I s BRODOLOMCI — Ja, kdo pa si je mislil, da se bo lanska vremenska napoved vendarle uresničila. Saj je tudi doslej grmelo, deževalo pa bolj malot Karikatura: ANDREJ NOVAK SEJA PREDSEDSTVA RS ZSS: Rekreacija je predvsem naloga delovnih kolektivov Stališča sindikatov do trenutno najbolj perečih problemov oddiha in rekreacije delovnih ljudi so bila glavna točka dnevnega reda 12. seje predsedstva Republiškega sveta ZSS, ki je 4. aprila razpravljalo mimo tega tudi o uveljavljanju stališč in sklepov VI. plenarne seje RS ZSS in o potrditvi zaključnega računa RS ZSS za leto 1965. Iz zelo živahne in plodne razprave na tej seji povzemamo na tem mestu samo najvažnejše misli in zaključke. Ukinitev K-15 je postavila pred vse delovne organizacije številna vprašanja v zvezi z novim načinom organiziranja oddiha in rekreacije delovnih ljudi. O teh vprašanjih so razpravljali že na zveznem posvetovanju o rekreaciji v Radovljici, Svoja stališča do njih pa je za- vzelo tudi že predsedstvo Centralnega sveta ZSJ. Predsedstvu slovenskih sindikatov je torej ostalo, da sooči načela s prakso in na tej osnovi pripravi ustrezne zaključke. Predloge teh zaključkov je pripravila za sejo predsedstva RS ZSS začasna komisija za re- r I 8 e i i * l Ajdovski »ali-ali« Samo za dvoje gre v tem trenutku: ali za dokončno uveljavitev samoupravnih odnosov v ajdovski tekstilni tovarni ali pa za to, da bo ta samouprava morala kloniti Pred mešetarjenjem s samoupravnimi pristojnostmi. Večini je primer znan, vendar ga naj v najbolj bistvenih obrisih ponovimo. Delavski svet z 11 proti 7 glasovom zavrne kandidaturo dosedanjega direktorja. Ta sklep ima za posledico odpoved štirih strokovnjakov v podjetju. Direktor očita nekaterim članom delavskega sveta »miniranje«. V tovarni in v nekaterih kuloarjih izven nje se slišijo glasovi, da 19-članski delavski svet ne more »kvalificirano« odločati o izbiri direktorja in da bi se v tem primeru veljalo poslužiti »bolj demokratične oblike odločanja — mnenja celotnega kolektiva«. Izvršni odbor sindikalne podružnice z 10 proti 1 glasu zavrne prošnjo direktorja, da bi naj izvedel v kolektivu anketo, ali naj ponovno kandidira ali ne. Tako anketo pa brez pooblastila delavskega sveta izvede upravni odbor. Iz teh dogodkov pa si velja izluščiti nekaj ugotovitev, ki se tako rekoč same po sebi vsiljujejo. • Najprej, sklep delavskega sveta je bil povsem v skladu z zakonodajo in pristojnostmi, ki jih ima v primeru reelekcije ta samoupravni organ. Je zakonit in ker ie to, tudi v celoti veljaven. Vse, kar se je dogajalo od tega trenutka dalje, pomeni le poskus mešetarjenja s samoupravnimi pristojnostmi, očiten pritisk na menje in razpoloženje kolektiva. Zato je tudi v celoti pravilna odločitev izvršnega odbora sindikalne podružnice, da zavrne Predlog o anketi, meni pa, da bi bilo potrebno izvesti referendum o tem, ali je kolektiv zaradi te odločitve samoupravnega organa za razrešnico delavskega sveta ali ne. • Potem: direktor podjetja je imel kljub zavrnjeni kandidaturi zakonito možnost vnovič kandidirati. Anketa Pa pomeni v svojem bistvu nezakonit referendum in de-raagoški pritisk na kolektiv. To so po svojem bistvu tudi dpovedi štirih strokovnjakov. In odkod upravnemu od-x?ru. Pravica, da izvede anketo? Tega bržčas ne vedo ne turT-i tega °rgana, ne kdo drug. Primer pa kaže, da lahko ai v samoupravnem mehanizmu poženejo korenine sa- ovolje, nezakonitosti in birokratizma. 1 ~~ slednjič aktualno vprašanje: kako so v podjetju sam ^muni subjektivne sile podprle zakonito odločitev Sa^oupravnega organa in kako so si prizadevale krepiti 2 0UPravni mehanizem, o čemer so se obvezale vsaka sind'k svpiem statutu. Sindikalna podružnica in občinski Ure svet slu svoje naloge v tem primeru v celoti zn Jni^iLa- Drugi naj sami razmislijo o odgovoru na prej stavljeno vprašanje. epilog S M“ teh dogodkov pa v drugačen, kot so že nobenem primeru ne bi dosedanje zakonite odlo-ko- lektiv<^e^aVS^'esa sveta- Vse subjektivne sile znotraj odločit in v komuni bi morale v tem trenutku podpreti tarien^V delavskega sveta in preprečiti sleherno meše-Bačen^ S samouPravnimi pristojnostmi, kajti ”'n1, dm-Seči s razPlet bi pomenil le farso tega, kar samoupravljanjem. vsak dru-hočemo do- BOJAN SAMARIN DELAVSKA __ . ' . _ _ ' _ :_ ' I I ENOTNOST :___________________________________________- . • ■ - ■ Četrtek, 7. aprila 1966 Št. 13, leto XXII i kreaaijo, obrazložil pa jih je predsednik RO sindikata industrije in rudarstva Jože Glo-bač-nik. Predsedstvo je poudarilo, da moramo na rekreacijo delovnih ljudi gledati s širšega stališča — s stališča odmorov med delovnim časom, s stališča dnevnega in tedenskega odmora, ter seveda s stališča letnega dopusta. Dejstvo pa, da smo se že močno približali sezoni letnih dopustov, je predsedstvu narekovalo, da v tem času posveti največjo pozornost prav Sedanjim možnostim za letne dopuste. KAKO STIMULIRATI LETNI ODDIH? Z ukinitvijo K-15 se niso zmanjšale, temveč nasprotno, povečale možnosti delovnih ljudi, da svoje letne dopuste čim bolje izkoristijo za rekreacijo. To potrjujejo podatki, da je bilo lani v Jugoslaviji iz centralnih skladov za kritje prevoznih Stroškov uporabljenih za vožnje s K-15 okrog 60 #/o sredstev, ostala sredstva — 16 milijard od skupno 40 milijard — pa so bila uporabljena za razne druge namene. V Soveniji smo lani vplačali za K-15 849 milijonov dinarjev, od katerih smo zelo verjetno tudi pri nas izkoristili le okoli 60 °/o za prevoze na dopust S »sindikalnim popustom«. Sedaj, ko po ukinitvi K-15 delovne organizacije v celoti razpolagajo z 1,5 °/o bruto osebnih dohodkov v skladih za rekreacijo, lahko računamo, da jim bo v ta namen — kljub podražitvam prevozov in drugih storitev — na voljo nekaj več sredstev kot lani. Gre pa seveda za to, da bomo ta sredstva (Nadaljevanje na 2. strani) VALJAVCI FOTO Manj malodušja in več kulturne akcije Kaj se dogaja z Zvezo kulturno-prosvetnih organizacij kot družbeno kulturno silo, kaj kaže ukreniti, ne da bi še dolgo odlašali? To je bilo izhodiščno vprašanje, zastavljeno v referatu na plenarnem zasedanju Republiškega sveta Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, ki je bilo v Ljubljani preteklo sredo. Vse bolj se namreč stopnjuje nezadovoljstvo s stanjem v kulturno-prosvetnih organizacijah. Spremlja ga občutje stagnacije, saj upadajoče statistične številke — kdor jih upošteva — govore o nezadržnem nazadovanju kulturnega dela. Organizacije danes pogosto prepuščajo stvari neki samodejni razvojni poti. Tiste, ki so pričakovale pomoč le od zunaj, pa so zopet pogosto to »od zunaj« obtoževale, še celo, če ni bilo »vrezano po njihovem kopitu«. Črpati sile le izven sebe pa seveda pomeni napraviti vprašaj nad upravičenostjo lastnega obstoja. In ker nove ideje, načela, same po sebi ne rodijo nove kvalitete, razkorak med načeli in akcijo kulturnih organizacij raste vedno bolj in bolj. Kulimrne organizacije, ki ne teže za tem, da bi spremenile stanje, da bi ideje spreme- (Nadaljevanje na 7. strani) STR. 2: STALIŠČE PREDSEDSTVA RO SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA DO REELEKCIJE V TTA STR. 3: DELAVCEM DEBELEJŠI KOS KRUHA STR. 4: DRUŽBENA AKCIJA STR. 5: GOLOB MIRU STR. 6: KRATKOVIDNO PABERKOVANJE STR. 7: PORAZDELJENA ODGOVORNOST STR. 8: VELIKO INACIC ISTEGA SISTEMA ! RAZPRAVLJAMO O ORGANIZACIJI SDK: Cokla učinkovitemu gospodarjenju? Povod za razmišljanje o reorganizaciji službe družbenega knjigovodstva je bila odločitev zveznega izvršnega sveta o novih tarifah za storitve, ki jih ta služba opravlja. V delovnih organizacijah so naračunali, da bodo letos plačevali ponekod tudi desetkrat več za stroške SDK kot minula leta. Morda bi morali načeti vprašanje o poslovanju SDK na drugem koncu, pri zveznih organih, ki so ne le ustvarili tak birokratski aparat, ki nam že lep čas hodi narobe, ampak so s stoterimi predpisi tako razbohotili njegovo dejavnost, da ga nekateri že upravičeno imenujejo družbeni nesmisel. Danes se prav zato sprašujejo delavci, zaposleni v SDK: čemu obtožuje družba nas, ko pa vendar opravljamo samo tisto, kar terjajo od nas »družbeni dogovori«. Ničesar si nismo sami izmislili, niti službe niti vse navlake, ki jo vleče služba za seboj. — Nedvomno imajo prav. Vendar je potrebno hkrati povedati tudi to, da pa do nedavnega tudi služba ni nikdar odločno terjala poenostavitve svojega poslovanja. Pred nedavnim smo prvič po reformi dregnili v organizacijo poslovanja službe družbenega knjigovodstva. Predno bi poizkusili ugotoviti, kakšen učinek družbena kritika ima, zaenkrat samo na poenostavitev poslovanja SDK, vsaj bežno preglejmo vzroke, ki so nas pobudili, da smo končno načeli vprašanje poslovanja službe družbenega knjigovodstva. RAČUNI BREZ KRČMARJA Do lanskega leta je SDK do-tiral državni proračun, poleg tega pa so delovne organizacije plačevale stroške za posamezne storitve. Letos so si zvezni organi zadnji trenutek premislili in črtali iz seznama dotacij SDK s 27 milijardami starih dinarjev. In prav s temi 27 milijardami je SDK dodatno obremenila delovne organizacije, kajti ta čas se ni niti obseg poslovanja niti število delavcev v SDK bistveno zmanjšalo. Prejšnji način obračunavanja stroškov po storitvah so opustili in uvedli obračunavanje po skupnem prometu. In v nekaterih mariborskih delovnih organizacijah so naračunali, da bodo letos plačali za stroške SDK skoraj desetkrat več, v večini pa vsaj 8-krat več kot minula leta. Tako so v MTT plačali lani približno 4 milijone starih dinarjev stroškov, letošnji stroški pa bodo znašali po predpisani stopnji 1,2 %o in upoštevaje višino lanskega prometa kakih 37 milijonov starih dinarjev. V Zlatorogu so plačali lani 1 milijon 800 tisoč, letos skoraj 7 milijonov dingrjev, v TAM bodo porasli stroški od 9,5 milijona na približno 80 milijonov starih dinarjev itd. itd. In kaj pravijo na to v delovnih organizacijah? Dosti in hkrati prav malo! V gospodarsko računskih sektorjih še vedno »diši« po zaključnih računih. In če je zadoščalo na primer pred šestimi leti 80 podatkov, jih je zvezni Izvršni svet predpisal za lanski zaključni račun 241. — Torej takoj potem, ko smo z reformo zahtevali povsod bolj ekonomično in racionalno poslovanje. Zaključni račun pa je samo del dejavnosti, ki je zavoljo neštevilnih podatkov obrnjena navzven, saj morajo v delovnih organizacijah izpolniti v letu na stotine obrazcev, ki se stekajo na podružnice SDK in romajo nato v zbirnikih na republiško centralo in od tod na zvezno in naprej do naročnika — zveznega - izvršnega sveta. Koliko je samo dnevnih poslov s plačilnim prometom! V mariborski podružnici SDK, kjer je zaposlenih 180. delavcev in kjer opravljajo usluge za 945 delovnih organizacij, sprejmejo dnevno v postopek povprečno 9300 plačilnih nalogov, najmanj pa 7000 ali ob koncu poslovnega leta celo 18.000 dnevno. Nič čudnega, če delavci v računskih sektorjih in gospodarstveniki v delovnih organizacijah ne morejo v polni meri (Nadaljevanje na 6. strani) , REKREACIJA je predvsem naloga delovnih kolektivov IBBBBBBBBBBBBBI IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB ;bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbi (Nadaljevanje s 1. strani) uporabili čim bolj smotrno in učinkovito. S tem v zvezi priporoča predsedstvo RS ZSS vtem sindikalnim podružnicam, da se pri delitvi sredstev za rekreacijo zavzemajo zlasti za upoštevanje naslednjih meril: O nadomestilo za redni letni dopust naj prejme vsak zaposleni v delovni organizaciji, ki ima pravico do dopusta, ne glede na to, kje ga koristi; pri odločanju o višini nadomestila pa bi bilo treba stimulirati čim daljši strnjeni čas dopusta (najmanj pa 10 dni); • pri nadomestilih je treba upoštevati tudi nezaposlene družinske člane; 9 pri nadomestilih je treba bolj upoštevati tiste delavce, ki bodo izrabili dopust izven glavne sezone in pa tiste, ki bodo izkoristili letni dopust v enkratnem trajanju; • delavcem s slabim zdravstvenim stanjem je treba na priporočilo zdravnika zagotoviti dejansko izrabo dopusta v krajih, kjer so pogoji za izboljšanje njihovega zdravja; • upoštevati je treba tudi merila, kot so delovni pogoji, delovna doba, trajnejše doseganje nadpovprečnih rezultatov, socialne razmere in podobno. Predsedstvo RS ZSS se 'udi pri nadomestilih za redni dopust sicer zalaga za spoštovanje načela delitve po delu, vendar pa s korekturami tega načela, kadar gre za socialne in zdravstvene primere, za delo na težkih delovnih mestih itd. Mimo sredstev za prevoze na letni dopust, ki jim ostanejo letos kot namenska sredstva za rekreacijo, bodo delovne organizacije (kar pa iz znanih vzrokov ne velja za mnoge majhne delovne organizacije in za delovne kolektive družbenih služb) vlagale za oddih in rekreacijo tudi dodatna sredstva iz sklada skupne porabe. Ta dodatna sredstva se lahko uporabijo tudi za izpopolnjevanje že obstoječih objektov za rekreacijo, medtem ko se je pri investiranju v nove objekte potrebno zavzemati predvsem za objekte, ki bodo omogočali dnevni in tedenski oddih. Hkrati S em pa sindikati menijo, da v prehodnem obdobju, predvsem pa letos, ne kaže iti v nobene investicije na podlagi sredstev za prevoze na dopust (1,5 Vo od bruto OD)! POVEZATI VSE DEJAVNIKE REKREACIJE! Predsedstvo je sprejelo predlog, da organizira Stalni odbor za oddih in rekreacijo, ki bo organizacijsko in politično povezoval vse zainteresirane organizacije in strokovnjake s tega področja. Pri tem pa je poudarilo, da rekreacija ni izključna in operativna naloga sindikatov; rekreacija je prav toliko stvar sindikatov, kot so vsa družbeno -gospodarska vprašanja, ki so vezana na samoupravni položaj lin življenjske pogoje delovnega človeka. Operativno delo s tem v zvezi mora biti sestavni del ustreznih služb v delovnih organizacijah, odločanje pa stvar samoupravnih organov, pri čemer pa ima sindikat svoje obveznosti. Osnovno nalogo pri' organizaciji in programiranju rekreacije imajo delovne organizacije, ki bi morale v ta namen imeti posebne službe, oziroma kadre, saj rekreacija ni kampanjska akcija, temveč stalna naloga. Glede izrabe letnih dopustov morajo delovne organizacije sprejeti posebne pravilnike, manjše delovne organizacije pa bi — vsaj letos — te pravilnike lahko nadomestile tudi z začasnimi Sklepi. Precejšnje število delovnih organizacij ima svoje lastne počitniške domove, ki pa so večinoma majhni (do 30 ležišč). Ker so ti domovi izkoriščeni pretežno samo dva meseca in še takrat samo delno (lani 66 °/o), je seveda njihovo vzdrževanje zelo drago. Zato bi bilo res potrebno, da te domove povežemo v teritorialne, ali pa v komunalne počitniške skupnosti, ki imajo mnogo večje možnosti za boljše izkoriščanje kapacitet počitniških domov (in s tem za znižanje njihovih stroškov), za organiziranje preskrbe, prevozov v domove itd., pa tudi za povezovanje s komercialnimi turističnimi organizacijami. Sindikati so proti prodajanju počitniških domov, če pa jih je v posameznih Slučajih že nujno pro- dati, potem naj jih delovne organizacije prodajo po tržni, ne pa po vknjiženi ceni. SKEPI ZADNJEGA PLENUMA RS ZSS ŠE NISO UVELJAVLJENI Ko je nato predsedstvo razpravljajo o vplivu, ki ga je imel VI. plenum RS ZSS na delo sindikalnih organizacij, je ugotovilo, da so stališča in sklepi tega plenuma le malokje realizirani. To pred predsedstvo postavlja nujnost proučitve metode dela v sindikatih, komuniciranja med sindikalnimi forumi im članstvom in pa proučitve profilov sindikalnih kadrov. O vsem tem se bo potrebno posvetovati s Sindikalnimi forumi na terenu, ki bodo tudi dobili informacijo o dosedanjem uveljavljanju sklepov VI. plenuma. Predsedstvo je na koncu seje potrdilo zaključni račun RS ZSS za leto 1965, ki izkazuje okoli 235 milijonov starih dinarjev dohodkov in okoli 205,5 i i-lijona dinarjev . izdatkov. Presežna sredstva bodo vložena v rezervni sklad. Povprečna sindikalna članarina je lani v Sloveniji znašala 342,5 starih din. M. P. Ob primeru reelekcije v Tekstilni tovarni Ajdovščina Predsedstvo Republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije je na svoji seji 1. aprila 1966 skupaj z izvršnim odborom sindikalne podružnice Tekstilne tovarne Ajdovščina in predsednikom Občinskega sindikalnega sveta razpravljalo o primeru reelekcije v Tekstilni tovarni Ajdovščina. Predsedstvo Republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije sodi, da je opisani postopek v direktnem nasprotju s temeljnimi samoupravnimi pravicami delovnega kolektiva, da je in mora biti tuj naši družbeni praksi. Na osnovi razpisa za delovno mesto direktorja je mešana komisija Občinske skupščine Ajdovščina in Tekstilne tovarne Ajdovščina predlagala delavskemu svetu enega kandidata za imenovanje direktorja. Delavski svet je na svoji seji s tajnim glasovanjem ta predlog zavrnil. Po določilih temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in organov samoupravljanja je moralo biti zaradi take odločitve delavskega sveta delovno mesto direktorja ponovno razpisano. V Tekstilni tovarna Ajdovščina pa je ob ponovnem razpisu prišlo do dogodkov, ki jih danes obravnavamo. Zaradi dozdevnega presenečenja nad sklepom delavskega sveta je upravni odbor razpisal anketo in postavil kolektivu vprašanje, ali ima na delavskem svetu zavrnjeni kandidat pravico ponovnega kandidiranja ali ne. Hkrati so zaradi takega sklepa delavskega sveta podjetja nekateri vodilni delavci iz sodilarnosti z zavrnjenim kandidatom, ki je dosedanji direktor tega podjetja, dali odpoved na svoje delovno mesto. S tem so še pred izvedbo ankete skušali vplivati na razpoloženje delavcev in na izid ankete. Ugotavljamo, da sta sindikalna podružnica in občinski sindikalni svet imela od vsega začetka odklonilno stališče do takšnih predpriprav, ki naj bi vplivale na izid ankete in na bodoče glasovanje delavskega sveta. Predsedstvo sodi, da je dolžno zaradi kolektiva Tekstilne tovarne Ajdovščina in drugih kolektivov v Sloveniji postopek, ki v bistvu pomeni kr-njenje samoupravnih pravic kolektiva, oceniti in obsoditi iz naslednjih vzrokov: © Delavski svet kolektiva Tekstilne tovarne Ajdovščina ima zakonito pravico odkloniti predlaganega kandidata; © odklonjeni kandidat ima zakonito pravico ponovnega kandidiranja; © ugotavljamo, da je izvedba ankete pravni nesmisel. V konkretnem primeru pomeni izvajanje ankete pritisk na kolektiv in delavski svet. Enak namen in posledice naj bi imele odpovedi delovnih razmerij nekaterih vodilnih delavcev; © nenormalno je, da je upravni odbor pristal na to, da postane iniciator za izvedbo ankete o razpoloženju kolektiva, potem ko je najvišji zakoniti organ samoupravljanja že odločil o kandidatu. V praksi sicer lahko pride do primera, da se delovni kolektiv ne strinja z neko odločitvijo svojega najvišjega samoupravnega organa, toda v takem primeru očitnega neso-glašanja o konkretnem vprašanju bi bilo normalno in v skladu s samoupravnostjo kolektiva in vlogo političnih organizacij, da postavijo vpraSt nje zaupnice delavskemu svetu. Vendar samo na način in po postopku, ki je določen z zakonom. Nikakor pa se ne moremo strinjati z metodo, da bi isti delavski svet po predhodnih sicer neobičajnih sestankih med delom, po danih odpovedih vodilnih delavcev, po izvajanju nesmiselne ankete in sklicevanju na mnenja posameznikov izven delovne organizacije, svoj zakoniti sklep ponovno spreminjal. Izvajanje zakonitih določil o reelekciji vodilnih delavcev bo zahtevalo podrobnih analiz. Vendar sodimo, da smo se v tem primeru morali izjasniti zaradi tega, da bi pri konkretnem družbeno-političnem delovanju pomogali tudi drugim sindikalnim podružnicam in samoupravnim organom. Menimo namreč, da ima reelekcija globok družbeni pomen in smo se zaradi tega dolžni upreti vsakršnim kompromisnim rešitvam, ki bi onemogočile uresničenje družbeno-eko-nomskih. smotrov uzakonjenega principa. Predsedstvo RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije IBBBBBBBBBBBaBBBB! ■ ■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■I !■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB bbbbbbbbbbbbbbbbei BEEEEEEEBBEEED bbbbbbbbbO**1 ZAPISEK O RADOVLJIŠKEM POSVETU O PROBLEMATIKI IZUMITELJSTVA IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV Spodbuditi ustvarjalnost Zadnjo razširjeno sejo plenuma je občinski sindikalni svet v Radovljici namenil razpravi o problematiki izumiteljstva in tehničnih izboljšav. Zakaj je ObSS Radovljica namenil tolikšno pozornost prav tej problematiki? Odgovor je preprost. Gre za realizacijo priporočil številnih posvetovanj v minulem letu, še posebej pa občnega zbora ObSS, naj bi samoupravni organi in strokovni delavci v delovnih organizacijah posvetili kar največ pozornosti izumiteljstvu, novatorstvu in racionalizatorstvu; naj bi — še posebej v večjih delovnih organizacijah — organizirali službe za dajanje koristnih predlogov. Tako bi celoviteje reševali probleme s področja organizacije dela, pri čemer tehnične izboljšave lahko bistveno vplivajo na višino dohodka delovnih organizacij. Reforma zdaj še zaostruje pogoje gospodarjenja. To je vzrok več, da je treba izkoristiti tudi to obliko ustvarjalnosti naših ljudi, kajti praksa opozarja, da nekatere delovne organizacije nazadujejo tudi zaradi tega, ker na izumiteljstvo in tehnične izboljšave enostavno pozabljajo, ali pa jih uvrščajo med manj pomembne notranje rezerve. Predstavniki delovnih organizacij, ki so se udeležili seje plenuma, so pozdravili pobudo ObSS, da je znova postavil na dnevni red tudi to, nedvomno zelo perečo in aktualno problematiko in da se je pri tem po-služil takšnega načina obravnave, ki omogoča tudi učinkovito razreševanje problematike izumiteljstva in tehničnih izboljšav. Vsi udeleženci posveta so namreč dobili v roke predlog pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlo- gih, delo posebne komisije pri Društvu ekonomistov Ljubljana. Tako so se člani plenuma seznanili s tem, kakšen naj bi v osnovi sploh bil tak pravilnik, kajti z izjemo ene .delovne organizacije se v nobeni drugi v občini še niso lotili tudi tega področja. Velja poudariti, da so člani radovljiškega sindikalnega plenuma menili, da gre zgolj za predlog tovrstnega pravilnika, ki pa ga bodo v delovnih organizacijah seveda prilagodili svojim specifičnim potrebam in pogojem. Priporočili so, naj bi samoupravni organi v najkrajšem času imenovali komisije, ki bi obravnavale tovrstne predloge, hkrati pa naj bi delovne organizacije določile namenska sredstva za nagrajevanje izumiteljev ter avtorjev tehničnih izboljšav. Materialna spodbuda pa mora biti zares stimulativna, da bi tako zainteresirali čim več proizvajalcev, da bi bolj razmišljali o možnosti boljšega gospodarjenja na osnovi izumiteljstva, tehničnih izboljšav in drugih tovrstnih predlogov. mG / rTNAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/ Ali veste ...da je Industrija platnenih izdelkov v Jaršah predlanskim izdelala 131.000 kv. metrov tehničnih tkanin in umetnih vlaken, lani pa približno 400.000 kv. metrov. V prihodnjih letih se bo ta tovarna preusmerila izključno na predelavo sintetičnih vlaken. Ekonomski efekt v zadnjih dveh letih: ob 8 °/o skrčenju kolektiva, za 56 "ia povečan dohodek, za 400 °U več sredstev in za 90 “U višji osebni dohodki. ... da je v slovenski tekstilni industriji na 1000 zaposlenih 23 diplomiranih inženirjev in tehnikov raznih strok, v jugoslovanskem merilu 17, medtem ko jih je v Švici 50, ČSSR 52, v Franciji 89, v Združenih državah 101 in v Sovjetski zvezi 110. ... da je nova farma beko-nov v Ptuju, ki jo gradi tamkajšnji kmetijski kombinat, že 80 “ht zgrajena. Vzrejala bo približno 50.000 prašičev. Letos bo v Ptuju, predvidoma jeseni, dograjena še perutninarska farma za 2 milijona brojlerjev in na stotisoče kokoši. V7VWVW^A/W'AA/VVWWW>A(V Minuli teden so imeli ajdo& ski sindikati zanimiv posvet oblikovanju interne zakonod^ je ter o usklajevanju statute. in pravilnikov o delovnih rCZ' merjih z določili novega meljnega zakona o delovni razmerjih. Ob kopici še r.e celoti razrešenih problem0®’ ob stališčih do nekaterih nih rešitev, ob upoštevanju d°' sedanje sodne prakse na P00' ročju delovnih razmerij pa s člani predsedstva ajdovsk1 sindikatov ovrednotili tudi d°' sedanja prizadevanja delovn] kolektivov, da bi uskladi-svojo interno zakonodajo . novimi zakonskimi določal Pri tem pa so člani plenuJ* odkrivali, da zlasti manjše » S X N'AŠE -IZKUŠNJE KJER ODLOČA IZOBRAZBA... Po reformi si še posebej prizadevamo, da bi poenostavili tM,o občinskih uprav in jim dali taltšno organizacijsko obiiko in vsebino, ki bo najbolj ustrezala potrebam občanov in ki bo terjala za svojo dejavnost hkrati čimmanjše stroške. V upravi Občinske skupščine Ljubljana Center so prišli v teh prizadevanjih do zanimivih rešitev. Vzporedno s tem, ko so proučevali nagrajevanje po delu, so opravili tudi organizacijo poslovanja in na novo sistemizirali delovna mesta. Sicer pa prisluhnimo, kaj pravi o njihovih izkušnjah tajnik skupščine France Potisek: »Štiri mesece smo sistematično ugotavljali, kakšen je obseg dela na posameznih delovnih mestih, kakšno šolsko in strokovno kvalifikacijo terja posamezno delovno mesto in koliko delavcev je potrebnih za opravljanje nekega dela. Na tej osnovi smo postavili novo organizacijo in na novo sistemizirali delovna mesta. Po novi organizaciji smo znižali število delovnih mest za 34 ali za 14 %.« »V čem se razlikuje sedanja organizacija od prejšnje?« »Ukinili smo oddelke in postavili več manjših organizacijskih enot. Oddelek za upravno-pravne zadeve je imel na primer 6 odsekov. Oddelke so vodili načelniki, ki niso bili in niso mogli biti strokovno kos vsem službam, ki so sodile v oddelek. Vsak odsek nekdanjih oddelkov je po novi organizaciji samostojna služba, ki jo vodi strokovnjak. Tako smo ovrgli klasične, hierarhične stopnje občinske uprave. Službo vodi poslej vodja, ki je predvsem strokovni delavec in šele nato šef. S tem smo pa hkrati postavili osnovne elemente za nagrajevanje: strokovno delo, se pravi znanje, kvaliteto dela in odgovornost.« »Pomeni, da je tako pri selekciji kot pri sistemu nagrajevanja odločala izobrazba?« »Zahteve po izobrazbi smo postavili takrat, ko smo pripravljali novo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest. Brž ko smo postavili zahteve, smo si morali omisliti tudi tak način nagrajevanja, ki bo delavce za večjo strokovnost spodbujal. Postavili smo 4 kvalifikacijske stopnje: nižjo, srednjo, višjo in visoko. V vseh prejšnjih sistemih nagrajevanja ni bilo posebnih razlik med dohodki delavcev z nižjo ali srednjo izobrazbo. Sredstev za osebne dohodke je bilo premalo. Vsak sistem nagrajevanja po delu smo si sproti podirali, ker smo morali naše osebne dohodke vsaj delno prilagajali osebnim dohodkom v gospodarstvu. Raz- pon med najnižjo in najvišjo izobrazbo je bil komaj 1:2. Potem ni čudno, če so nam najboljši delavci uhajali v gospodarstvo. Novi sistem delitve, ki je v veljavi, pomeni veliko prelomnico. Ohranili smo točkovni sistem, vendar znaša razlika po točkah med najnižjo in najvišjo izobrazbo 1: 3,6. V dinarjih so te razlike zelo občutne. Tako je razlika med nižjo in srednjo izobrazbo približno 9.700 starih dinarjev, med srednjo in višjo 15 tisoč in med višjo in visoko celo 27 tisoč starih dinarjev. Vendar smo v globalu med slabše plačanimi delavci v ljubljanskih občinskih upravah. Res pa je, da smo pa postavili med nižje in višje kvalificiranim delom večje razpone. Tako smo prvič ustvarili tak sistem nagrajevanja, ki vrednoti znanje, kvaliteto in hkrati odgovornost.« »Kako ste pa ravnali v primerih, če delavci nimajo ustrezne izobrazbe za delo, ki ga pa že leta opravljajo?« »Za vsako delovno mesto smo postavili strokovne zahteve. Tako smo 34 delavcem vročili odločbe in v njih zapisali, da si morajo v dveh ali treh letih pridobiti ustrezno izobrazbo. Če ima delavec za stopnjo nižjo izobrazbo, mu odbijemo 10 % od osebnih dohodkov. Prav tako se mu zmanjša dohodek za manjkajočo prakso, če nima opravljenega strokovnega izpita in če ni opravil preizkušnje. Če nima vseh naštetih pogojev, dobi za 17 % nižje osebne dohodke. Pri tem smo pa postavili tudi termine, do kdaj si mora delavec pridobiti pogoje.« »Kako pa ugotavljate učinek po delu?« »Ocenjujemo vsake tri mesece. Pri tem se opiramo na program dela. Vodje služb napišejo na osnovi poročil referentov poročilo o opravljenem delu in ga predložijo v obravnavo. Tajnik, pomočnik tajnika in predsedstvo ocenijo službo na osnovi poročila in programa dela. Ocena je različna, povprečno pa predstavlja učinek po delu od 3 % do 15 %. V okviru teh odstotkov si delavci v posameznih slu-bah delijo dohodek po vloženem delu. Zgodi se tudi, da prisodi kolektiv delavcu samo 80 % osebnega dohodka. Vodjo službe ocenita tajnik in predsedstvo. Po navadi se ocena vodje ujema z oceno celotne službe, vendar to ni pravilo. Pri oceni upoštevamo poleg poročila in programa te kriterije: kakovost opravljenega dela, obseg dela, ekspeditiv-nost, samostojnost pri delu, pogoje dela in odnos do strank ter sodelavcev.« I. V. Da ne bi zmanjkalo prisilnih upraviteljev lovne organizacije v komvi[j niso kaj prida ukrenile na ,e h področju, da marsikje spt° še niso začeli oblikovati Vr.( vilnikov, da so najppgoste■! tudi njihovi začasni sklepi 1 akti nezakoniti. Vse to v čas f ko je z zakonom določen za usklajevanje statutov i” * oblikovanje druge interne pot*! tudi ugotovit komuni zrna11^ konodaje tako rekoč že kel. Spričo tega da bi bržčas v kalo prisilnih upraviteljev, ■, bi obveljal aprilski rok za 00 kovanje interne zakonodaje če bi občinska skupščina ,j zakonito možnost tudi v ^ uveljavila. jc In povsem očitno je. d« aprilskega roka interna za nodaja v večini delovnih ■ ganizacij tudi ne bo mogla ,j ti izoblikovana. Zato bi 1 ^ vsakršno vztrajanje pri ^ ^ rokih pomenilo samo zače pravcate poplave duplikatu triplikntov ... skralka zace,pi' skorajda vsesplošnega sovanja pravilnikov in drliyH aktov. Prepisovanja pa je„fv doslej bilo več kot preveč- r mer sicer ni ravno iz a"‘ ' p ske komune, čeprav bi rn°hjc0 tudi na tem področju odkrili kaj podobnega, veTi ko so v tolminski komuni ' p pravljali o tem. kako zakonodaja obravnava Ll* no varnost in zaščito pri p-so odkrili, da je kar pet ^ lovnih organizacij zajel0 problematiko v istem členu svojega statuta. ^ji so te delovne organ^j^i-prav pridno uporabile " (fl0. go papir-«, je več kot 0 ,,se' Tako prepisovanje _ Pa ^ kakor ne more biti J1 oblikovanja in uskla)el^afj interne zakonodaje, $e h' pa lahko pričakujemo, delovne organizacije ^ f in uzakonile specifičn0 razvoju ekonomskih in yV' benih odnosov. Zato se 1 pv num ajdovskih sindikat0 0' di zavzel, naj bi rok za-ntem ditev in oblikovanje zakonodaje prenesli na k pfl ši čas, v vsakem prirae 0' bi morali v delovnih or cijah še letos opraviti > jo nalogo■ SPOSVETA GRADBINCEV Delavcem debelejši kos kruha Predsedstvo republiškega odbora Sindikata gradbenih delavcev je prejšnji teden skupno s predstavniki ljubljanskih gradbenih podjetij razpravljalo o novih ukrepih za izboljšanje ekonomskega položaja neposrednih proizvajalcev, ki jih investicijske restrikcije najbolj prizadevajo, če gospodarska politika ni vsestransko premišljena. Omejitev gradenj, ki se letos še zaostruje, se zrcali v osebjih dohodkih vseh gradbincev. Položaj neposrednih proizvajalcev — nekvalificiranih in kvalificiranih delavcev — pa postaja ze zaskrbljujoč. Njihovi prejemki so v nekaterih podjetjih Zdrknili v letošnjih prvih mese- cih za celih 7 tisoč dinarjev pod lanskoletno povprečje, tako da »povprečni delavec« ne zasluži več niti 40.000 dinarjev. Prav ta ugotovitev je bila iztočnica posveta med sindikalnim vodstvom gradbincev in predstavniki gradbenih podjetij. Ker objektivnih težav ne morejo sami premagati, so poskušali analizirati predvsem subjektivne vzroke nizkih zaslužkov. DELO ZA VSAKO CENO? Kakor je razumljivo, da si skuša vsak delovni kolektiv zagotoviti predvsem delo — ljudi ni lahko pognati na cesto, zlasti če jih boš morda čez nekaj časa spet potreboval — tako ni moč tolerirati nesmiselnih popustov na licitacijah, ki največkrat prizadenejo gradbeno ope-rativo. Med najvišjo in 'najnižjo licitacijsko ponudbo je včasih 100 °/o razlike. »Tehnograd« Ljubljana je na licitaciji za gradnjo osnovne šole v Velikih Laščah prodrl z dvakrat nižjo ceno, kakor jo je postavila ljubljanska Agroob-nova: 107,046.912 din v primerjavi z 226,849.566 din. Med petimi interesenti za nadzidavo Interne klinike v Ljubljani bi Universal opravil delo za 14 milijonov. 502.816 din, medtem ko je Megrad — prav tako iz Ljubljane— zahteval samo 7,851.909 dinarjev. Da kalkulacije niso realne, pa kaže tudi vrednotenje dela v strukturi cene. Če podjetje vkalkulira samo 105 dinarjev (neto) za efektivno uro nekvalificiranega delavca, le-ta ne bi mesečno zaslužil več kot 21.000 dinarjev, četudi bi izpolnjeval normo. Na splošno je sicer nekvalificirano delo višje ovrednoteno — 130 do 160 din na uro — vendar veliko slabše kakor v drugih gospodarskih panogah. upravičeno uporabili za modernizacijo opreme in za zmanjševanje razlik med svojimi zaslužki in osebnimi dohodki v industriji. KONEC STARE PRAKSE Predstavniki gradbenih podjetij so soglašali s predlogom republiškega sindikalnega predstavništva, naj bi nekvalificirani delavci v prihodnje zaslužili vsaj 42.000 starih dinarjev mesečno. To prevrednotenje dela bo seveda spremenilo notranjo delitev dohodka. Podjetja bodo prisiljena poseči v sklade ali pa povečati cene, kar bi bilo pravilno. Dejanski gradbeni stroški ponekod precej presegajo predvidevanja, sestavljena za tekmo na licitacijah. Posebej pa bodo proučila podjetja terenske dodatke. Nekatera so osnove osebnih dohodkov zmanjšala, terenske dodatke pa izplačujejo vsem članom kolektiva, ker ni treba od njih plačevati nobenih dajatev. V drugih podjetjih so obdržali staro prakso: dodatek dobi samo tisti, ki dejansko. dela v drugem kraju. Dinar ima potemtakem v podjetjih, ki vsem zaposlenim izplačujejo terenski dodatek, drugačno vrednost, deformirana je delitev dohodka, delavci, ki gradijo daleč od doma, pa so prikrajšani. Tanjši kos kruha, kakor drugim, pa je odmerjen že s prenizkim vrednotenjem dela v proračunih ... M. K. 3SPS Statuti Na zadnji seji predsedstva Centralnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, ki je bila ob koncu minulega meseca, so člani sklenili predlagati zakonodajalcu, da naj bi se rok za izdelavo statutov in za uskladitev 'Pravilnikov o delovnih razmerjih z novim TZDR odložil na avgust letos. Dejstvo je namreč, da veliko delovnih organizacij — analize izpričujejo, da jih je celo kakih 25 % — do tega časa še ni izoblikovalo svoje interne zakonodaje in bi bilo tudi nesmiselno pričakovati, da bi jo do zakonitega r°ka, to je do S. aprila letos. In da ne bi zdaj zašli v nekakšno kampanjo, v prepisovanje interne zakonodaje, ki pa bi bila nedvomno samo formalna zadostitev zakonskim določilom, so člani predsedstva centralnega odbora menili, da veliko bolj smotrno rok za izdelavo premakniti na neko-liko kasnejši čas. Pomagajmo narodu Vietnama! Že leta se junaški narod Vietnama ogorčeno upira ameriškemu agresorju v težkem in neenakem boju za svojo svobodo in neodvisnost. Boj zahteva od^ naroda te izmučene dežele velike človeške in materialne žrtve. Žrtve tega boja niso samo borci za svobodo in neodvisnost Vietnama, ampak stotine in tisoči državljanov te dežele, otroci, žene in starci. Naša država soglasno izraža svoje simpatije do naroda Vietnama in mu želi pomagati v njegovem pravičnem boju. Zato tudi naše družbenopolitične organizacije v svojih resolucijah in v drugih javnih izjavah stalno izražajo solidarnost jugoslovanske javnosti s pravičnim bojem vietnamskega naroda, prav tako pa obsojajo napadalne akcije ZDA proti vietnamskemu narodu, bombardiranju DR Vietnama, uporabi plinov in drugih sredstev za množično uničevanje civilnega prebivalstva. Že doslej so posamezne naše organizacije zbirale pomoč za trpeči vietnamski narod. Za koordinacijo teh akcij pa je bil pred kratkim ustanovljen jugoslovanski koordinacijski odbor za pomoč vietnamskemu narodu. Sestavljajo ga predstavniki: SZDLJ, Zveze sindikatov Jugoslavije, Zveze združenj borcev NOB, Zveze mladine Jugoslavije, Zveze študentov Jugoslavije, jugoslovanske lige za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov, konference za družbeno aktivnost žena Jugoslavije in jugoslovanskega Rdečega križa. Odbor je obveščen, da so v Vietnamu najbolj potrebna zdravila, zato vas prosimo, da nudite denarno pomoč, da bi mogli zdravila čimprej nabaviti in transportirati. Družbenopolitične organizacije, kolektivi in delovne organizacije naj pošiljajo svoje prispevke na naslov: Jugoslovanski koordinacijski odbor za pomoč narodu Vietnama, Beograd, Simina 19, tekoči račun 601-8-325. Jugoslovanski koordinacijski odbor za pomoč narodu Vietnama, predsednik dr. Pavle Gregorič Za 200.000 ljudi gre Grobe kršitve pravic in nezagotavljanje osnovnih življenjskih in delovnih pogojev za približno 200.000 sezonskih dedcev v kmetijstvu so bile osnovna tema posveta, ki ga je Pred dnevi sklical v Novem Sadu pokrajinski odbor sindikata delavcev kmetijstva, tobačne in prehrambene industrije za *°jvodino skupaj s pokrajinskim zavodom za zaposlovanje delavcev. Posvet je razkril, da za ogromno večino teh scenskih delavcev velja, da nimajo nobenih pravic s področja klavskega upravljanja, hkrati pa jim ni zagotovljeno niti darovanje v primeru poklicnih bolezni. Z novo zakonodajo le bilo namreč ukinjeno začasno delovno razmerje, kmetijske delovne organizacije pa so še oprijele »delovne pogodbe«, ^ katere pa nova zakonska določila odrejajo, da so samo l*)emna oblika začasne zaposlitve. Tako je na primer v mi-Pj^lem letu samo v Vojvodini delalo kakih 80% od 88.000 delavcev na osnovi delovne pogodbe, po kateri pa delovne ??panizacije »sezoncem« niso dolžne zagotoviti niti prebivalca niti prehrane niti zdravstvene zaščite pri delu. Ni prostora m za invalide gg Na področju šibeniške in drniške komune so se invalidi ||g *hašli v resni zagati, kje in kako bi se zaposlili. Tako je v Minulem letu na tem področju zaprosilo za zaposlitev 21 voj- fg^ ‘dih invalidov, 88 delovnih in 54 drugih invalidov. Toda od |m Vseh teh je dobilo zaposlitev komaj 10 invalidov. Razen tega ^ je posebna komisija, ki je ob koncu minulega leta pregle- §m j/hiala delovna mesta za rehabilitacijo in zaposlitev inva- _ ==; lldov v nekaterih večjih delovnih organizacijah, ugotovila, da m s° kolektivi ob reformnih ukrepih najprej poiskali notranje ^ Tezerve v ukinjanju delovnih mest za invalide. Vse to pa |m bfiča, da v delovnih organizacijah še vedno pojmujejo zapo- mj kovanje invalidov — pogosto tudi tovarišev, ki so že delali v |m :e'h kolektivih — samo kot socialni ukrep in ne kot zagotovi- =£= ey delovnega mesta za invalida, na katerem bo lahko dosegel ==e= ^nake proizvodne učinke kot zdravi delavci. Toda zlasti sin- v delovnih organizacijah bi morali izreči svoj veto nad |m fako politiko in predvsem nad takimi pogledi do zaposlovanja _ bolidov. X. == PESEM O ENAKIH ŽELODCIH Cenikov del in strukture cen (osebni dohodki predstavljajo 24 °/o v strukturi cene) ni mogoče enotno urediti, pač pa bodo gradbena vodstva v prihodnje bolj opazovala gibanja materialnih in življenjskih stroškov ter vrednotenje dela v drugih panogah. Nevzdržno je tudi zmanjševanje razponov med obračunskimi osnovami nekvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev. Razmerje znaša komaj 1 :1,5 in strokovno sposobnejših ne spodbuja k boljšemu in učinkovitejšemu delu. Mnogi delavci zaradi te uravnilovke, ubrane na pesem o enakih želodcih, radi odidejo v inozemstvo, kjer zaslužijo tudi več kot 250.000 dinarjev na mesec. Ponekod nam že primanjkuje tesarjev in zidarjev. KJER SE PREPIRATA DVA..: Mednarodne primerjave osebnih dohodkov in produktivnosti kažejo, da se skrivajo v našem gradbinstvu še velike notranje rezerve, ki bi jih odkrili pri temeljitem pregledu organizacije dela in tehnologije. Strokovna vodstva podjetij imajo prav zdaj dovolj časa za poglabljanje v ta vprašanja... ... in za razmišljanje o posledicah nespametnega medsebojnega zniževanja cen, pri katerem potegnejo gradbinci vselej krajši konec. Investitorji oddajo dela najcenejšim ponudnikom. s tem pa si prihranijo precej denarja, ki bi ga gradbinci KRŠKI SINDIKATI O GOSPODARJENJU Za smotrne investicije Na zadnjem plenumu občinskega sindikalnega sveta v Krškem je bila razprava posvečena gospodarjenju. Potem ko so člani plenuma ocenili gospodarske rezultate minulega leta, so se dlje zadržali pri oceni možnosti razvoja gospodarstva v občini za letos. In kaj naj rečemo o tem, kako so v krški občini gospodarili lani? Gospodarske organizacije so se hitro prilagodile novim pogojem gospodarjenja in pri tem dosegle precejšnje uspehe — so ugotavljali člani plenuma. »Naj v ilustracijo zapišemo nekaj ■ številk. Približno 5000 zaposlenih je lani ustvarilo blizu 32 milijard starih dinarjev, kar je za 17 °/o več kot predlanskim. V enakem obdobju se je družbeni proizvod povečal za 23,6 in neto proizvod kar za 28,6 odstotka. Pri tem je razveseljiva ugotovitev, da so podjetja krške občine lani prigospodarila za sklade približno 2,5 milijarde starih dinarjev. To pa bo gospodarskim organizacijam omogočilo, da bodo lahko več vlagale v razširjeno reprodukcijo, to je predvsem v modernizacijo proizvodnje.« Krška občina pa je mimo tega, da se je industrijsko že razvila, še zmeraj izrazito kmetijska. In prav v kmetijstvu so v primerjavi z drugimi panogami gospodarstva dosegli slabše rezultate, saj je bil lani fizični obseg proizvodnje uresničen le v višini 87,1 odstotka. Na slabo gospodarjenje v kmetijstvu sta mnogo vplivala lanska hladna in deževna pomlad ter sušno poletje, so menili člani plenuma, precej bolj kot vreme pa tudi premajhna uporaba umetnih gnojil, nezadostna zaščita pred boleznimi in škodljivci rastlin, nezadostna strojno-teh-nična opremljenost družbenega kmetijstva in zlasti premajhno zanimanje zasebnih kmetijskih proizvajalcev za kooperacijsko sodelovanje z Agrokombinatom. Precejšen del svoje razprave pa so člani plenuma občinskega sindikalnega sveta posvetili tudi temu, kako bodo v občini gospodarili letos in v naslednjih nekaj letih. »V novih pogojih gospodarjenja je nujno, da vse delovne organizacije v krški občini poiščejo možnosti izvoza na tuja tržišča« so poudarili člani plenuma. »Novi zunanjetrgovinski sistem bo dopuščal gospodarskim organizacijam neposredno povezovanje s tujim tržiščem, s tem pa jim bo omogočil samostojno razpolaganje z delom deviz, kar bo hkrati povečalo odgovornost delovnih kolektivov pri razvoju in usmerjanju proizvodnje, predvsem v njeni kvaliteti,« so še dodali. Kar pa zadeva investicijsko politiko, so člani plenuma menili, da je treba še naprej omejevati tista investicijska vlaganja, ki niso bistvena za gospodarski razvoj občine. Poslej bo potrebno vlagati vsa razpoložljiva sredstva predvsem v zamenjavo stare in nesodobne strojne opreme, v izgradnjo objektov družbenega standarda, v modernizacijo kmetijstva in zlasti v razvoj trgovine, gostinstva in obrti. Samo v trgovino bodo predvidoma letos vložili približno milijardo starih dinarjev. Pogoji za takšna investicijska vlaganja v krški občini so v precejšnji meri zagotovljeni, saj je osnova zanje dokaj dobro gospodarjenje v minulem letu. M. 2. J«; x.^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV>i • 49. VPRAŠANJE: s, Ali preneha delo delavcu, katerega delovno mesto se po y$,epu delovne skupnosti odpravi že po samem sklepu o odpravi 0fc*ovuega mesta avtomatično, ali pa je potreben poleg sklepa °dpravi delovnega mesta še poseben sklep pristojnega organa Prenehanju dela? P. I. — NOVO MESTO ^ Odprava delovnega mesta je v smislu člena 98 TZDR razlog vc Prenehanje dela delavcu, ki je to delovno mesto zasedal, te„ dar Pod pogojem, da delovna skupnost nima možnosti, da bi fak“ c*e*avca razporedila na drugo ustrezno delovno mesto. Ce skie’nega ustreznega delovnega mesta ni, lahko delovna skupnost ,ne’ ds delavcu preneha dela. dela 6-12 s?mega besedila določil TZDR, ki govore o prenehanju delov lzkaja> da je za prenehanje dela delavcu potreben sklep Torei‘e,skupnosti oziroma pristojnega organa o prenehanju dela. Osnov- delovn° razmerje ne more prenehati avtomatično na to n 1 sklepa o odpravi delovnega mesta, čeprav se v praksi 2. tofif06'’ Pogostoma dogaja. Enak zaključek sledi tudi iz lavCy ? 9d. čl. istega zakona, ki pravi, da lahko preneha de-delovn del° v delovni organizaciji, kadar se odpravi njegovo bi c ° mesto, le če delovna organizacija nima možnosti, da da lazPoredila na drugo ustrezno delovno mesto. To pomeni, Kavam . 0Vna skupnost dolžna, potem ko je sprejela sklep, da !°vnih lzpoP°lnitve organizacije dela,. delovnega procesa in deje v , Postopkov odpravi določeno delovno mesto, ugotoviti, ali lavec ?0Vni organizaciji takšno delovno mesto, kamor bi deljeno’ iauJe do tedaj delal na delovnem mestu, ki bo odprav-host ’ ^ “ v0 bil razporejen. Zakon torej zavezuje delovno skup-°dpr’avia-! po*em k° je sklenila, da določeno delovno mesto 8a lahkV S+ u§°f°vi> ali je kakšno ustrezno delovno mesto, ki bi ^6f°Vneo. tE*šen delavec zasedal. Sele če ugotovi, da takšnega c_a mesta ni, sklepa o prenehanju dela temu delavcu. ?*dene, ^ '*e’ da v manjših delovnih organizacijah organ, ki tQv'i, (ja . Se določeno delovno mesto odpravi, že obenem ugo-lrna drugega ustreznega delovnega mesta za delavca, ki je delal na odpravljenem delovnem mestu in da kot organ, ki je pristojen za sklepanje o prenehanju dela po statutu, obenem sklene, da temu delavcu tudi preneha delo. Ta organ pa mora tudi v tem primeru posebej sklepati oziroma glasovati o odpravi delovnega mesta in posebej o prenehanju dela. Drugače bo pri večjih delovnih organizacijah, zlasti tistih, ki imajo več delovnih enot in zaposlujejo večje število delavcev. Tu prav gotovo ni mogoče že ob sprejemu sklepa o odpravi delovnega mesta v eni- delovni enoti ugotoviti, da ni nobenega ustreznega delovnega mesta, bodisi v isti bodisi v drugih delovnih enotah. Tudi ni nujno, da je prav tisti organ, ki je pooblaščen, da sklepa o odpravi delovnega mesta, pristojen tudi za sklepanje o prenehanju dela. Dogaja se, da delavski svet, ki je sicer pristojen, da sklepa o odpravi delovnega mesta, obenem sklepa tudi o prenehanju dela, čeprav je za to pristojna komisija, vendar pa sodi, da si kot višji organ lahko prilasti pravico komisije, da torej namesto nje sklepa o prenehanju dela že obenem s sklepanjem o odpravi delovnega mesta. Organ upravljanja delovne organizacije, ki po statutu ni pristojen za sklepanje o prenehanju dela, ne more sklepati o pravicah, ki so prenesene s splošnimi akti delovne organizacije na druge organe, čeprav je ta organ najvišji organ upravljanja. Iz opisanega sledi odgovor: o prenehanju dela delavcu zaradi odprave delovnega mesta mora pravnoveljavno odločati pristojni organ delovne organizacije, ker s samim sklepom o odpravi delovnega mesta še ni podana osnova za izdajo sklepa o prenehanju dela, ker sklepanja o prenehanju del po členu 102 TZDR ni bilo. S tem je kršen postopek pri izdaji sklepa, katerega posledica je neveljavnost v takšnem postopku izdanega sklepa. M. LIPU2IČ • 50. VPRAŠANJE: I. Kje lahko uveljavi pravico do vojaške invalidnine naš državljan, ki je bil med drugo svetovno vojno prisilno mobiliziran v nemško okupatorsko vojsko in bil v vojni ranjen? II. V katerem primeru in koliko prispeva zavod za socialno zavarovanje k nakupu osebnega avtomobila invalidu, ki ima okvaro na nogah? I. Ker doslej ni bila sklenjena med našo državo in Zvezno republiko Nemčijo meddržavna pogodba o povračilu vojne škode, nimamo zakonskih določb o vojaških invalidih, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko. II. Priznanim delovnim invalidom, katerih odstotek telesne okvare nog znaša po ugotovitvi invalidske komisije najmanj 60 %, povrne zavod za socialno zavarovanje del stroškov pri nakupu osebnega motornega vozila pod enakimi pogoji in v isti višini kakor priznanim vojnim in mirovnim vojaškim invalidom (odlok o dopolnitvi seznama telesnih okvar po 27. in 28. členu zakona o invalidskem zavarovanju, Ur. list FLRJ št. 22/62). Ta regres pri nakupu avtomobila znaša 40 % (od osnove 1,700.000 starih dinarjev) za invalide s 100 °Io telesno okvaro, 35 % za invalide z 80 % ali 90 % telesno okvaro in 30 % za invalide s 60 ali 70-% telesno okvaro. Pravico do regresa za nakup avtomobila ima invalid enkrat v šestih letih. Invalid, ki je lastnik avtomobila, lahko dobi regres po preteku 6 let, ko si je vozilo jpgipil. Če- invalid, ki je dobil regres, odtuji avtomobil pred pretekom 6 let, je dolžan povrniti zavodu za socialno zavarovanja za vsako nadaljenje leto do preteka šestih let po eno šestino prejetega regresnega zneska. M. VEHOVEC IT apredek v zdravstveni BU in socialni zaščiti, v H izobraževanju, varstvu -L ™ in vzgoji otrok, ki smo ga v zadnjih letih dosegli, sicer ni majhen. Kljub temu pa še vedno lahko ugotovimo, da se družbena skrb za otroke vsa ta leta ni razvijala enakomerno in skladno z družbenim razvojem. Pa čeprav so na nujnost takega razvoja opozarjale številne razprave in dokumenti, ki jih je sprejela skupščina SRS. Za otroke je bilo odmerjano premalo denarja, še mnogo manj, kot bi ga dejansko zmogli. Zato število in zmogljivost vseh vrst ustanov za otroke zaostajata za dejanskimi potrebami. V celodnevno varstvo je vključenih komaj 3*7» šolarjev (1,25 °lo na osnovnih šolah in 1,75 o/o v varstveno-vzgojnih ustanovah). Še slabše je poskrbljeno za dojenčke in otroke’ do treh let. V organizirano varstvo je vključenih 1,70 °lo vseh otrok, starih od O—3 let. Tudi predšolskih otrok je še mnogo brez varstva, saj jih je v ustanovah le 12,11 °lo. Eden bistvenih vzrokov za to, da nimamo več ustanov, ki bi sprejele otroke, potrebne varstva, je v premajhnih družbenih vlaganjih. V letu 1964 so npr. dosegla družbena vlaganja za otroke v starosti O—14 Družbena akcija let komaj nekaj nad 13 °/< sredstev, namenjenih splošni potrošnji. V teh sredstvih je bil otroški dodatek udeležen s 27 «/o. Po reformi pa so se ta vlaganja še občutno zmanjšala. Delež v tovrstni dejavnosti je mnogo premajhen in kaže na to, da smo močno podcenjevali pomen otroškega varstva za uspešen razvoj mlade generacije, za zboljšanje življenjskih razmer delovnih ljudi. Saj ugotavljamo, da tudi tam, kjer so imeli večje možnosti, niso namenjali adekvatnega deleža za razvoj te dejavnosti, čeprav je večje število zaposlenih družin to terjalo in tudi omogočalo. Zato imamo v številnih občinah precejšnje neskladje med doseženim narodnim dohodkom in ustvarjenimi možnostmi za uspešno varstvo in vzgojo otrok. Niso namreč tako redke občine, ki imajo med zaposlenimi več kot polovico žensk, pa imajo vključenih v varstvo komaj 1,4 °lo otrok. Čedalje bolj intenzivno gospodarsko in družbeno življenje in odgovornost socialistične družbe do mlade generacije zahtevata hitrejše in širše ustvarjanje pogojev za vzgojo in varstvo otrok. Taka usmerjenost ni v nasprotju s cilji in nameni gospodarske reforme. Kajti bolj intenzivna proizvodnja, bolj produktivno gospodarstvo bosta nujno zahtevala tudi razvite družbene dejavnosti in bolj urejeno skrb za delovnega človeka in njegovo družino. In ne samo to. Intenzivnost gospodarjenja bo zahtevala, da se proizvajalci bolj posvetijo svojemu delu in usposabljanju, za kar bo potrebno intenzivnejše delovanje šolstva, zdravstva in otroškega varstva. Torej gre za vzročni vpliv gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, brez katerega ne bo mogoče doseči ciljev gospodarske reforme. Tudi prizadevanja, da zagotovimo otrokom čimbolj kvalitetno varstvo, vzgojo in izobrazbo, imajo tak namen. Vsega tega pa brez učinkovitega sodelovanja vseh odgovornih družbenih faktorjev: občanov, občinskih skupščin, krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in ne nazadnje staršev samih ne bomo mogli doseči. Vsekakor je treba vedeti, da bo v prihodnje mogoče doseči hitrejšo rast družbene materialne osnove otroškega varstva le, če se bodo delovne organizacije in občinske skupščine zavedale, da z urejanjem teh vprašanj omogočajo star-šem-proizvajalcem in upravljavcem večjo zavzetost na delovnem mestu in v upravljanju, mladim generacijam pa z organiziranim varstvom zagotavljajo zdrav telesni in duševni razvoj. Osnova za uspešno sodelovanje in skupno akcijo vseh odgovornih pa je enoten program razvoja otroškega varstva v občini, ki bi izhajal iz potreb in temeljil na materialnih možnostih delovnih organizacij, občine in staršev. Program naj bi zajemal vse tiste oblike otroškega varstva, ki bodo dale v najkrajšem času največje rezultate. Prav tako naj bi program predvidel družbene obveznosti in način zbiranja sredstev. -ar- OBISK PRI ŠPORTNIKIH »INGRADA« MNOŽIČNOST IN KVALITETA Kontinuirano in požrtvovalno delo rodilo uspehe Obiskal sem »sindikalno športno društvo Ingrad-«. Čeprav se ljudje tega velikega gradbenega kolektiva ne morejo pohvaliti, da jim je posejano z rožicami, slovijo kot odlični športniki. V hudi konkurenci svojih kolegov pobirajo širom po Sloveniji najbolj dragocene lovorike. V marsikateri športni panogi pa nimajo sebi enakega. Dolgoletno požrtvovalno delo je rodilo sadove, s katerimi bi lahko bila več kot zadovoljna še tako uspešna gospodarska organizacija. FRANC VITANC, dolgoletni predsednik sindikalnega športnega društva v Ingradu, mi je povedal o uspehih in težavah športnikov v podjetju naslednje: »Že dolgo časa delamo na temelju vsakomesečnih tekmovanj med sektorji. Ta način dela je številčno močno okrepil naše vrste. Včasih tekmuje tudi več kot 250 ljudi. Interna tekmovanja nam ne pomenijo samo razvedrilo, temveč tudi nekakšno selekcijo nastopajočih za vsakoletne igre gradbincev.« »Imate morda profesionalca, ki skrbi za organizacijo?« »Ne, še vedno delamo vse kar sami. Pa se ne moremo pritožiti. Tisti, ki zmagajo na internih tekmah, potlej organizirajo naslednja tekmovanja. Tako se vrstimo v organizaciji. Aktivni smo vse leto. Morda malo popustimo v poletnih mesecih, zaradi intenzivnega dela« »Se kdaj ustavi aktivnost zaradi pomanjkanja sredstev?« »Ne, tega ne morem trditi. Samoupravni organi imajo za rekreacijo v podjetju toliko razumevanja, da imamo vsaj za najbolj nujne stvari vedno dovolj sredstev. Dotacije so različne in odvisne od potreb.« »Večina sindikalnih športnih aktivov ima še vedno precejšnje težave z objekti« »Vem. Mi smo gradbeno podjetje, pa smo to izkoristili in danes nam ni žal. V delu so še nekatera igrišča v našem naselju, že dolgo pa imamo lepo pokrito štiristezno kegljišče, igrišče za odbojko, košarko, mali rokomet, prostore za namizni tenis, streljanje itd. Nekatere objekte, kot npr. kegljišče, nudimo tudi drugim športnikom, ki ne pripadajo našemu društvu. Smo namreč edini v Celju, ki imamo spodobno kegljišče.« »Pravite, da nimate uspehov le v množičnosti, ampak tudi v kvaliteti.« »Za vse naše dobre športnike se lahko zahvalimo samo množičnosti. Ker imamo svoje kegljišče, kjer lahko vadimo ob vsakem letnem času, imamo prav v tej disciplini odlične eki- »Pa program društva?« »Vsaka sekcija ima svoj plan dela. Ob posebnih priložnostih organiziramo izlete, piknike in skupna tekmovanja. Za prvomajske praznike bomo priredili v bližini mesta piknik, seveda za razvedrilo, šli bomo peš, pekli bomo ražnjiče, čevapčiče in se pomerili med seboj v nekaterih športnih panogah. Prepričan sem, da bo prav veselo.« »Kako rešujete, oziroma ste rešili, vprašanje regresov za letne dopuste?« »Sredstva novega fonda bomo koristili za vse tisto, kar bo prispevalo k rekreaciji naših ljudi. Dali bomo za prevoz na dopust in za regres vsem zaposlenim in članom njihovih družin v višini 800 starih dinarjev dnevno. Imamo kapacitete na Voglu, v Biogradu in Crik-venici. Seveda tudi mi prakticiramo zamenjavo postelj z drugimi kolektivi« U. Športniki »Ingrada« predstavljajo vsako leto trd oreh za svoje kolege iz drugih gradbenih podjetij. Na zadnjih igrah gradbincev so osvojili med drugim tudi pokal za prvo mesto v odbojki. Na sliki: kapetan ekipe s trofejo 7. APRIL, SVETOVNI DAN ZDRAVJA Človek v MESTU Svetovna zdravstvena orga' nizacija si je za letošnji svetov ni dan zdravja izbrala ges'1 »Človek v mestu«. Zakaj so S1 vzeli prav to geslo? Na to vpr*" sanje je lahko odgovoriti. 7°] likšna gneča ljudi na sorazm6*’' no majhnem prostoru dej* upravljavcem mest precej skrb glede higienskih, zdravstveni*1’ socialnih in komunalnih proti6-mov. Z industrializacijo je P® navadi v zvezi tudi prelivanj® ljudi iz neindustrializiranih ' območja, kjer se razvija in d**' stri j a. V razvijajočo se indij' strijo pride vsako leto večje ** manjše število novih delavce;^ ki se prvič srečajo z industrij' skim načinom dela, ravno tak6 pa tudi s številnimi socialnih in ekonomskimi problemi. St*' tistični podatki pri nas kažej® da so novi delavci v primerjal" z že izkušenimi bolj izpostavi]6-ni poškodbam pa tudi obole'" nost je pri njih razmetom3 večja. Vse to je povezano s spr6! men j enim načinom življenja, jj3 se mu novi delavci brez pom°s‘ težko prilagajajo. Vloga zdraV' stvenega varstva oziroma Pr6-ventivne zdravstvene službe r v tem, da opozarja na nalog6* ki jih ima družba od ljudi, “ se priselijo v mesta in indt*-sirijska središča. Kajti smotrn3 urbanizacija ne pomeni le rabo prostora, temveč tudi varovanje fizičnih življenjski® možnosti najproduktivnejše# dela prebivalstva. PO MEDOBČINSKEM POSVETOVANJU SINDIKALNIH, TURISTIČNIH IN GOSTINSKIH DELAVCEV KAKO ZAGOTOVITI CENEN ODDIH Več poudarka dnevni in tedenski rekreaciji • Izmenjava izkušenj v organizaciji dnevnega, tedenskega in letnega oddiha • Možnosti medobčinskega sodelovanja pri razvoju turizma in skupne akcije turističnih društev Čakovec, Ormož, Ptuj, Varaždin in Zagreb • Kako nuditi ljudem cenen oddih? pe. V šahu srno drugi v Celju, v odbojki pa smo za naš okoliš skoraj premočni.« To so bile glavne smernice za diskusijo na medobčinskem posvetovanju sindikalnih, turističnih in gostinskih delavcev iz Čakovca, Ormoža, Ptuja, Zagreba in Varaždina. Bistveni vprašanji, ki naj bi jih posvet vsaj kolikor toliko razčistil, pa sta bili, kako in kje nuditi zaposlenim in članom njihovih družin dnevni in tedenski oddih in po kakšnih merilih deliti sredstva ob ukinitvi karte K-15. »Vsa dosedanja leta smo sicer skrbeli za letne dopuste naših ljudi, zanemarjali pa smo vprašanje dnevnega in tedenskega oddiha,« je dejal FELIKS BAGAR, predsednik odbora za medobčinsko sodelovanje pri Občinskem sindikalnem svetu Ptuj. »Znano je namreč dejstvo, da gre le majhno število zaposlenih poleti ali pozimi na morje, oziroma v planine, in da je še manj onih, ki bi kontinuirano skrbeli za svoje zdravje in se vsaj enkrat tedensko posvetili rekreaciji in oddihu« V odstotkih te številke res niso spodbudne. Tako je bilo npr. v preteklem letu manj kot SPREJET SREDNJEROČNI PROGRAM OTROŠKEGA VARSTVA V OBČINI HRASTNIK:________ URESNIČITEV PROGRAMA TUDI NALOGA DELOVNIH ORGANIZACIJ »Čeprav smo v občinskem statutu zapisali, da občinska skupščina sprejme program razvoja otroškega varstva in vzgoje, tega določila vse doslej nismo uresničili,« zatrjujejo Hrastničani. Spupščina občine Hrastnik je že novembra 1964. leta razpravljala o problematiki otroškega varstva in sprejela priporočilo, ki ga je poslala vsem delovnim organizacijam. Vendar napredka v otroškem varstvu ni bilo. Zategadelj je svet za socialno varstvo in varstvo družine imenoval posebno komisijo, ki je izdelala srednjeročni program otroškega varstva v občini Hrastnik. Skupščina občine Hrastnik je ta program na zadnji seji tudi potrdila. V zvezi z reševanjem problematike otroškega varstva menijo v Hrastniku, da bo treba najprej urediti varstvo dojenčkov ter predšolskih in šolskih otrok, poskrbeti za otroško igrišče in za prostore za dnevno bivanje otrok Doslej se v Hrastniku varstvo dojenčkov še ni uveljavilo, vendar so potrebe precejšnje, saj je na primer samo v Steklarni približno 100 mater samohranilk. Predlagali so, naj bi krajevne skupnosti v prihodnje poskrbele za varstvo do- jenčkov pri posameznih gospodinjah. Steklarna Hrastnik pa naj bi zgradila poseben samski dom za ženske, v okviru tega pa poskrbela za varstvo dojenčkov. Vzgojno varstveni zavod ima sedaj tri oddelke, in sicer v središču mesta, pri Steklarni in na Dolu. V teh varstvenih ustanovah je vključenih 200 hrast-niških otrok. Premajhni prostori so še posebej na Dolu, kjer je že dalj časa čutiti potrebo po ureditvi novih prostorov, take ustanove pa ni tudi v Zgornjem Hrastniku, čeprav je to področje najbolj naseljeno. Predlagali so, da naj bi Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik v Zgornjem Hrastniku uredil do leta 1970 primerno zgradbo za okrog 170 otrok, na Dolu pa naj bi že v naslednjih dveh letih delovne organizacije, katerih delavci stanujejo na Dolu, zgradile novo vzgojno varstveno ustanovo. Varstvo šolskih otrok se je v Hrastniku uveljavilo šele v zadnjem šolskem letu. Trenutno je v Hrastniku 5 šolskih varstvenih oddelkov, v naslednjih petih letih pa bi jih predvidoma uredili še 13. Hrastnik za zdaj nima niti enega otroškega igrišča, podobno pa je tudi s 'prostori za dnevno bivanje otrok. Občinska skupščina je sicer sprejela odlok, da je potrebno v vsakem stanovanjskem bloku zgraditi tudi sobo za otroke, vendar tega sklepa doslej še niso uresničili, oziroma upoštevali. Spričo takega stanja bo potrebno, da krajevne skupnosti zgradijo najmanj 5 otroških igrišč, zagotoviti pa bo treba tudi, da bodo investitorji dosledno upoštevali odlok občinske skupščine o urejanju prostorov za dnevno bivanje otrok. Srednjeročni program razvoja otroškega varstva v hrastni-ški občini je torej sprejet. V razpravi ob sprejemu programa pa so odborniki občinske skupščine poudarili, da uresničitev programa ni samo stvar in naloga občinske skupščine in občinskega proračuna, pač pa tudi samih občanov in delovnih organizacij, saj bodo imeli le-ti na j več j o neposredno korist, če bo v zadostni meri poskrbljeno za varstvo otrok. -vš- 7 %> zaposlenih kmetijskega kombinata v Ptuju na letnem dopustu. Vsi ostali — v glai(:-nem polproletarci — so izrabili svoje proste dni 'za domača dela. Seveda je število onih, ki poznajo dnevni oddih, še veliko manjše. Tudi situacija v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem ni niti najmanj rožnata. V veliki večini gredo ljudje po opravljenem delu takoj domov, kjer obdelujejo svojo zemljo. Povsem drugače je v kolektivu Varteks iz Varaždina, kjer že leta skrbi za počitek svojih ljudi poseben odbor. Na posvetu so prikazali zanimiv film o aktivnem oddihu zaposlenih v tem podjetju. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da je prihajalo do spontanih prekinitev dela, ker so delavke same od sebe iskale nekako sprostitev. Zato so uvedli v odmoru 7-minutne vežbe, s katerimi so delavke nadvse zadovoljne. V Varteksu pravijo, da je uspeh neverjeten. Delavke zatrjujejo, da jim vaje lajšajo delo. V polurnem odmoru se lahko vsak zaposleni razvedri s keglanjem, namiznim tenisom — mize imajo kar v delovnih prostorih, garderobah in sobah za sestanke — ali z odbojko, streljanjem in šahom. Odvisno je pač od ljudi samih in njihovih želja. Tudi takrat, ko niso na delovnem mestu, ne pozabijo na svojo rekreacijo. Organizatorji oddiha pogosto prirejajo izlete, kjer združujejo ročitek z ogledi kulturno zgodovinskih zanimivosti. Stroške prevoza krie vedno kombinat. ® Poglavitni problem dnevnega in tedenskega razvedrila je približno v vseh občinah enak: kako in s čim navdušiti ljudi za prepotrebno sprostitev v danih pogojih. »Precej težav imamo s sredstvi,« pravi tovariš Feliks Bagar. »Trenutno delamo največ na adaptaciji sindikalnega doma Gorca. V načrtu imamo otvoritev že prvega maja. Dom je oddaljen od Ptuja dobrih 10 kilometrov in je tako zelo pri roki. Računamo, da bo dobro zaseden. Prostora bo za približno 100 ljudi. Ko bo dom nared, bomo uredili še ribnik za športni ribolov.« Kmetijski kombinat bo zgradil v Varaždinskih Toplicah svoj vikend paviljon. Vsak član kolektiva je prispeval v ta namen že 8 delovnih ur. Svoje kapacitete ima kombinat že v Poreču, Biogradu in na Pohorju. Sodeč po provi-cTHi ki ga je izdelala komisija za oddih in rekreacijo pri ptujskem Ob$ bo aktivnost v letošnjem l6 precejšni at. Poleg del na rekC ačijskem centru so v nar,, številni eno in dvodnevni i^ s pestrim sporedom. V pl*11 so tudi ogledi Budimpešte, ge, Gradca in Dunaju. Ko*7j maja bodo v Ptuju organiti®3, »Vlak bratstva in enotnosti*', katerim bodo Ptujčani obis^ svoje kolege v Varaždinu. Čanje bodo poživili kulturni ^ sambli in športne igre. Na omenjenem posvetu s! dikalnih, turističnih in gosti; s kih delavcev je bilo precej vora o novih skladih ob ukti1® vi karte K-15. V kmetijsk6', kombinatu sedaj razpravljajo,, tem. da bi del sredstev za °fn dih in rekreacijo (60 fl/o) dali sV> jim ljudem, ko gredo na dop1^, ostanek pa bi porabili za gr3{ njo svojih počitniških kapati' V Varteksu imajo dva preč ^ ga. V prvi varianti se zavzetij jo za organizacijo izletov ^ stroške bi krili iz omej6*1, sredstev — tistim pa, ki bi u. na letni dopust, bi plačali ' njo. Izračunali so, da bi pri - j, ostalo še toliko sredstev, d* omogočili 60 starejšim izčrP nim delavcem 10-dnevne b® plačne počitnice. Po drugi , rianti naj bi prejel vsak 6 ,, kolektiva 10 tisoč starih d'n ., jev. Z ostalimi sredstvi bi ", slali 100 ljudi na brezpja -počitnice, 3 milijone pa bi * trošili za izlete in svoje rpKj znajo dovolj. Nikjer ni n° t3 informacijske pisarne kle lahko dobili kolektivi ustIZot' informacije o kapacitetah. n osti h za organizacijo lZ, $o itd. To je bil tudi razlog, no-predstavniki štirih občin i*3 ^ vili poseben koordinati isk,^6 bor. ki bo zbral vse P6” sc\' podatke o razpoložljivih k v tetah in z njimi na razne ne seznanjal delovne nrS dle' a. vlač-1 |!|!!":!.T!i!:,:!|i !lll'',:!IIUIII!!lll;l:l!"li:::!l|:'!ilr!illi:illi!1il!:;iiilLl Pogovori z upravljavci • Pogovori z upravljavci lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllll^^ Samo z rokami se zemlje ne da obdelovati Z Jožetom Teličem, direktorjem Kmetijske zn druge v Cerknici, sva se pogovarjala o kooperacijskem sodelovanju zadruge z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci. »Doslej smo si prizadevali le, da smo zadrugo postavili na noge. Zasebnega kmeta pa smo zapostavljali. To ni bilo v skladu z razvojem kmetijskega gospodarstva v občini, ki predstavlja znaten vir dohodka. Poslej bo osnovna naloga zadruge, da utrdi kooperacijsko sodelovanje z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci,« pravi Jože Telič. In res bo to potrebno. Se zlasti, ko sem zvedel, da so kmetijska zemljišča v cerkniški občini zelo razdrobljena. V družbenem sektorju imajo le 4,5 odstotka obdelovalnih površin, vso ostalo zemljo, približno nad 36.000 hektorov, pa (ne) obdeluje 2552 zasebnih kmetov. Kako misli cerkniška zadruga utrditi Icooperacijsko sodelovanje, sem povprašal. »Z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci smo začeli sodelovati že lani pozno jeseni, zdaj spomladi pa bomo sodelovanje nadaljevali,-« pripoveduje Jože Telič. »Prvo, kar smo dosegli v sodelovanju z zasebnimi kmeti, je to, da so kmetje izvolili svoje predstavnike v samoupravne organe zadruge. Preko teh predstavnikov bodo kmetje lahko neposredno pomagali razreševati še številne probleme kmetijskega gospodarstva v občini.« »Za katere nerazrešene probleme gre?« »Tudi zasebni kmetijski proizvajalci bi morali tako, kot smo v zadrugi, specializirati proizvodnjo na živinorejo. Za živinorejo pa so na našem območju odlični pogoji, zlasti za vzrejo plemenske živine v Loški dolini in vzrejo pitovne živine na Bloški planoti. Naši kooperanti naj bi čimprej, še letos, opustili razdrobljeno obdelovanje posameznih kmetijskih površin, ki jih imajo nekateri po trideset in tudi več. Svoja posestva bodo zasebni kmetijski proizvajalci morali zaokrožiti, na primer na kvalitetne pašnike in podobno. Samo na ta način bomo lahko dvignili produktivnost.« Na nizko produktivnost kmetijske proizvodnje v cerkniški občini pa razen razdrobljenosti kmetijskih zemljišč vpli- va tudi slaba mehanizacija. Kmetje namreč razpolagajo le z 9 kosilnicami in 1380 plugi. Nekateri od teh so srednjeveški. Bo cerkniška kmetijska zadruga pomagala svojim kooperantom po tej strani? .»Kmetje vse bolj terjajo od zadruge strokovno pomoč To jim zadruga že v precejšnji meri nudi. Vendar kmetje želijo, da bi jim zadruga pomagala tudi z denarjem. Kupit? želijo male kmetijske stroje, predvsem kosilnice z vsemi ustreznimi priključki. Kmetje lahko obdelujejo zemljo le z malimi stroji. Zadruga jim bo pomagala, da si bodo te stroje tpdi kupili. Pri kmetijski hranilnici na Rakeku jim bodo preskrbeli kredite pod kar se cla ugodnimi pogoji. Tako si bodo kmetje že letos lahko kupili približno 50 malih kosilnic z vsemi priključki,« je rekel Jože Telič. Ali bo teh 50 kosilnic dovolj? V primerjavi s precej prostranimi pašniki jih bo prav zanesljivo premalo. Toda kmetje pravijo: »Si bomo že med seboj pomagali in izposojevali kosilnice.« Zraven pa prikrito ali glasno razmišljajo: »Kako je mogoče, da smo zmeraj prikrajšani, to pot tudi pri nakupu kosilnic, ko vemo, da letno izvozimo v tujino za preko 700.000 dolarjev živine?« M. ŽIVKOVIC ,llll|llllllll!llllll[||||||||||||||||lll!lllllll!l!!lllllllllllllllllllllll!lllllllllllllillllll!llllli!lllillllllllil!llllilllllllllllllllll!llllllll!lllllllllllll!llllllllll!llllllll!llll!llllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllll!lllll!illlllll^ Rezervirano za kozerijo • rezervirano za kozerijo • rez • Stanovanjska reforma je prima zadeva. Odkar smo zvedeli, da smo — kako bi rekla — samo še posredni upravljavci hiše (nekdo je dejal, da smo, kar nismo), si v naši hiši vsak dan privoščimo snažilko. Za 10.000 starih dinarjev na mesec pomete vse ogorke in smeti s stopnic. Brez jeze. Mi volonterji pa smo prav zato, ker smo bili volonterji, raje udarniško udrihali čez ne-marneže, kakor pometali. Po dveh letih, odkar je moja najboljša soseda zabila okno na stopnišču, da ne bi hudobni golobje med zobanjem kruha (ah, še se najdejo ljudje, ki ne verjamejo, da so golobje najhudobnejše in najnemarnejše ptice) popacali šip, je naš hišni svet dovolil snažilki, da je na strežaj odprla sporno okno, ki je med tako dolgim polovičnim služenjem domala oslepelo od umazanije. Oboje, kar sem navedla, pa je v primerjavi z drugimi pridobitvami stanovanjske reforme malenkost. Prvič, odkar se gremo hišno samoupravljanje, smo sestavili letni delovni program. Na občnem zboru, ki smo GOLOB MIRU ti H N ti ti < ti > ti O N > ti O N ti ti E O ti ti N ti ti < ti > ti O N > ti O N ti ti £ O 1 I ga sklicali na obletnico zadnjega skupnega sestanka (se razume, da je bil takrat tudi občni zbor), smo izglasovali naslednji vrstni red hišnih popravil: 1. prekritje celotne strehe 2. zamenjava dotrajane električne napeljave 3. obnovitev dvoriščnih oken in pleskanje zunanjih 4. popravilo peči, zgrajenih leta 1869 (skupaj s hišo) 5. ureditev kopalnic, kjer jih še ni 6. nabava dvojnih števcev za elektriko 7. pregled vodovodne napeljave, ker je račun za vodo zadnjih nekaj mesecev sumljivo visok 9. nabava kljuke za dvoriščna vrata, ki manjka že dve leti 9. generalno čiščenje podstrešja. Plan bo zanesljivo izpolnjen, ker smo se izmodrili. Ne vlečemo več vsak na svoje, zaradi česar naš blagi predsednik hišnega sveta, ki se boji zamere, ni nikogar poslušal, ampak smo složno izvolili iz svojih vrst tričlansko delegacijo priganjačev. Njena prva naloga bo iskanje dobrih zvez v podjetju DOM. Zastopstvo je sestavljeno iz najboljših govornikov. Pa četudi bi ne bilo — mi smo "vendar novim gospodarjem na pol prostovoljno odstopili 'več kot dvesto tisoč dinarjev! To meni in še nekaterim sicer ni bilo najbolj všeč, ker mi je električar napovedal "v najkrajšem času požar, če napeljave ne popravimo, toda Manjšinski interesi se morajo podrediti večinskim. Ti pa so, kakor vidite, pri nas zelo veliki. Obnoviti želimo vso nišo, ne samo elektrike, zato je pravilno, da se hišni svet lani ni dotaknil prihranjenih štiristo tisočakov, od katerih Moramo zdaj polovico odstopiti za gradnjo novih hiš. In ker našega denarja ne bo dovolj za popravila, navedena v kolektivno izglasovanem letnem programu dela, Za dobro gospodarjenje z obstoječim stanovanjskim fon-dom pa je (brez našega soglasja) zadolženo podjetje DOM, pač to pokrilo primanjkljaj. Če pošlje poprej strokovno komisijo, ji bomo z levo roko dokazali, da streha Tes Vušča, da bi dvoriščna okna odletela že pri potresu PTves topnje in tako naprej. stanovanjska reforma je odlična reč, če znaš na-"Poljati vodo na svoj mlin. Vendar mora naša delegacija Malo bolj pohiteti, kot je hišni predsednik. (Tristo štiri-Mšestdeset dni se je revež z mizarji pogajal za nova °kna, tristo petinšestdeseti dan pred feformo pa nikjer dobil dvojnih električnih števcev in — adijo pol de-Mirja!) če bo veliko tako pametnih stanovalcev, kakor S£l° mi, utegne v DOMU zmanjkati vode za počasneže. °da nam to nič mar. Če bomo slučajno mi med njimi, bomo složno udarili še hišnih gospodarjih (onih v DOMU, mi smo samo Mer]Urir^' tokrat zares pogumno. Golob miru in splošne ref0Seh°jne sprave’ ki ie k nam priletel ob stanovanjski °TMi, bo namreč kljub temu ostal med nami. Ma- 6*Vir 9 M N H 9 < 3 > z o N > z o N H 2 d o w H N H 9 < 3 N > Z o N M 2 G o M H N M 9 < 5 > z o N ► 9 O N 9 2 O e 9 H N H 9 < 5 > z o N > 9 o N H 9 =2 O 'ANo 2A kozerijo • rezervirano za kozerijo e REZ z DIREKTOR KRANJSKEGA VODOVODA ODSTOPIL # Morala in odgovornost To je epilog v zadevi kranjskega Vodovoda Predsednik kranjske občinske skupščine je na zadnji seji prebral odbornikom informacijo, da je direktor Vodovoda Gustl Pe-perko odstopil. Na seji bi namreč skupščina morala razrešiti direktorja Vodovoda zavoljo nevestnega vodenja podjetja in zavajanja samoupravnih organov, kar smo tudi mi zapisali v predzadnji številki. Zato to pot ne bi ponavljali vsega. Zapišimo le, da je predsednik delavskega sveta Vodovoda na zadnjem sestanku kolektiva osvetlil slab odnos direktorja do samoupravnih organov. Računovodkinja podjetja pa je med drugim priznala pravilnost ugotovitev Službe družbenega knjigovodstva. Povedala je še, da je o nepravilnostih sproti opozarjala direktorja, toda ta je ni poslušal. In slednjič je še pojasnila vse nepravilnosti pri gradnji oziroma obnavljanju upravne zgradbe iz sredstev poslovnega sklada v času po sprejetju gospodarske reforme. Delavski svet podjetja je ostavko direktorja Peperka sprejel. Ob tem pa ne gre prezreti, da je delavski svet že imenoval v. d. direktorja in sprejel še 24 pomembnejših sklepov. Ce te sklepe na kratko povzamemo, je delavski svet kadrovsko okrepil in razširil komisije pri delavskem svetu, ki bodo natanko razčistile, kdo je razen direktorja Vodovoda še odgovoren za nepravilnosti v poslovanju. Posebna komisija bo izdelala program sanacije podjetja, saj se je to po nevestnem poslovanju znašlo v velikih tečavah. Takoj bodo razpisali delovna mesta za novega direktorja, sekretarja, tehničnega vodjo in računovodjo. S 1. aprilom pa so prekinili delovni odnos z vsemi upokojenci, ki so v Vodovodu delali honorarno. Ukinili so projektivni biro, saj so v njem v glavnem delali že upokojeni inženirji in tehniki le honorarno. Po drugi strani pa v Kranju že obstaja projektivni biro, ki pa ni povsem izkoriščen. Zavoljo sanacije podjetja bodo prodali tudi oba počitniška domova, poslopje menze v Dupljah, wee-kende ob zajetjih pa preuredili v poslovne prostore. Omenjenih objektov družbenega standarda namreč delavci Vodovoda sploh niso uporabljali, marveč so služili le peščici vodilnih uslužbencev in, njihovim prijateljem. To je pravzaprav epilog v zadevi kranjskega Vodovoda. Hkrati pa naj opozorimo še na zadnje razburljive seje delavskega sveta v Vodovodu. Ta je dvakrat z veliko večino izglasoval direktorju zaupnico in dvakrat nezaupnico. Ob takšnem merilu odgovornosti in sposobnosti delavskega sveta ter njegovih članov se vsiljuje osnovno vprašanje: Kje sta morala in odgovornost posameznikov strokovnih služb podjetja in nekaterih članov samoupravnih organov, zlasti pa direktorja? Ti so namreč delavski svet in ves kolektiv zavajali z napačnimi podatki o gospodarjenju v podjetju. Namesto, da bi ob napakah v poslovanju, na katere so bili opozorjeni, pravilno reagirali, so raje sproti spreminjali pomembne odločitve samoupravnih organov. M. ŽIVKOVIC OBSOJAMO SAMOVOLJO Dogodki, ki so se zvrstili zadnje dni v posameznih delovnih organizacijah kranjske občine, razgrinjajo pred našo javnostjo določene pojave, ki kažejo na razne deformacije osnovnih principov samouprav • ljanja, kakor teidi na neodgovorno pojmovanje vloge samoupravnih organov v praksi. Glede na to zasluži posebno pozornost dogodek, ki se je pripetil v tovarni Iskra v Kranju, ko je skupina neodgovornih posameznikov izgnala člana kolektiva iz tovarne, kljub temu, da je delavski svet tovarne do njegovega primera zavzel s sklepi opredeljeno stališče. To nezakonito, neodgovorno in hkrati nehumano dejanje je ostro obsodila vsa naša javnost, saj je tako ravnanje uperjeno proti krepitvi samoupravljanja in njegove vloge v' našem družbenem sistemu- Deluje v smeri zanikanja demokratičnega odločanja in spodbuja samovoljo, ki jo naši delovni ljudje, kot metodo reševanja posameznih problemov. odklanjajo in obsojajo. In prav je tako. Za taka dejanja v našem samoupravnem sistemu ni prostora, ne glede na to, kdo je njihov pobudnik. Družbeno politične organizacije v delovnih organizacijah so dolžne in hkrati odgovorne, da preprečujejo take pojave, da onemogočijo tiste posameznike, ki menijo, da lahko neodgovorno krojijo pravico po svoji volji, mimo samoupravnih organov in njihovih sklepov. V iežki ekonomski situaciji, v kateri se nahaja tovarna Iskra v Kranju, je za premagovanje težav eden od osnovnih pogojev enotnost delovnega kolektiva. Cepljenje notranjih sil, pojavi grupaštva in samovolje slabijo prizadevanje za ekonomsko sanacijo tovarne. ki se postavlja nred samoupravne organe in vodstvo tovarne kot osnovna naloga. V tej smeri hi mo rale delovati tudi družbeno politične organizacije, ki bi morale zagotoviti spoštovanje in razvijanje načel samoupravnosti. Predsedstvo ObSS Kranj Vztrajnost z dvema koncema V začetku marca so s v ptujskem podjetju Les, na obratu žaga v Rogoznici odločili, da bi zavoljo nujnih del podaljšali delovni čas na 10 ur dnevno. Zaradi bolj zgodne pomladi jim je namreč ostalo v skladiščih veliko bukove hlodovine, ki jo je bilo treba čimprej razrezati in vskladiščiti, sicer bi jo čas uničil. Nujnost »akcije« je večina ali točneje 42 delavcev razumelo, medtem ko jih najprej 17 ni bilo za podaljšani delovni čas, vendarle so nekateri med njimi spoznali, da bi bilo potrebno opraviti delo in se jih je 11 priključilo večini, Sest delavcev pa je vzrajalo pri svojem in se niso hoteli »pokoriti« večini. Samoupravni organi pa so bili odločni in so tem šestim vročili odločbe o odpustih. Vse kaže, da pa tega delavci niso pričakovali. Tako je danes vsem, razen enemu (ta ima doma večjo kmetijo) žal, ker niso hoteli razumeti potreb podjetja, kjer si služijo svoj vsakdanji kruh. Na kolektiv naslavljajo vloge, v katerih se opravičujejo celo s tem, da so bili zapeljani, čeprav si v kolektivu zastavljajo vprašanje — od koga! Prizadevamo si sicer, da bi uvedli skrajšani delovni čas. Vemo pa hkrati tudi, katere po- goje moramo izpolniti, da bi dosegali dobre uspehe, v krajšem delovnem času. Nekaj pa bo verjetno veljalo: kadar gre za dogovor večine, kadar gre za interese skupnosti, v kateri živimo, se bomo morali tem interesom podrejati, četudi bo šlo za začasno podaljšanje delovnega časa. V našem primeru bi bili delavci na obratu Žaga zelo oškodovani, če se ne bi odločili za podaljšani delovni čas. Kajti 25 milijonov starih dinarjev — tolikšna bi bila škoda, če ne bi pospravili lesa — pomeni za 59-članski kolektiv znaten znesek in velik dohodek za vse in za vsakega posebej. F. H. SIGNALI _..- • m--v-■_1_ ČUDNO RAZMERJE Po podatkih iz lesne industrije »Javor« v Pivki ima 71 “/o zaposlenih d® 25. leta starosti nepopolno osemletko, 15 °/o jih je s popolno osemletko, 14 %> pa jih ima srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Pri tem so ugotovi lij da je v tovarni zelo malo delovnih mest, ki po novi analitični oceni zahtevajo nepopolno osemletko. Starejši v tovarni se sprašujejo, kaj so mladi delali, ko bi se morali šolati. Ali so šolo prespali? Mladi pa menijo, da bi jim tovarna zdaj morala omogočiti dopolnilno izobraževanje. Tako so se z delavsko univerzo v Postojni že dogovorili o dopolnilnem izobraževanju. Nivo izobrazbe je v tovarni res na dokaj slabi ravni, zato so v tovarni rekli, da bodo izobraževali stare in mlade, ki nimajo zadostne splošne izobrazbe, čeprav nekateri menijo, da razlika med mladimi in starimi ostane. Mladi so namreč imeli vse pogoje, da si znanje pridobijo d očim stari takšnih pogojev niso imeli. Še eno takšno, pa vas postavim na cesto O nezdravih medsebojnih odnosih v nekaterih delovnih kolektivih smo v časopisu že brali. Tudi na sodiščih je vse več delovnih sporov, ki se po navadi zavlečejo po več mesecev, preden lahko sodišča izluščijo resnico in razsodijo... Mnogo delovnih sporov pa seveda ne pride pred sodišče. Prizadeti in ogoljufani raje molčijo, trpijo in si po možnosti poiščejo zaposlitev drugje. Vsi pa takšnih možnosti nimajo, še posebej ne sedaj po reformi... Prav nevsakdanji spor je nastal tudi v Kmetijski zadrugi Haloze v Ptuju med uslužbenkama in direktorjem. V tem kolektivu sta M. K. in K. L. izplačevali osebne dohodke in je direktor ob izplačilu prejel 10.000 ali natanko 9.980 starih dinarjev premalo, kar je baje šele tretji dan ugotovila njegova žena. Ni naš namen, da bi razpravljali ali ugotavljali, kako je prišlo do tega manjka, to naj razsodijo tisti, ki so za takšne zadeve pristojni. Želeli bi pa opozoriti na drugo plat spora. Brž ko je direktor ugotovil pomoto v kuverti, so se prizadetima delavkama v administraciji, zlasti pa blagajničarki, začela majati tla pod nogami. Žaljivke in grožnje so neusmiljeno deževale. V »stiski« sta se tovarišici zatekli na občinsko skupščino, kamor sta poslali obširno pismo. V pismu lahko beremo med drugim tudi tole: »... še eno takšno zinite, pa vas postavim takoj na cesto ... Tovarišica K., mislite, če ste noseči, da vas ščiti zakon, da vas ne morem odpustiti; to bo hitro minilo in takrat bo prišla vrsta na vas ... da bo on začel drugače ravnati s svojimi ljudmi... da naj kar one vplačajo na njegovo ime 10.000 starih dinarjev za poplavljence, da hoče to že jutri videti...« Vselej tovariš direktor ni bil tako dosleden pri poštenem obračunavanju osebnih dohodkov. Na račun osebnih dohodkov je dvignil 50.000 starih dinarjev akontacije. Po nalogu šefa go-spodarsko-računskega sektorja je morala blagajničarka odtegniti ob izplačilu osebnih dohodkov vse dolgove in akontacije. No, vseh ravno ne, ker je direktor vrnil le 40.000 starih dinarjev. Medtem je tovarišica K. L. odšla na porodniški dopust. Strah zaradi zamere direktorju se ponovno vrača. Pred meseci je namreč zelo glasno grozil in napovedoval izključitev. Sekretar podjetja pravi, da je to stvar samoupravnih organov. Močno si želimo, da je temu res tako! Sicer pa — ali sploh vedo samoupravni organi za direktorjevo samovoljo? Kdo ve, kajti dvomimo, da bi dovolili v svojem kolektivu, da bi kdo, četudi direktor, kar tako komu s prstom kazal na vrata. F. HOVN1K Kako gospodarimo »Gospodarstvu se bo počasi le obrnilo na bolje,« pravijo ljudje, ki so imeli v rokah gradivo Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje z naslovom: »Razvojne možnosti in problemi ekonomske politike v letu 1966«. »Kakor kažejo podatki, bo gospodarstvo letos razpolagalo skoraj z dvema tretjinama sredstev za investicije, točneje — z 68 do 70 °Io vseh sredstev, namenjenih za investicije, na takšni materialni podlagi samoupravljanja ...« Ze doslej smo večkrat deklarativno in tako »od oka« ocenili, da je začelo gospodarstvo v času reforme upravljati s približno 70 % vseh sredstev za investicije, toda ta podatek doslej še ni dobil tako avtoritativnega poudarka kot zdaj, z razpravo o planskem gradivu v zvezni skupščini. Ugotovitev, da bo gospodarstvo samo že letos usmerjalo dve tretjini sredstev, namenjenih za razširjeno reprodukcijo, pa je še posebno presenetljiva zaradi statistične ocene, da je znašala lani udeležba gospodarskih organizacij v strukturi skupnih investicij le kakih 32 %, medtem ko so drugi izvengospodar-ski činitelji, predvsem politično teritorialne skupnosti, porabljale še vedno približno 68 % vseh investicij. Ali je res mogoče v enem samem letu doseči tako veliko spremembo v delitvi dohodka. Ali je lahko v času reforme prešla uprava nad presežnim delom v tolikšnem obsegu v roke tistih, ki ga ustvarjajo? Napak bi bilo, če bi se slepili, oglejmo si stvari takšne, kot so! Ljudje, ki znajo analizirati številke, so ugotovili, da Kratkovidno paberkovanje sta tisti »dve tretjini presežnega dela v rokah neposrednih proizvajalcev« vsaj letos, milo rečeno, v zraku. Če velja razmerje — 68 gospodarstvo : 32 negospodarstvo, naj bi gospodarstvo (gospodarske organizacije in poslovne banke) odštele za investicije od 1455 milijard starih dinarjev, kolikor naj bi investirali letos v naši državi v gospodarstvo, 990 milijard starih dinarjev, republike, federacija in specializirane banke pa 465 milijard starih dinarjev. Toda federacija in specializirane banke bodo imele letos na razpolago za investicije le 281,7 milijarde starih dinarjev. Specializirane banke imajo namreč kakih 325 milijard starih dinarjev primanjkljaja, ki ga je treba pokriti. Kako? Iz investicijskih sredstev federacije, iz drugih družbenopolitičnih skupnosti in iz delovnih organizacij. Ti in še drugi podatki kažejo, da bodo morale politično teritorialne skupnosti in gospodarske organizacije bistveno spremeniti programe investicijskih gradenj, če bodo hotele odplačati nujne dolgove iz minulih let, in še, da po spremembi programov investiranja med sredstvi za investicije, ki jih usmerja gospodarstvo, in sredstvi, ki o njih odločajo izvengospodarski činitelji, ne bo več veljavno razmerje 68 :32, ampak mnogo manj ugodno za gospodarstvo, po približni oceni 49 — 57 % : 51 — 43 %. Ne samo to; Centralni odbor sindikatov delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije je na enem svojih zadnjih sestankov izrazil celo bojazen, da se lahko udeležba gospodarstva pri investiranju zmanjša še bolj od teh realnih predvidevanj. Z drugimi besedami: v primerjavi z lansko udeležbo se ne bo bistveno povečala. Kaj torej pomeni dejstvo, da materialna osnova delavskega samoupravljanja ne narašča tako hitro, kot smo predvidevali ob sprejemanju reformnih ukrepov? Predvsem to, da bodo gospodarske > organizacije ob tako šibki materialni osnovi gospodarjenja'zelo težko uresničevale glavni namen reforme: odpraviti ozka grla, izboljšati tehnološke postopke, modernizirati in posodobiti proizvodnjo. Ob takšni delitvi »skrbi« za razširjeno reprodukcijo, kakršna bo zaradi centraliziranega usmerjanja investicijske porabe, ko bodo družbeno politične skupnosti še vedno imele pravico odločati o porabi polovice vseh sredstev za investicije, je možnost, da bo tu in tam kljub reformi zrastel kak »zaplanirani investicijski objekt«. Ker gospodarske organizacije ob takšni delitvi narodnega dohodka ne bodo imele zadostne materialne osnove za ekonomsko najbolj upravičene naložbe v času reforme, bo naše delo še lep čas mnogo bolj neracialno in neučinkovito, kot bi lahko bilo, če bi s tako ihto ne krotili ekonomskih zakonitosti. VINKO BLATNIK RAZVOJ CESTNE MREŽE V SLOVENIJI Preveč draga gradnja - za tri leta! I J Raziskave delovanja motornih vozil na vozišče so pokazale, da pogonske sile motorja preko pogonske gredi in koles na vozišče zahtevajo pravilno konstrukcijo vozišč na cestah. Vozišče mora biti ravno, vzdržno in toliko hrapavo, da lahko ustvari pravilno trenje za prenos pogonske sile na vozišče ob vsakem vremenu, ne da bi se vozišče pri tem deformiralo. Pogovarjali smo se o tem z inž. Milošem Poličem, vodjem oddelka za ceste in izolacije pri Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij Slovenije. »Konstrukcije cestnih vozišč bi morali prilagajati razvoju cestnih motornih vozil in njihovim dimenzijam. Te zahteve pa imajo skupno hotenje: dobiti tako vozišče, ki bo dovoljevalo maksimalno izkoriščenost prostora in obtežbe pri maksimalni hitrosti in varnosti vožnje. Ker pa je takšna želja vezana na tehnične in finančne zmogljivosti družbe, ki finansira gradnjo cest, je nujno, da razvoj motornih vozil prilagodimo voznim sposobnostim že obstoječih cest. S Pravilnikom o dimenzijah in skupnih obtežbah cestnih vozil, je dovoljena naj večja osna obremenitev motornih vozil v Jugoslaviji 10 ton na enojno in 16 ton na dvojno os. Takšnim osnim obremenitvam pa ustreza pri nas le malo cest,« je povedal inž. Polič. »Kako naj bi po vašem mnenju določali največje osne obremenitve za naše ceste?« »Največje dovoljene osne obremenitve za posamezne ceste pri nas naj bi določali samo na osnovi tehnične in vozne sposobnosti vozišča ter prometne obtežbe. Upoštevati pa bi morali tudi trajnost vozišča vsaj pet do deset let. Cestno transportna podjetja naj bi zato tudi svoj razvoj prilagodile dejanskim tehničnim sposobnostim naših cest...« »... In kako zdaj pri nas gradimo ceste?« »Še vedno tako, da hočemo za določeno vsoto denarja zgraditi kar najdaljšo cesto. Toda pri konstrukciji takih cest pozabljamo zadovoljiti vse prometne obtežbe, ki naj bi jih cesta sprejela. Tehnične in prometne elemente prilagajamo finančnim zmogljivostim ne glede na to, ali so ti elementi tehnično in ekonomsko sploh upravičeni. Tak odnos do cest zahteva od strokovnjakov zavestno odstopanje od pravilnih tehničnih dimenzij, ki naj bi jih zastopali v gradnji cest. Toda kot rečeno, največkrat se morajo strokovnjaki podrediti mnenju posameznih investitorjev.« »Kje torej tičijo vzroki, da po naših cestah vozijo motorna vozila tudi daleč iznad predpisanih osnih obtežitev, da ne govorimo iznad stvarno možnih obremenitev?« »Kot sem že zadnjič omenil, je premalo razvito tehnično so- delovanje med cestnimi podjetji in cestno transportnimi podjetji. Zavoljo tega se dogaja, da gradimo ceste za obremenitve, ki bodo vzdržale največ dve ali tri leta, namesto da bi gradili ceste za dobo deset do petnajst let. Posledice takšne ekonomsko tehnične politike v naši cesto-gradnji pa so, da vozišča pod težo prometa zelo hitro dobijo kolesnice in razpokajo, da voda pronica skozi mikrorazpoke v vozišče. Voda in mraz pa pozimi in v prehodu med zimo in pomladjo uničujeta vozišče, kar lahko vidimo tudi na sliki, ki predstavlja cesto Arja vas—Velenje.« Tovariš inž. Polič je nato povedal, da bi morali graditi vozišča ne samo z dvema plastema, marveč s tremi ali štirimi plastmi. Zgornja asfaltna plast naj bi bila debela od 3 do 8 centimetrov, morala bi biti hrapava in ne bi smela propuščati vode. Naslednja naj bi bila vezna asfaltna plast, debela 3 do 5 centimetrov za boljši stik med nosilno in obrabno plastjo vozišča. Sledila naj bi ji 5 do 18 centimetrov debela zgornja nosilna asfaltna ali betonska plast. In slednjič naj bi bila 25 do 45 centimetrov debela spodnja nosilna in protizmrzovalna plast. »Omenjene dimenzije so seveda orientacijske,« pravi inž. Polič, »v območju lahkega pa tudi težkega prometa od 500 do preko 3000 bruto ton v 24 urah. Tako dimenzioniranje je zajeto v naših predpisih, toda podjetja, ki se ukvarjajo z gradnjo cest, jih kaj malo upoštevajo in uporabljajo. Posebno vprašanje naših vozišč pa je tudi pravilna uporaba gradbenih materialov in spoštovanje tehničnih normativov za njihovo pripravo in vgrajevanje. Vse preveč spoštujemo pri tem komercialne uspehe in vse premalo tehnične, premalo pa smo tudi strogi v nadzorni službi. Rezultati raziskav, ki jih je opravil Zavod za raziskavo materiala v sodelovanju s cestnim skladom Slovenije na cestah Maribor—Radgona, Škofljica—Kočevje, Naklo—Ljubelj in Postojna—Razdrto, nam žal potrjujejo točnost vsega pripovedovanja.« M. 2IVKOVIČ NA DELOVNI KONFERENCI SINDIKALNE PODRUŽNICE SO SE RUSKI DELAVCI VPRAŠALI OB PROIZVODNIH TEŽAVAH: DOKLEJ ZAVORE OD ZUNAJ Težko je po vsem tem, kar smo slišali na delovni konferenci sindikata Tovarne dušika, izbrati eno ali dve vprašanji in pri tem reči — to pa najbolj žuli ruškega delavca. Z enako zavzetostjo so govorili o proizvodnih problemih, ekonomskih in samoupravnih odnosih in o izobraževanju ter o družbenem in osebnem standardu. In vendar bi mogli reči, da jih najbolj prizadeva dvoje: dobava električne energije in izrabljenost osnovnih sredstev. Preskrba z električno energijo je osnovni pogoj za proizvodnjo električnih in elektrometa-lurških proizvodov. Zato je preskrba z električno energijo za ruškega delavca življenjskega pomena. Vendar imajo že nekaj let težave in kadarkoli je prišlo do redukcij električne energije, so jo med prvimi občutili v Tovarni dušika. Zavoljo tega so lahko v letu 1963 izrabili le 81 % proizvodnih zmogljivosti. Leto pozneje pa je bilo še mnogo slabše, saj so lahko proizvajali le z 68 % razpololožljivih kapacitet. Leta 1965 pa so dobavitelji električne energije še posebno prizadeli Tovarno dušika. Zaradi primanjkljaja električne energije jim je elektrogospodarska skupnost takrat ad- Cokla učinkovitemu gospodarjenju? (Nadaljevanje s 1. strani) opravljati svoje primarne - naloge in se predvsem posvečati gospodarskim vprašanjem. In če je kaj, potem je prav plačilni promet z vso svojo zamotanostjo cokla učinkovitega gospodarjenja v delovnih organizacijah. V nekaterih delovnih organizacijah se zato že sprašujejo, če je plačilni promet preko SDK, pri vseh samoupravnih pristojnostih delovnih kolektivov, še sploh umesten. Drugod težijo za sedaj le za poenostavitvijo plačilnega prometa. Eni in drugi pa zasedaj ne razkrivajo svojega mnenja v javnosti, kajti kot pravijo, kdo ve, kako se bo oor-nilo, za kakšen sistem plačilnega prometa se bomo dogovorili in kdo ga bo opravljal. 7 POELEKTRONSKIH CENTROV IN 23.000 DELAVCEV Poleg plačilnega prometa, ki (e primarna naloga SDK, vodi služba družbenega knjigovodstva tudi evidenco in statistiko, kontrolira zakonitost in pravilnost finančnega poslovanja v delovnih organizacijah, analizira ustvarjena družbena sredstva, njihovo delitev in uporabo ter gospodarsko gibanje, zraven tega pa opravlja še posebne naloge, ki jih naročajo družbeni organi. Da bi laže razumeli za- motanost poslovanja SDK, velja povedati, da je izšlo lani in letos do prvega marca 250 predpisov, ki neposredno zadevajo poslovanje SDK, in da si, za nameček, mnogi med seboj nasprotujejo. Posledice takšne goščave zakonskih določil pa so, da dela v Jugoslaviji 23 tisoč zaposlenih (tistih v delovnih organizacijah, ki so posredno vpleteni v tak sistem, seveda ne računamo), če hoče izpolniti neštevilne rubrike, ki kdo ve čemu in komu vse služijo. Pri tem velja upoštevati, da je 60 % del mehaniziranih, saj deluje v okviru celotne SDK 7 polelektronskih centrov, od tega v Sloveniji eden. Po znani poti, od podružnice SDK do zveznega izvršnega sveta potuje 17 mesečnih in 9 polletnih ali letnih statističnih poročil, nekatera med njimi so brzojavna, nekatera za snop debela. Zbir teh poročil najdemo v zajetnih knjigah, tako drobno popisanih, da jih komaj razbe-reš. No, saj jih na srečo ni treba, ker nimajo posebne praktične vrednosti... PRVI PREMIKI K RACIONALNEJŠEMU POSLOVANJU SDK Še in še bi lahko naštevali nesmisle zamotanega poslovanja SDK. Med vprašanja, ki si jih zastavljamo, sodi npr. učinkovitost družbene kontrole. Vendar poglejmo prve premike, ki vodijo k bolj racionalnemu poslovanju SDK, tako kot so si jih zamislili in kot jih predlagajo v ljubljanski centrali. Vnovič so proučili svojo organizacijo poslovanja in sami ugotovili, da bi lahko brez škode kaj kmalu skrčili obseg poslovanja za dobro polovico, s tem pa za prav toliko pocenili svojo dejavnost. V ljubljanski centrali se zavzemajo za to, da bi obdržali plačilni promet, vendar bi ga zelo poenostavili, ker bi odpravili vse šifre. V svojih zaključkih se ne navdušujejo za to, da bi plačilni promet opravljale poslej poslovne banke, ki so v bistvu gospodarske organizacije, kajti plačilni promet ima družbeno vlogo in pomen ter služi tudi za obračun družbenih obveznosti. Finančne evidence in statistike za gospodarstvo bi sestavljali poslej na osnovi podatkov mesečnih bruto bilanc periodičnih in zaključnih računov. Kontrolno nalogo in predpisano dokumentacijo bi skrčili na formalno in računsko kontrolo, hkrati bi pa okrepili zakonitost poslovanja pri uporabnikih. Nadalje predlagajo, da bi kontro- lorji poslej opravljali tudi revizijo, pri čemer naj ne bi bili samo formalni kontrolorji, ampak tudi inštruktorji. Analize bi opravljali le na osnovi podatkov, ki so zbrani v SDK in tako ne bi dodatno bremenili uporabnikov. Predlagajo pa tudi združitev dinarske, devizne in zunanjetrgovinske kontrole. Po vseh teh spremembah, ki jih predlagajo, sodijo v ljubljanski centrali, da bi morali tudi preimenovati svojo službo, in sicer v zavod za obračun in kontrolo. Slovenski del službe družbenega knjigovodstva je tako sam ugotovil, da je mogoče bistveno poenostaviti in poceniti poslovanje SDK. To pot ne terjamo več! Če razumemo smisel reforme in vidimo njeno pot, potem si bomo morali verjetno prav kmalu vnovič zastaviti vprašanje o delu SDK, vendar takrat najbrž o upravičenosti ali neupravičenosti obstoja takšne ištitucije, kot je SDK. I. VRHOVČAK P. S. S tem prispevkom odgovarjamo hkrati na dopis sindikalne podružnice Službe družbenega knjigovodstva iz Ptuja, v katerem opozarjajo, da služba ni kriva za obseg svoje dejavnosti, ker jo uravnava po zveznih in republiških predpisih. ministrativno določila kvoto, po kateri so pokrili komaj 65 °lo proizvodnih zmogljivosti. Ta ukrep je bil usoden za kolektiv Tovarne dušika. Samoupravni organi tako niso mogli sprejeti letnega proizvodnega programa na osnovi zmogljivosti osnovnih sredstev, pač pa na osnovi administrativno določene kvote osnovne surovine — električne energije. Spominjamo se, da je kolektiv zavoljo tega sprožil lani pred Ustavnim sodiščem spor in v svojih zahtevah tudi uspel, vendar pa s tem ni rešil problema redne dobave električne energije. V istem letu so namreč v dveh krajših obdobjih proizvajali, zavoljo ponovnih redukcij, komaj z 28 % in celo s 16 % proizvodnih kapacitet. V takšnih razmerah pajpak kolektiv ni imel prav nobene možnosti za načrtno gospodarjenje. Na delovni konferenci so se zato sindikati vnovič vprašali, kako naj se v takšnih pogojih držimo samoupravnih norm, delitve dohodka in delitve po delu, če krojijo gospodarsko usodo zunanji činitelji. In vendar noče za takšno početje biti nihče kriv in zato se tudi problem odškodnine, ki jo je kolektiv utrpel zaradi redukcij, ne razreši. Vendar je potrebno hkrati pogledati tudi drugo plat problema električne energije. Dobava električne energije je bila v minulih obdobjih od časa do časa dokaj ugodna, vendar tega v tovarni dušika niso docela izrabili in niso povsem izkoristili proizvodnih zmogljivosti. Delno pripisujejo vzrok temu, da niso pravočasno zgradili 4 korundnih peči, delno pa okvari na karbidni peči. Okvare pa niso mogli popraviti, ker ni bilo mogoče dobiti bakrene vrvi... Nič manj kot neredna dobava električne energije teži kolektiv izrabljenost delovnih sredstev. Zavoljo okrnjene proizvodnje je bil tudi finančni uspeh po zaključnem računu 1964 zelo slab in temu primerno so bila okrnjena investicijska sredstva. Amortizacijska sredstva so pa zavoljo izrabljenosti osnovnih sredstev prav tako neznatna. Po lanskem zaključnem računu znaša tako fizična sposobnost delovnih sredstev povprečno 38,2 %. I. V. Razbito vozišče na cesti Arja vas—Velenje OD VSEPOVSOD Odločna besedna polemika Nedavno se je v tovarni us-nja v Ivangradu zaključila vrsta sestankov in posvetov vs° od centralnih organov upravljanja pa do zbora delovnega kolektiva. Epilog te razprave o gospodarjenju v minuleh1 letu pa je bilo izglasovanje nezaupnice štirim vodilnim: direktorju podjetja, vodji gosp0' darsko-računskega sektorja> šefu komerciale in šefu plan' ske službe. Razrešnica pa je P° soglasnem sklepu vsega kolek' tiva pomenila hkrati tudi iz' ključitev za vse štiri vodilo®' In vzrok za tako odloča0 besedo delavcev v Poiimki' Prvi je nedvomno ta, da str0' kovne službe niti po dveh ^ pol mesecih niso znale poj®*' niti, zakaj je v minulem K'1, nastala izguba v višini 1 _ milijonov starih dinarjev, č®' prav je kolektiv 100 °/o izp0^ nil svoje planske obveznosti v. minulem poslovnem letu, s" so proizvedli 306.000 kv. mct^ rov usnja in 307 tisoč kilogr® mov volne, ki je bila celo bob še kvalitete, kot so predvKK vali. Razen tega je period:0^ obračun za prvih devet me-:® cev minulega leta izkazal zitivno bilanco, tako da se ^ delavski svet odločil za delit® 13 milijonov dinarjev kot eK°' nomski uspeh. Na koncu 1®‘ pa se je izkazalo, da je kol0', tiv delil tisto, česar sploh ustvaril. Prebrodili so kriz° Za tekstilni kombinat Li° biša Miodragovič v Prijep0*,^ velja, da se je z gospoda^, reformo znašel v resnih 1®. , vah. Delovna organ iz3®. ^ praktično ni zmogla odpl® , vati anuitet, staino pomanJ1''^ nje obratnih sredstev Pa y imelo za posledice nenehfi®^ stoje v proizvodnji, zamujanj, rokov in podobne nevšečn0:^ Spričo tega so se v kolek1-raznesle govorice, da bo m°‘ lo podjetje zapustiti 850 '■ v lavcev, strokovnjaki pa 3 velikem številu dajali °<3t' ai' vedi. Kolektiv pa se je v tem ^ bolj kritičnem trenutku čil za novo organizacijo ‘ za in uveljavil ostre ukrep6 izboljšanje delovne dis