Ptuj, torek, :r- 8. marca 2005
letnik LVIII • št. 11 odgovorni urednik: == Jože Šmigoc cena: 150 SIT
Natisnjenih: -C- 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
Tehnični pregledi
na terenu
Več na strani 13.
Dominko d.o.o., Zadrulni tig 8,2251 Ptui
02/788 11 75
Gruškovje
• Hrvati niso spuščali brez verig
Stran 16
DOBRODOŠLI NA 2. VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 21. MAJA 2005
RADIOPTUJ
' Slovenske železnice
Postanite in os tednikalPosl
! naroCnik Štajerskega e Radio Ptajl Potujte
z udobnimi vlaU Slovenskih železnici
Poiščite kupon na strani 10!
V
Štajerski
8. marec • m
Foto: Črtomir Goznik
Tednikov pogovor	Aktualno	Aktualno	Šport	Šport
Dr. Ljubica Šuligoj	Slov. Bistrica •	Ptuj • Gradbena	Nogomet • Napo-	Nogomet • Ledene
• To je praznik z zgo-	Majcnova in Ozimič v	inšpekcija hitro ukre-	ved M. Emeršiča,	plošče prenevarne za
dovinskim sporočilom	drugi krog	pala	trenerja Aluminija	igranje
Stran 3	Stran 2
Po naših občinah Majšperk • Cirilu Murku kipec za življenjsko delo
Stran 5
Stran 4	Stran 7
Šport
Kolesarstvo • Dobra vožnja Mateja Stareta v Italiji
Stran 8
Stran 7
Uvodnik
Dan, ko iščemo odpustke
Danes bo močnejši spol pogosteje kot sicer navalil na cvetličarne, prinašal domov cvetje ali kakšno drugo pozornost, ker je danes 8. marec, mednarodni dan žensk. O kakšnih večjih proslavah tega dne pa že dolgo ni več govora.
Verjetno jim močnejši spol tudi nima kaj povedati, obljubiti. V tranziciji je marsikatera ženska izgubila delo, samo na Ptujskem je nezaposlenih več kot 50 odstotkov žensk. Njihove plače so običajno nižje od moških, čeprav so povprečju bolje izobražene. Redke so tudi na odgovornih položajih, še manj jih je v politiki. V mestnem svetu na Ptuju sedijo samo tri, petnajst občin na Ptujskem premore le eno županjo.
Seveda bi bile lahko razmere bistveno drugačne, če bi bile ženske bolj solidarne med seboj, se podpirale, saj imajo tudi večino volilnega telesa. Tako pa se po sili razmer morajo sprijazniti z vlogo zaodrja, podpore uspešnim moškim, skrbi za družino, dom in preživetje. Marsikateri družinski proračun rešujejo ženske s svojo iznajdljivostjo, sicer bi prag revščine prestopilo še več kot 14 odstotkov slovenskih prebivalcev. Ce na drugi strani nimajo podpore v moških, ki prevzemajo del družinskih bremen, je tudi to njihovo početje jalovo. Družinske vezi se krhajo, otroci nadomestilo za topli dom iščejo na prepovedanih krajih. Posledice so ponavadi hude, pa še s temi se v največji meri soočajo ženske, moški si strahopetno zatiskajo oči ali pa zbežijo.
Zato so današnji rdeči nageljni že izgubili vso revolucionarnost, zato je čas, da tej naši ženski že omogočimo, da se dokaže v vsej sposobnosti; to pa je, da se bo lahko odločila za svojo pot, ne da bi jo bilo strah, da si ne bo mogla ustvariti družine in ne imeti otrok, ker ženska ne glede na vse mora ostati ženska.
Majda Goznik
Na borzi
V minulem tednu se je nadaljevalo drsenje tečajev vseh pomembnejših tečajev na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Slovenski borzni indeks SBI20 je do petka izgubil 0,54%, petkovo trgovanje pa je zaključil pri 4.978,94 točkah.
Najprometnejše delnice minulega tedna so bile delnice Pivovarne Laško (PILR), ki so ob prometu 448 mio SIT do petka izgubile 1,5 % in trgovanje zaključile pri vrednosti 7.536,82SIT. Delnicam PILR so po prometu sledile delnice slovenskega farmacevta Krke (KRKG), ki so izgubile 0,43 % in ob prometu 292 mio SIT petkovo trgovanje zaključile pri vrednosti 84.171,02 SIT. Delnice Mercatorja (MELR) so med redkimiprometnej-šimi delnicami pridobile na vrednosti, saj je tečaj zrasel za 0,5 %, promet z omenjenimi delnicami je znašal 248 mio SIT, v petek pa so delnice zaključile pri vrednosti 4.1494,77 SIT.
Med donosnejšimi delnicami so bile v ospredju kotacije delnice Emone obale Koper (EOKG) z 1,7 % donosom in delnice Merkurja z 1,37 % donosom. Najvišji padec minulega tedna so doživele delnice Geodetskega zavoda Slovenije (GZRG) z 8,73 % padcem, tem pa so sledile delnice Etola (ETOG) s 4,16 % padcem enotnega tečaja. Med likvidnejšimi delnicami so delnice Save (SAVA) ob pro-
metu 38 mio SIT izgubile 2,7 %, petkovo trgovanje pa so zaključile pri vrednosti 4.4428,37 SIT.
Nadaljujejo se objave nerevidiranih poslovnih rezultatov slovenskih podjetij, ki kotirajo na borzi. Dobiček slovenskega farmacevta Krka je zrasel za skoraj 30 %, matična družba pa je zabeležila 15 % rast prihodkov. Prihodki od prodaje podjetja Kolin-ska so se lani povečali za 2 %, dobiček pa se je zmanjšal za 6,4 %.
Statistični urad RS je objavil podatke o mesečni inflaciji za mesec februar. Inflacija v minulem mesecu je bila 0,6 %; letna rast cen 2,6 %, 12-mesečnapovprečna rast cen 3,4 %. V ponedeljek so se zvišale cene naftnih derivatov. Cena 95-oktanskega bencina se je zvišala za 10 stotinov, cena dizelskega goriva pa za 1,7 % - na 202,80 SIT.
Matija Lipar,
investicijski analitik
Ilirika borzno posredniška hiša d.d., Breg 22,1000 Ljubljana Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev,
Slovenska Bistrica • Nadomestne županske volitve
VIRI: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, SEONet, Statistični urad RS
Majcnova in Ozimič v drugi krog
Prebivalci občine Slovenska Bistrica so se v nedeljo odločali, kdo bo novi župan oz. županja. Ker med petimi kandidati nobeden ni dobil več kot 50 odstotkov glasov, se bosta Milan Ozimič in Irena Majcen pomerila v drugem krogu - 20. marca.
Potem ko je sedaj že bivši župan dr. Ivan Žagar prevzel mesto ministra brez listnice za lokalno samoupravo ter regionalni razvoj, so v Slovenski Bistrici razpisali nadomestne volitve za župana oz. županjo. Do 9. februarja je svojo kandidaturo prijavilo pet kandidatov. Predčasne volitve so se pričele 2. marca, v nedeljo pa je lahko okoli 25.000 volilnih upravičencev v 18 krajevnih skupnostih na 67 voliščih izbiralo med: mag. Darjanom Gradišnikom (LDS), Milanom Ozimičem (SDS - podporo so mu izrazili tudi v Novi Sloveniji, SMS in stranka Slovenija je naša), Ireno Majcen (SLS - podpora Desusa), Ljubico Zgonec Zorko (ZLSD) in Pav-lijem Podlunškom (Stranka slovenskega naroda).
Programi kandidatov so v osnovi dokaj podobni. Obljubljali so enakomeren razvoj občine, podjetništva, šolstva, kulture, turizma in športa. Darjan Gradišnik je
Irena Majcen
Milan Ozimič
izpostavil razvoj zapostavljenih območij (npr. izgradnja telovadnice v Makolah), razširitev industrijske cone in oživitev mestnega jedra. Ljubica Zgonec Zorko meni, da bi se z gospodarskim razvojem zmanjšala brezposelnost in ustanovila bi sklad za pomoč obrtnikom. Pavli Pod-lunšek bi izboljšal prometno
ureditev, njegovo delovanje pa bi bilo izrazito socialno naravnano, med drugim bi se zavzemal za izgraditev Doma ostarelih v Slovenski Bistrici. Irena Majcen poudarja enakomeren razvoj podeželja in mesta, dobro sodelovanje s KS in sosednjimi občinami. Milan Ozimič je poudaril tudi razvoj infrastrukture, oskrbe
z vodo in ekologijo.
Občinska volilna komisija je v nedeljo zvečer do 21. ure preštela 9.096 glasov volivcev. Po neuradnih podatkih je bila volilna udeležba 36-od-stotna. Glede na to, da med petimi kandidati nobeden ni presegel 50 odstotkov glasov, sledi drugi krog volitev, ki bo občino Slovenska Bistrica stal ponovno nekaj več kot 13 milijonov tolarjev. Toliko je stal tudi prvi krog volitev. V nedeljo, 20. marca, bodo tako volivci odločali med Milanom Ozimičem, SDS, tokrat je prejel 40,93 odstotka glasov, in Ireno Majcen, SLS, za katero je glasovalo 32,69 odstotka volivcev. Tretji kandidat, Darjan Gradišnik, LDS, je prejel 20,20 odstotka glasov, Ljubica Zgonec Zorko, Združena lista, 5,40 in Pavli Podlunšek, Stranka slovenskega naroda, 0,78 odstotka glasov.
mf
Sedem (ne)pomembnih dni
Ubijanje« drugačnih
»
Pred nekaj dnevi se je slovenski ombudsman (varuh človekovih pravic) Matjaž Hanžek javno opravičil zaradi neke svoje izjave, za katero je po reakcijah v javnosti ugotovil, da je v »resnici neprimerna, tudi žaljiva«. Zapisal je da mu je »izredno žal« in da se »vsem javno opravičuje«.
Ta Hanžkova poteza iz več razlogov zasluži posebno pozornost in posebno priznanje. Najprej in načelno gledano nas opozarja, kako zelo hitro (in nevarno) se lahko vsaka javna beseda, tudi tedaj, ko je izrečena z najboljšimi nameni, spremeni v svoje nasprotje. Ombudsman nas namreč prepričuje, da s sporno izjavo v resnici ni mislil nič slabega. Seveda pa v končni posledici niso pomembne zgolj želje, namere, ampak končni učinki. Hanžek je našel pri sebi dovolj moči, da je ugotovil, da je ravnal napak in se je zaradi tega tudi opravičil. S svojim dejanjem opozarja vse nas, da javno nastopanje ni samo pomembna pravica in svoboda, ampak tudi velika odgovornost. To sporočilo je še posebej pomembno v državi, kjer še zlasti nosilci najrazličnejših funkcij s svojimi (nepremišljenimi, neargumentiranimi ali tendenčnimi?) izjavami vse
prepogosto lahkotno kvalificirajo in diskvalificirajo posamezna dogajanja in posamezne osebnosti.
Še posebej zadnji čas smo soočeni z novim valom najrazličnejših besednih spopadov, v katerih ravno ni čutiti tiste tenkočutnosti, ki jo s svojim opravičilom izkazuje varuh človekovih pravic. Slišati je kategorične trditve in obtožbe, ki vnaprej izključujejo dialog in možnost ugovora. To pa pomeni svojevrstno nasilje, ki ne obeta nič dobrega in zagotovo ne prispeva k demokratizaciji življenja. Še zlasti okoli posameznih zgodovinskih tem (in dilem) se zadnji čas ustvarja ozračje novih napetosti, novih delitev in podtikanj, v katerih sodelujejo tudi tisti, ki bi s svojim znanjem in avtoriteto lahko najbolj vplivali na drugačen tok razprav in razmišljanj. Tako je postal popolnoma nepotreben spor med vlado in primorskimi občinami zaradi načina proslavljanja 60-letnice ustanovitve prve slovenske (osvobodilne, partizanske) vlade v Ajdovščini. Nepotreben zato, ker bi smeli pričakovati, da je samostojna Slovenija z vso svojo raznoliko, pluralistično politično sceno že tako dozorela, da je sposobna presegati različne ideološke predsodke in zamere ter kljub vsem razlikam priznavati (in spoštovati) dogodke in datume, ki s skupnega nacionalnega vidika ven-
darle pomenijo najbolj prelomne točke v skupni zgodovini. Ustanovitev slovenske vlade je bilo eno izmed logičnih sklepnih dejanj slovenskega narodnoosvobodilnega boja, dejstvo, da je ta vlada nastala prav na tleh Primorske, pa še dodaten dokaz, da je bil slovenski boj proti okupatorjem, še posebej tudi boj za osvoboditev Primorske in za njeno priključitev k materi. Tisti v sedanji vladi, ki se zdaj sprenevedajo in vse skupaj marginalizirajo na raven nekakšnega občinskega praznovanja, pač samo dokazujejo, da nekaterih zgodovinskih dejstev ne razumejo oziroma nočejo razumeti. Samo po sebi to niti ne bi bilo tako hudo, če s tem ne bi sami devalvirali tistega, kar nam iz čisto drugačnih - zagotovo ne prijaznih razlogov - odrekajo in potvarjajo različni politični krogi v Italiji in Avstriji.
Te dni je moral upravni odbor Kluba tržaških Slovencev v Ljubljani »zaščititi« devetdese-tletnega tržaškega razumnika, pisatelja in antifašista Borisa Pahorja, ki ga je zgodovinar Jože Dežman na nedavni okrogli mizi v Ljubljani grobo zaustavil v njegovem razmišljanju o latentni revitalizaciji fašizma v Italiji in o dolžnosti Italije, da se opraviči za nasilje med slovenskimi ljudmi. Dežman mu je očital, da »moramo tudi mi opustiti boljševistično mišljenje«. Seveda je skrajno ne-
normalno, da se »zgodovinar« spušča v takšne replike in kot kak politični arbiter in navijač poskuša blažiti napake drugih z domnevnimi lastnimi napakami. Dežmanov »poseg« je Pahorja tako šokiral (in tudi sicer prizadel), da na tej okrogli mizi sploh ni več spregovoril. Dežman ga je preprosto »ubil«, ker ni mislil enako kot on. Seveda bi bilo zanimivo vedeti, ali se »zgodovinar« (katerega zvezda se zadnji čas opazno dviga z najrazličnejše uradne forume) tega sploh zaveda in ali se mu ne zdi, da bi se moral opravičiti vsaj približno tako, kot se je ombudsman Hanžek. Še posebej potem, ko je iz pisanja kluba tržaških Slovencev v Ljubljani lahko izvedel, da je »skrajno žaljivo in povsem zgrešeno profesorju in pisatelju Borisu Pahorju očitati kakršno koli povezavo z boljševiško miselnostjo«. Tržaški Slovenci navajajo, da je »pisatelj Pahor sam doživel nacistično taborišče, da se je v povojnih desetletjih kot laični mislec aktivno zavzemal za odprto demokratično soočanje idej v družbi in za pogumno narodno samozavest. Njegova demokratična stališča takrat mnogim tako v Ljubljani kot v Trstu niso bila po godu. Sredi sedemdesetih let, ko je v reviji Zaliv, ki jo je vodil in urejal v Trstu, izšel njegov intervju z Edvardom Kocbekom, v katerem je Kocbek spregovoril o tragičnem poboju domobrancev v Kočevskem Rogu, so mu jugoslovanske oblasti prepovedale vstop v Jugoslavijo. Pahorju očitati nekritičnost do ideologije je zato povsem neprimerno in do njega osebno žaljivo
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radiQ-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: arhiv
Pogovor ob 8. marcu • Dr. Ljubica ŠuUgoj:
"Zame je to praznik z zgodovinskim sporočilom"
Znanstvena zgodovinarka, publicistka in častna občanka mestne občine Ptuj, doc. dr. Ljubica Šuligoj, je vse svoje življenje predana zgodovinarstvu, saj je to pedagoško delo opravljala celih 47 let, vendar tudi po upokojitvi ne miruje.
Zagotovo je ena bolj znanih ptujskih intelektualk in tudi odlična sogovornica, zato je zanimivo izvedeti, kašnen je njen odnos do tega mednarodnega ženskega praznika.
Dr. Ljubica Šuligoj, vse pogosteje se 8. marec omenja kot komunistični praznik, čeprav zgodovina govori drugače, kako vi gledate na ta ženski praznik?
"Zame je to praznik z določenim zgodovinskim izročilom. In to je izročilo o boju žena za enakopravnost v družbi. Pomeni boj za to, da bi se ženske izkopale iz zaostalosti, da bi dosegle izobrazbo ter da bi postale enakopravni člen v družbi.
Nikakor pa 8. marec ni komunistični praznik in mislim, da je to le eden od faktorjev, ki pravzaprav pomenijo ideo-logiziranje preteklosti. Če pa govorimo o ideologiziranju, potem to zame ni več zgodovina kot znanost, ampak navadno pačenje zgodovinskih dejstev."
Zgodovinska dejstva pa vendarle ostajajo, mar ne?
"Vsekakor, boj naprednih žena se je začel konec 19. stoletja, v tistem krutem kapitalističnem času, ko je žena predstavljala bolj predmet, ne pa subjekt nekega dogajanja. In Klara Zetkin je bila dejansko napredna soci-alistka, ki je leta 1890 prišla nazaj v Nemčijo, se vključila v napredno delavsko gibanje in je bila kot socialistka pobudnica ustanovitve mednarodne organizacije žena, kar se je zgodilo leta 1907 v Stuttgartu, ko je bila ustanovljena mednarodna konferenca žena in ko se je tam načelo vprašanje enakopravnosti ženske pri volilni pravici.
Tri leta kasneje, leta 1910, je prišlo že do drugega kongresa mednarodne konference žena pod vodstvom Klare Zetkin, na katerem so sprejeli sklep, da 8. marec postane mednarodni praznik žena. Predvsem zaradi tega, ker je leto poprej prišlo do masovnih demonstracij ameriških žena in simbolično 8. marec resnično pomeni izhodišče nadaljnjega boja žena za enakopravnost.
V tem vidim izročilo in to ni nikakršen komunizem. Če pa že hočete, Klara Zetkin je bila napredna ženska in takrat po 1. svetovni vojni, ko je Nemčija morala nositi breme te vojne, ker jo je tudi izzvala, je bila Zetkinova borka za enakopravnost delovnih ljudi v Nemčiji. Ne pozabimo, da je obdobje takoj po 1. svetovni vojni čas krize posledic vojne in Klara Zetkin je v nemškem Reichstagu zastopala praktično socialiste. Šele po ustanovitvi Kominterne - komunistične internacionale - je postala komunistka.
Klara Zetkin je pravzaprav simbol odpora ženstva za svo-
bodo in enakopravnost."
Vse se suče okrog enakopravnosti žensk. Kako gledate na to vprašanje skozi zgodovinska obdobja, kakšna je vaša primerjava ženske nekoč in danes?
"Vse tja do konca 19. stoletja je ženska človek, ki je le doma, je predmet, ki je izkoriščan, brez enakopravnosti v družini, da ne govorim o družbeno političnem življenju. Zato je konec 19. stoletja, ko se je začel ta premik v glavah določenih žena, zagotovo prelomno obdobje.
Skozi zgodovino ugotovimo, da so se ženske še lep čas morale boriti za enakopravnost. In če smo iskreni, poglejte, prosim vas, razmere na območju zaostalega sveta, v Afriki ali Aziji, povsod je žena v ozadju kakršnegakoli dogajanja, povsem podrejena. In katerikoli košček sveta pogledamo, povsod se nam odkrije ta žalostna zgodba. Žalibog tudi v civiliziranem svetu, tudi v evropskem prostoru se zamislimo ob vprašanju, ali so ženske zares tako enakopravne. Poglejmo njihovo zastopstvo, tako v evropskem kot tudi v našem slovenskem parlamentu."
Je bilo v naši bližnji preteklosti, ki ji pravimo komunistični čas, kaj drugače?
"Seveda, drugače je bilo. Dobro poznam to obdobje, šla sem skozenj in vem, da so bile ženske dosti bolj angažirane v družbenem življenju. Razumem, da je danes izjemen tempo, ki zahteva od matere, žene, ogromno dela in truda. Ona dejansko ne
more biti sproščena, ona ni tista, ki bi se lahko aktivno vključevala v različne pore življenja. Zato se nekako umika. To je tisto, kar človeka bode, kajti navsezadnje se ne smemo vračati nazaj v neke patriarhalne čase.
Ko razmišljam, kako je ta boj tekel skozi zgodovino, ne morem mimo življenja na Ptujskem. To, kar se začelo v svetovnem ženskem naprednem gibanju, se je dejansko dogajalo tudi na ptujskem območju. Ne morem mimo dogajanj po prvi svetovni vojni, ko je bilo najprej ustanovljeno delavsko prosvetno društvo Svoboda, prek katerega so levičarji, med njimi dr. Jože Potrč, delali in pod vplivom teh levičarskih, če hočete tudi socialističnih sil, je nastajalo napredno žensko društvo. To je dejansko društvo naprednih žena, ki ga je vodila Ana Podlahova. A ni bila komunistka, socialistka je bila, po rodu Čehinja, je pa izjemno pomagala tudi komunističnemu gibanju, saj je zanje nosila iz Ljubljane v Ptuj mnogo komunistične literature. Njen mož Anton je bil namreč strojevodja v železniških delavnicah, zato je imela možnosti za prevoze.
Povedati sem hotela, da v današnjem času zelo grešimo, ko hočemo sektašiti. Ti si bil komunist, najslabšega tipa, v teh ptujskih primerih pa vidimo, da je prihajalo do sodelovanja. V okviru naprednega ženskega društva, ki je delovalo v okviru Svobode, je bilo kar nekaj žena, članic Svobode, med njimi Fanika Rozman - Šegulova, žena znanega levičarja Janka
Foto: M. Ozmec
Doc. dr. Ljubica Šuligoj: "Ali so ženske enakopravne? Poglejmo samo njihovo zastopstvo v evropskem ali slovenskem parlamentu ..."
Foto: M. Ozmec
Doc. dr. Ljubica Šuligoj: "Velika napaka je, da na 8. marec gledamo z rdečim predznakom, to ni komunistični praznik!"
Šegule. Pa Rezi Korparjeva ter Terezija Gabrijelova, žena predsednika Svobode Franca Gabrijela, bila je tudi Justina Veisensteinova, ki je bila povezana s Zechnerjem, enim od prvih komunistov.
Skratka v tem sklopu so žene, ob tem da so bile tudi matere, da so delale in da so tudi doma imele veliko opravil, počenjale še marsikaj drugega. Svoje mesto so našle tudi v Svobodi, kjer so se tudi kulturno izobraževale, brale in sledile družbenim dogajanjem. In prav te starejše ženske so vplivale pozneje tudi na mlajše, ki so prihajale sem in delale v gledališču, v gimnaziji, skratka ptujsko življenje je bilo po dejavnosti žena in deklet vedno dokaj razgibano.
Ta boj za enakopravnost žena je bil tudi v času Narodno osvobodilnega boja. Ne pozabimo, da je leta 1942 prišlo do ustanovitve Antifaši-stične fronte žena, takozvane AFŽ v Bosanskem Petrovcu in da so se potem ustanavljali AFŽ odbori. In ne pozabimo, da je okrog 100.000 žena sodelovalo v oboroženem partizanskem boju ter da je veliko več žena delovalo tudi na raznih drugih področjih, zbiranju pomoči, skrivanju ilegalcev ali otrok borcev, ki so bili v gozdovih. Skratka AFŽ organizacija je prispevala velik in pomemben delež.
Žal moram biti tudi kritična, saj se je že v prejšnjem sistemu, v času pred tranzicijo, 8. marec preveč pozabljal, saj se je praznovanje dejansko sprevrglo bolj v navadno ve-seljačenje.
Danes je ta praznik sicer ostal, velika napaka pa je, da nekateri nanj gledajo z rdečim predznakom, ali kot ste rekli, kot da je komunistični praznik. Jaz nanj gledam kot na simbol boja žena, ki se je začenjal že od konca 19. stoletja zato, da bo žena zares
enakopravno družbno bitje. Mislim, da bi morali skozi to prizmo tudi danes vrednotiti to praznovanje. Stremeti moramo za tem, da ženska dejansko dobi mesto v tej družbi, pri tem pa ji moramo pomagati na vseh nivojih, kot ženi, materi, delavki in intelektualki
Spomniti moram, da je bilo ptujsko nemštvo zelo močno. Kulturbund je intenzivno delal od leta 1933 in posebej so skrbeli za vzgojo otrok. Skrbeli so za to, da so otroci imeli varstvo, da so hodili v šole, da so jih potem pošiljali na šolanje še v Nemčijo, od koder so prišli z drugo ideologijo. Skratka vzgoji so se posvečali zelo veliko.
Kaj pa počnemo danes? Imamo otroke z ogromnimi fakti in ne sledimo temu, da mora imeti tudi otrok svojo razvojno pot, da mora ohranjati svojo otroškost, mlade-ništvo. Ob izobraževanju in nabiranju življenjskih izkušenj pa pozabljamo, da mora biti otrok tudi vzgojen, tako v šoli kot doma."
Ko govorite o vzgoji , ali se vam ne zdi krivično, da je pri pouku slovenske zgodovine namenoma zamolčan del naše polpretekle zgodovine, predvsem okrog 2. svetovne vojne?
"To popolnoma drži, vendar mi ni jasno, zakaj se to dogaja. In dokler ne bomo presegli tega, da bomo končno ugotovili, da se je zgodilo neko veliko dejanje, ki se mu reče Narodno osvobodilni boj, in ko ne bomo spoznali, da se je po nekaterih predelih slovenskega ozemlja zgodila tudi revolucija. In če ne bomo verjeli, da so mnogi odhajali v boj, da bi rešili dom, domovino in slovenski narod, če ne bomo spoznali, da je bilo v danih trenutkih potrebno postopati tudi drugače - vojna je vihra, vojna je zlo, je maščevanje; če vsega
tega ne bomo presegli, potem se nam slabo piše.
Zares je veliko nečesa narobe. In prav pri zgodovini je veliko odvisno od učitelja, ali bo slepo strmel za tem, da bo zadovoljil normativ, ali pa bo skozi to gradivo vgrajeval vzgojne vrednote, te pa so zanimanje za narodno zgodovino, spoštovanje in ponos do lastnega naroda ter do jezika. In to meni v današnji šoli manjka.
In začudena sem nad tem, da govorijo o partizanstvu in komunizmu kot o najhujšem zlu. To je zame diskriminacija tistih nedolžnih žrtev, ki so šle skozi največjo vero, da jim bo nekoč boljše, saj so živeli v groznih razmerah. Ne vem, kako lahko pozabljamo na spominska obeležja, da dovolimo, da so v takem stanju, da se za pokopališkim zidom, kjer je leta 1945 padlo 20 talcev, dogaja marsikaj.
Vedeti je treba, da je sleherni spomenik, spomenik nekega časa, pa naj bo namenjen komurkoli, namenjen je človeku, ki ima pravico do pietetnega odnosa.
Dokler tega ne bomo presegli, zame to pomeni hlapčevstvo, pozabljanje lastne zgodovine in to pomeni, da na tak način nimamo neke bodočnosti. To bi morali preseči v korist slovenstva, saj smo vsi ljudje. Eni imamo take nazore, drugi drugačne, a dialog z drugače mislečimi je nujen, sicer ni napredka.
Nočem prezreti tega, kar se je zgodilo po 2. svetovni vojni, saj je tudi to krivica, ker ni šlo po regulativni poti. Vedno govorim, da se je treba bati vojne in vojnega zla. Glejte, 60 let je od konca fašističnega zla, pa se ponekod ponovno oživljajo te strašne zadeve. Nedopustno!«
M. Ozmec
Ptuj • Gradbena inšpekcija hitro ukrepala
Lastnikom ne bo lahko
Da je lastnina veliko breme, vse bolj postaja jasno tudi lastnikom objektov v starem mestnem jedru, še posebej tistim z dotrajanimi stavbami, ki zaradi takšnih in drugačnih poškodb postajajo nevarne tako za uporabnike kot za obiskovalce mesta.
Foto: Črtomir Goznik
Stavba na Slovenskem trgu 1 ob Aškerčevi, katere stena je nagnjena na ulico, stropna in strešna konstrukcija pa uničena. Gradbena inšpektorica je izdala odločbo za izvedbo nujnih vzdrževalni del do konca junija letos, v desetih dneh pa mora biti objekt ustrezno zavarovan.
Seznam z najbolj kritičnimi objekti v starem mestnem jedru je Turistično društvo Ptuj, ki si med drugim prizadeva za lep in urejen Ptuj, dostavilo Inšpektoratu za okolje in prostor ministrstva za okolje in prostor na Ptuju, 7. januarja letos. Pri tem jih je vodila skrb za varnost ljudi in okolice.
Na stavbah v prijavi gre v večini primerov za neurejene strehe in zunanje zidove ter neurejene fasade, ki jih najdemo na objektih v Jadranski 15 in 17, Raičevi ulici 9 in 10, Prešernovi 18, Heroja Lacka 6 in 8 ter na Slovenskem trgu 1 ob Aškerčevi ulici. Za prva dva objekta, Slovenski trg 1 ob Aškerčevi in Lackovo 6, je gradbena inšpektorica Inšpektorata za okolje in prostor, Območne enote Maribor, že izdala odločbo po uradni dolžnosti. V prvem primeru je po katastrskih podatkih lastnica mestna
občina Ptuj, ki ji je kot lastnici objekta naloženo, da mora do 30. 6. izvesti nujna vzdrževalna dela, popraviti dotrajano strešno konstrukcijo nad celotnim objektom ter popravilo fasadne stene in dotrajanih stropov na delu ob Aškerčevi tako, da ne bo ogrožena varnost ljudi in okolice. V desetih dneh po prejemu odločbe pa je investitor dolžan objekt tudi zavarovati. Tudi v Lackovi 6 gre za nujna vzdrževalna dela, ki morajo biti opravljena do konca junija letos, objekt pa zavarovan v 10 dneh po prejemu odločbe.
Ostale objekte iz seznama Turističnega društva Ptuj bo gradbena inšpektorica pregledala še do konca marca in glede na ugotovitve izdala ustrezne odločbe. Kot so nam povedali v Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor, je gradbena inšpekcija že tudi doslej na Ptuju pregledovala
objekte v starem mestnem jedru in izdala tudi več odločb, ki so bile bolj ali manj v celoti realizirane.
Staro mestno jedro v plahtah
V lanskem letu je bila obnovljena Prešernova 2, kjer se je rušil gornji del požarnega zidu na pločnik, fasada na Prešernovi 14 se je rušila na pločnik, objekt je bil obnovljen leta 2003. Na Prešernovi 28 je padala na pločnik tudi strešna kritina, streho so obnovili lani, fasada je na vrsti letošnjo pomlad. Nujna vzdrževalna dela na Dravski 14 so bila izvedena v letu 2004, tudi objekt v Dravski 13, ki se je rušil na pločnik, je bil obnovljen. Nujna vzdrževalna dela so bila opravljena tudi na Slovenskem trgu 13, kjer se je rušil del stropne konstrukcije. Tudi Lackova 1, kjer se je fasada rušila
na pločnik, je bila obnovljena. Na stavbah na Slovenskem trgu 7, 8 in 9, kjer prihaja do rušenja fasade in kritine na pločnik, pa se bodo glede na izdano odločbo nujna vzdrževalna dela pričela, ko bo to dopuščalo vreme. Gradbena inšpekcija vedno ukrepa v zadevah, ki so nevarne za mimoidoče in okolico oziroma izda odločbo za izvedbo nujnih vzdrževalnih del povsod tam, kjer ugotovi tako slabo stanje objekta, da se le-ta ruši ali pa obstaja nevarnost ru-šitve na javne površine. V njeni pristojnosti pa niso neurejene fasade, prav tako ne dvoriščni objekti, teh vprašanj se bo kot kaže sedaj lotila mestna občina Ptuj sama, pri tem se bo zgledovala po občini Koper, ki je že pred ptujsko, pa se ne ponaša, da je starosta slovenskih mest, ta vprašanja znala urediti v mestnem odloku.
Za Slovenski trg 1 ob Aškerčevi nam je uspelo izvedeti, da gre v bistvu za pet lastnikov, ki si bodo stroške posega morali porazdeliti glede na lastniški delež. Upravljavec objekta je Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj, ki bo moralo pripraviti vse izvedbene dokumente, zbrati štiri ponudbe in med temi izbrati najugodnejšo v vseh pogledih. Po lokacijski informaciji, s katero pa že razpolagajo, izdala jo je Skupna občinska uprava, se predvidena rekonstrukcija objekta šteje kot gradnja, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje. Glede na vse to, roka za izvedbo nujnih vzdrževalnih del, do konca junija, ne bodo mogli uloviti. Ker je pričakovati še več podobnih odločb gradbene inšpekcije, se kaj lahko zgodi, da bo imel Ptuj sredi turistične sezone več stavb v starem mestnem jedru, ki jih bodo zakrivale plahte.
MG
Ormož • Zadruga prevzela franšize Mercatorja
Ohraniti oskrbo na podeželju
S 1. marcem je Kmetijska zadruga Ormož od trgovskega podjetja Mercator prevzela štiri franšizne trgovine.
Mercator daje v franšizni	per- in hipermarketi. Trgovine
odjem večino svojih manjših	najprej ponudi svojim zaposle-
prodajaln, ker se želi ukvarjati	nim, če med njimi ni interesa,
predvsem z megacentri ter su-	pa firmam, ki njihove franšize
Za kupce se ni spremenilo nič. Večina jih spremembe niti opazila ni. Le zelo pozorni bodo na tabli ob vhodu in na računu opazili ime Kmetijske zadruge Ormož.
že imajo. Na ta način so oddali preko 300 manjših poslovalnic po Sloveniji.
Kmetijska zadruga Ormož ima že nekaj časa dve franšizi Mercatorjevih trgovin - na Vi-tanu in pri Miklavžu. Direktor Anton Šalamon pojasnjuje, da so v širitvi sodelovanja z Mer-catorjem videli svoj poslovni interes in se odločili še za nadaljnje štiri franšize. Gre za trgovine Hrana v Ormožu, Anka v Ljutomeru ter poslovalnici pri Sv. Tomažu in v Bakovcih. Omenjene trgovine so velikosti med 80 in 100 milijoni letne realizacije. Prevzeli so tudi 13 delavcev. Prej je bilo zaposlenih nekaj več, zadruga pa jih je prevzela toliko, kolikor po njihovem mnenju dovoljujeta ekonomika in rentabilnost. Vsi franšizerji upoštevajo vse akcije in cene Mercatorja, saj edino
na tak način lahko funkcionirajo. Anton Šalamon je poudaril, da s tem ohranjajo oskrbo na podeželju, da imajo manjše firme pač manjše potrebe po dobičku in jim je v interesu ohraniti poseljeno podeželje, ker v tem vidijo poslovni interes. Če manjša podjetja ne skrbela za oskrbo z živili, bi se tovrstna ponudba popolnoma umaknila s podeželja. To pa bi imelo še druge negativne posledice.
S prevzemom trgovin se za kupce ter zaposlene ne bo nič spremenilo. Enaka bo ostala urejenost navzven in navznoter. Spremembe so le v organizaciji in v lastništvu, če bi temu lahko tako rekli. Sicer pa so se potrudili spremembo speljati čimmanj opazno, saj kupcev ne želijo po nepotrebnem vznemirjati.
vki
Od tod in tam
Ptuj • Leo klub razstavlja
Foto: Črtomir Goznik
V Regijskem višje- in visokošolskem središču na Ptuju, Krempljeva ulica 1, so 25. februarja odprli razstavo Leo Kluba Ptuj. Na njej razstavljajo svoja dela študentje slikarstva in likovni pedagogi na temo ptujskega pustova-nja. Dela so ustvarjali v okviru likovne akademije "Bejži čopič, kurent gre". Udeležili so seje Tina Brinovar, Tamara Rimele, Mojca Grula, Vesna Kolarič, Katja Filipič, Grega Germ, Mito Gegič, Matjaž Geder, Mitja Rus, Matej Koren, Mihaela Medved in Zvonko Pušnik. Razstava je prodajna, izkupiček bodo člani Leo kluba Ptuj namenili za dobrodelne namene.
MG
Sv. Trojica • Minister obiskal komuno
V sredo, 2. marca, po posvetu vlade o problematiki črpanja sredstev iz skladov EU v Murski Soboti se je minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič med drugim ustavil tudi pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, kjer si je ogledal Don Pierinovo komuno skupnosti Srečanje. V njej živijo štirje fantje, ki so ministru razkaza-li prostore in predstavili način življenja v skupnosti.
O vtisih po obisku pa je minister Drobnič povedal: "Vtisi so prijetni. Država podpira takšne oblike zdravljenja odvisnosti od drog, saj ti programi dajejo resnično dobre rezultate. Res pa je, da vsi niso zreli za takšen način zdravljenja, tako da podpiramo tudi druge oblike. Zelo pa smo skeptični do metadonskih programov, ki se po našem mišljenju zlorabljajo. Za metadonska zdravljenja pa se porabijo tudi prevelika sredstva."
Zmago Šalamun
G. Radgona • Odprli nove prostore pošte
Foto: Miha Soštarič
Minuli ponedeljek so v neposredni bližini sejmišča Pomurskega sejma v Gornji Radgoni odprli nove prostore Pošte Slovenije. Doslej je ta poslovala v utesnjenih prostorih na 215 kvadratnih metrih površine, novi pa obsegajo 354 kvadratnih metrov. Nove prostore sta odprla tamkajšnji župan Anton Kampuš in generalni direktor Pošte Slovenije mag. Alfonz Podgorelec (na fotografiji). V novih prostorih bodo uporabnikom poštnih storitev na voljo štiri sodobno opremljena okenca za sprejem in izročanje poštnih pošiljk ter opravljanje denarnih in drugih storitev ter 142 poštnih predalov. Pošta Gornja Radgona pokriva območje z 2203 gospodinjstvi in opravlja vse vrste storitev. V šestkrat tedensko dostavo je vključenih 1213 gospodinjstev, medtem ko ima 990 gospodinjstev dostavo petkrat tedensko.
Miha Šoštarič
Foto: ZS
Foto: vki
Ljubljana • Najvišje priznanje ob dnevu civilne zaščite
Cirilu Murku kipec za življenjsko delo
Na osrednji državni slovesnosti ob 1. marcu, mednarodnemu dnevu civilne zaščite, je najvišje priznanje, kipec civilne zaščite Slovenije, za življenjsko delo na področju gasilstva, zaščite in reševanja prejel Ciril Murko iz občine Majšperk.
Ciril Murko je eden redkih, ki delujejo na področju zaščite, reševanja in pomoči že skoraj pol stoletja. To časovno presega vse kriterije, ki jih lahko postavimo za merjenje človekove aktivnosti. Sicer je poročen in oče dveh otrok, poleg družine pa je vedno našel dovolj časa za številne aktivnosti; največ časa je posvetil gasilstvu.
Kar 17 let je bil poveljnik PGD Majšperk, 20 let poveljnik gasilskega centra, 12 let regijski poveljnik gasilcev za Podravje, 10 let podpoveljnik Gasilske zveze Slovenije, 4 leta pa tudi član predsedstva Gasilske zveze Jugoslavije. Nekaj časa je bil tudi predsednik PGD Majšperk ter podpredsednik Gasilske zveze Majšperk. Upokojil se je pred 16 leti kot vodja službe varstva pri delu v Zdravstvenem centru Ptuj, sedaj je predsednik Društva upokojencev Majšperk, član sveta DESUS v Ljubljani in svetnik občine Majšperk.
Kvantitativnim kazalcem je potrebno dodati tudi njegove izjemne in kvalitetne delovne uspehe, njegove humanitarne, človeške vrline. Na operativnem področju je sodeloval na številnih gasilskih intervencijah in požarih, po-
gosto kot vodja intervencije, posebej pa izstopa njegovo delo na preventivnem področju, saj ga še sedaj srečujemo kot predavatelja gasilskih strokovnih predmetov. Organiziral je številne gasilske vaje, zelo aktivno je delal z mladino in članicami, sicer pa je tudi član sveta občine Majšperk in predsednik komisije za zaščito in reševanje v tej občini.
Kot prizadeven gasilec je deloval v različnih organih Gasilske zveze Ptuj, veliko dela pa je bilo treba opraviti z nastankom novih občin, ko so se formirale nove gasilske zveze. Njegova izjemna vloga je bila v povezovanju, operativnem vodenju, organiziranju številnih vaj, pa tudi pri svetovanju in opremljanju gasilskih enot v širšem okolju.
Ciril Murko je bil tudi član štaba civilne zaščite občine Ptuj, odgovoren za požarno varnost, pomembno vlogo pa je odigral kot član štaba civilne zaščite leta 1989 pri sanaciji po neurju v Halozah ter kot vodja enot podravske regije, ki so sodelovale pri sanaciji Celja in okolice zaradi poplav.
Njegova močna volja in delovni elan sta za marsikaterega gasilca bila in sta še
Foto: M.Ozmec
Ciril Murko pravi: "Migaj, delaj in ne hodi k zdravniku!"
vedno odlična vzpodbuda za nadaljnje delo. Je eden tistih, ki so gradili temelje našega sistema zaščite in reševanja ter humanitarne pomoči. Ljudi s takimi kvalitetami ni veliko, zato je prejel že številna gasilska priznanja, odlikovanja, značke in plakete, je dobitnik nagrade Matevža Haceta, prejel je že tudi zlati in srebrni znak civilne zaščite Slovenije in zlati znak CZ Jugoslavije ter red dela s srebrnim vencem, ob letošnjem dnevu civilne zaščite pa je v torek, 1. marca, na osrednji državni slovesnosti v Cankarjevem domu v Ljubljani prejel letošnje najvišje priznanje - kipec civilne zaščite Slovenije.
Kmalu po svečani podelitvi
je za Štajerski tednik povedal: "Ta kipec mi dejansko pomeni pomembno priznanje za moje življenjsko delo, saj sem rad v gibanju, rad sem aktiven, nikoli ne morem mirovati. Vedno pa sem najraje delal v skupini, s prijatelji, bodisi z gasilci, upokojenci, svetniki ali sokrajani, zato so za to priznanje tudi oni zaslužni. Več nas naredi veliko, mnogo več kot če si sam, sploh pa če rineš z glavo skozi zid."
Na vprašanje, kakšno je njegovo življenjsko vodilo, saj je kljub letom še vedno zdrav in krepak, pa je odgovoril :"Mi-gaj, delaj, bodi zdrav in ne hodi k zdravniku, saj komaj tam izveš, da si bolan!"
M. Ozmec
Lenart • Ob dnevu civilne zaščite
Krepiti zavest o ogroženosti
V sredo, 2. marca, je v lenarškem kulturnem domu ob 1. marcu, svetovnem dnevu civilne zaščite, potekala osrednja prireditev vzhodnoštajerske regije, ki obsega 18 občin.
Resolucijo o 1. marcu, svetovnem dnevu civilne zaščite, je sprejela generalna skupščina mednarodne organizacije CZ leta 1990, dve leti kasneje pa je Vlada RS sprejela sklep, da se ta dan obeležuje tudi v Sloveniji. Namen tega dne je
krepiti zavest o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami ter o vlogi CZ pri varstvu pred njimi.
Zbrane je v imenu občine Lenart pozdravil pomočnik župana in poveljnik CZ občine Lenart Avgust Zavernik.
Slavnostni govornik na prireditvi, poslanec DZRS Franc Kangler, je pohvalil delo CZ in čestital prejemnikom priznanj. Organizatorji so pripravili tudi bogat kulturni program, v katerem so nastopili vokalni kvintet Završki
Nagrajenci skupaj z Dimitrijem Bertoncljem, poveljnikom CZ za vzhodnoštajersko regijo
fantje, violinistki Ana Vurcer in Polona Kapun iz Trnovske vasi, članice Twirling plesnega in mažoretnega kluba Lenart in Žan Trobas iz Glasbene šole Lenart.
Ob koncu prireditve so podelili še priznanja in nagrade CZ. Bronasta priznanja so prejeli: Konrad Dajčman, Igor Kraševec, Karl Marko, Janko Mlakar, Jože Novak, Jože Pis-nik, Milan Lovrenčič, Milan Tarkuš, PGD Gorica, PGD Tovarna dušika Ruše Metalurgija, d. d., PGD Zg. Kungota in PGD Miklavž, srebrna Edvard Čagran, Ernest Harc, Stanko Šteinbauer, Irena Topolovec, PGD Videž, PGD Hotinja vas, PGD Pobrežje in PGD Pekre, Maks Lešnik, predsednik GZ Maribor in podpoveljnik GZ Slovenije, ter Gasilska zveza Lenart pa sta prejela zlati znak CZ. Za posebne zasluge in izjemne uspehe pri zaščiti in reševanju ljudi ter varovanju okolja ob naravnih in drugih nesrečah pa sta plaketi CZ prejela dr. Ivan Žagar (priznanje je bilo podeljeno na prireditvi v Cankarjevem domu) in PGD Sv. Trojica.
Zmago Šalamun
Od tod in tam
Ljutomer • Donatorjev iz dneva v dan več
O številni družini Horvat s Podgradja pri Ljutomeru, ki je v prometni nesreči izgubila moža in očeta, smo v Štajerskem tedniku veliko pisali ter obveščali javnost tudi o gradnji hiše za to družino. Po podpisani pogodbi za novogradnjo hiše z Območno obrtno zbornico Ljutomer septembra lani so se lotili dela ter do konca novembra hišo zgradili ter pokrili. Na sestanku, kjer so bili prisotni predsednik gradbenega odbora za gradnjo hiše za družino Horvat s Podgradja pri Ljutomeru Stanislav Rakuša, predsednik koordinacijskega odbora Boris Lebar, predsednik Območne obrtne zbornice Ljutomer Zvonko Mord ter izvajalci, pa so pripravili načrt za dokončanja hiše. V začetku prihodnjega tedna bo tako Kli iz Logatca vstavil okna. Omenjeno podjetje je polovico oken v vrednosti 500.000 tolarjev podarilo, preostanek pa bo koordinacijski odbor plačal s transakcijskega računa, na katerem se zbirajo sredstva za družino Horvat. V naslednjih dneh bodo svoje opravili tudi vodovodarji in električarji, brezplačno pa bo s strani samostojnega podjetnika Franca Wankmûllerja iz Vuzenicepoložen parket, ki sta ga podarili podjetji Lego iz Slovenskih Konjic ter Trgo Jovan iz Arje vasi. Kompletno keramiko bo poklonilo ter brezplačno položilo podjetje Keramika Antolin iz Lendave, do konca meseca maja pa naj bi bila nova hiša za Horvatove, ki sedaj živijo v nemogočih razmerah, pripravljena na vselitev pohištva.
Na posebnem transakcijskem računu pri poslovalnici Nove Ljubljanske banke v Ljutomeru še naprej zbirajo sredstva za družino Horvat s Podgradja pri Ljutomeru. (številka 02343-0254116762, s pripisom Humanitarna pomoč za družino Horvat)^
Miha Šoštarič
Ptuj • Kennedyjev duh v Ptujčane
Pred mestnimi svetniki so zeleno luč za sprejem integralnega razvojnega programa mestne občine Ptuj dali odbori mestnega sveta. Ocenili so, da je primeren za sprejem, ker je potrebno pričeti pripravljati izvedbene dokumente. Svoj glas za integralni razvojni program mestne občine Ptuj je posebej obrazložila svetnica Meta Puklavec (DeSUS). Povedala je, da ga je potrebno sprejeti, da se bodo lahko začele izvajati pomembne investicije. Svojega glasu pa ni dala finančnemu delu programa, ki je nastal v ozkem krogu izbrancev, ki naj se pod ta del tudi podpišejo in prevzamejo odgovornost zanj. "Oglašam se v imenu številnih članov ekspertnih skupin za pripravo razvojnega programa, ki se ograjujemo od prioritet financiranja, saj smo se zavzemali za drugačne prioritete, za tiste, ki bi dolgoročno najbolj spodbudile razvoj. Na mestnem svetu sem že večkrat razpravljala o tem, kam nas vodi prešibka podpora mladim v šolah, kakšen je odnos do zagotavljanja sredstev za starejšo skupino občanov, pa tudi o tem, da bi morali zagotoviti strokovno, kulturno in urbanistično ravnanje z mestom. Posebno pozornost bi morali nameniti strategiji kandidiranja za sredstva na državni in evropski ravni. Naj uporabim citat J.F. Kennedyja: Ne vprašujte, kaj lahko država naredi za vas; vprašajte se, kaj lahko vi naredite za državo. Pred nami je dokument, ki v veliki meri odgovarja na vprašanje, kaj lahko občina stori za koga," je še povedala Meta Puklavec. Župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan je odgovoril, da bodo naredili vse, da bo na vsako hišno številko prišel program, da ga bodo lahko Ptujčanipobližje spoznali in se po svojih močeh in sposobnostih vključili v njegovo uresničevanje.
MG
Maribor • Z ADSL do hitrejšega dela
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je sredi tedna v območnih enotah Maribor in Murska Sobota pričel nadgradnjo omrežja samopostrežnih terminalov z ADSL omrežno tehnologijo, ki bo omogočila povečanje hitrosti prenosa podatkov ob bistvenem znižanju stroškov najema podatkovnih linij. Po uspešni nadgradnji v Območni enoti Ljubljana in Območni enoti Celje v januarju in februarju nadaljuje Zavod v mesecu marcu nadgradnjo tudi v Mariboru in Murski Soboti. Izvedba nadgradnje zahteva poseg na vsaki od 64 lokacij samopostrežnih terminalov, ki bo trajal predvidoma dve uri. V času posega bo onemogočeno potrjevanje kartic zdravstvenega zavarovanja na terminalu, kjer potekajo dela.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prosi zavarovane osebe za razumevanje v primeru začasno onemogočenega potrjevanja kartic zdravstvenega zavarovanja na samopostrežnih terminalih. Nadgradnja poteka postopoma po vsej Sloveniji in se bo po termin-skem planu zaključila meseca maja 2005, ko bo nadgrajeno celotno omrežje samopostrežnih terminalov.
Ur
Foto: ZS
Ptuj • Obisk avstrijskega veleposlanika
Kultura zbližuje narode
Že drugič v kratkem času je Ptuj obiskal avstrijski veleposlanik dr. Valentin Inzko. Čeprav je šlo za neformalni obisk, sta ga v mestni hiši na Ptuju 5. marca v odsotnosti ptujskega župana dr. Štefana Čela-na, ki je zbolel, sprejela podžupan mag. Miran Kerin in direktor občinske uprave mag. Stanko Glažar.
Na knjižni polici
Foto: Črtomir Goznik
Avstrijskega veleposlanika v Sloveniji dr. Valentina Inzka (levo) sta v Mestni hiši sprejela podžupan mestne občine Ptuj mag. Miran Kerin (v sredini) in mag. Stanko Glažar, direktor občinske uprave.
V prijetnem pogovoru je gostiteljem povedal veliko o svoji karieri poklicnega diplomata, med drugim je bil veleposlanik v Mongoliji. Na Ptuj je prišel na povabilo mestne občine, ki se mu je z veseljem odzval, in da bi se udeležil kvalitetnega kultur-
nega dogodka, gostovanja Slovenskega prosvetnega društva Danice - teatra ob Dravi iz Šentprimoža (Avstrija), ki se je ptujskemu gledališkemu občinstvu predstavilo s komedijo Dušana Jovano-viča Življenje podeželskih plejbojev ali Tujega nočemo,
svojega ne damo. »Vse, kar je kulturnega, me veseli . Kultura tudi zbližuje narode. Ptuj je mesto kulture, ta njegov imidž je mednarodno znan,« je med drugim v Mestni hiši poudaril avstrijski veleposlanik.
Komedijo Življenjske po-
deželskih plejbojev je režirala Ptujčanka Branka Bezeljak - Glazer, gib je delo Majde Fridl. Komedijo so zamejski kulturniki naštudirali v prejšnji sezoni, gre pa za eno uspešnejših komedij v letih 2003/2004 pri zamejskih Slovencih na Koroškem. Z njo so se uspešno predstavili na Linhartovem srečanju, slovenskem državnem festivali najboljših ljubiteljskih gledaliških skupin.
Ptujska predstava je bila predvidoma zadnja predstava. Ogledali so si jo tudi nekateri Ptujčani, ki sicer niso redni obiskovalci ptujskega gledališča. Podobno kot v drugih slovenskih krajih, kjer so nastopili, so zamejski Slovenci s svojim nastopom navdušili.
Z veleposlanikom Republike Avstrije v Sloveniji sta se v ptujskem gledališču ob tej priložnosti srečala tudi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade za zamejske Slovence in Slovence po svetu Franc Pukšič in poslanec v državnem zboru Jože Jerovšek.
MG
Podgorci • Območna revija folklornih skupin, pevcev in godcev
Diradi čindara špila naša muzika
Tomaž Bolcar, vodja ormoške izpostave javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki je organiziral tudi letošnjo območno revijo folklornih skupin, pevcev in godcev ljudskih pesmi, je bil po zaključku zelo zadovoljen - številčna udeležba novih in kvalitetnih že uveljavljenih skupin kaže veliko zanimanje za ohranjanje tovrstne kulture pri nas.
Seveda bi bilo revijo težko izpeljati brez odličnih so-organizatorjev - KD Alojz Žuran Podgorci, brez pomoči domače OŠ in publike, ki ostaja zvesta tradicionalni prireditvi. Krasna odrska dekoracija iz papirnatih rož je nastala pod spretnimi prsti Ane Ratek, Neže Zlatnik, Anice Jaušovec in Angele Juršič iz KD Janez Trstenjak Hum. Navdušeni sta bili tudi stro-
kovni spremljevalki Nežka Lubej (za folkloro) in Urška Šivic (za ljudsko petje), ki bosta imeli zelo težko delo pri izboru skupin, ki bodo nastopile na nadaljnjih revijah. Izstopalo je 4, 5 zelo dobrih skupin, kvaliteta nastopajočih pa sodi že k tradiciji.
Nastopile so tri folklorne skupine, pri katerih je zaznati trend obdelave običajev v povezavi s pesmijo in plesom.
Domačini so pripravili nov program Ivanjski kres, ki so ga pospremili s petjem. Tudi Folklorna skupina KD Ivanjkovci je predstavila običaje, in sicer Gostuvanje po polnoči. Folklorna skupina KD Obrež je pripravila Splet ob-reških plesov. Skupna težava vseh folklornih skupin je pomanjkanje dobrih muzikan-tov. Starejšim pešajo moči, mladi pa raje igrajo za zaslu-
Domača folklorna skupina Alojz Žuran je predstavila nov program z naslovom Ivanjski kres, ki so ga pospremili tudi s petjem.
žek pri kakšnem ansamblu. Morda bi lahko v dogovoru z glasbenimi šolami našli skupno rešitev te težave.
Muzikanti ljudskih pesmi KD Miklavž Zeleni asparagus so se predstavili prvič, igrajo na stare inštrumente oziroma orodje. Večina skupin ljudskih pevcev in pevk je že izdala svoje zgoščenke, žal pa se njihovo snemanje ne financira iz razpisov sklada. Kar nekaj skupin je nastopilo brez vodij, kar kaže, da so imeli dobre vaje. Zapela je nova skupina Zrelo klasje s Huma in tudi Miklavževski ljudski pevci, ki delujejo že 30 let. S posebnim načinom petja, ki je značilno za osrednje slovenske gorice, ohranjajo pesmi z bogatim številom kitic Sestre Nedeljko. Svoj stalni pevski nivo ohranjajo Ljudske pevke iz Osluševcev, Ljudski pevci KPD Janez Trstenjak Hum, Podgorske vaške pevke, Ljudski pevci KD Obrež in Ljudske pevke KD Ksaver Meško Sv. Tomaž. Med novinci velja omeniti tudi mlado skupino Porini pa počini KD Miklavž pri Ormožu.
Po nastopu je sledilo veselo druženje.
vki
Evald Flisar: Caj s kraljico
Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004.
Vsem vam je do sedaj že dobro znan Flisarjev junak: evropski nemirnež, popotnik, večni iskalec boga in smisla, ubežnik. Izobraženec, ki ostaja sam sebi skrivnost. Naj spomnim samo na Flisarjevega Čarovnikovega vajenca, kije roman o nenadni ljubezni med očetom in sinom, starcem in mladeničem, mojstrom in vajencem, modrecem in izobražencem.
Že Cankar je tematsko in motivno razvil lik slovenskega umetnika na tujem, likovnega ustvarjalca Slivarja ali kiparja Brdarja, nenazadnje pa pisateljsko avtorefleksi-jo umetnika v najširšem pomenu besede. Hkrati pa senzibilnega in izobraženega novega človeka. To podstat romana je zaznati tudi v Flisarjevem Čaju s kraljico, še posebej v destruktivnem in nasilnem prizoru Solouhina, po domače Dostojevskega, z ameriškim turistom. Umetnik-tujec prihaja iz Slovenije, iz naroda, ki ni nikdar premogel svojega lastnega plemstva, če odmislimo kratko obdobje Karantanije. Medtem pa mu ekscentrični lord Hattersley nudi materialno udobje in umetnostno priznanje. Slikar Vili prihaja iz dežele, kjer je bil umetnik vedno nerazumljen in zaničevan, čeprav je predstavljal narodov umetniški in intelektualni vrh.
Slikar Vili Vavpotič ni klasičen junak, ne v življenju, še manj v literaturi. Je dvojna osebnost, Vili 1 in Vili 2. Razklan sam v sebi, biti nekdo drug in nekje drugje. Medtem ko ustvarja in sledi svojemu navdihu, ga opetnajstijo, okradejo, izkoristijo in telesno zlorabijo. Hrepeni po svoji muzi Sandrini, ki jo slučajno sreča. Kakor zasledovalec samega sebe išče Sandrino, svoj ustvarjalni navdih in boginjo, ki bi bila vredna njegove ljubezni. Medtem ko Solouhin išče že svoj napisani roman, ga Vili tako rekoč doživlja, živi. Njegova doživetja v Angliji so raznolika in izkustvena v različnih družbenih sredinah, ki so si podobna v tem, da gojijo do tujca-umetnika odklonilen, omalovažujoč in mestoma sovražen odnos. Pristen stik lahko udejanji samo s sorodno dušo, amatersko slikarko-gospodinjo, neiz-živeto aristokratinjo, depresivnim mladeničem Jimmi-jem, nikakor pa s Kleopatro, arabsko dvigovalko uteži, ki v Londonu išče moža, če le^ mogoče aristokrata. A presenečenje bo toliko večje! Čaj s kraljico je roman o človeku, umetniku, žrtvi lastne domišljije, nemoči in nespoznavnosti. Sama naslovitev romana ni slučajna, pomeni uspeti v angleškem svetu, odtod kraljičino povabilo na čaj. Tako preprosto izzveni vse skupaj. Ne morem se znebiti vtisa, da je želel Flisar s kar obsežnim romanom (553 strani) spisati svoje zrelo epsko delo, ki je dar samemu sebi in slovenskemu bralstvu. Napisati roman, ki išče odgovor na ontološka in eksistencialna vprašanja, hkrati pa meri na čisti bralni užitek na meji lahkotnosti bivanja.
Vladimir Kajzovar
Ptuj • V ptujski knjižnici
Razstava M. Cerjak
V davnih časih je v deželi Feniciji vladal kralj Agenor, ki je imel dva sinova in hčer. Hčerki je bilo ime Evropa in bila je lepotica med lepoticami ^
Tako se začenja slikanica Kako je Evropa dobila ime, ki je druga avtorska priredba spodaj podpisane. Prvo slikanico, Kurent, ki je izšla pri založbi Slovenska knjiga leta 2002, je odlično ilustriral Matjaž Schmidt in tudi tej, ki je izšla pri založbi Piano iz Ljubljane, je imenitno likovno podobo nadela priznana slovenska ilustratorka - Mojca Cerjak. Del njenega bogatega ilustratorskega opusa s poudarkom na originalnih upodobitvah iz slikanice o Evropi bo razstavljen v svečani dvorani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
Uvodoma bosta spregovorila urednica z mnogimi izkušnjami na področju knji-
ževnosti za najmlajše prof. Danica Štumerger Novo-sel in založnik Jože Piano.
Štumergerjeva je prevajalka, avtorica strokovnih člankov in učbenikov ter avtorica priredb ljudskih pravljic Kako je Pavliha kukca prodal (ilustracije Svjetlan Junaković, Slovenska knjiga, 2002) in Kralj Matjaž in sol (Ilustracije Matjaž Schmidt, Slovenska knjiga, 2003), urejala je zbirko Slovenske ljudske ( O pastirčku in debeli uši, O Pustu in zakletem gradu, Kurent).
Otvoritev s predstavitvijo avtoric in pravljico bo v četrtek, 10. marca, ob 19. uri. Zelo vas bomo veseli, spoštovani bralci Štajerskega tednika!
Liljana Klemenčič
Foto: vki
Kolesarstvo
Stare najboljši član ekipe PP v Italiji
Stran 8
Rokomet
Igralke MT Ptuj so še v igri za kon~nico
Stran 8
Odbojka
Dekleta brez oddanega niza
Stran 9
Košarka
Zaklju~ek v stilu cele sezone
Stran 9
Strelstvo
1. liga v znamenju štajerskih ekip
Stran 10
Nogomet
Tekmovanje v 2. SNL se bo pri~elo 20. marca
Stran 10
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič,^ Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gone, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik.
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 Telefon: 02/787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Ptuj • 1. SNL - Liga Simobil
Ledene plošče prenevarne za igranje
S tekmami 18. kroga se je nadaljevalo prvenstvo v 1. SNL. Tekma na Ptuju ni bila odigrana zaradi ledenih plos~ na igris~u.
Sobota bi morala biti na Ptuju v znamenju nogometa, saj naj bi se nadaljevalo tekmovanje v 1. slovenski nogometni ligi. Tekme pa ni bilo, ker je tako odlo-~il glavni sodnik iz Kopra Damir Skomina. To je seveda lahko naredil, saj se je videlo, da je igri-{~e o~i{~eno, vendar so bile na nekaterih delih ledene plo{~e, kar bi lahko bilo zelo nevarno za nogometa{e.
Vsi akterji tega sre~anja so se
strinjali s sodnikovo odlo~itvijo in nato od{li vsak na svojo stran. Nogometa{i Drave so imeli trening na tem igri{~u, gostje pa so kmalu po tem zapustili Ptuj. Tudi možnost, da bi bilo sre~a-nje v nedeljo, je odpadla, saj enostavno v tako kratkem ~asu ne bi mogli odstraniti preostalega snega oziroma ledenih plo{~. Ob tem pa bi verjetno tudi mo~-no po{kodovali igri{~e.
Pri Dravi so ~i{~enje pri~eli že
Foto: Črtomir Goznik
Mladen Dabanovi~ in Matjaž Korez med treningom
liga
Q Vodafone"
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 18. KROGA: CMC Publikum - Mura 2:0 (2:0), Zagorje - KD Olimpija 2:2 (2:1), Ljubljana - Primorje 3:0 (0:0), Koper - Maribor Pivovarna La{ko 1:3 (1:2), HIT Gorica - Bela krajina 1:1 (1:0). Srečanje Drava - Domžale ni bilo odigrano.
1. HIT GORICA	18	12	4	2	28:15	40
2. CMC PUBLIKUM	18	10	2	6	26:13	32
3. MARIBOR PIVO. LAÎKO	18	8	5	5	28:21	29
4. KD OLIMPIJA	18	8	5	5	22:19	29
5. PRIMORJE	18	7	5	6	20:17	26
6. LJUBLJANA	18	6	7	5	26:26	25
7. DOM@ALE	17	6	6	5	26:20	24
8. DRAVA	17	6	5	6	22:23	23
9. MURA	18	5	7	6	23:21	22
10. BELA KRAJINA	18	4	4	10	15:34	16
11. KOPER	18	2	6	10	13:26	12
12. ZAGORJE	18	2	6	10	10:25	12
Lestvica najboljših strelcev: 10 - K. Bozgo (Maribor PL); 9 - A. Rodič (HIT Gorica); 8 - S. Zilič (Drava), S. Dvorančič (Domžale); 7 -S. Cimirotič (KD Olimpija), E. Rakovič (Mura); 6 - P Ipavec (Mura), D. Rušič (CMC Publikum).
prej{njo soboto in odstranili preko 25 centimetrov snega, skupaj pa so ga odstranili ve~ kot 2000 kubikov V bistvu so bile usodne zadnje snežne padavine, nato pa se je otoplilo, kar je imelo za posledico nastanek luž, ki so potem zamrznile.
Verjetno do vseh teh pripetljajev ne bi pri{lo, ~e bi bilo združenje slovenskih prvoliga{ev bolj življenjsko in bi ta 18. krog prestavili za teden dni, da bi se stvari lahko mirno uredile. Res ne vemo, zakaj se jim je tako mudilo. Ob tem pa so pozabili na

Foto: Črtomir Goznil<
Takšna je bila v soboto igralna površina na Mestnem stadionu na Ptuju.
marsikaj. Recimo na zdravje no-gometa{ey možnosti po{kodb, povečanje nepotrebnih stro{kov glede pluženja in nenazadnje uničenja igralnih povr{in, na gledalce .... Obisk na tem prvem
spomladanskem blatnem, ledenem in zasneženem nogometnem plesu pa je zelo majhen, tudi zaradi nizkih temperatur. Tako bodo morali ljubitelji nogometa na Ptuju in v okolici poča-
kati {e nekaj časa, da bodo videli nogometa{e Drave na delu, seveda pa najprej sledi gostovanje v Zagorju.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Miran Emeršic, trener Aluminija
"Igrati moramo še hitreje!"
2. SNL
1	NAFTA	18
2	DRAVINJA	18
3	RUDAR (V)	18
4	SVOBODA	18 5. TRIGLAV	18
6	DRAVOGRAD 18
7	ALUMINIJ 18
8	KRŠKO
9	LIVAR 10FACTOR 11 IZOLA
18 18 18 18
11	5	2	31
12	1	5	26 11 1	6	31 10 3	5	30 8 6	4	35
4	6	32
4	7	34
3	9	23
:14	38
:18	37
:24	34
:23	33
:22	30
:25	28
:26	25
:30	21
lutno premalo. O samih pripravah lahko re~em, da so potekale normalno. Na tehni~no takti~-planu ni bilo doseženo
nem
tisto, kar smo na~rtovali. Na fizi-~ni pripravi smo naredili svoje. Bomo pa v toku prvenstva popravljali stvari. Je pa težje, saj bo
0:21 19 6:34 19
11 20: 1126:: 1019:32 16 15 17:55 7
12 ŠMARTNO 18
Nogometaši Aluminija se pripravljajo na pri~etek spomladanskega dela prvenstva. Kako so potekale priprave na nadaljevanje prvenstva v 2. SNL, pa nam je trener Aluminija Miran Emer-{i~ povedal naslednje: "Od za~e-tka smo imeli še kar spodobno vreme, sedaj se pa~ prilagajamo pogojem, ki jih narekuje narava. Sre~o imamo, da imamo v klubu novi fitnes, tako da najtežje dni kombiniramo s fitnesom ter vseeno poizkušamo dose~i neki nivo fizi~ne priprave."
Ponavadi trenerji napovedo kar precejšnjo število pripravljalnih sre~anj, da lahko dajo priložnost vsem igralcem, da vidijo njihovo trenutno formo. Vendar v letošnjem pripravljalnem obdobju ni bilo takšnih priložnosti. "Do za~etka prvenstva smo planirali devet pripravljalnih sre-~anj, vendar smo jih do sedaj odigrali samo pet, kar pa je abso-
Foto: Črtomir Goznil<
Miran Emerši~, trener Aluminija
treba najti mero med utrujenostjo in samim treningom," je v nadaljevanju pogovora dejal Miran Emer{ič.
Pri Aluminiju je pri{lo tudi do nekaterih sprememb v igralskem kadru. Če se bo to kaj poznalo v igri, pa nam je ptujski strateg dejal: "Iz kluba so od{li Sambolec, Koren, Murko, Panikvar in Fla{-ker. V klub se je vrnil Dončec, ostali pa naj bi tudi trije nogometa{i iz Maribora, ki so v jeseni igrali na dvojno registracijo, vendar ne vem, kako bo to izgledalo."
"Glede pričakovanj bi dejal, da želimo biti vi{je na prvenstveni razpredelnici. Imamo mlado ekipo in bo potrebno te mlade fante uigrati in narediti prepoznavno igro. Že v jeseni smo odigravali srečanja na visokem nivoju in težimo k temu, da igramo {e vi{ji tempo, {e močneje. Mlada ekipa, tak{no kot imamo, mora biti prepoznavna po tem, da se igralci ogromno gibajo, da lahko vidimo veliko dinamike, da držimo presing na nasprotnikovi polovici. Odhodi nekaterih starej{ih igralcev se bodo seveda nekoliko poznali, vendar zopet prihajajo mladi, mi pa bomo dobro delali in potem rezultati ne bi smeli izostati," je na koncu zaključil pogovor trener Miran Emer{ič.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. SRL, moški, ženske
Trgovke še v igri
1. A SRL - ŽENSKE
REZULTATI 16. KROGA: Mer-cator Tenzor Ptuj - Izola bori 39:36, Olimpija - Gramiz Kočevje 38:28, Burja - Krim Mercator 15:41, Celeia Žalec - Loka kava KSI 35:31, Maks Polje - Celjske mesnine 30:29
1.	KRIM MERCATOR 16 16 0 0 32
2.	CELEIA ŽALEC 16 11 3 2 25
3.	CELJSKE MESNINE 16 10 0 6 20
4.	BURJA [KOFIJE 16 9 2 5 20
5.	MPIJA	16 8 2 6 18
6.	LOKA KAVA KSI 16 8 1 7 17
7.	MER. TENZOR PTUJ 16 8 0 8 16
8.	ZOILA	15 3 0 12 6
9.	MAKS POLJE	15 1 0 14 2
10.	GRAMIZ KOČEVJE 16 1 0 15 2
Mercator Tenzor Ptuj -Izola Bori 39:36 (17:17)
MERCATOR TENZOR PTUJ:
Potočnjak 4, Šijanec 13 (5), Pucko 1, Hameršak, Šincek, Ramsak 2, Gregorec, Lazarev, Brumen 3, Murko 5, Kelenc, Savic 5, Dercar 7. Trener: Neno Potocnjak.
Ptujske rokometašice so po pričakovanjih prišle do novih dveh točk, vendar so se morale za zmago potruditi bolj, kot so pričakovale. Verjetno pa je svoje, predvsem v prvem polčasu,
naredila trema, saj so se zavedale, da jim samo zmaga daje upanje za uvrstitev v končnico, med prvih pet ekip v 1. slovenski ženski rokometni ligi.
Prvi polčas je ponudil zelo hitro in dinamično igro, ki je postregla s številnimi zadetki. Ob tem pa so rokometašice obeh ekip delale številne tehnične napake. Ptujčanke so delovale bolj zrelo, vendar igra ni nikakor stekla in mlade Izolčanke so ob koncu prvega polčasa tudi pove-dle, vendar se je ta del srečanja končal z neodločenim izidom.
Tudi začetek drugega polčasa ni prinesel boljše igre, vendar je bilo to samo na začetku, saj so potem ptujske »trgovke« malce pospešile ritem igre, zaigrale bolj organizirano, predvsem pa pričele zadevati. Njihovo vodstvo je bilo najvišje v 44. minuti in je znašalo 30:24. To je očitno spet malo uspavalo domače rokometašice in gostje so se jim v 49. minuti približale samo na zadetek zaostanka (32:31). Nekaj individualnih akcij so izvedle ro-kometašice iz Ptuja in prednost je ponovno narasla na tri zade-
tke. To je bilo dovolj za mirno igranje končnice in novo prepo-trebno zmago.
Sobotni večer sta najbolj zaznamovali mlada vratarka Katja Kelenc, ki je zbrala kar 27 obramb, in prva strelka tega srečanja Meta Šijanec, ki je kar 13-krat zadela mrežo izolskih vratark.
Danilo Klajnšek
1. SRL - MOŠKI
REZULTATI 14. KROGA: Gorenje - Jeruzalem Ormož 37:31 (18:11), Gold Club - Celje Pivovarna Laško 30:36 (17:17), Prevent - Rudar Trbovlje 32:26 (19:12), Trimo Trebnje - Termo 27:25 (18:13), Adria Krka - Sviš 25:24 (11:14), Prule 67:Cimos Koper 22:31 (10:16)
1.	CELJE PIVO. LAiKO	14	14	0	0	28
2.	GORENJE	14	10	1	3	21
3.	TRIMO TREBNJE	14	10	0	4	20
4.	JERUZALEM ORMOŽ	14	8	1	5	17
5.	PVREENT	14 8 0 6 16
6.	GOLD CLUB	14 7 1 6 15
7.	RIBO	14 6 2 6 14
8.	CIMOS KOPER 14 6 1 7 13
9.	RUDAR TRBOVLJE 14 6 0 8 12
10.	ADRIA KRKA	14 5 0 9 10
11.	S[VI	14 1 0 13 2
12.	PRULE 67	14 0 0 14 0
Kolesarstvo • KK PP
Stare spet blestel
Profesionalni kolesarji iz KK Perutnina Ptuj so se na prvi letošnji evropski dirki v Italiji uvrstili tik pod vrhom.
Boštjan Mervar (KK Perutnina Ptuj) v skupini ubežnikov
Dirka kategorije 1.2 UCl v organizaciji zamejskega športnega društva iz Lonjerja je bila dolga 158 km, speljana po razgibanem terenu, vrhunec pa sta predstavljala dva težka vzpona ob koncu, zadnji 1,5 km dolg klanec s končnim ciljem je tudi letos odločil zmagovalca. Na tradicionalni dirki je pod vodstvom Srečka Glivarja nastopilo devet ptujskih profesionalcev: Matej Marin, Miran Kelner, Gregor Gazvoda, Boštjan Mervar, Hrvoje Miholjevič, Matej Stare, Tomislav Dančulovi ter Borut Božič.
Na uvodni dirki sezone se je zbralo 200 kolesarjev iz desetih držav, med njimi pa tudi najbo-
ljše slovenske ekipe, ki letos nastopajo v kategoriji continental: KK Perutnina Ptuj, kranjska Sava, ljubljanska Radenska Rog ter novomeška Krka. Malo je kolesarjem ponagajalo tudi vreme, saj se je temperature z 8 oC na startu s pooblačitvijo znižala tik nad ledišče, padlo pa je tudi nekaj snežink.
Ptujčani so se skozi celotno dirko držali v ospredju, bili so soudeleženi v pobegih (Mervar celo več kot 100 km), v zadnjem delu dirke pa se je izoblikovala skupina 30 kolesarjev, ki so odločali o končnem zmagovalcu. Med ubežniki je bila trojica pe-rutninarjev: Matej Stare, Borut
Božič ter Hrvoje Miholjevič. Gli-var je največ računal na Božičeve sprinterske sposobnosti. Zaradi težavne proge pa se je v dobrem položaju ponovno znašel Stare, ki je zaostal le za tremi italijanskimi kolesarji in osvojil odlično četrto mesto. Glivar je bil s prikazanim svojih varovancev na koncu zadovoljen: "Dirkali smo v redu, pobege smo imeli pokrite, imeli smo več različnih taktičnih variant, ki smo jih prilagajali razmeram med dirko. Sam sprint je pač sprint, razlike so zelo majhne, tako da sem kar zadovoljen."
UG
Folo: Črtomir Goznik
Edita Pučko (spodaj) in Mojca Dercar (MT Ptuj) med izolskimi rokometašicami.
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL
Velika Nedelja odlično z Gorico
1. B SRL MOŠKI
REZULTATI 14. KROGA: Velika Nedelja - MlP Gorica Leasing 25:21, Sevnica - Gorišnica 28:25, Slovan - Pekarna Grosuplje 29:24, Dol TKl Hrastnik -Ribnica 30:28, Cerklje - Dobova 35:36. V tem krogu je bila prosta ekipa Mitol Sežana.
1.	RIBNICA	13 11 0 2 22
2.	SLOVAN	14 10 2 2 22
3.	ORGI[NICA	14 9 2 3 20
4.	DOL TKI HRASTNIK 13 8 1 4 17
5.	VELIKA NEDELJA 14 6 2 6 14
6.	MIP GORICA LEASING 14 6 2 6 14
7.	OVDOVA	13 5 3 5 13
8.	VSNEICA	14 6 0 8 12
9.	PEKARNA GROSUPLJE 14 5 1 8 11
10.	MITOL SEŽANA 13 3 3 7 9
11.	ERKLJE	14 3 0 11 6
12.	CHIO KRANJ	10 0 0 10 0
Velika Nedelja - Gorica 35:21 (15:8)
VELIKA NEDELJA: Klemenčič (2 obrambi), Bezjak (7 obramb), Munda (11 obramb); Gotal 4 (2), Planinc 8, Mesarec 3, Šoš-tarič 2, Krabonja 1, M. Špindler 2, T. Špindler 2, Vajda 1, Kumer 2, Korpar, Kukec 10 (1). Trener: Stanko Bezjak
Pred tekmo so ljubitelji rokometa pri Veliki Nedelji pričakovali zanimivo in izenačeno rokometno srečanje tekmecev iz sredine lestvice. Toda Nedeljani
so odigrali eno najboljših tekem v 1. B-ligi v tej sezoni in visoko porazili pomlajene goste s Primorske, ki so tokrat popolnoma razočarali. Gorica je edinkrat povedla pri rezultatu 0:1. V 9. minuti so domačini že vodili s 6:3, v 26. minuti pa je na semaforju že pisalo visokih 7 točk prednosti, 14:7, za bivše 1. A-ligaše. Prvo ime prvega polčasa je bil vratar Munda, ki je zbral 11 obramb, od tega dve sedemmetro-vki (gostje so skupno zapravili štiri sedemmetrovke).
Na začetku drugega polčasa je Novogoričanom po seriji 3:0 uspelo znižati rezultat na 5 točk zaostanka, 16:11. Od 39. do 52. minute in rezultata 20:14 so domačini igrali fenomenalno v obrambi in napadu ter z neverjetno serijo 11:0 povedli za 17 golov, 31:14. V tem času je v golu blestel Bezjak, ki je prejel le en zadetek v svojem času, ki ga je preživel v golu. V napadu sta s streli iz razdalje blestela Pla-ninc in Kukec, ki sta prerešetala mrežo nerazpoloženega vratarja Badurine za visoko zmago Velike Nedelje s 35:21. Svojo priložnost za igro so dočakali in jo zelo dobro izkoristili mlajši igralci Velike Nedelje, predvsem
Tomaž Špindler, ki je odlično zaigral tako v napadu kot v obrambi.
Uroš Krstič
Sevnica - Gorišnica 28:25 (13:16)
GORI[NICA: Šterbal, Valen-ko, Vincek 5, Hrnjadovič 4, Firbas 1, N. Sok, D. lvančič 8, Miličič, Pisar 2, Lozinšek 3, Žuran, Bu-zeti 1, Fištravec, T. Sok. Trener: Ivan Hrupič.
V nadaljevanju prvenstva v 1. B slovenski moški rokometni ligi so rokometaši Gorišnice na gostovanju v Sevnici doživeli še drugi poraz na gostovanjih. Po igri in rezultatu sodeč v prvem polčasu bi težko rekli, da bi se iz Sevnice vrnili praznih rok. V tem delu je bila igra stabilna, pa tudi prednost treh zadetkov je bila zagotovilo za morebitni končni uspeh.
Vse skupaj pa se je podrlo v drugem polčasu, ko so gostje dosegli samo devet zadetkov in iz domačega vratarja naredili junaka tekme. Veliko njihovih strelov je odbranil, bilo pa je tudi nekaj zgrešenih metov mimo vrat. Vse to so izkoristili Sevničani in prišli do zmage.
Danilo Klajnšek
Rokometaši Velike Nedelje so proti Gorici odigrali eno najboljših tekem v letošnji sezoni.
Odbojka • 1. DOL (ž), 2. DOL (ž)
Dekleta brez oddanega niza
1. DOL MOŠKI LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 3. KROGA: Termo Lubnik - Svit 3:0, Krka -Prevent gradnje IGM 3:2, Salonit Anhovo - Marchiol Prvačina 3:1
1.	PREVENT IGM 21 12 9 37
2.	KRKA	21 13 8 35
3.	MARCHIOL PRVA. 21 9 12 30
4.	SALONIT ANHOVO 21 7 14 21
5.	TERMO LUBNIK 21 4 17 11
6.	SVIT	21 0 21 3
1. DOL ŽENSKE LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 3. KROGA: Pre-valje - Benedikt 0:3, Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Formis Bell 3:0, Sloving Venus Vital -Luka Koper
1.	SLOVING V. VITAL 21 12 9 35
2.	BENEDIKT	21 10 11 31
3.	ZM LJUTOMER 21 9 12 29
4.	LUKA KOPER 21 9 12 23
5.	FORMIS BELL 21 3 18 8
6.	PREVALJE	21 1 20 5
Prevalje - Benedikt 0:3 (-12, -18, -15)
BENEDIKT: Bernjak, Raj{p, J. Borko, T. Borko, Jontes, [tum-per, Novosel, Fekonja, Lorbek.
Odbojkarice Benedikta so po pričakovanju brez težav premagale zadnjeuvr{čeno ekipo prvo-liga{ke konkurence. Potem ko se Benedikt ni uspel uvrstiti v ligo za prvaka, se je vodstvo kluba odločilo, da se odpove romunski organizatorici igre Liliani Bo-gendorfer, ki je že odpotovala v domovino. Na Prevaljah je tako kot podajalka prvič celotno tekmo odigrala l6-letna Jasmina Borko, ki je po besedah trenerja Petra Možiča dobro opravila svoje delo, saj je odlično razigrala soigralke. V prvem nizu je v vrstah Benedikta izstopala Katja Jontes, v preostalih dveh pa sta Prevaljčankam največ težav povzročali Marina Novosel in Jitka [tumper.
MŠ
ZM Ljutomer - Formis Bell 3:0 (18, 17, 21)
Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Kodila, Tretinjak, Kutsay, Vrbančič, Jozelj, Oletič, Pirher, Drvarič, Jure{, Kadi{, Ficko.
Ljutomerčanke so tokrat zaigrale brez kapetanke Petre Morec, ki je zaradi po{kodbe kolena izgubljena prihodnje tri tedne, s po{kodovanim mezincem pa je kljub drugačnim napovedim zaigrala Sonja Vrbančič. Kapetanski trak je prevzela Sve-tlana Oletič, ki je ekipo brez težav pripeljala do prve zmage v ligi za obstanek. Po nesrečnih porazih v prvih dveh krogih proti ljubljanskemu Slovingu ter koprski Luki so tokrat Ljuto-merčanke po pričakovanju pri-{le do treh točk proti ekipi, ki se bo po tej sezoni preselila v drugoliga{ko konkurenco. Gostje so se nekoliko bolje upirale le v zadnjem nizu, kljub vsemu pa so bile kvalitetno pre{ibke, da bi lahko presenetile gostiteljice. V vrstah "agentk" je znova izstopala odlična Ganna Kutsay, ki je dosegla 15 točk, po osemkrat pa sta bili uspe{ni pri doseganju točk Oletičeva ter Vrbančičeva.
MŠ
2. DOL @ENSKE
REZULTATI 18. KROGA: Dravograd - Ptuj 0:3, Ecom Tabor -Mladi Jesenice 1.3, Savinjska Šempeter - Mislinja 3:0, Ljubljana 11. -Kočevje 0:3, Comet Zreče - Hitachi 0:3, Solkan - Šentvid 1:3
1.	HITACHI	18 15	3	47
2.	[ENTVID	18 16	2	45
3.	MLADI JESENICE	18 15	3	45
4.	KOČEVJE	18 10	8	32
5.	SAV. [EMPETER	18 10	8	28
6.	MISLINJA
7.	COMET ZREČE
8.	ECOM TABOR
9.	LJUBLJANA II
10.	PTUJ
11.DRAVOGRAD
12.	SOLKAN
18 9 18 8 18 8 18 5 18 5 18 4 18 3
9	28
10	27 10	22 13	14
13	13
14	12
15	11
Dravograd - ZOK Ptuj 0:3 (-16, -14, -17)
PTUJ: Lorber, Cvirn, Ver{ec, Dra{kovič, Bilanovič, Robič, Lačen, Vidovič, Brojlih
V	18. krogu v 2. DOL za ženske so Ptujčanke v neposrednem boju za obstanek v ligi gladko premagale Dravograjčanke in se povzpele po lestvici na mesto, ki jim obstanek zagotavlja. Kljub temu so razlike med zadnjimi {tirimi ekipami zelo majhne, do konca prvenstva pa so {e {tirje krogi.
Ptujčanke so igrale zelo dobro, po izenačeni igri le v uvodnih delih nizov so prevzemale vajeti igre v svoje roke in brez večjih težav dosegale točke. Tokrat so se izkazale kot zelo homogena ekipa, ki je igrala dinamično v polju ter zbrano in natančno v bloku in napadu. Z zelo neugodnimi začetnimi udarci so gostiteljice nekoliko zapretile le v drugem nizu, Ptujčanke pa so stvari hitro postavile na svoje mesto.
V	soboto čaka Ptujčanke se ena pomembna tekma ekip z dna lestvice. Tokrat v domači dvorani gostijo igralke iz Solkana.
UG
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice Ptuja so prvič v letošnjem prvenstvu na mestu, ki zagotavlja obstanek v ligi.
Počitniške aktivnosti mladih
Veselo kljub nizkim temperaturam
V preteklem tednu je bila {portna dvorana Mladika prizo-ri{če počitni{kih aktivnosti, ki sta jih Športni zavod Ptuj in Center interesnih dejavnosti pripravila za osnovno{olce, sred-nje{olce in najmlaj{e iz ptujskih vrtcev.
Številni otroci, ki jim počitni-{ko poležavanje pred televizorjem ali računalnikom ne di{i, so se kljub nizkim temperaturam odpravili v telovadnico in tam preživeli nekaj prijetnih uric. Organizatorji ugotavljajo, da so otrokom {e vedno najbolj pri srcu
ekipni {porti, saj je bil obisk pri nogometu, rokometu, ko{ar-ki in hokeju največji. Prav tako ni manjkalo plesnih navdu{en-cev, katerih vriskanje ob glasbi se je slišalo celo izven dvorane. Tudi vaditelji borilnih {portov, hip-hopa in aerobike so potrdili dobro udeležbo in zanimanje za tovrstne aktivnosti. V počitni{-kem tednu je {portne aktivnosti obiskalo okrog tristo otrok. Otroci so ob koncu vsakega dneva dobili medalje ali diplome, ki so razveselile predvsem najmlaj{e.
Organizirane počitni{ke aktivnosti tako postajajo že tradicionalne. So brezplačne in strokovno vodene, zagotovo pa predstavljajo odlično možnost za druženje in aktivno preživljanje prostega časa, kar razveseljuje otroke in hkrati razbremenjuje tudi njihove star{e.
Maja Ta{ner
Košarka • 2. SKL - vzhod
Zaključek v stilu cele sezone
2. SKL - VZHOD
REZULTATI 18. KROGA: Grosuplje - Ptuj 85:77, Pivovarna Laško mladi - Ruše 90:77, Nazarje
-	Jurij Ježica 76:92, ŽKK Maribor
-	Prebold 83:67, Superga Slovenj Gradec - Celjski KK 89:101
1.	CELJSKI KK	18 15
2.	PIVO. LAiKO MLADI 18 13
3.	GROSUPLJE
4.	ŽKK MARIBOR
5.	JURIJ JEŽICA
6.	NAZARJE
7.	RU[E
8.	PTUJ
9.	PREBOLD
10.	SUPERGA SG
18 12 18 10 18 10
18 18 18 18 18
33 31 30 28 28 27
10 26 13 23 13 23 15 21
KK Grosuplje - KK Ptuj 85:77
21:20, 23:12, 18:25, 23:20
KK Ptuj: Kneževič, Ferme 1 (4:1), Rojko 11 (5:5), Marčič 19 (7:7), Bien 2, Kanlič 18 (5:2), Sajko 11 (2:2), Bilič 1 (2:1), Majal 14.
KK Grosuplje: Božič 34, Thaler 12, Ploj 12.
Ptujčani so v zadnjem, 18. krogu v 2. SKL - vzhod gostovali pri tretjeuvrščeni favorizirani ekipi ter po slabi končnici tekme ponovno izgubili v stilu mnogih tekem.
Po izenačeni prvi četrtini in vodstvu Ptuja v šesti minuti druge četrtine z rezultatom 26:29 so Grosupeljčani naredili delni izid 18:1 in ob polčasu vodili z 12 točkami razlike. Neustavljiv je bil predvsem Božič, ki je zadel 6 trojk. V tretji četrtini so Ptujčani naredili delni rezultat 10:0, zlasti po dobri igri Marčiča in Kanliča v napadu ter Sajka in Rojka v obrambi. Slednja sta povsem ustavila najboljšega igralca Grosupljega Thalerja. Boj za zmago je trajal vse do zadnje minute. Pri vodstvu domačih 78:75 je Ferme zgrešil dva prosta meta,
■oto: Črtomir Goznik
Filip Majal (KK Ptuj)
še prej Kanlič tri, domačini pa so bili v tem elementu igre precej natančni. Ptujčani so torej že sedmič izgubili v končnici.
Trener Zlatko Mar~i~ je na kratko strnil dogajanje celotne sezone: »Velika nihanja v igri naše ekipe in sedem izgubljenih tekem v zadnjih dveh minutah ima za posledico, da smo osvojili le končno 8. mesto na lestvici. Lahko bi bilo drugače ob malo večji sreči in zbranosti eki-
pe v odločilnih trenutkih. Kljub vsemu sem zelo zadovoljen, saj smo dosegli osnovni cilj - obstanek v 2. SKL ligi in uveljavljanje mladih igralcev. Ne smemo pozabit, da so bili nosilci igre šestnajstletna Marčič in Sajko ter sedemnajstletni Kanlič ob izkušenem Rojku, kar je dobra naložba za prihodnje sezone. Če nam bo le uspelo te igralce zadržati v ptujski košarki.«
ug
Košarka • 39. Pionirski košarkarski festival
OS Olga Meglič je lahko za zgled
Polfinalni turnir Pionirskega ko{arkarskega festivala v kategoriji starej{e učenke v dvorani Mladika je bil odlična {portna prireditev, ki je nazorno pokazala pot, po kateri se da priti do odmevnih rezultatov v kolektivnem {portu tudi v okolju, ki že vrsto let nima pogojev za osnovno, kaj {ele za zahtevnej{o vadbo.
V celoti je {lo za obsežen projekt, ki je bil izpeljan brezhibno, na zadovoljstvo {tevilnega občinstva, ekip udeleženk prvens-
tva, posebno pa organizatorjev Ko{arkarske zveze Slovenije, Ministrstva za {olstvo in {port Slovenije ter izvajalca O[ Olge Meglič Ptuj. Rezultati:
O[ Olge Meglič - O[ Karla D. Kajuha 36:31, O[ I. Murska Sobota - O[ Pod goro 4:37
Za 1. mesto: OŠ Pod goro -OŠ Olge Meglič 46: 25
Kljub izpadu v polfinalu si igralke OŠ Olge Meglič zaslužijo vse čestitke. V skupnem seštevku se z izvrstnim petim mestom
v državi lahko pohvalijo naslednje košarkarice: Eva Benko, Petra Filipič, Lea Fišar, Katja Kos, Nuša Kukovec, Katja Mršnik, Tamara Pluško, Anja Segulin, Branka Smolinger, Tamara Tajhman in Sanja Vidovič.
Toda morda najbolj ključen mož ptujskega osnovnošolskega uspeha je pedagog na OŠ Olge Meglič Du{an Lubaj. Že finalist PF in ŠKL je namreč spet dokazal, da je tudi izjemen športni trener in mojster svojega posla.
Ivo Kornik
Košarkarski ekipi OŠ Olge Meglič - dekleta in fantje, desno trener Dušan Lubaj
Strelstvo • 6. kolo 1. in 2. drž. lige s pištolo
1. liga v znamenju štajerskih ekip
1. liga - pištola
V soboto je v Trbovljah potekalo 6. kolo 1. državne strelske lige s pi{tolo. Najbolj{i so bili aktualni prvaki, SD Kidričevo-Tenzor, ki imajo pred zadnjim krogom lige, najbolj{e karte za skupno zmago v 1. ligi v letu 2005. Odli-~no so se odrezali tudi strelci SK Ptuj I, ki so osvojili 4. mesto ter se močno približali skupnemu 5. mestu. Dobro kaže tudi strelcem SD Jursinci, ki so v boju za skupno 4. mesto prehiteli SD Olimpijo. Ekipi SK Ptuj 1 in SD Jur{inci 1 sta v tem krogu dosegli identičen rezultat, tako da je bolj{o ekipo določilo {ele pre{tevanje zadnjih serij vseh 6 tekmovalcev, kjer so bili Ptujča-ni bolj{i za 7 krogov. Med posamezniki je Boštjan Simoni~ dosegel 569 krogov ter osvojil 3. mesto. Dobro so se odrezali tudi ostali posamezniki spodnjepod-ravskih ekip, saj se jih je kar 7 uvrstilo med najbolj{ih 15.
1.	SD Kidričevo 1693 80 (15)
2.	SD D. Poženei 1676 72 (12)
3. ŠSK COAL	1674	67	(10)
4. SK Ptuj I	1657	42	(9)
5. SD Juršinci I	1657	49	(8)
6. SD Trzin i	1651	22	(7)
7. SD Železniki	1646	29	(6)
8. SK Brežice	1644	24	(5)
9. SD Kamnik	1643	23	(4)
10. SD Predosije	1639	16	(3)
11. SD Domžaie	1638	23	(2)
12. SD Oiimpija	1622	45	(1)
Pomen koion: Št. krogov v 6. krogu, skupno št. točk ter točke v 6. krogu
Posamezni rezultati vseh tekmovalcev:
SD Kidričevo-Tenzor: Boštjan Simonič 569 krogov (3. mesto), Cvetko Ljubič 563 krogov (7. mesto), Simon Simonič 561 krogov (9. mesto)
SK Ptuj I: Matija Potočnik 557 krogov (12. mesto), Robert Simenko 553 krogov (15. mesto), Franc Bedrač 547 krogov (23. mesto)
SD Juršinci I: Simon Simo-nič ml. 561 krogov (8. mesto), Mirko Moleh 558 krogov (11. mesto), Rok Pučko 538 krogov (30. mesto) 2. liga - pištola V 2. državni strelski ligi s pi{to-
lo so tokrat strelci SK Ptuj Petlja zasedli 6. mesto. Med Ptujčani se je najbolje odrezala Majda Ra-ušl, ki je dosegla 552 krogov ter zasedla 8. mesto. V skupnem se{-tevku posameznikov kaže na zanesljivo zmago Ludvika Pšajda, ki je tokrat dosegel 558 krogov ter zasedel 5. mesto. V skupnem se{tevku ekip so Ptujčani na odličnem tretjem mestu.
(15) (12) (10) (9) (8) (7) (6) (5)
SD D. Poženei ii SD Kopačevina SD Ceije SD Mrož SD Grosuplje SK Ptuj Petlja SD Štefan Kovač 1611 SD Vremščica 1606
1657 1645 1639 1634 1634 1616
65 54 44 79 40 63 47 26
9.	i. poh. bataljon 1596 28 (4)
10.	SD Trzin ii 1574 23 (3)
11.	SD Jursinci II 1570 14 (2)
12.	SK Moris 1067 7 (1) Rezultati domačih strelcev: SK Ptuj Petlja: Majda Raušl
552 krogov (8. mesto), Zlatko Kostanjevec 535 krogov (21. mesto), Domen Solina 529 krogov (23. mesto)
SD Jursinci II: Gregor Moleh 543 krogov (18. mesto), Janko Berlak 520 krogov (30. mesto), Nina Pavlin 507 krogov (35. mesto)
SD I. pohorski bataljon: Ludvik Pšajd 558 krogov (5. mesto)
Simeon Gonc
Foto: Domen Solina
SK Ptuj I v sestavi, z leve, Robert Šimenko, Franc Bedrač in Matija Potočnik
Mali nogomet
Poetovia Petlja najboljša
Na 4. tradicionalnem turnirju v malem nogometu za pokal Toyote je prvo mesto osvojila ekipa Poetovio Petlja Oranža bar. Za najboljšega igralca je bil proglašen Boris Klinger, najboljši strelec je bil Milan Emeršic -oba iz zmagovalne ekipe Poeto-
vio Petlja Oranža bar. Za najboljšega vratarja pa so proglasili Željka Makarica iz ekipe Toyote. Vsi najboljši so prejeli pokale in praktične nagrade pokrovitelja turnirja Toyote.
Danilo Klajnšek
Zmagovalna ekipa Poetovie Petlje Oranža bar
Foto: Dl-
Maročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! __________________
MAR0ÙLN1CA ZA
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:, Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
AERi^BIKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Nogomet • Prijateljski tekmi
Dve zmagi Aluminija
Nogometaši kidričevskega drugoligaša so v okviru priprav na nadaljevanje prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi odigrali dve pripravljalni tekmi. V soboto so s 3:0 premagali ekipo Po-
horja iz Ruš. Zadetke za Aluminij je dosegel Fridauer. V nedeljo pa so se pomerili z mariborskim Kovinarjem in slavili zmago s 6:0. Strelci za Aluminij so bili: Fridauer dva gola, Ozim, Vtič, Bečiri in Čeh po en gol.
DK
2. SNL pri~ne 20. marca
Nogometna zveza Slovenije se je odločila prestaviti priče-tek nadaljevanja prvenstva v 2. SNL še za en teden (enako so ravnali tudi v 3. SNL - vzhod). Tako naj bi se spomladanski del prvenstva pričel 20. marca. To dejanje je potrebno pozdraviti, saj se v slovenskem nogometu nikamor ne mudi. NZ Slovenije ni ravnala tako nespametno kot Združenje prvoli-gašev, ko si nikakor ni dalo ničesar dopovedati in se je prvi krog odigral na silo. Koliko škode na igriščih je bilo narejene, pa za njih ni pomembno.
Danilo Klajnšek
Kickboks
Denis Šamprl zmagal v Italiji
V Mareni di Piave v Italiji je v februarju potekal mo~an mednarodni turnir v kikboksu.
Nastopalo je okrog 452 tekmovalcev iz 12 držav. 1z Kluba borilnih veščin Ptuj so bili Denis [amprl in Aleksander Kolednik. Največji uspeh je vsekakor dosegel Denis Šamprl, ki je v konkurenci 13 tekmovalcev v disciplini semi kontakt med mladinci do 65 kg osvojil 1. mesto in s tem zmagovalni pas in denarno nagrado. Malo slabše se je tokrat odrezal Aleksander Kolednik v semi kontaktu v kategoriji do 63 kg, ki je po zmagi v 1. kolu v četrtfinalu zaradi poškodbe predal dvoboj.
Naslednja priložnost, da se ptujski kikboksarji izkažejo, je že naslednji vikend, ko Sabina in Aleksander Kolednik potujeta na enega največjih
Denis Šamprl z zmagovalnim pasom
evropskih turnirjev v Dublin v 1rsko.
Franc Slodnjak
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike
IME IN PRIIMEK
Msýda Medved

Podlože 13, aggg PtiBSka Gora
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
DOBRODOŠLI NA 2. VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 21. MAJA 2005
TEDNIK
RADIOPTUJ
89,B°98,e-104,3
S Ž6IOZIIÍC6
Na vlak zvestobe bomo z žrebom povabili bralce, ki bodo odgovorili na vprašanja v tej in naslednjih številkah Štajerskega tednika. Danes vas vprašujemo:
KATERI OD SESTAVKOVV DANAŠNJI ŠTEVILKI JE PO VASEM MNENJU NAJBOUSI?
(Prosimo, napišite naslov sestavka!).
Ime in priimek:_
Naslov:_
la tediiiloil Pashiiajte Radio PtujI Potujte z udobnimi vl^
Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Sodelujejo lahko samo naročniki Štajerskega tednika.
100 let ženevskega avtosaiona
MoJe cvetje
Alfa in Omega avtomobilizma
Frankfurtski salon lAA je salon mnogih poti, ameriški Detroit Motor Show je salon mrzlih viharjev, japonski Tokio Motor Show je salon pisanih spektaklov. Tudi ženevski avtosalon je pomembna prireditev, ki se ne baha. Letos praznuje svoj 100. jubilej.
"100 let napredka v av-tomobilzmu" se glasi letošnji moto avtosalona v drugem največjem švicarskem mestu, kajti prvi salon pod imenom "Nationale Automobil - und Fa-hrradausstellung" se je zgodil spomladi leta 1905 v volilnem lokalu na Boulevard Georges - Favon. Istočasno je 75. salon v Ženevi, kajti med obema svetovnima vojnama in za tem niso prirejali avtomobilskih salonov, prav tako ne med letoma 1907 in 1911. Takrat mnenje med ljudmi ni bilo naklonjeno avtomobilizmu, podkrepili pa so ga novinarski članki, ki so pisali o "smrtnih strojih, ki bodo vozili preko dobrih ljudi", zato so se organizatorji za nekaj let umaknili v Zurich.
Ženevski avtosalon uživa v avtomobilskem svetu prvovrsten ugled. Vzrok za to tiči na eni strani v prvovrstni dostopnosti, kajti dvorane Palexpa se nahajajo v neposredni bližini letališča in na nevtralnem ozemlju Švice. Drugi vzrok tiči v preglednosti, kajti vsi pomembnejši avtomobilski proizvajalci razstavljajo v dveh velikih dvoranah, ki se spajata. Ob tem obstaja tudi višinska omejitev za razstavišča sredi dvoran, ki ne smejo presegati 1,40 metra. To omogoča lahkotno at-
Chevrolet Matiz
Citroen C1
mosfero in olajša orientacijo. Težnja po tem, da bi predstavljali predvsem avtomobile in ne kulis, je stara skoraj toliko kot salon sam. V 20. letih prejšnjega stoletja so bili edini dovoljeni razstavni rekviziti ob samih avtomobilih tepihi in zelene rože.
Skrbno izbran je tudi termin salona. Odvija se vsako leto, in sicer v začetku marca, kar je idealno za avtomobilsko industrijo: novo leto se je dodobra pričelo in proizvajalci komaj čakajo, da lahko predstavijo novosti. Prav tako je Ženeva znana tudi kot sejem, kjer razstavljajo številni majhni proizvajalci in neodvisne oblikovalske agencije. V takšnem obsegu samo v Ženevi. Na salonu lAA v Frankfurtu bi se že zaradi obsega salona izgubili v množici. V Ženevi zato razstavišča Pininfarine in
Bertoneja, Giugiara in Larakisa, Rinspeedi in Koenigseggi poskrbijo za edinstven navdih.
Zgodovinske premiere salona v Ženevi
Spisek avtomobilov, ki so bili premierno prikazani v Ženevi, je naravnost impozanten. Leta 1929 je to na primer bil Mercedes SSK, 1931 Maybach Zeppelin, 1934 Chrysler Airflow, 1937 fiat 500 topolino, 1949 borgward hansa, 1955 fiat 600, 1961 jaguar E-type, 1964 lancia fulvia, 1965 renault 16, 1972 ford granada, 1977 porsche 928 in 1980 prvi audi quattro, da naštejemo samo nekatere. Samo letos lahko na 75. jubilejnem salonu pričakujemo okoli 50 svetovnih premier, če
seštejemo serijske modele in konceptne študije.
Na salonu se ob jubileju od-vij tudi posebna razstava. Na ogled so švicarski modeli preteklih 100 let, predstavljeni v ustreznem časovno obarvanem ambientu, ki je postavljen podobno kot v filmskem studiu. To avtomobilsko potovanje skozi čas se prične leta 1905 in zaključi s futuristično vizijo Franca Sbarra.
Ob 100-letnici je izšla tudi opulentna knjiga o zgodovini ženevskega avtomobilskega salona in na 325 straneh govori o zgodovini avtomobilizma. Publikacija je kompetentna, bralkam in bralcem zanimiva in vsebuje impulze, ki so jih oddajali dosedanji saloni v Ženevi. www.salon-auto.ch
Mihael Tosch
Mercedes M
BMW, serija 3
Ferrari F430 Spyder
Zdravniški nasveti
Kile trebušne stene
Latinsko ime za kilo je hernia, med ljudmi pa so najbolj pogosti izrazi kila, bruh ali pruh.
O kili govorimo takrat, ko pride do nastanka odprtine v vseh plasteh trebušne stene razen kože in trebušne mrene. Skozi tako odprtino lahko v podkožje vdre trebušna vsebi-
Foto: Črtomir Goznik
An|elo Mara~i~, dr. med., specialist kirurg
Kila ima kilno vrečko, ki jo tvori trebušna mrena, ki se izboči skozi odprtino v trebušni steni, in kilni vrat, to je mesto, kjer je v trebušni steni nastala odprtina. Vsebina kilne vrečke je navadno pečica ali črevo.
Na trebušni steni so tipična mesta, kjer najpogosteje nastanejo kile, čeprav teoretično do kile lahko pride kjerkoli. Ta mesta so že od rojstva oslabljena zaradi razvoja trebušne stene. Najbolj pogosto mesto kile je ingvinalni kanal ali dimlje. Tu pri moškem skozi trebušno steno prehaja semensko pove-smo, pri ženski pa maternična vez. Drugo značilno mesto je popek. Popkovni obroček se lahko razširi, skozi odprtino pa se izboči kila. Pri ženskah lahko nastane t. i. femoralna kila na mestu, kjer iz trebuha na stegno prehajajo žile za spodnji okončini.
Nad popkom nastane epiga-
strična ali ventralna kila zaradi povečanega razmika med mišicami. Najpogostejši razlog za to so oslabele mišice, vezivo ali debelost.
Na ostalih oslabljenih mestih se kile pojavljajo le v izjemnih primerih, zato jih tudi težje ugotovimo in zdravimo.
Trebušno steno pa lahko oslabimo tudi ob operaciji ali nezgodi, ko nastane rana skozi vse plasti stene, po njej pa brazgotina. To so tako imenovane pooperativne kile in nastanejo kot komplikacija zdravljenja.
Pri otrocih so kile najpogosteje prirojene in nastanejo zato, ker se kanal v dimljah ne zapre sam od sebe. Nastane žepek, ki sega v mošnjo, vanj pa se občasno spusti trebušna vsebina.
Kile se zdravi z operacijo, čeprav lahko človek z njo živi celo življenje brez težav. Operacija torej ni nujna. Vendar jo svetujemo, ker lahko pride do komplikacij, ki so lahko celo usodne. Začasno in pri ljudeh, ki niso sposobni za operacijo, pomaga kilni pas. Za trajno zdravljenje pa ni priporočljiv, ker lahko povzroči obsežne brazgotine in ukleščenje kile.
Operiramo v splošni (bolnik
spi), regionalni (injekcija v hrbtenico) ali lokalni anesteziji (injekcija v predel operacije). Namen operacije je odstraniti kilo, zapreti odprtino v trebušni steni in ojačati trebušno steno na tem mestu. To naredimo s šivi ali mrežico, ki jo namestimo na odprtino.
Operacija običajno ni težka, vendar ima lahko zaplete in posledice kot vsaka druga. Te so lahko med posegom (krvavite, poškodba sosednjih tkiv in organov, zapleti s strani anestezije neposredno po posegu (oteklina, podplutba, vnetje, bruhanje, pljučnica in pozneje (ponovitev kile, občasne bolečine, povečana brazgotina Včasih je zaradi zapletov potreben ponovni poseg, včasih le zdravljenje z zdravili, nekateri pa se pozdravijo tudi brez posebnih ukrepov. Statistika kaže, da število vseh zapletov ni veliko in se giblje okoli 1 %.
Po operaciji (če ni zapletov) je bolnik kmalu popolnoma zdrav in sposoben za polno življenje brez kakršnih koli omejitev.
Anđeio Maračič, dr. med., specialist kirurg
Sredina marca je še vedno
■	v	I ■ ■
v znamenju snežne odeje in nizkih temperatur
LONČNICE
Dolga kurilna sezona se že pozna tudi na mnogih sobnih rastlinah. Odpadanje listov tem času je zelo pogost pojav. Večina sobnih rastlin izvira iz tropskih krajev, kjer je v njihovem naravnem okolju veliko zračne vlage. Skoraj vsa stanovanja danes so ogrevana s centralnim ogrevanjem, za katerega pa je značilen zelo suh zrak. V tem času rastlinam najbolj pomagamo tako, da jih enkrat na teden stuširamo z blagim curkom mlačne vode. Večjih rastlin seveda ne prenašamo v kopalnico. Tem zagotovimo zračno vlago tako, da nasujemo v njihove podstavke čim debelejšo plast drobnega peska. Skrbimo, da je ta pesek stalno vlažen, vendar voda ne sme stati nad peskom. Drugi način je, da poskrbimo za večje okrasne posode ali podstavke. Na dno take posode nato položimo narobe obrnjen podstavek za rože ali krožnik. Okrasni lonec mora biti iz materialov, ki ne prepuščajo vode: plastika, lakirana keramika. Našo lončnico postavimo na ta podstavek. Poskrbimo, da bo v posodi ali podstavku vedno dovolj vode, a ta nikoli ne sme segati do vrha narobe obrnjenega podstavka. Tako korenine lončnice niso nikoli v vodi, voda pa z izhlapevanjem skrbi za zračno vlago v območju rastline.
BALKONSKE RASTLINE
Balkonske rastline so že začutile prihajajočo pomlad. Pričele so z hitrejšo rastjo. Najprej je potrebno poskrbeti za higieno med rastlinami. Odstraniti moramo vse bolne, odmrle in kako drugače poškodovane liste. Obenem jih tudi natančno pregledamo, če niso prisotni kakšni škodljivci. Ce so prisotni, ukrepamo s potrebnimi insekticidi. Nato zelo bujne potaknjence skrajšamo - temu postopku rečemo vršičkanje. Pustimo štiri do pet kolenc, vendar mora biti na njih tudi listje. Ce je na tem mestu že vse listje odpadlo, potem moramo pustiti kakšno kolence več. Vršičkanje je nujen ukrep, če želimo vzgojiti razvejane sadike in v aprilu na prosto postaviti rastline z več cvetovi. Ce tega ne storimo, potem bo imela naša mlada rastlina en sam, zelo dolg vrh in na koncu en sam osamljen cvet. Običajno se rastlina razveja šele potem, ko ta prvi cvet odcveti. Tako izdolženi in velikokrat predolgi poganjki so zelo nežni in občutljivi. Prvi močnejši veter ali naliv jih običajno močno poškoduje in opravi vršičkanje namesto nas. Takrat je seveda prepozno, saj se bodo prvi naslednji cvetovi odprli komaj čez mesec dni. Zato naj se vam ne smilijo ti prvi nastavki cvetov. S tem si boste zagotovili lepa in cvetoča korita takrat, ko jih potrebujete, to je v aprilu.
ZELIŠČA IN DIŠAVNICE
Vsi ljubitelji dišavnic in vrtin morajo sedaj pomisliti na novo sezono. Ce želimo sami vzgojiti sadike nekaterih dišavnic, je sedaj čas, da jih posejemo. Sejemo lahko tako enoletne dišavnice kot tudi dvoletnice in trajnice. V naših trgovinah dobimo semena mnogih zelišč. Vsi, ki vas ni strah računalniške tehnologije, lahko še več
semena kupite preko interneta. Lahko si prihranite čas za pikiranje in se odločite za vzgojo sadik v multiploščah. Izberemo take, ki imajo manjše posamezne lončke. V vsako odprtino posejemo dve do tri semenke, tako vzgojimo večje in čvrstejše sadike z močnejšo koreninsko grudo. Večina zelišč kali na svetlem. Zato seme samo rahlo potisnemo v zemljo in ga pustimo na površini, ne pokrijemo ga z zemljo. Poskrbimo za dovolj vlage in enakomerno toploto do kaljenja. Kasneje temperature ne smejo biti previsoke. Najprimernejša temperatura je 10-15 °C. Skoraj vsa zelišča povsem dobro prenesejo tudi nekaj stopinj pod lediščem, pri previsokih temperaturah pa vzgojimo slabe in občutljive sadike. V biološkem vrtu so zelišča nepogrešljiva v boju s škodljivci in boleznijo. Zato posejte sedaj vsaj baziliko, šetraj, timijan, borago in kamilico.
Miša Pušenjak

Foto: Misa Pusenjak
Najljubša zeliš~a imamo lahko tudi v loncu na balkonu ali terasi.
Ptuj • Pogovor z Danico Žižek, industrijsko šiviljo
Reklamna sporočila za preživetje
Tekstilne industrije je na Ptujskem iz leta v leto manj, od večjih obratov dela le še Zaščita, ki se na vse načine trudi, da bi obdržala domači in tuji trg, če nas ne bo poceni delovna sila iz vzhoda premagala, je pričela pogovor Danica Žižek, industrijska šivilja, ki na normo dela že 28 let.
tudi šiva doma? "Če šivaš v firmi, naj ne bi šival doma," je odgovorila. Od vseh časopisov ima najraje reklamna sporočila, ki ji pomagajo pri nakupih, nikoli ne kupuje samo v eni trgovini. Takšno tekanje od trgovine do trgovine ti sicer vzame čas, vendar ti pomaga preživeti. Ob brunarici v Strmcu pri Polen-šaku imata z možem tudi vrt in sadovnjak. Hodita na dopust? "Ne, vrtičkamo, da kaj doma pridelamo. V brunarico odhajava vsak petek in se vračava ob nedeljah. Rada se druživa s prijatelji, naša druženja so vedno vesela. Rada tudi pečem pecivo."
Danica že od nekdaj praznuje 8. marec - mednarodni praznik žensk. Saj ne gre za darila, ki bi jih ženske morale tega dne prejemati, gre za drobne pozornosti, ki človeku pomagajo premagovati vsakdanja bremena in da bi se izboljšal njihov socialnoekonomski in siceršnji položaj. Njena velika želja je, da bi enkrat dobila delovno mesto, na katerem ji ne bi bilo treba trepetati za normo in da bi država prisluhnila ženskam, ki celo delovno dobo delajo na normo, da bi se lahko upokojile po 30 letih normiranega dela. Ozira se po svojih prijateljicah, ki kot čistilke zaslužijo za 10 do 20 tisoč tolarjev več.
Rada ima jutra, zbuja se dobre volje, danes, na 8. marec, ne bo nič drugače. Na mizo bo postavila boljše kosilo in pecivo. Tako je bilo že v njeni rani mladosti, ko je še živela pri mami. Naj bi vsaka ženska občutila vsaj malo več pozornosti kot druge dni v letu, je Daničina želja, na drugi strani pa, da bi se delavkam splačalo delati.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Danica Žižek
Tekstilna industrija je posebne vrsta industrija, ki ves čas umira, vendar nikoli ne umre. Vedno se najde neki privatnik, ki mu gre, pravi. Dela večinoma na entlarici oziroma opravlja vsa dela, ki jih nudi delodajalec. Za njo je 28 let normiranega dela, dela pod nenehnim pritiskom, vsak del, ki ga zašije, je normiran na minuto, sekunde. Delati je pričela že pri šestnajstih, najprej se je zaposlila v Elektrokovini v Mariboru, po rojstvu hčerke je morala službo zamenjati, ker ni bilo vrtca, ki bi pričel delati že ob petih zjutraj. V Mariboru je službo zadržal mož. Za industrijsko šiviljo se je priuči-
la v ptujski Delti, zatem si je službo poiskala v Zaščiti, ker je mislila, da bo tam lažje dosegla normo. Pričakovanja so se izjalovila. Vsak dan mora oddelati 480 minut. Malica traja 20 minut, 10 minut je časa za cigarete, malica je ob desetih, kajenje ob 13. uri. Delo tekstilne delavke je trdo prislužen denar, za 28 let dela, 13-odstotni dodatek na minulo delo, prejema minimalno plačo v bruto znesku 117.500 tolarjev in dodatek 5 tisoč tolarjev. Tudi dopust je minimalen, le 20 dni.
Izhodiščne plače za poln delovni čas so premalo ocenjene, je povedala Danica Žižek, ki je tudi predsedni-
ca sindikata v Zaščiti, kjer je zaposlena za nedoločen čas. "Nisem slaba delavka, vendar pa lahko rečem, da smo delavci slabo zaščiteni, da imajo delodajalci preveč pravic." Delavci upravičeno pričakujejo, da si bodo v bodoče lahko odrezali debelejši kos kruha, vendar postajajo vse večji dvomljivci, ker je tudi nova vlada začela delati isto kot prejšnja. Ženske smo tudi prikrajšane, ker delovna mesta težko najdemo, pa tudi slabše ovrednotena so, da o odgovornostih in bremenih, ki jih imamo, niti ne govorimo, poudarja Danica. V takih razmerah mora biti človek zelo iznajdljiv, da preživi. Ali
Pa brez zamere
1984. 2005.
Slavno poročilo je spet tukaj
Torej, edina svetovna velesila, edini preostali bojevnik proti Zlu, edina država, kije dežela svobodnih in dom pogumnih (prosto po njihovi himni), je pred kratkim spet izdala famozno letno poročilo o kršitvah človekovih pravic po celotni zemeljski obli. No, ne po celotni, saj sebe v njem ravno ne karajo, oziroma si, poglej poglej, nimajo kaj očitati. Imajo pa seveda marsikaj očitati skoraj celotnemu ostalemu svetu. Pravzaprav se pred budnim očesom edinega pravega preostalega svetovnega velikega brata, kipostaja vse večji, bolj kot mu gre doma slabo, ne more skriti nihče. V njegovih očeh smo pravzaprav krivi vsi, le ne ve se še točno, za kaj. Ampak če vprašate velikega brata, bo slej ko prej že prišlo na dan, zaradi česa smo pravzaprav krivi. Morda ne danes, morda ne jutri, ampak sčasoma bo veliki brat zagotovo spoznal, da smo nečesa krivi ter da je on imel že ves čas prav. Tako rekoč preroško, mesijansko prav. Samo vprašanje časa je, kdaj se nam bo kaj zalomilo ali pa morda ne bomo hoteli ubogati ali podpisati kake Vilniuške izjave in že bo veliki brat planil: "Aha, evo vas, pa vas imam, barabe, saj sem vedel!"
Zakaj ZDA (njihovo vlado oziroma politiko) primerjam z Velikim bratom, to institucijo iz kultnega Orwellovega romana 1984? Preprosto: tako Veliki brat kot ZDA institucija. Oboje v nekem smislu predstavlja nekaj, kar pravzaprav ni. Velikega brata se v romanu predstavlja kot osebo, prav tako pa je za ZDA (oziroma njihovo vlado) značilen izraz "Striček Sam", podkrepljen s sliko sivolasega vitkega (kakšna ironija - ob dejstvu, da je tri četrtine Američanov predebelih) strička, napravljenega v barve nacionalne zastave - ki so, mimogrede, popolnoma enake kot barve večine bivših nasprotnic, držav izza železne zavese. V obeh primerih, tako pri Orwellovem velikem bratu kot pri prekoatlantskempolicaju, pa vendar ne gre za točno določeno osebo, ampak za skupino ljudi, ki stoji za to podobo ter skozi njo in določene ideale želi doseči nek svoj cilj.
Sicer je res pretirano trditi, da si, tako kot Veliki brat, vlada ZDA in določeni ljudje v njej želijo podrediti prav vsakega človeka z njegovim svobodnim razmišljanjem vred, a določene vzporednice vsekakor lahko potegnemo. Če ne drugega, naj spomnim samo na to, da tako, kakor Veliki brat vleče poteze pod krinko vojne proti vsesplošnemu in povsod prisotnemu sovražniku, tudi edina svetovna supersila pod okriljem določenih parol in domnevnih svetih ciljev, ki veljajo za vse človeštvo, hoče doseči določene cilje. Ki niso nujno popolnoma transparentni. In kakor nas vedno znova in znova prepričujejo, da bo svet boljši, ko bomo enkrat za vselej premagali tistega mitičnega nasprotnika, ki nas venomer ogroža, tako jim nekako tega ne verjamemo - saj pravzaprav skoraj ves sistem temelji na tem, da obstaja nekje nek nasprotnik, neoprijemljiv in izmuzljiv, nasprotnik, ki se lahko pojavi kjerkoli, tudi v naši lastni hiši, skratka, kakor nas vedno znova prepričujejo o tem, tako lahko s precejšnjo verjetnostjo sklepamo, da bo, ko bo (če bo?) enkrat ta nasprotnik pokončan, na njegovo mesto kar hitro stopil nov nasprotnik, novo Zlo.
In zakaj je tako? Zelo preprosto: kadar obstaja nek nasprotnik, neko zunanje Zlo, proti kateremu se moramo skupno boriti, kadar verjamemo, da smo ogroženi, takrat ne polagamo misli na socialne pravice, na blagostanje v deželi in navsezadnje tudi ne na stanje človekovih pravic. V tem času, ko smo napol ali v celoti v vojni (taki ali drugačni), lahko modri mož, ki nas vse vodi k končnemu uspehu, kipa je zelo izmuzljiv, potepta marsikatero pravico. Kajti cilj je le eden - premagati sovražnika, ne? Koga pa ob tako slavnem cilju še brigajo človeške pravice.
Gregor Alič
Ormož • Zlatoporočenca Mirt s Celjskega
Prva zlata poroka v domu starejših
V Centru za starejše občane v Ormožu so bili 19. februarja zelo ponosni in veseli. Imeli so redko priložnost praznovati zlato poroko dveh varovancev, Marije in Štefana Mirta z Ostrožnega pri Ponikvi.
Ganjeni so bili vsi - zaposleni, ki so poroko pripravili, in zlatoporočenca, ki se takšne pozornosti nista nadejala. Nekaj dni po valentinovem je bil ves dom še praznično okrašen s srčki, ki so jim v čast zlate poroke dodali še več primerne svečane dekoracije. Stanovalcem so pred pričetkom slovesnosti pripeli "pušeljce", tako da je poroki prisostvovalo okrog 70 svatov iz doma, lepo število povabljenih sorodnikov in tudi zaposleni. V jedilnici doma jih je obiskal župan občine Ormož Vili Trofenik, ki je v svečani opravi vodil zlato poroko. Zlatoporočencema
Foto: zasebni arhiv
Zlatoporočenca Marija in Štefan Mirt sta s skupnimi močmi zarezala v veličastno poročno torto, ki so jo spekli v kuhinji doma.
je zaželel trdno zdravje in dobro počutje med stanovalci, zaposlenimi in nasploh med Prleki. To je zlatoporočenca še posebej nasmejalo, saj jima prav naša prleška govorica povzroča marsikatero preglavico. Kljub temu sta brez težav še enkrat na pravem mestu izrekla svoj da in izmenjala prstane. Lepim željam so se s svečanim nagovorom pridružili tudi sostanovalci, vzdušje pa je polepšala prijetna glasba na citre. Direktor doma Marko Rozman je zlatoporočencema v imenu doma predal darilo in čestitke ob jubileju. Vesela sta bila tudi cerkvenega obreda, ki ga je opravil domski župnik Janez Gorgner, ki sicer služi mašo v domu vsako soboto popoldne.
Mirtova sta v ormoški dom za starejše občane prišla pred tremi leti, ker takrat na Celjskem ni bilo prostora. Marija je doma z Ostrožnega pri Ponikvi, kjer se je rodila
30. 1. 1926. Štefan pa je prišel na svet 26. 12. 1921 v Štorah. Po poroki se je preselil k svoji izbranki, s katero sta si na Os-trožnem uredila dom. Marijinemu sinu Milanu so se pridružili še trije skupni sinovi Tone, Janko in Marjan. Marija je imela s petimi moškimi v gospodinjstvu in na kmetiji vedno dovolj dela, veliko pa ji pri tem pomaga tudi njena dobra volja, saj še danes vse tegobe obrne na smešno plat. Zlati ženin Štefan je vse do upokojitve delal v železarni v Štorah. Z leti se je družina povečala še za šest vnukov in enega pravnuka, Marija pa se že sedaj veseli tudi tistega, ki je še na poti _
Čeprav je bil za njiju prihod v Ormož težak, sta se že navadila in predvsem Štefan se veliko sprehaja po mestnih ulicah. Marija ima težave z nogami, zato se zadržuje bolj v domu, v katerem sta deležna lepe pozornosti.
vki
Najboljši v akciji!
1280 X 1024 pri 75 Hz, svetilnost 250 cd/m^, odzivni čas 16 ms.
134.990 SIT Osebni računalnik, PC PLUS, Sempron 2800
Procesor AiVI D Sempron 2800+, pomnilnil<512lv1B, trdi disi« 120CB, DVD+-RW, grafični pospeševalec nVidia r.eForrfi FX520Q 128MB 128-
34.990 SIT
Multifunkcijska naprava, BROTHFR, DCP-nOC
0
Združuje barvni inl<jet tiskalnil<, skener, barvni kopirni stroj in čitalnik spominskiii kartic.
bit DVI TV-out, integrirana zvočna kartica 5.1 , TV-Tuner, Modem 56k V.90, integrirana mrežna kartica, ohilje Midi Tower, multimedijska tipkovnica Genius PS/2, miška Scroll PS/2, zvočniki.
9.990 SIT_
Barvna kartuia in papir za fotografije, HFWIFTT
8.490 SIT
Prenosni telefon, DIALON. Easy
standard DECT/CAP, funkcija PIK/CLIP, imenik za 20 številk, spomin za 30 zadnjiii številk, domet na prostem do 300 m in v stavbaii do 50 m.
PACKARD, C936EE
Za tiskalnike HP Deskjet 5740, 6540, 6840 ter 130 listov papirja za fotografije 10 x15 cm.
ZANESLJIVO NAJNIŽJE CENE!

Ponudba po zanesljivo najnižjih cenah velja od 21. 2. do 12. 3. 2005 oz. do prodaje zalog. Za več informacij o zanesljivo najnižjih cenah se obrnite na prodajno osebje v Merkurjevih trgovskih centrih.
Obiščite nas v trgovskem centru MERKUR, Ormoška c. 30 na Ptuju na oddelku z akustiko in računalniki!
Možnost nakupa na 12 obrokov!
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORIEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV NA TERENU
oiovanj
DAN
DATUM
URA (od-do) KRAJ
Zavarovalnice Maribor,Triglav In Slovenlca, ter registracijo.
ponedeljek 14.03.2005 torek	15.03.2005
sreda
četrtek
petek
ponedeljek
torek
sreda
četrtek petek
ponedeljek torek
sreda
četrtek
petek
ponedeljek
16.03.2005
17.03.2005
18.03.2005
21.03.2005
22.03.2005
23.03.2005
24.03.2005 25.03.2005 28.03.2005 29.03.2005
30.03.2005
31.03.2005
01.04.2005
04.04.2005
8.00-11.00 12.30-15.00 8.00-11.00 12.30-15.00 15.30-17.00 8.00-11.00 12.30-15.00 8.00-11.00 12.30-15.00 8.00-11.00 12.30-15.00 8.00-11.00 12.30-15.00 8.00-11.00 12.30-15.00 8.00-11.00 12.30-15.00
8.00-11.00 12.30-15.00 8.00-11.00 12.30-15.00 8.00-11.00 12.30-15.00 8.00-11.00 12.30-15.00 8.00-11.00 12.30-15.00
CVETKOVCI - pri Tomažič Janku
GRAJENA - Gasilski dom
GAJEVCI - trgovina Vrtnica
DORNAVA - kmetijska zadruga
PLACAR - trgovina Markež
ŠIKOLE - kava bar Voga
CIRKULANE - bar Marinka
□RSTEUA - kmečki turizem Ijicko
GEREČJA VAS - Gasilski dom
ZG. HAJDINA - Gasilski dom
GABERNIK - trgovina Hrga
POLENŠAK - gostilna Šegula
GRABŠINSKI BREG - Gasilski dom
APAČE - Gasilski dom
DESTRNIK- Gasilski dom
SAVCI - Gasilski dom
LOVRENC NA D. R - Kmetijska zadruga
veliki četrtek
veliki petek
velikonočni ponedeljek
VITOMARCI - Kmetijska zadruga
MOŠKANJCI - Bencinski servis Žlher
STOJNCI - Gasilski dom
MARKOVCI - Deponija
MAJŠPERK - Gostilna Dolinca
ŽETALE - Bar Pod lipo
KUUČAROVCI PRI ORMOŽU - Gasilski dom
PODLEHNIK - Kmetijska zadruga
MIHOVCE - Avtoservis Dobič
JUROVCI - Avtoelektrika Bračič
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije. Informacije: Marjan Duh - telefon: 02 / 788 11 68.
Se priporočamo,
DOMINKO d.o.o., TEHNIČNI PREGLEDI, Zadružni trg 8, 2251 PTUJ; TEL.: 02 / 788 11 75, 02 / 788 11 68
RADIOPTUJ ^ ^/lietu
89,8 »98,2 »10473	,
www.radio-ptuj.si
Mali oglasi
STORITVE
PREVAJANJE IN INŠTRUKCIJE angl. in nem. jezika (osnovna in srednja šola). Tudi bo vikendih! Pri OMI, d. o. o., Placar 31, 2253 Destrnik, Tel. 041 374-252.
ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasana-gič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
BELA TEHNIKA
PRODAM sušilno pralni stroj, hladilnik, zamrzovalnik, štedilnik. Tel. 051 221 026.
NEPREMIČNINE
PARCELO, zazidljivo, 1000 m2, prodam ugodno, vsi priključki so na parceli, lokacija Ptuj-Turnišče. Tel. 041 920-200.
MOTORNA VOZILA
PRODAM MERCEDES SEL 300, letnik 1992, metal črna barva, dobro ohranjen. Inf. na telefon: 041 / 726-398.
KMETIJSTVO
PRODAM seno v balah. Tel. 041 253-861.
PRODAM ŠKROPILNICO 330 l in puhalnik. Tel. 041 521-863.
RAZNO
PRODAM 4 m regal ter komodo za dnevno sobo, stilno, pravi hrast. Tel. 787-21-32._
OTROŠKI avtosedež in kolo s pomožnimi kolesi za starost do treh let prodam. Tel. 040 468-867.
PRODAM 5 KOSOV tračnic, železnih, večji profil. Janez Kmetec, Vel. Varnica 34, tel. 763-16-41.

iZDePLSi
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDEUKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 aH 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
just)na.lah@radlo-1ednik.sl, za večje objave predhodno pokličite.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
*NOVO*NOVO*NOVO*NOVO* TRGOVINA ELEKTRO-PARTNER, Vida PERNARČIČ, s. p., Cankarjeva ul. 5 (enosmerna ulica mimo restavracije Ribič proti Kinu Ptuj), Ptuj, telefon: 02/779-40-51, 07. 03. 2005 ODPIRA PRODAJNO-RAZSTAVNI SALON, kjer si lahko poleg aparatov iz kataloga GA ogledate tudi ostale aparate različnih blagovnih znamk. MO-2NOST OBROČNEGA PLAČILA NA 3, 6, 12 in 18 mesecev. Nove akcijske kataloge GA (akcije od 03. 03. do 31. 03. 2005) že imamo v prodajalni samo v Cankarjevi ul. 5, Ptuj. VSE FORMALNOSTI UREDITE SAMO PRI NAS V CANKARJEVI ULICI 5! Nudimo vam tudi HITRO, kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A4 -7,00 SIT, obojestransko A 4 -12,00 SIT, vezava - 180,00 SIT OBIŠČITE NAS!
Vsak četrtek ob 20.00 uri
moćm se- mičmHs^'
7
7
.X
7. Ans. MARZEL - Muzika nocoj igra 6. Ans. DORI - Ljubim in ijubijen sem 5. IGOR in ZLATI ZVOKI - iVIiniii sta že ieti dve 4. Ans. BRANETA KLAVŽARJA - Ptica seiivica 3. ROKOVNJAČI-Naščas 2. Ans. CVET - Spiavar
1. JOŽE GALIČ In GLASBA Iz SLOVENIJE - i«oj Abraiiam
1.	NATALIJA & BOMBASTIK FANTASTIK - Dva poiicaja
2.	HELENA BLAGNE-Zreiežensi(e
3.	KOMPROMIS - Vročina in mraz
4.	NINA PRIGL - Dežeia sanj
5.	KORADO - Oprosti
6.	DANI GREGORC-Ničveč
7.	OBJEM - Kavboj
www.tednik.si
Poskočnih 7
Veličastnih 7
_ Glasujem za: _
Ime In priimek: _ Tfel. številka: _
ft na naalov: MEGA MAIUCETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Orfejčkove
SMS gloibene ielie:
041/818-666
Nagrado prejme:
Marta Černivec Vintarovci 49a 2253 Destrnik
Torek, 8. marec
18.00
19.00 19.30
20.00
Ptujski grad, otvoritev razstave slikarja, grafika Izidorja Jalovca in predstavitev humanitarnega društva Poskoči Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, filmski večer, Ure do večnosti SNG MB, Krvava svatba, StaDvo, za abonmaje drama torek 6, 7, 8, 9, 10 in izven
SNG MB, Ti nori tenorji, MalOd, za abonma Drama torek 3 in izven
Sreda, 9. marec
9.00 Skorba, krajevna dvorana, »Gremo v gledališče«, revija otroških
gledaliških skupin 19.00 CID Ptuj, filmski večer, Biti John Malkovich 20.00 SNG MB, Debeluhi v krilcih, MalOd, za izven
Četrtek, 10. mareC
11.00 in 14.00 Dornava, kulturno-vaška dvorana, seminar, Kako se
lahko razvijejo kmetje s pomočjo denarja iz skladov Evropske unije?
18.00 Ormož, glasbena šola, koncert dijakov Srednje glasbene šole Maribor
19.00 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, slavnostna dvorana, otvoritev razstave ilustracij Mojce Cerjak in predstavitev slikanice »Kako je Evropa dobila ime« Liljane Klemenčič
20.00 SNG MB, Ti nori tenorji, MalOd, za abonma Dijaški 27 in izven
Kolosej Maribor
Torek, 8. marec, ob 16.00, 18.30 in 21.00 Zdravilo za sodobnega moškega. Ob 21.50, Prepovedan dotik. Ob 16.40, 18.50 in 21.10 Elektra. Ob 15.50 in 18.20 Zaporedje nesrečnih dogodkov. Ob 18.00 in 21.30 Letalec. Ob 17.50 Ruševine. Ob 17.10 in 19.30 V iskanju dežele Nije. Ob 20.50 Zelo dolga zaroka. Ob 17.10 in 20.40 Aleksander. Ob 16.30, 19.00 in 21.40 Njegovi tastari. Ob 21.20 Bližnji odnosi. Ob 15.30 Trojica. Ob 20.00 Ray. Ob 15.20 in 17.20 Tu pa tam. Ob 19.20 in 22.00 Kinsey. Ob 15.00, 17.00 in 19.10 Zadeta modela.
Sreda, 9. marec, ob 16.00, 18.30 in 21.00 Zdravilo za sodobnega moškega. Ob 21.50 Prepovedan dotik. Ob 16.40, 18.50 in 21.10 Elektra. Ob 15.50 in 18.20 Zaporedje nesrečnih dogodkov. Ob 18.00 in 21.30 Letalec. Ob 17.50 Ruševine. Ob 17.10 in 19.30 V iskanju dežele Nije. Ob 20.50 Zelo dolga zaroka. Ob 17.10 in 20.40 Aleksander. Ob 16.30 19.00 in 21.40 Njegovi tastari. Ob 21.20 Bližnji odnosi. Ob 15.30 Trojica. Ob 15.20 in 17.20 Tu pa tam. Ob 19.20 in 22.00 Kinsey. Ob 15.00, 17.00 in 19.10 Zadeta modela.
Soniicovidub na PAGU
3* Pagus, do 12 let brezplaino, poljubna dolžina dopusta 22.4y2D/POL 7.900
OPATIJA
3* hoteli, bazeni z morsko vodo, do 6 let brezplačno
do23.3y2D/POL 10.980
KOPER
3* Žustema, kopanje v Aquaparku, brezplačno za otroka do 6 let do 25.3./2D/POL od 14.980
Sončkov klub v POREČU
3* Zorna, Plavi, aktivne počitnice, brezplačna pijača ob večerji 27.4y5D/POL 25.900
BAVARSKI GRADOVI
2-dnevni avtobusni izlet odlično slovensko vodenje
2.4y2D/POL 29.900
SonďcovkiubvČRNIGORI
2* Obala, rafting po Tari, izlet na Skadarsko Jezero, obisk Sarajeva...
21.476D/POL 54.900
Potovanje TURČIJA, EGIPT
Pamukkale, križarjenje po reki Nil, 8 dni Turčije, 7 dni E^pta
2.4yi5D/POL 95.990
DUBAJ
4* hotel, odhod iz Zagreba, bogat program, slov. vodenje
17.3., 28.4./6D/NZ 159.900
Izkoristite prednosti!
• do 15% popust za rezervacije do 31. marca! « plačilo na 10 obrolcov (do 31 .S.)!_
SONČEK
TUI potovalni center
Ptuj, Siomškova 5 • 02/749 32 82
Telefonska prodna: 02/22 080 33 • www,sonchek.com
V okviru prireditev
KLIC SRCA
vas vabimo na naslednja predavanja:
mag. Srečko Kuburic;
-v petek. 11. marca ob 18. uri: RAZLIKA MED PRAKTIČNO IN TEORETIČNO VERO
-vsoboto, 12. marca ob 11. uri: VERA, Ki PREŽIVI VSE -v soboto, 12. marca ob 18. uri: VERA, KI DAJE VSE
Predavanja bodo v Dvorani Krščanske adventistične cerkve, Cankarjeva 1, Ptuj Predavanja bodo v hrvaškem jeziku. Vstop prost!
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDEUKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina,lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Kako je prazen dom, dvorišče, nase oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
SPOMIN Lizike Kmetec
IZ VEL. VARNICE 34
Žalosten je spomin na 8. marec 2004, ko nas je zapustila draga žena, sestra, teta in svakinja. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in prižigate sveče spomina.
Vsi njeni
Eno leto na tvojem grobu svečke ie gorijo, v ialostnih očeh solze se iskrijo, naše misli so vsak dan s teboj, čeprav košček naših src si vzela s seboj.
SPOMIN
Skrita bolečina spremlja spomin na 9.
marec, ko smo te pred letom dni za vedno izgubili, naša
draga žena, mama, babica in prababica
Marija Petrovič
IZ BREZOVCA - CIRKULANE
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu in počastite njen spomin.
Mož in otroci z družinami
Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni teiko zatajiti, le drage mame nihče, nihče nam ne more vrniti.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 86. letu zapustila naša draga mama in babica
Terezija Babsek
IZ SIKOL 9, PRAGERSKO
Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 9. marca 2005, ob 13. uri izpred vežice na pokopališču v Cirkovcah. Žara bo pripeljana v vežico danes, v torek, ob 13. uri.
Žalujoči: sin Tone z ženo Marijo ter vnuka Bogdan in Nina
Pogrešamo tvoj nasmeh, slišimo tvoj korak, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še iiviš.
SPOMIN Tereziji Čus
07. 03. 2004
Mineva leto žalosti, odkar si nas zapustila, draga žena, mama, babica in tašča.
Hvala vsem za prižgane sveče in lepe misli ob njenem grobu.
Vsi tvoji
Nikoli v iivljenju mi več ne bo tako lepo,
kot mi takrat je bilo, ko ti zame si skrbela,
a ial je kruta bolezen mnogo prezgodaj
po tvojem zdravju posegla in
ti z velikim trpljenjem postregla,
ti vzela iivljenjskih je moči,
zato oni dan zatisnila trudne si oči.
ZAHVALA
Ob izgubi mame, sestre in babice
Neže Trunk
IZ CUNKOVCEV 8
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, govornikoma za besede slovesa, godbenikom za odigrano Tišino, cerkvenemu zboru in pogrebnemu podjetju Mir.
Vsi njeni
Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti iiviš.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in brata
Jožefa Medveda
IZ PLETERIJ 7
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam v težkih in bolečih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, za cerkvene potrebe, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo govornici ge. Hedviki za poslovilne besede, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. župniku za opravljen cerkveni obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: žena Stanka, sin Jože ter hčerki Marica in Martina z družinama
Tovje pridne roke,
pošteno in dobro srce
so naš ponos in lep spomin na te.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedeka, brata in strica
Antona Stopniska
IZ DOBRINE 28
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam v težkih in bolečih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo govornikoma g. Jožetu Krivcu in g. Tonetu Kolarju za poslovilne besede, pevcem za odpete žalo-stinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. župniku za opravljen cerkveni obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Terezija ter otroci Tone, Jožica, Marijana in Franci z družinami
Ni besed, ki zapolnile bi nam praznino, ni sonca,
ki dalo od tebe bi večjo toplino, ni ga na svetu, ki dal bi nam to, kar si nam ti,
ostale so le solze in krik bolečine, da te več ni.
V SPOMIN Mojci Dominko
IZ CVETKOVCEV
Z žalostjo in bolečino v srcu se spominjamo na 8. marec, ko mineva osmo leto, ko več nisi z nami. Tvoja zvezda še vedno sije in kaže pot naprej.
Hvala vsem, ki jo nosite v srcu z lepim spominom.
Tvoji najdražji
Le čas poskuša zbrisati spomine, a duša in srce nikoli ne pozabita bolečine ...
SPOMIN
Minilo je 11 let, odkar nas je zapustila
Štefanija Jerenko
in 2 leti, odkar nas je zapustil
Franc Jerenko
IZ LANCOVE VASI
Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu.
Vsi njuni
Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaielite.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka
Antona Habjaniča
IZ VINTAROVCEV 80
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Iskrena hvala patru Milanu Kosu iz župnije sv. Urbana in duhovniku župnije Sv. Bolfenka za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, gospe Julčki Cernezel za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošem in pogrebnemu podjetju Jančič.
Žalujoči: vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, zaman te oko naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Janeza Vukaliča
IZ KOČIC 18, ŽETALE
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje.
Posebno se zahvaljujemo g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem Feguš, pogrebnemu zavodu Mir, godbeniku za odigrano Tišino, govornikoma g. Janku Skledarju in g. Jožetu Krivcu. Posebej se zahvaljujejo Mariji Budja, družinam Kozel, Seruga, Korez, Prevolšek iz Tržca, Božičko in Kodrič.
Žalujoči: žena Veronika, hčerka Marija z možem Vasilijem, sin Anton z družino in vnukinja Klavdija z družino
Gruškovje • Hrvati niso spuščali brez verig
Zakaj so nastajali zastoji
Za kilometrske kolone, ki so v drugi polovici februarja zapolnile magistralno cesto od Ptuja do Gru-škovja, naj bi bilo v prvi vrsti krivo slabo vreme z močnim sneženjem.
Ustavilo se je pravzaprav na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje. Hrvaška carina oziroma, uradno povedano, varnostni organi, so se namreč že v noči s srede na četrtek odločili izvajati strogo selekcijo tovornih vozil, ki so imela (ali pa ne) predpisano zimsko opremo, se pravi verige na kolesih, saj si sosednja Hrvaška nikakor ni hotela in želela privoščiti morebitnih zastojev na svojih zasneženih cestah. Zato pa smo jih v dobršni meri doživeli v tem koncu Slovenije.
Zaradi poostrene kontrole se je razvpito parkirišče pred Motelom Podlehnik takoj zapolnilo, četrtkovo jutro in dopoldne pa so vozniki tako tovornih kot osebnih avtomobilov že pričakali v nekaj-kilometrski koloni, ki se je začenjala že v Jurovcih, pri gostišču Majolka. Izredno stanje se kljub prenehanju sneženja ni končalo niti v četrtek niti v petek, šele v soboto proti popoldnevu je bila cesta proti prehodu spet prevozna.
Kljub posredovanju dodatnih policijskih patrulj iz policijske postaje Podlehnik, ki so bile v teh treh dneh na
Policisti so tovornjake najprej izločali iz prometa na parkirišče pred Motelom Podlehnik, potem pa z izmeničnimi zaporami voznih pasov magistralke poskušali ustvariti vsaj delno pretočnost prometa.
cesti 24 ur, in celo pomoči iz Maribora se ni dalo storiti kaj veliko. Bistvena težava je namreč v tem, da manjkajo odstavni pasovi za tovornjake. Ti so tako zadrževali tudi osebne avtomobile in dodatne policijske enote so, da bi ustvarile vsaj delno pretoč-nost, izmenično zapirale in odpirale oba vozna pasova v nasprotnih smereh, da se je, sicer z zastoji, lahko odvijal
vsaj promet osebnih vozil.
»Če je bilo za sredo ponoči še razumeti ukrepe hrvaških mejnih organov, s katerimi so selekcionirali tovornjake glede na ustrezno zimsko opremo, pa kaj takega gotovo ni moč več trditi za četrtek popoldne, ko so se vremenske razmere že umirile. Kljub temu so ukrepe poostrenega nadzora nadaljevali, saj tovorna vozila brez verig niso sme-
la nadaljevati poti v Hrvaško, zato so se kolone povečevale. Od polnoči do jutra je tako mejni prehod prešlo le 50 tovornjakov,« je povedal vodja mejne policijske postaje Gru-škovje Anton Cafuta.
Čakalna doba je tako trajala do deset ur, v kolonah pa se je nabralo tja do 300 tovornjakov. Če se bodo Hrvati šli tako poostrenega nadzora ob vsakem (še napovedanem) sneženju, potem je kolone in izredno stanje na naši magistralki do Gruškovja pričakovati še večkrat. In poznavalci razmer menijo, da bo res tako. To pa pomeni, da se je temu prehodu najbolje izogniti že vnaprej, ob sami napovedi slabega vremena s sneženjem in ne šele takrat, ko bo poročila o zastojih slišati po radiu ali televiziji.
Po drugi strani pa bo morebitno (močnejše) sneženje prišlo še kako prav ilegalnim prebežnikom čez mejo, saj so podlehniški policisti, kljub temu da je njihova prioriteta varovanje državne meje, v takšnih izrednih razmerah vsi na preobremenjeni magi-stralki _
SM
Ptuj • Vandali ne mirujejo
Mraz jim ne more do živega
Človek bi pričakoval, da se bodo pozimi vandali nekoliko umirili, pa kot kaže, jim tudi mraz ne more do živega.
V noči s petka na soboto so najmočneje udarili v Murko-vi ulici, v bližini stanovanja ptujskega župana dr. Štefana Čelana. Morda so mu želeli kaj povedati, o tem lahko samo ugibamo. Neverjetno je samo to, da nihče ni slišal, da so po ulici metali železni klopi, ki sta jo precej skupili. Ali pa si ljudje raje zatiskamo oči, da imamo mir ...
MG
^IfHAIKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Barbara Geisler, Podlehnik 69 - Timoteja; Rina Švarc, Tekstilna ul. 5/a, Maribor - Žiga; Alenka Be-širević, Ob Rogoznici 8, Ptuj - Mateja; Nataša Kralj, Go-rišnica 114 - Niko; Tamara Vidaković, S. Masere 3, Koper
-	Lio; Sanja Korez, Grliče 21/c, Podplat - Tilna; Anita Kojc, Sela 16, Lovrenc na Dr. polju - Marušo; Mateja Forštnarič, Spuhlja 130 - Nušo; Helena Repec, Drakšl 17, Velika Nedelja - Majo; Majda Hadolin Kolar, Dobrina 45, Žetale -Laro; Milena Leber, Vičava 29, Ptuj - Lea; Mateja Vodošek, Spuhlja 133/a - Aneja; Edita Vogrinec, Zg. Kamenščak 7, Ljutomer - Žana; Jelena Vučković, Rotman 31/a, Juršinci
-	Žana; Renata Samec, Pobrežje 124 - Gregorja.
^ Poroka - Ormož: Srečko Kralj, Senešci 10 in Yulikah Šegula, Senešci 10.
Umrli so: Neža Prigl, Trnovski Vrh 7, umrla 23. februarja 2005; Neža Trunk, Cunkovci 8, umrla 23. februarja 2005; Janez Herga, Črmlja 5, umrl 23. februarja 2005; Ciril Mohorko, Ptujska Gora 61, umrl 24. februarja 2005; Ignac Rojko, Spodnji Velovlek 6, umrl 28. februarja 2005; Ana Novak, Ciril Metodov drevored 4, Ptuj, umrla 28. februarja 2005; Janez Vukalič, Kočice 18, umrl 25. februarja 2005; Anton Stopnišek, Dobrina 28, umrl 1. marca 2005; Vincenc Zemljič, Gomila pri Kogu 1, umrl 1. marca 2005; Antonija Klaneček, Vintarovci 71, umrla 27. februarja 2005.
LEPOTni STUDIO
Lfl MflSCtlCI^fl
Zli moSke m ZcnsKC
pcfflcnovn UUCIl 15, 2S50 PIU fflVTfL: 02 77 111 44
več vrst masaž - nega rok - inanikura - urretni nohti IBBSSKSffia
Obdarite svoje najdražje i darilnim bonom Lepotnega studia La Maschera! NAILS STUDIO ITALIA
Črna kronika
Adijo, vozniška!
1. marca ob 3.55 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica nadzorovali cestni promet v Zgornji Polskavi. Pri nadzoru so z ročnim laserskim merilnikom hitrosti izmerili hitrost vožnje voznika osebnega avtomobila, ki je pripeljal iz smeri Slovenske Bistrice v smeri Frama in v naselju Zgornja Polskava, kjer je hitrost vožnje s splošnim predpisom omejena na 50 km/h, vozil s hitrostjo kar 148 km/h. Policisti bodo proti voznika podali obdolžilni predlog na pristojno okrajno sodišče, za prekršek pa je po Zakonu o varnosti cestnega prometa predpisana globa v višini najmanj 120.000,00 SIT in 18 kazenskih točk.
Neznanec zažgal kapelico
Neznanec je med 28. februarjem in 1. marcem pristopil do kapelice neposredno ob regionalni cesti v Zg. Ščavnici. Skozi manjkajoče steklo line je v notranjost kapelice odvrgel neznano gorljivo snov, kar je imelo za posledico, da so se vneli suho cvetje, kipec Marije ter notranjost kapelice. Škoda, ki jo je utrpela lastnica, znaša po nestrokovni oceni 600.000,00 SIT.
Z mazdo v pešca in peško
3. marca ob 18.35 se je na Ljubljanski cesti v Slovenski Bistrici zgodila prometna nesreča, ko je 78-letni voznik osebnega avtomobila Mazda, drž. Avstrije, na prehodu za pešce trčil v starejša občana, ki sta prečkala vozišče iz voznikove leve proti desni strani. Peška je po trčenju padla po vozišču, pešca pa je odbilo na pločnik ob desnem robu vozišča. Oba sta bila prepeljana v ZD Slovenska Bistrica in nato v Splošno bolnišnico Maribor, kjer je peška ostala na zdravljenju.
Oskrbel se je z orodjem
Neznani storilec je v noči na 4. marec vlomil v priročno pisarno na gradbišču poslovno-stanovanjskega objekta v Čučkovi ulici na Ptuju. Iz skladišča je ukradel več električnega ročnega orodja in s tem povzročil za 500.000 SIT škode.
Ur
Foto: Črtomir Goznik
Napoved vremena za Slovenijo
če sušca živinče po travniku nori, mali ga traven spet v hlev napodi.
Napoved za Slovenijo: Danes bo zmerno do pretežno oblačno. Bolj oblačno bo na vzhodu in severu države, manj pa na zahodu. Zvečer se bo postopno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -10 do -2, v severozahodnih krajih do -13, najvišje dnevne od 2 do 6.
Obeti: V sredo se bo po deloma jasnem jutru od severa postopno pooblačilo. Zvečer in v noči na četrtek bodo v vzhodni Sloveniji rahle padavine. V četrtek bo zmerno do pretežno oblačno, več oblačnosti bo na vzhodu države.
... da se je ptujska Drava pomembno okrepila. S številko 10 bo igro povezoval Štefan Čelan. Če le ne bo preveč (politično) govoril, pa malo (nogometno) storil...
Foto: SM