Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjemh državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v ^Ameriki V* first SSovcdc Dafly lo the United States Issued every day except Sundays and Holidays. Entered as Seognd-Class matteb, Septehbee 21, 1003, at the Post Office at New Tom, N. Y., uwdee the Act of Congress of March 3, 1879. ŠTEV. 174. NEW YORK, V TOREK, 26. JULIJA 1904. LETNIK XL Štrajk mesarjev. UNIJE VSEH USLUŽBENCEV CHI-CAŠKIH MESARJEV SO ODREDILE SPLOŠNI ŠTRAJK. Vsa mirovna pogajanja so brezvspe-šna, kajti stranki nečeta vedeti o sporazumu. PRIČAKOVATI JE NEMIRE. Chicago, TU., 26. julija. Vsi uslu-žbenci v tukajšnjih klavnicah so pričeli včeraj dopoludne štrajkati, da tako štrajkujočim rezalcem mesa in klavcem pomagajo do cilja. Delavci so to storili, ne da bi počakali izida posvetovanja med posestniki klavnic in zastopniki delavcev. Agentje unije so obiskali delavce v vseh delavnicah in jim naznanili, da se je pričel štrajk v znamenje sočuv-stva. Sedaj štrajkajo tudi mehaniki, mišinist.i, elektrikarji, izdelovalci zabojev, kurilci in drugi uslužbenci. Posedaj še ni prišlo do nemirov. Štrajkarji so včeraj na raznih krajih zborovali in se posvetovali o zborovanju z delodajalci. Preprečeni štrajk premogarjev. Wilkesbarre, Pa., 25. julija. Urad niki Pennsylvania Coal Co., so obvestili svoje delavce, da je družba privolila v njihove zahteve. Tako je štrajk preprečen. Konec štrajka. Sydney, B- C., 24. julija. Quebeški vojaki, kteri so se mudili tukaj tekom št rv j k a delavcev Iron & Steel Co., so odpotovali domov, kajti štrajk je končan. Štrajkalo je 2000 delavcev. Dne 1. junija zahtevali so povišanje plače, toda družba jim v to ni dovolila. Tekom štrajka so vojaki čuvali družbine skabe. Strajk je poravnal delavski minister Mr. King. Delavci sedaj delajo pod starimi pogoji.. Izseljevanje v Canado. Washington, 26. julija. Canadska vlada je naprosila našo vlado, naj po možnosti pospešuje izseljevanje iz Zjedinjenih držav v Canado, oziroma v severoža pad ne canadske teritorije. Zadnja pot Kraegcrja. Clarens, Švica, 26. julija. Včeraj so prepeljali truplo umrlega bivšega t ransvaalskega predsednika Paul Krii-gerja na kolodvor, od kjer so njegove zemske ostanke prepeljali v Haag na Nizozemsko. Vagon, v kterem se vozi pokojnikovo truplo, je okrašen s zastavami in cvetkami. Konec konkordata. Paris, 25, julija. Ker francoska škofa mest Laval in Dijon kljub papeževemu povabilu niata hotela priti v Rim, jima je papež odvzel škofovsko "east." Z ozirom na to, je papežev ''državni" tajnik Merry del Val izdal sledeče pismo: "Ako do 20. julija ne prideta pred sveto kongrega-cijo v Ritn, ste od škofovske časti in urad o v an j a odslovi jeni." Toil a vatikanci se niso samo s tem zadovoljili. Ko sta oba škofa vprašala francosko vlado za svet, priposlal i i i i Marry del Val grozilno pismo, s kterim jima grozi na sledeči način: •'Kaznovana bodeta po določbah posebne bule, ker sta pozvala na pomoč civilno vlado proti sodbi cerkve.' Merry del Val je z imenovanim pismom menil "izobčenje" iz katoliške cerkve. Vsled tega najnovejšega nasilja postalo je razmerje med Francijo in Vatikanom tako, da je ločitev cerkve in države neizogibno. Rojakom v Chicago, HI., in •kollci priporočam« natega zastopnika Mr. Mohor Mladič a, 617 Centre Ave., Chicago, HI., kteri je pooblaičen »•tirati naročnine sa "Olae Na-Pinniitn. Strajk v Fall Riverju. NAD 30,000 USLUŽBENCEV TAMO ŠN JIH TKALNIC IN PREDILNIC Z DELOM PRENEHALO. Delavci 37 korporacij, ktere so lastnice 81 tovarn, se ne strinjajo s znižanjem plače. DRŽAVNO POSREDOVANJE. Fall River, Mass., 26. julija. Ker so posestniki tukajšnjih predilnic svojim 30,000 delavcem znižali plačo za 12 odstotkov, pričeli so včeraj vsi de-lavei štrajkati. Delo počiva skoraj v vseh 37 tovarnah, le v par tovarnah dela še par delavcev. .Med slednjimi so bili mašinisti. Ker je pa prišlo premalo delavcev na delo, morali so tudi mašinisti z delom prenehati. Štrajkarji, kteri vsi stanujejo blizu predilnic, so mirni in tihi. Fall River, Mass., 26. julija. Pozivu na štrajk, kterega je izdala tukajšnja predilska organizacija, odzvalo se je nad 30,000 delavcev, kteri niso zadovoljni z 12znižanjem plače. Le nektere tovarne so včeraj skašale z delom nadaljevati. 37 tukajšnjih družb ima 81 tovarn, v kterih izdelajo vsak teden po 900,000,000 vardov blaga. Zjutraj, ko se običajno z delom prične, prišlo je v vse tovarne le kacih 300 ljudi na delo. Central Falls, R. L, 26. julija. V tukajšnjih tovarnah od United States Cotton Company pričelo je štrajkati 550 delavcev, kteri se ne strinjajo s znižanjem plače. Viljem — senor rufiano. Paris, 24. julija. Med berolinskim in madriljenskim "dvorom" vrše se v najnovejšem časn delikatna pogajanja, kajti cesar Viljem namerava poročiti jedno svojih hčera z španskim kraljem. Pri vsej zadevi, ali zaroki, ktera bode sklenjena naravno v nebesih, imajo tudi duhovni obilo posla. Papežev " državni" tajnik, Merry del Val, kakor tudi kardinal Vives, želita "poroko iz ljubezni". Nemška prin-cezinja mora posta/ti katoliška. Petelin — tramp. Kaj tacega si zamore privoščiti le kak petelin iz Chieaga. In nek ta-mošnji petelin je to tudi storil. Sto-prav pred odhodom vlaka Grand Rapids and Indiana železnice, priletel je na streho vlaka in tako srečno dospel v Michigan City, kjer so ga vjeli. Ker ga pa sodnik ni mogel obsoditi, so ga tamošnji državljani razstavil v mi-chiganskej — State Fair. Skrajna morala. Človeku čiste vesti je vse čisto, toda nek ljubitelj čednosti iz Sunshade Sands, Manhattan Beach, N. Y„, ni bil zadovoljen, ko je ugledal neko mlado damo v belem kopeljnem kostumu. Radi tega je po vsem tamošnjem obrežju nalepil lepake, s kterimi poživlja dame, da se kopljejo v "dostojnih" kostumih. Sunshade Sands — gotovo ni vredno, da sije solnce na njegovo površje! Zborovanje canadskih prostozidarjev. Ogdenburg, N. Y., 23. julija. Canadske - organizacije prostozidarjev imajo danes v Brook ville svoje 491et-no zborovanje, h kteremn so prišli tudi delegat je iz Anglije, Irske, Škotske, Italije, Belgije, Nove Zelande, Avstralije in Cube. Dvojni umor. Trinidad, Colo., 26. julija. Semkaj se poroča, da sta se v 20 milj oddaljenem Hastingu sprla dva čuvaja, ktera sta se na to dvojevala. Radi tega sta se oborožila z revolverji in streljala jeden na druzega, dokler sta imela kaj nabojev. Nato 9ta se obdelovala z nožmi in si medsebojno prizadejala toliko ran, da sta oba umrla. RUSI NA PACIFIKU. -0- Vladivostošk* brodovje se vedno lovi trgovske parnike na Tihem oceana; Rusi potopili an-gležki ii vjeli nek nemški parnik. BITKA PRI TA C HE KIAO. PO 14 URNEM BOJEVANJU SO SE RUSI UMAKNILI. RUSI OSTAVILI NEW CHWANG. ODŠLI SO PROTI LIAO YANGU. — NOV JAPONSKI PORAZ. Yokohama, 26. julija. Vest, da so Rusi potopili angležki parnik 'Knight Commander', kteri je dospel iz New Yorka, se potrjuje. Mornarje in potnike so poslali na parnik "Tsinan", kteri jih je semkaj dovedel. Častnike m Evropejce so Rusi pridržali. Rusi so potopili tudi dve japonski jadranki in vjeli nemški parnik "Arabia". Vjete Iadije so poslali v Vladivostok. Nadalje so vjeli Rusi tudi angležki parnik "Cheltenham". Premoga jim ne primanjkuje. Rusi sedaj plujejo proti jugoiztoku v smeri mesta Tokio Liverpool. 26. julija. Tukaj so v skrbeli radi amj-ležke^a parnika "St. Hubert ", kteri je odplnl dne 27. maja iz Celeta Bnena, Chile, in dne 2. julija iz Honolulu v Yokohamo, kamor pa še vedno ni dospel. Iz tega je sklepati, da so ga Rusi vjeli. San Francisco, Cal., 26. julija. Parnik "Korea" od Pacific Mail Steamship Co. je sedaj le še dva dneva oddaljen od Japonske, Od tukaj je odplnl dne 12. julija, ne da bi kapitan vedel, da so Rusi že na Pacifiiku. Na "Koreji" je mnogo strojev, jekla in živil za Japonsko. Razun tega je na parniku tudi $1,000,000 denarja, in mnogo orožja in streljiva za Filipine itd. Berolin, 26. julija. V Finskem zalivu je neka ruska vojna ladija vstavila in preiskala nemški parnik "Lissabon." London, 26. julija. Iz New Chwanga brzojavlja poročevalec tukajšnjega lista "Daily Mail", da se je vršil pri Ta Che Kiao 14 ur trajajoč obupen boj. Rusi so na to odkorakali v Hai Cheng. Boj se je pričel zjutraj ob 6. uri s tem, da so Rusi napadli japonsko pozicijo na višinah iztočno od Ta Che Kiao. Par ur na to je japonsko levo krilo zasedlo vas Tanhudi Tun, na kar so odšli Rusi v Tuenhaituen, kjer so ostali do 5. ure popoludne. Na to se je desno japonsko krilo pojavilo na irričih južno od Ta Che Kiao, od kjer so se jim Rusi tudi umaknili. Japonske vojne vrste so bile 15 milj daleč. London, 26. julija. Vesti iz bojišča na iztoku so danes zelo redke, toda iz vseh je razvideti, da Rusi zopet, kakor nekdaj vabijo Japonce proti severu. Zopet drug brzojav poroča o bojih, kteri so se vršili vso minolo nedeljo, bojevalo se je le kakih 30,000 Rusov. New Chwang, 26. julija. Rusi se bodo umaknili do Liao Yanga. Vsled ukaza generala Kjropatkina so Rusi tukajšnje mesto ostavili. Kuropat-kin je tudi ukazal svojim vojskovodjem, da se ne smejo resno upirati Japoncem. London, 26. julija. Iz Liao Yanga se brzojavlja, da so v boju dne 24. ju- lija izgubili Rusi do 400 ranjencev in mrtvih, dočim so japonske izgube veliko večje. Japonci, kteri so napadli južni oddelek Rusov, so bežali v neredu in so morali svoje mrtvece in ranjence ostaviti na bojišču. Tokio, 25. julija. Semkaj je dospel parnik "Chinan" iz Yokohame. Na njem so mornarji angležkega parnika "Knight Commander", kterega je vladivostoško vojno brodovje potopilo pri Izu. Na potopljenem parniku je bilo na-krcano mešano blago. Evropske potnike vzeli so Rusi na svoje ladije, dočim so mornarje poslali na parnik "Chinan", čegar kapitan naznanja, da so Rusi potopili tudi dve večji japonski jadranki. Vladivostoško brodovje se je pojavilo pri Katsn-Ura pri Shimoso; brodovje plnje počasi proti iztoku. Katsu-Ura nahaja se kacih 100 milj severo-iztočno od rta Iro. Agentje po Rusih potopljenega parnika "Knight Commander", št. 1 State St., v New Yorku, naznanjajo, da je bilo blago na parniku vredno $250,000. Parnik je odplul iz New Yorka dne 6. maja v Singapore. Yokohama, 25. julija. Rusko vladivostoško brodovje je potopilo parnik "Knight Commander". Nadalje so Rusi vjeli blizo tukajšnjega mesta nemški parnik "Arabia", na kterem je 30,000 ton moke. Vjeli so tudi nek angleški parnik nepoznanega imena. Oba parnika so poslali v Vladivostok. Chefoo, 25. julija. Japonske tor-pedolovke so vstavile nemški parnik 'Chefoo" iz New Chwanga. Pri tem so na parnik streljali z brzostrelnimi topovi. New Chwang, 25. julija, Včeraj, v nedeljo se je vršil iztočno od Ta Che Kiao boj.. Rusi so se umaknili in napotili proti Liao Yangu. Boj je trajal ves dan. Tien Tsin, 25. julija. Japonci Še niso dospeli v New Chwtng. Ruski civilni uradniki so odpotovali včeraj. Včerajšnji boj se je vršil med New Cbwangom in Ta Che Kiao. Po izrečnem ukazu generala Kuro-patkina. so Rusi pričeli ostavljati New Chwang v nedeljo. Železniško postajo so požgali. V boju so izgubili Rusi baje 700 ranjencev in mrtvih. Japonci se baje bližajo New Chwangu. London, 25. julija. Semkaj se brzojavlja iz Chefoo, da je v noči dne 22. t. m. bombardiralo 20 japonskih vojnih ladij in torpedovk višino Hwangshin pri Port Arthum. Rusi so pogostoma odgovarjali. V prvej japonskej vojski služi vsa rezerva, kajti Japonci nimajo doma več vojakov. Republikanska agitacija. Washington, 23. julija. Predsednik republikanskega nacijonalnega odbora, Cortelyou, namerava objaviti imena članov izvrševalnega odbora preden odpotuje od tukaj v Oyster Bay, kjer se vrši dne 27. julija oficijelno obveščen je Roosevelta o njegovej nominaciji predsedniškim kandidatom. Iz Oyster Baya potuje Mr. Cortelyou direktno v Chicago, kjer se vrši takoj zborovanje zapadnih voditeljev republikancev. Chicaški glavni stan republikanske stranke bode otvoril Elmer Dover, kteri odpotuje tjekaj v ponedeljek. Po chicaškem zborovanju pride Mr. Cortelyou v New York, da otvori tamkaj iztočni republikanski glavni stan. Izvrševalni odbor bo štel 9 članov, ktere imenuje Mr. Cortelyou. T FRONTEN AC, KANS.# »okolici j« moj zastopnik Mr. L e e p e 1 d E ruikits. ImemoTajsi gospod deluje že mnogo let s memej i* sva redne v najlepše* Mflasju, sate r* rejakoai tople pri perečem. Fr. ____ Filipinski dan v razstavi. Washington, 23. julija. Dne 13. avgusta vrši se v svetovnej razstavi ta-kozvani manilski dan v spomin spo-jenja mesta Manile s Zjed. državami. Slavnosti bode prisostvoval vojni tajnik Taft, kakor tudi vodja inzular-nega biroa, col. Edwards. Društvo filipinske vojske bode imelo svoje slavnoeiti v filipinskem paviljonu. Slabo meso vzrok bolezni Tthaca, N. Y., 24. julija. Nad sto puertoriških učiteljev, kteri prisostvujejo poletnim predavanjem cornel Iskega vseučilišča, je zbolelo vsled vživanja pokvarjenega mesa. Med njimi je tudi več ameriških inšpektorjev Vsi bolniki so jedli v Campusovej ta-verni razrezano surovo meso, ktero je bilo ocividno s ptomainom zastrupljeno, kakor so dognali zdravniki. Nezgoda na morju. Honolulu, Hawai, 24. julija. Parnik "American", last American & Ha-waian Steamship Co. je včeraj pri Kamolo Pointu obtičal v pesku. K sreči so ga pa kmalo izvlekli in do-T-dli v Kabului, __ _______ __ NEWYORSKE NOVICE. Brez kapitana. Minolo soboto v našo luko dospeli parnik "Tenedos" je na prostem morju severno od otoka Madura našel italijansko jadranko "San Piedro" brez kapitana in navigacijskega častnika, brez vode, in brez jestvin. Obupani mornarji so bili zbrani na krovu, ne da bi vedeli kje so in kaj naj počno, kapitan jim je umrl, na kar je tudi maat, kteri jedini je amel nekoliko navigacije, zbolel. V svojem obupu so razobesili signale, kteri so javljali njihovo bedo. K sreči jih je našel parnik "Tenedos", kteri je poslal na jadranko jednega častnika in jed-nega maata, ktera sta povedla jadranko v Genovo. Jadranka je dospela iz Montevideo v južnej Ameriki. Dober tek. Ne da bi mislil, da je odgriznil komad govejega mesa, odjedel je Aaron Lisovski, 742 6. Ave., svojemu sosedu William Lattonu, komad ušesa. To je storil edinole radi tega, ker je Lat-ton razžalli njegovo soprogo. Mož z deficitom na ušesu in z <>!»vezano glavo, prišel je k sodišču, da si izposluje zadoščenje in sodnik je stavil ljubitelja človeških ušes pod $1000 varščine. Kitajska defenziva. Predno so zamogli včeraj kitajskega pralca Lija, 227 Willis Ave.. Bronx Borough, aretirati, nastopiti je moralo — 9 policajev, kteri so Mongolca nesli v policijsko postajo kar v tri-umfu. Ambrose Clarke je namreč obdolžil Kitajca, da ga je — kriminelno napadel. Sodnik, kleri se je prepričal, da je bil Kitajec pijan, je slednjega oprostil, pač pa obsodil Clarka v plačilo denarne kazni v znesku $3. Kitajec je odšel peš do svoje pralnice, kajti število devetih policajev je bilo nepotrebno. Radi psa. Iz tožbe, ktero je vložil vzgojeva-lec psov, ali "pasjerejec" Frederick Smith proti konjskemu trgovcu Ber thold L. Toplitzu, doznajemo, da mora slednji plačati tožniku za rejo svojega psa za dobo 5 let in 2 mesecev lepo svoto $473.36. Ker pa Toplitz neče poravnati računa, imenovalo je sodišče »skrbnika za njegovi hiši na 13. ulici. Mogoče bode pes obe hiši — pojedel. Nevaren alarm. Sedemnajstletni Milton Etkinger je pozvonil na takozvani alarm, ko je cstavljal Proctorjevo gledišče na 5. Avenue in 125. ulici. To bi naravno lahko prouzročilo paniko in smrt mnogim obiskovalcem. Sodnik mu je natančno oposila pomen onega zvonca, na kar je moral plačati $3 kazni. Tat sukenj. Henry Dapken, 616 6. Avenue, ljubi špecijaliteto, da krade prodajalcem suknje, ko slednji nosijo mleko po hišah. Ko so ga vjeli, našli so pri njem suknjo voznika Schepperja, radi česar so ga stavili pod $300 varščine. Isti tat je pred tednom dni v nekej ukradenej suknji našel račune za mleko, ktero svoto so mu potem stranke plačale. Na ta način je nabral par sto dolarjev. Trgovina z mlekom se toraj ne izplača. Mlada — stara mati. Gospa Antonio Rossova, 1030 Broadway, je stara jedva 30 let, toda kljub temu je že — stara mati. Njena 151etna hčerka, "gospa" Grego-rijeva, ima namreč že mesec dni staro dete, čegar oče je star IS let. Mati je še otrok in nosi kratko obleko. Ako se tudi njeno sedanje dete tako rano omoži, postane mama Rossa s 45. letom prababica in s 60. letom prapra-babica. Zakonska romantika. Ko se je newyorski krojač Meyer Loeb oženil s svojo Rebeko Zofijo, vzel je Morrisa Peiscliafta za svedo-ka. Toda sladki "Honey moon" še ni bil končan, že je Morris ušel z mlado ženo svojega prijatelja. Posledica temu je tožba za plačilo odškodnine proti Petschaftu, kakor tudi tožba na ločitev zakona od mize in postelje. Izvestno še ni bil nikdar kak soprog tako "pečiran", kakor ubogi Loeb. PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imame še ▼ zalogi po 10 centov poštnine prosto. V plačilo spreje-mamo_ tudi noStae momke. "Gl«i -Lf^ —-^suJLA^ _ POZOR ROJAKI! Sedaj je lepa priložnost cene in do« bro potovati z najbrzimi pamiki ▼ staro domovino. Cena finim poštnim pamikem preke vode je $17.00. Cena brzoparnikom severonemškega Lloyda: KAISER WTLHELM II., KRONPRINZ WTLHELM in KAISER WILHELM DEE GROSSE, je preko vode samo $25.00. Cena splošnim francoskim p ar ni-kom je preko vode $17.00, izvzemši LA SAVOIE in LA LORRAINE, na kterih stane vožnja $20.00. Opozarjamo torej rojake, kteri želA potovati v staro domovino, da kmalu naznanijo imena in doposljejo "aro" za parnik, da jim zagotovimo prostor na parniku, da ne zaostanejo, kakor so sleherni dan prigodi rojakom, kteri n« poslušajo naših poukov. Cene parnikom preminjajo se jake pogosto, toraj bodite oprezni pri kupovanju voznjih listov. Vožnji listki so dobiti pri Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. CENE SO VELJAVNE DO PREKLICA Preskrbljena rodbina. Junakinja našega "Slaughterhouse Row", Kate Rafferty, 798 11. Avenue se je v soboto oborožila z newyorskim tomaliawkom in razdejala del stopnic v hiši, kjer je stanovala. Radi tega so jo danes poslali v "Buen Retiro" za pijane ženske. Njen soprog je zaprt radi napada na policijo, dočim so njenih Sestero otrok izročili društvu za varstvo otrok. Vsa rodbina je tedaj za letošnje poletje preskrbljena. Male novice. — Zvezini detektivi so v Allen-townu, Pa., aretirali Nikolaja Cer-vino, Andrea Tolli in Oskar Deuccia, ker so razpečavali ponarejene srebrne poldolarje. — Gospodična Christina Kiolau iz New Yorka, je pri kopanju v Canterbury, Conn., vtonila, dasiravno je bila izvrstna plavalka. — Na Southern železnici pri Franklinu, Va., skočila je iz tira lokomotiva osobnega vlaka. Tri osobe so bile usmrtene. — W. H. Hart, posestnik parne žasre v Fresno, Cal., je v nekej le malo poznanej soteski v countyju Tullare našel največje drevo na svetu. Drevo je takozvana "seousia". Njeno deblo meri v premeru 36 čevljev in 109 čevljev v obodn ter je staro najmanj 400 let. — Iz zaporov v Farmingtonu, Me., sta vsla dva morilca, ktera sta umorila necega belega. O njima ni ne duha ne sluha. SLABO SPANJI. Anton Lvpcan iz Lattimes Mines, Pa., je zelo trpel vsled nespanja, toda slednjič je našel zdravilo, ktere želi sedaj priporočiti javnosti. "Jaz svetujem vsem onim, ki ne morejo spati zlasti vsled želodčnih napak, da rabijo Trinerjevo zdravilno grenko vino. Več kot štiri leta sem trpel za neko želodčno boleznijo ter nisem mogel jesti, niti spati. Nobeno zdravilo mi ni nič pomagalo, dokler nisem slednjiS poskusil Trinerjevo zdravilno grenko vino." Nobenega dvoma ni, da bi ne bilo to vino jedino varno in zanesljivo zdravilo za želodec in čreva. S lem, da ojači želodec in čreva, jim omogoči, da sprejmejo in prebavijo vsako hrano Na ta način je narejena nova čista kri kakoršno potrebuje sistem za redno opravljanje svojih dolžnosti. Živci in mišice, ki dobe hrane od take močne in čiste krvi, postanejo močne in zdrave. To zdravile ima v sebi samo čisti, stari vinski sok in importirana zelišča." Na prodaj ▼ lekarnah. Job. Triner, 699 So. Aahland Ave^ Chi* ___. - U iass&ii. "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list la Ameriko ... $3.00 " pol leta ............. 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4.50 " pol leta.......2.50 " " " četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz. "Vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov rrosimo, aa se nam tudi prejšnje bivali-£e naznani, da hitreje najdemo naslovnika - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Talefori t 379S Cortland. Mormonci. V naše j republiki je se vedno i našim cenjenim čitateljem znano mormonsko vprašanje na dnevnem redu. Spočetka, ko so bili "svetniki novih dni" še maloštevilni, preganjali so jih iz jed ne države v drugo, dokler sc niso nastanili v daljnej Utah, kjer so spremenili pustinjo v rodovitno ravnino in se pomnožili. Od takrat nadalje so jih pa druproverci s pomočjo raznih zakonov skoraj neprestano vznemirjali. Vsakdo se še spominja velikih poročil o preiskavi proti mormonskemu senatorju Smootu v Washingto-nu. kteremu naravno niso prišli do ŽIVPSJ!!. Naravno, da nam niti na misel ne pride zagovarjati versko neumnost Mormoneev, vendar pa bodemo rojakom gotovo ustregli, ako tudi o tem nekoliko spregovorimo. Mormonsko zatrdilo, da je Jo^ Smith, ustanovitelj mormonske vere, dobil od angelja, kteri se mu je prikazal. mesingaste plošče, na kterih so bile zapisane zapovedi nove vere, jo baš tako resnično, kakor poročila prikazanju angeljev ljudem, ki so v starih časih ustanovljali nove vere. Sploh se vsaka vera na ta način prične, — žalostno je le, da so ljudje takemu švindlu še v 19. stoletju verovali. Ljudje, kteri so "razodetju" verovali, so bili po večini Skandinav-ci. Svabje in Švicarji. Da so bili oni ljudje nepopisno neumni, uvidi vsakdo lahko iz tega, ker so jih zamogli jub:in i/k« rišea^HT.ida v vsem tem se Mormonci od druzih kristjanov niti malo ne razločujejo, pač pa slednje v toliko nadkriljujejo. da ne verujejo na odpuščanje grehov. Vendar pa sedaj tudi mormonska cerkev nima več tacega polja za izkoriščanje nevednega ljudstva, kakor v prejšnjej dobi, kajti i Mormon-ei imajo sedaj isto oliko, kakor drugo vere i. Mnogožensiva med njimi ni več najti, nego med drugimi ljudmi; saj tako trdi G. M. Hein, kteri je med njimi živel osem let. Med njimi ni najti deklice, ktera bi hotela postati dru^ra soproga kacega moža. PISMA Z BALKANA. Sofija, 2. julija. Kabinet Rače Petrova visi na niti. Vzrok je nasprotje med vojnim mini-ntrom in ostalimi min. tovariši. Pa tudi knez Ferdinand je komaj čakal, da m' izucbi nekterih ministrov, kterih le dolgo ne trpi. Vojni minister Savov je bil odsoten v Franciji skoraj mesec dni; zastopa! ga je general Nikiforov. Ministerski svet je na predlog trgovinskega ministra Ge nad i jeva sklenil, da se pusti na dopust za časa žetve polovica vojakov stalne vojske. Temu sklepu je pritrdil tudi general Nikiforov. Dva razloga sta vodila vlado; v prvej vrsti finančno-gospodarski, ker si vlada I precej prihrani; v druge j vrsti stori vlada veliko uslugo poljedelskemu prebivalstva, ki ravno ob žetvi potrebuje delavcev. Vojni minister Savov pa s tem sklepom ni bil zadovoljen. Ko se je povrni! v Sofijo, je bilo prav, ker je storil, da je na svojo roko razveljavil -klep ministerskega sveta. •Naravno, da je to samovoljno postopanje vznevoljilo vse ostale ministre To je povod razponi, ki se utegne končati z miuistersko krizo, ker je general Savt>* izjavil, da ne odstopi od svoje naredbe in raje zapusti ministerski sedež, Češ, da je on sam odgovoren za armado. Na druge j strani pa ostali ministri ne morejo trpeti, da se ti j ih oklepi ne uvažujejo. Po-shdica je, da odstopi celo miiiister- stvo. Vsled tega je šel ministerski predsednik Petrov h knezu v Goksi-nograd. Petrov se je vrnil v Sofijo in se ne prikaže, iz česar sklepajo, da je bila avdijenca pri knezu zanj ue-povoljna in da je knez na strani vojnega ministra. Knez želi. da odstopi trgovinski minister Genadijev, a drugi naj bi ostali. Ti pa brez Genadija ne ostanejo v kabinetu. Za kneza je to sitno, ker težko dobi može, ki bi ga brezpogojno poslušali. Razpor skušajo poravnati s tem, naj bi vojni minister razglasil, da je le začasno razveljavil sklep ministerskega sveta. In to je v Bolgariji mogoče, ker se je že večkrat zgodilo. A to bi moral knez sarn storit', ker je pokazal, da se strinja z vojnim ministrom. In tudi javnost sodi, da je vojni minister delal v sporazumu s knezom. A četudi se poravna ta razpor, vendar so vladi Rače Petrova dnevi šteti. Kakor je sedaj sestavljena, ne more dalje živeti,marveč se preustrojiti. Volitve za okrožne skupščine so te dni dovršene. Vlada je dobila veliko veČino. Sicer pa bi bilo čudno, ko bi bilo drugače. Odkar obstoji Bolgarija kot država, ni se še zgodilo, da bi opozicija zmagala pri volitvah. Te se vedno tako vise, da mora zmagati, četudi ima le toliko pristašev, kolikor kandidat. PISMA IZ MACEDONIJE. Ohrida, 30. junija. Danes Vam pišem iz nekdaj tako ponosnega, a sedaj tako žalostnega kraja: od lepega Ohridskega jezera, ktero so naši srečni predniki tako lepo opevali v narodnih pesmih, ne sluteč, kake muke in strahote bodo trpeli potomci v 20. veku. V naših srcih je jad, v želodcu je glad, telo golo, glava brez varne strehe. Mi smo tu brezpravna raja. robovi, kteri zaupajo edino še na Boga. Znam, da lam je težko, ko svojim čitateljem poročate o naših mukali, a kako je nam. ko moramo bedo in nesrečo prenašati vsak dan, ko niti naše glave niso varne pred divjimi turškimi in albanskimi razbojniki. Tolažite nas z "reformami". Za Boga, "reforme" so še poslabšale naše neznosne razmere, odkar so prišli vnanji agentje in častniki. In zakaj? Turki so ogorčeni na Evropo, da se vtika v njihove "pra-iee", in so postali bolj divji, nego so bili. Niti pritožiti se ne smemo I roti turškim krivicam, ker Turki naših pritožb ne trpe. Narod je brez vsega, praznih rok, in že trka lakota na duri po vsej Maeedoniji. Ljudje so potrpežljivi, a živi vendar ne morejo v zemljo; očetje in matere ne morejo mirno gledati, kako jim deca umira lakote. Ako nihče drugi ne po-uzroei novega ustanka, stori to — glad. Ta sedaj straši pred pragovi tisočerih družin,' ki ne vedo. kje bi iskali pomoči. Veliko bi jih rado šlo v svet. da si zaslužijo vsaj za živež, toda turške oblasti jim ne dajo potnih listov in tako zabranjujejo izseljevanje, Na ta način hočejo Turki z lakoto uničiti narod, kterega niso mogli ugonobiti z ognjem in mečem tekom 500 let. Ako narod iz Srbije in Bolgarije ne dobi hitre in izdatne pomoči, ne preostaje mu druzega, nego da umre lakote ali da z orožjem v roki vstane za svobodo svoje nesrečne domovine in za — kruh. A tedaj, ko se narod z orožjem vzdigne za kruh, mora Turčija s sigurnostjo računati, da izgubi Staro Srbijo in Ma-cedonijo. Samo da bi narod tudi vedi?!, da mu boj donese v istini svobodo, a ne samo .premembe — gospodarja. Da Turki resno ne mislijo na obe-čane "reforme", vidi se iz tega, ker ne tukaj, ne v ostali Maeedoniji niso narodu tlali ne pare za popravo razrušenih domov. Ljudstvo mora bivati ali pod milim nebom ali v šum ah. koder jih neprestano nadlegujejo turške in albanske razbojniške čete. To slabo vpliva tudi na zdravje, osobito na žene in otroke, ki nimajo ne zdravnikov, ne potrebne hrane. Zato umirajo kar po vrsti. Bitolj, 3. julija. Gotovo želite vedeti, kako je tukaj v srcu Maeedonije, kjer je bil lansko* leto najhujši vstanek. Doslej je bila huda borba med Srbi in Bolgari. Ko pa sta se Srbija in Bolgarija sprijaznili, nastala je še hujša borba med Grki in Kuco-Ylalii. Rumunija zadnja leta troši velike svote za svojo propagando v Maeedoniji med Kuco-Vlahi in Cineara-Rumuni. Ti so bili doslej na strani Grkov, zato je sedaj nastalo nasprotje med Grki in Ru-muni. Oboji spadajo pod grško patri-jarhijo v Carigradu. Rumuni pa niso štedili novcev, da dobe grške svečenike na svojo stran. Ako ni šlo z denarjem, so Rumuni uprizarjali nemire in pretepe v cerkvah. Vsled tega je v Maeedoniji zaprtih več grških cerkev. Ker so Rumuni premožnejši od Grkov, zato nadaljujejo borbo proti Grkom. Zanimiv je ta-le dogodek: Nedavno je umrl v MiloviŠču blizu Bitolja Hristo Djordje Greko. Mati pokliče rumnnskega popa Todora iz Bitolja, da pokoplje umrlega Ilrista, Ko Grki to zvedo, odženo Todora, pokličejo grškega svečenika ter izsilijo od matere dovoljenje, da ga pokoplje Grk. Mati dovoli, Grki ji dajo lagrado. Ko pa to zvedo Rumuni, plavajo materi še več. da njim da dovoljenje za pogreb. Nato jrre sam grški episkop iz Bitolja v MiloviŠee, da pregovori mater, naj se odpove Rumu-nom. Tako so se prepirali štiri dni za mrtvo truplo. Rumuni končno br-zojavijo sultanu v Carigrad, od koder pride povelje, naj se Hristo pokoplje ponoči bre/. vsakega svečenika. A kaj store Grki? Drugi dan gredo na bolgarsko pokopališče, izkopljejo mrtveca in ga vržejo ob pot. Ta slučaj kaže, koliko je nasprotja med Rumuni in Grki. Taki dogodki so na dnevnem redu. a svet se ne zmeni za nje. Beguni se vračajo iz Bolgarije k svojim zgorelim ognjiščem, a brez upanja na boljšo bodočnost. Izpočet-ka ni nihče upal, da Turčija izvede potrebne reforme. Toda čakali so, naj se prepriča tudi Evropa. Danes pa sta tudi že Avstrija in Rusija prepričani, da sedanje "reforme" ne odgovarjajo potrebam naroda, ker mu ne nudijo nobene stvarne pomoči. Vrše se menda novi dogovori, da se Turčiji predloži nov načrt reform v Maeedoniji. Evropa toraj je uverjena, da Turčija sploh neče nobenih reform. ako ne bode resno prisiljena. Vstaški odbori so mirovali in niso hoteli motiti "reform", da jim Evropa ne more očitati motenja. Sedaj pa vstaši ne bodo več držali križem rok. Srbski in bolgarski odbori so že začeli svoje delo v Maeedoniji. To leto utegne biti vstanek jnnogo hujši, ker narod uvideva, da nima pomoči in- se mora zanašati "u se i u svoje kljuse". Čete so v Maeedoniji že zbrane, čakajo le še znamenja, da prično krvavi ples... Tu v Bitolju se že dva dni mudita ruski in avstrijski civilni agent, ktera je turška oblast sprejela jako sijajno. Agenta hočeta sama z velikim spremstvom po bitoljski okolici pregledati vasi, ktere so Turki lansko leto požgali. Agenta in turški nadzornik Hiimi paša so izdelali nov- načrt za jMibiranje davka in desetine ter ga poslali turški vladi. Turški častniki bitoljske posadke so se uprli in prete, da odpovedo pokorščino, ker že nekaj mesecev niso dobili nobene plače. Turške častnike je razdražUo, ker vidijo, da vnanji žaiidannerijski častniki redno vsak mesec dobivajo plačo. Obljubili so jim, da v kratkem dobe vso plačo, zato so se zopet malo pomirili. Take so razmere v Turčiji... PISMO IZ SRBIJE. Belgrad, 26. junija. Še vedno pišejo in se razgovarjajo o zadnjem sestanku kralja Petra s knezom Ferdinandom. V vseh krogih z veseljem pozdravljajo ta dogodek, ki utegne utrditi prijateljstvo med obema državama ter roditi koristi za oba naroda. Kralj Peter pa letos knezu Ferdinandu ne vrne obiska, ker ga ovirajo razni važni državni posli. V prvi vrsti bližnje velike si a vn osti povodom proslave stoletnice prvega srbskega vstanka proti Turčiji in slovesno kraljevo kronanje, ki se vrši 20., 30. in 31. avgusta. Kronanje se bode vršilo v starem srbskem samostanu Žiči. kjer so bili kronani tudi olo-zen. Ako je človek bolan neinore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? Kadar Je človek Ibolan — more so ztli-aviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zato r-ojalii Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbol-šega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete. Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor ! " V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Reviuatizem in magat. Potem se obrnem na Vas dr. « . . , bolezen želodca Collins in poslali ste mi a krat zdra-f1"™®r".oie^nI ozdravleua. vila in zdaj sem popolnoma zdrav. 111 Toraj se Vam srčno zahvalim zatoTa ©zdravljena, velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Maik Strah, 69 Arimont St. Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Maik G listin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skušek, Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem prip jročati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Stamfel. Prof. Collinsjamei za popolno ozdravljenje vseh bolesti: Kakor "bolesti na plučah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrali, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križa, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Oolliixs je jedini kateri popolnoma ozdravi sušieo in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof, Oollins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opišito isto maternem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. f»4 ^ St., NEW YORK. Prof. Collins ~ m če poslal, zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite 1.. se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sede^ v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik* JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. | II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mieh. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Altey, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Ceo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj ee pošiljajo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društvene glasilo je: "GLAS NARODA". Vabilo na naročbo. Ker ▼ kratkem poteče prva polovica leta, prosimo vse one gg. naročnike, kterim s tem časom poteče naročnina, da jo blagovolijo kmalo doposlati. — Vsakdanja izdaja nam napravlja ebilo stroškov in zato menimo, da ne delamo nikomur preglavice, ako prosimo za točno plačevanje naročnine. "Glas Naroda" velja kot dnevnik: za vse leto...................$3.00 za pol leta............. ......$1.50 za četrt leta.................$0.75 *1 Glas Naroda" donaša vedno najhitreje dnevne novosti, kakor i one iz stare domovine; tam smo si naprosili stal: ga dopisnika, kar tudi prouzro-ča večje stroške. "Glas Naroda" je dobiti pe 1 ct. številka in kdo rojakov ga želi razprodaj ati, naj se oglasi, da mu ga odpošiljamo. Upravništro "Glasa Naroda". Kvropcjske in drage lesti. Reka, 26. julija. Ameriško vojno brodovje pod poveljstvom rear-admi- kterim je toča zdrobila mnogo šip ter napravila tisoče škode. Samo v bolnišnici je toča na šipah napravila do 500 kron škode. Na deželni kmetijski šoli na Grmu je škode na strehah in oknih nad tisoč kroji. Prijeti slepar. Slepar, ki je posestnika Kopitarja iz Spodnjih Ga-melj 1 'Pri Figovcu" ogoljufal za 140 K. je že v rokah pravice. Slepar je kroaški pomočnik Erazem Kovači?, doma iz Mokronoga. Zaprt je v Laškem. ker je v Loki pri Zidanem mostu na enak način osleparil na sejmu nekega posestnika za 470 K. Bil je že lOkrat kaznovan. Dijak utonil. Dne 9. julija opolu-dne je v Depalšici utonil, na počitnicah v Stobu pri Domžalah bivajoči dijak L državne gimnazije in marljivi marijaniški gojenec, Lovro Kvas. Nesreče. Fran Žirovnik iz Mengša je z nožem obdeloval Petra Zabreta iz Topol. Prebodel mu je roko. — Urši llešie v Rakeku je padel na nogo tram ter ji zlomil nogo. — Ivanu Centa v Želi ljnli je padla na nogo truga ter mu jo zdrobila. Umrli so v Ljubljani: Marija Hoer-man, monterjeva žena, 24 let; Marija Andolšek, delavčeva hči, 15 let. Nadržavni cesti obstreljen je bil 8. julija na večer v Št. Vidu nad Ljub- rala Barkerja. dospelo je včeraj sem- | ijano mizar Janez Švajger iz Dvora, kaj i/ Tista. Admiral je obiskal go- je ^el \z tovarne od dela domov, vemerja in druee uradnike. Krogljica je priletela v smeri od ško- Govemer Rozner je sprejel mini- fovih zavodov v §t. Vidu in mu obti- ster»k'«'i:a predsednika Ti-za, brzojav, ,>ala na desni strani v rebru. Značilno s kterim veli ameriškem brodm-ju v ^ reveža delavca ni hotel peljati imenu ogrske vlade dobrodošel. Danes nobeden šentvidski mogotec v bolnico, zvečer priredi governer v počast Ame- ,.saj to ni ^t Znano je, da v 1 čan^m sorejo, h kterej je povablje- §t Vidu radi prikrivajo lumparije, lih gostov. kar i^jjf, skušali gotovo tudi sedaj, Dunaj, 26. julija. Nemški cesar Vi- ker je te nesreče kriv najbrž kak Ijern udeleži se kot gost cesarja Fran uslužbenec pri škofovih zavodih. Josipa, avstrijskih vojaških vaj v ju-' fvškej. Oba cesarja se bodeta dne septembra v Stekni, kjer .{ kneza Windisehgraetza. V Izpred sodišča. — Kazenske obravnave pri ljubljanskem dežel, sodišču. Marija Maček, kaižarica v Spodnjih 11 irr-ut Kneza \v mniseugraCRa. v 1 _ . . . , . ' , . , . , ,. , , , • Gamelinah, ie o priliki, ko je prišla k Mar-., 1 -m pride twli angležki kralj . i T . v' ■ posestnikovi zeni Jovani Zaeči. Požarna hramba mir-no|M*ška je bila takoj na mestu in je »i^r ti j omejila. — Isti čas je strela udarila v Gribljah pri Sv. Petru poleg Novega mesta v kozolec, ki je pogo-rel. Bila je strašna noč, ker se je bliskalo in treskalo skoro dve uri; dežja pa ni bilo mnogo. Železniški predor skozi Karavanke IkmIc predrt, kakor se kaže, tekom .!*.•«••(,'.!•;» ! 'r.'š zadal mladeniču Francu \ rhu iz Dol. Zt mnna z nožem dve rani. Težko ranjeni je bil po prvi mu podeljeni zdravniški pomoči prt?>pe-Ijftti v reško bolnico. Toča v novomeški okolici je, kakor srno /c sedaj poročali, napravila nepopisno škodo, ktem je mogoče šele sedaj približno oceniti. Kakor poročajo iz Noveira mesta, morajo vsi hišni fiosestniki popravljati strehe, ker je debela toča razbila m deščic- s k t krite. Mest mnogo opeke erimi so bile strehe sto *teje 267 hišnih števUk, neopravičene nošnje vojaške obleke tisti dan stavili na odgovor, je šel v družbi Markuna pred orožniško vojašnico, kjer sta proti oknu zagnala dva kamna; eden je padel v sobo. v kateri je spala kuharica. Tisti večer je pa izmaknil Markun v PotuČkovi gostilni spečemu Francetu Mraku nekaj čez 8 K gotovine, s kterim denarjem sta potem s Potučkom po raznih krčmah popivala. Potuček je isto noč tudi pokradel peku Konradu Čadcžu xa 1 K Še surovih žemelj. Sodišče je obsodilo Potučka na 10, Markuna pa na osem mesecev težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. — Marijo Bezeh, dekla v Martinhribu je po noči 13. velik, travna vzela svojemu stricu Antonu Petrovčiču, pri kterem je služil a, iz telovnikovega žepa listnico z 8 bankovci po 20 K. Da bi pa vsak sum odvrnila od sebe. izruvala kambico pri oknu, da bi se mislilo, da se je vlom izvršil od zunaj. Pred preiskovalnim sodnikom je pa krivo izpovedala, da jo je po noči zbudil sumljiv šum, na kar je iz postelje vstala in šla gledat k oknu in ga našla odprtega; da je videla pred hišo Barbaro Mivšek s telovnikom in jopičem v rokah ter da je nekaj iz telovnik.-. je nadalje, da je drugi dan prišla Barbara Mivšek k njej, da je priznala, da je nekaj denarja vzela, ter jo- prosila, da naj o tem molči, ker bo denar po pošti vrnila, končno, da je prišla imenovana še enkrat k njej, ter ji pokazala ukradeni denar, zavit v cunje, kterega je potem skrila v žaganju. v podstrešnji kuhinjicL Obdol-ženka, ktera je bila že radi detomora in tudi že enkrat zaradi obrekovanja kaznovana, je bila obsojena na 18 mesecev težke, s postom in trdim ležiščem postrene ječe. ŠTAJERSKE NOVICE. Konjski mesar v Celju. V Celju se je otvorila konjska mesnica. Tekom osem dni je pobil že šest konj. Prepovedal je dež. šolski svet štajerski pri izletih in slavnostih dajati otrokom alkoliolične pijače. Družbe sv. Cirila in Metoda šoli na Mati, ob štajersko-koroški meji, je dovolil deželni šolski svet v Gradcu pravico javnosti. Graški mesarji, bodo morali imeti pred svojimi prodajalnicami tablice z napisi, kako meso prodajajo. Samomor učiteljice. Na Pragar-skem se je vrgla pod tržaški brzovlak 27 let stara učiteljica Elizabeta Va-lenko. Vlak ji je glavo popolnoma odtrgal od trupla. Gdč. Valenko se je nameravala v kratkem poročiti. Nesrečna ljubezen je baje v« rok strašnemu dejanju. KOROŠKE NOVICE. V Celovcu je začela s prvim julijem poslovati nemška banka kot konkurenčni z;1 vod slovenske kreditne banke. Poslovala bode kot podružnica centralne banke nemških hranilnic. Nemški nacijonalni listi se obračajo do vseh nemških trgovcev na Koroškem in Kranjskem. Menda je pri nas še premalo nemških in nemšku-tarskih trgovcev, da bi moglo to podjetje vspevati! Kakor se sliši, se pa nasprotniki ne zadovoljujejo samo s to banko, ampak nameravajo še drug tak zavod ustanoviti. Seveda za obe deželi je eden premalo! Kaj pa bodo rekli nemški privatni podjetniki? Tako skrbijo ti neodrešenci za svoje brate! Grad bodo razstrelili z dinamitom. Stari, za demoliranje določeni grad Partovca pri Celovcu bodo razstrelili z dinamitom. RAZNOTEROSTI. Velikomestna mladina. Na Dunaju so našli blizo pokopališča zastrupljeno 13Ietno Otilijo Met z in njenega 7-letnega brata. Deklica bi morala prinesti materi iz bolniške blagajne 6 K. Denar pa je zapravila s svojim bratcem. kupila sta si tudi žganje, končno je dala bratu piti luga ter ga je tudi sama pila. Prepeljali so ju težko ranjena v bolnišnico. Bratomor. V Budapest i je ustrelil v prepiru bivši orožuiški častnik Rudolf Hiber, siti finančnega svetnika svojega 1 "letnega brata. Na smrt obsojen je bil v Brnu 28 let stari kovaški pomočnik Fr. Sim-kovič, ki je s sekiro ubil ženo svojega mojstra in njeno Sletno hčer. Nadvojvodinja — gimnazijalka. — Nadvojvodinja Elizabeta Frančiška, hči nadvojvodnije Valerije in nečakinja cesarjeva, je napravila kot zasebna učenka izpit čez gimnazijski razred z odliko. Kakor lani. Nekemu staremu, skopemu generalu je priredil vojaški kapel nik za novo leto podoknico. Stari general se je zahvalil, odprl mošnjo ter vprašal kapehiika: "Kaj pa sem vam dal lani?" "Nič, ekselenca!" je pripomnil kapelnik v zadregi. — 'Potem se bodem pa tudi letos ravnal po lanskem zgledu", je odgovoril general zadovoljno ter zaprl okno. KJE JE JOHN PLESEC? PRED dvema letoma sva bila skupaj v Steelton, Pa., Zanj bi rad zvedel njegov brat. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: MARK. PLESEC, Box 75, Suny Side, Utah. (25-26 7) K re tanj« pamibOT. V New York so dospeli: Anchoria 25. julija iz Glasgowa z 209 potniki. Rotterdam 25. julija iz Rotterdama z 1099 potniki. Itospe« imajo: Vaderland iz Antwerpena. Bremen iz Bremena. Pennsylvania iz Hamburga. Teutonic iz Liverpoola. Deutschland iz Hamburga. Pannonia iz Reke. Celtic iz Liverpoola. Umbria iz Leverpoola. Furnesia iz Glasgowa. La Champagne iz Havre. Kroonland iz Antwerpena. Rvndam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm H. iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Odpljuli se: Kronprinz Wilhelm 26. julija v Bremen. Aurania 26. julija v Liverpool. OtpljuM Mo: Oceanic 27. julija v Liverpool. Moltke 28. julija v Hamburg. Friedrich der Grosse 28. julija v Bremen. La Bretagne 28. julija v Havre. Laurentian 2S. julija v Glasgow. Arabic 29. julija v Liverpool. New York 30 .julija v Southampton. Vaderland 30. julija v Antwerpen. Lucania 30. julija v Liverpool. Bulgaria 30. julija v Hamburg. Anchoria 30. julija v Glasgow.. Roterdam 2. avgusta v Rotterdam. Pannonia 2. avgusta v Reko. Bremen 2. avgusta v Bremen. Teutonic 3. avgusta v Liverpool. Deutschland 4. avgusta v Hamburg. La Champagne 4. avgusta v Havre. Celtic 5. avgusta v Liverpool. Umbria 6. julija v Liverpool. Koenigin Luise 6. avgusta v Genovo. Pennsylvania 6. avgusta v Hamburg. Kroonland 6. avgusta v Antwerpen. St. Paul 6. avgusta v Southampton. Furnesia 6, avgusta v Glasgow. AVSTRIJSKO-AMERISKA ČRTA ^ velja le $22.50 iz New Yorka do TRSTA ali REKE, iz New Yorka v Zagreb " " Belorar « t* ti ® ® Luteranci. Historičen roman. Spisa! A. Koder. (Dalje.) Jezila je kremarja ta luterška svojeglavost, da mu je kar po hrbtu mrgolelo, vzlasti ker je bil pivec slaboten, majhen možiček, kterega bi si bil upal on sam kakor mačko črez streho zalučati, ko bi bilo potreba. Zaradi tega je prisedel za omizje h gostu rekoč: "Kara si namenjen, prijatelji No-eoj bode temno kakor v rogu. Za ped daleč ne bodeš pred-se videl, če skozi vas kolovratiš; povrh je v zgornjem konei že zadnja povodenj most odnesla." Dobro je razumel pivec te besede; kajti hudo je pogledal izpod čela svojega tovariša, potem kupo polno žganja izpil ter rekel: "Pišeeta se boje leme; zaradi tega ob solnčnem zahodu na gredi zlete in potaknejo glave pod peruti, nam je pa noč ljubša kot dan, ker lisjaki, ki nas ob solnei o-bla-zujejo, tedaj vso moč in pogum izgube!" V ustnieo se je grizel kremar; kajti tudi on je opazil, kam merijo te nagajive besede, in jezno je pristavil: "Kaj pa, ko bi lisjaki po dnevu v brlogu sspali in stoprav v noč na lov hodili, in naposled bi vjeli dihurja v past, da bi se zvijal kakor kača, če jej na rep stopiš t" Ta pogovor, ki bi se bil nedvomno izpremenil v prepir, končal je v istem trenotku ptujec, ki je v krčmo stopil in molče k prejšnjemu pivcu prisedel. Kakor da bi se bil kremar prestrašil suhega, širokoplečega in rudeče-Jasega prišleca, ker je bnš prej o lisjaku govoril, vstal je in odšel po pijače. "Kako si opravil, pokaži sreber-njafce!" rekel je prvi pivec sosedu, ko «=ta bila sama, in pokazal je z desnico. kako se šteje denar. Raztegnol je tovariš v smeh svoja Jijava usta, da se je nekaj umazanih zob pokazalo, in tiho rekel prst polo-živši na usta: "Molei, Goriček, stene imajo ušesa, in se muham, ki nam med pogovorom na nos sedajo, ni vselej zaupati!" Med tem pa je segel v žep svojih nsnjatih hlač in položil pest svetlih srebemjakov na mizo, rekoč: "Glej jih kebre srebeme! Komur takovi pod srajco lazijo, isti je pravi mož, in njega ni o svečnici ni o kresu več v roke ne zebe!" "In popraskajo ga povsod, naj ga v peto ali v grlo srbi", pristavi naš znanec Goriček in seže lakomno po denarji, kakor Češ: "Daj, pusti, kaj umeš ti o denarji!" "Ne glej jih tako, kakor Eva jabolko spoznanja! VeS, ti te ne zapelje o, kakor so našo prvo mater; kajti ti so moji, a pošteno zaslnženi", odgovori smeje se tovariš Urban Kos, na pol postopač, na pol mešetar, iz Kamnika na Šutni doma in Goričkov stari prijatelj, ko svetle srebernjake zopet v žep spravlja. "Dihur te vzemi, griva lisičja! Kako sva se zmenila o tej stvari? Kaži, štej, polovica je moja; obljubil si mi jo, če ne, zadavim te kakor polha", jezi se Goriček in se šiloma v tovarišev žep zaletuje in praska po njem kakor petelin, če v gnoji črva diši. "Ne bodi siten! Ti bi še svojemu patronu, svetemu Matiju kaplje žganja ne ponudil, griva lakomna, ko bi k tebi prisedel, za en groš bi ga pa še s palico udaril", pristavi tovariš sa-leč se in meni nič tebi nič po kupi seže ter jo v enem dušku izprazni. "Smeh na stran in norčijo! Povej, kako si opravil?" vpraša zopet Goriček in gole radovednosti z očmi na-mežikuje. "Ti si kakor smola in tisti naglavni greh, ki mn pravijo lakomnost. Čakaj in potrpi in ne bodi kakor ogenj! Veš, jaz sem bil pri Kramarji is sem mu naznanil kakor pri spovedi vse, kar si mi naročil. In kaj je rekel pasjedlakec sivi t Jaz ti ne verjamem vsega, pravi on; ko zna, če nisi sam luterš, pravi, in me le za nos vodiš. Če je tako, kakor poročaš, pravi, prepričam se sam in pošljem biriče v Strmol. Potem pa se oglasi, ko ga zvežete in priženete k meni, in izplačam ti, kar je obljubljenega." "Toraj ti nič odštel na roko T Odkod imaš pa srebernjake T" "Tega ne rečem, da bi ne bil dal ničesa. A z veliko silo sem mu izmol-zel te beliče, a ne na račun, le za moj trud mi jih je izplačal, da veš, in moji so, kakor je ono žganje tvoje, akoravno ga še plačal nisi in ga baje tudi ne bodeš, ker nimaš druzega okroglega kakor grlo žejno v svojem premoženji." Jezilo je to nepreveselo poročilo Gorička, da se je za ušesom praskal, vprašajoč: "Toraj pridejo nocoj T Noč je primirna, lune ni in grajŠČak je z doma. Kakor navlaŠč je takov čas za lov." "Marci nič ffiari, Če jih tudi ni. Kdo ve, ali ni že kdo ovohal naš sled, in dobiš napos'ed ti sam s polenom po bnČi, da se ti ubije kakor pisker. Znaš, jaz ga ne grem lovit, ti stori, kar hočeš!" "Veš, ker si tako gostobeseden in učen kakor šembilske bukve, prašal te bodem nekaj, potem pa govori ti, suša študirana! Povej, od kdaj so ru-deči lasje na svetut!" "Odkar jih je Bog stvaril", odreže se modro Kos. "Poglej, da nič ne veš!" odgovori nagajivo Goriček in pristavi: "Od 'edaj so, kar je Peter svojega mojstra judovske j dekli iz strahu zatajil, in ko se je potem na dvorišči pri ognji grel, jeli so hipoma kazati vsi črno-lasi biriči na-nj, rekoč: Tudi ta ru-dečelasec jc izmed njegovih prijateljev! In on se je ustrašil potem in se razjokal skrivaje, in kamor so padale njegove solze, zrastle so gobe, takozvani "urbanČki", in iz takih urbančkov rodil si se baje ti, stari grešni Urban, ker si izdal svojega gospoda za tiste kebre, zda; ga pa. tajiš in se umikaš!" Zijal je od strmenja mešetar Urban Kos, ko mu je zastavil Goriček tako uganjko, in molčal je kakor stena. Iz takove zadrege ga je rešil krčmar, ki je veliko mero pijače postavil na mizo; kajti videl je skozi razpočeno steno, da ima prišli pivec denar in da bode dal kaj zaslužka. Stoprav precejšnja použita kapljica pobratila je zopet naša pivca. Kos je še en pot pripovedoval vso dogod-bo pri sodniku Kramarji in tudi naznanil, da bodo pošteno izpisani obljubljeni srebernjaki, če se posreči napad. Goriček pa je vso to tovariševo odkritosrčnost pripisoval le svoje j modrosti, ki je Kosa tako v klešče spravila, da ga na noben način za "talijo" ogoljufati ne more. Ko še potem pivca razpravljata, kako bi se najbolje porabili novci, da bi tudi kaj prida zalegli, trdi Kos zopet svojeglavno, da bi bilo najbolje z njimi kupčijo s žganjem pričeti. Tedaj bi človek saj vedno najboljša zdravila v hiši imel. A ko nato Goriček nasprotuje in meni, da bi se še lahko ženil potem in bi Marijeto še-tebrinovo, ki je učena kakor sam Luter, k sebi vzel, čujejo se koraki zvu-naj in nekdo potrka na okno. "So že tukaj biriči!" vzklikne Kos, ko spozna Kramarjevega sodnij-skega hlapca s helebardo pod oknom. Ta klic sede k romarju tako globoko v pete, da kakor pes, ki je pleče ukradel, skrivaje za durimi izgine in v veži prižgano t reško pohodi. Beseda "birič" bila je namreč v istem Časn najhujša za krvnikom. Kjer je ta v svojem poslu prestopil prag, on-di je šlo navadno za glavo. Iz tega uzroka je morda biriško ime še dandanes našemu kmetu nekaj, kar kolne kakor samega škrata in kar bi najrajši stri in pohodil kakor gada na cesti, — saj bil je trt in hojen sam od veka do veka! Trinajsto poglavje. Pojdi z menoj! Črnoobrobljena noč se bliža. Ossian. V Gogalovej kovačnici na Klanci v Kranji bilo je isto popoludne živahno življenje. Že isto jutro na vse zgodaj je namreč tja naš znanec kamniški črevljar Jurij Kriškar pritekel in je Gogalo, ki je v svojej kolibi na rženem otepu smrčal, vzdramil ter dejal: "Jurij, če si prijatelj moj in mož-beseda, kakor si vedno bil, kar te poznam, sezi mi v roko in obljubi, da me spremiš nocojšnji večer!' " "Ti kopito, ti šilo ti kamniško, kaj so ti podgane snedle vse možgane in si mrčes notri ugnezdil, da me dra-miš, ko bi bilo najlepše spanje in najboljše", jezi se sajasti kovač nad črevljarčkom, potem na nasprotno stran leže in pristavi: "Pa baš zdaj te sova prinese, smo-lec, ko se mi je sanjalo nekaj tako lepega, kakor da bi komu kdo vlekel med skozi usta in izraelsko mano! Veš, kaj se mi je sanjalo, Kriškar, ti ki umeš dreto vleči, kakor bi na bas godel?" vpraša potem tovariša, ko se mu zapored več potov zazdeha. Kaj bodem vedel, ko sem vso noč skozi gozde sem hodil, da me dan ne prehiti in ne izda", odgovori nevo-ljen črevljarček in sede na nakovalo, videč, da je danes Gogala zopet hudomušen in siten kakor kravji brencelj, ki najrajši tja seda, kamor se mu najmanj spodobi. (Dalje prihodnjič.) svetovni, prenovljeni "SIDRO" Pain Expeller kot najboljži lek zoper REUMATIZEM, POEOSTHICO, PODAGUO itd. in razne renraatižno neprilike. BAflO I Met. tO 5Oct. T VMb Win. A! Richter & G TSLCOTO StcarLiolhL, 89 E. Madison Street, _Chicago. 111. Slika predstavlja srebrno uro za gospode. 18 Size Screw B navijak, ^ Cena uram: * — * Nikel ura........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrn:. ~:ra...... z dvema pokrovima $13.00 Akn Selite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold- field" jamčene 20 let: i^wim w| | 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 44 $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 $17.00 6 Size ura za dam 3 kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure sc najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam. Jacob Stoniclip 89 E. Madison Street, CHICAGO, IUL. telefen kadar doapei na kako postajo t New York in ne rei kak« priti k F*. Saxsxrjtl Pokliči številk« 3799 Cortland in govori slovensko. Compagnia Generale Transatlantiquft, Francoska parobrodaa družba •$.oon koBjikth «5.000 „ 13.000 „ 16.000 „ Niš je podpisana priporo« čam potuj očtm Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107-109 Greenwich Street, . . new york . . v katsrem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen pose t se priporoča FR1DA VON KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PA8IS-SV1CQ-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNXKI SO I ,,La Lorraine", am - A M EIM K K A ČRTA) vozi kraljevo niz6zemsko in pošto Zjedinje^.ih držav med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne sur-Mer, Math. Grill, 1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Priporočam rojakom svoja IZVRSTNA VINA. čudeče vino po 50c. gal., belo po 75c. gal. NajboljSi domači orožnik 4 gal. za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevoine stroške in aam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne iranj kot 48 do 50 galon. Rojaki I Ob priliki mojega obiska v stari domovini nakupil sem veliko brinja; brinja ie izvrstno, kupljeno v Ljubljani. Kuhal bodem IZVRSTEN BRINJEVEC, kakoršnega ni v celi Ameriki. Cena mu bode 12 steklenic $12, 1 steklenica $1.25. Rojakom se priporočam v obilno naročbo. E3r NaroČilom je priložiti denar. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam ivoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbi m stanovanje in hrana z najboljšo postrežbo. F obilen obisk se priporoča: (Side) John Rojakom v Clevelandn, Ohie, in okolici priporočam svoj SALOON, 1776 St. Clair St., tik bančne podružnice g. Frank Sakserja is New Torka, kjer točim izvrstno Leyty-Jevo pivo, domača in Importirana vina, whiskey, liker« in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek. Ob jednem se priporočam roja. kom za TOLMAČA, ak« kedo peaesreČI in s« potko* 4aje v tovarni, da mn iztirjam •tikodnino, ker imam v tem že večletne skušnje in postopam z rojaki polteno ter jih varujem brez-veetnežev. GAŠPER KORČE, 1776 St. Clair St, Cleveland, Ohio. PAZI se, ako potuj el v staro domovino, kupi tikot s* parobrod pri F. Saksb»;v | 109 Greenwich Str., v New York«; I brzojavno mu naznani tvoj prihod ali mu pa iz r\ewjror£ke postaj« tsls-1 fonirej t številko 3795 Cortlandt, pa se slovensko zmeniš i njim. N00R0AM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYNDAM. parnik z dvojnim vijakom, 12,600 ton. P8TSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,600 ton. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,600 too. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. ^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstr^jfc Radi cene glej na posebej objavljenih listinah Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestilr | Naravna kalifornijska fina na prtdaj. Dobro £ r m • &■ kal« via* ad 3ft da 46 centev salona; staro talo ali črne vino 60 ooatov cslono. Bo*o-li&f S6 c t. zal ona. Kdor kupi stanj kakor M salon vina. štora dati $2.00 rf posods. • rožnik od «9.26 do $2.76 salon«; slivovioa po $8.00 salona. Pri večjem naročilu dast popust. S spoštovanjem ŠTEFAN JAKSHE, P. O. Box 77. Crockett, California-Contra Ooota Go- DUNAJ, I. Kolowratring io. TRST, št. 7 Prosta luka. INOMOST, 3 Rudolfstrasse. BRNO: 11 Krona, Parniki o d p 1 j u j e j o: Is EOTTERPAMA vsak četrtek in iz NEW YOKKA vsako sredo ob 10. uri zjutraj. . . . _ HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW T0RK. 90-2 Dearborn 8t., CHICAGO, ILL. RED STA1 LINE (Prekomorska parobrodna družba „Ruomola š^ev. 14 ob vznožju Fulton Street. — T z PTTTL A DELPUIJE vsako drugo »vedo od pomola ob vznožju Washington St, Glede vprašanj ali kupovanja vožnjili listkov es je obrniti na: 40 Second St., Mokokon, N. J., potrebuj • mečae može, kteri se lahko ma Nemške vozijo in za » delajo na parnika. Tsakds naj pride za petevaaje pri- 90—96 Dearborn Street, CHICAGO. Centurj Building, SAINT LOUIS, pravljen. ' 21 Post Street, SAN FRANCIS OO. — ali na njene aastopuike. Office, 9 Broadway, New Ycmc City.