto: Tone Pungrčar) Milan Fabiani Dobrih šest let je minilo, odkar se je v dobrniški krajevni skupnosti mudilo ..uredništvo v gosteh" Dolenjskega lista. Tedaj smo zapisali, da zemlja ne rodi tako želenega asfalta. In po šestih letih novinaiji Zdenka Lindič—Dragaš, Drago Rustja in Jože Simčič lahko rečemo, da se v krajevni skupnosti v tem času ni skoraj nič spremenilo. Resda so Dobrničani dobili vodovod, toda cesta od Dobrniča do Trebnjega še vedno ni v celoti asfaltirana, čeprav je bilo tedaj rečeno, da bo dobila asfaltno prevleko že do leta 1980. Prav tako je z obratom, ki ga Dobrničani še zdaj nimajo. Vse to v nemajhni meri prispeva, da tamkajšnji prebivalci z jezo in razočaranjem govore o ..občinski politiki"' o prepočasnem prodiranju napredka v kraje, ki se sjper ponašajo z bogato zgodovino. > Toda kaj bi z zgodovino in slavno preteklostjo, od nje se pač ne da živeti! Z£to se mora veliko število delavcev voziti nfi delo v druge kraje, celo v Ljubljano, v o|novni šoli je vsako leto manj učencev, zemlja pa je skopa in zaradi staranja kmetov vse slabše obdelana. O tem seje razgovoril Avguštin Smolič, predsednik sveta krajevne skupnosti, sicer pa delavec v trebanjskem Novolesu: „Cesto, ki je edina povezava z občinskim središčem, so delavci Cestnega podjetja začeli asfaltirati že najmanj šestkrat. Vsako leto polože kilometer asfalta, potem pa spet odpeljejo stroje, mi paostajamo z dolgimi riosovi. Tudi obrat so nam že večkrat ljubili, lani je bila pri nas celo občinska legacija s tedanjim predsednikom komiteja za gospodarstvo in družbeno planiranje rva čelu. Obljubljali so nam, da bo pri nas Sateška Elma odprla obrat, celo popise delovne sile smo opravili - in spet so nam ostale samo obljube. Zato ni čudno, da se Marsikoga loteva malodušje in ne verjame več, da se bo v Dobrniču kaj spremenilo." ( Vsi, ki kaj znajo, so odšli po svetu in v kjraju so ostali samo ljudje, za katere se zdi, da niso sposobni nič narediti, trpko ugotavljajo krajani. A spisek težav še ni končan. Nadaljuje se s tem, da imajo v kraju slabe avtobusne zveze, saj v Trebnje pelje en sam avtobus, vendar se vrača že ob deseti uri, tako da krajani ne morejo k zdravniku in po drugih opravkih; edini gostinski lokal -Mercatorjev bife ob nedeljah in ponedeljkih ni odprt, nimajo telefona, pošta ne deluje v skladu s potrebami krajanov itd. Tajnik krajevne skupnosti Milan Kastelic podkrepi izumiranje vasi tudi s podatki. Prebivalstva je vse manj, ena vas pa je že izumrla. Vsak dan se vozi na delo po 200 ljudi. Tudi za kmetijstvo ne bi mogli reči, da doživlja preporod. Čistih kmetov je le še 25, vsi ostali pa morajo iskati dodatni vir zaslužka še po tovarnah. Podobe ne olepša niti to, da je na poljih in pod kozolci vse več traktoijev in drugih kmetijskih strojev. Stroje upravljajo ostarele roke, v katerih ni več toliko moči, da bi kmetijstvo spet dajalo toliko, kot je nekoč. jr Čeprav so krajani prepričani, da drevo rijte od korenin naprej, torej od toliko želene ceste, se vendarle pripravljajo tudi nekatere izboljšave. Kmalu bodo dobili v prenovljenih prostorih novo telefonsko centralo, ki pa bo s 40 priključki premajhna, da bi zadovoljila vse potrebe. A telefon ne bo rešil vsega. Pošta namreč ni opremljena tako, da bi lahko delavci v njej dvignili svoj zaslužek, in za ta opravek se morajo voziti v Trebnje ali Žužemberk. Milan Fabiani hvali dejavnost gasilskega društva, ki ima že bogato tradicijo in šteje 70 članov. Tudi druga društva so še kar dejavna, še posebej če vemo, kako težko žive tamkajšnji krajani. Fabiani ima kmetijo, na delo pa sc ne bi mogel voziti, čeprav je kmetija majhna, saj proda na leto le okoli 5 ton krompirja, v hlevu pa je privezanih le 5 glav živine. 'Cc bi ne bilo očetove borčevske pokojnine, bi se moral zaposliti, a le v domačem kraju. Rdeči križ, ena izmed najbolj aktivnih organizacij v krajevni skupnosti, je še bolj zaživel, ko je prišla patronažna sestra Majda Smolič, ki je tudi predsednica te organizacije. Pripravili so že več prireditev in predavanj, za katere je med krajani veliko zanimanja. Vse to kaže, da bi se dalo v krajevni skupnosti narediti še več, če bi le prišli na pomoč pravi ljudje. ,,Včasih je bilo okoli Dobrniča vse rumeno od žita, v vsakem hlevu pa je bilo privezanih najmanj pet glav živine," pravi Lojze Lazar. ,,Danes je čisto drugače. Precej plodne zemlje prerašča trava ali celo gozd. Lazar ne more skriti solz, ko govori o svoji 20 hektarov veliki kmetiji, na kateri je ostal sam z ženo. Sin, ki bi moral prevzeti kmetijo, je pred leti umrl, vnuki, ki žive v Trebnjem,, nočejo niti slišati za kmetijo. „Ce bi ne bil tako trden," pravi 81-letni Lazar, .,bi se že zdavnaj zapil in obupal." Tako pa je dal svojo zemljo v najem, potem ko njega ne bo več, „jo bodo pa tako raznesli." O slabih cestah, tovarni, ki je ni, in o več drugih stvareh, ki prizadevajo vse dobrniške krajane, so se hoteli pogovarjati prav vsi. Ceste najbolj pobliže pozna Franc Kotnik, ki je cestar že nad dve desetletji. ..Včasih so bili cestarji gospodje, vsak je imel svojega pomočnika," je dejal Kotnik. „Ceste je bilo laže vzdrževati, kmetje so s težkimi vozovi drobili gramoz. Zdaj pa za jame, kijih povzročajo avtomobili, zlasti pa tovornjaki in avtobusi, ni peska nikoli dovolj. Rekel sem peska, gramoza na te ceste ne duflTmo več. Pesek pa je ali pomešan z blatom, in zato neuporaben, ali pa tako fin, da ga ljudje skrivoma vozijo na gradbišča zasebnih hiš. Pa si pomagaj, če si moreš! Nihče ne pazi na ceste, kmetje oijejo preblizu njih, traktorji puščajo na vozišču kupe blata, tudi pravcatih skal ne manjka." „ln koliko krompirja se zvozi po takih cestah!" je dodal Franc Karlič. »Našim krajem pravijo tudi dolenjski Banat. Kdor hoče delati, res lahko veliko pridela, vprašanje pa je, ali se mu trud izplača. Mnogi ne bi mogli živeti, ako ne bi bil v družini vsaj eden v službi. Odtod pa je daleč do tovarn, najprej seveda zalo, k e: pc slabili cestah vožnja traja dlje, kot bi sicer. Ljudje so bolj utrujeni od prevažanja kakor pa od dela. In kako naj potein doma z veseljem obdelujejo zemljo, ko pa vedo, da jih rano zjutraj, ko po mestih še vse spi, čaka .cincanje' v tovarne. Ne kaže drugega, ko da v posmeh tistim, ki nas prinašajo okoli zaradi cest, v jame na voziščih zasadimo smrečice." Ljudem ne manjka volje, sami so pripravljeni postoriti marsikaj, a kaže, da ni pravih spodbud. Tako si že dlje časa želijo, da bi v Dobrnič vsaj enkrat na teden prihajal zdravnik. Zaenkrat ne kaže, da bi se ta želja uresničila, in to prizadeva zlasti borce, ki morajo k zdravniku v Trebnje, do občinskega središča pa so zelo slabe avtobusne zveze. »Saj jih sploh ni," je potožila Sabina Kužnik, ki je sicer pohvalila dejavnost borčevske organizacije, njeno sodelovanje s Socialistično zvezo, mladino in drugimi. „7.daj se peljemo lahko s šolskim avtobusom, med počitnicami pa še tega ne bo, redni avtobus pa vozi le ,po kapljicah'. Opažam, da smo v primerjavi z drugimi krajevnimi skupnostmi v občini močno zapostavljeni, mnoge naše zahteve, prošnje so kot bob ob steno, včasih se nam zdi, da sc dobesedno norčujejo iz nas." Vinko Novak je najprej potarnal nad • razmerami v novomeški IMV, kjer je zaposlen, po njegovem bi bilo v tej tovarni pol manj težav, če bi tedaj, ko seje odločalo o pomembnih razvojnih vprašanjih, kaj veljala tudi beseda delavcev. »Po pameti je treba delati v tovarni in na zemlji," je dejal, „žal pa tukajšnji ljudje V zemlji ne vidijo lepše prihodnosti, preveč je stvari, ki grenijo kmetov vsakdanjik. Iz našega konca včasih odpeljejo tudi do 50 ton krompirja na dan, a dobička kmetje od tega nimajo velikega, smetano pobere nekdo drug, pridelovalcem se račun komaj izide. Stroški so preveliki, delo ni poplačano, za povrh pa kmet nikoli ne ve, iz katere strani bo padlo po njem. Enkrat ga udari narava, drugič pomankanje nafte za stroje, brez katerih ne gre več, tretjič so to odkupne cene itd., itd. Malo jih je, ki vztrajajo samo na zemlji, če je le mogoče, si mnogi poiščejo še službo." Julka Pekolj, Milena Smolič in Majda Pek olj so se po naključju znašle v učilnici, kjer smo zapisovali besede Dobrničanov -prišle so namreč na sestanek Rdečega križa - in šele po dolgem prigovarjanju so navrgle to in ono. Vse kmetujejo, po njihovem šestnajsturno delo na dan ne daje pravih sadov in to odbija mlade, da bi se ogreli za. obdelovanje zemlje. Če le morejo, gredo po svetu, v službe, sinovi za očeti, sestre za brati. Razmere, v kakršnih se je znašlo gospodarstvo, se kažejo tudi na podeželju. Roke si manejo tisti, ki so še imeli priložnost pod ugodnimi pogoji dobiti posojila, za nakup novih strojev, posodobi-tev hlevov in podobno p.l so zdaj hudi časi. Tudi nesorazmerje med cenami je že stara pesem. Kar neverjetno je, kam se izgubi razlika med denarjem, ki ga za težko prigaran pridelek iztrži kmet, in vsoto, ki jo je treba odšteti v trgovinah. »Nekam pa se ->jc izgubil tudi denar, ki smo ga vaščani Vrbovca že pred petimi leti prispevali za vodovod," je dejala Majda Pekolj. „Ni šlo za majhne vsote, tudi delali smo precej, a od tega imamo samo ceVi v zemlji, vode ni še od nikoder! Zdaj govorijo, da manjkata rezervoar in črpalka, denarja zanju pa da ni. Toda zakaj nam tega niso pojasnili pred leti, zakaj je zadeva ostala na pol poti? " Jožica Kužnik, ki sicer ena od redkih iz Dobrniške doline študira v Ljubljani, je predsednica tamkajšnje mladinske organizacije. Ta je zadnje leto in pol delavna kot verjetno malokatera v trebanjski občini, so jo hvalili starejši udeleženci našega uredništva v gosteh. V krajevni skupnosti je okrog 150 mladih, zares dela pa jih dobra tretjina. Pred letom in pol, ko seje dobr-nrška mladina »zbudila", so si zastavili okvirni program dela, ki ga kljub nekaterim težavam in problemom tudi uresničujejo. Mladi so namreč v veliki večini vsi po službah in nekaj v šolah, po delu pa pomagajo doma na kmetijah, tako da za mladinske akktivnosti ne ostaja veliko časa. A zanimanja je veliko, čemur se niti ne gre čuditi. Tu ni nobene prave zabave, ki pa jo mladi vendrale potrebujejo. V pravem kulturnem in zabavnem mrtvilu (včasih so imeli v Dobrniču že potujoči kino, ki si ga marsikdo ponovno želi) pride vsaka mladinska prireditev zelo prav in odziv je zelo velik. Dobrniška mladina pripravlja različne proslave, za 1. maj so kurili kres, imeli so plesni tečaj, na letošnjem občinskem tekmovanju Tito-revolucija-mir je bila njihova ekipa druga, vsako leto prispevajo kakšnega mladinca za mladinske delovne akcije, čistili so Dobrnič, začeli pa so tudi s športnimi, dejavnostmi. Plesi, ki jih prav tako občasno organizirajo, pritegnejo veliko mladih, dohodek od njih pa je tudi edini finančni, vir za njihovo dejavnost, saj ne dobijo nikakršnih dotacij, medtem ko so s sodelovanjem z občinsko konferenco ZSMS zadovoljni. S tako zasluženim denaijem so šli lani tudi na izlet. Sicer pa problemov ne manjka, tako tistih bolj »mladinskih", kot drugih v krajevni skupnosti, ki jih mladina prav tako zelo občuti. Mladi nimajo prostora za svoje delo, sestanke. Pravzaprav je na voljo za krajevno skupnost en sam prostor, ki ga uporablja tudi mladina. Več sreče imajo z dvorano za plese. Prav tako manjka ljudi, ki bi jih nekako vodili. Želje po kulturnem udejstvovanju med mladimi so, a težko je začeti brez vsake malo strokovnejše pomoči. Kot že rečeno, so vsi problemi krajevne skupnosti tudi njihovi problemi. Tudi Terezija Skulic ni mogla mimo njih. Krajane jezi in razburja slaba cesta, katere asfaltiranje jim že leta obljubljajo. Žulijo jih izredno slabe avtobusne zveze z občinskim središčem, Ljubljano in Novim mestom. Pravzaprav vozijo le delavski in šolski avtobus: zgodaj zjutraj iz teh krajev, popoldne pa nazaj. Zaposleni zgubijo za odhod na delo in prihod domov po štiri ure in več. Vse to marsikoga za vedno potegne iz teh krajev v; večja središča. Tisti, ki ostajajo, večinoma ne žive samo od zemlje, predvsem mlajši. Čistih kmetov je tu malo, med mladimi so le trije, štirje, ki bodo očitno ostali na „zemlji, pravi Jožica Kužnik. Sedaj imajo vsaj vodovod, ki so ga dobili s pomočjo pridnih mladih brigadir' ski h rok. Upajo, da bodo brigade še prišle in jim pomagale. Tu di z brigadirskim vrtcem, ki je bil lani v Dobrniču, so bile predvsem mlade matere zelo zadovoljnei čeprav jim je vzelo precej časa, da so svoje malčke sploh spravile do Dobrniča. Sicer pa je varstvo otrok sploh problem v teh krajih. Ženske so, prav mlajše, večinoma zaposlene, in če ni starih mam, je velik problem, kam z otrokom v času službe-Anica Kužnik, ki se vozi vsak dan na delo v Novo mesto, ima med tednom otroka pri sestri. »Vse več nas je, ki nimamo varstva, saj nas je tudi vse več po službah," pravi Anica. Tudi ona m mogla mimo ceste-»Obupno slaba je," pravi, »kaže, da bodo prej urejene vse poljske poti kot pa cesta skozi Dobrnič. Ker je republiška, ljudje nočejo prispevati zanjo." „Ce bi resno začeli, bi bili ljudje pripravljeni pomagati, posebno mladina, optimistično trdi Jožica Kužnik, čeprav misli, da so tukajšnji ljudje, vasi med sabo preslabo povezani in jih ni ravno lahko pridobiti za kakšno akcijo. Jožica je ornem* la tudi problem pošte in telefona. Pošta, odprta tri ure na dan, ob sobotah pa sedaj celo zaprta, ne služi potrebam ljudi. Telefon pa bi moral biti za nujne potrebe vsaj v vsaki vasi eden. V krajevni skupnosti dobro dela aktiv kmečkih žensk. Tu je precej kooperantk kmetijske zadruge, ki držijo pokonci kmetije, medtem ko so njihovi možje in otroci p° službah. Ena od njih je Angela Hrovat, ki redi teleta, prideluje krompir, oddaja p3 tudi mleko. Aktiv v zimskem času pripravi za kmečke ženske različna predavanja s področja gospodinjstva, zdravstva itd., Z3 katera je veliko zanimanja, kot tudi J3 vsakoletni izlet. Ni čudno, saj je to z3 večino edina sprostitev pa še naučijo si marsičesa. Ivan Zoran sc vsak dan vozi na delo v , Ljubljano. »Naporno je. Ljubljana je ob slabih prometnih zvezah daleč. Slabe avtobusne zveze so tu sploh velik problem-Precej je starih ljudi pa še k zdravniku ne morejo. Mislim, da bi toliušno krajevno skupnost moral vsaj dvakrat na tedei* obiskati zdravnik. Problem je vatstvo otroki ni telefonov, manjka lokalov, kjer bi ^ ljudje zbirali in kaj pogovorili. Iz Dobrnišk« doline se vsak dan vozi na delo vsaj 200 ljudi. Že pred leti so nam obljubljali obrab a iz tega ni nič. Pa bi ljudje radi dela1! doma, tudi za manjši denar! Vsi ti problem1 odganjajo mlade ljudi v mesta. Polja s° slabo obdelana, pa je škoda, saj bi lahk® , precej dajala. Mogoče je tudi krajevml skupnost" v občini premalo prodorna, Odprav ne manjka sposobnih ljudi. Ko bi vs4l začeli, nekaj naredili, potem tudi z uvedh? samoprispevka ne bi bilo težav," je prepf* čan Zoran. Silvester Murn je enakega mnenja. M bi v Oobrniču postavili toliko obljublj31’! obrat, končno asfaltirali cesto, napelj*. vsaj v vsako vas en telefon, mladi ne bi v*S tako zapuščali teh lepih krajev. Tako * bilo tudi več otrok in bi šola spet lah*® postala osemletka. A vse to, kaže, soj*, sanje tukajšnjih ljudi, ki jim tudi manjj1? elanu, da bi sami poskušali spretnem11 utečene kolesnice. »Ce bi kdo začel," pf33 Murn, „bi vsi pomagali. A ne začne nihče1 Silvo Prpar Milena Smolič Milan Kastelic Franc Karlič Avguštin Smolič Majda Smolič Majda Pekolj 1 1 Jožica Kužnik Terezija Skube Sabina Kužnik Vinko Novak Ivan Zoran Anica Kužnik Franc Kotnik Julka Pekolj uredništvo v gosteh: DOBRNIČ V 1 •• • želji je ime cesta IZPOSOJANJE VOZIL V NOVEM MESTU. Novi trg 6, telefon: (068) 23-937,telex: 35811 YU KOMNOV RentaCar v PROGRAMU Sl PREBERITE: KOM PAS JUGOSLAVIJA o 40% popustu gostom KOMPASA no izletih no morju ° 15% popustu gostom KOMPASA pii izposojanju RENT-A-CAR vozil ° kreditiranju počitnic (do 12 mesecev) o nagradni anketi z bogatimi nagradami za KOMPASOVE goste (3 glavne nagrade: vračilo fempletnega nega vplačanega zneska za počitnice) ° bogati ponudbi kontinentalnega in zdraviliškega turizma ° Popdsti* $Jo 50%), ki jih nudimo svojim gostom na letalih pioti morju ° Posebnih avtobusnih prevozih % ^ ’** o organiziranem ptevozu s spalniki ** ° lem kako se boste pripravili na dolgo potovanje z otroci, šo, čestitajo tn gost. 18.30 -------------------- «. jali iii tekmovanjih. 19.45 Minute ja\ ansamblom Vitala Ahačiča. 20-0 pc Koncert za Besedo. 20.25 Anglež in: klavirska glasba. 21.05 Odlomki L an J. Masseneta opere Wcrther. 22-? jkc Revija slovenskih pevcev zabava . j glasbe. 23.05 Lirični utrinki. 23-L |soS» 20.00 Četrtkov večer donia«? «. -pesmi in napevov. 21.05 - večer. 21.45 Lepe melodije Li‘^30 HMVHHHNHv _ ------------• ctlT Plesna glasbil iz jugoslovanskih^jg yQ st«; diov. 23.05 Lirični utrinki. Mozaik lahke glasbe. 0.05 Nočni program. -4.3» 8 DOLENJSKI LIST Št. 19 (1709) 13. maja e tura in »bra- anje DOIENJS SPET OBET - Ruža Zupanc in Janez Brulc iz novomeške Mladinske knjige pričakujeta, da bo tudi letošnji Dolenjski knjižni sejem privabil številne ljubitelje literature in kupce knjig. i sejem že petič V razstavni avli novomeške Krke bo poleg enoletne slovenske knjižne bere na ogled več razstav, pri-pravljenih s sodelovanjem SK Mirana Jarca__________ Okoli 700 knjižnih novosti, ki so jih slovenske založbe izdale od lanskega do letošnjega maja, bo od ponedeljka, 24. maja, na ogled in naprodaj v prostorni avli poslovne stavbe novomeške tovarne zdravil. Prodajno knjižna razstava bo najpomembnejši del letošnjega ze petega Dolenjskega knjižnega s6jma, ki ga kultumo-umetniško društvo in mladina Krke pripravljata skupaj z novomeško knjigarno Mladinske knjige in Studijsko knjižnico Mirana Jarca Program te sejemske prireditve, ki bo trajala do 28. maja. >• Študijska knjižnica Mirana Jarca bo v okviru sejma pripravila dve razstavi. Na prvi bodo na ogled mladinska glasila, ki so v Novem Jdestu izhajala po letu 1945. pntga z naslovom »Petdeset kt - petdeset knjig" bo posvečena ustvaijalnosti Pavleta Zidaija, nedvomno najplodnejšega sodobnega slovenskega pisatelja, ob petdesetletnici njegovega življenja. CANKARJU SPOMENIK PO ŠESTDESET LETIH V Ponedeljek, 10. maja, na obletnico rojstva Ivana Cankarja, je Ljubljana naposled, po šestdesetih letih, 0 akala oddolžitev spominu na tega velikega slovenskega pisatelja, spomenik Ivanu Cankarju, delo aka-emskcga kiparja Slavka Titica.je na slovesnosti odkril Mitja Ribičič, Predsednik republiške konference aZDL Slovenije. Dr. Matjaž Kmecl, Predsednik republiškega komiteja za u turo, je med drugim poudaril, da Pomeni ta spomenik simbol naše svobode. Spomenik stoji v neposredni bližini Cankarjevega doma. bo, kot napovedujejo, nadvse zanimiv. Že prvi dan bosta prišla v goste književnika Bojan Stih in Drago Jančar. 25. maja, na dan mladosti, pa pripravljajo prireditelji na željo osnovnih in srednjih šol srečanje z mladinskim. pisateljem Slavkom Preglom in Jarom Dolarjem, publicistom in enim najboljših poznavalcev knjige pri nas. Dejavnost dosedanjih Dolenjskih knjižnih sejmov bo z vsemi zanimivostmi prikazana na posebni razstavi, s katero želijo prireditelji obeležiti mali jubilej - petletnico te prodajno knjižne in kulturne manifestacije. Ob tem bo še več spremnih prireditev, ki jih • pripravljajo organizatorji Krke. Med drugim je pričakovati, da bodo predstavniki tc delovne organizacije tudi tokrat spregovorili o pomenu, ki ga ima knjižni sejem za širjenje knjige v Krki. Ponovno je treba povedati, da so v novomeški tovarni zdravil veliko naredili za knjigo. Ta skrb se kaže tudi ob organiziranju prodajno knjižnih razstav na vsake tri mesece. Ruža Zupanc, vodja poslovne enote Mladinske knjige v Novem mestu, in Janez Brulc, vodja knjigarne, pravita, da sc take razstave izplačajo. Letos so zaposleni iz Krke nakupili že za 250.000 dinarjev knjig. „C,e bo tako tudi ob naslednjih prodajnih razstavah, bo letni izkupiček okoli milijon dinarjev," ugotavlja Zupančeva. Izkušnje iz Krke so novomeško Mladinsko knjigo spodbudile, da je začela ..partnerje” iskati tudi v drugih delovnih organizacijah. O uspehu prodajne knjižne razstave poročajo tudi iz Šentjerneja, kjer so bile knjige ponudenc delavcem tamkajšnje Iskrine tovarne. Menijo, da je taka oblika ponudbe in prodaje knjig mikavna zato, ker je kupcem omogočeno odplačevanje na obroke. Ljubiteljstvo od vzpona do vzpona Na Slovenskem se z ljubiteljsko kulturo organizirano (v društvih in skupinah) ukvarja že vsak dvajseti prebivalec — Polovico članstva premorejo šolska kulturna društva — Dolenjci ne zaostajamo Približno vsak dvajseti Slovenec deluje vsaj v enem od 1278 kulturnih društev in samostojnih skupin, kolikor jih je včlanjenih v občinske Zveze kulturnih organizacij. Dobro polovico vseh aktivnih članov premore 241 kulturnih društev, ki so ustanovljena na šolah Slovencev, ki se ukvaijajo z ljubiteljsko kulturo pa je precej več, kot smo tu navedli. Upoštevati moramo, da se mnogi iz tega ali onega razloga ne vključujejo v kulturne organizacije, zato o njih tudi ni natančne evidence. Ljubitelji sc ukvarjajo z raznoterimi dejavnostmi. Prepevajo v pevskih zborih, plešejo v folklornih skupinah, igrajo, muzicirajo, slikajo in kiparijo, pišejo pesmi ali pa počenjajo kaj drugega, s čimer v imenu omike zapolnjujejo svoj tako imenovani prosti čas. Zvrsti in dejavnosti, v katerih se uveljavljajo ljubitelji, je čedalje več. Glavno vodilo že dolgo ni več množičnost, pač pa kakovost, saj se ljubitelji zavedajo, da bodo le tako izginile meje med profesionalno in amatersko kulturo, ki so zdaj še tako vidne in ločujoče. Do kakovosti pa ni lahko priti, ne brez znanja in znoja, zato dajejo povsod prednost najrazličnejšim oblikam izobraževanja. V Sloveniji se je začel razcvet ljubiteljske kulture takoj po osvoboditvi. Kronike iz onega časa povedo, da skoroda ni bilo vasi, ki bi ne bila sposobna uprizoriti vsaj skeč. Popolnih in dovolj zanesljivih podatkov pa je iz prvega povojnega obdobja bolj malo. Iz evidence Zveze kulturnih organizacij Slovenije je razvidno, da je leta 1948 delovalo v naši republiki samo 51 društev. Že čez dve leti je število društev skokovito naraslo, saj so jih našteli kar 511. Štiri leta kasneje pa je delovalo že 656 društev. To je bila nekako zlata doba za društva, ki so se takrat ukvarjala s kulturno, izobraževalno in prosvetno dejavnostjo. Po letu 1964, ko se je Zveza Svobod in prosvetnih društev preimenovala v Zvezo kulturno-prosvetnih organizacij in se tudi organizacijsko preoblikovala, pa so znani že tudi prvi podatki o samostojnih kulturnih skupinah, ki so bile neposredno povezane z občinskimi organizacijami te vrste. Tako so leta 1965 skupaj našteli 966 društev iz skupin z okoli 50.000 člani. V začetku sedemdesetih let se je število društev in članstva bistveno zmanjšalo; večji razmah je ljubiteljstvo doseglo šele po letu 1975, ko so začeli kulturna društva ustanavljati na osnovnih in srednjih šolah. Pri tem je zanimiv podatek, da je bilo pred desetimi leti vsega 18 šolskih kulturnih društev. , V zadnjem času seje ljubiteljstvo močneje razraslo tudi na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini. Številnim kulturnim društvom v krajevnih skupnostih se pridružujejo društva in samostojne skupine v delovnih organizacijah in šolah. Td pomlad so bili (in.še bodo) plodovi, rojeni iz zagnanosti ljubiteljev, številni še posebej na področju gledališke in pevske dejavnosti. Žal je letos nekoliko zastala gostovanjska akcija ..Spoznajmo se“. Medtem ko sta obe belokranjski občini skupaj s trebanjsko, brežiško in sevniško spoštovali dogovor o medsebojnem sodelovanju in izmenjavi kulturnih programov, se je novomeška občina (bojda zaradi pomanjkanja denarja) povsem izključila, krške občine pa sploh ni uspelo pridobiti za sodelovanje. I. Z. SAMI SO SE ZBRALI — Mladi pevci mešanega mladinskega pevskega zbora glasbene šole »Marjana Kozine” prepevajo skupaj šele nekaj mesecev, vendar so na minuli reviji v Domu JLA dokazali, da od njih lahko še veliko pričakujemo. (Foto; J. P) Že »krst” napovedal vzpon Mladinski zbor novomeške glasbene šole veliko obeta Po mnenju komisije, ki je na nedavni reviji poslušala pevske zbore novomeške občine, je Začeli so se dnevi mladinske kulture Lastna podoba Pred razstavo, ki jo pripravlja Združenje likovnih skupin Slovenije Med slikarji skoroda ni takih, ki bi v življenju ne poskusili vsaj enkrat narisati ali naslikati svoje podobe. Nekateri so dosegli umetniški vrh prav z avtoportreti. Portretiranje je tudi pri tako imenovanih ljubiteljih priljubljena umetniška „zvrst”, o čemer se je bilo moč prepričati že na mnogih skupinskih in samostojnih razstavah. Avtoportret sc v evropski umetnosti ni uveljavil samo z vrsto najrazličnejših oblikovnih rešitev, pač pa je pomagal poglobiti tudi razmerje med umetnikom in svetom. Da bi ugotovili,- kako je s tem pri ljubiteljih, so pri Združenju likovnih skupin Slovenije sklenili organizirati posebno razstavo avtoportretov slovenskih ljubiteljskih slikarjev- Razstava, ki jo že pripravljajo, bo prva od tematskih razstav, s katerimi začenja združenje. Lastne podobe (v sliki, risbi, grafiki, olju, akvarelu, temperi itd.) - od ene do treh - bodo morali avtorji predložiti prirediteljem razstave najkasneje do 30. oktobra. med zbori, ki so na poti h kvaliteti, tudi novoustanovljeni zbor novomeške glasbene šole. Na reviji je imel svoj krstni nastop. Mešani mladinski zbor glasbene šole Marjana Kozine sestavlja 43 srednješolcev in višješolcev, med katerimi je največ bivših dijakov te šole- Nastal je povsem slučajno oktobra 1981 iz devetčlanske skupine „Solfeggio“ pri sedanjem dirigentu Ernestu Jazbecu. Pevci so zbor sami razširili tako, da so k petju povabili svoje prijatelje in znance. Zbor so samoupravno organizirali in ustanovili umetniški in programski svet, ki ga vodijo absolventi pedagoške akademije, oddelka za glasbo. Mladi pevci žele poslušalcem pokazati, da imajo radi slovensko umetno pesem in pesmi naših sosednjih republik. Pojejo iz not in dajejo poseben poudarek izobrazbi glasu in piljenju vokalne tehnike. Težnja zbora je doseči visoko kvaliteto, kar zborom po Dolenjski manjka. Tu naj bi se pripravljali tudi bodoči dirigenti za zbore. V letošnjem letu bodo pripravili osem pesmi in nastopili na javni produkciji, ki jo ima glasbena šola vsako leto ob zaključku. šZbor bi veliko lažje napredoval, če bi mu našli pokrovitelja. Vsaka pomoč b: prišla zelo prav. J. PAVLIN SPOSOJENO TRNJE Mrzil je zgodovino, ker ga je motila preteklost. Iz „Asa" Bo kdo od naših? V Škofji Loki bo 25. srečanje slovenskih gledaliških skupin — Letos lep razcvet tudi pri nas To sezono je gledališki amaterizem v dolenjski in posavski regiji vzbrstel kot že dolgo ne. Z novimi deli so stopile na oder skupine v vseh občinah, tako da se je od januarja do maja zvrstilo več kot dvajset premier. Prevladovale so komedije domačih in tujih avtorjev. To je pomembna značilnost. Najbolj razveseljivo pa je, da se je povprečna kakovostna raven uprizoritev v primerjavi s prejšnjimi sezonami občutno dvignila. Slednja je prišla še posebej do izraza na zaključnih prireditvah. V Novem mestu je nastopilo sedem gledaliških skupin iz novomeške občine. V Posavju, kjer je zaključno srečanje po zaslugi področnega odbora Združenja gledaliških skupin Slovenije ohranilo regijski značaj, pa je prireditev potekla v obliki gostovanj. Na njih so se predstavile skupine iz vseh treh posavskih občin V drugih občinah dolenjske regije poteka letošnja gledališka sezona pretežno v znamenju posameznih odrskih predstav. - . Najboljši slovenski amaterski odri bodo nastopih v Škofji Loki, kjer bo od 31. maja do 3. junija zaključna prireditev jubilejnega 25. srečanja gledaliških skupin Slovenije. I. ZORAN NOVOMEŠCANI NA REVIJI! Ob zaključku redakcije smo zvedeli, da so se na zaključno republiško prireditev jubilejnega 25. srečanja gledaliških skupin Slovenije v Škofji Loki uvrstili tudi Novomeščani s Shaffer-jevo „Čmo komedijo”. Poleg njih bo družbo najboljših sestavljalo še šest ljubiteljskih gledaliških skupin. S . ~------------- '■ ■ i ------- ------.... ..................................................... ... s,rUmenta*n'l' skupin, sedem O amstov nt dndl solistov, skupina pi-kovna 5tSedcm dramskih in ena lut-iPlesnih UP'na’ sedem folklornih in . 11 Skit.*;.. Z.: • predstavi. Skupina KUD iz šentjer-nejske OS bo uprizorila pravljično igro „Mala čarovnica, ki ni mogla 0 Isku Pine P, skupin, štiri recitatorske ... ,j ,ln štirje samostojni recita-Jkulturnj, te8a bodo iz dvanajstih llterati, društev nastopili mladi SO<1«loVa| m kulturnih društev bo Pet dru5t°,-nu razs,avi šolskih glasil, [>Scni nu 1 na razstavi fotografij in i<)le boa,, ‘S,avi ročnih del. Številne nikc n;i 0( Poslale svoje mlade likov-|segu ^ r°ški ckstcmporc. Povrhu adi skyDj 0 občinstvu predstavila snem.3! mlatlih avtorjev film- ^rstilj i.. a CCV. Nastnni vn lulrln sc bodo ori bo v Domu J l.A revija mladinskih in .Pevskih zborov. V ne-£ , la’ bosta v kulturnem mberku dve gledališki MLADI NA EKSTEMPORU -Ekstempore mladih likovnikov iz šol novomeške občine bo letos 21. maja v Dolenjskih Toplicah. Število prijavljenih še ni znano, prav tako ne, s katerih šol bodo. Lani ob tem času so risali novomeške motive. biti zlobna” Maric ( larc Machado, lutkovna skupina z Malega Slatnika pa igrico »Medvedek trdoglavček”. V ponedeljek, 17. maja, bodo učenci OS Katja Rupcna v novomeškem Domu kulture uprizorili »Sovico Oko” Svetlane Makarovič, v dvorani glasbene šole Marjana Kozinc bo klavirski večer, v Brusnicah pa bo literarni večer mladih talentov z razstavo šolskih glasil. V torek, 18. maja, bodo v novomeškem Domu kulture nastopili učenci iz OS Žužemberk s pravljič- * no igro »Mačeha in pastorka” Kristine Brenkove. V Straži bo ta dan nastop folklornih in plesnih skupin. Naslednji dan bo v kulturni dvorani šentjernejske osnovne šole večer instrumentalnih solistov in skupin. V četrtek, 20. maja, bodo v ()S Šmar-jeta vrteli filme mladih avtorjev, v OŠ Stopiče pa bodo odprli razstavo fotografij. V petek, 21. maja, bo v Dolenjskih Toplicah slikarski ekstempore z razstavo nastalih del v osnovni šoli. V škocjanskem kulturnem domu bodo zvečer nastopili igralci kulturnega društva iz Srednjih šol tehniških usmeritev v Novem mestu z Levstikovim »Junte-zom”. Razstavo otroških in mladinskih ročnih del bodo odprli 22. maja v novomeškem Domu JLA, kjer bo naslednji večei prav lam zaključna prireditev v počastitev dneva mladosti. 1. Z OSMERO ZBOROV V KRMELJU Na sobotni občinski pevski reviji sevniške občine, ki se bo začela ob 19.30 v dvorani krmeljske Svobode, bo nastopilo osem zborov. Občinski Zvezi kulturnih organizacij so se prijavili: moški zbor sevniškega gasilskega društva, mešani pevski zbori Lisce, PD Primož Trubar iz Loke in heroja Alojza Kolmana--Maroka iz Zabukovja, moški zbor iz Krmelja, lovski oktet iz Studenca in oktet Boštanjski fantje. Prvič bo na reviji zapel mešani zbor iz Jutranjke. »Volnene” slike Brežičanke Cvetka Miloš razstavlja tapiserije v Krškem _ V krški galeriji bodo do 21. maja na ogled tapiserije Cvetke Miloš-Radanovič iz Brežic. Na otvoritvi razstave 7. maja, ki-so jo s krajšim sporedom popestrili učenci krške glasbene šole, je umetnostna zgodovinarka Nuška Kukovičič poudarila, da sodijo razstav|jalkine stvaritve v sam vrh tovrstnega likovnega snovanja na Slovenskem in prav nič ne zaostajajo za sodobno evropsko ustvarjalnostjo. OTVORITEV Z GLASBO - Kulturni spored na otvoritvi razstave tapiserij Cvetke Miloš—Radanovič v krški galeriji so izvajali violinisti in harmonikaiji krške glasbene šole. Značilno za tapiserije Miloševe je, da niso ustvarjene po znanih tujih likovnih predlogah, marveč si avtorica motiv sama zamisli in ga tudi sama „stke“. S tem daje stvaritvam še večjo vrednost. Tapiseriji »Puntarji" in »Pesem svobode" sta nastali v spomin padlih za svobodo. Obdobje kmečkih puntov z znamenitimi bitkami na Krškem polju je hvaležen »motiv" za likovno obdelavo na tapiseriji. Cvetka Miloš-Radanovič se s tapiserijami ukvarja že kaki dve desetletji. Z njimi je tudi najbolj zaslovela, saj je sprva slikala in umetniško oblikovala keramiko. Svoje delo je predstavila na več kot dvajsetih skupinskih in prav toliko samostojnih razstavah. Pred dvema letoma je v Nemčiji prejela za tapiserije zlato odličje. Na tretji razstavi umetne in ljudske obrti v Slovenj Gradcu soji podelili naslov mojstra umetne obrti. »Vsako doživetje in izkušnje sta za likovnega ustvarjalca vir z,a nove stvaritve. Vse to seveda ni dovolj, če ni združeno s tehnično spretnostjo in domiselno izrabo vedno novih možnosti. Prav to pa Cvetka Miloš v svojih tapiserijah izrabi v polni meri," pravi umetnostna zgodovinarka Nuška Kukovičič. LHHH 9 POTA Ii\ STJt? dežurni poročajo OB GARDEROBO - Zagrebčan s sopotnikom seje 8. maja ustavil na večerji na Otočcu. Avto sta pustila na parkirišču pred hotelom Grad. Ko sta gosta uživala v hrani, jima je tat iz avta ukradel kovček z obleko, suknjič in nekaj malenkosti. Škode je za 16.000 din. OB MOTORČEK - Med prvomajskimi prazniki je Alojzu Jake-tiču iz Novega mesta izginilo kolo z motorjem, vredno 15.000 din. Lastnik ga je parkiral na dvorišču Kluba upokojencev. ZAPRL MU JE POT Jože Štepec iz Trebnjega se je 10. maja zjutraj peljal z osebnim avtom skozi Mokronog. Ko je vozil mimo gostilne Deu, je z, dvorišča z osebnim avtom pripeljal Janez Grabnar iz Jelševca in mu zaprl pot. Škode je za 75.000 din. Nedavno tega je Industrijo motornih vozil v Novem mestu ponoči obiskala komisija, v kateri so bili požarni inšpektor, vodja varnostnega okoliša novomeške postaje milice, član občinskega štaba civilne zaščite in poklicni gasilec Zavoda za požarno varnost. Komisija je imela nalogo ugotoviti stanje varstva pred požarom.. Ugotovitve so, če uporabimo milo besedo, nadvse nespodbudne. Komisijo je pri vratarnici na stari varnostne delovne organizacije in od Karlovški cesti sprejel ravno prav nadelan vratar čuvaj, delavec novomeške Varnosti. Nekoliko naprej se je s komisijo srečal nadzornik te SAMOPOSTREŽBA - Med prvomajskimi prazniki je stal eden od tovornjakov GG Novo mesto pred pošto v Straži. Pristopil je tat, odvil oljno črpalko in izginil z njo. Naprava je vredna 40.000 din. OGENJ ZAŠEL V GOZD Jože Malešič iz Rakovca je 6. maja popoldne požigal vejevje in grmovje na steljniku. Ogenj seje razširil v bližnji gozd, poraščen z brezami in mladimi hrasti. Plameni so zajeli 2 hektarja gozda. Gasili so vaščani in metliški gasilci. Škode je za 50.000 din. PREŽIVELA PADEC IZ TRETJEGA NADSTROPJA V Kočevju, na Ljubljanski cesti, je 5. maja okoli 12. ure padla skozi okno iz tretjega nadstropja 5-letna deklica. Takoj so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Padec iz višine okoli 15 m se je končal razmeroma srečno, saj si je po nepopolnih podatkih - nalomila le eno izmed vratnih vretenc. Kaže, da se je deklica preveč nagnila skoz okno, k padcu pa je lahko pripomogel tudi veter, ki je tiste dni pihal v močnih sunkih. Prav veter jo je zanesel nekoliko stran od hiše, da ni padla na betonski pločnik, ampak na zemljo. komisije zahteval izkaznice oziroma pismeno pooblastilo. Zanimivo je, da nadzornik sam ni imel nobenih papirjev, najbrž biga morala poznati ves svet in bližnja okolica. Telefon v vratarnici služi le za povezavo v okviru 1MV. Ko so iskali za listi dan dežurno odgovorno osebo, so nanjo čakali več kot pol ure. Dežurni poklicni gasilec je izjavil, da so v IMV dežurni le trije poklicni gasilci. Dva sta stalno na obhodu, vendar brez radijske povezaTe. Sicer imajo dežurni gasilci le notranjo telefonsko zvezo. Komisija je ugotovila, da je v proizvodnih prostorih IMV sicer dovolj zidnih hidrantov in ročnih gasilskih aparatov, vendar je bilo precej omaric praznih, brez cevi in ročnikov. Morda to kaže, v kateri „trgovi-ni“ se oskrbujejo s cevmi nekatera sicer marljiva podgorska gasilska društva. V lakirnici avtomobilskih karoserij je po končanem delu ostalo vse nepočiščeno: povsod nesnaga, glavni kabelski jašek je bil zaščiten le s kartonom; posode z, razredčilom in barvami so bile nepokrite, kar ni samo nevarno, ampak tudi negospo- Alkohol sili na vrh Med vzroki prometnih nesreč na novomeškem območju se je s petega prerinil na tretje mesto — Več kaznovanih Na območju UNZ Novo mesto se je v prvih treh letošnjih mesecih zgodilo 57 prometnih nesreč, kar je skoraj za 20 odst. manj kot v enakem obdobju lani. Manj nesreč — žal sta april in začetek maja statistiko že nekoliko pokvarila - pripisujejo redkejšemu prometu zaradi pomanjkanja goriva in štednjc, boljšemu nadzoru, večji disciplini voznikov in ne nazadnje tudi večjim in bolj pogostim kaznim. r S smrtjo se je končalo 9 prometnih nesreč. Med vzroki je na prvem mestu prevelika hitrost, sledijo pa ji nepravilno prehitevanje, vožnja v pijanem stanju, prekratka varnostna razdalja itd. Najmanj prometnih nesreč se.je zgodilo zaradi neupoštevanja prednosti. Alk ohol je kot vzrok prometne nesreče prišel s petega na tretje mesto. Miličniki so v prvih treh letošnjih mesecih vložili natančno 1347 predlogov pri sodniku za prekrške, kar je malenkost manj kot v enakem lanskem obdobju. So pa bili zato toliko bolj „marljivi“ z. denarnim kaznovanjem na kraju prekrška. V denarnico je seglo več kot 5300 voznikov, kar je okoli 1300 več kot lani. Začasno je bilo odvzetih več kot 250 vozniških dovoljenj, kar je nekoliko na lanski ravni. Ce na splošno ocenjujemo delo prometne milice v začetku leta, lahko torej trdimo, da je predvsem več ukrepala. Škodovala zanesljivo ni. t ZALOGA MALIGANOV — Nekaterim alkohol v krvi ni dovolj.. Čeprav so gostilne po slovenski deželi kar na gosto posejane, vozijo nekaj steklenic za vsak primer s seboj. Po nesreči vse pride na dan. KOLESAR PADEL - 1 rane Bambič iz Snialčjc vasi seje 9. maja zvečer odpeljal s kolesom z. dvorišča Zagorčcve gostilne v Stari vasi pri Šentjerneju. Zapeljal je na gramož in padel. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. PADEL 17. AVTA Novomeščan Zdravko I ranko je 3. maja ob dveh ponoči vozil z osebnim avtom po Ljubljanski cesti proti Bršljinu. V ovinku gaje zaneslo v ograjo, padel je iz avta in se ranil. I ranka so odpeljali v bolnišnico. Škode je za 70.000 din. V VSI K Kraner« Michael Robert je 7. maja opoldne vozil z osebnim avtom od Straže proti Novemu mestu. Pri Srebrničah je v ovinku močno zaviral, pri čemer ga je zaneslo s ceste v zemeljski vsek. Avto se je večkrat prevrnil in končno obstal na cesti. Voznik je bil laže ranjen, škode pa je za 150.000 din. TRAKTOR S CESTE - Jože Skubc iz Adlešičev je 7. maja zvečer peljal s tovornjakom od Gradca proti Metliki. Pri odcepu za Krivo-glavice je dohitel traktor, ki ga je vozil Mirko Crnič iz Boginje vasi, in ga začel prehitevati. Med prehitevanjem je Skube zadel v zadnji del traktorja in ga zrinil s ceste. Traktor seje prevrnil po travnatem nasipu. Crniča so morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 100.000 din. Kdo je umoril upokojenko? Nesrečna Frančiška Kobe iz Kočevja se je morilcem dolgo upirala Še vedno niso odkrili, kdo je v noči od 3. na 4. maj umoril 72-letno upokojenko ITunčiško Kobe s Trate 31 v Kočevju. Truplo je našel zet Angel Blatnik, ko je skupaj s še nekaterimi vstopil v hišo v torek okoli 14. ure. Za storilcem še poizvedujejo. Čeprav je bila Frančiška Kobe že v letih, je bila zdrava in razmeroma močna ženska, saj je bila vajena dela. Sledi v stanovanju so kazale, da se je morilcu ali več morilcem dolgo upirala. Ker je bila močno poškodovana po glavi, so najprej sklepali, da je bila umorjena z. udarcem z motiko, ki so jo našli v stanovanju in je imela zlomljen ročaj. Obdukcija pa je pokazala, da je bila Kobctova zadavljena. Kobetovi je le kakšen mesec prej umrl mož in je živela sama. Domnevajo, da je imela pri sebi tudi denar, ki gaje hranila, da bi postavila možu 'spomenik. Denarja niso našli, zato kaže, dajo je nekdo umoril zato, da jo je oropal. J. PRIMC damo. Prostor za vzdrževalce lakirnice ni bil požarnovarno ločen od lakirnice. V laki vzdrževalnici delavci kadijo in celo varijo, za čiščenje orodja pa uporabljajo nitro razredčilo v odprti posodi. Navzoči vzdrževalec je izjavil, da ne zna rokovati z ročnim gasilnim aparatom! V tovarni prikolic so bile vse poti, ki bi morale služiti transportu ali morebitni evakuaciji, založene z nedokončanimi prikolicami ali materialom. Gasilska intervencija v tovarni bi bila po mnenju komisije gotovo zelo otežena, v zapisniku sloji celo izraz onemogočena. V kleparskem oddelku so našli skoraj 40 kubičnih metrov nezaščitenega, zelo vnetljivega stiropora, precej ročnih gasilskih aparatov je bilo nepregledanih in nevzdrževanih. V polnilnici odbijačev so ugotovili, da odscsovalne cevi in elektromotorji že precej časa niso bili očiščeni, v prostoru je bilo vse zaprašeno s sloji gorljivega prahu, oddelek pa ni požarnovarno ločen od sosednjih prostorov. V zasilni lakirnici popravil prikolic sušijo barve z infra pečmi, zunanji dostop do objekta je bil založen s prikolicami. Po treh urah pregleda se je komisija opolnoči oglasila še v glavni vratarnici ob Zagrebški cesti. Vratar -čuvaj, delavec Varnosti, je spokojno spal. V tej vratarnici je tudi edini telefon za neposredno nočno zunanjo povezavo s svetom. Obisk strokovne protipožarne komisije v IMV se je tako začel s pijanim in končal s trdno spečim čuvajem-vratarjem, vmes pa je bilo skoraj vse narobe, oziroma več kot dovolj za velik, katastrofalen požar. M. B. OGENJ NA MRLIŠKI VEŽICI Na mrliški vežici v Beli cerkvi je 4. maja popoldne izbruhnil požar. Blizu vežice so kurili smeti, ogenj~jc obliznil suh bršljin, ki obrašča vežico in nesreča je bila tu. Ogenj seje razširil tudi na ostrešje, vendar so ga vaščani pogasili. Škoda še ni ocenjena. Pri- SPET NESREČA S TRAKTORJEM Stanislav Bajuk (61 let) iz mostka je 4. maja dopoldne vozil traktor od Metlike proti Gradcu. Malo iz. Metlike je zapeljal čez bankino v strugo Sušice. Traktor je obstal na boku. Hudo ranjen je bil 55-letni sopbtnik Jože Paletič iz Primostka, laže pa tudi voznik. Pule-tiča so odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 30.000 din. BUDNO VARNOSTNIKOVO OKO Na tovornjaku novomeške komunale, ki je stal na Cikavi, je 10. maja popoldne izbruhnil požar. Ogenj je takoj opazi) varnostnik Bojan Kerin, ki je poklical gasilce in seveda tudi sam začel gasili. Zaradi hitrega ukre-panjaje škoda malenkostna. MLADOLETNIŠKA TATVINA V noči od 5. na 6. maj je iz. kombija, ki je bil parkiran v Ostercu pri Kostanjevici, izginila motorna žaga, vredna 25.000 din. Orodje je bilo last Gozdnega gospodarstva Brežice. Dejanja sta osumljena dva mladoletnika. PREPOCENI PREVENTIVA? — Varnostnih testov, kijih zastonj opravljajo v AMZ bazi n Otočcu, se udeležuje le malo voznikov. A® pri nas pregovor, daje bolje preprečiti, kot lečiti, res ne velja več’ Varnost z lepotno napako Brezplačnega testa na Otočcu seje udeležilo le 486 vozi Marsikateri nesreči bi sc lahko izognili, če bi sc- vozili v tehnično brezhibnih vozilih. Prav zato je Zavarovalna skupnost Triglav Dolenjska območna skupnost že lani vpeljala brezplačen varnostni lest. Za območje štirih dolenjskih občin, Črnomlja, Metlike, Novega mesta, Trebnjega in Kočevja, opravljajo teste v Tehnično - turistični bazi AMZ Slovenije na Otočcu. Kljub oglasom v časnikih, da varnostne teste opravljajo vsak prvi imelo slabe zavore, v 91 primerih P so bile napake v svetilih. Skratk slika, ki nam jo dajejo pregib nikakor ni rožnata. Zato je tenibo nerazumljivo, da se vozniki ne p° služujejo v večjem številu varnostJ' ga testa. Namenjen je izključi večji varnosti prometa in voznike* nikakor pa ga ne izrabljamo sankcije ali za pisanje seznamov, bi romali kam drugam,“ je poved* Martin Ivanetič, ki že 13 let del** AMZS. Tudi sicer mehanikom iz h#* AMZS na Otočcu ne manjka dej*; Vsako leto opravijo okoli 15 risC? tehničnih pregledov, nekaj ti'01 testov motorja, optičnih preiskav1" okoli 15 do 20 tisoč intervencij cestah. Kljub obilici dela, katerd' je še posebno veliko v čhsu f ristične sezone, pa radi ustreli1 vsem voznikom, ki sc oglase pri ni'f USODNO ZAVIRANJ^ NA MOKREM 1 liju Davidovič iz Novega mest*" Martin Ivanetič torek in tretjo soboto v mesecu na Otočcu, le malo voznikov izkoristi ta ugodnost. Kot je povedal Martin Ivanetič, vodja AMZS baze na Otočcu, seje lani varnostnega testa, na katerem pregledajo krmilni mehanizem, zavore, svetlobna telesa in vse nosilne sklope vozila, udeležilo le 486 voznikov oziroma njihovih vozil. „Že ta, zelo mali vzorec vozil, ki vozijo po naših cestah, pa je pokazal, da je precej vozil tehnično oporečnih. Kot smo ugotovili na pregledih, je imelo kar 321 izmed pregledanih vozil take ali drugačne napake: 112 jih je imelo napake v krmilnem mehanizmu, 86 vozil je maja dopoldne peljal Pion# tovornjak od Straže proti Soteski' ovinku pri Gaberju je na mokri ce* zaviral. Tovornjak je zaneslo s ce>!" zdrsel je po strmini vse do kjer je obstal na strehi. Ilija PJI dovič (28 let) je bil takoj mri1" Gmotne škbdeje za 1,200.000 di! TOVORNJAK V ŠKARJE Na magistrali pri Poljanah j«1! maja dopoldne Zdravko Novak Bjclovara s tovornjakom in prilcM nikom med vožnjo proti Ljubi’ prehiteval neki tovornjak, ki je 1* di okvare stal ob cesti. Ko je Novak na levi polovici ceste, ib11 nasproti z osebnim avtom pril* Janez Mirnik iz Domžal. Mirnik*1 umikal tovornjaku in pri tem & ljal s ceste -v potok. Mirnik je bil I* ranjen, na pločevini pa je za več 100.000 din škode. Malomarnost 1 M ___ več Poslovodja bifeja KZ Ribnica si je prisvojil 111.000 dinarjev — Registrska blagajna brez dela Na leto in 8 mesecev jc bil 6. maja obsojen pred 5-članskim senatom kočevske enote temeljnega sodišča Ljubljana 24-letni Stanislav Tanko i/. Goriče vasi 5 pri Ribnici. Sodišče ga je spo- znalo krivega za grabež te( ponarejanje in uničevanje * slovitih listin. Sodba še ni fr' nomočna. Obtožnica je Tanku očit**j je od 2. junija do 3. oktobra . ko je bil poslovodja bifeja Konica. jemal del izkupička in , nezakonito prisvojil 111.040 Tanko je v zagovoru priznat jemal denar, vendar naj bi vsega skupaj le okoli 25.000 dijL Anton Poropat, sodni izvC. ( finančne stroke iz Ljubljane, r , sal obtoženčevo poslovanje K° ., malomarno. Tako prodaje nis° a strirali preko registrske bi*v Tudi predpisane dnevne ia* ji dolžnosti niso izvajali. Se časne inveture so pozabili. Z* pj bi moral poskrbeti poslovodj* ji ko, vendar tega ni delal, d.' Jc. ^ preusmeril družbena sredstva ) žeP- .......... . ,.<.K Pri izreku sodbe je sodišč® t> števalo olajševalno okolnosb j obtoženec še nekaznovan i? J NI BIL ROBIN HOOD — Zdelana, luknjasta cesta skozi temačen gozd. Izza ovinka čez pot podrta smreka. Samotnega popotnika stisne pri srcu. Cez nekaj sto metrov še eno drevo čez pot, tesnoba se spreminja v strah. Končno konec gozda, svetloba, polja, hiše. Vsa zadeva ni iz srednjega veka, prizorišče je cesta od Malega proti Velikemu Slatniku, dreves pa niso čez pot podirali Robin Hood in njegovi pajdaši, ampak menda še neznani zlikovci, v rokah katerih je motorna žaga postala barbarsko orodje. Ob tej cesti in tudi drugje v tej okolici so podirali drevje vsevprek in povzročili veliko škodo. (Foto: A. Bartelj) Ianku so izrekli še varnostni / prepovedi opravljanja pokli^j)1 žnosti in dejavnosti, kjer bi .( razpolagal z. družbenimi srcds ^ dobo treh let. Povrniti m?*f T stroške kazenskega postopa ^ Ribnica pa je dolžan povrn'^ ves denar, ki ga je vzel, S P j oči 1111 -At 7,5-odstotnimi 0^) fa Lani in letos je Stanislav Ribnica že vrnil 70.000 din. % mora odplačati le še 41.040 obresti. DOLENJSKI LIST St. 19 (1709) 13. maj* Vse Nočni obisk protipožarne komisije v IMV se je začel s pijanim, končal pa s spečim vratarjem, vmes pa je bilo skoraj vse narobe za nared za velik požar s M SHI EN TING V KOČEVJU — Med trenersko turnejo po Sloveniji je Kitajec Shi En Ting, svetovni prvak v namiznem tenisu iz leta 1973 iz Sarajeva, obiskal tudi Kočevje in se pohvalno izrazil o kakovosti tamkajšnjih igralcev. (Foto: V. Savič) BRULEC V DRŽAVNEM DRESU Danes se je v Zagrebu pričel meddržavni odbojkarski turnir za ..Trofejo Jugoslavije", na katerem poleg naše izbrane vrste sodelujejo še ekipe Madžarske, Sovjetske zveze in Kitajske. Barve naše selekcije bo branil tudi član novomeškega Pioniija Bojan Brulec, ki je te dni uspešno nastopal v državni selekciji na velikem meddržavnem tumiiju na Madžarskem. Sicer pa je Brulec zdoma že od 22. aprila, ko ga je zvezni selektor poklical na dvodnevno testiranje v Beograd, zatem pa se je udeležil še S-dnevnih priprav naših najboljših odbojkaijev v Novem Sadu. Vsi Dolenjci na cilju Uspeh motokrosistov AMK Dolenjska v Lenartu Rokometna bera pod napovedmi? Navzlic zmagi Inles še zmerai 4 točke za vodilnim Zagrebom — Novomeščanke utrdile 3. mesto — Kočevke in Šentjernejčanke razočarale v SR L Rokometno prvenstvo v drugoligaških in republiških konkurencah sc je prevesilo v zaključni del, in kot kažejo tokratni rezultati, za dolenj&e predstavnike letošnja sezona ne bo prinesla pričakovane bere. Pri tem imamo v mislih vetjetno že dokončno slovo Ribničanov od prvega mesta, saj Zagrebčani ne dovolijo presene- £enJa> medtem ko je v ženski republiški ligi, kjer je nekaj časa Kazalo na zmagoslavje Kočevk in Šentjernej čank, prevzel vodstvo zmagoslavje mariborski Branik. *NUS - SLAVONIJA Dl 22:18 0:8) - Ribničani so se v 17. kolu • zvezne rokometne lige dodobra namučili z moštvom predzadnje nvrsčene ekipe Slavonije Dl. Po aJ izenačenem prvem polčasu so ^ nadaljevanju le zlomili odpor bor-n‘h gostov in dosegli 13. zmago Prvenstvu, kar pa ob dobrih igrah f*rebčanov ne pomeni kaj več od “trditve na 2. mestu. Lestvica je takšna: Zagreb 32 ck> Inles 28, Varteks 21 itd. V naslednjem kolu čaka Ribničane na- porno gostovanje v Šoštanju, medite m ko bodo imeli Zagrebčani precej lažje delo doma z Dubovcem. Vse torej kaže, da inlesovcem le ne bo uspela uvrstitev v I. B zvezno ligo. NOVO MESTO - Dl TROKUT 27:22 (15:11) - Novomeščanke za zanesljivimi igrami v spomladanskem delu prvenstva 11. zvezne lige še nadalje držijo 3. mesto, ki so ga s sobotno zmago v 17. kolu nad ekipo Trokuta še utrdile. Bile so boljše celo srečanje in je njihova zmaga povsem zaslužena. Samorastniki na motorj ih O težavah in uspehih AMK Dolenjska — Sami kupili stezo Med sekcijami Avto-inoto kluba Dolenjske, ki združuje nad 200 članov iz območja Dolenjskih Toplic, je najmočnejša in najbolj obetavna motokro-sistična, ki na travnate in peščene steze po domovini pošilja kar *st svojih tekmovalcev. Motokrosisti Dolenjskih Toplic so pravi samorastniki, saj so si sami nabavili uvožene motorje, vredne prek 15 starih milijonov. Na Zgornjih Sušicab so za deset let vzeli v najem travnik in s' tam uredili 1400 m dolgo niotokros stezo. Navkljub skromnim možno- stim za vadbo pa so Topličani “spešno zaključili lansko in dobro startali v letošnjo sezono. v Mariboru so letos že osvojili tretje mesto, kar jc bil med dvanajstimi trojkami zavidljiv “speh. Največ uspehov pri klubu J.1' Požel 25-lctni Branko Novak J* Ivančne Gorice, ki je v lan-tiem letu kot voznik AMK Do-‘•'njske dosegel na državnem Prvenstvu 14. mesto v skupni VRtjtvi. V letošnji pomladi jev /r.redu 250 ccm že posegel po udrtem mestu na državnem prvenstvu v Savskem Marofu. jPriiačin Tone Žvan vozi novi lr ,ttki 250 ccm in tekmuje že tje leto. V lanskem letu se jc uvrstil na 14. mesto na državnem prvenstvu. Uspeh pa bi bil verjetno večji, če bi se udeležil vseh dirk. Tretji voznik je nesrečni Lovro Mrvar, ki sc je lansko sezono poškodoval prav na začetku in tako ni mogel nastopiti. Letos starta z novim motorjem v novo sezono. Ob naštevanju uspehov pa ne smemo izpustili tudi 22-letnega Vinka Lipeja, Novomcščana, ki j>e letos že lahko pohvali z dobro uvrstitvijo. Na uspehe čakata še Dušan Gorenc in Bojan Bevc, ki jc s šestnajstimi leti najmlajši tekmovalec in še ne sme v boj za odličja, čeprav se na treningih žc dobro spopada s klubskimi tovariši. Člani AMK Dolenjska imajo velike načrte. Kot vsak moto-krosistični klub v Sloveniji bi tudi oni radi pripravili republiško tekmovanje, za kar pa potrebujejo vsaj 25 starih milijonov. Za uresničitev takih želja nujno Eotrebujejo pokrovitelja in druž-ene podpore, saj jc motokros pomemben dejavnik pri prenašanju sporočil za SLO in DS. Iz svojega programa pa jih ne bi smeli izpustiti tudi pri telesno-kulturni skupnosti Novo mesto. J. PAVLIN Lestvica po 17. kolu je takšna: Velenje 34 točk, Zrinjski 27, Novo mesto 23, Mlinotest 20 itd. V naslednjem kolu potujejo Novomeščanke k ekipi Koke, kjer bodo skušale potrditi dobro pomladansko formo. KOČEVKE ŽE ZAOSTAJAJO -V soboto in nedeljo je bilo odigrano tudi 17. kolo v ženski republiški rokometni ligi, ki pa ekipama Šentjerneja in Kočevja ni prineslo kaj več od ene same točke. Ekipa Iskre 1EZE je presenetljivo klonila v Cerknem pred ekipo Eite z 12:14 (5:6). Gostje so sicer veljale za favoritinje, vendar jih je nekaj spolzek in moker teren, nekaj pa dobra igra domačink, ustavila k pohodu . na vrh lestvice. Še večje presenečenje pa pomeni le neodločen boj Kočevk doma z ekipo Fužinarja 18:18 (11:7). Domačinke, ki so skupaj z navijači pričakovale gladko zmago, so s tem rezultatom prepustile vodilno mesto na lestvici mariborskemu Braniku in ob tekmi manj žc za 3 točke zaostajajo za prvim mestom. Lestvica: Branik 28 točk, Itas Kočevje in Iskra IEZE 25, Burja 24 itd. V 18. kolu čaka Kočevke naporno gostovanje pri ekipi Burje, medtem ko igrajo Šentjernejčanke doma z Dupljami. PEKO - KRŠKO 24:15 (12:9) — Krčani so v 17. kolu republiške lige nepričakovano doživeli visok poraz z moštvom Peka iri so po sobotnem kolu s 15 točkami na 9. mestu. V naslednjem kolu igrajo Krčani doma s Partizanom. ULIČNI TEK V DOLENJSKIH TOPLICAH V počastitev, krajevnega praznika, 40-letnice osvoboditve Dolenjskih Toplic, pripravljajo tamkajšnji atletski delavci ulični tek v soboto, 22. maja, ob 10. uri. Nastopajoči bodo razdeljeni v kategorije od cicibanov, pionirjev in pionirk do veteranov A in B. Vabljeni! AMD Lenart je v soboto pripravilo svojo pivo dirko za letošnje republiško prvenstvo v motokrosu, ki so seje udeležili tudi trije tekmovalci AMK Dolenjska. To je bila letošnja druga dirka za primat v kategorijah do 50 in 125 ccm. PAPEŽU ..MLADINSKI" KRITERIJ Na nedeljski dirki za kriterij Zagreba je novomeško zastopstvo zasedlo dobre uvrstitve. V prvi vrsti velja to za Sandija Papeža, kije med mladinci zasedel 1. mesto. Njegov klubski kolega Smoleje bil četrti. Vsi praznih rok Neuspeh dolenjskih enajsteric v nedeljskem kolu II. slovenske nogometne lige 7. nedeljskim 15. kolom se je nadaljevalo prvenstvo v obeh skupinah republiške II. lige. Presenečenj tudi tokrat ni manjkalo, za najbolj neprijetna pa so poskrbeli nogometaši Bele krajine in .Elana, ki so na domačem igrišču ostali brez točk. Rezultati zahodne skupine: Litija-Kočevje 2:1(1:0), Bela kraji-na-Tabor Jadran 0:1 (0:1), Elan-Jesenice 1:3 (0:1). V vzhodni skupini so Brežičani igrali doma 1:1 z Elkrojem in tako izpustili priložnost, da se rešijo predzadnjega mesta na lestvici. Lestvica zahodne skupine: Tabor Jadran 23, ... 4. Bela krajina 18, 5. Elan 17,__9. Kočevje 9 točk. V naslednjem kolu igrajo: Piran-Elan, Domžale-Bela krajina, Kočevje- Vozila. V vzhodni skupini igrajo Brežičani v gosteh s l-užinaijem. Nedeljsko kolo je vnovič pokazalo, da se dolenjskemu nogometu ne obetajo lepši časi, saj so denimo, Crnomaljčani izpustili lepo priložnost, da se vodilnemu Taboru približajo na vsega točko razlike. Tako pa bodo vse tri ekipe slej ko prej tudi v prihodnji sezoni igrale v najnižji republiški skupini tekmovanja. PRVI PORAZ SEVNICANOV Do sobotne lok me z Ormožem sevniško člansko rokometno moštvo ni poznalo niti enega poraza v jesenskem in spomladanskem prvenstvu 11. republiške rokometne lige. Z malo več pazljivosti tudi lega poraza ne bi bilo. Sevničani so namreč v svojo korist odločili prvi polčas (14:10), skoraj do konca srečanja so vodili tudi s po petimi zadetki. Domačini so dobili tekmo z zadetkom več (20:19). Izgubljena tekma se Sevničanom v premočnem boju za prvo mesto v tej ligi ne bo poznala. Da so Sevničani močno moštvo, so v (ek mi pred l. majem lahko okusili pred svojim občinstvom Dobovčani. Sevničani so namreč popolnoma razbili njihove vrsle (34:23). Med strelce so se razen vratarja vpisali vsi igralci. Na zelo težki progi je zaradi neprimernih vremenskih razmer od 36 končalo dirko le 20 tekmovalcev, med njimi vsi trije tekmovalci AMK Dolenjska. Jože Blažič in Vinko Lipej sta v parni skupini osvojila 3. in 4. mesto, med neparnimi tekmovalci pa je bil Dušan Gorenc sedmi. Ekipno so med 18 nastopajočimi društvi osvojili tekmovalci AMK Dolenjska 3. mesto, za ekipama Slovenija avta in Orehove vasi. Že pred dnevi pa je AMD Šentvid pri Slični organiziral tretjo dirko za državno prvenstvo v kategoriji do 250 ccm. Zanesljivo je zmagal Marjan Avbelj. Ob rem pa velja omeniti dobri vožnji domačina Jožeta Krištofa, ki je zasedel 6. mesto, in Branka Novaka iz AMK Dolenjska, ki je z osvojitvijo 7. mesto dosegel svoj največji uspeh. E. ŽVAN TRETJE KOLO ODIGRANO V 3. kolu ribniške občinske rekreacijske lige v malem nogometu so bili doseženi naslednji rezultati: Mladina - Velike Lašče 1:5, Prigorica - Loški potok 0:3, Sodražica - Grčarice 4:2, Borac Milica 2:4, Union Veterani 3:0, Grmadi Slemena 3:4, Lončar Kot 11:2. Vrstni red: Union in Velike Lašče 6, Sodražica 5, Lončar 4 itd. M. G-č. KASTELCU ODPRTO PRVENSTVO Te dni se je končalo odprto šahovsko prvenstvo Novega mesta, na katerem je zmagal Kastelic z 10 točkami pred T. Škerljem 8,5; prav toliko jih je zbral tudi Balkovec. V počastitev I. in 9. maja paje bil odigran hitropotezni turnir, na katerem je nastopilo 20 igralcev. Vrstni red: Pucelj 16, Stokanovič in Luzar 14, Avsec in Kastelic 13, T. Škerlj 12,5 itd. J. PUCELJ rriTi GOLJA PRVI Na rednem mesečnem hitropoteznem šahovskem turniiju Ribnice je zmagal Golja, 2. Drobec, 3. Levstik. BLAŽIČ DRUGI NA MRZLAKOVEM MEMORIALU Član novomeške Iskre Jože Blažič je zasedel drugo mesto na tradicionalnem turniiju Jožeta Mrzlaka, ki je bil pred dnevi na kegljišču Vodnjaka. Zmagal je Juvanovič iz Gradisa, njegov klubski tovariš Hočevar paje bil tretji. ODPRTO PRVENSTVO NOVEGA MESTA V soboto in nedeljo bo na obnovljenem kegljišču Loka odprto prvenstvo KD Novo mesto. Naslove najboljših branita pri moških Goleš iz trebanjskega Mercatorja in pri ženskah Dalmacija iz novomeške Iskre. N. G. ZMAGA MLADIH NOVOMEŠKIH ŠAHISTOV Pred dnevi je bilo v Kranju tradicionalno prvenstvo slovenskih mest in krajev v hitropoteznem šahu. Velik uspeh so dosegli mladi šahišti Novega mesta, ki so preprečljivo osvojili I. mesto, medtem ko so bili člani med 41 ekipami na 15. mestu. Za mlado ekipo so igrali: Emil Luzar, Maijan Kastelic, Jure Muhič, Dajinan Plut. T. ŠKERLJ NOGOMETNI KLUB „ROM “ - Dosedanji poizkusi ..predrugačiti" novomeške Rome so se več ali manj končali že ob začetku, zadnji pa kaže, da bodo slednjič le zaživeli drugače. Organizirali so se namreč na športnem področju in osnovali nogometno vrsto jRom", v kateri nastopa 20 Romov iz naselij Pogance, Žabjek in Šmihel. Vodi jih trener Edvard Brajdič, ki je pred leti brcal žogo pri Elanu. Klub je že registriran pri TKS Novo mesto in bo že v tem tednu imel prva srečanja v mali nogometni ligi. (Foto: Janez Pavlin) S starimi grehi v nov mandat Neobetaven start skupščine telesnokulturne skupnosti v Novem mestu Pred dnevi sc jc z zadnjim kolom končalo prvenstvo nogometne lige v ribniškem Riku. Z zmago nad Komunalno opremo si je Montaža II zagotovila I. mesto z 19 točkami, sledijo: Komunalna oprema 17, DSSS 15 itd. Najboljši strelec lige je bil igralec Montaže ll Mohar. M. G-č. STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO Na strelišču Rika v Ribnici je bilo pred dnevi tekmovanje v streljanju z zračno puško, ki je hkrati štelo za naziv odličnega in dobrega Strelca. Rezultati: Adamič (Riko) 348, Samca (Riko) 345, Puželj (Ribnica) 329 itd. M. G-č. USPEŠNO NA BLEJSKI DIRKI V počastitev dneva zmage jc bila minuli konec tedna tradicionalna kolesarska ekipa okoli Blejskega jezera, ki je privabila blizu 200 tekmovalcev, tudi iz Novega mesta. Tako je bil med pionirji A. štangelj 6., med pionirji B je bil Salmič 2., Judež 4., in Zaletel 6. Med mlajšimi mladinci je Lavrnič zasedel 6. mesto. Nakopičena problematika preteklih let, nerazrešena statusna, finančna in kadrovska vprašanja, premajhna obveščenost delegatov, slabo organizirane in vodene seje, to so osnovne značilnosti sej skupščine telesnokulturne deupnosti v Novem mestu, med katerimi tudi sklic 1. skupne seje v novem mandatnem obdobju ni bil skoraj v ničemer izjemen. Kljub presenetljivo dobri udeležbi, zlasti delegatov zbora uporabnikov, je prva seja skupščine TKS pokazala na vrsto nerazrešenih vprašanj. Največ pripomb delegatov se je nanašalo na slabo pripravljeno in pomanjkljivo obrazloženo gradivo. Kljub znatnim sredstvom, ki jih telcsnokulturna skupnost izdvaja za sofinanciranje skupnih služb, je očitno, da se nekdo na vse pripombe, kijih delegati s tem v zvezi naslavljajo odgovornim, lepo požvižga. „Morda vam je do sedaj uspevalo, v bodoče pa ne bo več", je tipična izjava delegata iz Šentjerneja, ki soji pritrdili vsi delegati. Ne samo ena točka, vsa seja je izzvenela kot veliko delegatsko vprašanje, dvoumnost in netočnost odgovorov tajnika paje problematiko še odmikala od sprejetega dnevnega reda. V želji, da se delegati kratko seznanijo z delom TKS v preteklem letu, so delegati prejeli posebno gradivo ..Prerez pokazateljev lelesnokultume dejavnosti v letu 1981". Gradivo v grobih obrisih naniza nekaj ugotovitev in stanj na posameznih področjih lelcsno-kulturne dejavnosti, ne odraža pa dejanskega stanja v telesni kulturi, ki je veliko bolj zapleteno in konkretno, kot to zmorejo povedali Iri strani splošnih, pragmatičnih m tudi netočnih ugotovitev. Polemične razprave delegatov k temu in drugim ..informativnim" gradivom (realizacija finančnega plana za leto 1981, finančni plan 1982, poslovnik in statut) so samo še potrdile že izrečene kritike na račun slabega dela na področju delegatskega informiranja. Poplavo nerazumljivih okrajšav in številk bi v mnogočem uspešneje nadomestila informacija o načinu planiranja in financiranja v telesni kulturi kol pa sprotno pojasnjevanje in dopolnjevanje delegatskih razprav. Delegati so ostali prikrajšani tudi za vrsto informacij o statusnih vprašanjih, ki se tičejo položaja in pristojnosti telesnokulturne skupnosti oz. Zveze tclcsnokulturnih organizacij. Podobna sestava in organiziranost, pa tudi kadrovska prepletanja zbora izvajalcev in skupščine ZTKO meglijo podobo celo telesnokultur-nim funkcionarjem, kaj šele delegatom zbora uporabnikov. Posebno pozornost velja posvetiti kadrovskim zadevam, konstituiranju skupščine in njenih zborov, kar je bila osrednja točka prve seje. Nedosledno in za dokaj zaprtimi vrati izpeljan kadrovski postopek jo jc razvlekel na debelo uro. Delegati so v razpravah očitali celo nedemokratičnost postopka, saj razen za nekaj vodilnih funkcij drugih imen ni bilo v javnosti. V teh očitkih so bili zlasti glasni delegati zbora izvajal’ cev, ki so dali vedeli, da jim ni vseeno, kdo je član predsedstva in te ali one komisije. Ker kadrovski po- stopek ni bil dvofazen, so mimo določil statuta TKS predlagali razširitve delovnih teles in predsedstva, predlagali nova imena, zahtevali delegatsko (panožno) sestavo itd. Te zahteve kažejo na globlji problem, ki sc ga bo morata skupščina TKS lotiti z vso resnostjo. Obremenjenost s problemi izvajalcev in reševanje parcialnih finančnih problemov spreminja mesto dogovaija-nja in usklajevanja telesnokulturne politike v amfiteater ..cehovsko" obremenjenih delegatov zbora izvajalcev, spreminja osnovno funkcijo skupščine TKS v paralelo skupščine 7.TKO, ki prekladata probleme ena' na drugo in odlagata reševanje nakopičenih težav. S tem 'seveda odpada tudi vsak dialog in usklajevanje z delegati uporabnikov, še zlasti, ker je med njimi precej aktivnih predstavnikov raznih športnih panog in društev. Odsotnost ustvarjalnega dialoga in ohranjanje starega proračunskega načina financiranja dejavnosti je voda na mlin izvajalcem. Podkrepljeni z. dosedanjimi izkušnjami vedo, da so (bile) v pomembni prednosti ravno tiste panoge ali društva, ki so v izvršilnem odboru ali kaki finančni komisiji imele svojega predstavnika, vse kasnejše dogajanje in sklepanje na skupščini paje (bilo) zgolj potrjevanje sprejetih odločitev. Novo ustanovljeni svet za telesno kulturo pri predsedstvu OK SZDL Novo mesto čaka obilica dela, saj bo moral poseči v organiziranost telesne kulture in oceniti uveljavljene metode dela, obenem pa z avtoriteto najbolj množične •družbenopolitične organizacije zagotoviti skupščini TKS mesto, kiji pripada. M. V DOLENJSKI UST it m foto slišal: Milan Markelj M JA, SEF, TUDI SPODAJ ŽE ^JAVU.J ( dolenjski list pred 28 leti | Na lova za stotisočaki „Med vrhovi" se je pričel lov za večje plače — Špekulanti so za venecijanke — Razcvet Trebnjega DOKAJ SLABO legitimacijo so si pisale sindikalne podružnice tistih gospodarskih organizacij, kjer je prišlo do nesoglasij že pri ustanavljanju ekonomskih enot oziroma tam, kjer je bila decentralizacija opravljena le formalno. Še slabše so se nekatere podružnice odrezale takrat, ko seje širila vsesplošna mrzlica za zvišanje osebnih dohodkov po novih merilih. Igra meril je namreč močno prizadela nepoučenega delavca in povzročila, da se je „med vrhovi“ začel lov za stotisočaki. Nemalokrat so bili v vrstah sindikalnih podružnic ljudje, ki so zelo radi zatisnili eno oko, če je kaj več padlo v njihov žep. Tako eni kot drugi pa so pozabljali na sklade. BREZ STRAHU in povsem odkrito lahko rečemo: tisti, ki so se na zborih volilcev potegovali za obratovanje venecijank in vpili, da se jim dela krivica, so bili najbrž špekulanti, ki so služili na račun nedovoljene trgovine z lesom. Kmetovalec, ki potrebuje kubik rezanega lesa na leto za popravilo svojih stavb, bo hlod brez godrnjanja zapeljal malo dlje na venecijanko, ki bo dobila dovoljenje za obratovanje. Tudi na semenj se vozi po več ur daleč, pa zato nihče ne godrnja. ZAKAJ SMETI v Krko? Tako se sprašujejo stanovalci stavb ob Krki tostran mostu, kadar jim veter skozi odprta okna nosi smeti, ki jih je pomel pometač, v stanovanje. Pometač, ki čisti spodnji del trga v Novem mestu, ima namreč to razvado, da vse pometene smeti zapelje na most in jih čez mostno ograjo stresa v Krko. TREBNJE SE je v zadnjem času razcvetelo. Povsod je opaziti napredek, le trgovina je ostala takšna kot nekoč. Da ne bomo krivični: promet seje povečal, na izbiro je več blaga, toda prodajalne so ostale nespremenjene. Kolektiva obeh trgovskih podjetij, Gradišča in Trebnjega, že resno razpravljata o reorganizaciji trgovske mreže v Trebnjem in na Mirni. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 10. maja 1962) SVETU OKOLI ZA KES NI NIKOLI prepozno, bi lahko zapisali na rob sodne obravnave v Seviervillu, v zvezni ameriški državi Tennessee, na kateri so sodniki in občinstvo imeli priložnost slišati iskreno obžalovanje Minnie Hallove. Priznala je, da je trgovala z marihuano, a tudi obljubila, da je bilo to zadnjič, še posebno, ker jo je mati hudo pokarala. Povejmo še to, da šteje Minnie 82 let. njena stroga mati pa 98. NA FINSKEM živita možakarja, ki se ponašata s svojevrstnim svetovnim rekordom. Uspelo jima je, da sta si podala surovo jajce na največjo daljavo. Rekord sta postavila na' nogometnem igrišču. Eden je jajce vrgel, drugi pa ga je ujel 96,90 cm daleč. Rekorderja sta ostala anonimna. Najbrž iz premisleka, da za vsakogar njun podvig le ni mojstrovina brez primere, marveč dejanje, za katero mora biti človek primerno trčen. LETOS VRLA grobarica Maria Wambrecktsham iz Linza ne bo jedla doma pridelane solate iz preprostega razloga, ker so ji mestni očetje prepovedali še naprej gojiti povrtnino na grobovih. Lani je praktična Maria na nekaj grobovih vzgojila lepo solato in drugo zelenjavo, kar ni prav nič „motilo“ pokojnih, kot se je poskusila zagovarjati za svoje nenavadno početje. DEMONSKI BELI KRISTALI IZ KUHINJE? Ko je naš Martin Krpan še tovoril sol po notranjskih hribih od morja k Vrhu pri Sveti Trojici, je svoje početje sicer prikrival, da ga ne bi prijeli cesarjevi biriči, vendar le zato. ker je država imela monopol nad prodajo in razpečavanjem soli, nikakor pa se naš vrli korenjak ni zavedal, da po Kranjskem širi hudo nevarnost za zdravje. Sodobne raziskave so namreč odkrile, da je sol v vsakdanji prehrani zdravju nevarna. In tako je iz priljubljene ter nepogrešljive začimbe sol postala sovražnik številka ena ter dobila naziv morilska. Ljudem, ki vsemu navkljub še ljubijo bolj slano hrano, pravijo na zahodu, kjer se je protisolna histerija začela, kar soloholiki; namig na alkoholike je očiten. UPOKOJENEC rIARRY Lovve- je še zdaj ves ubog od lanskega izleta v Španijo. Na avtobusu mu je postalo slabo in se je onesvestil. Na nesrečo so bile na istem avtobusu tudi tri bolničarke, ki so se ročno vrgle na krhkega upokojenca in mu z umetnim dihanjem poskušale pomagati. Pri tej pomoči so mu krepke ženske polomile rebro in mu povzročile nekaj resnih notranjih poškodb. Herry je moral v bolnišnico, kjer so ga komaj spravili pokonci. Najbrž v tisti bolnišnici ni bilo tako odločnih in krepkih bolničark. Harry bo kmalu prišel do ljubega zdravja, v Španijo pa si ne upa več. Kdo ve, kdaj lahko sreča na poti kakšno bolničar-, ko! Ka j so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Samo po krčmah bi modrovali Nekateri se dela nekako sramujejo in bi samo postopali in popivali — Poboji v Albaniji nagnali vladi strah v kosti — Naš državni zbor ne dela resno — Kraljica nevarno obolela (Zgled) ima namreč prav posebno moč; zgled je- sila, ki izda več nego vse postave in opomini, - To nam. dokazujejo nekateri naši rojaki v tujini in doma. Na tujem jih vse hvali, kako pridni in vestni delavci so; doma pa bi samo postopali in posedali in popivali. Zakaj? Zgledi jih vlečejo. Na tujem se priden delavec čisla, lenuh pa zaničuje; doma pa se dela nekateri tako nekako sramujejo, odlagajo ga, kolikor se da na druge rame, sami pa rajši modrujejo po krčmah, kak norec daje, kdor se trudi, ko vse nič ne pomaga. S tem pa slepe ti siromaki sami sebe in druge nespametne ljudi. Kdo pa je bolj dovzeten za dobre in slabe zglede nego otroci! Kako pazi sinček, kako se vede oče; kako posluša hči. kaj da govori mati in kako hitro začne posnemati mladina, kar je videla in slišala. (V Albaniji) se vrše poboji v obilni meri. VstaSj vsacega umore, ki ni ž njimi. Turška lada je v precejšnjem strahu, bo i< tega. Vmešava se, seveda skrivši, v to gibanje tudi laška vlada, kateri je zagrizeni sovražnik Avstrije. (N a š) državni zbor se še vedno ni lotil resnega dela. Poslanci so na Dunaju že od 15. februarja, imeli so 33 sej, govorilo je nad 270 govornikov, več ko en milijon kron iz žepa davkoplačevalcev so dobili, a uspeh? Nič. Le celjsko gimnazijo, katero so si naši poslanci priborili, je za nas Slovence imenovati kot uspeh, ako se vlada ne bo ustrašila Nemcev, ki sedaj zahtevajo zase različne naprave in šole. Ako jim vlada tega ne da. potem hočejo z ropotom in nagajanjem preprečiti sploh vsako delo, tako groze. (N i z o z e m s k a) „ kraljica Viljemina je precej nevarno obolela, a je upati da skoro ozdravi. Ljudstvo ji je verno vdano ter je bilo globoko užaljeno v bolezni ljubljene vladarice. (Iz DOLENJSKIH NOVIC !. maja 1 902) Elektrika ravna hrbtenico V bolnišnicah po svetu preskušajo novo napravo Desetletja so zdravniki predpisovali otrokom z ukrivljeno hrbtenico nerodne oporne proteze, ki so jih včasih morali nositi tudi po osem let, dokler se bolezenska upognjenost hrbtenice ni popravila. Hujše napake so morali odpraviti kirurško, nakar je otrok tri četrtine leta nosil mavčni oklep. Ves čas so se zdravniki zavedali, da je tak način zdravljenja neprijeten, zato so iskali primernejšega. Opornice so sčasoma postale lažje manjše, najnovejši izum pa celo obljublja, da sploh ne boido več potrebne. V številnih bolnišnicah po svetu preskušajo novo elektronsko napravo, s pomočjo katere popravljajo bolezenske krivine hrbtenice. Gre za napravo, ki v mišičevje okoli hrbtenice pošilja električne impulze ponoči, ko bolnik spi. Impulze sprejemajo v kožo vsajene elektrode, ki spravijo mišičevje ob hrbtenici v krčenje in tako telo samo počasi uravna ukrivljeno hrbtenico. Naprava se je izkazala za zelo uspešno, saj je zavrla razvoj skolioze v 90 odst. prime- rov. Nad novo napravo so najbolj navdušeni mladi bolniki. Čez dan so kot vsi ostali, in šele ko ležejo v posteljo, se priključijo na svojega domačega elektronskega zdravnika. kcga krvnega pritiska. V povprečju zaužije vsak prebivalec teh področij okroglih šest žlic na dan, zato ni nič čudnega, če skoraj polovico prebivalcev muči 'zvišan krvni pritisk. Poprečni Japonec po statističnih podatkih zaužije sicer le tri žlice soli na dan, a tudi to zadošča, da je zvišan krvni pritisk na vrhu lestvice vzrokov cijo”. kot pravi fiziolog Arthu Guyton. Kdaj in kako pride do tega. da se razsoljevalni stroj vice utrudi in začne slab51 opravljati nalogo, ni znano, o Ne- In kaj je sol zakrivila? Naj-huši očitek na njen račun je ta, da povzroča visok krvni pritisk. Kriva naj bi bila za visok porast tega obolenja, ki nosi upravičen naziv j,tihi ubijalec41. Raziskovalci so začeli sumiti v hranljivost in koristnost soli v prehrani v sedemdesetih letih. Statistične in medicinske raziskave so pokazale, da obstoji zveza nad uživanjem soli in visokim krvnim pritiskom, zato so kmalu prepovedali dodajati sol v hrano za otroke in dojenčke. Do takrat so namreč hrano za najmlajše preveč solili, ker so menili, da čvrsti organizem. ,.Na vrečke soli bi oiorali obvezno natisniti podobno opozorilo, kot ga na škatle cigaret: sol škodi vašemu zdravju,“ meni eden od ameriških strokovnjakov, ki je na lastni koži ugotovil, da je povezava med uživanjem slane hrane in visokim krvnim pritiskom resnična. Statistika je še najboij prepričljiva v japonskem primeru. Na severu Japonske, kjer uživajo tradicionalno močno slano hrano, je izredno veliko viso- smrti. Nasprotno velja za nekatera plemena ob Amazonki, na Novi Gvineji in v Ugandi, kjer pripadniki teh plemen zaužijejo zelo malo soli. Do te začimbe sploh zelo težko pridejo. Zdravniki trdijo, da zvišanega krvnega pritiska pri teh plemenih niso zasledili, niti niso za nas običajnega dviga krvnega pritiska v starosti. Pač pa imajo pri roki dovolj podatkov, da se je visok krvni pritisk pojavil v primitivnih kulturah takrat, ko so prešli na slano hrano. Zdaj že klasično študijo so v obdobju 1966-1972 opravili raziskovalci s Hardvarda na So-lomonovih otokih. Preučili so prehrambne navade osmih primitivnih plemen in zanesljivo dokazali, da se je krvni pritisk pojavil pri tistih plemenih, ki so začela uživati prineseno konzervirano hrano in uporabljati sol za pripravo jedi. Povezava je očitna. Toda vse ostalo je še velika skrivnost. Medicina ne zna pojasniti, kako pride z uživanjem soli do zvišanega krvnega pritiska. Natrijev klorid (sol) je za živa bitja nujno potreben. Tkiva človekovega organizma so navlažena s slano tekočino, za katero pravijo, daje kot prvobitni ocean, iz katerega se je porodilo življenje. Ljudje smo „mali prvobitni oceani”, pravijo znanstveniki. Slanost teh notranjih „oceanov” pa je skrbno nadzorovana. saj je od nje odvisno pravilno delovanje številnih funkcij živcev, srca idr. Poglavitno vlogo v tem nadzoru opravljajo ledvice. Človek potrebuje dnevno okoli 200 miligramov natrija. presežek pa ledvice izločajo s tekočino, dokler seveda zmorejo. Z uživanjem preslane hrane se v telesu nabere toliko natrija, da ga ni mogoče izločiti, kljub temu da so ledvice ..prvovrstni stroj za desalina- kateri ljudje lahko zaužijejo ve like količine soli, pa jo izloči)0^ Strokovnjaki domnevajo, da tem odločajo mnogi činiRr med njimi dedne in rasne zasn° ve. . Oglašajo pa se tudi naspj0 niki solne histerije. Švedski > norveški strokovnjaki meni) j da za visok krvni pritisk toliko kriva sol, marveč det lost in uživanje maščob. Pod° no mnenje imajo tudi neka’^ !red zahodnonemški strokovnjaki ugotavljajo, da so Nemci Pr.j. zadnjo vojno v poprečju zauz še enkrat več soli, kot je dane. pa vendar ni bilo toliko P merov zvišanega krvnega P, tiska. Noben od teh evrops^ strokovnjakov pa ne zanika-je preslana hrana zares škodi)1 človekovemu zdravju. . .. Zakaj potem ljudje u^aL sol? Znanstvenik Louis Tob'L je razvil teorijo, po kateri naJ človek že od prazgodovine se občutil posebno nagnjenje slanega. Tobian trdi, da je nagnenje odigralo zelo * Pomembno vlogo v razvoju c* veka. Naši davni predniki začeli uživati meso, ker je njem več soli, kot je je v -a žih. Meso pa je vsakdanjo ptf hrano obogatilo z beljak0* nami. ki so dale več notranje? goriva za najrazličnejše čl°' kove dejavnosti. Vprašanje je, ali ta teot| drži. Nekaj poskusov, ki soj^ opravili na dojenčkih, kaže-novorojenčki ne čutijo nega nagnjenja za slano, paC^ za sladko. V tolažbo ljubiteljem ^ hrane navedimo še to: kiteJ; V' cesar Huang Ti je že ^ stoletju pred našim štetjem j pisal, da preveč soli v h™. škodi, pa vendar Kitajci ^ sočletja slovijo s svojimi ž i • • i — * slanimi omakami. In n.i° kaže, da se jim bodo odp dali. ■jj In tudi v vrhunski franc ^ kuhinji, ki slovi kot Prva„jo svetu, elegantno odgovarjaj „Ne!“, ko gre za vprašanja sol izključiti iz kuhinje. Čigavih je sto orgazmov? Na sebi sta raziskovala spolnost, nato pa sta se razšl3 Kdo je avtor uspešnega seksološkega priročnika? . V poplavi seksološke literature, ki polni knjižne police knjigarn po vsem svetu, posebno pa tam, kjer je pred desetletji vladalo splošno čistunstvo, se je znašla tudi knjiga, za katero pa ne moremo zanesljivo zapisati, kdo je njen avtor. Gre za spolni priročnik, ki gre v ZDA naglo v prodajo. Kot avtorica je zaenkrat napisana Irene Kassorla. Prav okoli avtorstva tega priročnika se je zapletlo. Nakdanji ljubimec, in kot se predstavlja tudi učitelj, Hcrb Margolis obtožuje Kassorlo, da je objavila knjigo, ki je plod njunega skupnega dela. Še več, poglavitne misli v knjigi naj bi bile njegove. Za dokaz je Margolis predložil posnetke na magnetofonski trak. Ko sta se s Kassorlo še vneto ljubila, sta- snemala vse, kar sta v ljubezni počela in doživljala, pa tudi kasnejša zapaž.a-nja 'in razčlenitve lastnih odnosov. Tako se je nabralo zajetno gradivo, na osnovi katerega sta nameravala izdati knjigo o SP^ nosti. -ji Knjiga je res izšla, ven”^fla' kot avtorica napisana 53p Kassorla. Vzbudila je vclik0^; nimanja. kar seveda m -J čudnega, saj v nji avtorica ^ drugim uvaja nove pojme- ^ žonska la’ .k je mega orgazem. Ženska doživi tudi sto orgazmov v -j, urah, če se s partnerjem h’ merno ujemata, kar naj m jj drugim omogočalo tudi ^ se o vsem brez zadržkov P .Ji Na račun teh s nita. ■fi orgazmov, ki naj bi ne bil' to neobičajnega”, je bilo P ,ti hrupa. Morda bo razpmjj sodišču pokazala, ali a. n;j' tako trdi iz lastnih izkuše pa je s tein adutom šla v 1 dobičkom na knjižnem tr? jj: Eno je trenutno kar vo. Margolis in Kassorla *e 5ir postala nova Masters in J° ^ nova, kot sta pred časom J rila. Poznanemu znanstveni paru po vsem sodeč ne segla prek kolen. Rešitev iz prejšnje številke •• • 1 .t &! ... 3 o R r r € C Sr p T A € R A T' O ~"~ ■A L r 1 R k T € h “ii'1" AJ € O N tz. R A & A ‘K O A1 G, R f. R K ** vč O S T B* A N y 1 — ... S. S P O R T * D V e T 0 P SE K O r A ... 'ZZ O AJ A M ir P O ‘‘A K A M T K N O S O R O G AJ 0 € R 0 & r AJ A N T L Ap K O T S A L A Ui+l-l+m prgišče Vsak, kdor se ponaša s svojo močjo, doživi prej ali slej poni- zanJe S. BELLOVV živimo, a Le v bodočnosti sedanjost nas mori. A. S. PUŠKIN Prevelika nesreča. oblast je ljudem EVRIPID moravsko mesto mizarsl© orodje osebni doho dek rumena vrba rasa m e r ni fazana izpušča igralec connery JJuenos Aires egbog ICC l ARGENTINA trtni hrošč stožča- sta telesa preis- kovanje redkejše ž.imt usoda (lat.) 1 300 km l . JUŽ.— obljubljena dežela GEORGIA IZKLJUČNA CONA anti veče r,ar.osv jug edenod Q 'iSU* postopek ti-skartja kar lova*: avstr. politik ptič vas lonožec nedota judkralj domo- vina kirke termin alž. politik bella Kemična smrt se prebuja Vojaški velesili kopičita ponovno kemično orožje V svetovni orožarni poznajo novo uničujoče orožje, ki zanesljivo ubija. Ni do popolnosti natančno kot nekatera strelna orožja, niti ga ni mogoče usmeriti le na posamične cilje, je pa strahovito učinkovito. Svoje žrtve oslepi in v nekaj minutah usmrti. Tehniki mu pravijo T2, tisti pa, ki so to orožje videli v delovanju, so ga imenovali rumeni dež. Gre za strupen prah, novost na spisku kemičnega in biološkega orožja. Nedolgo tega je ameriški sekretar za obrambo A. Haig obtožil Sovjetsko zvezo, da proizvaja, uporablja in razdeljuje svojim zaveznikom strup T2 in da so ga že uporabili v Laosu, Kambodži in Afganistanu. T2 Pridobivajo iz vrste gob, ki rastejo v Sovjetski zvezi, ni jih pa mogoče dobiti na jugovzhodu Azije. Bojni strup izdelujejo v Sverdlovsku, kjer stojijo tovarne za bojne strupe in biološka orožja. Vendar bi bili Američani lahko manj ogorčeni nad odkritjem, da so Sovjeti razvili ta bojni strup, saj prav zdaj gradijo v Arkansasu novo tovarno, v kateri bodo izdelovali t. i. granato z dvojnim delovanjem. Granato sestavljata dve kemijski snovi, ki sta vsaka sama zase heškodljivi in nenevarni. Po izselitvi se spojini premešata in nastane nevaren bojni strup. S feni novim kemičnim orožjem Je Američanom uspelo narediti Prvi bojni strup, ki ni nevaren ?-a prevoz in skladiščenje, saj dejansko nastane šele po izstrelitvi kemične granate. Po letu ,1969 bo to prvo kemično orožje. izdelano v ZDA, saj je do nedavnega veljala Nixonova prepoved izdelave tovrstnega orožja. Sovjetska zveza in ZDA sta 1972 v Ženevi podpisali dogo-'for, da v primeru spopada ne bosta uporabili kemičnega °r°žja, da ga ne bosta izdelovalk zaloge pa da bosta uničili. A dogovor je ostal le na papirju. "Jednarodni institut za strateške raziskave v Londonu v svoje'" poslednjem poročilu navaja da ima SZ 350.000 ton keiničnpga orožja, ZDA pa oko-. 42.000 ton. Američani naj bi "tleli 4.700 ljudi, zaposlenih na tem področju, medtem ko naj bi Sovjeti imeli odlično izurjene kemijske skupine, v katerih naj bi bilo kar 70.000 ljudi. Po teh podatkih ima SZ občutno prednost. Naj so ti podatki točni ali ne, je končno vseeno. Američani so domnevno sovjetsko premoč vzeli zares in posledica je ponovno izdelovanje bojnih strupov v ZDA. Svet zaradi tega ni nič bolj varen, še manj pa srečen. Mnogi vojaški strokovnjaki povsem jasno trdijo, da bi v primeru spopada z bojnimi strupi največ škode utrpelo civilno prebivalstvo. Strupi ne izbirajo uniforme, ne poznajo ženske, otrok, bolnikov, ostarelih, ne vedo za zaveznike in sovražnike, samo ubijajo. NI še izumrl Črnonogi beli dihur ostaja na listi še živih Znanstveniki so bili že prepričani, da bodo morali na žalostno listo izginulih živali zapisati še črnonogega belega dihurja, vendar je naključje pripomoglo, da so po skoraj, deset let trajajočem iskanju še živečih predstavnikov te živalske vrste le odkrili tri. Zadnjega poznanega črnonogega belega dihurja so v divjini videli leta 1973. Pet let kasneje je poginil edini primerek te živali v živalskem vrtu. Ves ta čas raziskovalci niso mogli zaslediti nobene žive živali več. Bilo je skoraj že zanesljivo, da ho treba malo zver zapisati med tiste vrste, ki so v novejšem času iztrebljene. Lani pa je nekega jesenskega dne v septembru v ameriški zvezni državi Wyoming pes privlekel na neko domačijo crknjenega črnonogega belega dihuija. Biologi so zvedeli za dogodek in so se takoj odpravili na lov. Dva meseca kasneje so našli še enega, tokrat živega. Pritrdili so mu obroček z miniaturnim radijskim oddajnikom. Letos so s pomočjo nadzora nad tem dihurjem odkrili še dva. Same se branijo V borbi z mikrobi Nekatere rastline so po naravi odporne do različnih bolezni, nekatere pa ne. Razlog.te različne odpornosti je v tem, da imajo rastline zelo različne kemične obrambne sisteme zoper ogrožajoče mikrobe. Mnoge kulturne rastline, od katerih ima človek veliko koristi, so neodporne, medtem ko so nekoristne rastline včasih odporne tudi zoper najbolj trdovratne rastlinske bolezni. Znanstveniki zato poskušajo odkriti, kaj omogoča odpornim rastlinam, da se .obranijo bolezeaskih škodljivcev, da bi morebiti te lastnosti prenesli tudi na kulturne rastline. Nedolgo tčga so raziskovalci na Cornellski univerzi dokazali, da so nekatere rastline odporne tudi zoper različne glivične bolezni. Neka vrsta mutiranega ječmena in kolerabe imata poseben način obrambe pred napadajočimi bolezenskimi glivami. Na mestu, kjer poskuša glivica vdreti v rastlinsko celico, izredno hitro zraste posebna izrastlina, ki deluje kot ovira za prodor glivice v notranjost celice ter s tem prepreči okužbo rastline. Kakšen je ves sistem te obrambe, morajo raziskovalci še odkriti. Vsekakor pa odkritje veliko obljublja. Morda bodo lepega dne glivične bolezni rastlin, ki včasih uničijo precej pridelka, izginile po zaslugi vcepljene odpornosti rastlin samih. CESAR - KOVAČ V naši vasi smo imeli državno enorazredno šolo. Tiste čase med prvo svetovno vojno smo otroci lahko izostali od pouka, tudi po več dni z opravičilom, da moramo pomagati pri delu na kmetiji. Opravičila za takšne izostanke je učiteljica sprejemala zvečer na domu. Vselej, kadar me je mati poslala, naj prosim za opravičen izostanek, mi je dala nekaj za učiteljico: krožnik moke. kos slanine, klobaso ali nekaj jajc. Učiteljica je darove s hvaležnostjo sprejemala. V kotu našega razreda je visela podoba cesarja Franca Jožefa. To sliko sem vedno občudoval. Cesar je bil na nji podoben našemu sosedu kovaču, ki je izdeloval svedre. Kovač je imel prav tako široko čelo. dolge zalisce in pod usti izbrito brado. Če bi cesar nosil še usnjen predpasnik, kot ga je imel kovač, bi ju ne mogel ločiti. Kadar smo peli: „Bog ohrani, Bogobvari nam cesarja Avstrije . . sem vselej mislil na kovača. Moja zaverovanost v Cesarjevega dvojnika je bila še bolj trdna, ko sem pri verouku slišal župnika, da smo pred bogorfi vsi enaki. Nekega dne sem med poukom nekaj ušpičil, pa me je učiteljica zaprla v razred. Ne vem. kaj mi je bilo, a pod cesarjevo sliko sem primaknil zaboj za drva, zlezel nanjo in z velikimi črkami napisal: ..Bog ohrani, Bog obvaruj nam kovača svedrarja!” Naslednji dan sta v razred stopila učiteljica in župnik. Otroci smo vstali, da bomo kot običajno molili. Župnik je že dvignil roko. da se bo pokrižal, pa je pridržal roko v začudenju. Prav tako učiteljica. Zagledala sta napis pod cesarjevo sliko. Učiteljica je takoj vedela, čigavo maslo je napis. ,,Zakaj si to napisal? “ je zarentačila in me s prstom poklicala k tabli. Negotovih korakov sem stopil k nji in se izgovarjal: ..Gospod so rekli, da . . . da smo . . . pred Bogom vsi enaki . . Nisem dokončal stavka, že me je zgrabila za ušesa in me začela pretepati. Župnik je posegel po palici, takratnem vzgojnem sredstvu. Iztrgal sem se učiteljici iz rok in zbežal iz razreda. Na koncu stopnic sem se obrnil in na ves glas zakričal: „Ne bo me več v šolo. pa tudi jajc ne bom več prinašal!" FRANC LUZAR Gabrje ZLATA REZERVA Z možem sva ostala sama, pridno pa naju obiskujejo najini otroci ter nama z vsem mogočim pomagajo, da bi nama bilo čim lepše Tako nama je sin prinesel lepih, zdravih jurčkov. „Nekaj jih bom vložila za zlato rezervo, nekaj pa porabila za gobovo juho,“ sem dejala možu, ki se je strinjal s tem. Nekega dne, bilo je precej kasneje, ko je bil mož sam doma, se je domislil na vložene gobice. Zamikalo ga je, da bi jih poskusil. In ko jih je tako pokušal, jih je mimogrede zmanjkalo. „Kaj pa zdaj? “ se je vprašal. A hitro seje znašel. Stekel je v klet, prinesel nekaj krompirja in ga narezal na koščke, podobne vloženim jurčkom, nato pa lažne jurčke vložil nazaj v prazen kozarec. Vložene „gobice“ so bile spet na mestu. Nekaj dni po tem dogodku sva dobila obisk iz Ljubljane. Gostje so že sedeli pri obloženi mizi in jedli, ko sem še spomnila na gobice. ,,llo morda kdo doma vložene jurčke? “ sem vprašala. „Seveda bomo . . .“ je bilo slišati. Med splošnim navdušenjem se je moj mož bliskovito pobral ven. „Le kaj mu je? “ sem se vprašala, ko sem odprla kozarec in gostom razdelila „domačo“ specialiteto. Pričakovala sem pohvalo, kako dobri so jurčki, pa se eden oglasi: ,.To pa niso gobe!“ Ta trenutek se je vrnil mož. Bilo mu je nerodno, kot bi požiral sirkovo krtačo, pa je le povedal, da je te , jurčke" on vložil ter nato vso zgodbo od začetka do konca. Bilo je veliko smeha nad našo zlato rezervo. MIMI JKLKN Krško 0\ r t- * 0 0 • # . ' 0 0 5 0 0 0 0 -0 0' 0 1 0. 0 0'\ 0 0 0 0 r 0 0 . j 0 -0 j 0. 0 ■ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 'MM V 'i Janez Trdina Črtke in p SLUŽBA To je strašanko neumna in draga potrata. Vem, da fantje pravijo, da brez njega ne morejo delati, in sem že rekel, da je ta bosa. Zakaj pa shajajo brez njega lahko takrat, kadar gorica ne rodi? Če mrhovec meni, da mu brez pijače ni živeti, naj si jo kupi sam, naj ne nadleguje zanjo gospodarja. Ta naj svoje vino lepo proda, s skupičkom pa naj poboljša poslom plačo, pa bo prav za oba. Naj preračuni, koliko po priliki ga je do zdaj služabnik v letu popil, pa naj mu reče: ,Vina ne dobiš zanaprej od mene več, mesto tridesetih goldinarjev pa ti bom dajal petinštirideset ali petdeset goldinarjev plače. Ako se z mano ujemaš, je prav, če pa nisi s tem zadovoljen, išči si druge službe.' Od konca vem, da bi strašno debelo gledali in godrnjali. Sčasoma bi se premislili in se podali, vsaj nekateri, vsi ne, ker tudi petdeset goldinarjev ni bogvekaj. V drugih krajih in deželah se dobiva lahko še več. Denar je podoben smolikprime se roke, da ne gre rad iz nje. Nekateri bi zapravil tudi to zvišano plačo, ali ne vsak. Marsikateri bi dejal: .Denarce si bom hranil, naložil jih bom na obresti, zdaj je hvala bogu vredno, da jih varujem. V nekoliko L ih se bo kaj poznala Sčasoma se bo nakupičila lepa šumica, pa si bom kaj Lupil, se kam priženil, ne bom več cfugim v strahu.' Dobra plača budi čudovito veselje do denarja in do varčnosti. To vem po drugih, pa tudi po sebi.. Ko sem bil zadnjič v mestu, mi je pravil znanec, da se je pek Mehora tako pogodil s hlapcem, da mu bo dajal zanaprej mesto vina trideset goldinarjev v denarju. Fant se je tega tako veselil, da je kar skakal. Dejal je: ,vino če je ali ne. Hrano imam dobro. da bom že živel, ali trideset goldinarjev je tako čeden kupček denarcev, da ga je treba varovati. Škoda, da se nisva z gospodom prej domislila.' Ali tudi Mehora se smeje, računajoč tako: .Hlapcu sem dajal vsak dan najmanj polič vina. Če me stape po deset soldov, bi prišlo na mesec tri, na leto šestintrideset goldinarjev. Vino je pa večidel veliko cfražje, moj dobiček po tej pogodbi torej veliko večji.' Tu imate dober zgled, kako koristne so take naredbe za obe strani. Dolenjec ljubi vino, ali verjemite mi, da še veliko bolj denar. Recimo, da imajo najemniki v moji hiši dobro hrano, plače pa samo štiri groše na dan. Sosed jim daje slabo hrano, plačuje jim pa na dan po pet grošev. Pri graščaku pa ne dobivajo ne vina ne jedi, ampak sedem ali osem grošev v denarju. Kaj pravite, kam pojdejo najemni najrajši? Gotovo rajši k sosedu kakor k meni, najrajši pa h graščaku, kjer si slu ift> največ denarja. Ne govorim praznih besed- Le vprašajte delavce, pa boste videli, da mi bodo pritrdili, da je res tako. Vsi silijo tja, kjer se dobi dosti vina. Če jim pa obljubi kdo posebno dobro plačo, puste tudi vino in se poženo za denarjem. Gorenjski duhovni so včasi hvalili pridnost svojih rojakov in egajali dolenjsko lenobo. Gospodje so imeli prav, Dolenjec je pasel lenobo, ker se ni z delom nič prislužila Naj pa gredo gledat zdaj naše fante na Hrvaško, pa se bodo prepričali, da se Gorenjca Dolenjec ne ustraši za noben posel, da se le kaj prida plačuje. Drvarji v Slavoniji, katere gospodarji tako čislajo in povzdigujejo nad vse druge, niso Gorenjci, ampak Dolenjci in Kraševci. Vas Stražo poznate, kajne? Iz Stražanov so se ljudje norca delali kakor iz Ribničanov. Brez števila zabavljic se je pripovedovalo o njih, kaki bahači, lenuhi in berači da so. Jaz sem jih zmerom imel za največje malopridneže in capine na svetu. Velika nemarnost se jim je tudi po pravici očitala. Tako grdih potov, razravsanih hiš, borega pohištva, orodja in oblačila, zapuščenih njiv nisem še nikjer videl. Sleparjev, tatov in vlačug je v vasi vse mrgolelo. Prečenski gospod somi rekli, da se nahajata samo dva poštena človeka v Straži. Lahko se reče, da je vse gnilo v lenobi in revščini. Zdaj se je spremenijo . že dosti na bolje. Naenkrat seve ljudje ne morejo obogateti. Peruti še tudi niso narasle Stražanom, da bi bili angeli. To pa sem videl s svojimi očmi, da se pridno sučejo, da dobro jedo in pijo in da se lepo oblačijo. Nameril sem se med njimi na suknene žlahtne burnuse in janke in na žepne ure. Kaj mislite, da je Stražane tako predrugačilo? Prilika da si kaj prislužijo. Te prilike jim je prej-ffianjkalo, zato so bili obubožali. Zdaj je dela dovolj doma in na Hrvaškem. Pod vasjo stoje tri velike opečnice. Prejšnje čase so mečkali ilovico , Talijani. Stražani so dejali: ,Kar znajo ti cunjarji, znamo tudi mi. ffantje so kmalu izpodrinili tujce in žgo zdaj boljšo opeko, nego so jo žgali oni. Kranjec je porabiti za vse. Poleti se vrti Straška mladina v opečnicah. Delavcev se potrebuje najmanj petdeset, eden k drugemu služijo vsak teden po dva goldinarja, v mesecu tedaj vsi skupaj štiri sto goldinarjev. Že to se precej pozna. Na zimo se odpravljajo dečki v Hrvatijo, spomladi se povračajo s polno mošnjo. Nekateri prineso domov po sto, najbolj spretni in srečni tudi po sto in petdeset goldinarjev. Delo jih tako veseli, da se ne da povedati'. Kar oči jim bliskajo, ko se pogovarjajo o svojem trudu in prislužku. Lenobe je konec, siromaštva je konec. Stražani se Smejo ponosno šteti med najbolj pridne in dobroživne ljudi cele novomeške okolice. Šentjernejci niso nikoli dosti stradali. Saj veste, kako slovi ta fara, da ima toliko polja, vinogradov, paše in hoste kakor , malokatera druga na Dolenjskem. Ljudi ni pritiskala tolika sila, ali komaj so zvedeli, da se prisluži na Hrvaškem enq zimo 1 čistih sto goldinarjev, so jeli stikati glave in se zbirati na odhod kakor lastovke. Kar so Čuli, ni bilo zlagano. Ko so se vračali, so kazali z veselim obrazom svoje stotake, vse krčme in prodajalnice so se oživile, denarci so okrepčali hiše kakor pohleven dežek suho zemljo. od delegatovi za delegate gresu zastopali poleg predsednika občinske konference ZSMS Antona Anderliča še Breda Priprave na 11. kongres ZSMS so v novomeški občini v polnem teku, tako organizacijske kot vsebinske. Kongres bo namreč oktobra v Novem mestu in vse komisije so že pripravile delovne programe, medtem ko vse res še ni znano. Pomeirbno je, da iz vseh meško mladino bodo na kon-program« v veje varčnost, čeprav bo kongres imel zunanje obeležje, ki mu glede na pomen tudi gre. Novo mesto naj bi za kongres dobilo nekaj trajnih pridobitev (pločniki, urejene zelenice itd.), kjer bo pomagala tudi mladina s prostovoljnim delom, slavnostno podobo pa bodo zaokrožile zastave, transparenti in drugo. Vse vzporedne dejavnosti, kutlurne, športne, turistične, gostinske itd., morajo v tem času dati nekaj več ne le delegatom, temveč vsem Novomeščanom. Skratka, Novo mesto naj bi tri dni živelo s kongresom. Družbene organizacije in društva, Zveza kulturnih organizacij, glasbena šola bodo pripravile programe, s katerimi naj bi v času kongresa in že nekaj dni prej predstavili predvsem mlado ljubiteljske ustvar- jalnost. S tem naj bi tudi pridobili mlade za politično delovanje, saj mladinska organizacija v novomeški občini zaradi organizacije kongresa ni pozabila na vsebinske priprave. Delegatom kongresa bodo prikazali dejavnost mladink in celotno dogajanje v novomeški občini s posebno publikacijo. Delegati (iz vsake slovenske občine jih bo 5) in gostje si bodo ogledali tudi nekatere zgodovinske in kulturne znamenitosti v novomeški občini in obiskali delovne organizacije. Novo- KRAJEVNA PRIZNANJA SZDL Krajevne organizacije SZDL Bršljin, Novo mesto-Centcr, Ločna-Mačkovcc, Mestne njive in Šmihel so ob prazniku OF, 27. aprilu, podelili krajevna priznanja posameznim krajanom za požrtvovalno delo in uspehe pri uveljavljanju SZDL, krajevne samoupravne, SLO in družbene samozaščite. Prejeli sojih: Pavlina Avbar, Nikola Culum in Komanda garnizona iz Bršljina, Mirko Cvar, Janoš Doboši, Miroslav Gutman in Justina Sturm iz Centra, Jernej Krajšek, Ljubo Munih, Frane Redek in Jože Rozman iz Ločnc-Mačkovea, Jožica Pavlin in Marica Trelc iz Mestnih njiv ter Vera Avsec, Rado Burgar in Ana šegedin iz Šmihela. TEKMOVANJE EKIP PRVE POMOČI Občinski odbor RK pripravlja skupaj s Štabom civilne zaščite občine Novo mesto občinsko tekmovanje ekip prve pomoči civilne zaščite, ki bo 15. maja ob 8. uri v prostorih osnovne šole „XI1. SNOUB" v Bršljinu. Za tekmovanje je prijavljenih 29 ekip. Pokrovitelj je delovna orga-( nizacija Novoles iz Straže. Prvo-uvrščene ekipe se bodo udeležile republiškega tekmovanja, ki bo * 25. septembra v Novi Gorici. Organizator vabi vse, naj si ogledajo tekmovanje. Habjan, Franc Nemanič, Zdenka Seničar in Slavko Mirtič. Vsebinske priprave na kongres pa potekajo v okviru javne razprave o osnutkih dokumentov, ki bo zaključena konec junija. V posameznih okoljih, tako tistih, kjer mladinska organizacija dobro dela, kot tam, kjer delo še ni povsem zaživelo, bodo v tem času tudi poglobljene tematske razprave in okrogle nti/.e o posameznih mladinskih problemih. Vsa nova izhodišča in pripombe bo strnila občinska konferenca ob zaključku javne razprave. V njej bodo mladi delavci govorili o položaju-delavcev iz drugih republik, o vključevanju mladih strokovnjakov v delo ZSMS, o zaposlovanju, kadrovski politiki, pripravništvu, o proizvodnem delu v okviru usmerjenega izobraževanja itd. V krajevnih skupnostih bodo govorili o klubski dejavnosti, vključevanju v krajevno samoupravo, informiranju. Učenci bodo spregovorili predvsem o problemih usmeije-nega izobraževanja, v društvih pa naj bi kaj rekli o različnih oblikah organiziranega prostega časa. Pet tisoč cepljenih — Ob koncu minulega meseca je bila v občini Novo mesto obsežna akcija cepljenja psov. V krajevnih središčih Žužemberku, Šentjerneju in Novem mestu so proti steklini zavarovali skoraj 4000 psov, blizu 1000 pa jih je bilo cepljenih že pred akcijo. Na območju Otočca so cepili 230 štirinožcev, posnetek pa je narejen na dan cepljenja ob Veterinarski postaji v Novem mestu. (Foto: J. P.) Skrb za ceste pod eno streho Pred ustanovitvijo novomeška skupnost za ceste — Vzdrževanje in razvoj občinske cestne mreže poslej na skrbi posebnega tozda v Cestnem podjetju V novomeški občini bi morali do konca junija letos ustanoviti občinsko interesno skupnost za eeste. Spremembo v organiziranosti eestnega gospodarstva zahteva novi zakon o cestah z namenom, da se poenoti gospodarjenje ui upravljanje s cestami. Sedaj z magistralnimi in regionalnimi cestami upravlja republiška skupnost za ceste, vzdržujejo pa jih Cestna podjetja; z občinskimi cestami upravljajo komunalne skupnosti, medtem ko jih vzdržujejo komunalne delovne organizacije, manj pomembne lokalne ceste pa celo krajevne skupnosti za kar jim komunalna skupnost daje nekaj sredstev. Osnutki dokumentov za novomeško skupnost za ceste bodo v javni razpravi do konca maja. Prav bo prišla vsaka pobuda, saj gre za urejanje celotnega cestnega področja, kjer so v naši občini velike zagate. Zakaj spremembe v organiziranosti in kaj naj bi prinesle, je povedal predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev skupnosti za ceste Ivan Hrovatič. „Nov« cestno organiziranost smo pripravljali vrsto let. Do neke mere jo ureja novi cestni zakon, medtem ko družbene razmere še niso povsem zrele zanjo. Zakon pomeni premik v d> iiž.Ih nem in strokovnem smislu. \ družbenem zato, ker se skrb za eeste prenaša občine, v strokovnem pa, ker postavlja, da so ceste osnovno sredstvo temeljne organizacije za vzdrževanje in varstvo cest, ki s tem opravlja dejavnost posebnega • družbenega pomena. Ta bo sedaj konkretno odgovorna, kakšne ceste ima, seveda glede na sredstva, ki jih ho v ta namen dobila. Cc bo sistem zaživel, upajmo, da bo stanje naše cestne mreže, ki je sedaj dejansko kritično, drugačno. Promet je vse večji in vzdrževanje cest velik problem, za razvoj pa praktično tako ni več nobenih sredstev. Ce smo vodno oskrbo in kanalizacijo v . novomeški občini nekako uredili, je sedaj poleg energetike najbolj kritičen prav promet, ki sc prepočasi odvija in je predrag, še posebno, ker je novomeška občina zelo razpršena in ima kar okrog 600 kilometrov lokalnih cest. Zaradi vsega tega pričakujemo, da bodo občani, krajevne skupnosti in združeno delo imelo kaj reči ob pripravljanju nove organizacije družbene skrbi za ceste.” - Kako bo s financiranjem, saj cestnega razvoja že sedaj zaradi pomanjkanja sredstev praktično ni več? „S financiranjem bodo res težave. Novih sredstev ni predvidenih. Glavni vir bo seveda samoupravno združevanje sredstev, ki se sedaj zbirajo v ta namen v komunalni skupnosti, pa samo- Ivan Hrovatič: „Če bo nova cestna organiziranost zaživela v praksi, je upanje na višji nivo družbene skrbi za ceste, čeprav bo težko za denar ...“ prispevki, sredstva od prodaje goriva, povračila za uporabo cest (tudi čezmerno, če sc bo dalo zagotoviti) itd. Lahko ne bo. Za zmanjšanje cestnih in prometnih problemov pa bi bile potrebne mnoge velike in zahtevne investicije.” - K;t o bo torej zagotovljena enotna skrb za ceste in strokovno ter racionalno vzdrževanje in rekonstrukcije cest? „Nc gre le za novo občinsko interesno kupnost, ki bo gospodarila s cestami. Nova samoupravna organiziranost je potrebna tudi znotraj cestnega gospodarstva in v novomeškem Cestnem podjetju se nanjo že pripravljajo. V okviru Cestnega podjetja bo namreč deloval nov tozd za vzdrževanje in varstvo cest, ki mu bo celotna občinska cestna mreža osnovno sredstvo in vzdrževanje cest dejavnost posebnega družbenega pomena. Organizacijo te temeljne organizacije bo reguliral poseben družbeni dogovor, ki bo urejal še druga področja in v gospodarjenje s cestami vključil tudi druge delovne organizacije, ki delajo v cestnem gospodarstvu, npr. proizvajalce materialov. Tako naj bi poenotili skrb za ceste. Vendar so še določene dileme. Novi tozd naj bi združil Cestno podjetje, kot tudi Komunalo, ki sedaj vzdržuje lokalne ceste. V prehodnem obdobju naj bi Cestno podjetje pravzaprav zagotavljalo Komunali del dela in sredstev, čeprav, začuda, kaže, kot da Komunala nima nič proti, če bi izgubila delo na tem področju. V lem tozdu bodo morale ,.zrasti” vse strokovne zadeve. Jasno pa je, da sc zahteve ne bodo dale povečevati. Vzdrževanje in razvoj cestne mreže bo še naprej odvisen od družbenih možnosti, le da bomo lahko zahtevali za določena sredstva višji strokovni nivo skrbi za ceste.” - Manj pomembne lokalne ceste pridejo z odlokom občinske skupščine v upravljanje krajevnih skupnosti. Bodo sposobne to zagotoviti? ..Krajevne skupnosti so že dobile v vzdrževanje in upravljanje lokalne ceste tretje kategorije. A že pol leta traja neurejena situacija, pa se nihče ne zgane. Prvič je bila kategorizacija lokalnih cest narejena zelo površno, brez anke*c prometa. Krajevne skupnosti so dobile tudi ceste, ki morda le niso povsem lokalnega pomena, in nič čudnega, da sc razburjajo. Poleg tega nobena cesta ni in ne more biti le skrb krajevne skupnosti - zaradi pomena, ki ga ima, pa tudi zato, ker je vzdrževanje celotne občinske cestne mreže izrazito strokovno vprašanje. Vprašanje je, katera krajevna skupnost je sposobna speljati vzdrževanje, predvsem strokovno in organizacijsko, medtem ko bodo nekaj sredstev v ta namen dobile.” Z. LINDIČ-DRAGAŠ Potrebnost ureditve novomeške tržnice že dolgo ni več sporna in ni čudno, daje o tem že nekaj let dosti govora. Ureditev tržnice je bila že v načrtu za preteklo srednjeročno obdobje, a je ostala neuresničena. Ker za to nikakor niso mogli zagotoviti potrebnih sredstev, je novi tržnici vse doslej slabo kazalo. Zadevo je vzela v roke posebna komisija in sedaj le kaže, da bo Novo mesto morda še letos dobilo preurejeno tržnico. Njen videz je že dolgo znan. Preureditev tržnice obsega ureditev tlakov in sanitarij za prodajalce, napeljavo instalacij ter postavitev 6 kioskov in miz z nastreški za prosto prodajo pod kostanji. Dela bodo v celoti stala 5,27 milijona dinarjev. Novomeška komunalna skupnost ima na skrbi pripravo tehnične dokumentacije, lokacijsko dovoljenje že je, gradbeno pa bo takoj, ko bo investicija finančno pokrita, kar je naloga komiteja za družbeni razvoj. Sredstva naj bi zbrali do'sredine letošnjega leta, potem se pa bodo lahko takoj začela dela. Od kod denar, ki je vseskozi glavni problem? Dobra dva milijona in polje že zagotovila stanovanjska skupnost od sredstev odškodnin delovnih organizacij za poslovne prostore, 1,15 milijona dinarjev pa bodo plačale trgovske delovne organizacije. Dober milijon in pol, kolikor trenutno še manjka. naj bi dobili preko sporazumov s tistimi delovnimi organizacijami, ki tudi želijo imeti kioske, pa doslej niso pokazale nobene pripravljenosti za sodelovanje pri ureditvi tržnice. Za preskrbo Novega mesta se torej obetajo že v kratkem boljši časi, čeprav bi se še vedno našel kakšen „če”. Vse sporazume, na katerih bo temeljilo tudi financiranje, bi morali seveda v kratkem tudi podpisati, saj bodo šele potem lahko začeli z. urejanjem. TEKMOVANJE KOVINARJEV Občinski sindikalni svet Novo mesto letos prvič organizira občinsko proizvodno-delovno tekmovanje kovinarjev iz novomeške občine. Tekmovanje, v katerega so se s svojimi pismenimi prispevki na temo „Tito-kovinar” vključili tudi mladi, bo v Novem mestu 14. in 15. maja. MNOGOBOJ MEDVEDKOV IN ČEBELIC - Minuli petek popoldan je Odred goijanskih tabornikov pripravil na Stadionu bratstva in enotnosti mnogoboj medvedkov in čebelic, ki je pripravama občinsko srečanje tabornikov to soboto vSentjerneju. Mladi tabornik mora biti spreten in iznajdljiv pri teku čez ovire, postavljanju šotorov, kutjenju ognja, lokostrelstvu, signalizaciji, lovu na lisico, orientacijskem pohodu in igri „Med dvema ognjema”. (Foto: J. Pavlin) Kaj graditi, ni več vprašanje Zaradi pomanjkanja sredstev letošnji program novomeške komunalne skupnosti skrčen na najmanjšo možno mejo — Delegat in delavec v združenem delu nista ista oseba? Vsebina tudi na prvem tiru Temeljite organizacijske in vsebinske priprave na mladinski kongres v novomeški občini — V široki javni razpravi do novih stališč in pobud Skupščino novomeške komunalne skupnosti pretekli teden, kiji je že pred meseci tudi potekel mandat,so ob obravnavanju poročila o lanskem delu in letošnjega programa obarvala številna delegatska vprašanja in burna razprava tako delegatov iz krajevnih skupnosti kot iz združenega dela. tako tudi ni več dvoma, kaj graditi, ker očitno nc bomo nič gradili. Kratek in jasen odgovor je bil brez dvoma hladen tuš za vse delegate, ki so se morali vrniti v svoja okolja brez uspeha, da bi tudi njihova cesta ali kaj drugega prišlo v letošnji program. O njem smo že pisali. Žal bistvenega razvoja na tem področju tudi letos ne bo, medtem ko bo Komunala v še kar zadovoljivem obsegu nadaljevala z izgradnjo vodovodov in kanalizacijskih sistemov v novomeški občini, čeprav vsem željam tudi nc bo mogla ustreči. A te zadeve so vendarle manj kritične Dejstvo pa je, da bo za komunalne zadeve letos na voljo tako malo denarja, da bo komunalna skupnost lahko zagotavljala poleg odplačila posojil v glavnem le še redno vzdrževanje in čiščenje cest in mostov. Razvoj pa očitno ni več vprašljiv. Sredstev za nove ceste skoraj ni in kot dela in programi, ki naj bi jih 1 zagotavljala komunalna skupnost. Vzrok je jasen. Ni denarja. Vse investicije v cestni in drug komunalni razvoj, ki bi bile marsikje v novomeški občini nujne, so velike in bi tudi veliko stale. A medtem ko delegati na skupščini postavljajo zahteve, se ob odmerjanju sredstev za komunalne programe kot delavci v združenem delu še vedno obnašajo kot nekdo povsem drug. Poleg tega smo že lani zbrali le 83 odstotkov načrtovanih sredstev, kjer sc pozna tudi odpis obveznosti IMV. Predvsem slabo je bil uresničen 1,4-od-stotni prispevek iz čistega dohodka, kjer so doslej namesto predvidenih 35 zbrali le 7 milijonov. Res je, da delovne organizacije v gospodarskih težavah nimajo toliko ostanka dohodka, a še mnoge tiste, ki ga imajo, obveznosti niso poravnale. Otroško varstvo je v novomeški občini v zadnjih letih precej napredovalo, čeprav so ga vseskozi spremljali mnoge predvsem finančne težave. Novomeška skupnost otroškega varstva si je v zadnjih štirih letih prizadevala zagotoviti enake razmere za vse predšolske otroke, in to s povečevanjem števila otrok v družbenem varstvu, z novimi vrtci in z' razvijanjem vseh oblik varstva in vzgoje. V letih od 1978 do 1982 je Novo mesto pridobilo 560 mest za varstvo predšolskih otrok z novimi vrtci. Z investicijskim programom, ki bo zaključen v letošnjem letu, bomo pridobili še nadaljnjih 130 mest ali 310 mest manj, kot je bilo predvideno. Vzroki za neuresničen plan so predvsem v pomanjkanju lokacij v začetku, za gradnjo vrtcev pa je bilo vseskozi na voljo tudi premalo denarja. Tako niso zgradili vrtca v Žabji vasi in na Kristanovi, oba zaradi pomanjkanja sredstev in neurejenih lokacijskih zadev. Kljub vsemu se je število otrok v vrtcih v te« času precej povečalo, od 1.386 v letu 1978 na 1.875 v lanskem letu. Poleg tega so vsako leto vključili, v druge vzgojnovarstvene oblike (80-urni vzgojni program, potujoči vrtec, brigadirski vrtci, cicibanove urice itd.) še okrog 620 otrok v občini. To ni malo, a z uspehi le ne moremo biti povsem zadovoljni. Ni bilo namreč uresničeno načelo, naj bo vsak otrok, ki ni vključen v organizirano družbeno varstvo, deležen kakšne druge oblike družbene yzgoje. Na tem področju ostaja za prihodnja leta veliko dela. Prav z novimi oblikami dela in novimi programi naj bi pritegnili v eno od oblik družbene vzgoje čimveč otrok, medtem ko bo s samim varstvom težje, saj bo zaradi zaostrenih gospodah skih razmer odpadla marsikatera investicija v vrtce. V vrtce še več otrok Načrtovali več vrtcev, kot pa zgradili — Druge oblike družbene vzgoje Za tržnico že tudi denar Načrti za ureditev novomeške tržnice že dolgo znani, sedaj pa so v glavnem zbrana tudi potrebna sredstva 14 DOLENJSKI LIST Št. 19 (1709) 13. maja 1982 ČETRTKOV INTERVJU Naj drži, kar smo se zmenili ---------------------------------------------- Milan Bratož, novi direktor Laboda, postavlja kot osnovni Cilj dosledno izpolnjevanje planov Po dobrih dveh mesecih, kar je prevzel dolžnost glavnega direktorja v Labodu pravnik Milan Bratož, je pojasnil svoje poglede na stanje v tovarni in usmeritev v tem srednjeročnem obdobju. Tovariš Bratož je v tem kolektivu že prej vrsto let opravljal razne odgovorne dolžnosti od sekretarja podjetja do direktorja tozd Ločna in direktorja delovne skupnosti skupnih služb, zato dobro pozna senčne in sončne strani kolektiva. Rekel je: Milan Bratož: „Do leta 1985 v Labodu niso predvidene nobene investicije v proizvodne prostore, pač pa le v vlaganja v sodobno tehno-logijo.“ „Vsa dogajanja do leta 1985 smo začrtali že prej. Izhodišča so dana, zdaj le dopolnjujemo planske akte, vendar v smislu možnosti za še večjo udarnost na tržišču. Novih investicij v proizvodne prostore v Labodu v tem srednjeročnem obdobju ne bo, pač pa moramo vlagati v razvoj sodobne tehnologije, da bomo zmogli izvozne naloge. Iščemo programe, pri katerih bo zaslužek večji, dogovarjamo se s sorodnimi kolektivi po Jugoslaviji za kooperacijske odnose in iščemo možnosti, da bi več delali iz domačih, a kvalitetnih materialov." Kaj pa štejete kot glavne naloge znotraj kolektiva? ..Zagotoviti izvrševanje vseh planov, pri čemer na prvo mesto postavljam plane v proizvodnji. Ob vsem tem pa poudariti odgovornost zlasti na vsakem delovnem mestu, ki ima vpliv na proizvodnjo, in spodbujati vse v hiši k doseganju dogovorjenih ciljev. Začeli pa bi pri odgovornosti poslovodnih organov. Samo v tem vidim izhod." Kakšne možnosti nnajo pri vas zaposleni za uresničevanje novih zamisli? ,,Moje mnenje je, naj imajo sodelavci popolno svobodo pri dajanju pobud, pri iskanju boljših rešitev, dokler se dogovarjamo. Ko pa zamisel sprejmemo, jo moramo uresničiti. Poudaril bi še nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov. V samoupravnih organih morajo delegati zagotoviti, da bo baza seznanjena z vsem. Prihajanje na sejo brez takih stališč je jalov posel, sprt z našo družbeno prakso. Predlagal sem tudi izpopolnitev sistema informiranja že z utečenimi oblikami in kot novost informativne ure po skupinah in brigada,h. Še posebej pa poudarjam, da moramo samoupravnim delavskim kontrolam dati pravo vsebino dela. Po mojem ne bi smelo biti težav pri njihovem delu, če bi delavcem vnaprej predložili program dela in večkrat poročali o uresničevanju." - Omenili ste nove proizvodne programe. Kakšni iz-delki bodo po vašem mnenju na trgu našli kupce kljub upadanju kupne moči? ' ,,I.no izmed področij dela, ki se ga že v prvih mesecih lotevam, je kvaliteta izdelkov. Po mojetn mora naša konfekcija s cenami, ki jih že ima, dosegati vrhunsko kvaliteto. Pri manj zahtevnih izdelkih, kot so na primer enostavne moške srajce na domačem trgu, nismo več konkurenčni, pač pa je naše geslo: modni in kvalitetni program za bolj zahtevne kupce." Ali v vaši tovarni že čutite upadanje kupne moči prebivalstva? ,,Sploh ne. Dela imamo toliko, da nas boli glava zato, ker si prizadevamo vsem kupcem v dogovorjenih rokah dobaviti blago." R. BAČ! R Po 40 letih skupnega dela Tovariško srečanje aktivistov in prvoborcev okrožja Da bi se skromno oddolžili svojim delegatom, sodelavcem in soborcem, je Okrožni odbor aktivistov OF pri občinski konferenci SZDL Novo mesto priredil 6. maja tovariško srečanje. Poleg aktivistov so se ga udeležili znani prvoborci, ki so delovali na tem območju. Le bolezen ali neodložljivi opravki so nekaterim posameznikom preprečili udeležbo. Predsednik odbora Niko Šilih je v pozdravnem nagovoru obudil spomine na burni, a dejavni predvojni čas, široke priprave na vstajo in NOB. Na tej generaciji dolenjskih aktivistov Ob in prvoborcev je‘bilo breme še vrste zahtevnih nalog. Le globolo tovarištvo, predanost napredku in PRED VSAKIM BLOKOM GUGALA - Naselje ob Cesti herojev dobiva končno podobo, čeprav je del tega kompleksa še gradbišče. V veselje staršev in otrok pospešeno urejajo otroška igrišča ob vsakem večjem bloku. Prvo in najbolj urejeno igrišče je tudi vselej najbolj obiskano. (Foto: R. Bačer) S solidarnostjo do delavnic Te dni se začenja gradnja delavnic pri Centru za usmerjeno izobraževanje, za katere je novomeško gospodarstvo že zbralo nad 40 milijonov dinarjev - Kaj pa zamudniki? Akcija za zbiranje sredstev za dograditev delavnic za praktični pouk je v nekaj mesecih dokazala, da ima novomeško gospodarstvo navzlic lastnim finančnim težavam lepo razumevanje za vzgojo kadrov. Konec lanskega leta je bil znan izračun in javnosti sporočeno dejstvo, da novi center usmerjenega izobraževanja v Šmihelu ne bo celovita, marveč polovična izobraževalna ustanova, če ne bo tudi delavnic, ki so za usmerjeno izobraževanje pogoj v učnem procesu. Brez teh šola ne bi bila verificirana. Odločili so sc za dodatno združevanje sredstev novo- meškega gospodarstva v višini 45 milijonov dinarjev, do 10. maja pa je bilo podpisanih sporazumov za nad 40 milijonov din, čez 30 milijonov pa tudi že nakazanih. Za solidarnost so se odločili domala vsi, razen seveda IMV. ki gotovine v zdajšnjem položaju ne more prispevati, bo pa zato dala kompletno opremo za mehanično delavnico. Med ostalimi kolektivi je še nekaj belih vran, vendar so redke in upati je, da bodo tudi v teh doumeli, da bodo iz nove šolske ustanove tudi k njim prihajali kadri. Akcija solidarnosti za gradnjo delavnic torej šeni zaključena,je pa za najnujnejša dela že toliko sredstev, da Načrtovati le ob dejstvih Komite podpira stališča izvršnega sveta in zadolžuje člane za pomembne planske naloge 4. maja je komite novomeške občinske konference ZK razpravljal o gospodarjenju in uresničevanju resolucije o razvoju občine v preteklem letu, hkrati pa obravnaval stališča v zvezi z dopolnitvami plana za srednjeročno obdobje. Menili so, da so stališča ■zvršnega sveta novomeške občinske skupščine kvalitetna izhodišča in dobra osnova, na kateri bi morali v vsakem tozdu, krajevni skupnosti, interesni skupnosti sprejeti svoj dopolnjeni srednjeročni program. “redvsem je treba temeljito analizirati sedanje stanje ob spremenjenih gospodarskih razmejit in ugotoviti, koliko so ko-Jektivi in druge sredine zares Zmožni uresničiti, kar so zapisali v srednjeročne načrte. Analiza ždajšnjih razmer pa hi morala biti res stvarna, ne gre Upoštevati le zmogljivosti st.ro-JCv in drugih naprav, ampak tudi kakšne so možnosti za naba-yo surovin, kakšne za izvoz, ka- ko je z zaposlovanjem in dogovarjanjem z vsemi, ki so člen v verigi, od katere je odvisna normalna proizvodnja. Te dni bo o celoviti problematiki v zvezi s spremembo planskih aktov razpravljala tudi občinska konferenca, sklicana za 11. maj, komite pa meni. da so komunisti vseh okolij v prvi vrsti dolžni poskrbeti za pravočasno in temeljito delo v zvezi s stališči in dokumenti iti jih spraviti v sklad z možnostmi. Ker gre pri tem za sklop zelo NEIZKORIŠČENA PODSTREŠJA Glede na hudo zmanjšane hnančne možnosti pri gradnji stanovanj v letošnjem letu in 'etn srednjeročnem obdobju sPloh je resnega premisleka yfedcn predlog delegacije novomeške Iskre, naj bi številna podstreha v že zgrajenih stavbah spreminjali v stanovanja. To možnost v drugih večjih mestih ** s pridom uporabljajo, na novomeškem območju pa doslej na ta način nismo pridobivali novih stanovanj. Predlog, mečen na zasedanju zbora združenega dela, bodo sporočili stanovanjski skupnosti. odgovornih opravil, je treba izpostaviti tudi odgovornost komunistov, ki je dobila poseben poudarek tudi na nedavnem slovenskem kongresu ZK. R. B. DELA VEČ, PROSTORA MANJ Novomeško sodišče združenega dela je v občini med ustanovami z najslabšimi delovnimi možnostmi. Medtem ko ima sodišče vsako leto več dela, pa s sedanjo kadrovsko zasedbo temu ni več kos, sporne zadeve ostajajo nerešene. Problem je v tem, ker bi sodnika že še dobili, ampak ga nimajo kam dati. Novi izvršni svet novomeške občinske skupščine je dobil od delegatov zbora združenega dela zadolžitev, da prostorsko problematiko sodišča združenega dela čimprej uredi. OB VSAKEM ČASU POLNO V Novem mestu je gotovo med najbolj obiskanimi trgovinami Labodova industrijska prodajalna, kamor prihajajo stranke celo iz sosednje republike. In nemalokrat se zgodi, da tudi izletniški avtobusi ustavijo prav pred Labodom. Vselej precejšnja zaloga lastnih izdelkov, ki jih zaradi manjših napak prodajajo ceneje, je privlačnost posebne vrste. ELA ŽE GRADI — Po dolgotrajnih ugibanjih, kaj bo z gradnjo novomeške Iskre — tozd Ela, je negotovost vendarle končana. Pred kratkim so se na Cikavi začela pripravljalna dela za gradnjo. (Foto: R. Bačer) • SPOSOJENO TRNJE Stalno se govoii o spodkopavanju enotnega jugoslovanskega trga. Ta tako spodkopani trg mora biti že ruševina, ruševine splošnega pomena pa običajno postavimo pod državno zaščito. Mar ludi to? (Iz DNEVNIKA) SKLAD iTE BOGATEJŠI Novomeški Rdeči križ sporoča, da je sklad za drage medicinske instrumente v zadnjih treh mesecih večji za 28.000 din. V sklad so prispevali: Jpže Papež 8.000 din namesto novoletnih čestitk, KO RK Muli Slutnik 1.000 din namesto venca lani Kranjc, Sob Novo mesto 1.000 din namesto venca očetu Mileta Tuciča, interni oddelek Splošne bolnišnice 2.000 din namesto venca med. sestri Anici Mikelin, Niča Bajuk s Sel pri Semiču 2.000 din, Pionirjev tozd TKI 10.000 din, Zlet bratstva in enotnosti Prijedor 2.000 din ter OO RK Novo mesto 2.000 din, vsi namesto vencev Avgustu Avbarju. letos z opremo vred nared za vselitev. R. B. ZK ter nalogam narodnoosvobodilne borbe je lahko pomagalo čez mnoge ovire na poti k osvoboditvi.; Iz Dolenjske so odhajali aktivisti in borci tudi na druga območja Slovenije in še dlje, prenašali duh odpora, prevzemali zahtevne naloge in jih; tudi uspešno opčavljali. Tudi po osvoboditvi so jim bile poverjene; pomembne naloge v domovini in; zunaj njenih meja. Na tem srečanju, ki je minilo ob, obujanju spominov, so počastili živ-' Ijenjske jubileje 60-, 65-, 70-, 75-, in! celo 80-ietnico naslednji aktivisti in nosilci spomenice 1941: Frane Ho-j čevar, Vlado Fajfar, Ljudmila Krese; Maruša, Janez Majnik—Džems,| Marjeta Vasič, Brane Suhy-Šenk, (veta Klavs, Ivan Mikec-Mitja, Rihard Romih Riki, Lojze . Gerbec Vojko in Ljuban Jakše. Jubilantom so zaželeli še več takih srečanj in da bi enako aktivni še: naprej ohranjali in prenašali tradicije NOB na mlajše generacije. MARJAN PURLBLR SPOSOJENO TRNJE tudi Smejte se pogosteje, smeh se bo podražil. Iz .Asa" se bo gradnja te dni začela. Trenutno manjkajoča sredstva premoščajo s premostitvenimi krediti. Kot je dejal Jože Suhadolnik, predsednik odbora za gradnjo šol, je pogodba s Pionitjem že sklenjena. Gre za gradnjo delavnic, ki morajo biti do konca letošnjega leta predane namenu. Vsa gradnja bo veljala 85 milijonov dinarjev, ugodna pa je pogodba zato, ker je sklenjena za ceno po sistemu ,,ključ- v roke”, torej ne bo podražitev. V drugem šolskem polletju se bo v novih delavnicah že začel pouk, tako da učni proces ne bo več trpel. Ostali del nove zgradbe z več deset učilnicami za teoretični pouk pa bo julija Manj naložb Apetiti po novogradnjah občutno manjši, kar pa se gradi, se z večjim lastnim deližem Lani je bilo v novomeški občini za investicije v osnovna sredstva izplačanih 2,438 milijona dinarjev, kar je le za 5 odstotkov manj kot v prejšnjem letu, vendar je glede na rast cen gradenj veliko manj. Pravzaprav so nadaljevali le gradnjo že začetih investicij, ki so zaradi izvozne usmerjenosti pomembne za gospodarstvo. Pri gospodarskih naložbah so lani v industriji porabili za 16 odst. manj sredstev, v gradbeništvu za 43 odst. in v panogi finančno tehničnih ter poslovnih storitev za polovico manj. Več kot v letu 1980 pa so za investicije porabili v gozdarstvu, gostinstvu m turizmu, obrti in kmetijstvu. Od celotnih investicijskih sredstev, ki so bila lani porabljena na območju novomeške občine, jih je šlo 29 odst. za negospodarstvo. Polovica vsega razpoložljivega denaija je bila porabljena v stanovanjski dejavnosti, ostalo pa za nadaljevanje gradnje centra usmerjenega izobraževanja in dokončanje šole v Stopičah, za prizidek administrativni šoli in za ločenski vrtec. Poudariti pa je, da se je pri lanskih naložbah delež lastnih sredstev investitorjev povzpel nad polovico in da so krediti bank znašali le 47 odstotkov. mant leta 1950 po kadrovski razporeditvi prišel v Slovenijo. „Na ministrstvu so mi takrat rekli: v Novem mestu je delo težko, a ljudje so dobri. Tako sem prišel kot prvi gozdarski inženir in tu ostal." Precej ljudi se ga še spominja kot organizatorja brigad, ki šo sekale v gozdovih, sicer pa je bila vsa leta njegova specialnost izkoriščanje gozdov, vzpostavljanje tehnološkega procesa z začetki-mehanizacije in vzgoja kadrpv. „Moja fronta je, kjer živim” Dipl, gozdarski inženir Rade Kalinovič - 60-letnik Nedavno tega je praznoval življenjski jubilej dipl. gozdarski inženir Rade Kalinovič iz Novega mesta, ki je po 33 letih zares požrtvovalnega in strokovnega dela na dolenjskem izpregel službeni voz že pred štirimi leti. Še poln življenjske sile, načrtov in volje do dela je svoje mesto odstopil mlajšim, z vso požrtvovalnostjo pa zdaj neguje svojo hudo bolno življenjsko tovarišico. Kajpak se tudi javnemu delovanju ni odpovedal, saj ima kopico funkcij vse od krajevne skupnosti do borčevske organizacije in v SZDL. Rojen v srbskem Negotinu, je jtostal pristen Novomeščan, čeravno se še ni navadil brezhibno govoriti po naše. Pa to ne moti niti njega ne ljudi, s katerimi dela in se srečuje. Vsi ga cenijo, ker je težko najti takega poštenjaka in človeka, ki za vestno in zavzeto delo daje sam najboljši vzgled. Njegova življenjska pot je bila burnejša kot od mnogih someščanov, a malo ljudi zanjo ve. O sebi sploh nerad govori. „Delam, kar mislim, da sem sposoben, moja fronta pa je vedno v okolju, kjer živim," pravi. Od junija 1941 ima priznano dvojno partizansko dobo, čeprav je bil kot vojni ujetnik vsa vojna leta v taborišču na Dunaju. Tam je organizirano deloval, bil je med drugim tudi član CK Avstrije. Za medvojno delo ima več odlikovanj in priznanj. Red zasluge za narod s srebrno zvezdo je dobil že leta 1963, ima pa še druga priznanja. Takoj po vojni je leta 1946 začel študirati gozdarstvo v Beogradu in kot sedmi diplo- Na koliko tečajih in seminarjjjj, za gozdarje in gozdarske tehnike je predaval, niti sam ne ve..y^* leta je bil v svojem kolektivu (IG tudi aktiven v samoupravnih' organih, po strokovni plati pa sploh. Bil je ustanovitelj Društva inženirjev in tehnikov na Dolenj-* skem, funkcionar v republišktfn. društvu, obenem pa tudi zagngn za šport. Celih 12 let je bil predsednik društva Rog; bil je novitelj strelske družine in ^e kaj. R. BAČl-R rt« n!r LAHKO TAKOJ ZAPRAVIŠ Spretni trgovci od drugod so sc znašli in znajo našim potrošnikom ponujati svojo blago. Vse več je kontbibusnih trgovin, ki pridejo pred vrata kolektiva običajno na dan, ko dobivajo osebne dohodke. Zadnji ponedeljek je bila potujoča trgovina - stojnica - z odejami, posteljnim perilom in trikotažo postavljena pri novi Ljubljanski banki. OSEM NOVIH OTROK V preteklih štirinajstih dneh je bilo v novomeški porodnišnici z območja mesta rojenih 5 dečkov in 3 deklice. Rodile so: Mojca Bec z Ragovske 20 Marka; Frančiška Unetič z Ulice v Brezov log 1 I Petro; Majda Pevec z. Mestnih njiv 2 Matjaža; Darinka Žlogar iz ulice Majde Šilc 19 Marka, Marija Ferenčak iz Sokolske 2 Nino; Marija C,liha iz Šukljetove 1 I Majo; Ivanka Jakovac, Majde Šilc 12 - dečka in Vesna Cetina iz Šegove 14 Mladena. TRŽNICA VSA V SADIKAH Zadnje dni je na novomeški tržnici največ ponudbe vsakovrstnih sadik, od paradižnika do paprike, zelja, ohrovta in vsakovrstnega cvetja. Si- cer je založenost dobra, to pa velja zlasti za stalne stojnice, kjer imajo občasno tudi banane po 80 din kilogram. Solata je spet dražja in je izpod 100 din ni več dobiti, jabolka, ki po okusu in videzu že jemljejo slovo, pa so po 40 din kilogram. F.na gospa je rekla, da bo poslej zelo previdna pri cenah, kadar bo kupovala v Dolenjkinih trgovinah. 20-dekagramska Gorcnjkina čokolada velja v samopostrežnici na Ragovski 53 dinarjev in še nekaj parr v samopostrežnici pri mostu pa velja enaka čokolada 47 dinatjev in še nekaj par. Kakšne morajo biti razlike šele pri drugih artiklih, je zavzdihnila gospa! 15 IVANU CIZLJU LISTINA SAMOUPRAVLJANJA Ivan Cizelj iz Orehovca pri Pišecah dela v krajevni skupnosti od njene ustanovitve 19.64 dalje. Najprej je bil predsednik sveta, zdaj je predsednik skupščine. V tem času je KS Pišece dosegla izreden napredek. Vsaka akcija, od izgradnje vodovodov do boljše cestne povezave- s sosednjimi kraji in prizadevanj za kulturni napredek je povezala ljudi petih vasi, da so se zavzeto zagnali na delo in se pridružili tekmovanju pod naslovom „Program akcij KS 1976 - 1980.“ V znaK priznanja za izjemne rezultate pri razvoju samoupravljanja, humanizacije življenja in pospeševanja družbenega standarda je 6. maja prejel listino samoupravljanja po en predstavnik KS iz vsake republike. Iz Slovenije je bil tokrat izbran Ivan Cizelj, ki skromno pripominja, da je brez pomoči za delo vselej pripravljenih krajanov ne bi dobil, saj so uspehi plod skupnega dela. Več o njem prihodnjič. J.T. VSELEJ DOBRODOŠLE — V petek, 7. maja, je 50 delavk Predilnice iz Klanj ca preživelo prijeten dan v družbi konfekcionark iz Tozd Orlice v Brežicah. Po skupnem kulturnem programu, v katerem je sodelovala tudi brežiška glasbena šola, so gostjam razkazali Posavski muzej in vrtnarijo Agrarie na Čatežu, nato pa so se udeleženke srečanja pomerile v kegljanju in streljanju. (Foto Jožica Teppey) Več zasluži, kdor ne „zboli” Denarna spodbuda uspešno zmanjšuje izostanke SRS Brežice imajo najmanj bolniških v Nad pretiranim bolniškim staležem se v brežiški občini nimajo razloga pritoževati, saj je ta najnižji v celjski regiji in najnižji v Sloveniji. Občinski svet Zveze sindikatov celo meni, da zdravniki v svoji varčevalni vnemi marsikaterega bolnika prehitro pošljejo na delo. Na celjskem območju so Brežice edina občina, v kateri se je lani v primerjavi z letom 1980 odstotek bolniških zmanjšal. Leta 1980 je bolezenska odsotnost dosegla 3,47 odst. in v enajstih mesecih lani pa padla na 3,28 odst. Direktor Zdravstvenega doma v Brežicah dr. Slavko Sušin meni, da je nadaljnje zmanjševanje ali naraščanje bolniških odvisno predvsem od tega, kako bodo In tako letos praznuje mladost Srečanja delavk, revija petja, tek po ulicah Mesec maj bo v brežiški občini letos še posebno bogat. S kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami bodo tokrat počastili tudi 90. obletnico Titovega rojstva. Slovesnosti so se začele minuli petek z „ Majskimi srečanji", ki že nekaj let zapored utrjujejo prijateljstvo njed delavkami Predilnice iz klanj ca in delavkami Jutranjkinega tozda Orlica iz Brežic. Sotla kolektivov ne ločuje, ampak ju povezuje. Vsako srečanje je za delavke nova spodbuda za izmenjavo samoupravnih in delovnih izkušenj, za sodelovanje na kulturnem in športnem področju. V Globokem bo 16. maja revija otroških in mladinskih pevskih zborov. Dan mladosti bodo proslavili s pesmijo. Sodelovale bodo osnovne šole Globoko, Brežice, Artiče, Bizeljsko in Dobova, vsaka z dvema zboroma. Nastopil bo tudi zbor pripravnice iz brežiške glasbene šole. Pevcem se bosta pridružila še dva zbora iz šolskega centra, mešani mladinski zbor i/. gimnazije in ženski zbor iz pedagoške gimnazije. Udeležbo sta žal, odpovedali osnovni šoli Cerklje in Velika Dolina. Športniki vabijo 21. maja zv» čer na Tek mladosti po hrežiških ulicah. Naslednji dan sc bo v Čateških Toplicah začel otvoritveni teniški turnir, ki bo trajal dva dni. Zveza tclesnokulturnih organizacij pripravlja 24. maja telovadno akademijo na rokometnem igrišču za osnovno šolo, 28. maja pa prireditev ..Glasba in šport", s predstavitvijo znanih jugoslovanskih športnikov. Zanimiva bo tudi regata na Krki dne 29. maja. Spust po Krki sc bo začel v Kostanjevici in končal na Čatežu. Konec maja bo v .občino prispela tudi Kurirčkova pošta in obšla vse pionirske odrede. Letos jo bodo Brežičani sprejeli od vrstnikov iz šmarske občine. v delovnih kolektivih, v družbenopolitičnih organizacijah in na sodiščih združenega dela obravnavali ta vprašanja. Povedal je, da sodišče združenega dela v Brežicah do zdaj ni razveljavilo še nobene odločitve zdravniškega kolegija. ..Ljudje bodo tudi manj 'bolni', je dejal," če se bodo v delovni organizaciji dobro počutili, če se bodo z njo identificirali kot kmet s kmetijo. Za njihovo počutje lahko veliko napravijo kadrovske službe, ki delavce razporejajo, služba za varstvo pri delu, organizatorji dela, splošno vzdušje v kolektivu pa tudi osebni dohodki. Izkušnje v Tovarni pohištva v Brežicah so pokazale, da so sc bolniški izostanki vidno zmanjšali šele z denarno spodbudo, ki sojo vpeljali pred tremi leti. Povprečen bolniški stalež v tem kolektivu je 4,2 odst., pred tem pa je bi! dvakrat večji. Kdor hodi redno na delo, dobi od takrat naprej na svoj osebni dohodek še 10 odst. stimulacije. Tisti na bolniški so tako prikrajšani za 20 odst. (za stimulacijo in za 10-od-stotni odtegljaj zaradi bolezenskega izostanka). Resnični bolniki so oškodovani, a se je pokazalo, da je za preprečevanje bolniških to izredno učinkovito. Vsi drugi ukrepi zaležejo manj, vendar jih zaradi lega ne zanemarjajo. Zdravnik prihaja v tovarno vsak dan. Imajo tudi redne preventivne preglede, dobro organizirano varstvo pri delu in kontrolo bolnikov na domu. O denarni stimulaciji razmišljajo zdaj tudi nekateri DVAKRAT SREBRO - Posnetka sta s predpraznične slovesnosti v Posavskem muzeju v Brežicah, na kateri so podelili 10 srebrnih znakov Zveze sindikatov (na sliki zgoraj p« iz rok predsednika OS ZS Milana Lo-kaija sprejema Jana Videnič) in 8 srebrnih priznanj OF (na sliki spodaj ga predsednik OK SZDL izroča Jožetu Ureku). (Foto: M. Zupančič) NOVO V BREŽICAH ZDRAVJE UUDI JE OGROŽENO - O zastrupljanju Save smo že večkrat pisali, tokrat pa seje Ribiška družina Brežice obrnila na družbeno politične organizacije v občini, naj bi spodbudile ukrepe za zmanjšano onesnaževanje voda. Ribe iz Save niso več užitne in če bo šlo tako naprej, tudi v Krki ne bodo drugače. Klic ribičev na pomoč želi zdramiti širše sloje prebivalstva, da ne bodo mirno gledali, kako neodgovorni posegi v naravo izpodko-pujejo zdravje ljudi. Tokrat ribiči nastopajo z znanstvenimi podatki, ki jih je pripravil Inštitut Rudjer ribiči nastopajo z znanstvenimi podatki, ki jih je pripravil Inštitut Rudjer Boskovič iz Zagreba. ZADREGA MLADIH GLASBENIKOV - Na zaključnem koncertu učencev Glasbene šole so se pred začetkom dogajale čudne stvari. Nastopajoči so že mislili, da sc jim ne bo posrečilo razmakniti zavese na odru. Ko so si rezervirali dvorano za nastop, jih ni nihče opozoril, da morajo prej v tečaj za odrsko razsvetljavo in za odgrinjanje zastora. Znašli so se kot so vedeli in zali, dokler niso dočakali strokovnjaka iz hiše. PREOBREMENJENI PIONIRJI - Osnovne šole imajo zelo razvejane razne oblike interesnih dejavnosti, dogaja pa se, da so nekateri najbolj delavni učenci vključeni v tri, štiri ali celo pet krožkov. Občasno sodelujejo tudi v raznih akcijah, zbirajo odpadni papir, obveščajo prebivalstvo v krajevnih skupnostih in tako pomagajo družbenopolitičnim organizacijam. Razen tega obiskujejo tudi ostarele, hodijo zanje v trgovino ipd. Mnogi so preobremenjeni in nezadovoljni, ker niso kos vsem nalogam, ki jim j ih nalaga šola in organizacije. Prosvetni delavci so na problemski konferenci opozorili, da bi morali v to v prihodnje pri delu z najmlajšimi |>olj upoštevati. BREŽIŠKE VESTI Stanovanja po meri in okusu Preseženi načrti izgradnje družbenih stanovanj v krški občini — Denar hitro obračajo V Krškem so upravičeno ponosni na to, da so ena izmed redkih slovenskih občin, kjer so ne le zgradili načrtovano število stanovanj v prejšnjem srednjeročnem obdobju, temveč so kar za petino presegli predvidevanja. Tako je zdaj v občini 1856 družbenih stanovanj. Namesto 486 stanovanj so od 1976 do 1980 zgradili 576 stanovanj, kar je natanko 22 več, kot so načrtovali. Od tega števila je 205 solidarnostnih stanovanj, pri samoupravni stanovanjski skupnosti pa računajo, da so občani v tem času zgradili 380 stanovanjskih hiš. Pri solidarnostnih stanovanjih se je pokazala kot dobra odločitev, da nikoli ne gradijo posebnih solidarnostnih blokov, kajti povezanost v hišni samoupravi se je okrepila. Uspehe je prinesla ustrezna organiziranost, ko so sklenili, da je treba pojmovati usmerjeno gradnjo kot celoto. To pa pomeni, da je stanovanjska skupnost prevzela investitorstvo, skrb za komunalno opremljenost zemljišč, najpomembneje pa je, da se vsa sredstva zbirajo pri tem sisu. ..Koncept gradnje za trg nam ni ustrezal, saj je pri taki gradnji v ospredju zgolj izgradnja, kakšna pa je kvaliteta to je vprašanje drugotnega pomena," pojasnjuje Metod Sonc, strokovni vodja in tajnik samoupravne stanovanjske skupno- drugi kolektivi. Najbrž jo bodo kmalu vpeljali v Jutranjkinem tozdu Orlica, kjer so izostanki precej številni. Do 30 dni jih je 5,23 odst., nad 30 dni pa 3,35 odst. Kontrole na domu nimajo ker menijo, da | zadostujejo obiski socialne delavke. J. TEPPEY NOVO VODSTVO SINDIKATOV V KRŠKEM Skupščina občinske organizacije ZSS v Krškem je izvolila nov, 35-članski občinski svet, devet delegatov za 10. kongres ZSS, za delegata na 9. kongresu jugoslovanskih sindikatov pa so izvolili dolgoletnega družbenopolitičnega delavca Adama Vahčiča iz Elektra Krško. Na prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta so za predsednika OS ZSS izvolili Draga Šterbana, kije že doslej opravljal to dolžnost/ za podpredsednika Franca Dularja iz brestaniške elektrarne, za sekretarja pa Aniona Pleterskega. OGLAŠUJTE V DL! Počastitev tedna Rdečega križa Od 18. do 2T. maja krvodajalska akcija Drevi ob 18. uri bo v prostorih krške osnovne šole Jurija Dalmatina proslava ob tednu Rdečega križa. Kostanjevičani bodo pripravili podobno slovesnost 16. maja ob 8. v restavraciji Pod Gorjanci, Senovčani pa se bodo zbrali na proslavi tedna RK 17. maja ob 18. v restavraciji. Povsod bodo izvedli priložnostne kulturne programe in podelili priznanja aktivistom RK. Humanost in solidarnost pa bodo'delovni ljudje in drugi občani v krški občini znova dokazovali na krvodajalski akciji, ki bo od 18. do 21. maja. 18. 5. bo potekala akcija v osnovni šoli Milke Kerin v Leskovcu, 19. 5. bodo ekipe transfuzijskega zavoda v Celulozi v Krškem, 20. 5. bo akcjja v OS 14. divizije na Senovem, 21. 5. pa v novi zdravstveni postaji v Kostanjevici. V vseh krajih bo krvodajalska akcija trajala od 7. do 13. ure. Peter Cesar: „Največje zadoščenje imamo, da se okoli 1000 ljudi v 242 novih stanovanjih dobro počuti. Grič je sploh za vzor." sti. Peter. Cesar mu pritrjuje in poudarja. da so lahko uspeli le zato, ker so pridobili zaupanje združenega dela. „Za te programe smo se zmenili, predvsem z večjimi ozdi, in delavci so vedeli, kaj delamo. Vedno smo prodajali zgrajeno stanovanje, s po nudbo pa smo združeno delo nekako prisilili v družbeno usmerjeno gradnjo," pripoveduje Cesar: Medtem ko so biti še pred petimi •leti očitki, da je denar na kupu (in dejansko je šlo za izdatna sredstva SPOSOJENO TRNJE Odgovorni tovariši so rekli, da v samoupravljanju ni pooblaščenih. Soglašamo, a vendar nas zanima, kje so potem tisti, ki tako obilno izkoriščajo razna pooblastila. Iz ..Politike ekspres" KRŠKO: DELEGATI O ANALIZI GOSPODARJENJA 1981 Delegati vseh zborov kri3ce občinske skupščine se bodo v torek, 18. maja, med drugim seznanili z informacijo o dopolnjevanju planskih aktov za to srednjeročno obdobje ter odločali o podelitvi skupnega domicila II. eskadrilji NOVJ v občinah Brežice, Krško in Sevnica ob 40. letnici ustanovitvi te eskadrilje. Osrednjo pozornost bodo delegati posvetili analizi zaključnih računov organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih za leto 1981. Iz te je razvidno, daje bilo poslovanje zadovoljivo kljub temu, da sta imela senovska Metalna, ter TOZD asfaltna baza iz gramoznice Drnovo precejšnjo izgubo. KRŠKE NOVICE MAJSKA SREČANJA OGROŽENA? - Ta politično-kutlurna in športna manifestacija slovenske, predvsem posavske in hrvaške mladine, ki živi ob meji, je v negotovosti, vsaj kar zadeva slovensko stran. Od Posavcev so že doslej vedno najbolj sodelovali v pestrih aktivnostih Brežičani in Krčani, medtem ko je Sevničane močno oviralo pomanjkanje denarja. Letos je položaj še slabši, saj vsem trem občinskim konferencam ŽSM primanjkuje denarja, od RK ZSMS pa že nekaj let niso več deležni pomoči. Lpajmo, da bo dovolj sape vsaj 29. in 30. maja, ko Krčani pripravljajo že tretji pohod in srečanje posavske, dolenjske in hrvaške mladine. ,,Majska srečanja” ne bi smela kar tako opešati! radodaren Škrat v tej rubriki smo pisali, da je Srebotno pod Bohorjem dobro izhodišče za naskok planine za motorizirane izletnike, ki se odločijo pustiti svoje jeklene konučke v varnem zavetju Lovskega doma v Srebotnem. Tiskarski škrat pa se je hudomušno poigral in Srebotno spremenil v Srebrno. Ne vem. če je škrat dobrodušno pomislil na Srebrni park precej višje v gori ali pa je morda hotel s srebrno podlago po svoje rcvalvira-ti naš dinar in mu pomagati do toliko želene konvertibilnosti. ZAKAJ 81 DELAVCEV NI PRIŠLO NA VOLITVE? - Predsednica OK SZDL Margareta Marjetič je na skupščini občinske organizazcije sindikatov povedala, da 11. marca na volitvah ni glasovalo 840 delavcev v krški občini, to je 7,9 odstotka vseh zaposlenih volilnih upravičencev. 315 jih ni glasovalo zaradi bolniške, 84 delavcev je bilo na službenih'potovanjih, pri 360 delavcih so ugotovili druge razloge odsotnosti, za 81 delavcev pa niso mogli dognati, zakaj niso prišli na volišča. Številka nikakor ni zanemarljivo majhna. solidarnosti 24 milijonov dinarjev!), češ, da ga bo močno načela inflacija, so danes ob dobrem sodelovanju s Temeljno posavsko banko dosegli tekočo porabo denarja. Stanovanja delajo kvečjemu z mesec dni starim denarjem. Ker imajo pri stanovanjski skupnosti vsak dan natančne podatke, koliko denarja je na računu, so odločitve stvarne. Vodja finančno-administrativne službe Metod Šonc pravi, da ima vsak blok svojo kartico, tako ima hišni svet takoj pri roki ustrezne podatke, ki jih sicer posredujejo ob letni bilanci. „Z ljudmi se je potrebno vedno dogovoriti. Zdaj sploh nimamo več problemov s plačevanjem stanarine, celo v leskovškem padu ne. „Dva honorarna inkasanta imata dovolj dela, saj je letno zbranih okrog 20 milijonov dinarjev stanarin." Do leta 1985 imajo v načrtu izgradnjo 400 druž enih stanovanj, 105 naj bi jih temeljito obnovili in posodobili, zasebniki pa bodo po ocenah strokovnjakov v teh petih letih od leta 1981 zgradili 330 hiš. P. P. Znanje daje zadovoljstvo F. Češnovar z Vrha je preudaren kmetovalec Čeprav ima Franc Češnovar z Vrha, vasice kakšen poldrug kilometer do Rake, komaj 26 let, že 10 let vodi kmetijo. Franc meni, da je 9 hektarjev, od tega je 6 ha obdelovalne zemlje, premalo za živinorejo, za sadjarstvo pa ravno prav. Žilico za sadjarstvo je podedoval po starem očetu. „Pri TOK Kooperacija krškega Agrokombinata sem se zaposlil že s 16. letom. Hotel sem na višjo kmetijsko šolo, vendar nisem imel nobenega zagotovila, da bom našel zaposlitev" pripoveduje Franc, ki je dopisno končal srednjo kemijsko tehniško šolo in je zdaj pri Agrokombinatu molzni kontrolor. Doma je že pred petimi leti obnovil 60 arov vinogradov in je lani oddal 3 tone grozdja. Seveda pa ostaja zapisan prvi -ljubezni sadjarstvu, toda tudi tu stoji trdno na tleh; neizprosni ekonomski račun pa mu pove, da Je zavoljo socialne varnosti bolje ostati v službi. ..Vedno se bom skušal prilagajati tržnim razmeram in kmet bom le toliko, kolikor se bo to splačalo," preudarno razmišlja, Franc Češnovar: živinoreji daje največ pašno-kosni sistem. Pred štirimi leti bi ob večjem občutku varnosti, oz. če bi pričakoval dovolj dohodka, uredil še več kot 1,60 ha sadovnjaka, kajti južna lega in položno zemljišče je naravnost idealno za sadjarstvo. Pri obnovi si je pomagal s posojili Agrokombinata, prednost nadaljnje razširitve sadovnjaka pa je očitna, ker je zemljišče v enem kosu. Sorte gala delišes, jonagold, idared in jonatan naj bi letos obrodile 20 do 40 ton jabolk na hektar. Pred |eti je bilo tudi za Češno-varjeve z Vrha značilno, da so se ukvarjali z vsem po malem. Zdaj le še pitajo bikce in oddajo letno 3 ali 4. a še s tem bodo prenehali, kajti Franc hoče še razširiti svoja obzorja: „Če hoče biti človek zadovoljen, se mora izobraževati. Letos grem na višjo tehnično šolo v Mariboru, kjer bom študiral kemijsko tehnologijo-Doma bosta ostala mlajša brata in ob koncu tedna bom opravil najnujnejša dela v sadovnjaku in vinogradu." P. P- DOLENJSKI LIST Št. 19 (1709) 13,'m'aia 1982 Mesečni osebni dohodek predsednika občinske skupščine je lani znašal 24.276 dinarjev, predsednika IS pa 24.179, predsednika občinske konference SZDL 22.424, sekretarja 21.552, predsednika medobčinskega sveta SZDL 22.424, sekie-rarja občinske konference ZK Lanski dohodki 22.233, občinskega sindikalnega sveta 20.091, ZSMS 13.983, načelnikov upravnih organov okrog 20.000 dinarjev. V gospodarstvu so bili dohodki taki (navedeni so le glavni direktorji delovnih organizaciji: Lisca 30.323 dinarjev, Jutranjka 34.947, Stilles 19.087, Mercator - Kmetijski -kombinat 22.425, Metalna 21.869, Tovarna konstrukcij 21.707, Kopitarna 22.239, Žaga GCi 27.545 (/ 19.474 honorarja v enem znesku), Beton 27.793, Komunala 20,950, Gostinsko podjetje 17.775, Bohor 20.738, Pozd Marija Vidic 22.415, TOK Gozdnega gospodarstva 22.693, tozd Gozdarstvo 21.860, Rudnik Blanca v ustanavljanju 18.598. Ravnatelji osnovnih šol: Blanca 18.528 (ih 4JJ37 honorarja mesečno) Boštanj 17.813 (in 3.380 mesečno), Krmelj 16.995, Šentjanž 20.058 Tržišče 18.516, „Ana Gale" 17.917, „Savo Kladnik" - Sevnica 24.989, Zdravstveni dom Sevnica 21.239 (za dežurstvo 12.680 mesečno), Lekarna 25.564, Otroški vrtec Ciciban 15.522, Zavod za kulturo 17.190, Dom počitka Imapoljca 24.745, Trubarjev dom Loka 17.986, Poklicna oblačilna šola 15.881, tajnik KS Sevnica 19.720. CICIBANI GASILCI - Med igrami starejših, v vlečenju vrvi, pokušnji domačih potic v Florjanski ulici so strumno nastopili naj mlajši gasilci. Cicibani so pokazali, da so vešči brentače. (Foto: A. Železnik) Odgovorno o osebnih dohodkih Delegati bodo dobili pregled lanskih osebnih dohodkov vodilnih — Ni kršiteljev Na prvi seji novega občinskega izvršnega sveta v četrtek, 6. maja ~ člani so na začetku podali in podpisali slovesno prisego — so med drugim obravnavali več pregledov vsega tistega, kar ob mesecu običajno prejemamo v plačilnih kuvertah. Delegati bodo za eno od sej občinske skupščine vsekakor dobili zanimiv vpogled, ki pa pri ^o občutljivem vprašanju, kot so osebni prejemki, terja preudarno obravnavo. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta se je že lani zavzelo za objavo pregleda o tcm, kolikšni so osebni dohodki v°ljenih, imenovanih in vodilnih delavcev v občini. Šest stra-nt dolgi pregled skuša resnično zajeti vse. Za nazornejšo primerjavo so posredovali tudi podatke o povprečno izplačanih NOVE MOČI Po novem morajo nove zaposlitve v družbenih dejavnostih obravnavati skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Na izobraževalni skupno-st| so potrdili, da za šole v Mirenski dolini zaposlijo kot pripravnico Psihologinjo. V zdravstvenem domu nai bi zaposlili tudi logopedinjo, ki Prav tako končuje študij kot štipendistka. V občini je okrog 150 otrok z govornimi motnjami. Pri sevniški osnovni šoli bodo lahko zaposlili električarja, ki bo med drugim skrbel za vse številnejše naprave. prejemkih v posamezni delovni organizaciji. Obravnavali so tudi poseben pregled o tako imenovani skupni, porabi (npr. regresi POPREČNI OSEBNI DOHODEK Čisti izplačani poprečni osebni dohodek na delavca je bil lani v gospodarstvu sevniške občine 9.837 dinarjev, v negospodarstvu pa 10.006 dinarjev. za dopust, prehrano), vendar ga bo treba še dopolniti. Člani izvršnega sveta so pazljivo obravnavali izvajanje družbenih usmeritev pri razporejanju dohodka v minulem letu. Naštetih je sedem gospodarskih organizacij s prekoračitvami in dvoje'v negospodarstvu. Največ razprave, ali kaže koga uvrstiti Sami poprijeli za delo Na Logu postopoma asfalt in kanalizacija — Na Orlah naposled tudi elektrika, hkrati še vodovod Vasica Log se ne razprostira le ob .magistralni cesti. Dosti je bolj skri-Oh ojcepov, zadnji čas se je tod, posebno v spodnjem delu vasi, razmahnila zasebna gradnja. Krajani že-‘•jo‘ povezati svoje domačije z lepšo cesto. I o pomlad so se resno lotili dela. •c dni je vse pripravljeno za asfalti-mnje. Novi predsednik sveta 7°štanjskC krajevne skupnosti Drago °šelj pohvalno govori o 60 kraja-n'h- ki so se od stotih pridružili Akciji za asfaltiranje, 'l isti ob tnagi-s,ralni cesti, žal, namreč ne čutijo °sti solidarnosti do ostalih. Kakor-°li že, akcije so se lotili resno, »Prispevki na gospodinjstvo znašajo od 3-00I) dinarjev do 17.000 dinarjev, '•tkdo mora sodelovati še najmanj SEVNIŠKI PABERKI o i za e Sl- ŠMITI DRAŽJI.-: Boštanj- v‘'ni hi verjetno raje videli, da bi šlo n ^S|3!ci z:l film, ker je vest •^dražitvi objavljena v omarici 'no- lo ni tako. Sklep občinske uPnosti za cene določa dražitev yoza smeti, vodarine in kanalščine. D.kAŽJI TUDI /A S RIMARJI: sev svc.* I1' ugodil prošnji . 'tiske krajevne skupnosti za draž-- Nemške pristojbine. Od konja ali 40,1 3° Ireba po novem odšteli c mujev, prašičkov do treh mese-Ža i c*inurjov, nad tri mesece 20. o,k, .itarue glave živine bo treba din - dinarjev, od stojnic 80 pjji'l.0cv. za tiste, kjer prodajajo jedili1 dinarjev, kjer ponujajo še le n "h i*? * dinarjev. (V za kaj, za ' stojbine ne bo .blihanja’. slov, Saj plačajo starši go- JnJ" kakovostnih gledaliških sevniški mm med kršitelje, je bilo o obrtni zadrugi „Bohor“. Slednjič so se odločili, da ga tako vseeno ne imenujejo. Od zadruge terjajo program, kako bodo uskladili osebne dohodke letos in kako jih bodo poračunali za lani. Izvršni svet se bo zavzemal za skladnost resolucijskih določil in pravilno razmerje med osebnimi dohodki in dohodkom. Takšno opozorilo zato tudi naslavljajo na vse delovne organizacije in tozde. A. ŽELEZNIK EVIDENTIRANJE V SZDL Za nami so splošne volitve in na vrsti so volitve v SZDL. V predsedstvu občinske konference SZDL so za predsednika,občinske konference -evidentirali dosedanjega sekretarja Maksa Popelarja, za sekretarja pa Draga Lupšino. Kviden tiranje teče sedaj po krajevnih konferencah in društvih. Evidentiranje naj bi bilo zaključeno ?. maja. Izrečena je bila misel, da funkciji ne bi bili poklicni, vendar jo bilo odgovorjeno, da naloge zahtevajetakšno rešitev. Človekoljubni darovalci Tovarni konstrukcij dobri krvodajalci s 30 urami udarniškega dela. Slednje so nekateri že po trikrat prekoračili," pripoveduje Krošelj. Ker jih dosti sodeluje še pri elektrifikaciji in gradnji vodovoda na Orle, ker imajo tam vinograde, vsekakor drži, da so se na logu lotili mnogo del. Pričakujejo, da jim bo uspelo pridobiti premostitveno posojilo, da bi lahko asfaltirali čimveč hkrati. Denar od samoprispevka v boštanjski krajevni skupnosti se namreč šele nateka Sicer pa se bo po razširjenih cestah asfalt vil postopoma. Kljub temu ali onemu uspehu so na Logu vsaj do nedavnega radi potožili, da ni nič narejenega, a predvsem mlajši v raznih odborih so dokazali, da napredek najde tudi na vas, če se sami organizirajo. A. /.. Danes in jutri bo v Sevnici, v ponedeljek pa še v Krmelju redna krvodajalska akcija. Odziv med zaposlenimi delavci za darovanje krvi je v večini sev niških kolektivov lep. /ato je težko reči, kje so boljši. Že vrsto let kot posebno prizadevne pri občinskem odboru Rdečega križa omenjajo sevni-ško Tovarno konstrukcij (SIT). Z nekaj nad 140 zaposlenimi jih je npr. lani v obeh akcijah darovalo kri 56. „V vrsti sc enakopravno zvrstimo od direktorja do delavca," govori o tem zgledu l-rane Erjavec, pred- skupin resda niso pocehi. Tako je za sobotnega Kekca in Mojco veljala enotna cena za odrasle in otroke 100 dinarjev. Zakaj sc'v takih primerih prireditelj, Zavod za kulturo, ne najde skupaj z botri za kulturo? Oboji denarci gredo sicer iz delavčevega žepa, vendar mora najmlajši' šele navajati ha obiskovanje gledališč. NE VSI NAENKRAT Zavod za transfuzijo krvi skuša z dobrim delom svoji ekipi kar najbolj zmanjšati čakanje krvodajalcev, /.a tokratno akcijo v Sevnici in Krmelju obljubljajo še večjo zmogljivost ekipe. Sebi in ekipi lahko pomagajo krvodajalci sami. Posebno v jutranjih urah prihaja namreč do nepotrebne gneče. Najbolje se je razporediti po osnoynih organizacijah Rdečega križa, ki imajo določen prihod na kraj odvzema. Franc Eijavec: ..Tudi letošnje krvodajalske ackije se bomo udeležili v lepeirTštevilu." sodnik tovarniške organizacije Rdečega križa. ..Večina našiti, delavcev je s kmetov. Vedo. kako nezamenljiva življenjska tekočina je kri. listi, ki kri dajemo, lahko potrdimo, da nam to v ničemer ne škodi. Obenem opravi vsakdo še temeljit zdravstveni pregled. Mlajši zavihajo rokav malce bolj plašno, ke darujejo kri prvikrat, vendar je bojazen povsem odveč," meni brane. Vsekakor govori iz izkušnje, saj je lani dobil priznanje za petnajstkrat darovano kri. A. Ž Enaka proizvodnja kot lani Trebanjski Trimo načrtuje letos enako proizvodnjo kot lani — Zmogljivosti so prodane Zaradi spremenjenih razmer o gospodarstvu bodo v trebanjski občini temeljito pregledali srednjeročne plane delovne organizacije in jih po potrebi prilagodili novim razmeram. Čeprav uradni podatki še niso zbrani, je že marsikje jasno, da proizvodnja ne bo več tako hitro rasla. Tudi v trebanjskem Trimu bo letošnja proizvodnja jeklenih konstrukcij in sendvič plošč ostala na lanski ravni. Kol je povedal Peter Žitnik, pomočnik predsednika poslovodnega odbora za operativo, bodo v Trimu letos izdelali ravno toliko jeklenih konstrukcij in sendvič plošč kot lani. K temu jih ne sili samo zmanjšana investicijska poraba, ampak tudi pomanjkanje črne pločevine in poliuretana. Proizvodnjo profilne pločevine pa bodo zaradi pomanjkanja surovin celo zmanjšali. Tako bodo letos proizvedli le 13 tisoč ton jeklenih konstrukcij, 900 tisoč kvadratnih metrov sendvič plošč itd. Okoli 60 odstotkov svoje proizvodnje bodo tudi sami zmontirali, ostalo pa bodo prodali kot polizdelke. Še naprej pa bodo izvažali, tako na konvertibilni, kbt na klirinški trg. Čeprav je obstajala bojazen, da bo letos prodaja manjša, kot je bila pretekla leta, v Trimu pravijo, da so vse njihove zmogljivosti skoraj do konca leta že prodane. Čeprav so se v začetku leta otepali s pomanjkanjem materiala, da so morali okoli 60 delavcev razporediti na druga dela, jim še vedno manjka okoli 70 delavcev. Kot pričakujejo, bodo število dopolnili ob koncu šolskega leta, ko bodo v proizvodnji zaposlili mlade, ki bodo tedaj zapustili šole. J. S. a** ARTILERISTI SE BODO SREČEVALI V TREBNJEM V okviru praznovanja krajevnega praznika, ki ga trebanjska krajevna skupnost praznuje v spomin na 15. maj 1945, ko je bilo osvobojeno Trebnje, bo letos tudi srečanje borcev 1. slovenske artilerijske brigade. Borci prve regularne slovenske topniške enote, ki se bodo 15. maja zbrali na tovariškem srečanju, si bodo v dopoldanskem času ogledali filme in še neznane fotografije iz zgodovine brigade, popolne pa se bodo zbrali v trebanjskem spominskem parku, kjer bo proslava. Mladi za bazen Mirenski plavalni bazen kaže rebra, voda jc zaradi tega večkrat blatna. Mladi, ki sev poletnih dneh najraje zadržujejo ob njem, so sc spomnili, da bi ga bilo dobro obnoviti in dograditi. In že jc stekla akcija „Vsak krajan po eno ploščico za bazen!” DENARJA JE SAMO ZA DROBNA POPRAVILA - V sedanjih stabilizacijskih časih tudi cestaijem primanjkuje denaija, zato ne bodo več opravljali velikih investicijskih del. Vendar pa jim dela kljub temu ne bo še tako kmalu zmanjkalo. Na cestah in ob njih je toliko opravil, da jih bodo imeli čez vse leto dovolj. Tudi mostiček med Mirno in Slovensko vasjo je tako prišel na vrsto. (Foto: J. Simčič) Dolgovi so poravnani Krajevna skupnost Mokronog je že plačala 22 milijonov, kolikor je veljalo asfaltiranje cest — Zdaj bodo dobili kredit in opravili še ostala dela iz programa samoprispevka Breda Kranjc Šestnajstletna učenka Breda Kranjc, ki je lani proti koncu leta postala predsednica osnovne organizacije ZSMS na Mirni, je povedala, da jc zanimanje za akcijo precejšnje. Mladinci so zbrali denar za okoli 100 ploščic, pričakujejo pa še pomoč domačih delovnih organizacij in tudi drugih trebanjskih občanov. Končno bazen ni samo mirenski, saj se na njegovih bregovih radi zadržujejo tudi drugi. Vendar same ploščice ne bodo dovolj. Od 22. do 23. maja bodo na Mirni pripravili lokalno mladinsko delovno akcijo? ko bodo ploščice tudi polagali v bazen in urejali njegovo okolico. „Pričakujemo, da bo akcija uspela, čeprav se pri nas ne moremo pohvaliti z aktivnostjo vseh mladincev," je povedala Breda Kranjc. „'Od 200 članov organizacije jih je aktivnih le. dobra četrtina, medtem ko vsi drugi več ali manj stoje ob strani. Vendar se zanimanje za delo v organizaciji veča. Že lani smo namreč na Mirni pripravili precej družbenih pria-ditev, ki se jih je udeležilo veliko število mladih. Z njimi nameravamo letos nadaljevati, pripravili pa bomo tudi druge delovne akcije. In če bo odziv vsaj tako uspešen, kot jc bil pri urejanju in napeljavi električne napeljave k spomeniku na .Rojah delovna akcija je bila letos potem se nam tudi za prihodnost ni bati. J. S. „Veliko je bilo že narejenega iz denaija, ki smo ga zbrali s samoprispevkom, precej pa razmišljamo tudi o prihodnosti. Poleg odpravljanja komunalnih problemov, popravljanja in asfaltiranja cest imamo še več dolgoročnih ciljev," jpravi Ivan Vovk, predsednik sveta krajevne skupnosti Mokronog. Potem ko so leta 1979 izglasovali samoprispevek, so se že naslednje leto lotili popravljanja cest. Prednost so imele lokalne ceste prvega reda, nato lokalne ceste, potem pa so imeli lani blokiran žiro račun in dela so se skoraj ustavila. Toda posebno velike škode zaradi tega ni bilo, saj so medtem že poravnali vse dolgove in izplačali vsa dela, ki so jih opravili cestarji, na 12 kilometrih cest v krajevni skupnosti, kolikor so jih obnovili ali asfaltirali. Seveda denar samo iz virov samoprispevka za to nikakor ne bi zadostoval, na pomoč je morala s tretjino denarja priskočiti tudi komunalna skupnost, veliko pa so krajani prispevali s prostovoljnim delom in dodatnimi prispevki. ..Pravočasno plačilo vseh del jc pri Cestnem podjetju govorilo v prid kredita, ki ga bomo dobili, da bomo opravili še ostalih 20 odstotkov del. Tako sc bomo letos lotili urejanja samega Mokronoga - uredili bomo novo naselje in ulice: pa še za vaške in lokalne ceste bo ostalo nekaj denarja. Uredili bomo cesto med Martinjo vasjo in Slepšekom, de! lokalne ceste na Vrhu nad Mokronogom in povezali lokalne ceste, ki vodijo proti sevniški občini. Vsa ta dela nas bodo veljala okoli 4,5 milijona dinarjev, medtem ko smo za doslej opravljena dela izplačali že 22 milijonov," jc povedal Vovk. Mokronoška krajevna skupnost je tudi sicer veliko napredovala. V zadnjih letih je tu zrasla zdravstvena postaja, na novo deluje tudi enota Ljubljanske banke, dobili so samopostrežno trgovino, precej krajančv pa se je vselilo v nova stanovanja. Toda z vsemi temi pridobitvami Sc razvoj še ne bo ustavil. Razmišljajo Ivan Vovk: „Ko bomo opravili vsa dela iz programa samoprispevka, se bomo lotili urejanja sejmišča, tržnice in ptt omrežja." o posodobitvi ptt omrežja, ureditvi avtobusne postaje, sejmišča in živilskega trga ter vodovoda. Vse to pa. bodo uresničili le, če bodo vsi krajani poravnali svoje obveznosti do krajevne skupnosti. Medtem ko velika večina redno nakazuje denar, je tudi nekaj takih, ki so stali ob strani že, ko je bilo treba poprijeti za delo, zdaj pa od njih tudi denarja ni. Vendar so nekatere primere rešili na poravnalnem svetu, nekaj pa jih-, bodo predali v obravnavo sodiščem. J. H. IZ KRAJA V KRAJ „KRAJAN” OŽIVEL MED AKCIJO NNNP - Krajan, glasilo krajevne skupnosti Mirna, je zadnji dve leti izhajal samo enkrat na leto. Med Zadnjo vajo NNNP pa je tako oživel, da je v nekaj dneh izšel kar štirikrat zapored. Krajani mirenske krajevne skupnosti so ga z velikim zanimanjem prebirali, razpečevali pa so ga po načelu: »Preberi in daj naprej”. SPORI SO SE KONČALI S PORAVNAVO Kar precej glavobola so 'vodstvu krajevne skupnosti Mokronog povzročili »nekateri” krajani, ki so hoteli za zemljo, katero so odstopili krajevni skupnosti, tudi nekaj iztržiti. Zadeva sc jc tako hudo zapletla, da je prišla do sodišča. Toda nazadnje je le zmagala modrost in spori so zdaj zglajeni, huda kri pa ohlajena. ZMAGAL JE ISKRAŠ - Na večer pred 1. majem so imeli v tre- banjski občini pravi športni spektakel. Na tekaški progi od Trebnjega do Sentlovrenca sta se namreč pomerila Jože Vencelj in Boban Pivaše-vič. Na 8 kilometrov dolgi progi je v teku zmagal Jože Vencelj, zaposlen v ljubljanski Iskri. Razdaljo med Trebnjem in Šentlovrencem je pretekel v 33 minutah in za 6 minut posekal Pivaševiča. Za zmago ni dobil samo 1000 dinatjev, kolikor je znašala'stava, ampak tudi prisrčen-! aplavz občistva, ki se je zbralo ob novi maratonski progi v trebanjski občini. OBČANI KOMAJ ČAKAJO NOV ODLOK - V trebanjski občini se tu in tam dogaja, da imajo nekateri gostilničarji svoje lokale zaprte tudi po dvakrat zapored. In Trebanj-ci, ki splolj radi obiskujejo kraje? kjer bog roko ven moli, komaj čakajo, da bo začel veljati nov odlok, po katerem bodo lahko svoja svetišča zaprli samo enkrat na teden. . TREBANJSKE NOVICE S*- ]9 (1709) 13. maja 1982 DOLENJSKI UST tl? Začetek z lanskimi težavami Na seji OK ZKS so ocenili gospodarjenje v lanskem letu in letošnjem prvem trimesečju Za raziskovalno dejavnost namenjajo najmanj v Sloveniji Na 3. seji občinske konference ZKS Črnomelj 29. aprila je tekla beseda o rezultatih poslovanja OZD v občini v letu 1981, o okvirnih rezultatih poslovanja in gospodarjenja v prvem trimesečju letos ter o problematiki razvojno-raziskovalne dejavnosti v črno- a zanje ne more dobiti uvozniti pravic. Ostali trije tozdi so v prvem trimesečju poslovali pozitivno, čeprav niso dosegli izvoznega plana. Komunisti so bili edini v tem, da morajo učinkoviteje in samokritično obravnavati težak gospodarski položaj, predvsem pa dajati večjo podporo novoustanovljenim tozdom, kot je npr. Gorenje. Bolj morajo poskrbeti za učinkovitost proizvodnje, saj je prav slaba učinkovitost največji problem črnomaljske občine. Hkrati so poudarili, da se mora Kmetijska zadruga bolj približati kmetu, kajti vez Kmetijska zadruga — kmet je danes pretrgana, posledica, ki jo kmetje dobro občutijo, pa je slaba učinkovitost zadruge. maljski občini. Črnomaljska občina si je zadala za preteklo leto razvojne naloge, ki pa niso bile uresničene, saj se je družbeni proizvod od predvidenih 10 povečal le za 4 odstotke. Težave, ki so jih pestile lani, se v letošnjem letu nadaljujejo, izhod iz njih pa vidijo komunisti v boljši izrabi delovnega asa, večji uporabi domačih surovin, boljši organizaciji dela. Najdlje časa so se zadržali ob problemih sem;ške Iskre oz. enem od štirih tozdov, tozdu Energetski kondenzatorji, ki ni sposoben financirati proizvodnjo, saj nima deviz za uvoz materiala. Pač, devize ima, ROMI PREHITEVAJO PLAN KRAJEVNE SKUPNOSTI Prejšnji mesec so Romi iz obeh naselij v Kanižarici na svojo pobudo začeli dela za regulacijo potoka, kar ima sicer krajevna skupnost v svojem dolgoročnem planu. V ta potok se steka vse mogoče, v Jami pa je zamočvirjen. Do sedaj so Romi skopali že več kot 120 metrov struge, kasneje, ko sc bo potok izčistil, pa bodo to strugo še razširili. Od 19 družin se le tri, štiri ne udeležujejo delovnih akcij. Nasploh so Romi iz Kanižarice pripravljeni sami poprijeti za delo in imajo med drugim tudi svoj gradbeni odbor. Lani so v naselje dobili elektriko in vodo, čeprav je bil v planu sam vodovod, vendar so Romi sami opravili vsa zemeljska dela, vsaka družina pa je prispevala po 10.000 dinarjev. TEKMOVANJE KOVINARJEV V petek, 14. maja, bo v Beltu, semiški Iskri, Gorenju, Kovinarju in Integralu tradicionalno delovno tekmovanje kovinarjev črnomaljske občine, že šesto po vrsti. Pomerili se bodo strugarji, rezkalci, orodjarji, brusilci, varilci, livarji, avtomehaniki, če bo dovolj prijav, pa še kovači in ključavničarji. Tekmovanje je sestavljeno iz dveh delov: praktičnega in teoretičnega, v okviru katerega bodo odgovarjali tudi na vprašanja iz varstva pri delu in samoupravljanja. Najboljši se bodo od 11. do 13. junija udeležili republiškega tekmovanja, ki bo letos v občinah Krško, Novo mesto in Črnomelj. . j NAVIJAČI Z NAPAKO - Vsaka > športna ekipa si želi svojily>rivržen-cev in gorečih navijačev. Crnomajj-ski nogometni klub Bela krajina jih ima že ves čas obstoja veliko, kar je dokazala tudi zadnja tekma, derbi kola v slovenski ligi, ko sta sc na domačem terenu v Loki pomerili enajsterici Bele krajine in Tabora iz Sežane, saj j« na tribune prišlo okoli 500 gledalcev, Butorajci so prišli . celo s transparenti in sireno, skratka, na stadionu je\ladak> pravo tekmovalno vzdušje. V lepi in zanimivi igri so z mirtimalnim rezultatom zmagali boljši gostje, česar pa Zelo kritično so ocenili odnos do razvojno-raziskovalne dejavnosti in množične inventivne dejavnosti. Slednjo zadovoljivo podpirata le Belt in Iskra ter delno Gorenje. Zadnja leta so inovatorji le posamezniki. Sicer pa je tudi prispevna stopnja za raziskovalno dejavnost prav v črnomaljski občini najnižja v Sloveniji. Ker ta dejavnost doslej v občini ni bila dovolj razvita, so komunisti zaključili, da ji morajo v prihodnje posvečati mnogo večjo pozornost. M. KRUMPAČN1K KRVODAJALSKA AKCIJA Za torek, 18. maja, pripravlja občinski odlior Rdečega križa v Črnomlju krvodajalsko akcijo. Krvodajalce iz krajevnih organizacij Rdečega križa in delovnih organizacij poziva, naj se akcije udeležijo v čim večjem številu. Poseben avtobus bo v Novo mesto odpeljal ob 6.30 izpred gradu. ODDIH NA SVEŽEM ZRAKU - Del časa, odmeijenega za malico, delavci črnomaljskega Kovinaija radi prebijejo na svežem zraku p red proizvodno dvorano. Njihovo delo poteka v precejšnjem hrupu, zato je tudi kramljanje v mirnem okolju zaželen del oddiha. ČRNOMALJSKI DROBIR PET NOVIH OBČANOV - Prejšnji teden je bil za Črnomelj v pravem pomenu besede ploden: v novomeški porodnišnici je rodilo kar pet Čmomaijk, in tako se je občinsko središče povečalo za dve Andreji, Natašo, Jožeta in Bojana (ženski spol spet v večini). Nasploh lahko rečemo, da je bil prejšnji teden v novomeški porodnišnici v belokranjskem znamenju, saj so nove prebivalce dobiti še Zemelj, Krasi-nec in Perudina. Le tako naprej, prihodnost je v vaših rokah! Sezonec postal prekmurski Belokranjec Henrik Bokan že 33 let živi in dela v Črmošnjicah pesčiea nestrpnežev med gledalci ni mogla preboleti in je sramotila goste in domače igralce. Vsekakor bi bile brez takih vse športne prireditve lepše. MAČEK MURI - V nedeljo zvečer bo Črnomelj središče slovenske rock glasbe: v kulturnem domu bo namreč prva izvedba prve slovenske mladinske frock opere Maček Muri, ki jo je na besedilo Kajetana Koviča uglasbil Silvo Mihelčič ml. Delo bodo izvajali: 21-članski zabavni ansambel črnomaljske glasbene šole, solisti in pevski zbor Črnomaljske osnovne šole. ..Mijavkajočim” mačkom in mačkam bo dirigiral avtor glasbe. TAMOVI MLADINCI V GOSTEH - V počastitev dneva mladosti so mladi iz Črnomaljskega Belta povabili na dvodnevno srečanje 28. in 29. maja 150 mladih iz delovnih organizacij, ki sestavljajo Z1V Tam. V Črnomlju se bodo pomeriti v nogometu namiznem tenisu in streljanju, gotovo pa sc bodo lahko prepričali tudi o znani belokranjski gostoljubnosti, ki se v tej deželi res prenaša iz roda v rod. Pred 33 leti je Henrik Bokan iz Prekmurja prišel na državno posestvo v Črmošnjice, izpraznjeno kočevarsko vas, kot sezonski kosec in tuje še danes, v tem času pa je postal nekakšen prekmurski Belokranjec. „Doma sem na jugoslovansko -avstrijsko-madžarski tromeji. Zemlje ni bilo toliko, da bi lahko živel od nje, na delo v Avstrijo nisem hotel, ponudila se je priložnost in prišel sem v Črmošnjice, kjer sem sc potem poročil - tudi žena je Prekmurka - in si ustvaril družino,” je pripovedoval Bokan, ki je sedaj pri tamkajšnjem Gozdnem gospodarstvu lesni manipulant. „Na gozdni sem od 1954, prej pa sem bil na državnem posestvu kosec, skladiščnik, potem sem delal na žagi.” Kot gozdni delavec je najprej dve leti delal kot sekač, nato je bil kar 18 let logar. ,,S te strani res poznam cel Rog, pri logarskem delu pa sem marsikaj doživel, večkrat sem srečal tudi medveda, da o drugi divjadi sploh ne govorim! Danes sem videl skupaj pet jelenov, enkrat pa sem jih naštel celo 13.” Bokan se je mirnega življenja v Črmošnjicah in v roških gozdovih navadil in ga vzljubil. Tudi rojakov Prekmurcev ne pogreša. „V Črmošnjicah nas je pet Prekmurcev. Nasploh smo v Črmo-šnjicah v veliki večini povojni Hemik Bokan, prišel kot sezonski kosec in ostal 33 let priseljenci, saj sta med sedanjimi prebivalci naše vasi menda le dva rojena tukaj. Poleg Prekmurcev so še Štajerci, Dolenjci. Belokranjci, Bosanci, Romi in šc kaj bi sc našlo.” Danes sla oba zakonca Bokan zaposlena na gozdni, žena je kuharica v menzi v samskem dom«, v vasi pa je ostal tudi njun sin, medtem ko sta hčerki v službi v Novem mestu. Henrik pa pravi, da je s svojim sedanjim delom lesnega manipulanta, ko skrbi za odpremo kamionov z lesom, Zadovoljen in bo tu dočakal pokoj. A. B. OTROŠKI GLASOVI - Na metliški osnovni šoli deluje pionirski zbor, ki ga vodi Ibro Čoralič. Zbor nastopa na šolskih proslavah, ubranim otroškim glasovom pa radi prisluhnejo tudi starejši občani. Toplo so številni gledalci pozdravili nastop zbora na nedavnem sprejemu štafete v Metliki. Proti kulturnemu mrtvilu Nastop gribeljskih pevcev in črnomaljskih tamburašev je napolnil dvorano v Drašičih Pred nedavnim je v gasilskem domu v Drašičih nastopil Mešani pevski zbor Niko Zupanič iz Gribelj. Devetindvajset pevk . in pevcev je zapelo v enournem programu več slovenskih umetnih in belokranjskih ljudskih pesmi, slednje ob spremljavi tamburašev iz Črnomlja. Dvorana je bila polna gledalcev, ki so bili s programom več kot zadovoljni. Pevcem in tamburašem se je ob koncu zahvalila tovarišica Starihova, ki je med drugim rekla tudi to, da bi bilo gledalcev še več, če ne bi bilo v Drašičih tako malo kulturnih prireditev. S tem je veliko povedala, njena ugotovitev pa ne velja le za to krajevno skupnost. Načrtovalci kulturnih dogajanj bodo morali v bodoče bolj računati z. vaškimi krajevnimi skupnostmi in njihovimi kulturnimi potrebami. Preteklost je vse preveč zanemarjala vas, kaže pa, da so ljudje željni predstav v nasprotju z večjimi središči, kjer se kaže prenasičenost že v tem, da šo stoli na marsikateri prireditvi zastrašujoče prazni. Skupine bo treba pošiljat nastopat pač tja, kjer so gledalci, pa če je to komu zaradi njegovega prestiža všeč ali ne. Gribeljski pevci, ki jih vodi Tatjana Mihelčič, in črnomaljski tambu- raši pod vodstvom Silva Mihelčiča st. se že dogovatjajo za nastop na Radoviči, kjer vlada prav tako kot v Drašičih globoko kulturno mrtvilo. Morda pa se bo le kaj premaknilo, kajti po koncertu je bilo v Drašičih slišati tako iz starih in iz. mladih ust misel: „Mar ne bi tudi mi lahko imeli kaj podobnega? ” Od zamisli do uresničitve pa včasih le ni tako dolga pot. TONI GAŠPERIČ ..RAZMERJA” METLIŠKE MLADINE Tolikokrat za vogali kritizirana metliška mladina je prijetno presenetila z glasilom Razmeija, ki je izšlo pred kratkim. Mladi objavljajo v njem literarne prispevke, ne manjka pa tudi sršensko osatih misli. Razmerja, glasilo osnovne organizacije ZSMS Metlika, so pravi spomladanski veter, ki je zapihljal v zatohlost ustaljenega razmišljanja, in pomenijo tako sicer nehoteno nadaljevanje mladinskega lista Čas hiti, pokopanega pred mnogimi leti. Ustvaijalcem Razmerij je treba stisniti roko, kupiti je treba njihov list, ga prebrati in si prizadevati, da ne bo ostalo zgolj pri prvi številki. Prav bi bilo, da se sprevrže spomladanski vetrček v poletni vihar, ki bo razblinil otopelost, mlačnost, naveličanost, te vse preveč pogoste sopotnike mladih, pa ne le njih. Veliko strank na majhni črpalki Metliška bencinska črpalka je v 20 letih postala premajhna Prejšnjo sredo dopoldne je voznike na bencinski črpalki v Metliki čakalo neprijetno presenečenje - popolnoma prazni rezervoarji, tako da ni bilo moč dobiti niti kaplje goriva. „Na črpalki delam 12 let in danes je prvič, da nimam bencina,” je povedal Frane Stupar, eden od petih uslužbencev na tej črpalki* ki je sicer odprta vsak dan, ob petkih in svetkih, od 6. do 20. ure, „Prej nam je že sem ter tja zmanjkalo nafte, bencina pa največ za uro, dve, da pa ne bi imeli goriva, sc pa še ni zgodilo.” To je še toliko bolj nerodno, ker je metliška črpalka edina od Novega mesta do Ozlja oz. celo do Karlovca. Pa ne samo to: prav ta dan tudi črpalka v Črnomlju ni im ela bencina. Franc Stupar: ,,Letos nam je včasih zmanjkalo nafte, kurilnega olja tudi nimamo od jeseni, prvič pa se je zgodilo, da ni bencina.” „Naša črpalka je stara 20 let in je bila postavljena za takratne razmere; v teh letih pa se je promet neverjetno povečal, mi smo ob zelo prometni cesti in rezervoarji so postali premajhni. Če je oskrba redna, kar gre in imamo zaloge za štiri do pet dni.” Medtem ko prodajo sedaj po 4.000 in več litrov super bencina na dan, ga gre v poletnih mesecih tudi po 6.000 litrov; navadnega bencina stočijo vsak dan 1.000 do 1.500 litrov, nafte pa tudi redno nad 4.000 litrov na dan. ..Veliko nafte potrebujemo 4udi zato, ker se pri nas oskrbujejo kmetje, ki potrebujejo gorivo za traktorje, in to ne samo iz naše občine, marveč je na Metliko vezan tudi Žumberak in pol ozaljskc občine”, pravi Stupar. Precej teh zadreg bo odpravljenih, ko bodo v Metliki zgradili novo bencinsko črpalko, ki je predvidena ob posodobljeni Cesti XV. brigade. A. B. KMALU BO VEC PROSTORA - Prostorska stiska metliškega Novolesovega tozda Tovarna kopalniške opreme je ena večjih težav, ki jih tare tako rekoč od začetka. To vprašanje bo kmalu urejeno, saj bo avgusta nared nova skladiščna in proizvodna dvorana, ki bo veljala okoli 30 milijonov dinatjev. Računajo, da bodo potem z enakim številom zaposlenih proizvodnjo povečali kar za 30 odstotkov. O LANSKEM GOSPODARJENJU Za torek, 18. maja, je v Metliki sklicana skupna seja zborov občinske skupščine. Beseda bo tekla o poslovanju gospodarstva v občini v lanskem letu in o dopolnjevanju srednjeročnih planov. Na dnevnem redu je še predlog programa dela zborov občinske skupščine v letošnjem letu in več drugih predlogov odlokov. OBRTNIKI NA POHOD CEZ GORJANCE V počastitev dneva mladosti pripravljajo metliški in novomeški obrtniki tretji pohod čez Gorjance. Prvo leto so šli iz Vidošičev prek Zumbcrka do Kostanjevice, lani s Poloma do Kolpe, letos pa jih bo pot vodila iz Mavovccv preko 2um-beračke gore, Blaževega brda, Pogane jame, Črneče vasi do Podbočja. ; Prijave za pohod sprejemata obrtni r združenji v Metliki in Novem mestu, prijaviti pa sc je treba vsaj dva dni ! pred pohodom, ki bo v soboto, 22. maja. 7VITA NIT” V 5ZNAMENJU KONGRESOV Učenke poklicne šole Beti so ■ izdale že tretjo letošnjo številko : glasila »Zvita Nit”. Posvečena je partjjskim kongresom, zato tudi prevladujejo prispevki na to temo, celo literarni spisi so tako uglašeni. Učenke so glasilo likovno same uredile, naslovnico je izdelal Drago Prevalšek, mentorica in odgovorna urednica pa je tovarišica Marija Rog-lič. »Zvita nit” izhaja četrto leto, za tipkanje in eiklosliranje skrbi Jože Novak. V uredniškem odboru, ki zasluži vso pohvalo, so učenke iz vseh razredov poklicne šole. SPREHOD PO METLIKI PRVOMAJSKE BUDNICE MESTNE GODBE metliške so že dolgoletna tradicija, ki se je vesele fodbeniki, kot tudi domačini, lesto je odeto v zastave, ulice in ceste so prazne, kar je razumljivo, če vemo, da je večina krajanov prejšnji večer kresovala na Veselici. Le godbeniki oznanjajo, da je napočil nov dan, praznik dela - 1. maj. Večina meščanov sliši godbo v posteljah, so pa tudi takšni, ki so že pokonci. Ti prinesejo godbenikom pijačo v zahvalo za celoletno delo, za igranje ob najrazličnejših dogodkih v kraju. In tega skozi leto niti ni tako malo. Godba je del mesta, del delovnih ljudi. na Športnem igrišču na PUNGARTU ob sobotah in nedeljah že dolgo ni bilo tako živahno, kot je letos. Od jutra pa domala do noči jc slišati piščalko, navijanje, glasbo in objave rezultatov. Kaj se dogaja? Kopica ekip igra mali nogomet z željo, da bi osvojili pokal Mopet shosv. Tekme so zanimive, živahne, in kar jc najvažnejše: okupirale so množico mladih, da zdravo in pametno Drcživliaio svoj prosti čas. LANSKO KULTURNO POLETJE JE odnesla Kolpa, ker se pač nihče ni zavzel, da bi uredil grajsko dvorišče, ki je kot nalašč za poletne kulturne prireditve. Pri Zvezi kulturnih organizacij so sc odločili, da letos ne bo tako, četudi je grajsko dvorišče natanko takšno kot v preteklem letu. V juliju in avgustu predvidevajo odgovorni preko osem predstav, mono drame, nastop* domačih ljubiteljskih skupin, igrah in peli bodo narodnozabavni ansambli, kantavtoiji, operni- pevej in tako naprej. Dokazati je namreč treba, da se da tudi v slabih razme* rah kaj narediti, če sta le zagnano** in volja. ZARADI KADROVSKIH SPRE? MEMB sekstet Vitis nekaj, časa m nastopal, zdaj pa se bo spet ppjavil javnosti, vendar nc več kor sekstet marveč kot oktet Pod vodstv01” Marjana Končarja so fantje pon0^}. pripravljeni za nastopanje in bod® skupaj s tamburaši nadaljevali nast® pc po vaških krajevnih skupnostim Iz navedenih vzrokovje bila namre® akcija jeseni prekinjena. bOLENJSKI LIST metliški tednik w ' ‘-: v"= .. v-.v ^ffe? •• »<%sf%K■*■» »•^” Tv" z \ • *. - • . -c.- -; f?^JPr'% .1- S&/ sSSiM ■ / m ***** toč#? BF J j-j gb> •* *: PRIKOLICA NA VELESEJMU - Na fotografiji je prikolica APG 1500, namenjena prevozu gradbenih strojev, ki so jo izdelali v šolski ključavničarski delavnici CPŠ Kočevje in jo v okviru Slovenija avta razstavili na letošnjem spomladanskem velesejmu v Zagrebu. (Foto: J. Primc) Izdelke pozna vsa Jugoslavija §e najmanj poznaJo prikolice, ki jih izdelujejo učenci Centra poklicnih šol Kočevje v domači občini — Izdelujejo po naročilu kupcev tudi samo eno prikolico „V Beogradu, Zagrebu in celo Črni gori vedo bolj za naše izdelke kot v domačem Kočevju41, je povedal vodja ključavničarske delav-nice Centra poklicnih šol Kočevje Franc Lovšin. Učenci tega centra izdelujejo pod Sodstvom strokovnih učiteljev v 'ključavničarski delavnici predvsem fazne manjše prikolice, npr. za pre-v°z gradbene mehanizacije oz. stro-lev (prav to so razstavili na pred kratkim zaključenem Zagrebškem velesejmu), za prevoz karambolira-nih avtomobilov, za prevoz kablov, 23 prevoz dolgih predmetov, komor- SPOMIN NA TITA - Marksistični krožek in Klub OZN v Centru poklicnih šol Kočevje sta pripravila razstavo „Življenj-ska pot tovariša Tita (na fotografiji), dijaki gimnazije spominsko proslavo po zvočniku, Podobne spominske svečanosti pa so pripravili tudi drugod. Na J\jih so se spomnili tudi obljub, k* so jih dajali 4. maja 1980. (Foto: Primc) ne prikolice (prevozna skladišča za servise), razen tega pa prikolice tudi Popravljajo. Prav zdaj so dobili naro-C|l° za izdelavo „helikopterske“ pri- kolice, ki jo bo lahko prevažali helikopter v kraje, ki so zaradi slabih cest, oz. če cest sploh ni ali pa zaradi snežnih zametov s cestnimi vozili nedostopni. V takih prikolicah imajo orodje in potrebni vzdrževalni material električarji in drugi razni servisi. Vsak naročnik pove, kakšno prikolico potrebuje, nato osebje delavnice naredi potrebne načrte, učenci pa jo pod strokovnim vodstvom izdelajo. Po novem šolskem programu izdelujejo zdaj koristne izdelke, medtem ko so po starem v prejšnjih letih izdelovali razne kovinske predmete le za vajo, nato pa so jih prodali kot staro železo. Tako, koristno delo je seveda za učence bolj privlačno. Naročil imajo dovolj, ker proizvajajo majhne serije ali celo samo po eno prikolico enega tipa. K večim naročilom je pripomogla tudi prepoved uvoza. Vse prikolice so atestirane. V šolskih delavnicah Centra poklicnih šol je proizvodni pouk sestavni del praktičnega pouka. Razen ključavničarske delavnice, ki smo jo že omenili, imajo še strojno delavnico (v kateri opravljajo pogodbena dela za delovne organizacije, največ za IGO Ljubljana in 1TAS Kočevje) in šolsko šiviljsko delavnico (v kateri delajo po učnem programu, včasih pa opravljajo tudi usluž-nostna dela za delovne organizacije v Kočevju in Ribnici). Prostore za šiviljsko delavnico jim je odstopil Trikon. Šiviljsko in ključavničarsko delavnico si je CPŠ urejal postopno sam, se pravi z lastnimi sredstvi tako, da zdaj ustrezajo učnim in delovnim pogojem. V nekaterih delavnicah si želijo še več DROBNE IZ KOČEVJA CliSTO PRENAVLJAJO Ljub-jansko cesto so pričeli popravljati n Jo bodo asfaltirali. Naredili bodo teli0 P^ogo i*1 prevleko. Sedaj po-I *>Jo t|eia otj križišča Rožne in -jubljanske ceste do novega križišča u.? °rske ceste in Turjaškega na-Ja. kjer bo 200 novih startovanj. e AKCIJE 82 Lepaki zajetne ' sth ki vabijo z velikimi črk s vcli- vabijo z velikimi črkami npr- 0 na delovne akcije, bodejo cer ete zlikovce v oči. Plakatov si-. r niso potrgali, temveč so iz velika naslova ..Mladinske delovne , ~ Zakaj se braniš kandida-ture z J sveta? akcije 82“ izrezali na več lepakih besedo „akcije 82“. lako so lepaki izgubili vsebinski pomen. Zlikovci so pokazali stopnjo svoje kulture, morda pa so imeli še kakšen drug nameri. Ali bo stalnim nočnim „akcijam“ v Kočevju sploh kdo naredil konec? “RAZBIJAJO LUCI Noči v Gaju so zelo živahne. V kratkem času so razbili kar štiri steklene senčnike lestence na stebrih javne razsvetljave. Zdaj je na vrsti razsvetljava pred novo gimnazijo. Prva luč je že razbita. Tako se kopičijo nepotrebni stroški krajevni skupnosti mesto. Do kdaj bomo to trpeli? Z AVTOM DO GROBA Kljub lepemu in prostornemu parkirišču pri pokopališču se nekateri zapeljejo z avtom po širših stezah kar do groba, da prižgejo svečke in položijo cvetje. Nekateri pač mislijo, da njim je vse dovoljeno. Vsaj na pokopališču bi morali napraviti red. Na vseh pokopališčih po svetu spoštujc-licojne, pri i jo pok i nas pa ne. za predsednika izvršnega 7 Ker sem zvedel, da ima jJ^Bjšo plačo kot direktor maj-neeSa podjetja, pa tudi žena me Pusti, ker se boji, da bi me em le še poredko videla. DRAGI. PIJAČE Alkoholne pijače in sokovi so se v gostiščih izdatno podražili, vendar ni zato pri točilnih mizah nič manjši naval. Tudi nafta in bencin sc dražita, a je lakirane pločevine vedno več po mestnih ulicah. Kaže, da stabilizacija Se ni zajela vseh žepov. Kočevske kovice opreme in strojev, ker menijo, da bi potem učenci še z večjim veseljem delali in se še več naučili. J. PRIMC PRVlC TEKME - Kočevski teritorialci so se prvič pomerili v petih športnih disciplinah. Ta tekmovanja bodo tradicionalna, uvedli pa bodo še več disciplin. Pri skoku v daljino je zmagal Križman. (Foto: Primc) Tekme teritorialcev Prihodnjič več panog? Na pobudo komandirjev enot teritorialne obrambe so v Kočevju pred kratkim izvedli prvo športno tekmovanje, ki sc ga je udeležilo okoli 30 pripadnikov iz desetih enot. Tekmovalci so se pomerili v metanju krogle in ročne bombe v daljino, teku na 100 in na 1500 m ter skoku v daljino. Nekateri že predlagajo, naj bi bila taka tekni ovanja vsako leto ter da bi vanje vključili (udi mladince in mladinke, ki so vključeni kot prostovoljci v teritorialne enote. Po enem izmed predlogov pa naj bi uvedli pri tekmovanju še nove discipline. Na prvem tekmovanju, ki je bilo na stadionu v Gaju v Kočevju, so v posameznih disciplinah zmagali: skok v daljino - Dušan Križman, met krogle - Cveto Zorko, met bombe v daljino - Dušan Križman, tek na 100 m - Cveto Zorko in tek na 1500 m - Silvo Raztresen. Tekmovanje je bilo izbirno. Najboljši tekmovalci bodo zastopali teritorialce občine Kočevje na tekmovanju teritorialcev ljubljanske pokrajine. J. P. Popravili cesto ----------7---------“------- ----- Pohvalna delovna akcija mladincev iz Strug Struški mladinci so 27. marca popravili makadamsko cesto od vasi Lipa do Čateža, dolgo poldrugi kilometer. l uknje na cesti so bile namreč tako velike, da so resno ogrožale promet. Šoferji avtobusov, ki vozijo na progi Hinje Ljubljana oz. Struge Ljubljana, so zagrozili, da po taki slabi cesti ne bodo več vozili. Če bi grožnjo uresničili, bi to hudo prizadelo okoli 200 ljudi, ki se vozijo iz KS Struge in sosednjih KS v razne kraje na delo ali v šolo. Za vzdrževanje tega odseka ceste je odgovorno sicer podjetje ,,Komunala" iz Kočevja. Kljub večkratnim zahtevam krajevne skupnosti Struge, Komunala ceste ni popravila. Zato so se struški mladinci 26. marca dogovorili za prostovoljno delovno akcijo, že naslednji dan pa so jo tudi izvedli. Prizadevni mladinci zaslužijo za opravljeno delo le pohvalo, manj pohvalen pa je tak odnos vzdrževalca cest do KS Struge. Sicer pa struški mladinci vedno bolj uspešno delajo. V minulih letih je prihajalo na sestanke osnovne organizacije ZSM Struge največ le kakih pet mladincev, letos jih prihaja že po I 5 do 20. Razne uspešne akcije gotovo pritegnejo v organizacijo in njeno delo nove mladince in mladinke. Premalo posluha za izumitelje Ugodni gospodarski dosežlci zadnjih iet delovnih ljudi in občanov ne bi smeli uspavati -Pravilnike o nagrajevanju izpopolniti - Ponekod dopoldne počivajo, da popoldne lahko šušmarijo Le osveščen in razgledan delavec, ki ne vidi le svojih pravic, ampak tudi dolžnosti, bo lahko pametno odločal o ustvarjanju in delitvi dohodka. To je bila osnovna misel nedavne volilne skupščine občinskega sveta Zveze sindikatov občine Ribnica, katere sta se udeležili tudi delegacija kmetov—kooperantov, ki pogodbeno sodeluje s KZ Ribnica, in delegacija Društva upokojencev. Delavci so iz leta v leto bolj razgledani, zato tudi vedno bolj prizadevno razpravljajo o zaključnih in periodičnih obračunih. Sindikati se čedalje bolj vključujejo v boj za večjo produktivnost in storilnost, za varčevanje z materialom, za boljše izkoriščanje delovnega časa itd. Žal pa kljub temu ponekod delovna storilnost pada, ker se marsikdo pride v službo odpočit, da lahko popoldne šušmari ali dela na polju. K uspešnemu poslovanju bi lahko največ doprinesle inovacije. Na tein področju že nekaj let ni pravega napretlka, ker v OZD nimajo pravilnikov, ki bi to urejali, če pa jih imajo, so pomanjkljivi. Med posameznimi delavci je za no-vatorstvo in izumiteljstvo zanimanje, žal pa ti ne najdejo dovolj Ijive gospodarske uspehe, sicei pa v občini že več let nobena gospodarska OZD ni poslovala z izgubo. Ti uspehi naj bi sindikatov in delovnih kolektivov ne uspavali, pač pa jih spodbudili k še boljšemu delu. J. i’. O NAGRAJEVANJU Bred kratkim je bila v Ribnici okrogla miza o strokovnih podlagah pri nagrajevanju delavcev. Udeležilo se je je 26 predstavnikov delovnih organizacij iz vse občine. Predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije Bogdan Petrič je tolmačil, kako naj bi akte o nagrajevanju dopolnili z novimi merili za ocenjevanje dela. Okroglo mizo je organiziral občinski sindikalni svet Ribnuui v sodelovanju z medobčinskim svetom ZS Ljubljana. podpore prav pri tistih, ki bi morali to dejavnost najbolj spodbujati, se pravi pri vodilnih in pri političnih delavcih. Predlagali so tudi, naj bi pravilnike o nagrajevanju še dograjevali, in to tako, da bi bolje merili in vrednotili učinek posameznika. Pri skupinskem nagrajevanju se namreč dogaja, da lenuh dobiva osebni dohodek na račun pridnega. Še najmanj pa je urejeno nagrajevanje režijskih in pisarniških delavcev. Ugotovili so tudi, da so z ozirom na svoje delo premalo nagrajeni delavci v trgovini, prosveti in otroškem varstvu, zato se bo sindikat zavzemal, da se njihovo nagrajevanje primerno uredi. Kritizirali so ,,Pletenino" Ljubljana, da preslabo sodeluje z druž-beno-političnimi organizacijami v ribniški občini, čeprav ima v Sodražici svoj obrat. Ta obrat je bil do nedavnega tozd. Pletenina je o referendumu, na katerem so glasovali, naj bi postal sodraški tozd Pletenine obrat, obvestila ribniške družbenopolitične organizacije le dan pred referendumom. Tako je bil referendum izpeljan mimo političnih organizacij. Obravnavali so še mnoga druga področja: investicije, cene, izvoz in drugo. Ugotovili so, da se izboljšuje tudi informiranje, za kar imajo največ zaslug glasilo SZDL „Reše-to" in glasila OZD. Menili so, da so v minulem letu spet dosegli zadovo- Sklepe tudi uresničujejo Rezervni vojaški starešine ribniške občine uspešno delajo — Sodelujejo z JLA, šolami in drugimi Le trije izmed 27 sklepov niso bili v celoti uresničeni; to so ugotovili na nedavni program-sko-volilni konferenci ZRVS občine Ribnica, na kateri so obravnavali delo v zadnjih dveh letih in sprejeli načrt oz. sklepe za bodoče delo. Tako jim ni uspelo ustanoviti aktivov ZRVS v Inlesu in Riku ter v KS Velike Poljane in KS Sv. Gregor. V razpravi je bilo predlagano, naj bi aktivov ne ustanavljali v OZD, ampak le v krajevnih skupnostih, in ta sklep je bil tudi osvojen. Uresničen tudi ni bil sklep, da je treba v ZK predlagati in sprejeti več rezervnih vojaških starešin, predvsem mlajših. Niso pa tudi ustanovili skupne knjižnice za člane ZRVS ter za potrebe teritorialne in ljudske obrambe, ker niso dobili primernega prostora. Tudi ta dva sklepa bodo skušali uresničiti v tem mandatnem obdobju. Rezervni vojaški starešine so v mi nulih dveh letih zelo uspešno delovali na področju SLO in družbene Med sklepe oz. v delovni program pa so zajeli še več drugih nalog. J. P. Posmeh maju Mlaja niso postavili, ampak so ga prodali Tudi v ribniški občini je žc dolgo let običaj, da postavljajo za 1. maj po vaseh mlaje. Tako so jih postavili tudi lotos. Zelo lepe smo videli v Goriči vasi, Prigorici in drugod, Zvedeli srno tudi, da so bili nekje malo manj spretni in se jim je mlaj podil. Najbolj pa so nas neprijetno presenetila obvestila, ki smo jih dobili o tem, kako so postavljali mlaj v središču Lončarije, v Dolenji vasi. O čem podobnem namreč doslej sploh še nismo slišali. Dobili smo sporočilo, da so gozdarji odstopili mladincem iz. Dolenje vasi za mlaj kar dve smreki, mladinci pa so postavili le vrhni del smreke, se pravi nekakšno novoletno jelko. Ko smo se o tem pozanimali še v Dolenji vasi, so nam ljudje povedali, da so mladincem goz-; darji odkazali za mlaj le eno smreko, ki pa so jo mladinci prodali. Nato so na svojo pest posekali še drugo. Gozdarji so protestirali, zato mladinci niso postavili celega mlaja, ampak je njegov vrh. Naj bo res to ali ono, mladinci gotovo niso naredili vsega prav. Tak „mlaj“, kot so ga postavjji, oni, je bolj posmeh prazniku, kot njegova počastitev. Upamo pa, da bodo zadevo raziskali tudi pristojni organi in ustrezno ukrcfj pali. J. PRIMC • Za predsednika občinske konference ZRVS Ribnica je izvoljen Rade Borovac, za sekretarja predsedstva pa Danilo Mohar, katerega so izvolili tudi za delegata za republiško konferenco Zveze rezervnih vojaških starešin. PRAZNOVANJE NA GRMADI — Na večer pred 1. majem so pripravili pri turističnemu domu na Grmadi kulturni program vojaki iz Ortneka in mladina iz Velikih Poljan. Kurili so tudi kres. (Foto: Milan Glavonjič) Ribniški zobotrebci samozaščite, s šolami pa so sodelovali pri izvedbah obrambnih dni. Zgledno je bilo sodelovanje z JLA, teritorialno obrambo in oddelkom za ljudsko obrambo. Ustvarjalno pa so delovali tudi v akcijah NNNP v OZD in krajevnih skupnostih. (lavna naloga ZRVS jc bila in bo tudi v bodoče izobraževanje rezervnih vojaških starešin in preverjanje njihovega znarija. Ugotovili so, da je treba v okviru dodatnega programa omogočiti starejšim rezervnim vojaškim starešinam spoznavanje novih vrst orožja in organizirati vaje iz čitanja vojaških kart. Majski kresovi Na večer pred 1. majem so v ribniški občini po vrhovih zagoreli kresovi. Največji so bili na Grmadi, v Loškem potoku, pri Ribnici in Dolenji vasi. Naisvečaneie je bilo na Grmadi, kjer so pripravil) program za krajane vojaki iz ormoške kasarne in mladina iz KS Velike Polane. Zjutraj prvega maja pa je prebivalec ribniške občine budila godba na pihalu, ki je igrala-po večjih krajih. SPET SAMOPRISPEVEK? V ribniški občini žc zdaj razmišljajo, za kaj bi začeli združevati sredstva potem, ko bo v prihodnjem letu potekel samoprispevek. Doslej je bilo slišati za dva predloga, in sicer naj bi uvedli samoprispevek za gradnjo otroškega vrtca v Sodražici in za posodobitev ceste Sodražica Loški potok. To smo zapisali le zato, da bi spodbudili k razmišljanju vse občane in da bi oni povedali, za kaj so pripravljeni prispevali. VOJAKI PROSTOVOLJNO Dl -LAL.t Vojaki iz ribniške vojašnice so pred kratkim dva dni sodelovali pri urejanju parka kulturnikov v ribniškem gradu. Predvsem so opravili potrebne izkope za postavitev še nekaterih spomenikov in za postavitev robnikov. Park, v katerem bodo uredili šL glavni vodnjak z vodometom, bodo odprli septembra, kot bo tu osrednja proslava ob 900-lct-nici Ribnice. GRMADA ODPRTA Domna Grmadi jc odprt ob sobotah in nedeljah, za obisk ob ostalih dneh pa sc je treba prej najaviti pri upravniku Alojzu Lovšinu, ki dela v Inlesu v Ribnici. REVIJA PEVSKIH ZBOROV -15. maja bo v Dolenji vasi žc 8. revija pevskih zborov iz ribniške in kočevske občine. Vabljeni so vsi zbori in organizatorji še sprejemajo, prijave. Letošnja revija bo posvečena 900-letniei Ribnice. KINO PREDVAJA V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta mesec predvajali naslednje filme: 15. in 16. maja „l.ov za razparačem" in „Moj-. stri, mijstri", 19. in 20. maja „Kata-rina in družba", 22. in 23. maja „Trije pogumni", 26. in 27. maja ' „Norma“, 29. in 30. maja ..Zadnji kovač". občan vprašuje (medved odgovarja — Kdaj ne bomo več videli dopoldne po ribniških gostilnah plavih delovnih halj? — Ko bodo v Riku spremenili barvo delovnih oblek. REŠETO DOLENJSKI UST 19 ASTRA - DO MALOPRODAJA TOZD TEHNIČNA TRGOVINA 61000 LJUBLJANA, BEŽIGRAD 6 OBVESTILO V petek,dne 14. maja 1982,ob 12. uri odpiramo NOVO PRODAJALNO tehničnega blaga v Novem mestu c. herojev 44 (Plava laguna Ločna) telefon (068) 25 - 335 NUDIMO VAM — talne in stenske obloge — barve, lake, lepila, čistilna sredstva — vsa sredstva za osebno zaščito pri delu (delovne obleke, halje, dežne plašče, rokavice, obutev, čelade) — izdelke iz gume (cevi, plošče, profile) — izdelke iz plastike — vse za hišno kanalizacijo, juvidur profile in plošče, plastično galanterijo) — tesnilne materiale (tekstolit, pertimaks, tesnit) — pleksi steklo OBRATOVALNI ČAS: 7,30 do 17. ure ob sobotah od 7,30 do 14. ure Če ste doslej kupovali v naših trgovinah v Ljubljani-, vam bo odslej pot delno prihranjena. Priporočamo se za obisk naše nove novomeške trgovine in vas vabimo, da ostanete naši zvesti kupci. 294/19-82 Kreditni odbor Obrtnega združenja Sevnica obvešča obrtnike o možnostih najetja kreditov Ljubljanske banke za nakup obratnih in osnovnih sredstev. Zainteresirani obrtniki naj čimprej dostavijo svoje vloge z že znano zahtevano dokumentacijo na naslov: Obrtno združenje Sevnica - Kreditni odbor Glavni trg 9 68290 298/19-82 iMETLlKA: TURNIR V MALEM NOGOMETU KONČAN Metliški mladinci, ki so se zbrali v ekipi z imenom The Muupet Show, so letos že tretjič zapored organizirali turnir v malem nogometu. 16 ekip občine Ozalj in Metlika se je v drugi polovici aprila tri dni borilo za prehodni pokal, ki ga je tokrat osvojil organizator, sledila pa sta mu Upaljači, ekipa metliških gostincev, in Jurovski Brod iz Hrvaške. ČRNOMALJSKI TEKAČI V DUGI RESI J Teka po ulicah Dugc Rese, ki so ga pripravili v počastitev tamkajšnjega občinskega praznika, se je udeležilo tudi 16 tekmovalcev iz pobratene črnomaljske občine. Črnomaljski tekači so se zelo dobro odrezali. Pionirka Irena Carje v teku na 400 metrov osvojila 1. mesto,,med mlajšimi mladinci je v teku na 600 m zmagal Robi Zurc, 2. mesto je zasedel Jani Suhorepcc; med starejšimi pionirkami je bila v teku na 600 m Zdenka Šimec druga, Anica Šimec pa tretja; v teku mladincev na 800 m je 4. mesto zasedel Andrej Mušič, KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBČINE TREBNJE 27 . 5. 1982 ob 8. uri bo v prostorih krajevnega urada Šentrupert javna dražba za prodajo naslednjih gozdnih in kmetijskih zemljišč: p. št. 3753 gozd 3. b. r. v izmeri 4111 m2 k. o. Šentrupert za 23.000 din, p. št. 3754 gozd 3. b. r. v izmeri 8930 m2 k. o. Šentrupert za 53.000 din, p. št. 1202/1 trav. 5. b. r. v izmeri 5861 m2 k. o. Straža za 95.000 din. r>- Kupnina se plača na žiro račun kmetijske zemljiške skupnosti Trebnje št. 52100—661—87012. Kupoprodajne pogodbe se sklenejo v roku 30 dni po izvedeni javni dražbi. Podrobnejše informacije dobite v prostorih kmetijske zemljiške skupnosti Trebnje Baragov trg 1 od 13. do 26. 5. 1982 vsak ponedeljek, sredo in petek od 8-9 ure. Kavcija se položi pred izvedbo javne dražbe v gotovini v višini za zemljišče pare. št. 3753 2500 din za zemljišče pare. št. 3754 5500 din za zemljišče pare. št. 1202/1 10.000 din Na javni dražbi lahko sodelujejo le kmetje na osnovi 4. čl. ZKZ (UL SRS št. 1/79). L Predsednik IO KZS Metelko ing. Alojz DO „GOK" Črnomelj DSSS Odbor za medsebojna razmerja razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili za štiriletni mandat: VODJE PLANSKO-ANALITSKE SLUŽBE določenih z Kandidat mora poleg splošnih pogojev, zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: a) šolska izobrazba: - visoka, višja ali srednja šola ekonomske ali organizacijske smeri; b) delovne izkušnje: kandidat mora za razpisana dela in naloge imeti najmanj 3 leta delovnih izkušenj; c) drugi pogoji: - kandidat mora imeti pozitiven odnos do samoupravljanja družbenopolitičnih organizacij in socialistične družbene ureditve, biti moralno neoporečen in mora izpolnjevati pogoje glede na čl. 511 Zakona o združenem delu; - kandidat mora ob imenovanju podati program razvoja službe. Pismene prijave kandidatov z dokazili o izpolnjenih pogojih sprejema odbor za medsebojna razmerja DSSS DO „GOK" Črnomelj 15 dni po objavi razpisa. O izidu izbire bomo kandidate pismeno obvestili v 15 dneh po dnevu sprejetega sklepa o izbiri. Sklep o izbiri bo sprejet v 30 dneh po dnevu, ko poteče 15-dnevni prijavni rok. Vodja sploš. kadr. službe: Pečjak Požek Marija DS SIS STANOVANJSKEGA IN KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO A. razpisuje prosta dela in naloge za — strokovnega tajnika samoupravne stanovanjske skupnosti B. objavlja prosta dela in naloge za — referenta za kmetijske melioracije Pogoji: A. visoka ali višja izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri, 5 oz. 8 let delovnih izkušenj, moralnopolitična neoporečnost in da je aktiven družbenopolitični delavec z organizacijskimi sposobnostmi. B. višja ali srednja izobrazba agronomske smeri, 3 oz. 5 let delovnih izkušenj s področja kmetijske dejavnosti. ■ isr Stanovanja ni. Mandat za dela in naloge pod A) traja 4 leta. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih oz. objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi. Pismene ponudbe pod A) naj bodo v zapečatenih ovojnicah z oznako v levem kotu „Za razpis". Ponudbe pošljite na naslov: DS SIS stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Novo mesto. Novi trg 6. Prijavljene kandidate pod A) in B) bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. Za dela in naloge pod B) je predvideno 3-oz. 2-mesečno poizkusno delo. Vse informacije se lahko dobyo po telefonu 21-040, interna 266. V. 296/19-82 Avtopromet, gostinstvo in turizem »GORJANCI" Novo mesto — Straža vabi k sodelovanju 1. avtomehanike za vzdrževanje avtobusov in tovornih vozil 2. 2 voznika avtobusov 3. voznike v tovornem prometu za opravljanje špedicijskih prevozov na mednarodni špediciji in v tuzemstvu, 4. razdeljevalko malice. Pogoji: Pod št. 1: kandidati morajo imeti končano poklicno avtomehaniško šolo. Delavci iz oddaljenih krajev imajo možnost stanovanja v Novem mestu. Pod št. 2: kandidati morajo imeti vozniški izpit D kategorije. Pod št. 3: kandidati morajo imeti vozniški izpit C in E kategorije ter po možnosti končano šolo za poklicne voznike motornih vozil. Prednost imajo kandidati s stalnim prebivališčem na območju sedeža delovne organizacije in s prakso v špedicijskih prevozih. Pod št. 4: kandidatke imajo lahko končano osemletko ali nedokončano gostinsko šolo. Qdbor 2g de|(Jvna razmerja >0 DOLENJSKI LIST SKUPNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI NOVO MESTO Svet delovne skupnosti, ponovno RAZPISUJE prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi TAJNIKA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI Pogoji: — visoka ali višja izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj — organizacijske in vodstvene sposobnosti — moralnopolitična neoporečnost Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po razpisu na naslov: Skupna služba SIS družbenih dejavnosti Novo mesto, Kidričev trg 3. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku razpisnega roka. 295/19-82 DO »Varnost", o. sub. o., TOZD Varovanje premoženja Kočevje, o. sub. o. VABI K SODELOVANJU za opravljanje nalog in opravil varnostnika za TOZD Varovanje premoženja Kočevje — več delovnih mest za območje občine Kočevje in občine Ribnica. Pogoji: Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — dokončana osnovna šola, — primerne moralnopolitične kvalitete, — uspešno opravljen preizkus znanja, — izpolnjevanje pogojev po pravilniku o splošnih pogojih poslovanja za OZD, ki varujejo družbeno premoženje (Ur. list SRS št. 27/76). Poskusno delo traja 90 dni. Osebni dohodek je določen po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke in nadomestila osebnih dohodkov. Rok prijave je 15 dni od dneva objave. Pismene ponudbe sprejema komisija za delovna razmerja TOZD Varovanje premoženja Kočevje, Kidričeva 8. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu izbire v 30. dneh. Komisija za delovna razmerja 297/19-82 1 Splošno gradbeno podjetje »Pionir".Novo mesto — TOZD Mehansko kovinski obrat objavlja na podlagi sklepa Komisije za kadrovsko socialne zadeve naslednje proste delovne naloge in opravila: 1. KV rezkalca, 2. KV kovača in 3. pet KV elektro varilcev in Pogoji za sprejem: 1. in 2. — končana poklicna šola kovinske stroke najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj, 3. končna poklicna šola z atestom in najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj. Kandidati bodo sprejeti v delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP »PIONIR" — TOZD Mehansko kovinski obrat. Novo mesto. Ločna 48. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 3d dneh po zaključku oglasa. 300/19-82 ŠOLSKI CENTER, Delovna skupnost skupnih služb Sevnica objavlja prosta dela in naloge: materialni knjigovodja za nedoločen čas. Pogoji: 1. ekonomski tehnik 2. poskusna doba 3 mesece 3. zaželena je praksa na enakih ali podobnih delovnih opravilih. V. Kandidati naj pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov-Šolski center, DSSS Sevnica, Trg svobode št. 42. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb. 303/19-82 Št. 19 (1709) 13. ma J «* ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega sinčka, brata, vnučka in nečaka MARJ ANČKA MAJERLETA iz Dola pri Starem trgu ob Kolpi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Posebna zahvala velja delovnima kolektivoma Komet in Agroservis, pevcem m župniku za lepo opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste našega Maijančka v tako velikem številu spremili do preranega groba in mu podarili toliko vencev in cvetja. Žalujoči: mamica, ati, bratec, obe stari mami, stari oče, teti Darinka in Anica z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage, nepozabne mame, stare mame, tašče in tete MARJETE VRANEŠIČ iz Tribuč 37 pri Črnomlju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in pokojni darovali cvetje in vence. Posebno zahvalo smo dolžni patronažnima sestrama iz ZD Črnomelj Ankici in Minki ter dr. Macanu za lajšanje bolečin v času njene bolezni. Hvala tudi DO Belt in Dolenjkf za podarjene venec ter Faniki Horvat za poslovilni govor pred domačo hišo in duhovniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Slava, sinovi Tone, Andrej, Lojze in Miran z družinami in ostalo sorodstvo Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Spomnite se, kako trpel sem, ter mi večni mir zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata KARLA GIOVANETTIJA iz Krmelja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste nam pomagali, izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na zadnjo pot. Posebna hvala OOZS Lisce in Metalne iz Krmelja, dr. Moscatelliju, govorniku za poslovilne besede, GD Krmelj in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena, otroci z družinami in brat Maijan ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega in nepozabnega moža, očeta, zeta, sina in brata FRANCA ZAJCA iz Zilj 20 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, pokojnemu poklonili toliko cvetja in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno sc zahvaljujemo družini Balkovec, podjetju Varnost, IMV-TOZD Tovarna opreme in oddelku vzdrževanje in kurilnice iz Črnomlja, osnovni .šoli Vinica, gasilskim društvom Zilje Vinica in Preloka, govorniku za poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala' Žalujoči: žena Marija s hčetko in sinom, tašča, tast, stara mama, oče, sestre in brat z družinami ter ostalo sorodstvo Kje ste, ljuba mama, Cvetke milo zdaj cvetijo, kje vaš mili je obraz, travca nežno zeleni, kje je vaša skrbna roka, trnje njivo bo preraslo, ki skrbela je za nas? ker več naše mame ni. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 66. letu zapustila naša ljuba in skrbna žena, mama in stara mama FRANČIŠKA ANDOLJŠEK Zahvaljujemo se, vsem znancem in prijateljem, vaščanom in sorodnikom, kaplanu in dekanu za lepo opravljeni obred. Hvala tudi pevcem. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: mož Rudolf, hčerke Micka in Francka z družinama, sin France z družino, vnuka Ivan in Rudi z družinama, sestre Angelca in Rezka iz Slatnika 7 pri Ribnici ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi moje drage žene, naše mami in stare mami FANI ZUPANČIČ iz Regerče vasi 91 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnjo pot. Iskrena hvala osebju kirurškega oddelka Splošne bolnice Novo mesto,-posebno dr. Cepudru, in vsem, ki so pokojni pomagali in,ji lajšali trpljenje. Hvala dobrim sosedom in vaščanom, prijateljem, sodelavcem DO Kovinar iz Novega mesta, pevcem, duhovniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste z nami sočustvovali. Vsi njeni ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 66. letu zapustil naš dragi mož, brat in stric FRANC MURN z Dolža Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom, ki so nam tako velikodušno pomagali v najtežjih trenutkih, pokojnemu podarili vence in cvetje ter ga spremili k večnemu počitku. Hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka za vso pomoč in dekanu za lepe tolažilne besede in opravljeni obred. Vsi njegovi ZAHVALA Ob tragični in prerani smrti moža in očeta JANEZA VIDMARJA iz Prečne se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tem bolečem trenutku pomagali, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo delavcem UNZ Novo mesto, sodelavcem tozda Iskra Bršljin, članom PGD Prečna, sovaščanom, pevcem in duhovniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali. Vsi njegovi ZAHVALA V 79. letu nas je za vedno zapustila naša dobra mama in stara mama NEŽA SELAK z Loga Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojnici darovali toliko cvetja in našo drago mamo spremili na zadnji poti. Posebna hvala dr. Gradišarju, Domu upokojencevlmpoljca, Lekarni Sevnica, GIP Beton Zasavje — Sevnica, Mercatoiju tozd Jelka Hrastnik in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: otroci z družinami ZAHVALA V globoki bolečini sporočamo, da nas je v 71. letu nenadoma zapustil dobri in skrbni mož, ata in stari ata FRANCE BIZJAK z Rakovnika 4 pri Šentrupertu Iskre * untar in Mariji Peterlin, duhovniku za opravljeni obred in poslovilne besede, pevcerrHer vsem. iti ste z n=mi sočustvovali. Žalujoči: žena Pepca, hčeika Jelka in sin Ciril z družinama ter ostalo sorodstvo Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, ter zaželite mi moj večni mir ZAHVALA Star 63 let nas je po dolgi in težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak MATIJA ADLEŠIČ iz Vrhovcev 10 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali ter nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje ter pokojnemu darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi kolektivom Kovinar, GOK, BF.LT, KZ Črnomelj, NOVOTEHN1 Metlika in Novo mesto in ELTKTRU Ljubljana za podarjene vence. Ilvala obema govornikoma, pevkam iz Adlešičev, ZB Adlešiči in duhovniku iz Podzemlja za opravljeni obred, hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Olga, otroci Tone, Lojze, Stanko, Jože, Helena, Niko z družinami, Branko, brat Niko, sestri Marija in Katica ter ostalo sorodstvo sm iiaissrtBUia 21 DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO, SOKOLSKA 1 URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING TEDENSKA Četrtek, 13. maja Servacij jjtetek, 14. maja - Matija »obota, 15. maja - Zofija Nedelja, 16. maja - Janez Ponedeljek, 17. maja - Mojca Torek, 18. maja - lirika Sreda, 19. maja - Peter Četrtek, 20. maja Bernard LUNINE MENE 16. maja ob 6.11 zadnji krajec BRESTANICA: 15. in 16. 5. nemški barvni film Melodija za lju-Lbežen. e' iREŽICE: 14. in 15. 5. ameriški barvni film Ledeni pekel. 16. in 17. 5. ameriški barvni film Mašina smrti. 18. in 19. 5. francoski barvni film Policajka. ČRNOMELJ-: 14. 5. ameriški film Ljubezen in smrt. 16. 5. Iiongkonški film Rdeča maska. 16. in 17. 5. italijanski film Prsti od velurja. 18. in 20. 5. nemški film Poročilo iz San Paulija. KRŠKO: 15. in 16. 5. ameriški film Lovec na morske pse. 19. 5. francoski film Krvni sorodniki. 20. 5. ameriški film Stalno dekle. NOVO MESTO KINO KRKA: 13. in 14. 5. ameriško-itaiijanski barvni film Supervohljač. 15. in 16. 5. Iiongkonški barvni film 36 celic shaolina. SEVNICA: 13. 5. italijanski film Kačje gnezdo. 14. 5. ameriški film Skrivnost švicarske banke. 15. in 16. 5. ameriški film Charliejevo maščevanje. 19. in 20. 5. francoski film Ni Šink, temveč vrat. STANOVANJA SLOVENKI oddam opremljeno in ogrevano sobo s kopalnico, posebnim vhodom. Naslov v upravi lista (1940/82). -ODDAMO sobo in hrano za manjšo ' pomoč. Telefon 22 - 415. MLAD ZAKONSKI PAR brez otrok išče sobo s kopalnico na območju Novega mesta. Naslov v upravi list (1941/82). SOBO v centru Novega mesta oddam gostinski delavki. Naslov v upravi lista (1955/82). SOBO, opremljeno, oddam dvema dekletoma. Naslov v upravi lista (1942/82). Motorna vozila FORD ESCORD 1300 XL, letnik 1971, dooro ohranjen in kompletno obnovljen prodam. Informacije na telefon 62-527, vsak dan po 16. uri. MOTOR MZ 250, rabljen, prodam. Ivan Bohte, Vinja vas 38 a, Novo mesto. ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Silvo Grm, Cešča vas 16, Novo mesto. ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Informacije na telefon 25-290 v soboto in nedeljo. TAT 126 P, letnik 1979, prodam. Ema Dragan, Prečna 26, Novo mesto, telefon 23—293 (od 16. do 19. ure). TOMOS AVTOMAT1C, malo rabljen, prodam. Telefon 23 -355. ylOTOR MZ 250 TS, letnik junij •'.,'81, prodam. Cena po dogovoru. Informacije dopoldne na telefon 23-481. M7. 250, letnik 1981, ugodno prodam. Jože Per, Šmarješke Toplice 13. Motor za TAM 6500 z menjalnikom (150 KM) in zadnji most z bočnimi prenosi prodam. Martin Jur-šič, Dolše 1, Kostanjevica. VW 1300, v dobrem stanju, prodam. Franc Vidmar, Vrtača 5, Semič. »KODO S 110 L, letnik 1973, obnovljena karoserija, registrirano do decembra 1982, ugodno prodam. Stanislav Dvoršck, Gubčeva 3, Krško, telefon (068) 71-102. ZASTAVO 750, letnik 1972, ugodno prodam. Ignac Prijatelj, Kvedrova ul. 8, Krško, telefon 71 -776. Kličite zvečer! UGODNO PRODAM osebni avtomobil llilman - Hunter, letnik 1970. Marija Kapušim, Tomšičeva 5, Brežice. AMI 8, letnik 1972, prodam .Ogled Pod Trško goro 98, Novo meslo. KOMBI 850 cm3, prevoženih 31000 km, registriranega do marca 1983, ugodno prodam. Dane Mi-žigoj, Zupančičeva 4, Krško, telefon 71 -637. Kličite zvečer! CITROEN GS prodam. Telefon dopoldne 21-05 0 int. 03 (Lekše), popoldne 75-628. ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Branko Kolenc, Dol. Ka-mence 61 /b, Novd meslo, telefon 21-951. FIAT 126 P, leto izdelave 1978/79, prodam. Mirjan Kulovec, Vavta vas 79, Straža, telefon 84-530 do 14. ure. DIANO 6, letnik 1977, po zelo ugodni ceni prodam. Martin Sirk, Dobravica 21, Šentjernej. FIAT 750, letnik 1972, po ugodni ceni prodam. Ivan Petančič, Košti-alova 21, Novo mesto. FIAT 126 P, leto izdelave 1980, prodam. Mavrič, Otočec 65. LADO SL, letnik oktober 1977, prevoženih 55.000 km, prodam. Ponudbe na telefon 85 -349 int. 2 (do 14. ure). FIAT 126 P, letnik 1981, prodam. Možno tudi na kredit. Telefon 85-768. RENAULT 5 GTL, letnik november 1979, prodam. Naslov v upravi lista (1946/82). Po ugodni ceni prodam GS CITROEN, letnik 1979, v odličnem stanju, in fička LC, 12/1979, prevoženih 25.500 km. Naslov v upravi lista (1947/82). Z 750 L, letnik 1977, prodam. Perše, Zagrebška 12, Novo meslo. FIAT 126 P, letnik 1979, prodam. Jerebova 20, Novo mesto, telefon 21-398. ZASTAVO 101, letnik 1980, prodant. Telefon 25-098. (dopoldne). PRODAM škodo letnik 1971 neregistrirano z rezervnimi deli, desni prednji blatnik ter masko.. Pavec Tone Cankarjeva 27, Novo mesto. IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto USTANOVITEU LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan {glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka .Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, -Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska I propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 480 din, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene organizacije 960 din — Za inozemstvo 960 din ali 23 ameriških dolarjev oz. 52 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10-besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 13 od 1. 11. 1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 —1 /72 od 28. 3. 1974) se za DolanRki list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDI^ v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto. Glavni ♦rg 7, p. p. 33 (telefon (068) 23-606 - Naslov uprave Jenkova 1, p.