© Strojniški vestnik 45C1399D10.3B2-3S4 ISSN G039-24B0
) Journal of Mechanical Engineering -45C1 S3S31 Q.3B2-3B4
ISSN G039-24BG
Prvi vpis na Tehniško fakulteto Univerze v Ljubljani  v  šolskem   letu   1919/19SO
prof.dr.  Janez Kramar
Prvi vpis na Tehniško fakulteto Univerze v Ljubljani je bil takoj po njeni ustanovitvi, to je v jeseni leta 1919. Vpisovali so v prva dva letnika, da bi lahko nadaljevali študij v drugem letniku tudi slušatelji visokošolskega tečaja dveh oddelkov tehniške smeri, kije potekal od pomladi do jeseni leta 1919, ter tisti kandidati, ki so pred tem študirali tehniko na avstrijskih, nemških in čeških univerzah.
Zanimivost prvega vpisa je (ohranili so se skoraj vsi vpisni listi razen dveh ter matična knjiga), da so se študentje že v prvem letniku opredelili tudi za študijski oddelek, in sicer so imeli eno izmed naslednjih šestih možnosti:
-  Strojno-elektrotehniški oddelek (vpisanih 100 slušateljev),
-   Gradbeni oddelek (59),
-   Arhitekturni oddelek (6),
-   Kemični oddelek (41),
-   Geodetski oddelek (38) in
-   Rudarski oddelek (36).
Po ohranjenih vpisnih listih (280 po številu) je mogoče ugotoviti tudi Število vpisanih v posamezen oddelek. To število je podano v oklepaju ob imenu oddelka.
Glede na razvitost Slovenije v takratni novi državi, nagel razvoj osebnih avtomobilov, razvoj elektromotorjev, napredujoča elektrifikacija sveta ter pojav prvih letal nekaj let pred tem, ni čudno, daje bilo prav strojnikov in elektrotehnikov največ. Ker so prvi vpisani letniki posameznih šol vedno znameniti, je morda prav, da prvo generacijo strojno-elektrotehniškega oddelka v Ljubljani izpišemo s priimki in imeni, letnico rojstva in izraženo željo po usmeritvi študija. Pri tem je treba upoštevati, da kljub vzornemu znanju lepopisja v tistih časih, prav vsi vpisni listi le niso idealno berljivi in so mogoče manjše napake. Številka pred priimkom iz naslednjega seznama pomeni zaporedno številko vpisnega lista v knjigi, kije v arhivu muzejskega oddelka Univerze v Ljubljani, in ne zaporedne Številke vpisa.
1	1.	Ahtik Ivan, 1899, str.
1	3.	Aplenc Emerik, 1896, str.-el.
1	5.	Baraga Evgen, 1894, str.
1	9.	Benkovič Ivan, 1900, str.-el.
1	12.	Biber Srečko, 1896, str.
1 1	14.	Bonačič Ante, 1897, str.
1	15.	BratušaKarl, 1899, str.-el.
1 1 1	16.	Bučar Josip, 1900, str.-el.
yp5$3s	stran 5	fcLD|
|V@gfinMH&|		82
17.    Bui Ljubdrag, 1896, str.-gr. (v 2. letniku
samo str.)
20.    Chudi Bartolomeus, 1900, str.
26.    Čopič Henrik, 1898, str.-el.
28.    ČučekJovo, 1899, str.
31.    Debelak Joža, 1897, str.-el.
32.    Debelak Milutin, 1897, str.-el.
34.    Dežela Viktor, 1895, str.-el.
35.    Domladiš Franek, 1896, str.-gr.
36.    Dovič Josip, 1901, str. 38.    Fakin Lojze, 1894, str.-el. 43.    Fettich Viktor, 1898, str.-el. 48.    Furlan Andrej, 1892, str.-el.
55.    Gorup Josip Marija, 1898, str.-el.
57.    Grad Miha, 1895, str.
65.    Grogl Roman, 1899, str.
66.    Gruden Jože, 1900, str.-el.
70.    Hartman Gvidon, 1901, str.
71.    Heritsch Alojzij, 1900, str.
72.    Hofbauer Hugon, 1902, str.-el. 79.    Jalen Vinko, 1896, str.-el.
82.    Janša Janko, 1900, str.-el.
100.  Knez Aleksander, 1899, str.-el.
Prof. Franc Smolik (1898 - 1975) Visokošolski učitelj 1953 - 1971
Prvi vpis na Tehniško fakulteto Univerze v Ljubljani
104. Koban Danilo, 1901, str.-el. 106. Kokalj Zdenko, 1901, str. 109. Korenini Josip, 1901, str.-el. 111. Kosiček Pavao, 1897, str. 115. Koželj Vence, 1901, str.-el. 117. Kramaršič Vladimir, 1900, str.
120.  Kremžar Milan, 1895, str.-el.
121.  Kšela Jože, 1899, str.-el. 128. Kvas Franc, 1896, str.-el. 130. Lapajne Cveto, 1898, str.-el.
134. Levičnik Alojzij, 1900, str. 136. Luckman Rajko, 1901, str.-el.
139.  Markon Kazimir, 1900, str.
140.  Marolt France, 1891, str. 144. Mazi Rado, 1900, str.-el.
147.  MiciakNiko, 1901, str.-el.
148.  Mikuž Milan, 1895, str.-el.
155.  Muha Anton, 1901, str.-el.
156.  Nadrag Ferdo, 1894, el.
157.  Naglic Karol, 1892, str.-el.
158.  Oberligner Miloš, 1900, str.
160.  Omahen Ivan, 1898, str.
161.  Oman Pero, 1898, str.-el.
164.  Oschlag Anton, 1898, str.-el.
165.  Papež Oton, 1901, str. 167.  Paulin Adolf, 1899, str. 173.  PetričHinko, 1898, str.-el. 181.  Plesničar Ivan, 1899, str.-el. 184.  Prebevšek Slavko, 1899, str.-el. 186.  Primosig Albert, 1898, str.
191.  RauterOtmar, 1899, str.-el.
192.  RebekBaldomir, 1901, str. 197. Rojnik Ivan, 1899, str.-el.
200.  Roter Edo (Ivo ?), 1900, str.-el.
201.  Rubinstein Antun, 1898, str.
202.  Sadar Izidor, 1900, str.-el.
203.  Sajovic Srečko, 1897, str.-el.
205.  Sbrizaj Božidar, 1899, str.-el.
206.  Senica Edvard, 1898, str.-el.
207.  Seunig Franc, 1898, str.-el.
211.  Skala Kari, 1901, str.-el.
212.  Skok Alfonz, 1894, str.
213.  Skrbinšek Vladimir, 1902, str. 215.  Smolik Franc, 1898, str. 218.  Stare August, 1902, str.-el.
220.  Stiene Herbert, 1897, str.-el.
221.  Struna Albert, 1901, str. 228.  Šlibar Martin, 1896, el. 230.  Šolar Ludvik, 1899, str.-el. 233.  Šramel Anton, 1900, str.-el.
236.  Štim Josip, 1896, str.-el.
237.  Štrekelj Vladimir, 1898, str.-el.
Prof. Anton Vakselj (1899 - 1987)
Asistent 1922 - 1925
Visokošolski učitelj 1946 - 1972
241.  Schwarz Aleksander, 1900, str.-el.
242.  Tancig Vilko, 1900, str. 244. Tekavčič Ivan, 1899, el. 246. TomašičVekoslav, 1895, str. 249. TrnkoczyJ., 1901, str.
252.  Uran Dobromil, 1896, str.
253.  Uršič Julij, 1893, str.-el.
254.  Vakselj Anton, 1899, str.
255.  Udovč Anton, 1899, str. 260. Vončina Milan, 1898, str.-el.
265.  Vrevc Franc, 1898, str.-el.
266.  Wissiak Friderik, 1893, str.-el.
267.  Wolf Bogomir, 1898, str.-el.
268.  Zabavnik Ferdo, 1899, str.-el. 271. Zorn Aleksander, 1898, str. 274. Žabkar August, 1891, str. 277. Žigon Josip, 1900, str.-el.
281. Majer Dušan, 1900, str.-el. (izredni)
Iz vpisnih listov so razvidne tudi srednje šole, ki so jih vpisniki končali. Med njimi so razumljivo največkrat navedene ljubljanske gimnazije (večinoma realka pa tudi gimnazija Šentvid)). So pa še gimnazije iz Idrije, Kranja, Celja, Trsta, Gorice, Maribora, Ptuja in Novega mesta ter iz Splita, Osijeka, Reke (Sušak) in Gradca. Navzoča je bila torej celotna jezikovna Slovenija ter tudi oddaljeni Slavonija in Dalmacija. Med vpisanimi so kar štirje poznejši učitelji na celoviti Fakulteti za elektrotehniko in strojništvo ter kasneje na samostojni Fakulteti za strojništvo, ki sta se izoblikovali po drugi svetovni vojni: Franc Smolik (elektrotehnika), Anton Vakselj (mehanika), Dobromil Uran (motorji z notranjim zgorevanjem) in Albert Struna (vodni stroji). Slednji je postal 1964 tudi rektor Univerze v Ljubljani.
©Trls}(51JJö^ül3[}L0
stran 383
i    J. Kramar I
Kot poprejšnji visokošolski študij navajajo precej redki Gradec, Dunaj, Prago, München in Berlin (skupaj približno deset). Pač pa je več ko trideset vpisnikov že navedlo tedaj pravkar končan Visokošolski tečaj v Ljubljani.
Po vpisu leta 1919 sodeč je bilo zanimanja z študij strojništva in elektrotehnike za tiste čase razveseljivo veliko. Strojno-elektrotehniški oddelek bi lahko zelo hitro postal popoln, to je z vsaj štirimi letniki, kar se pa ni zgodilo. To so verjetno preprečile izjemne težave pri pridobivanju kvalitetnih univerzitetnih učiteljev in pa večne finančne zadrege. Tako so morali študentje strojne smeri po drugem letniku na študij v Zagreb, Beograd, Prago, Brno in še kam, da bi ga dokončali. Nedvomno je bila tedaj že zamujena
lepa priložnost za nagel dvig te veje tehnike v Ljubljani.
Zelo zanimivo bi bilo poglobljeno raziskati vpis in nadaljnjo usodo študentov strojništva ter elektrotehnike in tudi drugih tehniških oddelkov za celotno obdobje med obema svetovnima vojnama. Verjetno niso vsi končali iste smeri, ki so si jo ob vpisu v prvi letnik izbrali. Prav tako zanimivo bi bilo seči še dalje v preteklost ter poiskati elemente strojne tehnike v osemnajstem in devetnajstem stoletju v okviru različnih oblik študija po srednji Šoli na naših tleh. Predlagam, da bi se take naloge lotil kak naš univerzitetni dodiplomski študent v okviru svoje diplomske naloge. Mentor bi moral biti seveda eden od naših učiteljev ob somentorstvu profesorja zgodovinarja.

i


	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	


Mi©™om
stran 3B-4