I
"PROLET ARBC" JE DELAVSKI LIST ZA misleče čitatelje.
\v
bamuii iftVK^S
OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list.
Vi
ST.—NO. 1234.
W«MrM,t» MHOiitl>CI»«M (UMIlvi Ui(«mt«l t. it»«»T. «I Uu po«l ull It'* fct Uhu« k<> III., under t h* Act of C*n*r«M at Murr h |r<l. 117».
CHICAGO, ILL., 7. MAJA. (MAY 7,) 1931.
^iïUkU wmiàf M M3« W. MU 3t.
LETO—VOL. XXVI.
manifestiranje DELAVSTVA
PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA V ZED. DRŽAVAH, EVROPI IN DRUGOD
Vse delo v Španiji počivalo. Prvi maj v Moskvi in na Dunaju. Demonstracije in shodi v ameriških mestih
Letošnji prvi maj je bil mnogo več kot dan demonstracij delavskega razreda. Izgredov ni bilo mnogo in tudi spopadov med delavskimi strujami je bilo manj kakor prejšnja leta. Delavske množice so v svojih manifestacijah izražale duh solidarnosti, ker razumejo, da so fanatični boji med delavskimi strujami koncem konca le voda na mlin kapitalizmu. Samo enoten delavski razred je lahko mogočen. Svojo moč pa je zelo izrazito pokazal dne 1.
t maja.
Vse dtlo v Španiji je počivalo. Prvič po devetih letih je špansko delavstvo praznovalo svoj dan nemoteno in prvič v zgodovini Španije je delavstvo demonstrativno pokazalo svojo celotno silo. Vsi obrati, razen onih, katerih neprekinjen pogon je absolutno potreben, so prestali ta .dan. Gostom v hotelih je bilo sporočeno zadnjega aprila, naj si> dobe za naslednji dan hrano naprej, ker jo 1. maja v hotelih in restavracijah ne bodo servirali. Ko so poročevalci tujih listov opazovali ogromne manifestacije španskega proletarijata, ulice okrašene z rdečimi zastavami in veliko disciplino v delavskih vrstah, so brzojavili svojim časopisom, da proti taki sili mo-narhiscična reakcija ne bo mogla več dosti kljubovati. Špansko delavstvo je večinoma socialistično. V nekaterih krajih so njegove manifestacije motili sindikalisti in komunisti, a večinoma niso bile kaljene od nikogar.
V	Sovjetski Uniji je prvi maj splošen delavski praznik. Glavne manifestacije se običajno vrše v Moskvi. Letos je sodelovalo v njih nad milijon ljudi. Sovjetska vlada se je posebno potrudila, da je z manifestacij-skimi formacijami vojaštva pokazala tujim poročevalcem, diplomatom in "turistom" svojo oboroženo silo. Za vojaštvom so korakale v povorkah delavske množice. Slavnosti so se vršile v raznih krajih mesta in po vsi Rusiji.
> , Vlada republike Peru v Južni Ameriki je proglasila prvi maj za delavski ^državni praznik. V južno in centralnoame-riških republikah ga praznuje vse delavstvo. .
V	Nemčiji je bilo skoro vse delo ustavljeno. Socialistično in komunistično delavstvo je praznovalo svoj dan stoodstotno. V Franciji isto. V nekaterih mestih obeh dežel so se dogodili izgredi in spopadi, v katerih je bilo več oseb ranjenih in
AKO STE AGITATOR
in zastopnik Prole-tare*, ali bost» zastopani v izkazu naročnin, ki t>o objavljen v prihodnji številki?
eden ubit. V ostalih evropskih deželah je bilo osem ubitih, največ v Lubartovu na Poljskem, kjer vlada sedaj diktatura fašističnega kova.
Na Dunaju je delavstvo praznovalo prvi maj svečano kakor v Moskvi, seveda brez vojaštva, ki ni pod socialistično vlado. Par sto tisoč delavcev se je pomikalo po dunajskih u-licah v organiziranih formacijah z godbami, rdečimi zastavami, telovadci in republikansko gardo.
Prvomajske manifestacije so bile nedovoljene v Italiji, Jugoslaviji, Madžarski in Poljski ter v nekaterih manjših deželah, katere vlada klerikalna-kapita-Listična reakcija. V enih izmed teh pa so bili dovoljeni prvomajski shodi v dvoranah, toda ne v Italiji in ne v Jugoslaviji.
Prvi maj je praznovalo zavedno delavstvo tudi v Severni Ameriki, Aziji, Avstraliji in Afriki. V Zed. državah se je udeležilo manifestacij in shodov tega dne več delavcev kot kdaj poprej po vojni. Socialisti v New Yorku so priredili o-gromno manifestacijo, ki je trajala več ur. Glavnega socialističnega shoda v Chicagu se je udeležilo do 4,000 ljudi in drugih nad 3,000. To je več kol kdaj poprej od leta 1917. Impozantna socialistična manifestacija se je vršila tudi v Los Angelesu. Socialistični pohodi in shodi v Philadelphiji, Bostonu, Readingu, Buffalu, Mil-waukeeju itd. so imeli številno udeležbo.
Komunisti v Zed. državah so priredili večinoma poulične pohode, skoro povsod s policijskim dvoljenjem. Spopadov je bilo malo. Ameriški tisk je mnogo pisal o njih ,da služi s tem hujskanjem Fishovi kongresni komisiji ter reakciji vob-če, ki stremi uveljaviti razne nasilne naredbe za zatiranje vsega radikalnega delavskega gibanja. Vsled tega išče "povode".
Prvega maja je delavstvo demonstrativno pokazalo svojo orkanično silo, ki jo bo, kadar se docela organizira, pripravi in usposobi, porabilo, da pome-|te sistem privatne svojine in .izkoriščanja ter zgradi socialistično uredbo. Nobene diktature in nasilne akcije ne bodo ustavile pohoda zmagovite delavske armade._
Veleizdajniški procesi v Beogradu
Ene dežele se zelo rade u-kvarjajo z raznimi obravnavami proti teroristom. Listi poročajo, da je bil v Beogradu o-tvorjen nov sodni proces proti 15 Hrvatom, ki so obtoženi, da kujejo zarote proti kralju in e-dimstvu države ter sprejemajo denar in orožje od madžarske vlade. Eden teh—Perčeč—je bil enkrat že obsojen na smrt, brez da bi ga orožniki imeli v rokah ali da bi se branil na sodišču, kajti ko ga je sodnik obsodil, da se mu zadrgne zanjko na vratu, je imel Perčeč svoj vrat, glavo in vse skupaj srečno na Dunaju. Pravijo, da se za to obravnavo v Evropi zelo zanimajo.
PRVA VLADA NOVE SPANSKE REPUBLIKE
KAKO PATRIOTJE GU-LIJ0 SVOJO VLADO IN VARAJO LJUDSTVO
Spamka revolucijonarna vlada ima prod teboj težke probleme in ncpriliUc. V rti-nanji politiki mora računati z mogočnimi imperialističnimi-kapitalističnimi cilami, posebno z Zod. državami, katere ji niso posebno naklonjene. Njen notranji problem jc, Icalto pridobiti za enotnost in »ode kovanje ti »te prcvince, mednjitni Katalonijo, ki žele postali samostojne, ali pa dobiti obsežno avtonomijo v španski federativni republiki. Katalonija, ki je najboc*tejii del Španije, dati majhen po obsegu, ima že staro gibanje za ločitev od Španijo, toda njene prejšnje revo I te za samostojnost je vselej zadušila španska mor.cr-histična vlada. Republikanski režim pa ne sme nastopati s silo, ako hoče biti zvest obljubam, zato si prizadeva ohraniti celoto Španije s pogajanji in sporazumi. Drug težak problem je brezposelnost. Junija to leto se vrše volitve, v katerih bo ljudstvo končnoveljav-no odločilo med republiko in monarhijo. Na sliki so ¿lani provizorične republikanske vlade. V ospredju, zaznamovan s sulico, je novi predsednik Alcala Zamora, dolgoleten voditelj republikanskega gibanja med liberalci. V kabinetu so tudi trije socialisti, katerim jo mnogo na tem, da ohranijo republiko in preprečijo povratek monarhije.
DELAVTSVO OBSOJA ! RAZDIRALNO DELO M0SLEYEVE STRANKE
Sir Oswald Mosley ter njegova žena, oba člana v parlamentu, sta pred tedni odstopila od delavske stranke in izjavila, da sta to storila zato, ker je premalo socialistična in prepočasna v svojih metodah. Njima sta se pridružila še dva poslanca, ki so skupno ustanovili novo stranko pod Mosleyevim vodstvom. Njen program določa drastične akcije za ozdravljenje ekonomskih bolezni in v ta namen hoče vlado z izjemnimi pravicami, z drugimi besedami, diktaturo. Angleško delavstvo, ki je pred leti navdušeno pozdravilo M<tsleyev vstop v socialistično stranko, je zdaj izgubilo zaupanje vanj. Pred tem je bil liberalec in prvotno konservativec. V razne dopolnilne volitve v parlament posega Mosleyeva stranka zdaj s ŠVojimi kandidati. Ker je on milijonar, niso v stiski za kampanjska sredstva. Pri dopolnilnih volitvah v Ashtonu, kjer je dozdaj imela vedno večino delavska stranka, je zmagal torij-ski (reakcionaren) kandidat. Dobil je 1,400 glasov večine, in to razliko je odvzel delavskemu poslancu Mosleyjev kandidat, za katerega sta agitirala osebno na shodih Mosley in njegova žena. Po volitvah so množice delavstva proti njima protestirale. Na Mosleya so leteli klici, "izdajalec" in razne psovke. Množica je bila tako razjarjena, da ju je morala na poti v hotel spremiti policija.
BIVŠIM VLADARJEM SE NE GODI SLABO, KER SO PRESKRBLJENI
Bolgarski eks-kralj Ferdinand in njegovi "nepojasnjeni" dohodki. — Glupo podpiranje trotov ,
Napadi na banke
V šestih mesecih, ki so se končali z 28. februarjem, so roparski vpadi v banke narastli 61 odstotkov, in to vzlic temu, da je že blizu deset tisoč bank manj, kakor pa jih je bilo pred dobrim letom.
Nov klub J. S. Z.
V naselbinah Rockingham in Central City v Pa. je bil s sodelovanjem Jos .Snoja ustanovljen nov klub JSZ.
V Evropi je nekaj bivših kraljev, carjev in kajzerjev, ki ne sejejo, pa vendarle žanjejo. So kakor ptice pod nebom: "oče nebeški jih živi".
Pa ni res! Ptice se večinoma žive na stroške kmeta, ali pa žro šibkejša živa bitja. In bivši vladarji se istotako žive na stroške kmeta in delavca, pa bil to ex-kajzer Wilhelm, ex-kralj Alfonzo, ex-car Ferdinand itd.
Bivši bolgarski car Ferdinand je imel pred vojno velike investicije v Angliji. Ko mu je zadišalo, da pride do vojne med Nemčijo in Anglijo, je sklenil, da svoj denar umakne iz Velike Britanije in j?a vloži v kaki zanj bolj varni deželi. Namero je sporočil nemški vladi in kajzer-ju. V Berlinu so se posvetovali ter zaključili, da bi car Ferdinand z odtegnjenjem svojih velikih vložb v Angliji bržkone povzročil sum, da se "nekaj ¡pripravlja". Rekli »o mu, "ne stori tega. če pride do vojne med nami in Anglijo, pa bo Nemčija garantirala tvoje morebitne izgube."Do vojne je res prišlo. Ferdinand je potegnil Bolgarijo na stran Avstrije in Nemčije. Anglija mu je tam investirano imovino zaplenila, toda bivši "car" Ferdinand Se vseeno izhaja kot kak multimi-lijonar. Potuje udobno po svetu, ima "dvorno" spremstvo in živi kakor se za pravega ali pa tudi ex-carja spodobi.
Nedavno so nekateri spravili na površje vprašanje gibanja, od kod črpa bivši car vseh Bolgarov svoje dohodke. Revna Bolgarija ima dovolj izdatkov z vzdrževanjem njegovega sina Borisa, ki je zdaj car, in z drugimi člani dvora, ki so še ostali v premagani deželi. Ugotavljajo, da zalaga bivšega carja Ferdinanda Nemčija, ker noče prelomiti obljube, katero mu
je dala kajzerjeva vlada pred in med vojno. Leta 1921 mu je dala Nemčija 25,000,000 papirnatih mark, ki so imele vrednost v zlatu $1,500,000. To ni malo za ex-carja. Od 1. 1927 mu je plačevala letno 120,000 mark. To pomlad mu je dala 500,000 mark.
Mnogi v Nemčiji hočejo vedeti, čemu to razmetavanje denarja. Nekateri ugibajo, da poseduje Ferdinand bržkone kake skrivnosti izza vojne dobe, ki bi spravile Nemčijo di-plomatično v slabo luč, ako se ex-car razjezi in jih objavi. Ali pa *mu sedanja republika plačuje zato, ker hoče ustvariti tradicijo, da Nemčija drži obljubo ,neglede kdo ji vlada.
Ako se pomisli na bedne razmere, v katerih žive nemški delavci je škandal, da morajo poleg svojih bivših vladarjev ter njihove žlahte podpirati milijoni mark še bivšega bolgarskega carja Ferdinanda, v povračilo, ker je bil ves čas zve sti sluga nemške zunanje politike. Upati je, da bodo vsi taki trotje doživeli čas, ko jih bodo vlade poslale na skupno farmo, da si tam sami s svojim delom zaslužijo za preživljanje,v prostem času pa se bodo lahko pogovorili o dobi, ko so bili vladarji "po milosti božji", in ko so se drugi vojskovali zanje. Na taki farmi naj bi imeli tudi pravico, drug drugemu napovedovati vojno in se jo osebno udeleževati. Prej »o imeli to nečedno nalogo podaniki.
Nihče v Zed. državah ni tako "patriotičen" kakor kapitalisti. Svoje urade, svoje trgovine in tovarne imajo okrašene s patriotičnimi znaki in zastavami. Podpirajo patriotične organizacije in zahtevajo od svojih delavcev, da se morajo ogibati radikalcev. Toda če le dobe priliko, ociganijo svojo lastno vlado vzlic kipečemu patriotizmu. Kongresne komisije so vedno zaposljene s preiskavami grafta. V take škandale pa niso zapleteni delavci—kaj še—nego največji patriot je v deželi. Te tedne je bilo v preiskavi dognano, da je ameriška j vlada plačevala raznim patriotom za najemnino poslopij, ki jih rabi za poštne in druge urade, dvakrat do desetkrat teč, kot bi znašala, ako bi se jih od dalo v najem po biznJškem pravilu privatnim interesom. V Chicagu je poštna uprava kti-pilfi od ene največjih trgovskih firm stavbišče za novo poftto, za katerega je plačala štiri in pol milijona dolarjev. Preiskovalna komisija je ugotovila, d« je bilo preplačano bliža dva milijona dolarjev. Vlada pa ga sploh ne misli rabiti in če bi ga hotela zdaj prodati, dobi zanj komaj dober milijon. Kupila pa je novo stavbišče nad železniškimi tiri in po izpovedih prič je plačala tudi za to železniški družbi dober milijon več kot pa je vredno. Pri taki korupciji ni čudno, ako dela pošta veliko izgubo.
Deportacije iz Mehike
V Mehiki namigujejo, da bodo deportirali 7,000 Amerikan-cev, ker so tam nepostavno. To bo nekak odgovor mehiške vladi Washingtonu, ki pošilja nazaj tisoče mehiških delavcev.
Uspeh Proletarca
Meseca aprila je prejel Pro-letarec več za naročnino kot katerikoli prejšnji april v svoji zgodovini. Tudi meseca mar-c«Je dosegel sličen rekord.
REFERENDUM NE UGAJA REAKCIJI
Kapitalistični interesi se boje
splošnega glasovanja v legi-^ativnih zadevah.
lllinoisko vrhovno sodišče je 30. aprila proglasilo postavo, ki c!ajt> pravico ženskam služi-i v porotah, za neustavno. Sprejeta je bila v legislaturi z določbo, da postane zakon, ako jo sprejme ljudstvo na referendumu. To je storilo novembra lansko leto. V krogih privatnih interesov so se zbali, da ako ljudstvo lahko sprejme eno postavo s splošnim glasovanjem, čemu ne bi sprejelo enako lahko tudi drugih postav, npr. o socialnem zavarovanju, bolniški podpori, skrajšanju delavnika itd. In v takih bojaznih se ameriški kapitalizem •■selej zateče na sodišče. Dobe nguro, ki vloži tožbo, financirajo pa mu jo tisti, ki stoje za njim. Kapitalisti vedo, da je laglje kupiti par sto poalancev, «i itak pripadajo knpljenima •trankama, kot pa par milijonov volilcev. Zato ae je privatnim interesom zdelo potrebno izvojevati aodni odlok, ki bi proglasil zakonodajo splošnega glasovanja za neustavno. Namen so dosegli in zdaj so varni, dokler se ljudstvo ne nauči glasovati za svoje namesto za kupljene kandidate.
v v*
Visoka zapuščina
John T. Dorrance je zapustil $114,850,733, kakor je razvidno iz uradne objave v Mount Holly, N. J. Pokojnik, ki je umrl lanskega septembra, je la-stoval velike tovarne za konzerviranje juhe. Zapuščinska oblast je vzela inventar ter u-gotovila vrednost njegovega premoženja. Vdova po pokojniku dobi četrtino imovine, njuni mladoletni otroci pa po $20,000 mesečno, ali $120,000 na leto. Ni slabo za otroke, ako je oče "uspešen" kapitalist. Slabo pa je za otroke delavcev, ateri so spravili izdelovalcu juhe v konzervah skupaj tiste milijone.
SIAMSKI KRALJ IŠČE ZDRAVJE
Bivši jetniki v Španiji
Monarhistična vlada v Španiji je imela v zaporih 6,000 socialistov "v zaščito države". Danes so ti socialisti v raznih uradih in odborih ter pomagajo graditi državo, katero je Alfonzov režim tako nespretno "ščitil".
ZZrZn'-^tJrr*	z£ù : ¿'ir*.' z.::;
r^JETEr j-i -lirJ"^*	Mmjir
T** » ». M.I. J. .bol*. .H».too (. mu« Mlu, krönten, oém. b«U..„.
1*•'•«	—.rUkt «»ci.IMH. T.* «b. .„ boJo^rT
r" : ?*. * —i»*"*)«—. - -« « w.Ai.. wd. Ax» .....H, Pr-d-J-.k f. j. V w..kk.(t... apr.j.1. tm TM pr.m¡-
• ¿«	Mu, J. „ knlil
lo,..
(jlasooi iz flasega gibanja
Zapisnik seje eksekutive J. S. Z.
dne 3. aprila 1931
Navzoči od eksekutive Frank Alesh, Filip Godina in Fr. Zaitz; od nadzornega odbora D. J. Lotrich in Blaž Novak; od prosvetnega odseka Anton Garden, I. Molek in J. Rak; od nadzornega odbora slovenske aekcije Fr. Margole in Angeline Zaitz; Chas. Pogorelec, tajnik. Gost John Olip. Odsotni: J. Oven, F. A. Vider, P. Kokoto-vich (zapoaljen izven Chica-ga), Geo Maslach (nočno de* lo), S. Bojanovich in Fr. Udo-vich (zapoaljen).
Za predsednika izvoljen Filip Godina.
Zapisnik prejšnje seje sprejet kot čitan.
Dopisi: Tajnik prečita pismo MooneyjeVega obrambnega odbora. Se vzame na znanje in JSZ. bo delovala naprej za njeno osvoboditev kolikor največ mogoče.',
Sprejet predlog A. Gardna, .da se ta apel priobči tudi v Proletarcu v svrho,<jla se dobi finančno pomoč.
Prečitan je dopis radio postaje W-EVD. (Ei^gene V. Debs), v katerem poročajo težkočah, ki jih jim dela federalna radio komisija. Njen namen je postajo uničiti. Apelirajo za moralno in gmotno pomoč. Tajnik Pogorelec pojasnu-je, da so protestne resolucije poslale naše organizacije, po-aamezni sodrugi pa so gmotno prispevali. Pojasnjeno je, da je poslala resolucijo v obrambo tega ljudskega tribunala tudi SNPJ.
Tajnik poroča o stanju JSZ.: "V splošnem je to poročilo bolj sadovoljivo kot so bila poročila na nekaterih prejšnjih sejah. Ne le, da beležijo napredek v članstvu klubi št. 27 v Clevelandu, 5 v Conemaugh, Pa., lo v Forest City, Pa., 31 na Imperialu, 118 v Strabane, vsi v Pa., dalje št. 232 v Barber-tonu. 1 v Ohicagu, 3 v Oglesby-ju, 111., 37 v Milwaukee in št. 114 v Detroitu, nego se je s so-
stvo stopilo na pot spoznavanja, da dobi prosperitete le, ako si jo bo samo izvojevalo."
Poročilo se sprejme na znanje.	/
Dalje poroča tajnik o zadevi članarine sodružic v klubu št 37. Nastal je nesporazum med našim uradom in klubom, ki pa bo rešen v smislu pravil in v interesu celote. K stvari govore Aleš. Garden, Godina in Novak. Sprejet Alešev predlog, da se prepusti urediti to zadevo tajniku.
Pogorelec, tajnik Prosvetne matice, poroča. Doaedaj je priglasilo pristop, oziroma, da ostanejo včlanjena, nad 70 društev, klubov ter drugih organizacij. To število bo tekom leta raslo, kot običajno. Knjige, ki jih je izdala ter nabavila Prosvetna matica, so bile v teh tednih razposlane vsem pridruženim organizacijam, da jih razpečajo med članstvo. Ob enem je bilo društvom in drugim razposlano tudi finančno poročilo Prosvetne matice ter JSZ. za leto 1930.
Na dramskem polju in drugih ozirih so dobili od pro-šle seje do zdaj sodelovanje te ustanove sledeči: dramski odsek I zob. in zabav, doma na Library, Pa.; št. 21 SNPJ., Pueblo, Colo.; klub it. 37, Mil waukee. Wis.; droš. št. 110 SNPJ., Chisholm, Minn.; klub it 5, Conemaugh, Pa.; zveza društev SNPJ. v Crawford County, Kans.; it. 713 SNPJ., Shadyside, O.; it. 589 SNPJ., Canonsburg . (ponovno); soc. pev. zbor "Naprej", Milwaukee; klub St. 222. Girard, O.
Rak k poročilu dodaja, da se Prosvetna matica trudi dobiti tudi večjo zbirko primernih angleških iger, s katerimi bo skušala ustrezati angleško po-slujočim društvom ter mladinskim odsekom klubov JSZ.
F. Zaitz poroča o akciji za dom JSZ. Odbor poizveduje za par primernih prostorov, ki
FANATIČNE HČERE "AMERIŠKE REVOLUCIJE"
0 agitaciji, priredbah in drugem
delovanjem s. J. Snoja organi- so naprodaj. Več bo pojasnje-
ziral nov klub v Kraynu, Pa. Iz Rockinghama, Pa., je dobilo
Ena najbolj žingoističnih organizacij v tej deželi je "Zveaa hčera ameriške revolucije". Vsako leto imaio velike konvencije, na katerih sprejemajo resolucijo, ki določajo, kateri profesorji in pisatelji so zadosti patrioticni iB kateri ne. Slednji so nato zabeleženi na črno listo. To znači ukaz raznim liberalno orientiranim organizacijam, da jih ne jo več rabiti za predavatelje, in drugo, ne smejo iim biti na razpolago dvorane sol, unh in patrioti enih ustanov. Take prepovedi se nanašajo največ na cerkven« in liberalne pacifiste, kajti radikalcer sploh ne vabijo. Nedavno so imele konvencijo v Wasbmgtonu, na katero je prišlo 4,000 članic. Zelo so ae hudovale na "širjenj« rdeče nevarnosti" in zahtevale, da vlada podvzams najenergičnejae korake, da iztrebi "komunistični strup". Na njibiu konvenciji je gotroril tudi znani kongrssaiik F »ah, načelnik komisije za preiskovanje "rdeče nevarnosti", ki je dejal, da je v te j deželi do 600,000 komunistov, med njimi dve tretjini tujerodcev. "Ven s te dežele", so vzklikale reakcionarne hčerke, ki se zbirajo pod masko "hčera ameriške revolucije". Komunistom bi bilo kajpada aefto ljubo, če bi jih bi lo res 000,000 namesto 10,000. Tudi komunističnemu tajniku F os ter ju bi bilo to prav, kajti I. 1928 je dobil kot predsedniški kandidat kom. stranke le 44,000 glasov. Hčerke torej bodejo zatiranje vsega, kar noče trobiti v rog dolarskega patriotizma in podpirati politiko refmblikansldbrdemokretekih graftarjev. — Na sliki je avditorij, kjer so "hčerke" Zborovale, v ovalu pa je Hooverjeva žena, ki je po« dre vila konvencijo. To organizacijo žing otokih žensk, ki ima velik vpliv, podpirajo militaristi in sploh interesi, ki eovražijo pacifiste ter radikalce in njihova stremljenja.
Pregled po Clevelandu
Piie Anton Jaakovič, nčni
popotnik.
no na prihodnji seji. Sledi poročilo o delu Jugodlo-
tajništvo vprašanje za navodi- vanskega delavskega sveta, ki la v svrho ustanovitve kluba, je bil' ustanovljen, da deluje Ako bo zanimanje za JSZ. raslo proti propagandi kraljevaških
v tej meri, se bo JSZ. v članstvu zelo ojačala vzlic skrajno slabim delavskim razmeram.
S priredbami so klubi JSZ. aktivnejši kot običajno. Posebno mnogo so letos aranžirali prvomajskih priredb. Za govornike so povabili razne znane aktivne sodruge iz bližnjih in daljnih naselbin; zelo vabijo na shode s. Anno P. Krasno. Sporedi teh prireditev in imena govornikov vidite iz naznanil ter posebnega seznama v Proletarcu.
Tudi glasilo JSZ Proletarec beleži povoljen napredek. Od 1. do 28. marca je dobil 56 novih naročnikov, od 28. marca do te seje pa 65. Največ izmed teh sta jih poslala s. Jo-seph Snoy z agitacije v Penni, in pa Anton Vičič, ki agitira v Chicagu in bližnjih naselbinah. Vsi zastopniki, ki so aktivni, imajo uspeh, poročajo pa, da bi se Proletarec širil veliko hitreje, če ne bi bilo toliko ljudi brez dela in sredstev. Po merilu lipovega in zveznega napredka sklepamo, da je tudi naše ljud-
agentov. Razprave se udeleže Zaitz, Pogorelec, Godina, Olip, Novak in Aleš. Prevladuje mišljenje, da je posebna organizacija v tak namen potrebna in je vredna podpore.
Anton Garden poroča o kampanji za zavarovanje brezposelnih delavcev v Illinoisu. Za-početo akcijo v čimširši organizirani obliki eksekutiva odobri in proglasi svoje sodelovanje. Za zastopnika eksekutive v Illinois State Unemployment konferenci je izvoljen Fr. Alesh.
Zaitz izvaja svoje misli o planiranem agitacijskem delu za JSZ.
Sledi splošna razprava, kako pripomoči kampanji za sprejem predloge v prid brezposelnih. Podani in sprejeti so bili razni nasveti da se nabere za predlogo čimveč podpisov in ustvari potrebno zanimanje med delavci.
Zaključek seje.
Cleveland ni ograjeno mesto, zato je depresija poplavila tudi nas. Brezposelnih je mnogo. Ljudem, ki so si sredstva izčrpali, se slabo godi. Pomožne akcije nekoliko izdajo, ali bede ne odpravijo. V nekaterih ovarnah znižujejo delovni čas in z njim sorazmerno plače. Zaslužek je že itak majhen. Toda če nočeš ti, pa pusti, saj jih je tisoče, ki čakajo na tvoje mesto. Tako se godi delavcem, ker niso organizirani.
Čitali ste že, da je zmagala na prizivnem sodišču klubova "Zarja", zvana tudi originalna "Zarja", ki je od svojega postanka dalje odsek kluba št. 27. Ena skupina, ki se je od nje ločila, si je tudi dala ime "Zarja" in zahtevala od klubo-ve,
no. Ker klub zahtevi ni ugodil, so tožili in sodnik je odločil njim v prilog. Klub je vložil priziv proti odloku, ker je bil krivičen, in apelatno sodišče ga je upoštevalo. Pravica je slavila zmago, in naravno, da je to svojo zmago proslavila tudi klubova "Zarja".
. Purgarjem tak izid ni bil po volji. Eni so se tolažili, da ni sodnija odločila v prilog nobeni stranki, kot jim je povedal njihov pravni zastopnik Fr. L., kateri je bil v radio-programu oglašan z označbo "naš odličen odvetnik". Precej jih je, ki se vsled te afere zelo jeze na voditelje ter drug na drugega. Ti
viti zmešnjavo pri nas, pa so jo povzročili med seboj.
Hudi so na nas, ker pišemo o tukajšnjih razmerah in aferah v čikaške liste. Pravijo, da je obešanje prepirov na veliki zvon grdo: Ne vedo, da je tudi to grdo, kar so nam hoteli sto-
Pri agitaciji upoštevajte sledeči dobrohotni nasvet: v argumentiranju z ljudmi ostanite hladni, v dobrem razpoloženju in stvarni. Na ta način nasprotnike najlaglje razorožite in človeka boste najlaglje pridobili, da se naroči na list, katerega riti. Ali ni bilo grdo, ko so nas mu ponujate. Bodite vljudni in nad dva tedna tolkli* po tistem potrpežljivi, dokler mogoče. Le izrednem občnem zboru SND. ako vam človek vljudnosti noče maja lansko leto? Česa nam vračati z enako mero, lahko niso vsega očitali in predbaci- poveSte svoje brez prizanaša-vali v Enakopravnosti in A. nj», toda vendar prepričeval-Domovini! Pa da bi se mi ne n°» ako se vam zdi, da je argu-smeli braniti? Počeli ste mar- mentiranje v takem slučaju sikaj proti nam, kljub temu, da »ploh na mestu in ne samo za-ste vedeli, da je krivda na vaši pravljanje časa. strani večja nego na naši. Na	*
nas niso leteli samo očitki, nego Predzadnjo nedeljo s?^o se tudi psovke. Celo vrsto bi jih zabavali na koncertu pevskega lahko naštel. Ko pa se bi vpra- zbora "Cvet" v Newburghu. šali, na kateri strani je več ta- Sodelovala je tudi "Zarja", od-kih, katerim bi dotične psovke sek kluba št. 27. Oba zbora sta pristojale, bi se kaj hitro pre- svoje'točke izborno izvršila, mislili in bi molčali. Ali ker so Igralci, ki so nastopili v kome-tiščali z bojem naprej, so dobi- diji "Zdravnik Vseznal", so obli. kar so iskali. Posmehovali činstvo dobro zadovoljili. Sme-
da ji odstopi ime in imovi- 8V! nam' V°sebno po prvem ha je bilo na koše, tako da je Kov lrinh	«i odloku sodnika; ne na sejah, ne
Dne 26. aprila smo sodelovali na prireditvi kluba št. 9 na Power Pointu. Izpadla je zelo dobro. Sodeč po aplavzu, Bridgeport, O. — Dne 11. a- je predfltava občinstvu zelo u-pnla sem se napotil za teden Kajaia. Angleški govor s. Matt dni na agitacijo za Proletarca Xu5ka je bi, prav
na mestu.
v Cambria ter Somerset Coun- Udeležence sem videl iz Sale-ties v Pen ni. Posetil sem našel- ma Eagt Pai€8tine. Girarda in bine llysoto, Jerome, Holsop- drugih bližnjih ter oddaljenej-ple, Seanor, Rockingham. Cen- naselbin tral City, Hooversville, Wilbour	'	..
itd. V vseh teh naselbinah so , Na ^8tkVmY™ei!,1,?t delavske razmere zelo slabe - !° z na*° !.zh Vzrok Je D1\ae,ž torej se to pove lahko na krat- J? «ne«' kl na*je ?Pre.m,£ : ko s prislovico današnjih dni - Domov smo pnš i srečno in bili "povsod, prav povsod je slabo." *eseh' kerJe bila priredba so-Bil sem tudi med gozdarji, drugov na Power Pointu uspeS-Prvič v življenju sem prišel n*: ^2eleh smok n*P™viti več mednje. Ali tudi gozdov se ni ablskov' J>* J,h je P*?"«® ognila kriza.	Ti ¡7eme }? d?lom*
Pri agitaciji so mi pomagali časa' 1 a dru*,c-Joseph Turšič, Fred I nt ih ar in _ _ . .	.. r
več drugih mi je šlo v enem ali Iz fohnstowna sem prejel v drugem oziru na roko.	da je preminul sodrugAn^
Na Franklinu sem posetil dreJ Iv*n«ič, k,uba priredbo društva Friendly City, ?ober.teden. P™ \emx blIf Mladina, ki se zbira v tem dru- ®kuJ?aJ na PJ™*M d ruš Friendly City. Ako se je slabo počutil, mi tega ni omenil. Vest o njegovi smrti me je zelo pretresla. Andrej je bil delaven povsod, kjer se je šlo za napredek. Bila sva skupaj tudi na zadnji konvenciji SNPJ. Njegovi znanci, prijatelji in sodrugi ga ohranijo v trajnem spominu.
•
Naš dramski odsek gre 9. maja na Sygan, Pa., kjer vpri-zori igri na prireditvi syganske-ga kluba JSZ. Imeli bodo bogat spored in je pričakovati ve-like udeležbe.
a
v trgovini in ne na cesti nismo
vladalo na prireditvi vseskozi najboljše razpoloženje. Srčna
imeli miru. Potrpeli smo, toda želja nas vseh je, da ostaneta da nas bi uničili, tega vam ni- oba zbora v prijateljstvu in eo-smo pustili. Bili ste uverjeni, delujeta drug z drugim roka v da boste zrušili klub št. 27 in "Zarjo" in pa še klub št. 49 v Collinwoadu. 'Pa smo še čvrsto
roki tudi v bodoče.
Hi V krizi, kakršna vlada se-tukaj naše vrste so pojačene, daj, se delavci bolj poglabljajo Članstvo pomnoženo, simpatije v delavske liste. 2al, da tega na naši strani, ker javnost ve, niso storili že takrat, ko so bili da smo bili krivično napadeni ¡»dobri časi", pa bi bili zdaj ve-in da smo se branili zaradi pra-.jiko boljše pripravljeni in si bi vice, ki nam je spadala, ^ pa so laglje izvojevali brezposelnost-
štvu, je našemu gibanju zelo naklonjena.
Za JSZ. smo ustanovili novo postojanko v naselbinama Rodtingham in Central City. Izgledi za napredek novega kluba so jako dobri. Shod sta posetila tudi sodruga John Langerholc in Frank Zalar, člana kluba it. 5.
Ker sem naselbine v john-stownskem okrožju zelo "obdelal" z agitacijskimi obiski, ne vem, kdaj se spet vidimo. Veseli me, da je v njih Proletarec razširjen in da je zanj kakor za delavsko gibanje vobče med rojaki veliko zanimanje.
V času te agitacije so mi nekje pokazali "Enakopravnost" z dne 15 .aprila, v kateri je "protest" velikega čikaškega ali cicerskega Vidmarja proti Jugoslovanskemu delavskemu svetu. Prečital sem tisto in takoj videl, da je Vidmar temu konzulskemu-kobalskemu dopisu samo svoje ime posodil.
Ker že pišemo o tem, naj še omenim, da so ob ustanavljanju Svobode inc. trdili, da bo služila zbliževanju Jugoslovanov, Vidmar pa pravi v omenjenem dopisu, da so jo morali ustanoviti za boj proti slovenskim socialistom. Je prav, da vsaj
včasi tudi kaj po pravici po-1' Chicago, III. — Slovenska so-vedo. V ostalem, pojdite se fcranistka Miss Jeanette Perdan,
katere dom je v Clevelandu, bo imela v Chicagu koncert v so-koto 9-	ob 8. zvečer v
zbor "Naprej" bosta imela v dvorani CSPS.. kjer ima klub Bndgeportu v slovenski dvora- št. 1 pogosto svoje večje pri-ni priredbo v soboto 16. maja, redbe. Naslov dvorane je 1128 na kateri bo vprizorjena igra W. 18th St.
Dne 30. maja se vrši v Glen-coe v prostorih A. Kravanje konferenca klubov in društev Prosvetne matice JSZ. z delokrogom v vzhodnem Ohiu. Dopoldne bo zborovanje,popoldne pa zabava v prid knference, na kateri bo govoril mladi Victor Tusek iz Power Pointa. Vsak klub in vsako napredno društvo naj bo zastopano. Vabljeno na udeležbo je vse naše delavstvo.
Joeeph Snoy.
Koncert Jeanette Perda-nove v Chicagu
solit s svojim biciklistom! ■
Klub št. 11 in njegov pevski
Stražar in postopač" v slovenskem in "The Black Recruit" v angleškem jeziku. Culi bomo
Na svojih dosedanjih koncertih je žela Miss Perdanova veliko uspeha in ga bo nedvom-
tudi deklamacije v obeh jezi- no tudi na svojem nastopu v kih m pa pevske točke "Na- Chicagu. Priporočam občin-preja". Po programu bo ples- stvu, da se posluži te prilike in na zabava, na kateri bo igrala se udeleži koncerta. Vstopnice v prava "kranjska godba". predprodaji so 50c in pri bla-Vsled slabih razmerje vstop- gajni 75c. Dobe &e v predpro-nina za moške samo 35c in za daji tudi v uradu "Proletarca". ženske 25c.	|	Anton Krapenc ml.
Ako Šalita prtvNti EMtapniitvo
"Prolatarca", prodajati saaj kajif*	.
in m« nabirati «claaa, pilita uprav	81 k ti V, ta je kriv, odvetniki SO
niitru aa pojavila.	bili zanič itd. Hoteli so napra-
KLUBOM IN DRUŠTVOM
-fi
telite svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha?
tš^ OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU^
KSk«
jo nam hoteli vzeti. Naše prireditve imajo dobre obiske, ljudje navdušeni in odločni, da bodo v obrambi in delu za napredek vztrajni.
Koliko ste dosegli vi s svojim rušenjem sloge, o kateri tako radi govorite? Kup bla-maž!
Niste vsi krivi, nego tisti generali s svojo klepetavostjo, ki so uspeli tudi v tem, da so nekaj dobromislečih ljudi zbegali in jih pridobili na svojo stran.
Sodrugi in sodružice po širni Ameriki, nič se ne bojte, kadar bodo nasprotniki z v«o močjo šli v boj proti vam. Odgovorite jim z obrambo in delom, pa boste zmagali, ker je poštenje na vaši strani. Agitirajte za JSZ. in delavske liste, kakor sta Proletarec in Prosveta.
no podporo, kakor je uvedena
v evropskih državah.
a
Kot vidimo, so zastopniki Proletarca zelo aktivni. Pozdrav njim vsem, posebno še tekmecem, kot so Snoy, Vičič, Rožič in drugim agitatorjem. Zadnjič sta me prvo omenjena prekosila za nekaj naročnin. Upam, da me prihodnjič ne bosta, četudi je brez oiganke težko prerokovati. Vem pa, da večni popotnik tudi v bodoče ne bo spal. Sodrugi, le korajžo in na ^delo vsi skupaj, pa bo število naročnikov Proletarca raslo, da bo veselje!
Ali «ta i« naročili knjifo "BEG IZ TEME", ki j« lafla a ..loški "Pro-latarca'*? Ima nad tri »ta strani In v tabuja dala ruskih pUatalja* »ar nji. kova iivljanjapita. Stana vaaana a platno $1.7S mokko vosana $1.18.
&
V soboto 9. maja ob. 6. zvečer
priradi
KLUB ŠT. 13. J. S. Z. v dvorani društva št. 6. S. N. P. J.
SYGAN, PA.
s sodelovanjem dram. odaeka. kluba it. 11 JSZ. is Bridgeporta, O.
ZABAVO S PLESOM, IGRAMI, GOVORI IN DEKLAMACIJAMI
SPORED:
1..	Posdravni govor --------------Jobn Kaartidi in Frank W i ran t
2.	Govor ▼ al o v in angl. jesiku ...........................Joaapk Snoj
8.	"Mi «no mladi", daklamira ____________________Anno Kramiar
4.	"Tka Brood Lino" ter "TU Priaonor of Ckillon",
daklamira.............................. Marfarot Snoj
5.	"Struiar in poetoma?', (Pradataae.)
6.	"Tka Comint Ckampion" (Predstava.)
Vstopnina na predstavo 25c, otroci lOc
Na pleeno zabavo moaki ftOc, ženake 25c.
Vabimo rojaka od t« in bliinjik na«olbin na obHno tidalafbo. Po*t*aiba prvovrstna v mli oairib.

i

Z AGITACIJE V WISCONSINU
Milwaukee, WU. — Mudim
se ¿e vedno v :nilwauški in west-alliški naselbini. Sta obsežni in sem se odločil, da obiščem kolikor mogoče mnogo rojakov. To vzame Časa.
Z uspehom sem zadovoljen, daai cilja 300 novih naročnikov v tej naselbini ne bom dosegel, ker je preveč delavcev nezapo-sljenih. Ako pa bi imeli sredstva, bi število naših naročnikov pomnožil v tem mestu za več sito.	•
Posameznik brez kooperacije v drugem mestu ne opravi doati. Zato agitatorji iščejo sodelavcev. Meni je jako veliko pomagal Jacob Rožič, ki je sam aktiven zastopnik Pro-letarca. Dalje so sodelovali v enem ali drugem času Jos. Vidmar, Jakob in Jos. Poglednik, Math Smole, "Fr. Juvan in njegov brat. ki je fee mlad toda zelo inteligenten dečko, Ahacij Sušnik, Steve Salomon, Mary Ambrož, Leo Alpner itd.
v agitaciji zelo energični, česar našim sodrugom v splošnem manjka. Dolgoletno delo na kulturnem in političiiem polju jih je nekam utrudilo. Pomanjkanje energije za povečanje aktivnosti je bila v pretečenih sporih največja taktična napaka naših sodrugov. Na drugi strani pa je zopet res, da so nasprotniki, kadar se zaženejo v boj, fanatični, in da delajo le gotovo dobo, dokler se napetost ne poleže, medtem ko morajo biti socialisti neprestano aktivni. Naše delo je v kampanjah, v raznih akcijah za delavsko zakonodajo, pri širjenju tiska in na prosvetnem polju. Zato bo najbolj pravilno, ako rečem, 4a je za vse te naloge v mil-vvauški naselbini zdaj premalo aktivnih članov. Treba je torej pridobiti za pristop somišljenike, katerih je veliko.
V naselbini je precej katoliškega duha, menda največ med novejšimi priseljenci. Niso
POSTAVA RAZBILA DRUŽINO
Industrija v tem mestu je pod sicer fanatično klerikalni, nego
pezo depresije zelo zmanjšala obrat. Ker plače niso bile bog-zna kaj, si delavci niso mogli dosti prihraniti "za deževne dni". Bednih ljudi vidite mnogo.
Dne 23. aprila smo imeli sestanek, o katerem bo več poročila pozneje. Udeležilo se ga je 35 članov in članic od obeh k hibo v. Pisec je pojasnil namen in pomen svojega prihoda in naglašal, da je dolžnost vseh, ki mislijo socialistično, da v našem gibanju aktivno sodelujejo. Dobil sem vtis, da je bil ta sestanek uspešen.
Socialistično gibanje med Slovenci v Milwaukeeju ima vse pogoje za prospevanje. Manjka pa mu več energičnih agitatorjev, ki bi bili pripravljeni svoj prosti čas posvetiti aktivnostim v klubih JSZ. Koristilo bi tudi ,ako bi bilo več smotre-nosti v vodstvih.
Spor med Stautovo skupino in socialisti ter njihovimi somišljeniki je napravil v naselbini precejšnje razpoke in prepade. Sodrugi so prepričani, da so v pravem in da bi bila vsaka taktika mlačnosti ter popuščanja organizaciji v kvar in da bi trpela tudi bodočnost JPZS. Okrog slednje je boj pravzaprav koncentriran in ne okrog kluba ali socializma. Razdeljeni pa so tako, da so na eni strani socialisti in na drugi protisocialisti, kot že o-menjeno. Ker je ta boj v glavnem boj za kontrolo nad JPZS., ima nekako lokalen značaj. Splošen pa je v tem, da je vprašanje v sporu tudi "delavska politika". Pravijo, da lastnik "Obzora" ni pripravljen pisati v smislu resolucij JPZS. in ker ni sprejel tega in nekaterih drugi pogojev, mu je odbor JPZS. glasilo odvzel. Ali R. Staut ni brez pristašev. On in mnogi njegovi somišljeniki so
se drže tradicij in navad. Mnogi teh mislijo, da se morajo braniti Proletarca radi vere.
Obiskal sem tudi R. Stauta, izdajatelja "Obzora". Povedal sem mu, da je moj namen dvigniti število naročnikov Proletarca nad 49. V njegovem listu je bilo namreč poročano, da ima Proletarec v Milvvaukeju le 49 naročnikov, četudi vedo, da jih ima mnogo več. R. Staut mi je odvrnil, da vrača zob za zob. Pravi, da je dopisnik v Proletarcu zatrjeval, da jih ima "Obzor" samo 200. Pripovedoval .ni je tudi o bojkotu, ki ga baje organizirajo naši ljudje proti njegovemu podjetju, in o grožnjah, da ga bodo denunci-rali radi tega in onega. Taktika, ki jo je R. Staut podvzel, pač ne more imeti simpatij med člani naših klubov in socialistov v splošnem. Boj je boj. Boj pa mora biti po6ten, tudi ako imaš opraviti z nepoštenim nasprot-nikom.Grožnje z denuncijacija-mi niso čedna metoda v borbi.
Avto je drvel, mi smo pa prav fronto, pa naj se zgodi karko-nalahko zapeli "Zdaj gremo" li. in pa—"Že dan se mrači". Na
okno so naletevale snežinke, mimo nas so pa švigale svetle lučke, kot v slovo ob odhodu.
Kolesja vlaka so zaškripala in nas z naglico odnesla proti naši metropoli . . .
Leo Poljšak.
Igralci klubovega mladinskega odseka so to dramo jako dobro podali. John Rak, John Kochevar, Alice Artach in drugi so se odlikovali. Zelo narav-
naselbin za izkazano naklonjenost, posebno pa še bridgeport-skemu klubu JSZ. za njegov dramski program, sodrugu J.
Snoju za lep slovenski nagovor, in njegovi hčerki Margaret za fino pogodtno deklamacijo "Bread Line". Tudi angleški
no in prepričevalno je izvedla
svojo vlogo Christine' Mladic, itfovor, ki ga je imel s. Matt Tu-
__Igro je režiral John Rak.	J« napravil dober vtis. Vse
I Po sporedu, ki je trajal pre- priznanje sodrugu S. Chuchu,
Prvomajska slanost klu- * ^¡^^¿j« ^¿L ^KT^i
do 1. Igral je J. Kochevarjev orkester.—Z.
Aaaa MacAiarovckak, m doaai mm tej «liki. J« p Kila r te daiolo prod par l*tl~ Ampak doopola jo nalagal no. Poročila M v Cfcautonu, P» , , •vajin rojakom, ki jo te na sliki. Imate S motcco v »tanga otroka Do-godilo pa m jo, da jo obla«« icvodola sa Anin Mpoatavan prihod. Bila ja deportirana. Otroka ja viola • «oboj. moi o«tana tukaj. Ta fotografija ja bila vsota v Pitteburgfcu, prodno «o m ras21 i.
Gostovanje v Detroitu
Cleveland, O. — Bila je polnočna ura v soboto večer, ko smo «e zbrali na postaji pod
skrbel, da so bili vožnji listki v redu.
Na vlaku se je naš voz kmalu spremenil v pravcati pevski oder. Prepevali smo tako, da
ba št. 1 JSZ
Chicago, HI. — Socialistične	____
prvomajske slavnosti so se v pe-	M
tek 1. maja vršile v raznih kra- Konstruktivna akcija Za
jih mesta. Največja je bila v(
Ashland avditoriju, katere se	breZpOS6iIie
je udeležilo približno 4,000, Greentburg, Pa. — Tu se je ljudi, in to brezi da bi bila ob- nedavno vršila okrožna konfe-sežno oglašana. Razne narod- renca v prid brezposelnih. Na-nostne skupine, pripadajoče men te organizacije je, da z ve-soc. stranki, pa so imele svo- ,ikim ijudskini pritiskom pri-je prvomajske manifestacij mora zakonodajo sprejeti pred-Klub št. 1 jo je Priredil, kot Ioge za zavar0vanje delavcev običajno, v dvorani SNPJ. U- prati brezposelnosti in da izvo-deležilo se je kakih dve sto juje razne druge a0cialne za-oseb. Tu rojena slovenska mla- konCf med njimi pokojnino za dina je tvorila večino posetni- gtare in onemogle delavce. Na kov.	|t0
konferenco je prišlo iz te-Soc. pevstfTibor "Sava" je ga okrožja nad sto delegatov, zapel "Socialistično" in "Mi Predsedoval je seji s. Anton smo mlada garda". Slovenski Zornik ml., ki je aktiven za de-govornik je bil Joško Oven, ki lavstvo in hodi po potih svoje podal pregled položaja in jCga očeta, sprememb od prošlega do tega; Iniciativo za te konference so maja v važnejših deželah po podvzeli socialisti ne le v tej svetu. Arthur D. Gordon od neg0 tudi v drugih državah. Socialistične mladinske lige je Unije, mnoga društva in druge slikal vzroke sedanje krize, iz delavske organizacije sodelu-katere za delavstvo ni izhoda, jejo, ker je brezposelnost pač ako bo čakalo rešitve od dru- problem, ki ga bo moralo reši-gih. D. J. Lotrich je imel kraj-' ti edino le ljudstvo. V ta naši nagovor o važnosti na*ih men pa se mora organizirati, in mladinskih angleško posilijo- te konference so rezultat na-čih odsekov, ki delujejo v JSZ. še akcije. Med delegati v Johnny Rak je napravil ve- Greensburgu je bilo tudi več
lik vtis z deklamacijo "When Slovencev. Zborovanju je pri-
. ^ .... »	. . a Feller is Out of a Job." Dasi sostvoval tudi poročevalec lista
smo zvabili med se cel štab že od početka dober deidrma-
največjim nebotičnikom v Cle-'vlakospremnega <*obja. Zatem. . t zc,0 i8popolnil.
so sledile razne igre in karta-	J
velandu Zarjani-klubovci in prijatelji, da odrinemo prbti Detroitu na poset pevskega zbora "Svoboda". Bilo nas je
nje. Predno smo se dobro za-! vedli, smo bili na cilju.
Na postaji v Detroitu so nas čakali postrežljivi sodrugi in pevci "Svobode" ter nas s svo-
63 po številu. Pršel je dež, megle so tlačile k tlom, medle luč- jimi avti razvozili na svoje doke so s težavo prodirale v ne- move. Jaz sem se znašel pri prozorne kotičke. Bil je v tem starih znancih v gostoljubni slučaju romantičen večer, kar družini Semrov na Highland Koliko je na stvari o denuncijah se je lahko razbralo z veselih Parku. Dopoldne nam je Se-z ene in druge strani resnice, obrazov došlecev.	I mrov razkazal Detroit, ki je po
Anna Hribar je deklamhala
tjr.ko čustveno Molekovo "Ah, mitfter Boss". Med tem sporedom je zaigral par komadov na harmonike Joeeph' Petek.
Greensburg Tribune.-
Malo nas je, toda smo sodrugi in deloma skupaj. Zabava je bila neprisiljena in razšli smo se v najboljšem zadovoljstvu, ko je kazal kazalec na uri že pozno v noč.
J. Bergant.
NA SPOMINSKIDAN V SOBOTO 30. MAJA KONFERENCA JSZ V CHICAGU
Na spominski dan v soboto 30 maja ob 10. dopoldne bo v Lawndale Masonic templju v Chicagu otvorjena konferenca soc. klubov ter društev Prosvetne matice JSZ. čikaškega, wau-keganskega, milwauškega ter sheboyganskega okrožja. Ta dvorana je na S. Millard ter W. 23rd St., pol bloka vzhodno od Lawndale Ave.
Prva seja bo od 10. do 12:30. Potem bo odmor za kosilo, katero bo udeležencem servirano v veliki spodnji dvorani. Po kosilu se zborovanje nadaljuje. Tudi večerjo bo lahko vsakdo naročil v dvorani.
Zvečer bo v isti dvorani velika domača in plesna zabava, na kateri bo igral John Kochevarjev orkester.- Prebitek te priredbe gre v konferenčno blagajno. Vstopnina je samo 35c. *
Na zborovanju bo podanih več kratkih referatov. Anton Garden, tajnik konference, bo poročal o stanju te organizacije ter njenem delu, Chas. Pogorel ec o aktivnostih v JSZ.,
ne vem ,predno ne čujem vseh zvonov v tukajšnjih naselbinah.
Mlačnost in letargija se je poznala tudi na majski prireditvi milwauškega kluba dne 26. aprila v S. Side Turn Hali. Organiziranje priredbe ni bilo praktično izvedeno in ne pod-vzeto na tak način, ki pripomore k dobremu posetu. Ampak taki kritični momenti se pojavijo v življenju vsakega kluba.
Jaz s sodrugi in somišljeniki tu prav lahko izhajam. Pri agitaciji si po svojih močeh prizadevam, da sem z vsemi vljuden in da prepričam ljudi o vrednosti tega lista. Po mojem odhodu mu bo cirkulacija zelo pomnožena, kar bo v do-glednem času koristilo tudi klubu in stranki v splošnem.
Anton Vičič.
Pevski zbor "Svoboda" od sek kluba št. 114 JSZ., kamor smo bili namenjeni, je že trikrat gostoval v Clevelandu. V letu 1919 se je udeležil klubo vega in Zarjinega piknika na Kastelcevi farmi. Za časa Republikanskega združenja sta 4'Svoboda" in "Zarja" skupno nastopili v Moose dvorani in 1. 1929 so se od Svobode korpora-tivno udeležili predstave opere Grof Urh Celjski. Obratno je "Zarja" gostovala v Detroitu 1. 1918 na pikniku "Svobode" in 1927, ko je pod avspicijo ' Svobode" vprizorila Kovačevega študenta; ob tej priliki je bil navzoč le del zbora. Da deloma povrnemo požrtvovalnost in prijaznost Detroitčanov, se odpeljemo proti Michiganu. S. Šiskovic, načelnik izleta, je po-
• legi jako sličen Clevelandu. Ogledali smo si tudi slikovit Belle Isle park, kjer se vidi marsikaj zanimivega; le žal, da nam je vreme nagajalo. Popoldne smo se sestali v Radnič-kem domu, kjer so nam imenitno postregli. Detroitčani so že od nekdaj na glasu kot zelo gostoljubni ljudje. Posebno kuhinjskemu štabu gre vse priznanje.
2e se je začelo zbirati občinstvo iz raztresenega Detroi-ta in okolice k predstavi Lavti-žarjeve operete Darinka, katero je vprizorila "Svoboda". Snov te operete tvorijo zanimive romantične pripovedke in mične, prijetne melodije. Vča

programa v enem
je tvo-
Spisal jo je Miles
Drugi del rila drama "Black 'ell", Malleson. Vrši se v Angliji med vojno, in vršila se je natančno v isti obliki v vseh deželah, ki so bile zapletene v vojno.
Staršem, ki imajo sina na bojišču, je sporočeno, da se vrne domov, da je odlikovan za svoje junaštvo, kajti v enem samem spopadu s sovražnikom jih je šest ubil. Lokalni list je prinesel "veselo" novico na pro-minentnem mestu in vse se zbere na postaji, da sprejmejo junaka kolikor mogoče slovesno. Očetu in materi kipi srce veselja nad sinovo hrabrostjo in odlikovanjem, ali sin se ni vrnil takih misli. Sel je iz vlaka pred postajo, da se je ognil ljudem. Ime mu je Harold. (Igral ga je John Kochevar.) Pride domov, ko ga ljudje čakajo še na postaji. V hiši razkrije svojo
Hooverjeva prosperiteta
Cleveland, O. — Pri klubu št. 28 v Newburghu je bila želja naročiti mnogo več izvodov ^r. Zritz o aKciji za zgraditev prvomajske š+evilke Proletai- našega doma. t. ttermk o kul-ca. nego smo jo, pa je nam pri j burnem delovanju naših klubov,
dejanju vsakem koraku ta prokleta A. Garden o socialni zakonoda-Hooverjeva prosperiteta na po- ji» in razen teh bodo na dnev-tu. Mnogo ljudi je, ki «i danes nem redu reterati naših mlaj-niti kruha ne morejo kupiti, ker sih članov iz angleških odse-
KONFERENCE SOC KLUBOV IN DRUŠTEV PROSVETNE MATICE J. S. Z.
GIRARD
GLENCOE
CHICAGO
Zborovanje ohijske konference v. Slovenskem domu v nedeljo 24. maja. Pričetek dopoldne. V soboto 23.
maj« priredba s varijetnim sporedom.
%
Zborovanje vzhodnoohijske konference v prostorih A. Kravanje v soboto 30. maja ob 9. dopoldne. Po zborovanju prosU in plesna zabava.
* ■ >v . *
Zborovanje illinoiske-wisconsinske konference v soboto 30. maja ob 10. dopoldne, Lawndale Masonic Temple na S. Millard ter 23. cesti. Zvečer veselica.
sih je skoro preveč enoličnega bol in svoj gnjev nad blaznbst-ponavljanja, ki pa se potem z jo vojne svoji izvoljenki (Jean
menjanjem prizorov in kontra--Alice Artafch.) Medtem dobi
stov melodij z lahkoto prezre, vest o smrti svojega fanta na Biser in višek melodij je goto- bojnem polju mlada služkinja vo v prvem dejanju, ko se Ethel (Christine Mladic). Zjo-združita Darinka in Helena v ka se in očita Haroldu, tudi ti duetu. Tretje dejanje posedu-1 moriš — šest si jih ubil! "Kako je največ snovi, zato pa je tudi je ona to izvedela?" se čudi najbolj živahno. Zbor je bil Harold. Ni mu bilo še znano, jako siguren v kretnjah kakor da so domači listi razglasili tudi v nastopih. Pozna se mu j vsenaokrog o njegovem "hra-disciplina in dolgoletna vežba. hrem dejanju". To ga še bolj "Svoboda" ima nekaj dobrih (potre. Vrneta se oče in mati solistov. Frank Nograsek, bas (Mr. in Mrs. Gould—John Rak,
jim kapitalizem ne da zaslužka. V ogromnih zalogah ži|a, ki jih je nakupičil na stroške vsega ljudstva Hooverjev Farm Board, pa se pasejo črvi. V današnji blazni uredbi je tako, da fcaloge rajše uničijo, kakor pa da bi jih dali potrebnim. Plačaj, ali pa pogini! Kdor more plača, tisti pa, ki so že ob vse, se rinejo skozi počasno u-miranje. Veliko jih v takih razmerah izhlapi telesno in duševno.
Lahko bi bilo sicer vse drugače. Ako ni, saj smo sami krivi !—Anton Želesnik.
v vlogi graščaka, Uršula Sem-rovf alt, njegova žena, Mary Verlič, sopran, njuna hči, Rude Potočnik, bariton, v vlogi kmeta in še nekaj drugih posedujejo jako fine glasove in se pričakuje v bodoče še veliko od njih. Dirigiral je zboru in orkestru g. John Berlisg, ki se je skazal jako zmožnega in obenem požrtvovalnega v delu za kulturno povzdigo naselbine. Režiser Fr. Nograšek je skrbel, da se je stvar izvršila brez ve-
Katherine Beuk) vsa potrta, kajti pot je bila zamanj. Sina ni bilo iz vlaka na postaji. Ni dospeti ,tugujeta. Ali ko ga zagledata, se zveselita, slede objemi in čestitke ponosnega očeta. In tedaj Harold vsem skupaj pove, kaj misli o vojni, v navzočnosti polkovnika Fane-a (Jack Groser), ki na to vsled zanj neprijetnega položaja odide. Tudi Margery Willis (Theresa Bucher) kipi navdušenja nad junaškim Haroidom. Hitro
Zahvala sodelavcem
Power Point, O. — Prireditev kluba št. 9 JSZ. dne 25. a-prila je prav dobro izpadla. Dasi se ni šlo za gmotni dobiček, ima klub vseeno $29.97 prebitka. Sijajen pa je bil u-speh v moralnem oziru.
kov. Naloga vsakega poročevalca je, da poda svoje poročilo v kratki obliki, tako, da bodo imeli zborovalci o vsakem predmetu dovolj časa za razpravo in sklepanje.
Klub št. 1 je že izvolil delegate, namreč Fr. Aleša, Joško-ta Ovna in Johnny Raka. Ker bosta dva praznika skupaj, se pričakuje na to zborovanje veliko udeležbo tudi iz zunanjih naselbin. V nedeljo dopoldne bodo zunanji gostje lahko napravili obiske, popoldne in zvečer pa «e vrnejo na svoje do-move.-r-P. O.
Bančni polomi se množe
Vzlic obljubljenemu izbolj-šavanju gospodarskih razmer v 1. 1931, se polomi bank nadaljujejo. V Chicagu ne mine skoro teden, da ne bi par bank prenehalo s poslovanjem. Število propadlih bank ne bo le-
Naš klub se zahvaljuje vsem tos, kakor izgleda, nič manjše, udeležencem od tu in sosednih kakor je bilo lani.
V NAJEM SE ODDA
6-aotmo stanovanja v dragom nadstropja. Gorka voda skoal colo Ksto.
NAJEMNINA ZMERNA.
JOHN POTOKAR
1860 So. Hamlin Ave., Chicago Tel. Rockwell 0874
likih hib. Program je vodil obvesti «°.sede o njegovem po-
bivši clevelandski kulturni delavec Frank česen.
Dvorana je bila polna občinstva, ki je bilo navdušeno nad uspelo prireditvijo. Po programu smo se zavrteli po taktu,
vratku, ki mu zunaj prirejajo ovacije. Ali Harold jim odločno pove ,da rabijo fraze o borbi za domovino v vseh deželah enako, da zavajajo vojake v vseh kakor tukaj, da koljejo drug drugega ne da bi imeli
ml [ |Vt y>f yt fr'f >i\1 /jVf Mt ;tVf Mf Mf 'Al ;,Vf m y Ml m f Mf Mf Vf Mt Mf /|Vf']
Hočete pristno in čisto mleko za vašo deco in ostalo družino. Dovolite da vam postrežemo z njim. Dostavljeno na dom iz naše sanitarne, solnčno zračne
NOVE MLEKARNE
WENCEL'S DAIRY PRODUCTS
EDINA SLOVENSKA MLEKARNA V CHICAGU. 2380-82 Blue Island Ave.	Tel. Rooeevelt 3673
rVlY. >v iviiwiWlWiw
yWAWVWWWVWW^^^N^^^VWVWVVVVVVW.
^^•T*11 »■^rimi inanci, se XAto količkaj vzroka. Cul je
nekje govor socialista, govoril je s socialisti-vojaki, in je*iz-previdel, da je vojna največja
spoznali z novimi sodrugi in rojaki, ter v veselju in radosti prebili lep večer.
Ob pozni uri so nas odpelja- blaznost. Zdaj, ko je to spoli na postajo. Jaz sem bil od-'znanje dosegel, vsem skupaj deljen k krožku s. Potočnika, odločno izjavi, da ne gre več na
^ . , in« imm
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
NARODNA TISKARNA
2142-2180 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL
Mi titkamo v Slavonsko«. Hrvolkam. Slovaiko*. Čaikam. Poljska«, kakor ted! o An« laika« te N omiko« joaika.
Naia paookeoet — tiskovino sa drwltea la trgovoo.
i Siidfli

PROLETAREC
Liât M iiUrN« delavskega ljudstva
IiKtja viak četrtek. w»j« a^mimuiiu delavska tuiistss Družba, Ckicaao, III.
Glasile Jugoslovanska Socialistična Zvese
NAROČNINA u Zodinjene d rta ve in Kanado ta celo $1.00; aa pol leta $1.76; sa četrt lota $1.00. — Lnoaemstve: u celo leto $3.60; za pol leta $2.00.
Vai rokopJai In oglasi morajo biti v našem uradu poanaje do pondeljka popoldne sa priobčitev ▼ številki tekočega tedna.
ij-
PROLETAREC
Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's
Publishing Co., Inc. __Established 1906.
Editor__________________Frank Zaitz
Business Manager______Charles Pogorelec
United $1.76;
SUBSCRIPTION RATES: and Canada, One Year $3.00; SU Months Months $1.00.—Foreign Countries, One Tear $8.60; Six Months $2.00.
Addross.
PROLETAREC
W. 26th St., Chicago, 111. Telephones Rockwell 2SS4.
Slepa kura našla zrno
Illinpiskemu republikanskemu governerju Emmersonu demokratje in "mokri" republikanci še zdaj zelo zamer ijo, ker je vetiral sklep, s katerim je legislatura odpravila illi-noisko prohibicijsko postavo. Ljudstvo na referendumu se je izreklo proti nji. Demokratska stranka je proti nji. Konvencija republikanske stranke ji je izrekla neprijaznost. In republikanski voditelji so obljubili, da se bodo ravnali po želji večine. To je bilo pred novemberskimi volitvami 1. 1930, ko se je šlo za glasove.
Večina ljudstva se je na referendumu, ki ga je uvedla država na peticijo republikancev, izrekla proti demoralizujoči prohibiciji. Legislatura je vsled tega to pomlad z večino glasov izdala odlok, da se illinoisko postavo za uvel javi jenjeprohibicije ukine. Governer, ki je obljubil, da se bo ravnal po želji večine, je besedo prelomil ter sklep vetiral. Svoje postopanje utemeljuje s tem, da bi ukinjenje illinoiske postave bistveno razveljavilo v tej državi tudi federalno prohibicijsko postavo. Pri vsaki šoli bi potem lahko prodajali otrokom šnops, pijanstvo se bi razpaslo, država se bi pogreznila v alkoholizem, in pred to katastrofo je nas obvaroval governer s svojim vetom." Kajti kako naj nas samo peščica federalnih prohibicijskih uradnikov varuje pred pijansko poplavo!
Veliko članov njegove stranke mu to ne verjame. Tudi mnogi republikanski uredniki so mnenja, da governerjevi motivi niso bili skoz in skoz čisti. Uredniški članek v čika-ški republikanski "Tribuni" pravi, da bi ukinjenje illinoiskega prohibicijskega zakona odvzelo državnim uradnikom, vaškim policajem ter okrajnim biričem priliko kolektati graft. Governer jim je te "postranske dohodke" rešil, in to je edino, kar je dosegel. Vsi poslanci v Springfieldu, ki imajo zdrave želodce, pijejo, pa naj so po "prepričanju" mo-krači ali suhači.
Mi to povdarjamo že dolgo, pa se dajo tudi slovenski volilci varati republikanskim-de-mokratskim šarlatanom, katerih glavna mani j a je graft.
Carine, k! nas varujejo
Ce nimate slabega spomina, je vam še vedno znano, kako so Hooverjevi besedniki zatrjevali, da le visoke carine ohranijo ameriškim delavcem "ameriški življenski standard." In visoke carine so bile sprejete. Eni "ljudski" predstavniki so dobili za svoje zasluge 'V prilog "ameriškega življenskega standarda" od kompanij tisočake. V kampanjske fonde so dobili nadaljne stotisočake. ,
Njim je "ameriški življenski standard" torej dobro ohranjen in zavarovan.
Kaj pa je z vašimi visokimi plačami? Jih je povišanje carin obvarovalo pred zniža-njem?
REŠITELJ AMERIKE
Največji varuh ameriških idealov in svobode je vsekakor Mathew Voll, podpredsednik Ameriške delavske federacije. On maha po komunistih ponoči in podnevu in apelira na vlado, naj ohrani svobodne Zed. države njenim svobodnim državljanom. Svobodni državljani pa so le tisti, ki štejejo svojo veljavo od $100,000 naprej. Vlada se torej na Vol-love apele zelo ozira, ker pridno skrbi, da o-stane republika svobodna za one, ki so svobodni. Kako to »oglaša z delavskimi interesi, je pa drugo vprašanje. Voll je tako v strahu pred ruskim medvedom, da se s takimi vprašanji sjjfloh ne utegne ukvarjati.
Indirektni davki
Indirektn« davke vsakdo plačuje. Odjemalci plačajo ves davek. Trgovec, ki plača občini ali državi da,vek od svoje trgovine, ga zaračuna odjemalcem. Ravno tako ga zaračunajo h ¡Ani posestniki ▼ «Unarini, tobačne tovarne itd.. Vsakdo, ki plačuje direktne davke ter kaj prodaja, jih prenese na odjemalce.
IZ ZADNJIH DNEVOV ŠPANSKE MONARHIJE
Blagoslov Italijan skega fašizma
Ta al tka je bila vzeta na dan občinakih volitev, ki so ae vršile proži? meaec hkrati v vsi Španiji. Republikanski kandidat)© ao zmagali v vaeh mestih in v mnogih občinah na deželi. Par dni pozneje je kralj prapuatil vlado republikancem. Napetoat, ki je vladala v omenjenem volilnem boju, je razvidna iz te aKke, kakršnih je bilo na tiaoče. Bila je revolucija brez krvolitja.
Paul Lafargue]
Socialistična resnica
Zakaj imamo potem delodajal- in nadzira delo v tej* fabriki <*?	» kjer so delničarji delodajalci,
Delavec: Ce ne bi bilo več v teJ Predi,nici s štirimi deloda-delodajalcev, kdo mi bo potem Jalci in v tvoJi tkalniti, kjer je nudil delo?	"" ~	j-i-
Gibanje revolucionarnih
podtajnih sil v Italiji
--
V Italiji imajo že močno opozicijsko gibanje z geslom: pra-| | vidnost in svoboda. To gibanje izdaja redno izhajajoči list, ki; se trk<i po različnih tiskarnah,! Iv različnih oblikah, da ga po-1 licija ne more izslediti.
Marčeva številka lista apeli-j ra na delavstvo. Najprej go-| vori o gospodarski krizi, kjer navaja ob kratkem naslednje: Italija ima en milijon neza-posljencev, več stotisoč dela le po nekaj dni v tednu. Mezde so se znižale od 1920-21 za 20 do 30 odstotkov; davki so se zvijali od početka fašizma do danes od }2 do 20 milijard lir, od katerih gre 6 za vojaške izdatke, 1200 milijonov za policijo, 500 milijonov za korpo-
.. . racije in toliko tudi za milico.' S.: Rajši reci-da odirajo Užitninaki davek na kilogram
davce! To je boli točno in i_____u.. ___™
KARLMARX
Njegovo življenje in njegov nauk. Spisal M. BEER.—P revel C. STUKELJ
delavce! jasno.
bolj točno (—zič.)
Socialist: Pogosto me prav tako izprašujejo sodrugi; dajva, pretresiva to vprašanje. — Da lahko delavec dela, mora stati tovarna, biti morajo stroji in drug materijal za delo.
D: Tako je.
S.: Kdo je sezidal fabriko ?
D.: Zidarji.
> S.: Kdo je izgotovil stroje ?
D.: Strojniki.
S.: Kdo je obdelal bombaž, ki ga tkeš; kdo je ostrigel volno, ki jo prede tvoja hči; kdo je dvignil iz zemlje rudo, ki jo kuje tvoj sin?
D.: Poljedelci, pastirji in rudarji: — delavci, kakršen sem tudi jaz.
S.: Torej ne moreš delati niti ti, ne tvoja žena, ne tvoj sin, nihče od vas ne more delati, dokler drugi (fclavci ne postavijo fabrike, strojev in pripravijo ostalega materijala.
D.: To je jasno; jaz ne bi mogel tkati bombaževine brez bombaža in statev.
S.: Potem takem ni potreben delodajalec, da ti lahko delaš, pač pa je potreben zidar, strojnik in rudar. Ali veš. kako dobavlja tvoj delodajalec vse to, kar mu je potrebno za delo?
O.: On kupi vse to.
S.: Kdo mu je dal za to denarja?
O.: Ne vem; njegov oče mu je zapustil okrog 100,000; sin pa je zdaj milijonar.
S.: Ali je zaslužil milijon s tem, da je sam delal ob strojih in predel bombaž?
D.: To je neumno; od našega dela si je nabral milijone.
S.: On je torej obogatel brez dela, a delavci prejemajo, kolikor jim je treba za življenje. A povej mi to-le: če bi tvoji tovariši in ti nehali delati, ali ne bi ostali stroji nepremični, ali ne bi bombaž propadel?
D.: Ce ne bi delali, bi fa-brika propadla.
S.: S svojim delom torej varuješ stroje in materijal, ki je potreben za delo?
D.: Glej no, saj res. Nikoli se tega nisem domislil.
S.: Ali se kaj tiče tvojega delodajalca, kaj se dogaja v fabriki?
D.: Zelo malo: vsak dan gre skozi tovarno, da nas vidi pri delu; roke pa drži v žepih, da si jih ne bi umazal. V predilnici, kjer delata moja žena in hči, se sploh ng ve, kdo je delodajalec, ker jih je četvero. V fabriki, kjer dela moj sin, vedo za delodajalca že manj, ker delavci sploh ne vidijo delodajalce; delodajalec je tamkaj delniška družba. Recimo. midva imava sedemsto denarja prihranjenega, kupiva eno delnico, pa postaneva delodajalca, čeprav bi nikoli ne videla fabrike.
S.: Kdo pa potem upravlja
samo eden delodajalec — če delodajalci niso nikoli v fabriki ali pa le prav malo časa, tako da ni da bi računal?
D.: Ravnatelji in nadzorniki.
S.: Ce so delavci sezidali fabriko,. skonstruirali stroj in pripravili materijal za delo, če oni strežejo strojem, da se vrte, če ravnatelji razporejajo in u* pravljajo ves posel — kaj delajo potem delodajalci?
D.: NiČ. Lenobo pasejo.
S.: Ce bi imeli ieleznico na mesec, bi lahko poslali tja gori vse delodajalce brez povratne karte — pa bi ti tkal, pa bi predla tvoja žena in sin koval prav tako kot pre4 njihovim odhodom. Ali veš, koliko profita je napravil tvoj delodajalec lani?
D.: Sumimo, da je napravil kgikih sto tisoč.
S.: Koliko delavcev, žen in otrok je delalo lansko leto v njegovi fabriki?
D. — Sto.
S.: Koliko plače jim je skupno dal delodajalec?
D.: Povprečno nekako 1000 na delavca za leto, če računamo tu tudi plače ravnatelja in nadzornikov.
S.: To se pravi, da je sto fa-briških delavcev dobilo skupno sto tisoč plače, jedva toliko, da ne umro za lakoto, dočim je tvoj delodajalec spravil v žep sto tisoč ne da bi s prstom mignil. Odkod teh dvesto tisoč?
D.: Z neba niso. Zakaj nihče še ni videl, da bi namesto dežja denar padal z neba.
S.: Fabriški delavci so torej povrnili denar, ki ga delodajalec žrtvuje za nabavo materijala, in tisti, ki je potreben za plačo ravnateljem in nadzornikom t. j. ljudem, ki se jim plača za to, da upravljajo produkcijo. Pa zakaj ao potem delodajalci na avetu ?
D.: Da izkoriščajo delo.
Jože Kovač:
BARIKADA
Kedar se proletar z bogatimi spopade, . tedaj na ulicah zgradi si barikade.
Tedaj delavcev kri na barikade lije, da solnce lepših dni trpinom vsem aasije.—
kruha znaša 60 centezimov (približno 1.80 Din), na sol 1.20 lire, na sladkor 5.32 lire, na kavo 17 lir, na liter vina 76 centezimov, na tobak 80 centezimov za vsako liro.
Od leta 1928, ko je Mussoli-ni slovesno obljubil, da davščin ne bo več povišaval, so spet narasle za 5 mijijard lir (približno 15 milijard Din). Kaj se dela z denarjem? Letalske izlete delajo čez ocean, avtomobilske ceste grade z 2300 električnimi svetilkami, dvigajo se iz morja stare, že zdavnaj iz-ropane cesarske ladje in skale (monoliti) se prevažajo v Kim za Mussolinijeve spomenike, polnijo se z njim papeževe blagajne, pita se Stahl-^helm in Heimwehr, grade se za fašistične hierarhe vile in D'Annunzio je napravil na posestvu pravo trdnjavo. S tem denarjem se vzdržuje 10.000 funkcijonarjev korporacij, 10 Krankinih tajnikov, 40,000 oseb raznih milic (obmejne milice, poštne milice itd.), 20 tisoč županov (podesta) in funkcionarjev mladofašistov in balil ter najmanj 20.000 nenameščenih političnih tajnih policistov O-vra, torej okoli 100,000 zaje-dalcev.
V nad al j nem govori list o položaju delavcev. Od vseh delavcev je danes italijanski najslabše plačan. Po poročilu mednarodnega urada dela znaša kupna sila srednje mezde 190 v Zedinjenih državah, 100 v Veliki Bqtaniji, 73 v Nemčiji, 48 v Avstriji in le 39 v Italiji. Od aprila 1927 so v Italiji mezde padle- za 28, indeksne cene živil pa le za 8 odstotkov. V tovarnah so delavci po porušitvi njih organizacij in odpravi obratnih zaupnikov popolnoma izročeni samovolji podjetnikov. "Fiat" delavnice imenuje tamkajšnje delavstvo "Porto longone" (dosmrtne ječe). Od oficijelno navedenih 722,000 nezaposlenih delavcev jih prejema podpore za nezaposlene le 180,000 in
Prižel nekoč je dan — * bilo nekoč je v marcu— ko vstal je bil tiran ▼ boj proti proletarcu.
Na oglu ulice so zrastl^ barikade. Delavec se bori, in ta in oni pade.
"Živela svoboda P* poslednji že umira. Sovražnik pa naprej k trdnjavici prodira.
Naj mar zares zaman kri raste do potoka? Ne! Že po ulici hitita dva otroka.
Smodnikov duh puhti obleka njuna borna. "Na barikado! Boj"— očesa zro uporna.
In pufike zgrabita, ie strel na strel taktika Sovrag od barikad premagan se umika.
Dve uri tak trdn6 je barikada stala, dokler pod kroglami obadva nista pala.
"Rad kaplje kri podam, ker vem: zaman ne bodo! Rad, rad umiram tu, boreč se za svobodo!" -
" "I jaz sem žrtev rad razrednega spopada. Moj up se mi spolni: moj grob bo barikada!" "
Delavci prihite! "Umrem. Vendar oteta od najinih le rok je p roleta rska četa!"
In ugasnila sta življenja nežna, mlada! Za proletariat njun grob je barikada!
Opomba: Ta pesem, ki jo je napisal Jože Kovač, ima za snov dogodek, ki se je resnično zgodil v francoski revoluciji. Tedaj so se delavci uprli
^JS^J**1« vladnimi!sicer povprečno po 3.75 lir na četami. Zgradili go barikade—ob ram- Aan	i ...
bne ovire na cestah-ter se borili Ta (°k011 16c) Sk°Z1 tn meSe"
življenje in smrt. Tega boja sta se
udeleževala tudi dva otroka, ki sta
ce. Deželna blagajna za podpiranje nezaposlenih je kasira-
Jl ,,— --------vnv*», Ki sia -------«»" ------JV AHD.I«-
tudi padla na trdnjavi ter dala svoje la od 1919 na prispevkih 1275.7
življenje za delavsko borbo.
PRVI POROD V AEROPLANU

• . "- ¿'-i***4 •	V
' • ' " . v vr • < .
Žena Aleaaadr» MUlerja, ki dela na fteleaaici v Hudson Bayja, Je Ule
poslana ■ aeroplanom v porodnišnico f tim Pal V Manitoki. Porodila pa Je
"V .r^S1*""'	de Je t. prvo de** ki Je prtflo aa svet aa laki
"t /	*	Oaa im otrok sta «drara. Krotili «o g.
•a Lmdyja.	"
milijonov lir, na podporah pa izplačala le 413:4 milijone. Prebitek se posoja državi kot posojilo, čeprav bi že sama člo-vekoljubnost zahtevala, da podpore za nezaposlene zvišajo od 3.75 vsaj na 10 lir na dan.
To je torej sad osemletnega fašističnega gospodarstva nad italijanskim narodom!
Gibljejo se sile, ki ukinejo težki jarem italijanskemu narodu. Zgodilo se bo! Delavstvo drugod pa naj krepi svoje organizacije, da tudi nadenj ne pride strašna reakcija!
(Delavska Politika.)
Amerikanci v inozemstvu
Iz podatkov o vizah, ki jih zbira državni department, je razvidno, da živi v drugih deželah blizu 400,000 ameri&kih državljanov. Največ jih je v Kanadi, namreč 218,000; v Evropi jih živi 88,000, izmed teh blizu dva tisoč v sovjetski Rusiji in skoro 26,000 v Franciji.
, »	(Nadaljevanje).
Producirana večvrednostna množina se javlja za kapitalista v obliki dobička. Večvrednost je marksističen znanstven izraz, ki naj razjasnjuje večvrednost v svoji principi-jelni pravilnosti. Dolbiček je trgovski izraz, .ki razumeva večvrednost tako, kot se javlja po izkušnji (= empirično) v praktičnem življenji!. Razlika med marksistično-teoretičnim in trgovsko-empiričnim pojmovanjem pa vendar ni tako enostavna, temveč izvira iz različnega pojmovanja o delovanju kapitala in dela v gospodarskem procesu. Pojasnimo to natančneje:
Kakor znano, deli Marx v industrijskem podjetju naložen kapital v dva dela:., v konstanten (stvarna produkcijska sredstva) in varijabilen (živa delovna sila, mezdno delo). Po njem ustvarja samo živa delovna sila (mezdno delo) večvrednost, dočim doda konstantni kapital novim produktom le svojo lastno vrednost.
Kapitalist pa deli svoj naložen kapital drugače: v fiksen (poslopja in stroji) in cirku-lirajoči (krožeči) (surovine in mezde). Fiksni kapital se le počasi obrabi in pride popolnoma v produkcijo le tekom vrSte let — recimo, v 15 letih: fiksni kapital 75.000 mark bo torej dal vsako leto blagovni produkciji 5000 mark — in ga bodo v bilanci "odpisali". Nasprotno pa pride krožeči kapital (surovine in plače) ves v vsako prod-ukcijsko perijodo in ga je treba zopet obnoviti ob začetku nove produkcijske perijode. Recimo, da zahteva na novo nameravano ustanovljeno podjetje glavnico 105.000 mark: 75.000 mark fiksnega kapitala (za stavbe in stroje), 20.000> mark za surovine, 10.000 mark za delovne mezde. Radi preglednosti recimo, da traja produkcijska perijoda leto dni in da znaša večvrednostna rata 100%, to se pravi: delovne sile se je plačalo i 10.000 M in te so pro-ducirale 20.000 M. Ob koncu leta računa kapitalist: Izdatki pri fiksnem kapitalu sa znašali 5000 M, pri krožečem 30.000 M; narejeno blago je torej stalo v gotovini 35.000 M. To je cena izdatkov, torej za enkrat še brez dobička. Po Marxu se imenuje cena stroškov c + v, torej še brez m (večvrednosti). Toda tudi kapitalist ve, da predstavlja izgotovljeno blago večjo vrednost kot pa ceno stroškov. Po Mancu znaša večvrednost 10.000 M (ker je mezdni kapital 10.000 M ustvaril večvrednostno rato 100%); kapitalist pa doda stroškovni ceni dobiček, ki obsega prebitek podjetja in obresti za izdatke kapitala. Ce bi bil kapitalist sam na trgu, bi lahko njegov dobiček popolnoma izčrpal večvrednost 10.000 M; toda on mora računati s konkurenco, s tržnim položajem; zato pa dobi le dobiček, kakor ga določajo večvrednost, tržni položaj in konkurenca. Stroškovna cena in dobiček je produkcijska cena, kakor jo določi kapitalist. Po Marxu pa, t. j. popolnoma teoretično je produkcijska cena ena-ka stroškovni ceni in večvrednosti. Je torej kvantitativna razlika — razlika v denarnem znesku — med teoretično in praktično produkcijsko ceno, kakor je kvalitativna razlika med kapitalistovim in Marxovim pojmovanjem o viru dobička: Kapitalist misli, da je dobiček rezultat vseh sestavnih delov kapitala, ki so prišli v produkcijski proces, in njegove trgovske sposobnosti. Marx pa je nasprotno mnenja, da more kapitalist imeti dobiček le vsled tega, ker so mezdni delavci (žive delovne sile) v produkcijskem procesu ustvarile večvrednost, za katero niso dobile nikakega plačila.
Dejali smo, da znaša večvrednost, merjena po mezdnem kapitalu, 100% : mezdni kapital 10.000 M je dal 20.000 M. Pri letni bilanci bi pa radi vedeli, kako se je vsa glavnica pro-centualno rentirala. fcato razdelimo 10.000 M večvrednosti na izdanih 35.000 M. Večvrednost podjetja, razdeljena na celokupni kapital (C), imenuje Marx rato dobička ali kratko m c = 100.000 35.000 = 28.58%.
(Dalje prihodnjič.)
BEDAKOVA ŠALA
V mestih imajo na vogalih nekaterih ulic alarmne naprave, v katerih ubiješ steklo, sprožiš instrument in bližnja postaja ognje-gascev je hipno obveščena o požaru. Nedavno si je v Chicagu nekdo privoščil šalo, da je sprožil tak signal. Truk gasilcev se je spustil v dirko, kakor zahteva njihova služba. Na nekem križišču nepreviden voznik ni spravil avta dovolj hitro s poti. Tri\k gasilcev se mu je ognil, zaVozil vsled silne naglice v vogal in se razbil. Enega gasilca je ubilo, pet drugih je bilo ranjenih, škoda pa je znašala $4,000. Bedak, ki se je igral z aparatom in povzročil nesrečo, je na varnem.
Razkrinkani socialisti
9 socialisti je narobe to, da niso taki, kakršne hočejo nasprotniki. To, da niso po volji nasprotnikom, pa jim je lahko v potrdilo, da so v pravem. Sodnik, ki je po volji zločincem, je slab sodnik. Socialist, ki ugaja sovražnikom socialističnega gibanja, je socialist samo po imenu. Ampak takih socialistov sploh ni.
¡À


SREČEN KRAJ, KJER NI DAVKOV Obisk Banovca in Šublja.
Občin« Gainsvilla v Alabami, ki ira. 800 prabivalc»», >a odpravil« občinska davka. V blagajni j« imala ob saključku fiskalaaga lata $246.25. Odbor ni-ki eo ugotovili, da bo ta vaota aa ktoi sadoatovala. Pravijo, da na ta nafta pomagajo občanom v Mdanji krtai. Na «liki ja občinska üúit ali "ro-lov4". Na v vim j« k|iM>uiu stanovanja tor »borov alna »oba, «podaj pa jnčn. Dom nov ajo, da ja to v toj daiali brftkono «dina občina bras lokalnih da * iu> v._
DRAMA IN GLASBA
Koncert "Save"
Chicago, 111. — Spored, ki ga
je imel pevski zbor "Sava", odsek kluba št. 1», v nedeljo 26. aprila v dvorani SNPJ, človeka prepriča, da se Savani res trudijo dati občinstvu koncert, ki je vreden te označbe.Vsepreveč je med Slovenci v Ameriki ta-kozvanih koncertov in drugih kulturnih priredb, katerih spored je spravljen skupaj brez o-kusa, tjavendan, z edinim namenom, da «e nekaj priredi, in da se napravi kolikor mogoče prebitka.
Koncert "Save" je bil otvor-jen z delavsko pesmijo "Mlada garda". Fr. Aleš je v svojem kratkem nagovoru naglasil, da bo "Sava" gojila pevsko umetnost naprej z vsemi svojimi močmi in v ta napien želi naklonjenost občinstva. Mešan zbor je zapel dr. A. J. Schwa-bovo "Dobro jutro" s spremlje-vanjem na klavir in gosli.
Par kompozicij je zaigral mladi talentirani violinist Paul Schmidt. Na klavir ga je spremljal J. Cech.
'predvajane, druge manj brezhibno, toda vse toliko dobro, da je zboru v čast.
V prvi točki (Mi smo mlajda garda) bi od tako velikega zbora pričakoval več zanosa. , , XT Četrta ali peta točka koncerta v ^^ A^ ^pV ^h naj bo vedno kaj živahnega.I"» ^Clair Ave' Za4etek ob kaka močna poskočna pesem, £\ecer.
, , , n „„ o ^J- nnil Zi . Program bo popolna novost
kakršne na avdijence, ki pri-,	. j __„ _
, o• • _ oirttiiiMUn	.za Cleveland. Otvonta ga s
• »	Lr ««na n /\ a lnlorlKn o muričlr rt-42
— "Spominska plošča
Forest City, Pa. — Dne 26.
aprila smo zopet slišali naša znana pevca Banovca in Šublja. Vzlic slabemu vremenu je bila udeležba obilna. Pevca sta občinstvo popolnoma zadovoljila. Aplavdiranja je bilo nič koliko. Banovec in Subelj s svojo pesmijo tudi bednemu premo-garju razigrata srce.
Nedeljo poprej je bila pod avspicijo federacije SNPJ. vpri-zorjena spevoigra 4tSpominska plošča". Poset je bil primeren. Igra je bila predvajana kolikor je pač pričakovati od novih igralcev na odru, kakršnega smo imeli.
Zdi se mi, da je odbor izbral s "Spominsko ploščo" za naše razmere pretežko igro. Ni na razpolago izvežbanih igralskih moči, ne primernega odra in kulis. Priporočljivo je, da se v bodoče omejimo na sporede, ki so v naših okolščinah laglje izvedljivi. Preveliki skoki niso na mestu.
Anton Zaitz.
........ t .....
Banovec in Šubelj bosta pela v Clevelandu
Cleveland, O. — V sredo 13. maja priredita operna in koncertna pevca Svetozar Banovec in Anton Subelj velik koncert
zbor "Lira" je zapel venček iz "Gorenjskega slavčka". Spremljala ga je na klavir Mary Oven.
. Popoldne je bilo v dvorani okrog 300 udeležencev, zvečer pa je prišlo na plesno zabavo
Književne vesti
Bogat program naše priredbe v Girardu
Girard, O. — V soboto 23. maja bomo imeli v tukajšnjem Slovenskem domu prireditev z bogatim sporedom, ki bo tudi
zelo ugodno vplivajo, da potem l
krasno skladbo ameriško-slo;-venakega pesnika in glasbeni-
toliko X veijim užitkom »preje- „ • ^ Zomlana. majo tudi težje skladbe. Presledki med nekaterimi točkami bili
Nato
sledijo klasične in slovenske
, . -j. . narodne pesmi ter dueti iz sve-so d,u predolgi Režij» naj tovno zJnih v mafikah in
gkrbi^ da ko je koniana kortumnih. V teku njunih *k»p-naj ,i čez par momentov s edi nih koncertnih nMtopoV( 8 ka_
Hm»n nlrsv m «nAdai nrL-aatva	"
druga, ako ni spodaj orkestra, 4a bi napolnil take vrzeli. In kadar avdijenca zahteva od solistov ali zbora, da še kaj doda, bi ae mu moralo ustreči, kar se na tem koncertu ni zgodilo.
Videli smo, da je "Sava" tudi po številu pevcev in pevk jačja kakor pa je bila na svojem prošlem koncertu. Vodi jo Jacob Muha, s katerim pridno sodeluje njegova soproga Mary. Udeležba na koncertu ni
terimi ata občinstvo naravnost elektrizirala, Sta dosegla uspehe, kateri so brez primere.
Pričakuje se, da bo občinstvo polnoštevilno posetilo ta izredno zanimiv umetniški koncert.
World Calendar. — Frank S. Pisatelj pravi v uvodu: Tauchar je v knjižici pod tem "Vprašanje, ki ga načenjam imenom izdal načrt za preure- v pričujoči knjižici, je eno iz-ditev koledarja. Spisana je v med najvažnejših v sodobni pe-mnogo mladine. Igral je J. Ko- angleškem jeziku in stane 50c dagogiki. Ker pa je zelo de-chevarjev orkester.—J. R. ¡izvod. Poslana je bila poseb- likatno, se ga upa le malokdo •----------------nemu biroju lige narodov, čigar lotiti. V naši literaturi nima-
jo naloga je študirati razne načr- mo še skoro ničesar o spolni te za preureditev koledarja, in vzgoji!
mnogim drugim, ki se interesi- Mirno puščamo, da požira rajo za to vprašanje.	življenje v svojih vrtincih ved-
Tavčarjev načrt predlaga no nove žrtve, pri katerih je preureditev leta v deset name- bila spolna vzgoja pomanjklji-sto 12 mesecev s 60 tedni po 6 va ali popolnoma zavožena! dni, kar je skupaj 360 dni. Mirno gledamo, kako propada-izvajan tako, da bo avdijenco Ostr»ne jih še pet; zate predla- jo naša dekleta v tujini, kako popolnoma zadovoljil. V prizor- ga avtor, da se jih porabi za trpijo nešteti posamezniki in jena bo enodejanka "Medved", jcajc€ znane praznike splošnega številni zakoni radi zatiranja katero je spisal ruski pisaielj značaja. Niso všteti v noben spolnega nagona v podzavest in Cehov. Igro režira s. Kppich. mesec> neg0 tvorijo poseben nikdo se ne zgane! Nastopijo v nji clevelandski datum, razpodeljeni k vsakemu Zato sem se odločil, da sporo-igralci, člani kluba Št. 27. S. drugemu mesecu. V prestop- sam ta problem v celoti, Eppich poda udeležencem tudi nem	bij0 6 takih dni, da razkrijem sam tajne svoje-
kuplet. v katerih je on mojster. ali en teden dni več, kot jih K« življenja in življenja svojih Dasi je nastopil v njih v tukaj- ima decimalno razdeljen Tav- dragih prijateljev in znancev, šnjem Domu j>rvič pred nekaj ¿arjeV koledar.	samo da obvarujem s tem zmot
leti, se ga vsi, ki smo bili pri-j K d ^	M j d sočloveka, ki bi jih sicer ponav-
sotm, še vedno dobro spominja- ^^ ^ izpu^ena februar Ijal!
in avgust, izmed dnevov pa Vse, kar navajam, aem doži-
| ,ja vel sam ali pa sem zajel iz živ-
mo.
je sistem desetmesečnega leta, 'je"-!8 sv0->ih najbližjih prija-
Brez petja ne bo, ker bomo , predlai,ateli nravi slišali izboren kvartet zmagovi-	l
? rjeW. ^"k k'Uf!aSr2I- baziran vseskozi na decim.lnih teljev in znancev. Kar tedaj S. John Frluga bc. sohst God- 4tevilkah najpraktjčnej4i za podajam v tej knjižici, niso ni-
bene točke bo predvajal Barb.- b » mednarodnem obse- ^ke sanje, nikake blodne fan-čev trio iz Coll,nwooda. k. bo.g> ^^ &e g vidika ^^ tazije. To je trda realno*, ki
ne in industrije.	nas sili, da ižčemo nova pota v
Knjižica opisuje Se dva dru-l8^"^. b<?oinost- Nadelf
ga sistema za praktičnejšo raz- pa- do ka enh 8?™.8e
podelbo leta. V Rusij imajo f° v ST "1/ " Z zdaj leto z dvanajst meseci, a<>d<*ne pedagogike indivi-
vanie ,vsak mesec ima 3« dni, žest dualne p^0,0«yt'i P8,h?ana1'-vanje-\f „„i, ^.,, ze in medicine, ki tvorijo ob-ten program ,v katerem nasto- tednov na mesec, m vsak teden ----------
5 dni;
igral po sporedu tudi na plesni zabavi. *
Prvotno je bilo določeno, da vprizorimo ob tej priliki igro "Stari grehi", a radi zaprek se je namero opustilo in mesto tega bomo imeli
ds,id6§€C| m » o« *v wjektivno osnovo za subjektivne
pijo skušeni pevci, igralci in lma 0 dniî. t0 j.e skupaj ?60 doživljaje " jfodci.	|dm. Ostane jim 5 izvenkoledar- ( ^^ u"-¡j
Občinatvo je vabljeno, da skih dni' ki 80 ločeni za raz-
poaeti to prireditev, kajti zabave, kakršna bo ta, se nam ne nudijo pogosto.—J. Koain.
Priredbe Zveze SPKD
Alice Artach in Stephanie Ko-'bila tolikšna kot običajno, če-
chevar sta zapeli v duetu "Hia-wathas Melody of Love" in "Cigansko siroto". Bila sta v primernih kostumih in podale svoje pesmi v ljubki harmoniji. Spremljala ju je na klavir Frances Artach.
Moški zbor "Save" je predvajal narodno "V tujini" in ženski zbor I. Adamičevo "V gozdu". Mešan zbor je na koncu prvega jdela ponovil "dr. A. Schwabovo "Zlato kanglji-co" s spremljevanjem klavirja (Mary Muha) ter dveh violoni-stov (Ralph Muha in Paul Schmidt). Je to res lepa kompozicija, vredna, da se jo ponavlja.
V	solospevu smo čuli zopet tenorista Ivana Benigerja, ki je zapel eno slovensko pesem.
V	prizoru iz operete "Pri treh mladenkah" so peli Anton Medved, Joseph Gerbajs, Anton Garden, Frances Vider, . Mary Kukovich in Anna Hfibar.
Jasna Blafka Bjankini, priznana pianistka, je podala nekaj selekcij na klavir.
Andrew Miško je podal ku-plet "Kaj mi toliko klepeta" in "Tac'ga osla pa še ne" ter privabil mnogo smeha. Zaključna točka koncerta je bila opereta v enem dejanju (v angleščini) "Cynthias Strategy" (Dodge). Vloge v nji so imeli Alice Artach, D. J. Lotrich, John Kochevar in Stephanie Koche-var.
Zborovodja v vseh točkah je bil Jacob Muha.
Spored ni bil samo dobro izbran, nego tudi ugodno izvajan. Ene točke so bile izbome
mur so krive sedanje razmere in deloma to, da je klub št. 1 preobtežen s priredbami posebno v takih časih kot so sedaj. Po končanem sporedu se je raz^pa prav vesela prosta in plesna zabava. Večina udeležencev je ostala v dvorani do konca zabave ,kar priča, da je vladalo med razpoloženje.
Prvi koncert "Danice"
Chicago, HI. — Samostojno podporno društvo "Danica" v Chicagu je že znano staro fantovsko društvo, katero deluje v tej naselbini mnogo let. Včasi se je veliko pečalo z dramatiko, zdaj pa so fantje ustanovili pevski odsek društva. *V nedeljo 3. maja so imeli v Narodni dvorani na Racine in 18th St. svoj prvi koncert. Predsednik "Danice" Fr. Krapenc je otvo-
ril program s kratkim nagovo-njimi .najboljše | rom. Moški zbor "Danice" je zapel v uvodu Foersterjevo "Ko --dan se zaznava", Aljažev "Tri-
Izbran spored za koncert	^
Jeanette Perdanove
sporeda pa Prelovčeve "Doberdob", "Hišca pri cesti stoji", in "Kaj mi nuca planinca". Zbor
ne državne praznike.
En zelo znan predlog za preureditev koledarja določa raz-podelbo leta na 13 mesecev, vsak mesec bi imel 28 dni, 4 tedne na mesec in vsak teden
To knjižico se garni "Proletarca" mehko vezana 75c.
dobi v knji-in stane
(Seznam priredb Zveze «lovenikth podpornik in kulturnih društev u Johnstown in okolico, pripravljene do
15. aprila 19*1.) Maja 16. Sobota, ienako druitvo it 600 SNPJ prison "Vdovo Boilin-ko" t Slov. del. domu, Moxham. Po prosta aabava in ples. Maja 17. Nedelja, Slov. pev. in izobr. drui. Bled priredi opereti "Snu-baii" in "Rožmarin" v Slov. izobr. domu v Franklinu. Maja 30. Sobota, Friendly City 684, ttNPJ. Zabavni večer s plesom v Slov. izobr. domu, Franklin. Maj« 31. Nedelja, konferenca zastopnikov zvese SPDK za Johnstown in okolico ob 2. pop. pri druit Adrija it. 3 SNPJ, 904 Chestnut St., Cambria CRy. Junija 14. Nedelja, druitvo Delavec 59 SSPZ,
(Woodvale Heights). Junija 21. Nedelja, Friendly City 684 SNPJ. Piknik na Goods corner (Ebensburg Road), Conemaugfc. Junija 28.' Nedelja, Sinovi Slave 168 SNPJ. Piknik v Conemaugh |ma (Woodvale Heights). Julija 4. Sobota ,druit. 36 JSKJ, velika veselica s proslavo obletnice v
SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V CLEVELANDU. Seje k ha Va it. 27 JSZ. se vrie
7 dni. kar je skupaj 364 dni. O	"
ki c Ume
stane torej le en poseben dan, ¿i)o p^.,
V prestopnem letu dva. DatU- «uk prvi torek v m*Mcn ob 7:3« mi v vseh treh načrtih se ne sveier v kinbovik proeteHk » i it D.
spreminjajo, kakor se npr. po	*	jfiT**
gregorijanskem koledarju, ki J^^JTtarSLv je sedaj v veljavi.	glasil» ProUtarc«. V organiMciji le
To knjižico se lahko dobi pri isaferasbi i* »ei« a»oi. avtorju, ako pišete na naslov Frank S. Tauchar, 2802 Washington Blvd., Chicago, 111., in v knjigarni Proletarca.
Boautiful Mountain*. — Pod
tem naslovom je letos izšla knjiga v angleščini, katera opisuje alpsko gorovje v Jugoslaviji. Spisala jo je Miss F. S. piknik v Conemaughu Copeland, profesorica angleščine v Ljubljani. Tiskana je bila v Angliji, izdal pa >o je Jugoslovanski biro v Splitu. Ilustriral je knjigo Edo Deržaj.
120 strani velikega obse-ga.	,
I Cena je $1.25 izvod. Naro-
Conemaughu. Julija 19. Nedelja,
Chicago, HI. — Spored kon-certa, ki ga priredi v soboto 9. šteje kakih dvajset č,anov y maja ob 8. zvečer Jeanette;	x »^i	__
di ga Ivo Kačič.
Perdanova v dvorani ČSPS na 1126 W. 18th St., vsebuje narodne in klasične pesmi. Pela bo tudi angleške pesmi. Čuli bomo njene recitacije na klavir, in pesmi, kot so Naš dom (PavČič). Moja dika (Benešič),
Slumber Song (Perdanova), 3()	. R)	•
John (Scott), Pastarica (Pav- IZ,>L "JZl SJ*™™ čič), ter arijo iz Foersterjevega
navadi pojejo novi zbori. Vaje, vztrajnost in volja, pa bo drugič bolje.
Sodelovali so štirje drugi zbori s približno 75 pevci in pevkami. Prvi za "Danico" je nastopil mešan zbor "Slovan"
piknik na Gričarjevi farmi, Mozham. Julija 26. Nedelja, Slov. pev. in isobr. druit Bled, piknik na Fafchs Grove (Morellville). Pel je, kot po Avg. 2. Nedelja, društ. it. 82 SNPJ,
ča se jo pri Jugoslavia Express it 600 SNPJ,|Agenc/, 25 Gockspur St., Lon-
R
Pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOT1.
Narottte «I daevalk
"PROSVETA"
Sten« sa cela lata SS-OO, ral late S3.00.
Ustanavljajte nova drufttva.
Deset ¿Lanov(k) je treba za novo druitvo. Naslov za liet ia sa tajniitvo le:
2657 S. LAWNDALE AVE..
CHICAGO. 1LL.
"Gorenjskega slavčka". V III. delu sporeda bo pela del vloge Olimpije iz Offenbachove opere "Hoffmanove pripovedke". V zadnjem delu zapoje sledeče narodne: Spomlad prav luštno je, Goreči ogenj, Na planincah luštno biti. Slišala sem ptičko pet, Ko lani sem tam mimo šla, Sla sem po zelenem travniku, l in Oj tam za goro.	t
Po koncertu bo plesna in pro-|
Se ena" in "V gozdu zelenem "Slovanov" pevovodja je Mirko Kuhel. Moški zbor "Prešeren" je zapel "Svobodo" (Adamič), "Danici" (Ipavec), in "Oj dekle, kaj's tak' žalostno". Nastopilo je kakih 20 pevcev pod vodstvom Kvidere, ki je zdaj zborovodja "Prešerna". Peli so dobro in napravili izmed vseh zborov na avdijenco najboljši vtis.
Pevski zbor prekmurskih
, piknik na Moxhamu.
Avg. 16. Nedelja, Friendly City 684 SNPJ, piknik, Faiths Grove (Mor-rellville).
Nov, 14. Sobota, NaSa Sloga 600 SNPJ. Petletnica v Slov. del. domu Mozham. Dec. 5. Sobota Triglav 82 SNPJ. Veselica v Slov. del. domu, Moxham.
Andrew Vtdricl», taj., 669 Russell ave., Johnstown, Pa.
don, S. W. 1.
Namen knjige je seznaniti angleško govoreče ljudstvo z lepoto tega gorovja v Jugoslaviji. Pisateljica prosi ameriške Slovence, naj ji jo pomagajo razširiti tudi med Amerikanci.
WWWVWWWWVWWAAñññAMMA
sta zabava. Vstopnina v pred-'s'lovencev "Jezero", ki ga vodi prodaji je 50c in pri blagajni¡lvo Račlč' Je zaPel tn P<»mi, 75c. Vstopnice se dobe tudi v namreč "Venček narodnih", Proletarčevem uradu.	rEno fiamo tiho rožo" 1n "Pev-
Za pripravljalni odbor. Wm. ca"- Bil° ie v nJemu okro* 15 B. Laurich.
Park View Wet Wash Laundry Co.
PRANK GRILL, preda. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU
Naši vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in
Berwjrnu in dovažajo čistega na dom. TOČNA POSTREŽBA	DELO JAMCENO.
TmUhmi: Ca na) 7172-7173
1727-1731 W. 21 ti St	Chicmgo, 111.
.......__ ______

•ooooooe»ee»»oe»o»e»oeeeeo
John Metelko, 0. D.
Preiščemo oèi in določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
pevcev in pevk. Mešan pevski !
1 *
VINKO ARBANAS
1320 W. lStk St., Ckicaga, III. Telefon Caaal 4340.
SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Svafta cvatUas sa pleM, sv< pagreka itd
"Ali spolu« vzgoja res ni potrebna?" — Poljudnih knjig o seksualnih zadevah med Slovenci malo izide. Ena s prej citiranim naslovom je izšla v založbi mariborske Ljudske tiskarne. Spisal jo je Franjo Zgeč. Opisuje v. pripovedni obliki spolne doživljaje med otroki, in na kak način se jih lahko vzgojuje o teh tajnah življenja. Predno zakonci to zmorejo, je potrebno, da sami poznajo ta problem, ki sicer ni problem, kateri bi bil bogzna kako zapleten, toda je problem zaraditega, ker so ga obdali razni verski in drugi predsodki in ga masa ljudi ne gleda v obliki vzvišenosti nego kot nekaj kar je le nagon in mu je treba zadoščati le v skritih ter nagonskih oblikah. ^
Milwaukee Leader
Največji ameriški socialistični dnevnik.—Naročnina» $6.00
na leto, $3.00 za pol leta, $1.60. sa tri mesece.
. Naslov: S2S Junta« Ave. MILWAUKEE. WIS.
Želodčne nerodnosti hitro odpravljene
"So. Woodslee, Ont., Canada, jan. 16.—Trinerjevo grenko vino je čudovito zdravilo, naenkrat odpravi tehnične ne rednosti. Vinc. Nadvornik." Njega snovi narede to.
TRINERJEVO GRENKO VINO
je narejeno is seliič in lubja, ki producira hitro pomoč taatajanju in drii čreva odprta. Zabasanost v čre-vih napravlja jez v vaiem tel<v*u in povzroča «trupe, da se vračajo nazaj v v ai sistem. Trinerjevo grenko vino odiene te strupe, prežene zabasa-nost, slab apetit, glavobol, nervoznost in enake simptome želodčne neredno-sti. Prepričajte se, vai lekarnar ga ima sedaj v steklenicah dveh velikosti. Zdravniki ga priporočajo.


"New Leader"
•ng laški socialistic ni tednik.
Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta.
Najboljše urejevan angleški socialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev ga čita.
Naročite si ga tudi vi Naročnino sanj sprejema "Proletarec".
SLOVENCEM PRIPOROČAMO
KAVARNO
MERKUR
3561 W. 2*th St., CHICAGO^ ILL.
(V Uišial mrmdm SNPJ ha Pralatarca.)
t FINA KUHINJA IN POSTREŽBA KAJtL CLASER, laetaik.
i"

Royal Bakery
SLOVENSKA UNIJ8KA PEKARNA.
ANTON P. ŽAGAR,
lastnik.
1724 S Sheridan Rà..
No. ekle«««» m.
TeL 6S24. Gospodinje, zahtevajte v trgovi-aak kruh ia naše pekama.

Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN «ad SURGEON
Office hours at 8724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212. 1:30 — 3:30 — 6:30 — 8:30 Daily at Hiavaty's Drag Store 1858 WEST 22ND ST. 4:30-6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440.
Wm. B. PUTZ
Cicero's j^SSLr I Florist
( OLDEST )
CfitKct Is vonci sa ra« slučaj«.
s154 w. 26th st.,	cicero, ill.
Ttl. : Cicero •§. Na demo Cicero 2148.
w
Prva Jugoslovanska restauradla
DOMAČA KUHINJA
Otto and Jerry
MiSkovsky,
lastnika. 4047 W. 26th Street
Sa priporoča Slorancaai v
Dr. Otis M. Walter
ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Strwet, CHICAGO, ILL.
V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. zvečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI ed 9. do 10. dopoldan ob torkih, _četrtkih ia sobotah.
Martin Baretincic & Son
pogrebni 7avod
324 Broad Street Tal. 1471. JOHNSTOWN. PA
VV>-—-;
Anton Zomik
HERMINIE, PA. Trgovina s maianun blagaas.
Peči in pralni «troji posebnost Tel. Herminie 2221.
Pravi prliatel)

v slabih časih je hranilna vloga v sigurni banki.
KASPAR AMERICAN iTATE BANK
ltoo blue island avenue
chicago, illinois.

. ., .«..h
♦ "M/trli* '2 .JJJ

¿íuívawMftrürtítoi.
Adam Mllkovlčs
SUŽNJI KRVI
ROMAN ČUV5TEV IN NAGONOV ČLOVEKA
V m pravic« 4« p*n«tU* ta Pr«Wtana prid rtu)« avtor.
V M |wèvv à V |V/ |W iWWi
>W|v< èWêWIV, êVV IV/^VIYYlWiVv	lïVâï'i |\ V âtV AVf IVY ÉWl
(Nadaljevanje.)
Ulica se je umirila. Bilo je pozno, ljudi malo, akoro nič. Gospa Hedy je sedela na otomani, pušila cigareto in posajeno puhala dim Leandru v obraz. Tedaj jo je Leander objel in dvignil. Tako sta se v objemu med poljubovanjem prestopala po sobi, dokler ni hipoma ugasnila rdeča luč . . .
V	tem trenotku so odpovedale Mo»verju vse moči. Besen je planil od okna, - zdrvel po stopnicah, skočil preko ulice in obsftal. Kaj mu je storiti? Hladno kri! si je ukazal. Potem je komaj slišno stopil po stopnicah in se približal sobi. Pritajeno šepetanje, strastni vzdihi, ječanje; vse to mu je kakor v sanjah prihajalo na uho. Tisti hip je stopil korak nazaj, se z levjo močjo zagnal v vrata in obstal sredi stibe. Tišina. Kakor da ni bilo nikogar v temni sobi. Lisjaka sta se bila potuhnila, toda Mover je že naslednji hip pri-vil luč.
Gospa Hedy je zdajci planila kvišku in pahnila ljubimca od sebe.
"Prepozno!" se je nasmejal soprog. Oba sta stala kakor zločinca sredi sobe.
"Hvala vama," je povzel v tej strašni tišini Mover. "Hvala tebi prijatelj, hvala tebi žena. Zgrabil bi nož, srce bi ti razparal Hedy, vendar žena. ki je sposobna pasti v tak prepad, taka žena ni vredna, da bi padla ena sama kaplja krvi na moje roke. Isto velja tebi," stegne sunkoma desnico k nezvestemu prijatelju. "Prijatelj &i mi bil, danes vidim v tebi zver, ki me je oropala edinega kar sem imel in kar sem ljubil toliko let — oropal si me najsvetejšega, ukradel si mi zvestobo moje žene. Evo ti jo, sedaj jo imaš! Vzemi jo in polberi se ž njo izpred mojih oči!"
Tisti hip je Hedy dvignila oči .
"Priznam/* je rekla, "dopolnjeno je . . ." Pritegnila je k sebi Leandra in zbežala sta na ulico.
Gospod Mover se je zagrebel v razkopano posteljo in se krčevito razjokal, kakor se raz-joče človek le na grobu svoje prve ljubezni... Ko je stisnil zadnjo solzo iz srca, je z izpla-kanim srcem vstal in plunil na nesrečno mesto.
P.otem je stopil na prag in pozval služkinjo.
"Evo vam ključ. Nihče razven mene nima pravice vstopiti v moje stanovanje. Razkosam ga na tisoč kosov," je zagrozil preplašeni Doroteji, "ako zal-otim kogarkoli."
Doroteja, ki je bila vedno rdečih lic, je s ala bleda kakor kip, pred ognjenimi streli-cami svojega gospodarja. Se enkrat jo je ostro premeril, potem pa odšel.
Gospa Hedy se je tisti čas skrila v restavraciji Nolli, si je najela sobo in opazovala sko-, zi zastor početje svojega soproga.
Naslednjega dne je hitel gospod Mover z dolgimi koraki po ulici ; v roki je držal mali potni kovčeg, katerega se je posluževal vedno na potovanju. Ko se je izgubil med ljudmi, je na njegovem stanovanju pričel nekdo trkati.
"Kdo je?" je plašno vprašala Doroteja.
"Odprite Doroteja," je klicala gospa Hedy, "mudi se mi."
Doroteja se je obotavljala. "Ne smem, milostjiva," je z boječim glasom zavrnila gospodinjo.
"Odprite!" je skoro zarjula Hedy.
Tedaj se je služkinji dvignila desnica sama od sebe in zavrtela ključ. Gospa Hedy je planila mimo bledega lica v spalnico, vdrla v omaro in brskala po njej.
"Na večer, ko se zmrači, se vrnem," je dejala, prešinila služkinjo in zbežala.
Doroteja je obstala bleda in prestrašena.
V	neki manjši kavami sta isti dan sedela pri zactajem oknu gospod Leander Duray in gospa Hedy.
"Ko se zmrači," se mu je približala ona. "poberem vse do zadnje večje vrednosti. Pričakujte me za kapucinskim obzidjem."
"In ste prepričana, da se ne vrne še nocoj?"
"Nego? Poznam ga, vzel je kovčeg. Kadar sèori to, se dolgo ne vrne."
"Naj bo, kakor je usojeno," je nadaljevala ona. "Poznam Moverja, on je sedaj zame izgubljen, preostanete mi še vi, dragi Leander. Pojdiva naprej po poti, na katero sva stopila/'
"To je jasno," je odvrnil možato Leander in natočil čašo opojnega burgundca. "Toda," je še dodal, "bodite oprezni do skrajnosti, Mover je premeten človek, zmožen vsega."
'-"Ha-ha," se je nagnila gospa Hedy in sunila s kazalcem desnice proti oknu. "Ali ga vidite?" Stisnila sta glave. Po cesti je hitel gospod Mover s kovčkom pod pazduho in dolgo viržinko v ustih. "Na vlak hiti," je pristavila in se stisnila v kot.
Ko se je zmračilo, so bili vsi načrti skovani.
"Pojdite za obzidje," je velela gospa Hedy, "še preden udari ura desetkrat na debeljši zvon, se vrnem."
Pol ure kesneje je stala gospa Hedy pred vrati svojega stanovanja. V vratih je zapel ključ, nezvesta žena se je zmuznila v sobo.
"Sedaj pa le hitro Doroteja. Zaklenite vrata in mi pomagajte."
Okorno se je obračala Doroteja in nosila obleke na mizo. Gospa Hedy je pobrala zlatnino, denar in druge vrednosti. Ravno ko je
bilo vse pripravljeno, je zapel v predsobi zvonec. Nekdo je s krepko roko potrkal na vrata. Gospa se je prijela za glavo, služkinja pa se je kakor pijana opotekla k vratom.
"Kdo ...", je z boječim glasom vprašala.
"Mover Majolly", je odjeknilo rezko na hodniku.
"Kriste," je zaječala gospa, vrgla zavitke pod posteljo in stopila za vrata , ki vodijo v sObo. Trdi koraki so odmevali v predse bi. V naslednjem hipu je stal gospod Mover v spalnici. Z očmi jo je prešinil iz kota v kot, kakor da bi se hotel prepričati o poslušnosti služkinje. Nemo je stopala za njim služkinja in pri vratih obstala.
"Kaj bulite v me?" se je ozrl Mover. "Kaj stojite tam, kakor bi vas pribil? Skuhajte mi čaj, potem grem."
Služkinja se ni ganila.
"Cujte vi, Doroteja, ali ste prišli iz gluho-nemnice?" je pristopil k njej, "hočete, da vas postavim na ulico?"
Doroteja se ne gane.
"Ven!" zatuli razkačeno Mover. "Ven?" ne potrebujem vas več. Kriva ste moje nesreče tudi vi; zakaj vedela ste, kaj mi uganja žena in ste, vrag zeleni, molčala kakor grob! Ven!" je zatulil in udaril po vratih, za katerimi je stala soproga in trepetala po vseh telesu.	:
"Huh," je zaškripal z zobmi, "da bi jo se-dajle dobil, zmečkal bi jo . . ."
"Gospod," je prosila Doroteja.
"Ven!" je zakričal Mover in udaril po vratih. Služkinja se je pomikala nazaj in zbežala v kuhinjo. Tam je zmetala svoje stvari v košaro in zdrvela ž njo po stopnicah.
Gospa Hedy je bila bleda kakor s*ena. Krčevito je držala vrata, ki so se časih že zamajala, in čakala v smrtnem strahu svoje končne usode. Že je mislila pasti soprogu pred noge, poljubiti rob njegove obleke in prositi odpuščanja, vendar si je mislila: skočil bi name in me teptal toliko časa, dokler ne bi izdihnila. Grozen je, kadar se razpali. Sklenila je, da se ne gane z mesta. Ako odpre vrata, razgalila si bo prsi in mu rekla: "Zasadi mi nož, tu sem!"
Nemirno je stopal soprog po sobi, mrmral nerazumljivo in časih grozno stisnil zobe. Kadar se je bližal vratom, je za njimi vstrepeta-la in zaprla oči, da ne bi videla divjega obraza, kadar se vrata odpro.
Dolgo je hodil soprog po sobi, nato zagrabil kovčeg, pogledal na uro in odhhel. Ona se je onemogla zgrudila in šepetala: "Leander, dvignite me, ne morem . . ."
Pet minut nato je skočila kvišku, pograbila svoj plen in odbrzela iz sobe. Pred izhodom pa je obstala. Vrata so bila zaklenjena. Brž se je znašla v položaju, skočila v kuhinjo, poiskala sličen ključ in končno srečno zbežala na ulico, pustivši vrata na stežaj odprta.
Za kapucinskim obzidjem se je že dolgo sprehajal njen prijatelj Leander. Ko je prihitela gospa Hedy do obzidja, se je vrgla ljubimcu okrog vratu in jecljala: "Videla sem
ga, bil je sličen smrti . . ."
«
Gospod Mover se je odpeljal s prvim vlakom. Njegov obraz je bil bled in izmučen.
Pošastno je sopihala črna pošast skozi noč. Ubit ropot vrtečih se koles, ropot bežečega stroja in na stotine isker, to je bila sled za sopihajočim vragom. Gospod Mover je bu-lil skozi okno. Žareči utrinki so bežali nazaj in ž njimi njegove misli. Pred očmi je zagledal sredi isker bled obraz. Poznal ga je, bil je to obraz njegove žene, ki je sedela ob klavirju in pela. Za njo se je priplazil kot gnusnega pošast visok človek, zasadil kremplje v njeno srce in ga razdvojil.
"Vrag," je zagodrnjal gospod Mover in si potegnil z roko preko čela, "da bi vsa j prišla kaka živa duša in bi se bilo dano človeku malce razgovoriti o tej ali oni stvari. Morda o trgovini, zabavi, ali pa, hm, o vremenu. Človek sedi, gleda, strmi, premišljuje in premišljuje vedno samo o eni stvari, vrag naj jo vzame; vrgel bi te misli v jarek, naj bi se mešale med tisto brozgo in blatom!"
Toda prišla bo zora, prišel bo tudi zame nov dan po tej viharni noči, dan prerojenja in veselja. O, da bi mogel priti k tisti reki po-zabljenja. Pil bi in pil, kakor oni sredi puščave, ki umirajoč od želje zagleda oazo, v oazi potok in pije in pije, dokler se ne oživi. Tudi jaz bi pil, tudi jaz umiram v grcu, umiram od spominov, ki jih ni moč pozabiti. Daj mi Bog, da pridem tja do tiste reke pozab-ljenja, pil bom in pil, dokler ne pridem do dna.
V coupe je stopil mož z lučjo. Gospod Mover mu je dal vozni listek.
"Kdaj pridemo do morja?"
"Do morja?" je ponovil malomarno sprevodnik in dvignil leščerbo, "še preden vzide solnce," je odvrnil In se končno potisnil skozi vrata.
Nad obzorjem se je svetlikalo. Gospod Mover se je preril z očmi do prebujajoče se zore.
"Da ne pozaibim," je pripomnil, "na lisico; hm, to mi bo dalo dosti misliti. Tudi brez konja jo moram ujeti."
(Dalje prihodnjič.)
RESNIM IN PAMETNIM
V PRESOJO IN ZABAVO
Nepolitični, vsesorte politični
in drugi usakoiaki Slovenci
Razlaga Dragomir Luč.
Takoj v uvodu priznam, da me niso krstili za Dragomirja Luč, kajti dali so mi veliko manj pagansko ime. Moja dobra teta je dolgo pričakovala, da bom s svojim krščanskim imenom prišel kam v lemenat in študiral za škofa, ali vsaj za kaplana, če bi izgledalo, da imam za škofovsko saržo preti do glavo. Pa nisem hotel nikamor, ne v novomeško gimnazijo, ne v idrijsko realko ne v St. Vid v škofove zavode, ne v Ljubljano. Lovil sem ribe in rake, bral romane, kolikor sem sploh kaj. bral, in pogledal vsak teden Domoljuba. To je šlo, dokler je šlo. Ko pa se je položaj spremenil, sem šel tako, kakor je kazalo. Barka je plula proti New Yorku, zato sem se tam srečno izkrcal, in nato kajpada sem bil v Ameriki, kjer še sedaj uživam pravico, da lahko čitam deklaracijo neodvisnosti ter se zahvaljujem Boginji Svobode, ker me je navdahnila za pot v to na vse načine svobodno deželo.
Jaz torej, pravzaprav nisem Dragomir Luč. Niti ni moje ime Polikarp, o katerem ste lahko brali v Cankarjevi knjigi. Rado Samov ni moj sorodnik, in ne Jerry Pengov. Pitt-sburška cekarica ni moja teta. Sploh jaz nimam žlahte, ker sem strogo nestranskarski človek. •
To poslednje naj vam bo v pojasnilo, čemu bom pisal o nepolitičnih, vsesorte političnih in vsakojakih drugih Slovencih sirom naše nove domovine.
Skušal bom igrati zgodovinarja, ki vzame vse za špas. To pa zato, ker se nerad razburjam, in ker mi je veliko na tem, da naši nepolitični in vse sorte politični rojaki še dolge žive in razkrinkujejo svoje politične rojake in sprašujejo, kdaj bo kosilo, kdaj večerja, in kako to, da ne dobe tu pa tam škatljo cigar na račun obresti JRZ.
Ne mislim napisati knjigo o zgodovini slovenskih političnih in vse sorte političnih strank, ker nimam toliko časa na razpolago. Zdaj smo namreč v sezoni regrata. En čas ga nabiramo za solato, potem pa njegove cvetove, ki nam pripomorejo do pijače, katere kongres-
nik Volstead ni imel v mislih, ko je skoval postavo za stre-znenje ameriškega naroda. Napisal pa bom nekaj na kratko o naših strankah.
K temu delu me je v teh pomladnih dneh pripravil' Rado Samov. Kakor on, tako tudi jaz mislim, da mnogi ameriški Slovenci preveč kihajo in kaš-Ijajo v politiki, da se preveč razburjajo, mnogi* so tudi jako osebni in tako dalje.
Rado Samov, ki je pri krstu istotako dobil bolj krščansko ime nego to, je napisal v "Enakopravnosti" z dne 16. aprila članek, dopis, ali kakor že hočemo imenovati take stvari, kateremu je dal naslov, "Pregled delovanja slovenskih strank v Ameriki." Rado Samov se v uvodu potoži, da ni ravno prijetno pisati o vse sorte politiki med ameriškimi Slovenci, posebno ne s podpisom, kakršnega človeku zabeležijo v krstno knjigo, ali v tej deželi tudi v druge postavne bukve. Pisec je premišljal in si našel primernejše ime—Rado Samov. Ampak, ko ga malo popraskaš, pa se ti pokaže koža dr/- Kerna. Nič jeze nanj radi tega. Je pa neprijetno zanj, zame, kakor tudi za Pittsburško ceka-rico, ki je morala radi svojih butlerskih vščipcev že mnogo prestati.
Father Trunk v Leadvillu je edini, ki ga s psevdonimi in celo s pravimi imeni lahko zmešaš. Po njegovem je kar pol roja piscev, ki brne po cvetovih pisanega polja, v "Molekovih hlačah". Je previsoko v gorah, pa misli, da so tiste hlače kakor jezera v gorskih globe-lih tam okrog. Pustimo svetega moža v njegovem premišljevanju in poiščimo vzrok, čemu je med nami tako težko iti mimo, ne da bi te ljudje spoznali.
V "beli Ljubljani" poznajo vsi prebivalci ne samo drug drugega, nego tudi vsakega mačka, ki je star nad leto dni. To je zato, ker je mesto majhno, da lahko zavpiješ z enega konca, pa te slišijo na drugem. Ali pa, ako si jezen, greš na grad, in kažeš vsemu mestu zijala. V Ljubljani se torej ne skriješ in ne moreš biti tujec, tudi ako bi hotel. Slično je med ameriškimi Slovenci. Po vsi deželi smo razkropljeni, to-
INDUSTRIALNI "PRINCI" UŽIVAJO
Drug« ¡n tretja f*Mrtdj« amoriikib induetrialnih in frnančnifc "kipi. t a nov" postaja ¿isto ariatokrataka. Živi bresskrfeno, privolči i| m, kar Bo-ra kupiti fa» podkupiti «lanar, no da y rodela, da fara sanjo stotisofe in milijone delavcev, ki **Kajo kom aj toliko plače, da sadostuje aa najakrotn* nejie pneiivljanje. Na sliki jo "prW tru.la poljedelski* «rojev, C y rus McCormick. s svojo neresto, s katero so js poročil s Havani, Kuba. kjer i« prebil v sonci juftno«a drevja sfano in aa sabaval. Od ta kom poni jo, trena International H arrea ter Ca., dob ira rtotisoČake letno, erku toga pa tndi visok» plačo od trustovik »ovaron v Ckicagu, v katerih dola mwfo SI oven-Njen» a seveda ni t roba delnii, <sprrtr dobiva pialo.
da če se količkaj dotakneš kakih aktivnosti in si v njih leto ali dve, pa te poznajo vsi, ki so sploh sposobni koga poznati, in vedo natančno, ali pišeš po modelu liber pese, ali če spadaš v Lemont, ali si iz Belo-krajine, ali pa iz n.e^a kjer rede velikega polža, pr klenje-nega na verigi, da se nikamor ne gane. Ce si iz Škofje Loke, ali iz Borovnice, ali ako si rojak iz okupiranih krajev, takoj je to vsakemu odprta knjiga. Nekaj tisoč je nas, sto tukaj, sto tam, in po L. Pirčevem tolmačenju do 75,000 v Clevelan-du, in vsi ti mili rojaki smo razdeljeni v stranke, v nepolitičar-je, vsesorte političarje, nekaj pa je demokratov in republikancev, zato, da pomagajo našemu milemu narodu. Slednji se seveda nič ne pečajo s politiko, ker so zoper njo. Zato v svoji ognjeviti ljubezni do naroda pridno sekajo glave socialističnemu zmaju, ki bruha ogenj politike.
Toliko, da boste vedeli, čemu sem se lotil opisovati politiko nepolitičnih in drugih vse sorte strankarskih Slovencev. Ce uganete moje pravo ime, vam povem naprej, da ne boste deležni nobene nagrade. In ako ga ne uganete, bo ravno tako dobro.
Predno nadaljujem, prosim, prečitajte dopis Rado Samova, v katerem pravi:
"Marsikdo bi rad povedal in izrazil svoje mnenje o cleve-landski, chikaški in recimo jo-lietski politiki. Tistim, ki bi najlažje povedali, so usta zavezana, so v raznih poklicih in v odgovornih službah, kjer velja za uspešen gmotni napredek pravilo—molči in strezi vsem ljudem. Resnica navadno ne prija niti prijateljem, še manj pa političnim ali verskim nasprotnikom. Pod psevdonimom (izmišljenim imenom) bi se dalo še največ povedati.
V Ameriki imamo — po mojem mnenju — tri glavne stranke: katoliško, socialistično ter liberalno-narodno stranko. (Beseda liberalen naj se razume v mednarodnem smislu, ne v nekdanjem ljubljanskem ali staro-krajskem). Kondijeve "free t h o u g h t" svobodomiselne stranke ni več; umrla je s češko in slovensko svobodomiselno in monistično (Haecklovo) stranko že pred petnajstimi leti.
Katoliška stranka se deli na več strančic. Vsak duhovnik ima menda svoje pristaše in svoj osebni program. Od leta 1903. nimajo nikake skupne stanovske organizacije. S Su-steršičem je umrlo organizato-rično delo med posvetnimi duhovniki. Sojar je zapel labodjo pesem in je umrl brez trajnih uspehov. Pozneje so vodstvo med katoliškimi Slovenci prevzeli frančiškani pod vplivom ZakrajŠka in Brena. Tem pa posvetni duhovniki ne zaupajo. Tudi ljudstvu se zdi me-niški stan v modernih časih nekaj nenaravnega. Zato so prišli med katoliškimi lajiki na površje stari avstrijski pod-ofi-cirji in štrebarji s slaborazvi-tim narodnim čutom, ki zdaj vsaj na zunaj vodijo katoliško politiko ameriških Slovencev.
Slovenski socialisti so z vztrajnim in podrobnim delom med narodom prevzeli mesfco, katero bi spadalo po slovenskih tradicijah duhovščini. Od u-stanovitve Proietarca pred petindvajsetimi leti so si u-stvarili svojo lastno tradicijo in gotov napolpoliti-čen, napol verski sistem. Imajo že svojega svetnika Zavrtnika, Čigar podoba gleda raz sten naših narodnih domov. V Mole-ku in Zajcu pa imajo idejono-silca in Aekak duumvirat, ki vladata Slovenski narodni podporni jednoti in Jugoslovanski socialistični zvezi. Klub št. 1 J. S. Z. v Chicagi tvori konsisto-rij za vodstvo ne le socialistične stranke, pač pa tudi na-prednomislečo, moderne humanistične in narodne struje med Slovenci v Ameriki. Zato se pri socialističnih klubih udej-stvujejo narodnomisleči in pro-stomisleči ljudje, ki po ideologiji ne spadajo v njih vrste. Na drugi strani pa mnogi narodni humanitarni ljudje sodelujejo s kulturnimi katoliškimi organizacijami.
Liberalne narodne stranke pravzaprav na papirju in v naših časopisih ni. Je pa med narodom. Po mnenju pisca ima vsaj enainpetdeset odstotkov, torej nadpolovično večino med rojaki. Je sicer brez glasu, ker ne zna kričati in noče osebno napadat posameznikov, kot delati obe drugi stranki (verska in socialistična). Glavno glasilo te stranke je po mojem mnenju Enakopravnost. Za tovariše ji dajmo še Glas Naroda in Novo Dobo.
V javnosti seveda odločujejo fanatiki, bodisi verski ali politični, in to pri vseh narodih. ; Med Slovenci pa zaležejo še posebno tisti, ki znajo najbolje * vihteti golide z gnojnico nad svojimi nasprotniki.
Prostomisleči in narodni ljudje ne morejo biti fanatiki, ker imajo srce za vse Slovence vseh prepričanj.Morda nimajo nobene izrazite organizirane stran-|ke, zato, ker je njih naloga, da služijo vsem Slovencem v Ameriki. Kočno pa bodo prav ti dobrosrčni in dalekovidni ljudje odločevali pri končni usodi slovenskega naroda v Ameriki.
Mislim torej, da Enakopravnosti še ni potekel čas; da ima še lepe pogoje za dolgo življenje; da ima v javnosti veliko nevidnih prijateljev, ki jo bodo podpirali, dokler bo pod u-redništvom moža kot je Vatro Grill, kateremu ne rtfore nihče očitati, da je kak korak namenoma storil čisto v svojo osebno korist. Je dovolj Slovenca in dovolj Amerikanca, da razume naše starejše ljudi in našo mladino.	Rado Samov."
Kaj jaz mislim o tem razglabljanju, sicer malo pomeni. Ampak tudi če nič ne pomeni, jaz se z Rado Samovom ne strinjam popolnoma. Vzroke pa povem v naslednjih izdajah.
Waterloo Dry K Cleaning Co.
i ; COLLINWOOD, O.
Frank Trebeč,
Čutimo, lik ante tb popravljamo « ► m oiks ta isask« ofciokt
15805 Waterloo Rd.
fot Ktaaor« l*?ft ...................
TISKOVINE
SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
ATLANTIC PRTGt G PUB. CO.
2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111.
Tot. Lawndale 201S A. H. Skubte, p red*. —- J. F. Korecky taj.
V naii tiskarni so tiska "Ptalotaroc".
Sodrugu Andreju Ivančiču
Umrl j« moi!
Kje tak je šs med nami,
kot on, ki api v presgodni grob» M jami.
" Gregorčič.
voda. Ko so te končno vendar izpustili, ni Čuda, da si si zaželel tudi nekaj miru. Odločil si se, dasi s krvavečim srcem, zapustiti ljubljeni dom, starše in brate ter se umakniti na drugi del sveta — v Ameriko, še kot 20-leten mladenič, ven/iar že kot mož bridkih izkušenj.
Kot izredno priden delavec si se prilagodil premogarstvu
I (f)ep oris aßomm en t s
John»town, I*a. — Zatemnilo je obzorje slovenskega življa v naselbini Conemaugh-Franklin
in okolici, ko se je 22. aprila raznesla novica, da se od nas ter si omislil svoje lastno ognji- April 2«, in Chicago, Ul., was another
, The Concert of "Sava"
r The concert of the singing society "Sava" of branch No. 1 JSF given
¿če. Poročil si se Z brhko proof of th® progress of «aid society
Francko Gabr.nj.vo ki je .sto- ~ ^	'SiŠ
časno s teboj dospela iz stare number of their mem be«, domovine. Dva sinčka in dve After an in.roductory song hčerki so se ti porodili, ki si jih 8mo ml*da K»rda" given with entfcus-bil tako vesel. Kot proletar- by ^ mxxe* chorUii' Mr A,ealh
alrotv... «A^f.. ♦ :	; ui ®P°*e a words of friendly greet-
skemu očetu ti sicer ni bilo	in|f which were followed b/ * rich
nikdar posuto življenje S cvetli-	and amusing program that kept us all
uri icj ™ cami, vendar sloga, sreča in	pleasantly amused from the first
voraianie zakaj ne, si skomig- ljubezen v tvoji družini bi bila	nuJrer to the very last one.
nil z rameni, sam ne vedoč za- lahko vzor marsikateremu, ki	singly's.v^hic^;^Isl
kaj, le neka črna slutnja te je trdi m uči moralo po verskih	lovely song "Dobro jutro" by Dr.
obdajala. ! PredS<>dkih. '	Schwab, sung by *he mixed voices with
V tvojem stanovanju ti je Klub St. 5 JSZ. je s teboj iz-	ijol1in ^companiments by Kalph
bolehala tvoje 8-letna najsta- |gubil zelo mnogo, namreč ene-	sungV/le^uKtL ZSfij
rejša hčerka za pljučnico, bo- ga najvztrajnejših sodrugov.	tujini" by the male, chorus 'and
za vedno poslovil šele v BO. letu cvetočega in mnogo obetajočega življenja. Se pred dobrim tednom čil in zdrav, ko si se pripravljal za vlogo v igri za prvomajsko slavnost, si mi nekako žalostno omenil: "Jaz skoro gotovo ne bom sodeloval pri tej priredbi." Na moje
reča se s smrtjo, in skrb za njo je bila za tvoje mehko in ljubeče srce menda prehuda. Kakor tvoja ljubeča soproga si prečul ob njeni postelji dneve in noči ter ji stregel, medtem ko si pozabil sam nase in se
Udejstvovai si se kot neumoren "Zlata kanglica'\by the mixed chorus bojevnik za izboljšanje člove- with «°Pr»n «ol° by Mrs. Anna Miško,
ških pravic, kot dober pozna- !iS of»them# veni able **Tionne** v0|0i, «q noir a___ ■ ,, " "Sava" confirmed our opinion that
valeč napak današnje človeške it if » 8inifing unit we Ju|fMlavi! in družbe. Društvo Danica št. 44 general and the Slovenes in parti-odnosno slov. narodna podpor- cular m*y *®el very proud of and na jednota je izgubila v tebi	80ciety u making great
ko 81 pozaou sam nase m ac,«« jcunuia je izgUDiia v teDi —. ~	-
prehladi.. Pomagal si rešiti ljub-| zvestega i.ana. Bil si delegat
ki hčerki življenje, sam pa 81,9. redne konvencije in kot tak among the American Jugoslavs, legel v posteljo, iz katere ni3i si se odlikoval. Na društvenem) Although sil members were very več vstal.	polju je bilo še mnogo korist-.&00<1 t*1®^ own »»dividual way. I
Se kot mladenič, v napol o- nega pričakovati od tebe. V «ure **t everyone in the audience troški dobi, ko si bival doma na tebi^ogreš Hran. in pos. druš- SlUfkTTja^i	tha^Tf
Uncu pri svojih starših in jim s tvo v Franklin-Conemaugh, Pa., praise and admiration which her svojo pridnostjo pomagal pri. dobrega direktorja, Slov. izobr. wonderful playing on the piano domačem delu na polju in dom je s teboj izgubil nenado- de»«rve»- The two numbers whiclfr, v gozdu te je tiranska sila ^estljivega oskrbovatelja in naš
krute svetovne vojne s silo od-|slovenski-živelj enega izmed with such masterful technique, fine trgala od svojcev in te uvrstila svojih najboljših sinov. Tvoja and delicate phrasing and brilliant v bojne zakope med druge ne-1 nepričakovana in tragična smrt and effectful treatment that it ke*t srečne mlade in stare ljudi in j^ zarosila oko slehernemu, !*l,trincld J?eUbound the si bil z njimi pognan liki živina kdor te je poznal, ne glede na atit^o^rticf^ "¿^ v klavnico. Potrpežljivo si pre- versko ali politično prepriča- gram lent to it* an air of refined našal neizmerne napore, glad ■ nje.	dignity.
in šikane poleg vedne nevar-l Razumemo kaj je tvoja dru-' Mr- Paul	gave us s very
nosti. da padeš vsaki čas. Kon-|žina izgubila s teboj. 2 njo	Krellr^nd
čno si bil zajet tp odgnan daleč tudi mi globoko žalujemo tem- "Bohemian medley" by* Jaaicek-
Both of them "Tac* ga osla pa se ne" and "Kaj mi toliko klepeta" roused the audience to unbounded laughter by the comical text and the droll mimics of the singer.
A scene from the operetta "Pri treh mladenkah", a sextette, sung by Frances Vider, Mary Kukovidh, Anna Hribar, Jos. Gerbajs, Ant. Garden Mi and Ant. Medved were sympathetically acknowledged by the audience but the strident sound of the accompanying violin grated on the nerves of many sensitive listeners.
The last number, a one act operetta "Cynthia's Strategy" by Dodge and Dodge was well sung and acted by Alice Artach, D. J.. Lotrich, John Kochevar Jr., and &aphanie Koche-var. It was directed by Mr. Jacob Muha to whom rightfully belongs a good share of Sava's success and was accompanied at the piano by Mrs. Mary Muha. Another able accompanist in the program was Mr. J. Cech who assisted Mr. Paul Schmidt.
After the program followed dancing with the older folks in the basement stepping to the accordion tunes of Mr. Jure£i£, while the young blades and flappers shook a mean leg to the modern and peppier music of Johnny Kochevar and his Merry-makers orchestra.
But everybody hsd s wonderful time si>d Sava's concerts will always be popular with old and young.
Augusta Merc.
cover the large expense that accum-mulated to perform this operetta.
"Zarja" was included In the afternoon program and sang a number of Slovene songs for which they were greatly applauded by the audience. They certainly are a nice group of wonderful singera. victory in a court
Here is something the Slovenes of	in the *™aU*t fighting
Detroit sthould come and see. It's the ^	ever had. Much credit
Variety Program sponsored by the »	to CO™rM** Siskovich
English Division of branch No. 114	wonderful achievement. At
JSF. on Sunday May 10, a. 437 S. 10 F'	they wer* escorted to
Their recent but always by battle has puC i leaders. T!he
10 P. M
Artillery St. The program will cönsilt the station wi> h our automobiles. We
doli v Italijo, kjer se je začelo novo poglavje neizmernega trpljenja v obliki lakote, šikaniranja, trpinčenja in zasramova-nja od strani poživinjenega in ponorelega vedno krvoželjenga človeštva; tudi to si junaško ^ prenesel, prispel si zopet domov k svojcem kot izkušen človek, ki je v zgodnji mladosti že o-kusil vse grenkosti in barbarstvo današnje družbe, misleč si: konec je trpljenja in sedaj bom imel mir. Ampak motil si ae, preganjanja še ni bilo zadosti, nisi se še odpočil, ko je tebe in tvoje sovrstnike straho-' petna italijanska oborožena sila dala poloviti ter vas vlačila po vojnih taboriščih, vas stra-dala in mučila brez vsakega po-
ODRUGOM IN SIMPATIČARJEM
V BARBERTONU IN OKOLICI.
S«j» klub« it. 232 JSZ.' s« vri« vsako drugo n«d«ljo r mesecu ob 10. «fopoidn« v dvorani druitv« "Domovina" n« 14. o«sti. S odru s i, priha-j«jt« rodno a« so>o in pri<lobivaj<« klubu nov% članov, d« na t« n«čin ustvarimo močno postojanko J. S. Z. Somišljenike vabimo, da «• nam pridružijo. Socialistična stranka jo v toj d«i«li «din« delavska strank« s konstruktivnem programom, s kato-im si d«l«vstvo lahko pribori boljio bodočnost in končno osvoboditev is meadne suinoetL
bolj, ker je vse tvoje življenje Schmidt. The fir* number he played bilo ena sama veriga trpljenja ^^ deliciously delicate charm and v boju za obstanek.	tecond ^ with fine undersUnd-
K	t k t 1 inS of rhythm.
ma zaéeía pogrezati v ^X'w^he^on"	K
na mirodvoru, kjer Že nebroj ing tenor voice which he used to good
naših sobratov sniva mirno spa- effect in the lovely song "Po simi pa
nje, je ob slovesnem nagovoru ne «▼eto
zadrhtelo stotine src in solze k^"1^" >Ari*Zh aní„Stepl^ni,e ..	.	. . . Kochevar sang two duets "Hiawatha s
so porosile grudo, na kateri ti Melody of Love" and "Cigansks siro-
ta" with pleasant voices dressed in nice costumes.
The second part of the program followed an intermission of 16 minutes, consisted of the singing of two funny couplets by Andrew Miftko.
bodo zrastle cvetlice v znak našega neomajanega spoštovanja do tebe in v nevenljiv spomin. Slava tebi!
A. Vidrich.
of a short comedy in English thai will	their visit here
make you laugli like never before.	*nd ihut ^ will^come again. This will be followed with a few other
short selections. Harry Anaicek will Branches No. 114, 116, the English
give his conception of how to make	Division and the singing society Svo-	4
accordian talk. Although the	bo«1» celebrated May Day together ast'j 1JSK
energetic group of social revolutionaries going to accomplish this fact? It is up to them to make plans and the means ithey shall use for speeding the process.
The human race hat not liberated itself in no instance by perchance, quick action of their emancipation from industrial slavery may be debated in social parties for the next hundred years and yet ».self will not come. Hut if the leaders and workers begin to think and act we »hall have unending prosperity neat year.
F. K., Rock Spniigh, Wyo.
an
an
instrument is Harry masters
larger then himself, H wonderfully. Miss
Dynamic Detroit
The power od the Ford Motor plants has increased immensely In the last few years. The industry is expanding and more power is added.
Just recently the new two and one quarter mile intake water tunnel was opened. The cost of this new water line exceeded several million dollars, although no exact figures were given. The tube is 16 fee« in diameter and will carry 918,000,000 gallons of water every 24 hours. This is more water than four of the largest cities in the United States consume in one dxy. The interesting feature about this is that the tunnel runs under Detroit city property and Mr. Ford refuses to pay taxes on it. City officials say tfcs* he must pay taxes. We hope he does, as tfie money is badly needed by the city administrs-tion.
You will recall that Mr. Ford pay* no taxes to the city of Detroit, nor does he contribute any money to the relief fund for unempkeyed workers. Yet forty percent of the unemployed sre from his rftops. It's no wonder that senator Cousens' anger was aroused. Mr. Ford is not the only greedy capitalist There are five hundred some odd numbers of these non-believers of the dole system for the poor and needy.
Maiiy Things
The EngliA Division of branch No.
116 E. Six Mile ltd. Never before ¿¿l™	M*y 10' *«*in wao an affair like this held. Lunch sT?® £ l Helen Kraina will also entertain you and refreshment were served for a J .^' f/T* fmm Jwh»«town, Pa.,
by doing her acrobatic dance. It's a «mall fee of 26c. Several speakers i J™	P™***™" our prin-
pleasure to see her perform and you lf»ve short talks. The music for	! i?" be oa
can feel certain that her numWr will dancing was furnished by the Hornets! kL"^	why J°,n *nd
T)lease you. orchestra. beco"le	n ** Socialist move-
The program includes comrade,	•	' TS ' a ^ fSI	a one
Anna P. Krasna from Johnstown, Pa., Decoration Day May 30 a banauet £	^^^
- our principal speaker and guest, will be given by^^eneN^I	Tth^ a^'^
You can ieel assured that her speech Home Society at 242 Victor Tickets' «ZJ / T. L ? *y are COm" wai be a fiery one and will carry are *old in advanceTte pr^' SSSl °JLrt ^ h^ T ^ waight. Come out and hear her tell per plate ia $1 for men and 60c for ^es Mrs J	i "u 'T
ot toow the mass of people should be the ladies. Admission for danci^	t' fw ^ L ^^
treated, how they are treated wid her will be 2&c	........... * UDIOC11 »nd Trevnik. The
reuon. why Youth Should join the,	.	promptmg will be done by Ray
aocUli* Party Uanc.n« wUl follow Qn Saturd	T™»«.
tte program w.th mu,.c .urnuhed by be held b ^ S. N. Home L The The Comman'jera orchertra. Adm,- ,, Mile J Arrangew-STare b«^ .¡on tictteiji are only b«c. Come out ra,de for , baJ, ^Ho ta£ S Sunday May 11», and enjoy the pr^ ,t ie,k	««
gram. A good time U a^red. Wei- been ^ yn M5 Z	Z
Young American boys or girls shall play some other team1. A beautiful Silver Loving Cu? will be donated to the winners of (this game by the S. N. Home.
An<fr«w Grum Jr., Detroit, Mich.
come!
A. Booster.
A Successful Presentation of Operetta Darinka
On April 26, ainging Society "Svoboda' of branch No. 114 JSF spon-aored a three act operetta "Darinka" at the Workera Home on Ferry St.
How Far is the Way Out
Jmt now there are many w called
Thu w&a one of uhe bigge.t under- IZuneu, ¿"v"*"*"*.
, ,	ol	jwiniing 10 tne many worn out re-
taking, ever produced by any Slovene medie, with whj /	To
organization in Detroit. Many months lubricaU ^ d	to
of tiresome reheamala were neceaaary capitali«n and it will glide ST mio to perfect this play fox which the ^ etemaJ ^ *
aingera were rewarded by a large Such an economic hokom woild be audience A large attendance U an highly amuaing and laughable if it important factor in all play, and would not be for the great unthinking programa in which actor, or singer, human mas. ,thai trudge, in the mud participle.	I of ignorance much like a jungle hk>-
For thi. operetta^about 400 ad- popotamu. that may consider a s<SS mission ticket were ^id; not including Udder climbing monkey *Jie true the pUyers of which were forty and prop^t of benevolent Spring rain, other worker, that received their ad- All the way from remote jungle, mission free. Approximately sixuy to the present machin« age mankind five comrades and singers of "Zarja", has been led by a small group of branch No. 27 JSF Cleveland, were energetic and thinking individuals to our guests. They arrived at 6 A. M. I those who care. This is a well known at the station where they were met fact. When tihe great upheavals hap-by our comrades with a fleet of 16 pened and new social ideals were
We hope that comrades from Chicago and othercitie* will be with us on that day. TVie play deals with the problems of love so come arvl have your's outlined by the player, of thi. comedy.
Comrade Pauline Travnik will deliver a declamation in Slovene. There will also be many other performer, which you will enjoy. The Commanders orchestra will play the late*4t jasz music and polka's for both young and okl. The admission is 60c.
An announcement by cards and through the English page of Proleta-rec about the next regular meeting of the English Division No. 114 JSF will be made. A committee has arranged for another debate. The subject will be "Rssofred that Prohibition of intoxicating liquor, i. helpful to Mankind". Debator. for the affirmitive are Ray Travnik and Stoyan Menton with William Travnik and Agnes Oblock on the negative. m
Comrade. Mary Bernik, Rudy Ber-nik, Andrew Grum Jr., the undersigned and many other Young American visited Chicago while on <*»r way to Kenosha, Wis. We are pleaj-ed to meet comrades Donald J. Lotrich, John Rak and others with whom we got acquainted. Their play "Black Hell" produced May 1, we feel will have been a big success as there are
automobiles and taken to their desti- J excepted, the mass did not take them many good sctors among them. We
nations. Some of them visited their 1 upon its own initiative, but becstise friends while others were taken to they were commanded to do so. We different homes of our comrades have had for many years sine« the where they hsd breakfast and later I universal franchise was wrested tsken for a «igfrt-seeing trip. At from the masters a kind of sponta-one o'clock the visitors gathered at neous grouping and banding of the hall and a chicken dinner was | advanced thinkers into political bi ?? «inging society "Svo- paraes which insisted upon unthinking
human, to liberate themselves with
Kila ml več ne kva< ri zabave
"Zdaj ko sem se reiil kile in ne nosim več pasu, zopet uživam veselje na plesu. Mnoge naporno-sti ->rsv radostno prenašam* ker so odpravljene vse zapreke. Nihče ne bi verjel kako sem bil oviran radi kile".
Tako nam pile-. jo ljudje, ki so se reiili kile s uporabo STUART S ADHEfllF PLAPAO -PADS.
Mnoge zaprisežene isjsve pričajo o uspeha, ki ao ga dosegli ne da bi jim bilo treba za časa zdravljenja pustiti delo.
Plapao-pads se oprimejo teless brez kakih obvez. So lahko uporabne, u-dobne in ekonomične.
Prepričajte se s iposkuanim PLAPAO na ns*e stroifce. Polljite kupon As danes.
POSKUSNI TLAPAC IZVRŠITE ZASTONJ!'	TAKOJ 1
- Poiljko U kupon So dano»-
Plepao Laboratoriee, In«.
1916 Stusrt Bldg., St Louis, Mo. Pošljite mi TAKOJ poskusni PLAPAO in knjHHco i opisom kile, brez kakih obveznosti zame sedsj ali v bodoče.
Naslov -------------------------------
Smrt preži na premogar je
Forest City, Pa.—Smrtne nezgode v tukajšnjih premogovnikih so zadnja leta precej pogoste. Rovi se večinoma izčrpavajo in kompanije ne gledajo več toliko na varnost. Ni še .dolgo, ko je bil žrtev črnega demanta znani delavni rojak Math Zgaga. Dnfe 20. aprila pa je naselbino pretresla vest, da je v rovu Hudson Coal kompanije ubilo tri delavce v enem dnevu; med njimi sta bila žrtvi naša rojaka 23.—24.-letna Frank Semrov in Frank Logar. Tretja žrtev je bil mladi Irec Joe Jones. Ljudje so ob takih nezgodah nekaj dni preplašeni, potem pozabijo in življenje teče dalje svojo pot. In dogajajo se nove smrtne nesreče.
Ali naj bodo delavci res samo za hrano industriji « in za kanon-futer?—Tony Zaitz.
voda". A donation of $37 was made by the viaitora at this dinner to help
HOT SPRINGS, ARKANSAS, COMPETING WITH RENO
Delavski shod na zapadni strani v Chicagu
Chicago, Ul. — Češke delavske politične organizacije (klubi soc. stranke) in unije, med njimi A. C. W. of A., prirede v petek 15 maja zvečer v dvorani Sokol Havliček na S. Lawndale Ave.f blizu dvorane SNPJ. velik delavski shod, na katerem bo govoril Antony No-votny, urednik češkega lista o-menjene unije, in njena odbornika Krzycki ter Schlosberger. Vsi trije so priznano dobri govorniki. .
their own will and by means of ballot.
In theory this scheme looks almost a perfection but universal success >o far js very negligent if we consider the tremendous energies that have been already expended in (this direction. Industrial masters knew very well that the ballot made them even more secure for many years and it is a good smoke screen for the time being. How can a man build a new house if he has never imagined one. To imagine means to think which seems to be the hardest act to perform for the crude nrinds of the underdog. iSome day, perhaps not so far distant, our social problems and theories not so antagonized will be amicably solved by vote. But the human intelligence must be developed to that level first How is the
were also glad to have been shown thru the offices of Prolotarec by J. Rak and the printing department of Prosveta by comrade D. J. Lotrich. Furthermore we thank Mrs. Mary Novak for the wonderful hospitality shown us during our brief stay in Chicago. Our comrades were, glad to learn of the progress the Chicago young Socialist group art making and hope they continue with they work. Lets hope that some day a debating team of both cities meet. It would be very interes.ing and educational as well to hear both teams give their views on some well picked subject.
Aggio Oblock, BUly Travnik, Detroit, Mich.
Page Andy
Wife (over phone)—You don't expect me to believe you're playing cards.
¿iubby—Honestly, darling, I'm right in the middle of a big deal.
A few yeara ago it sounded funny to hear beer called rum. Now is sounds equally funny to hear it
FAMOUS BATH HOUSE Hot 8prina». Ark.
ROW-
OOVEKI who stamed the bill, despite protests of many ministers.
Danski premier Stanning pride v Ameriko
Danski socialistični premier Thorvald A. Stauning pride to poletje v Ameriko, da se pouči o ameriških razmerah, in ob tej priliki nastopi tudi na več shodih in konferencah toc. stranke.
'CHANCELLOR W R DUFFIE. who expects a land office business from the new divorce law.
GARLAND COUNTY COURTHOUSE, at Hot Springs, which hopes to rival Reno's famous courthouse
dEAT RENO
* ■ < ■ - .. "■ $ vi
— ' ■■ ■ -ir- ' .,	f ■■
.WS or ARKANSAS
CAN BE AFTER $0 DAYS BNCB IN STATE
DIVORCE SERVED "WHILE WAIT".
YOU
Arkansas lawyers won't be unprepared when the influx of prospective rich "freedom seekers" invades the state to take advantage of the recently enacted divorce law which shortens the wsiting time considerably. Oa the left is a card which one enterprising attorney has printed to attract business to his office. The rich divorce seekers' Mecca will be Hot Springs; Reno, Nevada answered with additional concesskms to visitors, who want to be free all around.
A REAL BARGAIN
IN WORTHWHILE BOOKS "DYNAMITE"	$5.50
The Story of Class Violence in America By LOUIS ADAM1C
"AMERICA'S WAY OUT" 2.50
A Program for Democracy . By NORMAN THOMAS
"ROMAN HOLIDAY" 2.50
Novel
By UPTON SINCLAIR
f

—f-
Total .# .....$9.50
You May Have All Three for
$7.00
ORDER FROM
"PROLETAREC" 3639 West 26th St. Chicago, 111.
fm
«
30?
........................r > jLi


A Jugoslav Weekly
Devoted to the In ter eat of the Workers.
Official Organ of Jugoslav Federation, 3.
•v
OUR AIM: EDUCATION,
ORGANIZATION, CO-OPERATIVF., COMMONWEALTH

1234.
■V
Ats.iu V.	H.
CHICAGO, ILL., MAY 7, 1931.
Tal«pko— » RockwaM 2—4.
VOL. XXVI.
EVERYBODY'S HAPPY!
Everything is all right on the securities front. The National Security League Quarterly brings cheering news to the starving farmers and to the unemployed enjoying their charity soup.
Among the encouraging items is news that the President has approved the act designating the Star Spangled Banner as the national anthem which will make traveling Americans "prouder than ever of their native land". Then it will brighten the corner yju occupy to know that women aviators have organized for national defense, a "noble undertaking" we are assured.
«
Glad tidings come from the literary sector in the announcement that a gentleman by the name of Littlepage wrote an article on the Constitution the United States. He said that "It is one of the most marvelous documents that has ever been devised. It is unfortunate that we do not have more opportunity to read the Constitution." Perhaps we are so busy hunting the breadline that many of us neglect this holy observance.
There are other items indicating that the nation is still safe for securities and those who own them. Of course the Bolsheviks still plot to kidnap Congress and auction it in Moscow and there are st 11 some teachers who .do not believe that God created this country for his chosen people,—the bankers, capitalists, generals and admirals, but military training in the schools will in time make these miscreants go way back in the rear and assume a sitting posture.
Now then, read one verse of the sacred Constitution each day, especially if you feel blue. You are certain not to turn red and everything will continue quiet on the securities front.—The New Leader.
BE PATIENT AND WAIT
What are we going to do about unemployment? Of course, nothing. Can't we trust to God in Heaven that things will turn right in due time? We have been doing in all along and if it has helped no one, nobody was hurt by faith, so why not continue to believe? barely President Hoover, if he can help it; wiH see to it that no one interferes with the ways of Providence. And so, fresh from his Southern trip and rest, the President looked over the situation and make the quick and just decision that there should be no increase in taxes on incomes for the next year and, of course, no increase of such unproductive expenses. The public, Mr. Hoover said, should just practice restraint, and the rich won't •have to pay extra money. Isn't this just sweet and fair? No "raids on the Treasury". ♦ except for tax-refund to corporate million-aries.—J. B. S. Hardman in Advance.
DRIVERS' LICENSES
Recklessness and carelessness are still the modem "rules of the road". Hundreds of thousands of incompetents are allowed full use of the public highways. This last factor —that of incompetence—is probably largely responsible for our gigantic record of fatalities. Only a few states have laws requiring strict examination of applicants for drivers' licenses. Fortunately, there is a trend toward such laws throughout the nation and when every state has and enforces them at least partial success in accident prevention will be achieved.—The Times, Geneva, N. Y.
CRAZY? SURE!
Nice weather we're having.
Yep, it's just awful.
How come awful?
Coal consumption going down to nothing. Mines closing. Miners thrown out of work.
Yes, but look at the bright side. Farmers are already working in the fields, preparing another bumper crop.
Worst yet. The last bumper crop put 'em on the bum. Another one will put 'em on the bread-line.
Then there are the poor people in the cities who suffered so much less on account of the warm winter.
Oh, bother the poor! There are too many of them anyhow. What this country needs is an all-winter year. • Twelve months below zero and a two-foot snowfall every other day, giving steady work for miners, snow-shovel-ers, and grave-diggers, destroying surplus livestock, dairy herds, and chickens, preventing another bumper crop calamity.
Are you crazy?
Sure, and so is a world in which man-made institutions turn even the blessing of heaven into the torments of hell.—Adam Coaldigger.
The reason why there are so many empty bellies is because there are too many empty heads.
as
Donald
J.
11 « H I ».

ARCHLIGHT, Lotrich ,
III.........lllll
..... ............. .......... ...... On Saturday evening May 9,
or uously and has succeeded in affecting Miss Jeanette Perdan of Cleve-
We have observed Muy Day. A	May 17, and because of thwt desire
fitting program, well performed to	tickets are only $1.00 a person. A
only u fair attendance. Whether our	special committee is working stren-
folks are so terribly destitute _ ________________________________
whether they are too well off yet, we	|the sale of many tickets to the trade
cannot conceive. But one thing is	unionist*. We urge are folks to
certain the SNPJ Hall should have	attend,
been packed last Friday night. It is	• ♦ •
the same old story. "Let the nex;	The ..Miiin Crusader" sur-
one do it." Disatisfuction prevails	priwi<i Uli ttn tt few nighu a|f0 when
among the workers. They are crying	he announced that Dr. K. B. Green
Our Doings Here and There
By JOHN RAK
News from Milwaukee has reached our office that the young comrades of branch No. 37 have reorganized their English Division. We hope they will successfully carry on activities and advance the Socialist ideals among the younger folks of their city.
land will give a concert In Chicago at the CSPS Hall, 1126 W. 18th St.. Her program contains a fine selection classical and folk songs.
In Girard, Ohio, a conference for branches JSF and lodges, members of the Educational 0f Bureau, will be held Sunday A May 24, at the Slovene Home.
scene from the "Tales of lt * important that all lodges
-	- , -	- - •niiuuin.ru Uiat ui. o. urecn M(*eiie ITOm me laies OI " ~ «««pv« «■«»«'	oil luu^ca
Î5 ttRXttÂ	X^C^JZTL*^" Hoff™»" ^ Offenbaclc. and and branche, are represented
act and show their unity and their Executive Committee was to addreas spirit for organization they lag behind. hi- ratiici|1 audience. Well Dr. Green
• • •	did and spoke at length and satis-
Deapite this indifference of the	factorily explained Socialism and
worker Socialism is gaining and the	Communiam to the silent audience.
oppriftoed are beginning to think ol	More i.alka of this type will do the
a wa$ out of uli this misery. The	j)arty * world of good. We hope they
"thud pa.ty" possibilities are being	can arrange to broadcast often.
exnuiikcii oy various progressive	• • •
iaciions. Opinions vary but not r»ui u	■■
... y 7- ' .	. Chicago has a new mayor. He un-
enough to amount'co much. What• Lh^u«.m« 4. « «..«v. k ♦♦ .
r.,™. th. ..thi.,1	.......... questionably is a much Utt, r type
; of a man then was his predecessor.
People will expect a lot of him but
we feel that the savior they had
hoped him <lo be will soon vanish from
their minds. For Cermak is only one
ever name the "third party * assumes it will have to be patterned after the pi inc.pies of Socialism, they all agree. The name Socialism is still u nigh huidie lor the American workers. The
several piano solos are also .-With delegates.
included. Dancing will follow	-—-
th« program. Admission 50c Orders From 00 High
in advance and 75c at the door. Tickets can also be purchased	"" traveling on a train
.. rr- * 1 a	ior first time. After saying her
at the office of Proletarec. praye„ and Mng dl.poait^nfn ^
upper berth she insisted on talking. A conference for branches "Mother,M she called out to that JSF and lodges of Illinois and parent in a lower, "does God watch Wisconsin, affiliated with the ov«rvc°7' Freddy?"
ducational Bureau will be held'^¿¿JA"'''	mother'
0 . ,	oa*vut	0041 watches over Freddy".
Saturday May 30 at the Lawn- Silence> theIlf	'Ga(f w^,ch
dale Masonic Temple Chicago, over Uncle Albert, too?"
gues. Crime and criminals are too *?!em* wiU be brou«^t UP for interwoven with (he politician.. The i"Mcusslon-
wo.a Socialism ha. been mWU ami „, the memb,.r, o( lhl. „, ,,„,,,.„„,. AH branches and lodges in this' "Yea, God also wa'xhe. over your S' cûj0r»52Îy ,r;r	" h<	to run dùrtrict are urged to send de- Uncle Albert. Now go to .leep."
lil d X 1 itwrt" ^¡7fr 0Ut„ 1,th: civ	le«»»«. Many important pro- .J^T	°f '"S
a» an out.ageoua clement. To cra,c	i*. >*r"\'""'i b> .h"	blenLs will be brought no for ^J^™**,™ gr»ndpa
thai misconception the "third party
* j	, h u00 ; tt ,d I fUthy condition. Mayor Cermak
K-Paaanda. W,th our Keod uU	'^e'do	ïïTth£
we can comoel the respect of every I«.:., w	7.	, , inere
thinking American. If we are to bI "" T/ ^T' f^J""" ^ *-he nucleus of a "Unni party" and if "Z 'Z ¿1 "e",bl,c!"u' t0 such a party i> to revolve around	, . ^ ?'m0crmuc Pro"
th* principle* of Social,m need uT.^^J^- tî
seek a camouflaged name?	w„ . ^ * Y,ey ar®;
, % #	we would like to see Mayor Cermak
I clean the city. Ameringers' American Guardian is ]	v —
becoming more spirited with each
Recent Bereavement
Comrade Andrew Ivancic, of Frank-ail oi whom should became strong .Vf^a^ Wednesday morning ie support he has re-
succeeding issue. He has begun at the right time and at the right step and should annex a maas of readers
Socialists. The
ceived thus far from Socialists and sympathizers is encouraging and bids
after a brief illness due to pneumonia. He will be sadly missed by matiy of us. Mr. Ivancic had been an active
well to establish a powerful mighty / ivancic had been an active
outlet of Socialist prooaganda. He is mellJlber »n «J® Socialist movement as
1 well as the SNPJ Lodge No. 44.
We with the express our heartfelt sympathy to Mrs. Ivancic and the children.
Franc*. L«nf*rho|c, SecreUry of Kngliah Division.
located in Oklahoma City, Okla. and if you are at all interested write to him at Box 777 for a few sample
copies.
We have exerted a lot of energy and anit lor Sava s last concert on April 26, and for the May Day festivity. Sava 8 concert, by the way, was one of its very best. The singers knew their roles and performed aatis-lactorily. A detailed account is L T written else—where in thw issue by l*5**»*-" one who listened. So far as the participants are concerned they were more certain of their songs than ever before. But that is now past also and we have already begun to prepare for May 30, at which time the Educational Bureau of JSF for Illinois and Wisconsin is holding its spring conference. To meet Uho expense of the conference a social will be held Saturday evening May 30, at the Lawndale Masonic Temple. These conferences are important and in their discussions and decisions bring out many vital points for the movement and our publication. " a • a
The May, Day issue of our paper was a good piece of work methinks. Our readers should keep the issue handy to give to others, especially the explanation of "What is Socialism". So often you are asked to explain Socialism and right there it is; plain, simple, yet authentic. The illustrations add considerably to the fine appearance of our May Day issue and reports on many subjects make the enlarged
issue most complete.
• • •
Pioneer Lodge, the largest of some 85 English speaking lodges of the SNPJ, has been keeping Saturday classes to teach the young Slovenes their mother tongue. Thru the entire winter the young folks arodded to the •choolroom where Mrs. Katka Zupan-cich assigned her weekly lessons. On May 31, these young folks are to complete the present session and for that purpose a program is being arranged at the SNPJ Hall. A good deal of the program will be taken up
by the adults.
• • •
Cook County Socialists held a good May Day celebration at the Ashland auditorium last Friday. The next job of the County organisation will be to make the banquet in honor of Norman Thomas s rousing inspirational one. Every effort is being made to pack the Labor Lyceum on Sunday
We have received a supply of Norman Thomas' new book 'America's Way Out". It is a challenging program for democracy. Comrade Thomas is one of the leading Socialists. He gives good outline of capitalism and aims of Socialism in this new book. It sells for $2.50. Several copies of "Dynamite" a story of class violence in America by Louis Adamic has also reached our office. This book consists of 452 pages of racketeering and labor struggles in the United States during the last hundred years. The price of this book is $3.50. Order them from us.
a
Norman Thomas will be in Chicago Sunday, May 17. He will be the guest of honor at a - f r .	banquet to be held in the Work-
It s Certainly Not the Shine men s Circle Lyceum on Kedzie
keens thn mnn«,and 0«den Aves- Anyone keeps the moon wiah{ng %Q ^^ ^ banquet
can secure tickets at the office of Proletarec. Price $1.00.
Frosh—"What from failing?" Another Dumbbell—"It must be the
Yea, Mary. Now do go to sleep like a good little girL"
More silence.
"Mother, does God watch over Aunt Jennie?"
, This time one of the annoyed passengers could stand it no longer. Thrusting his head out of the curtains of his berth he announced in a rather loud voice: "Yes, child, Go4 watches over Cousin Freddy, Uncle Albert, grandpa and Aunt Jennie. Now grve the rest of us a chance to sleep.
Silence.
"Mother?"
"Sh, sh! Yes, dear."
"Was that God?"
Just Enough!
"You are charged, Samuel Johnson, ith stealing five chickens, four ducks, two goats and a 'Donkey: and you say you are not guilty?"
"Yas, judge."
"Perhaps you would like to employ counsel and defend the case. Have you any money?"
"No, judge."
"Have you any property on which you could raise money?"
"Yaa, judge; I got five chickens, four ducks, two goats and a donkey."
All modern girls are tough to those who don't rate high enough to associate with the other kind.
MORE ENGLISH ARTICLES ON PAGE 7.
WORKERS BY HAND
AND BRAIN

The years following the European war saw a great development in the use of machines and a resulting displacement of man power Under our present economic sv«tem of private profit, for a few rich individuals, such a situation would have brought about serious trouble in a verv short time, h«d not the major portion of the people disnlaced by the new machines be*n absorbed in the distribution of commodities, as advertisers, agents, salespeople, stenoflrrsnhers. Mc. This n-ocess kept increasing till Stuart Chase in his "Men and Machines" could set the number of these actually in contact with machines as little over five million.
Now this fact of a decreasing number of manual workers, together with an increase in the number of those who are usually referred to as white collar workers, has been used to .divide the people at large into two classes. The constant harping by the various agencies of capitalist propaganda upon the theme of "Success" with the implication that the attainment of a white collar iob is the first rung in the ladder towards such success, has created a psychological division between workers and those who consider themselves better than mere workers.
Of course no such division can stand the test of fact. Even capitalist text-books in economics define workers as all those who produce some socially useful article or service and who receive in return wages, fees, or salaries; thus not only manual laborers but the whole class of white collar workers must be included. George B. Shaw, Albert Einstein, and other intellectual giants who are dependent upon their own exertions for their livelihood would most likely feel insulted if somebody told them they were not workers. How absurd then for a $25 a week salesman or a $15 a week typifft to disdain the word 'worker'!
No amount of definitions or talking, however, could possibly equal the lessons which the present economic crisis is teaching every day. All classes of workers have been hit; white collar workers, perhaps, feeling the effects more than others. A short time ago a leading financial paper had and editorial telling about the $20,000 a year men wh0 are now out of work and can be had for a fraction of that sum now. Such happenings cannot help but make people realize that they were greatly deceived as to their real status, and while their eyes were directed up towards the fetish of Success, they were neglecting the fundamental task of organizing for their economic security. Today, unemployed and helpless, witlhout their own political or economic organization to protect them, they are at the mercy of their bosses political and economic organizations which they unwittingly have helped to build.
Times of suffering like the present are unmitigated curses, and yet all the suffering will not be entirely in vain if it leads all the workers by hand and brain to realize that they all belong to the same class; and that their interests as producers are directly opposed to. those of the owners of industry. Such a realization will lead in a short time tx> a strong political and economic organization which shall not only protect their interests but which will begin t0 build a society from which poverty, unemployment, and want shall be forever banished. — A. H. K.
THE MICHIGAN REFERENDUM
Hurrah for the people of Michigan I They have defeated the bill to re-establish capital punishment.
It is so easy to work up (the mob spirit, and the spirit of revenge, that we were genuinely afraid the result would be the opposite. We were prepared to grit our teeth and admit thait the people had executed a retreat and that there would have to be another battle to recover the lost ground. We are glad indeed to know ithat there was no basis for our fears.
The Michigan result should be a source of encouragement to the forward-looking people of other states who are trying to abolish the death penalty.
MORE OLD AGE PENSION LAWS
Although progress ha« been made in old age pension legislation this year, and there are n<*w 15 states with «pensions for (the aged, this does not assuage our regret that the old age pension bill in Indiana has been vetoed by the governor. It is not as bad, however, as it would have been if the state senate had not emasculated the bill. As originally introduced, and as it passed the lower house, the bill provided pensions at the age of 66 and made them mandatory upon the counties. As amended in the senate, it provided for pension« at the age of 70 and made them optional with the counties. Even in that fomi it met with i» veto by the governor. This was very unwise. We predict that tlhere will be a different- result two years hence.
Mayba inWi Is inferior, bi*. the fir* one wasi/t created as the result of pulling a bons.