UČITELJSKI
GLASILO ,.ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU".
Slovenske zasebne osetn razredne
Izhaja 1. in 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu,, ul. Ruggero Manna št. 20, I. n. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Trstu, hrvatstona naslov jjiM&kojg^pič nadučitelj u Buzetu. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljS^rezpl^ei^naročnin^j
za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, 1. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
Štev. 5.
Trstu, dne 1. marca 1921.
Leto II.
M. DEMAR1N:
Učiteljstvu no razmišljanje.
Nijednoj dnuštvenoj ustanovi ne stav s ljaju se toliki zahtevi koliko skali i učitelju. StaTa je činjenica, da je uspeh u školi u mno* game zavisan od učitelja. Iz toga dakle sledi, da mora najprej on svojom sposobnošeu biti posve na čistu, t. j. mora biti potpuno svc* stan velike svoje zadače, pošto je v pokole* njima odgovoren za svoj uizvišeni rad.
Ukratko budi spomenuto, da je (izmedju svega' ostalog nama poznata) zadača učite* Ijeva to, da znade logičnom o-bukom pri* vesti duh deteta da izvede točne zaključke, a uz to da mu veštim načinom izmami jasne misli. Težak, mučan posao, je li? I mi sla* basni »Kriegsmaturantk, da smo za taj teški posuto dorasli, da smo si toga svesni! Dvo* jim, veoma dvojim. — Rekao bih, da nas ba* ciše u vodu kao psa, koji je ni vidio ni j e. Prisiljen je da pliva, ali se tomu uklanja be* žeči moguenosti na suho tlo. A mi? Plivamo po nestalnom moru il hvatamo se kojekakvc daščice, da se uzdržimo, da se »pasimo. I ta* ko iz snažne i energične aktivnosti prela* zimo u dosadnu i nedostojno pasivnost; mc* sto znanosti, tog gojenčeta svake plemenite zamisli, vidimo pred soborn isključivo svoje osobne materijalne probitke. — Nastaje pl* tanje: u kohko smo mi sami: tomu zlu i na* zadovanju krivi, a u koliko su krivi odnošaji i prilike u ko jima smo živili, odnosno živi* mo. No pustimo to pitanje na stranu. Pozaba* vimo se radie pitanjem, kako bi tomu zlu doskočiti? Jednom se govorilo il obečivalo, da če se ustanoviti učiteljski tečajevi, gde bismo sc mogli barem donekle upoznati sa glavnijim didaktičkim načelima, gde bismo mogli (pre u laska u javni život) svoju teo* retičku i praktičku spremo popraviti i upot* puniti. O torne se sada naukom zašutjelo. Ne* koiima od nas »Kriegsmaturanta« je tp šut* nja možda posve ravnodušna, dok je to dru* gima dnevna skrb i misao. Prepustimo ovo važno pitanje samu sebi, suidbini i pukin o* bečanjima, onda zlo i naopako po nas, po na* šu mladež i cio narod. — Nek nas ne zavede kakava neumesna primedba, da je glavni cilj škole pisanje i čitanje (ovakvu sam naimc primedbu čuo iz ustiju nokog našeg druga), jer bi prama torne onda i ovo moje razma* tranje bilo posve suvišno i nedosledno. Ne! po sto puta ne! Pisanic i čitanje je u školi gob i puki mekanizam, koji se postizava kroz stanovito i kratkotrajno vreme; a svrha školc je dalekosežnija i idealmia. — A sada k stvari! Ja sam mnenja, da ie nephodno po* trebno', da se za nas sve »Kriegsmaturante« čim pre i bez ikakva oklevanja ustanovi ne* koliko mesečni ozbiPni tečajevi, gde bi se spo* menutim pružila prilika, da nadopune i pro* sire svoje znanje, da svoje pedagoško znanje što više moguče upotpune i usavrše; ukrat* ko, da prošire svoje duševno obzorje. Da se postigne ova nadasve idealna svrha, potreb* no je 11 prvom redu mediusobno učitelisko sporazumlienje. Tza toga notreban je složni i jedinstvenii rnastup celokupnog učiteljstva, koie je dužno putem »Zveze« pobrinuti se kod kompetentnih oblasti za što brže ustva* renie tog veoma važnog predloga. Uspiiemo li u našem podhvatu, tko srečnih od nas! Pro* žeti modernim načelima, osnaženi, pomlad* jeni, obnovlieni i osveženi stupit čemo ve* selo i zadovoljno pred poverenu nam dečicu, tu našu iedinu uzdanicu, koja nas gleda oči* ma punim zouzdanja, poverenja i očekivanja. Gledaju nas dečica i njihovi roditelji, gleda nas i sudi svet.
Pouk materinščine v ljudski šoli.
Referat Ivana Vovka.
Nazorni nauk.
Nazorni nauk je v prvi vrsti stvarni pouk, ki je pa v tesni zvezi z jezikovnim. Dasi je njegov namen predvsem ustvariti otrokom predstave in pojme, vendar je jasno, da po* trebujejo te predstave ih ti pojmi besednega izraza. Ker so pa besede brez odgovarjajočih predstav in pojmov brez vrednosti, zato mo* rerno trditi, da je od uspešnega stvarnega pouka odvisen tudi jezikovni pouk. Zlasti velja to za 1. in 2. š. 1., kjer nadomešča na* zorni nauk učne predmete, ki se poučujejo v višjih razredih ločeno. Če nam je torej govo* riti o pouku učnega jezika, ne moremo pre* zreti nazornega nauka.
žena v nekaterih stavkih. Novi izrazi se po* navijajo, tudi v zboru in napišejo na tablo.
1 Učna slika bi sestajala iz sledečih delov:
I. Uvod in razvijanje kot omenjeno zgoraj.
II. Združevanje: v kratkih stavkih se pre* cizira obdelana tvarina.
III. Vaja, ki obstoja v izpraševanju in po« navijanju, risanju, povesti, ki se nanašajo na predmet, dramatični dvogovori z mimiko in z nepretiranimi kretnjami.
Snov.
Otvaramo raspravu o dalj noj zvaničkoj i opčenitoj naobrazbi učitelja osobitim obzi« rom na t. zv. ratne maturante.
Uredništvo.
Izbira in določitev učne snovi je zelo važna. Naj novejši učni načrti imajo natančno pred* pisano snov, so torej za učitelja zelo komodni. Dasi imamo predpisano učno snov, po kateri se nam je ravnati, vendar bo dobro, če se tudi tukaj nekoliko pomudim, ker so vsi učni načrti kolikor toliko začasni, torej tudi ta, ki smo ga dobili sedaj. Pae smemo upati, da bo imelo pri sestavljanju bodočih učnih načrtov glavno besedo pedag. naobraženo učiteljstvo, ki bo moglo' pri določanju snovi uveljaviti svoje zahteve na podlagi izkustev ter peda* goških in didaktičnih načel.
Snov izbirajmo iz učenčeve okolice in nje* govega miljeja; upoštevati nam je kraj, pod* nebje, domače življenje in družbo, v kateri živi otrok. Pozabiti ne smemo tudi na razliko med mestom in deželo. Gotovo je mnogo ta* kega gradiva, ki ga je treba predelati na de* želi kakor v mestnih šolah, da moramo uva* ževati: to različnost. Ker je ena glavnih za* htev, da bodi pouk zanimiv, da vzbudi v o* troku interes, moramo izbirati snov iz nepo* srednega življenja, ker le to utegne otroka zanimati. Otroku v gorski vasi bom zastonj govoril o morju, plovbi' itd., meščan, ki ni bil nikoli na deželi, bo težje razumel o življenju na deželi; kvečjemu se bo trudil s pomočjo fantazije doumeti po svoje. Zlasti ne smemo pozabiti, da se je naz. nauk, kot se je do se* daj poučeval na naših šolab, premalo oziral na novejše kulturne pridobitve, kot so mo* derni tehnični izumi, ki so toliko pripomogli k splošnemu razvoju.
V splošnem bi moral naz. nauk obdelati' sle* dečo snov:
1. Dom in šola. 2. Ulico in igrališče. 3. Na* ravo. 4. Letne čase in vremenske iznremembe.
3.	Praznike. 6. Človeško telo. 7. Nekatere ži* vali.
To je le pregled snovi, ki se mora obrav* navali mešamo, ne morda v tem redu, kot sem jo naštel. Pri obravnavanju se nam je ozirati na letne čase.
Kako se podaja učna snov.
Nazorni nauk zamore imeti uspeh le pod temi pogoji:
1. opazovanje predmetov v naravi, ali pa modelov, nadomestilo je tudi dobra slika, iz* prehodi v naravo.
2. živahnost pouka; V uvodu mora učitelj vzbuditi zanimanje. Če mi je na pr. govoriti o ladji, bom začel z vožnjo ali kakšnim do* življajem otrok samih. Živahnost se doseže tudi, če pustimo, da predmeti sami pripove* dujejo svoje življenje. Knjiga pripoveduje svoj postanek. Živali pripovedujejo svoje življenje. Za to parn je pisatelj Erjavec podal vzorne vzglede.
3. učitelj izprašuje, otroci odgovarjajo, in sicer, kar so sami doživeli ali doživljajo, uči* teljeva naloga je, da drži red, da ne nastane anarhija v razporedbi. Otroci morajo dobiti končno skladno in logično celoto, ki je izra*
Čitanka.
Čitanka je glavni steber jezikovnega pou* ka. Seznanja otroke z našim leposlovjem, ki Je vzgojnega pomena in tvori podlago za slovniški pouk. Najpoprej bi hotel povdariti, da bi morali imeti v ljudski šoli dvoje či* tank: eno za pouk v realijah in drugih pred* metih, ki! se na ljudski šoli ne poučujejo do sedaj še sistematično in ločeno, druga čitan* ka pa vsebuj samo leposlovne spise vseh vrst. In o tej čitanki nam je govoriti. Posebno naj bo zastopano v njej narodno slovstvo: pripo* vedke, pravljice, legende, pregovori, uganke, potem pa tudi umetniški dovršeni proizvodi naših literatov, epske, lirske in dramatske vsebine. Tudi bi bil jaz za to, da bi dobili o* troci čitanko v dveh ali: treh letnih obrokih, t. je. tekom šolskega leta dve ali tri knjige, se* ve<jla manjšega obsega. Zapomnimo si po* sebno to, da preberimo, obravnavajmo če je le mogoče celo knjigo tekom lleta.
Z ozirom na raznovrstnost vsebine je tudi obravnavanje posameznih beril različno. To* zadevno bi razdelil berilne sestavke tako«le:
1. sestavke, ki jih natančneje, obširneje obdelamo. Obdelava obstoja v razlaganju, čitanju, obnavljanju ustnem in pismenem. To velja zlasti za pravljice ih pripovedke, basni, daljše prozaične sestavke pisateljev, balade in romance, skratka epske proizvode.
2. sestavke, ki jih prav kratko podamo. Na* vadno pride v poštev samo učiteljevo pre* davanje in čitanje. To velja zlasti za lirične pesmi in podobne proizvode v nevezani be* sedi.
3. pregovori in podobno blago,
4. uganke,
Na podlagi tega razlikovanja bi1 imeli sle* deča obravnavanj a:
1. prosto' podavanje,
2. uglabljanje,
3. razvijanje,
4. uporaba.
Prosto podavanje obstoja v tem, da učitelj pripoveduje, čita, nato berejo učenci, pri tem oride razlaganje neznanih besed iln izrazov. Proizvodi umetnikov, ki se odlikujejo po le* noti in izvirnosti sloga i;n jezika, kakor tudi oni pretežno lirske vsebine, se obravnavajo zelo kratko..	(Dalje.)
Misli o mladinskem Cankarju. Mnogo je napisal Cankar za odrastle, velike pa tudi za mladino. V njegovih delih leži pa tudi bogat zaklad mladinskega slovstva. Treba je le veščega člcveka, ki bo znal izbrati iz njegovih del bleščeče kristale za našo deco. Skoraj vsaka njegova knjiga hrani cdlomck, ki bi se lahko uvrstil v mladinsko književnost. Posebne dragotine vsebujeta knjigi »Za križem« in »Moje življenje«.
Nobeno polurno ali celoumo pridiganje ne more tako vplivati na otroka, kakor samo ena povestica iz omenjenih dveh knjig. Zlasti zadnja vsebuje več naravnost pre-tresuječih dogcdbic o človeški trdosrčnosti in neusmiljenosti z živalmi. Dokler ne izide mladinski Cankar, pa se posilužimo njegovih knjig mi učitelji. Berimo otrokom njegove »s krvjo« pisane povestice in jih tako pripravljajmo, da bodo oni, ko dorastejo, tem globlje umeli in čutili našega velikana.
Vem, da se bo čul na te moje besede iz marsikaterega kota godrnjav glas, naj ne prihajam s tem na dan. A vkljub vsemu pojdem svojo pot in mojih svetih misli ne more onečastiti nobeno skovikanje,	C. Drekonja.
M. MIKUŽ:
Zgodovinski pouk.
(Kanec.)
IV.	Razvrstitev in obravnava zgodovinske snovi.
Zgodovina spada v vsa šolska leta. To je zahteval že Komcnsky v svoji knjigi »Di* dactiea magna« in zahteva danes vsak me* todik. Razločevati pa se morajo pri tem tri stopnje. K prvi stopnji spadajo' prva tri, k drugi četrto, k tretji pa zadnja štiri šolska leta.
Na prvi ali nižji stopnji ima zgodovinski pouk nalogo, da vzbuja zgodovinski čut in se vadijo učenci v pripovedovanju. Tako sc ti pripravljajo prva tri leta tudi pri zgodo* Vini, kakor pri drugih predmetih, za poznejši pouk. Snov za to stopnjo dajejo bajke in povesti, — zlasti o domačem kralju — šole, cerkve, gradovi, razvaline, spomeniki i. dr. To snov mora poiskati vsak učitelj v svojem kraju. Na tej stopnji naj vzbuja zaniman.e deta j Hrana snov sama. Pripoveduje nai se v pravljičnem tipu. Na čas se ni treba ozirati, kajti otroku je v teh letih vseeno, v katerem stoletju se je kaj zgodilo.
Na drugi stopnji' t. j. v 4. šolskem, letu sc mora narediti precejšen korak dalje. Dovr* siti je treba pripravo za pravi zgodovinski pouk. Poučevati se mora tako, da čutijo u* čenči sami in se zavedajo, da je treba raz* vrstiti snov kronološko:. Na tej stonnji tvori zgodovinski pouk prehod od nekronološkega razvoja h kronološkemu.
Na višji stopnji, t. “j. v zadnjih štirih šol* skih letih, se začne pravi zgodovinski, pouk. Snov se razvrsti kronološko, ker le taka raz* vrstitev je naravna in vzbuja zanimanje. Če se vzame regresivna pot ali kombinirana — nekaj progresivno, drugo regresivno — je to protinaravno-in s tako razvrstitvijo se nc more zadostiti praktičnim nalogam zgodo* vine. Tudi razvrstitev v koncentričnih krogih ni dobra. Ne odgovarja, psihološkim zako* nam. Ponavljanje zmanjšuje zanimanje in vzame mnogo časa.
Na tej stopnji! se podajajo obširne zgodo* vinske ali kulturne slike, ki se vjemajo s cc* limi zgodovinskimi dobami, da postane učen* cem jasno, kako je napredovala prosveta. Tako poučevanje pa tudi povzdigne zgodo* vinsko umevanje in vzbuja zavest, ki je po* trebna v izobrazbo značaja. Tega pa nc do* sežemo, če jemljemo le zgodovinske oseb* n osti.
Zgodovina se ne poučuje v oddelkih, tem* več ves razred skupaj, da se ne izgublja čas in ne cepi učiteljeva moč. Vsled tega se raz* deli vsa zgodovinska snov na toliko delov, kolikor je v razredu šopkih let. Vsako leto sc vzame en del celotne snovi, vsa pa v to* liko letih, kolikor j e šolskih let v dotičnem razredu. Primer: Na trirazrednici sta v 1(1. razredu 5. in 6. šolsko leto, zato se razdeli vsa snov za ta razred na dva dela 'in se jem* Ije menievaje vsako leto en del. (Kolobar* jenje). Popolnoma kronološko se zamore je* mati zgodovina le na šolah, kjer je v vsakem razredu samo eno šolsko leto. Na šolah niž* jih kategorij pa je nemogoče razdeliti zgodo* vinsko snov na več enoletnih delov tako, da bi slišali vso snov v kronološkem redu za svojega clvo* alii troletnega pohajanja v isti razred vsi' učenci, ki se deloma menjuieio vsako leto. Vsled. tega morajo priti na vrsto vsako leto slike iz različnih dob, ki se raz* vrste kronološko.
* * %
Kakor mora odgovarjati zahtevam seda* njega časa izbrana zgodovinska snov in nje* na razvrstitev, tako mora odgovarjati današ* njim zahtevam tudi njena obravnava. Za dobe pripovedujoče zgodovine so se vtepala šolarčkom v glavo gola imena vladarjev in letnice, kar se še do danes ni popolnoma i!z* trebilo iiz naših šol. Še sedaj se pogosto naj* več obdeluje politična zgodovina, ki je učen* cem najmanj razumljiva in jih najmanj za* nima. Učenci se pogosto tudi še sedaj uče na pamet letnic, imen in zgodovinskih dogod* kov, p,a še to velikokrat brez zveze, pri. če* mor malo ali nič ne mislijo. S takim pouče* vanjem izgubi, zgodovinski pouk vso svojo izobraževalno in vzgojevalno moč. «Zgodo* vinski pouk, ki podaia samo številke, datu* me in imena, je popolnoma brez smotra, izo* brazuje le spomin, notranjega človeka pa po* polnoma pusti.« (Korner). Tako poučevanje
je komodno, toda dolgočasil se pri njem učitelj in učenci. V času poučujoče zgodo* vine se je pa dostikrat le prazno moraliziralo.
Bijološka metoda se v novejšem času sko* raj popolnoma opušča, ker se zgodovinskim osebam nc pripoznava vzvišenega stališča, ker zanimajo bolj dejstva kot osebe in ker nc odgovarja bistvu zgodovine in nc smo* tru zgodovinskega pouka. Danes se najbolj priporoča hevristična ali razvijajoča * vpo* dobljajoča metoda. Imenujejo jo tudi ITer* bart * Ziller * Reinovo metodo. Prvi jo je u* stanovil, druga dva sta jo pa izpopolnila. Pri pouku po tej metodi morajo učenci sami de* lati, opazovati, misliti, čutiti, soditi, sklepati 'iltd. »Učence pa je treba vedno ..piJpravithk temu, da bodadskah"’p0yao2F^rarSrazvoja«. (Tecklenburg).
Opravičena pa je zahteva po prosti metodi tudi za zgodovinski pouk, kajti ta učitelj bo imel boljše uspehe po tej, drugi po oni me* todi. Tudi različna snov zahteva različno me* todo. Vselej pa mora biti ta prikrojena, po vseh pedagoških in psiholoških pravilih, si* cer se ne sme imenovati metoda.
Ker je zgodovinska snov zelo abstraktna in je vsled tega velika nevarnost, da operi* ramo vprav pri zgodovinskem pouku s praznilmi besedami in izreki namesto s pojmi, zato se mora obravnavana snov temeljito ponazorova.ti. »Ne opazovati gradov, temveč gotov grad, ne utrjenih mest na splošno, temveč določeno mesto, ne opisovati, kako se je oblegalo, temveč gotovo oblegovanje, nc opisovati stanja v srednjem veku sploh, -temveč stanje v domovini, itd«. (Tecklen* burg). Ako lahko peljemo učence k zgodo* vinskemu objektu, se ne smemo zadovoljiti z', njegovo sliko, skico, ali celo samo z opiso* vanjem.
Za vsako znamenitejšo zgodovinsko na* pravo naj se izbere posebno tipičen primer, na pr.: za izobčenje, iinterdikt i. dr. Da sc nojiasni podložnost kmetov, naj se vzamejo konkretni vzgledi iz domače zgodovine:	o
davkih, desetini, roboti, preskrbo vam ju go* sposkimih psov, i. dr. Najdemo jih v S. Ru* tarjevi »Zgodovini Tolminskega«. V pona* zorovanje naj se uporabljajo:	narodne	in
umetne pesmi zgodovinske vsebine, domače pravljice in pripovedke, ljudski običaji, ime* na Jerajevi, rek in gora, pregovori, izkopa* mine, umotvori, upodobljajoče umetnosti, skice, razglednice itd.
Uporaba zgodovinskih spomenikov in dru* gih zgodovinskih predmetov pri zgodovini vzbuja obenem pri učencih zmisel za te reči in jih opozarja na njihovo vrednost. Upo* rahljanje raznih umotvorov pri zgodovin* skem. pouku pa vzbuja zanimanje zanje. In obravnavanje zgodovinske snovi, ki je dala narodu in pesniku povod pesniti, ter je no* tasnila slikarju čopič in kiparju dleto v roko, daje podlago za umevanje umotvorov. U* metniške slike in kipi so seveda na deželi ve* Mka redkost. V šoli jih je mogoče nadome* stiti z umetniškimi razglednicami. (Gel j čla* nek: »Umetniške razglednice v ljudski šoli«. »Učiteljski list«, št. 16, 1. 1920!)
Zgodovina pa ne sme stati osamljena, temveč se mora vedno uporabljati pri dru* gih predmetih, n. pr. pri- ustavoznanstv.u, učnem jeziku, geografiji, računstvu, petju, risaniu, lepopisju in tudi verstvu. Poleg tega 'e tir eh a vedno opozarjati: Učence na zg o* devinske povesti1 in zgodovinske spise v raz* nih knjigah šolske knjižnice, kajti naloga šole >e usposobiti učence, da so zmožni si izmo* nolnievati pozneje s čitanjem zgodovinsko znanost, do česar jim more razvijati snosob* nosti. ki lahko pozneie njeno delovanje iz* ^onolniuieio in dovršim, sposobnosti torej, '<i naj učencu kedai nudi i o zmožnost, da se bo sam dalje izobraževal«. (Osvald).
lTT	FRAGMENT.
Danes, ko se toliko piše o protežiranih Slovencih v bivši Avstriji, mi prihaja v spomin sledeči dogodek: V času vojne sva služila v Trstu z Nemcem, Dunajčanom, igralcem po poklicu. Neke nedeljo greva na izlet na Opčine. Na tamkajšnji šoli se je blestel napis: »Scuola po-polare slovena«, — Mej tovariš to prebere, me začudeno pogleda ter vpraša: »Kaj je tukaj dosti Slovencev?« —
»Sami Slovenci sc,« mu odgovorim. »Čudno, čudno   pji
tak napis! To je najhujša ironija, ki je mogoča pod soln-cem!« Rekel sem mu: »Kaj hočeš, ta kraj spada pod tržaško občino in take so postave — seveda samo za Trsi na vsem svetu.« On na to: »Naj bo karkoli hoče, to je škandal in celo m:, flegmatični Dunajčanje, bi razbili v takem slučaju Opčino, Trst in Dunaj. Vi Slovenci ste res miroljuben narod — jaz vas odkrito občudujem...«
F. KLEINMAYR:
Šolski muzej.
(Konec).
Oddelek za učila nam je istotako krvavo potreben iz praktičnega vidika. Z učili je bil vedno križ, je in bo. Še dandanes vse preveč učimo z besedo. To pa ni naša krivdia, ker so bile naše šole z učili vedno naj slabše za* ni bilo nikoli govora. Računalo, tako, kakor bi bila vanj udarila božja jeza, gibljiva abe* ceda, ki ji manjka po par črk, par fizikalnih aparatov, ki so odpovedali z ozirom na svojo nizko nakupno ceno že vsako službo, našo* parna lisica z repom ali brez rena — dar ro* doljubnega, šoli naklonjenega lovca ... in kar si še kaj več videl, bil je Je nerazumljiv slu* čaj in imenovanja malo vreden. Zdaj po vojni pa na mnogih šolah še tega ni. Zaman |jie! pričakovati vse pd »zgoraj«, ,učiteljstvo mora samo na delo, čimprej je možno. In pri* četi moramo kakor stari narodi v predzgodo* vinski dobi — z medsebojnim barantanjem. Sevedia najprej nabirati, potem barantati. Za tako barantanje pa moramo imeti neko sre* dišče (centralo). To pa sc najlepše združi s šolskim muzejem.
Načrt je čisto enostaven: Učitelji nabirajo na deželi s pomočjo svojih Učencev razne pri ro dnin c svojega okraja (rudnine, bata* nične zbirke, metulje, hrošče itd.) ter izdel* ke domače industrije, na način, da ie razvi* den genetični postanek izdelka. Dalje iizde* luieio s pomočio učencev modele tamošnjih stavb, gospodarskih poslopij, kmet. orodja itd. V mestih se otroci zopet pečajo z izde* lovanjem geometrijskih likov (kartonaža) itd. Obmorska mesta lažje poskrbe morske pred* mete ter vzorce prekmorskega blaga. Kier je veleobrt razvita, se dado sestaviti vzorci nie* nih izdelkov po zgoraj -omenjeni metodi. Tu zbiraio stare neneze, tam pokrajinske raz* gledniice itd. Vse pride v šolski muzej, kjer se zbirke urede, izpopolne, razstavijo ter za* meniajo. V muzej spadajo tudi druga učila, ki jih s nrinroistimi pripomočki izdela ta ali oni učitelj. Taka učila so često duhovito za* snovana, praktično dobro preizkušena ib. ven* diar širša šolska javnost o niih nič ne ve.
To bi bil le kratek očrt. Obiskovalec mu* zejai bi kot šolnik spoznal marsikaj, kar bi mu prišlo prav in stonil bi v dogovor Muzej bi poskrbel tudi potom tiskanega letnega poročila ter periiodičnib objav v »Učit. listu«, da dozna vsak učitelj o stanju učil, ki jilh ima muzej na razno! algo, da se lahko Tudi pismenim- potom obme do cen* trale. Muzei pa bi hkrati istim potom dajal nove iniciiative.
Seveda bi morali izposlovati, da bi bile vse pošiljatve naslovljene na muzej, ali od mu* žeja poslane šolam, poštnine proste kakor uradne posili,dve, ker bi sicer ravno v tem pogledu stroški precej narasli.
Tretii oddelek šolskega muzeja bi se pgčal z mladinskim slovstvom. Njegova nalbga bi bila prilično:
1.) ustanoviti centralno knjižnico mladin* skih spisov;
2.) posredovati šolam nabavo mladinskih kniižnic;
3.) voditi seznam naši mladini primernih spisov. Služila bi v tem pogledu tudi zbirka ocen mladinskih spisov izrezana iz časopisja;
4.) zalagati mladinske knjige ali samostoj* no ali v zvezi z učit. »Zvezo«, ali kakšnilm drugim založništvom.
# * *
Za vse to se hoče denarja — priznavam. Da bi takoj mislili na razne podpore, seveda ni umestno. Če imajo priti podpore, bodo tudi prišle. V prvo- pa bi bili' navezani na I"/tn° moč. Ta pa na vse zadn je ni tako mala. Menim, da bi se dal šolski muizej ustanoviti v okrilju naše »Zveze«. Vsak učitelj kot njen član bi prevzel nekaj dolžnosti in nekaj pra* vic do dobrot muzeja. Poseben pravilnik bi to natančneje določil.
Na vsak način pa se ne smemo strašiti ne* koliko #rtev, bodisi oblika oži votvor jen j a deželnega šolskega muzeja že ta ali ona.
Ako nc mislimo na okrajne šolske muzeje, kar sc mi dozdeva iz raznih razlogov manj praktično, potem bi morial biti sedež pokra* jinskega muzei a v Trstu, in sicer za začetek na kakšnil okoliški šoli ob železniški progi.
Želim o tej stvari še kaj in morda obšir* neje govoriti, prej pa bi rad čul mnenje svojih tovarišev. Dodam pa takoj, da ni treba, da bi se vsi nameravani, oddelki takoj hkrati ustanovili, zadostuje da začnemo z enim.
R. B.:
Umetnost v šoli.
Marsikdo bi rekel: »Kaj bi z umetnostjo v šoli, saj je otroci ne razumejo. Počakajmo, da otroci izstopijo iz šole, potem je čas, da se seznanijo z umetnostjo, potem gredo v gledališča, na koncerte, v muzeje.« A zakaj nas jezi v gledališču brezumno smejanje ljudstva ob predstavah, ki jih desetina ne tolmači pravilno? Čudimo se indiferentnosti gotovih slojev za razstave upodabljajočih umetnosti, za glasbo. Nekako razdraženi in užaljeni se čutimo, kadar vidimo to zehanje pri koncertih, ali čujemo brezmiselno, na* ravnost komično presojevanjc umotvorov. — Mar naj bo uživanje umetnosti le prednost priviligiranih slojev? Ali nima vsak človek pravice, stopiti v njeno svetišče? Kolikim je postala umetnost pribežališče v temnih urah, tolažilo v nezgodi! Koliko se jih je ob gojenju te osrečevalke človeštva obvarovalo zla, da celo rešilo iz nižin življenja! — Ali bi bolniku odtegovali lek, trpečemu tolažilo, hrepenečemu uteho? Skopost, bi bilo to, brezsrčnost. — Med ljudstvo torej z umet* nostjo! Odprimo ji duri že v ljudsko šolo! Umetnost je jasna bela deva, ki se počuti dobro med neukuženimi dušami. Na stežaj ji tora j otvorimo duri! Nudimo otroku pri* iožnost, da se navdušuje ob njej, da že zgo* daj pogleda v njene svetle oči.
Ne mislim sedaj, naj pitamo malčke z vi* sokimi klasičnimi umotvori: ne »vsako ob svojem času — kakor mati: narava,« pravi Komensky; nekako razpoloženje v duši pa je kai lahko ustvariti; otrok hrepeni po tem, oklene se vsega kar je lepo z navdušenjem, z ljubeznijo, z žarečimi očmi in s toplim srcem. — Toda bojiš se, udariti te strune otrokovega srca? »Nisem strokovnjak v umet* nosti, praviš? Varaš se, tega ni treba. Potem bi bila umetnost le za bele vrane.« — »Kako naj jaz uberem one mehke strune, disonanca bi zadonela.« — Varaš se! Srce imaš, ljubezen za lepoto tudi, ako imaš poklic za učitelja. Treba je le otroku ugliobiti čustvenost, gojiti lepočutje in podlaga je ustvarjena.
Vir vseh višjih čustev je narava. Zatorej učimo otroke, da čitajo v čarobni knjigi na* rave, ki povzdigne utrujeno dušo iz vsak* dan j ega *7\vij eni a, ter jo napolni z ljubeznijo in harmonijo. Odprimo otrokom oči, da gle* dajo; odprimo jim ušesa, da slišijo in srca se jim bodo odprla sama ob sebi.
Koliko se da storiti pri šolskih izprchodih! Odtrgaj cvetlico, pokaži jo učencem. »Kako je lepa!« ti poreče prvič. V drugič ti jo pri* nese učenec sam. Kadar zaslišiš ptičje petje, daj znamenje, da sc vsi ustavijo in prav tiho poslušajo; ravno tako ob kakem potoku, da slišijo žuborenje valčkov. Sploh jih opozar* jaj na one tisočere glasove v naravi, za ka* tere je hrup sveta gluh. Jaz mislim, da ic učinek enega takega izprehoda zelo velik. Saj otrokom narava ni tuja, ravno šola je ona, ki jim jo odtujuje. Ako si pa učitelj priza* deva, da utrdi vez med otroci in naravo vedno bolj in bolj, mu to gotovo ne bo težko. Pridobil si bo srca za vse vzvišeno in lepo in brez strahu bo smel tak učitelj podati otro* kom naravo v drugi obliki — v obliki umet* nosti. Saj narava in umetnost si dajeta roko; brez narave ne bi bilo umetnosti. Učitelj bo vzel v roko lepo sliko in jo postavil pred učence — bral jim bo lepo pesem, zaigral bo mehko melodijo na harmonij — brez besed, brez razlaganja in onega trganja, kakor bi trgal liste lepe rože; — podaj otrokom urno* tvor takega kakor je in otroci ga bodo uži* vali.
Treba je pa zelo paziti, kaj podaš otroku. Da umotvor prav učinkuje na nas, je treba, da se popolnoma vživimo vanj. Tega učitelj ne sme pozabiti. Ako podajamo otrokom prezgodaj umotvore, ki so njegovi duši tuji, potem je to pač izgubljen čas in zanimanje za take reči bo padlor Umotvori so v šoli le sredstva, s katerimi vzbujamo v otrocih l.iu* bežen do umetnosti in spoznanja vsega le* pega. Pravo spoznanje umetnosti pride veliko pozneje, ko je človek že zrel in se sam uglobi v ta ali oni umotvor. Šoilla je le priprava, vzbuja takorekoč razpoloženje za umetnost.
Otrokom se mora razviti lepočutje in s tem umetniško čut j e povsod, pri vsaki pri* ložnosti. Zato skrbimo, da bo cela okolica otrokova taka, da se naslaja vedno ob h ar* moničnih stvorih. Kakšne so navadno naše šolske sobe? Štiri bele stene, visoka okna in vrata. V sobi pult, klopi, peč in omara. Na
steni visi razpelo iri kraljeva podoba. Prvo služi verski, drugo patriotski vzgoji. Ali kako naj razvija šolska soba sama otroku lepočutje in čut za umetnost?
Hvala Bogu, da se je ponekod šola že dvig* nila iz primitivnosti, in to ravno na deželi, kjer je bila gotovo narava voditeljica. Šole niso več puste kasarne, ampak stoje na sa* mem v lepem vrtiču, 'svetle in prijazne, da človeka kar mika vstopiti in poučevati, ali pa — se učiti. Taka poslopja razvescle ceio oko* lico. V šolskih sobah pa je vse svetlo, vse v barvah, fse nekako domače. Oko postaja na lepih slikah in dišečih cvetlicah. Med one stene, ki so bile nekdaj tako puste in strah o* vite, je stopil nov duh: luč, barva, veselje. In ta veseli duh se razpleta potem tudi med uči* teljem in učencem. Tu se odpro oči za vse, kar je lepo, tu se odpira tudi srce' za vse, kar je visoko in plemenito. A otrok naj tudi ve, da sam lahko pripomore k lepšanju svoje okolice. Priliva naj sam rastlinam in reditelji naj menjajo vsak teden, da imajo priložnost vežbati svoj zmisel za red in snago in razviti svoj okus. .Ne bojimo se, izraziti pred vsem razredom svojo sodbo o praktični, okusni obleki, ki jo nosi kak otrok; s fino taktiko seveda, ki ne žali drugih, in ne budi ošabnosti. Kakor iz zdravstvenih, tako iz estetskih ozi* rov naj učitelj skrbi za lep telesni razvoj svojih učencev in naj goji telovadbo in v zvezi ž njo rajanje. Sploh bodi vsak gibljaj estetiški in učitelj naj nikar ne pozabi, da mora biti tudi v tem vzgled svojim učencem. Mnogo se da tudi storiti za razvoj lepočutja pri zemljepisju in zgodovini, s tem da poka* žomo učencem kolikor mogoče slik in raz* glednic o naravnozanimivih krajih, a tudi o slavnih stavbah in kipih. Kako mikajo učence hodniki in stene, na katerih visijo umetniške slike!
Umetnost v šolo torej!
A naj ne bo samo pri posameznih pred* metih naša vzgoja umetniška. Ves pouk naj ■orevcaduie tisti fini umetniški ton, — ker je sploh celo delovanje v šoli tudi umetniško. Tn smoter učitelja naj ne bo samo kolikor ie pač mogoče razviti umetniški čut, ki spava v vsakem človeku, ampak ustvariti sploh iz otroške duše, ki mu je izročena, svoj urno* tvor.
Hnjlžeuna produktih 1920 o Primorju
Sestavil E.
V letu 1920 so izšle v slovanskem Primorju naslecsije slovenske knjige: 1. Leonid Andrejev: »Anfisa«. Drama v štirih dejanjih. Iz ruščine preložil Ivan Vcvk. Zal. Tiskarna »Edinost« v Trstu. — 2. »Božje solze«. Povesti tn slike. Poslovenil Alojzij Gradnik. Zal. »Narodna tiskarna« v Gcrici. (Glej Fr. L, oceno v »Učit, listu« II., št. 2.) — 3. »Burke in šaljivi prizori«, Zal. »Narodna tiskarna« v Gorici, (ocena: —c U. list I., št. 5.) — 4. Damir Feigel: »Bacili in baciike«. Humoreske. Zal. »Narodna tiskarna« v Gorici. (A. Š. v U, listu I, štev. 12).	—5. Koledar
za prestopno leto 1920.« Uredil dr. A. Pavlica (Letnik I.) Drugi natis. Zal. »Narodna tiskarna« v Gorici. — 6. »Koledar za navadno leto 1921.« Uredil dr. A. Pavlica. Letnik II. Zal. »Narodna tiskarna« v Gorici. (Fr. L. v U. 1. II; štev. 2.) — 7. »Pesmarica«. Zbirka narodnih in drugih pesmi. (Uredil Alojzij Gradnik).) Zal. »Narodna tiskarna« v Gorici. — 8.. France Prešeren: »Krst pri Savici«. Zal. »Narodna tiskarna« v Gorici. — 9. Fr. Staro-vaški: »Za tretjo goro«. Pet aktov iz trgovskega življenja (J. Pahor v U. listu, I. štev. 19.) — 10. Karel širok: j »Jutro«. Samozaložba (J. Pahor v U. listu, I. št. 3.) — 11. j O. Wilde: »Pravljice« Poslovenil Al, Gradnik. Naslovne1 okraske narisal A. Bucik. Zal. »Narodna tiskarna« v Gorici. (D. A. Budni v U. lis,tu, I,, štev. 2.) — 12, »Zgodovina Italije«. Zal. »Zn.- zal. zavod« v Trstu.
K poglavju o naših dolžnostih. Čeravno se je že tov. Superbus dotaknil v 2, številki letošnjega lista važnega vprašanja sodelovanja celokupnega učiteljstva pri našem časopisju, posebne pa še pri stanovskem listu, se ven-j dar zopet danes p o vračamo nanj. Ne mislimo pa morda j ponavljati njegovih besed, niti spuščati se v brezplodno pridiganje, ki itak nič ne zaleže, pač pa hočemo opozoriti na posledice, ki jih prinaša ta splošna apatija do | stanovskega lista. Par ljudi je, ki se trudi ž njim in ga zalaga s potrebnim gradivom. Iz pisma, ki smo ga prejeli nedavno od enega izmed teh požrtvovalnih in zavednih ljudi, pa posnemamo, da bo vsled zanikrnosti večine izgubila tudi manjšina vsak interes' v tem delu. Ker so besede našega tovariša upravičene in obenem ostra obsodba razmer, ki so zavladale v zadnjih letih pri nas, naj citiramo, iz tega pisma par stavkov, napisanih na račun in naslov marsikoga: »S temi (namreč: članki) hočem po svoji moči zalagati list. Povem pa že vnaprej, da ne bom ostal večen idealist. Učiteljev je veliko, med njimi mnogo sposobnih, da kaj napišejo. Čemu bi se trudila in ubijala samo peščica ter zapravljala denar in čas na račun drugih?« — Tovarišu-sctrudniku je njegov živi temperament diktiral morda nehote — resnico. Tudi idealist se mora končno naveličali hlapčevske vloge, ki mu jo nalaga s svojo indiferentnostjo — realistična večina.
IZ ORGANIZACIJE.
„Učlteljsko društvo za Trst in okolico".
Dne 6. marca t. 1. ob lOih se vrši v vrdelski šoli REDNI OBČNI ZBOR s sledečim dnevnim redom: 1) Pozdrav predsednika. 2) Tajnikovo poročilo o društvenem delovanju. 3) Blagajnikovo poročilo. 4) Volitev: a) predsednika, b) 10 odbornikov, knjižničarja, treh namestnikov, dveh pregledovalcev ručunOv in razsodišča. 5) Razno. Priporoča se polnoštevilna udeležba. ODBOR.
»Goriškemu učit. društvu« v odgovor. Na nenavadni javni poziv v zadnjem »Uč. listu« izjavlja vodstvo »Zveze«, da bo poročalo vsestransko in podrobno o svojem delovanju na prih. deiegacijskem zborovanju v Postojni. — Mimogrede le omenja, da je prejelo od delavn. »Gor. učit. društva« od zadnjega delegacijsk.ega zborovana, ki se je vršilo začetkom avgusta 1920. dalje en sam edin dopis in še ta v neki osebni zadevi tov. Mermolje. List je bil datiran s 24. nov. 1920., a je prišel 5. dec. Dne 7, dec. je bil član vodstva pri komisarijatu in istega dne popoldne je poročal tov, Mermolji o uspehu posredovanja. — Za vodstvo: Ant. Germelc, t. č. predsednik.
Izvleček iz III. odborove seje »Slov. učit. društva za Istro«. (3. II. 1921.) Predsednik omenja, da se ni mogla vršiti odbe-rova seja, kjer bi prišla na dnevni red volitev člana v okrajni šolski svet, in to vsled prekratkega roka za odpošiljatev glasovnic. Zato so sklenili podpredsednik, blagajnik in tov. Cerut s pridržkom, da se to potrdi pri prihodnji seji, da naj odda učiteljstvo bele glasovnice, in sicer zato, ker se volitev ni vršila zakonito in ker je šle v. učiteljstvo slutilo namen šolskih oblasti, da se izvoli it. nacjcnalist. — Sindakat it. učiteljev je razposlal na posamezne tcvanše(ice) vabila, da naj oddajo isvcj glas v prilog socijalistu Zorzenonu, našo organizacijo pa je kratkomalo prezrl. Vsled prekratkega roka ni moglo priti do nikakega kompromisa s sindakatom. Zaradi vo-Itev, ki 'so se vršile nezakonito in ker s,o nekateri naši tovariši(ice) debili glasovnice prepozno, je vložilo »Učit. društvo« na pristojno oblast priziv. V slučaju, da volitev razveljavi, se lahko doseže med nami in sindakatom kompromis,; o tem pa bomo razpravljali na prihodnjem občnem zboru. — Blagajnik se pritožuje zaradi nerednega plačevanja članarine. Zaraditega se sklene pozvati v »Uč. listu« vse tovariše(ice), naj redno plačujejo, ker je treba račune pri »Zvezi« redno poravnati. Neredni plačniki, se bodo objavili! v stanovskem glasilu. — »Zvezo« c,e prosi, da ukrene vse potrebno v 'svrho regulacije pen-zij učit. upokojencem. Naproša se podpredsednika, da sestavi prošnjo za civ. koinisarijat v Koper in Volovsko, da odmerijo učiteljstvu dvojni delež aprov. živil. Sklene se tudi poslati na gen. civ. komis,arijat prošnjo, da preskrbi učiteljstvu in. njegovim družinam oblačila in obuvala po znižani ceni.
Publikacije »Šolske Malice«. Opozarjamo vse tova-riše(ice), da pridejo knjige SŠM za 1. 1918. v Trst v prvi polovici t. m. Vsi oni, ki so te že plačali, jih dobe pri predsedniku »Zveze«, Trst, -Sv. Ivan, 950. — Članarino za 1. 1920. (t. j. 8 L) sprejemajo prejšnji poverjeniki, ti pa naj pošljejo nabrano članarino z imenikom vred najkasneje do 8. t. m. predsedniku »Zveze«. Temu naj pošljejo ' tudi ostali tcvariši(ice), če kje nimajo svojega poverjenika. — Kdor želi knjige tudi iz I. 1919., naj to posebe omeni. — Kako je s temi knjigami, pojasnimo v prihodnji številki našega lista.
ŠOLSKE VESTI.
Za upokojeno učiteljstvo Istre. Deželna oblast v Istri je določila da se k draginjskim dokladam istrskega upokojenega učiteljstva deda nov povišek, in sicer z veljavnostjo cd 1. novembra 1919. v sledeči izmeri: 30% pri prvih 1000 lirah pokojnine in 15% pri drugih 1008 lirah pokojnine, tako da ztlaša sedanja draginjska doklada upokojencev 80% oziroma 40% temeljne pokojnine. — Ista deželna oblast je z ozirom na izvanredno doklade, ki jo izplačuje država v poslovnem letu 1920 - 21 svojim upokojencem in njih vdovam in sirotam, tudi določila, da bodo cd 1. julija 1920 dalje deležni te izvan-redne doklade tudi istrski deželni upokojenci ter njih vdove in sirote, in sicer v znesku mesečnih 60 lir prvi, j v znesku 40 lir pa drugi. Zastanki se bodo izplačevali v teh dneh.
Literaren glas o »Novem rodu«. Mladika« piše v svoji 3. številki o našem mladinskem listu sledeče:	Danes	so
razmere prisilile primorsko učiteljstvo, da je pričelo izdajati svoj mladinski list: pomanjkanje šolskih knjig in mladinskih spisov ter zaprtje proti našemu kulturnemu središču. Prva številka »Novega roda« in poizkus, to je že dovršeno delo po vnanjesti in po vsebini. Mislim, da ne pretiravam, če trdim, da ni imel še noben slovenski mladinski list tako prikupne in umetniškem okusu odgovarjajoče opreme kot ravno ta. Slikar Bucik je stopil to pet pred našo javnost z delom, ki mu zagotavlja ime; uredništvo pa je pokazalo, da je zmožno težke in odgovorne naloge v polni meri. Imena sotrudnikov pričajo, da bo list dober tudi zanaprej.
Naš tovariš Štefan Ferluga, šolski ravnatelj v pok. in dolgoletni predsednik »Trž. učit. društva«, je v teh dneh nenadoma obolel. Dragemu tovarišu, ki je osivel v delu za šolo in narod, želimo najiskrcneje skorajšnjega ozdravljenja.
Roditeljski sestanek, ki se je vršil v nedeljo 20. febr. cb 4 pop. v škedenjski šoli, je privabil nad 200 ljudi, ki so sledili z živim zanimanjem predavanju. Predavala je gospodična Frida Ščekova o domači vzgoji otrok. V debato sta posegla tov. Kleinmayr in K. Širok in izmed ctaršev gospa Sancin. Sestanek jc uspel kar najlepše.
Razne vesti.
Šolstvo v Sloveniji. Ob začetku šolskega leta 1920-21 je obiskovale v Sloveniji: 1. otroške vrtce 659 otrok; 2. ljudske šole 168.522 ctrck (dečkov in deklic); 3. meščan ske šole 3726 otrok; 4. srednje šole 5308 dijakov in dijakinj; 5. obrtne šele 546 dijakov; 6. rudarsko šolo v Celju 84 dijakov; 7. učiteljišča 327 gojencev in 529 gojenk; 8. trgovske šole skupno 832 dijakov in dijakinj; vse šolske mladine je torej bilo na imenovanih šolah 180,605.
Napredek šolstva v Jugoslaviji. V zadnjh dveh letih je dobila Slovenija 50. novih ljudskh šol, 300 osnovnih šel pa se je razširilo. Poprej je imela le dve meščanski šoli, a še cd teh je bila ena (v Krškem) pravzaprav nemška, druga (Pcstonjska) pa je pripadla Italijanom. Danes pa ima 21 slov. meščanskih šol, a več se jih še ustanovi (Sevnica, Slov. Bistrica itd.) Srednje šole so po številu popolne. Vrhunec pa je dosegla Slovenija glede visokih šol, ker je debila.popolno univerzo, trgovsko akademijo, konservatorij. Seve so tudi stroški za šolstvo ogromni. V državnem preračunu znašajo stroški za šolstvo v celi državi 634 milijonov kron. Od t.eh odpade na Slovenijo 76 milijonov kron, t. j. sorazmerno največ.
O ustroju gospodnjskih šol v Jugoslaviji. Regent Aleksander je podpiral nove naredbo, ki zadeva ustroj gospodinjskih šol v kraljevini SHS, Naloga tem šolam je, da s teeretčnim in praktičnm poukom usposablja in v.vgaja ženske prebivalstvo za razumne, vrle in vzorne gospodinje. Poučujejo s,e sledeči predmeti: materinščina, računstvo z enostavnim knjigovodstvom domače ekonomije in kuhinjskih stroškov, telesna in duševna vzgoje, fizika s kemijo z vsakdanjega življenja, zemljepis, in zgodovina, higijena, nauk o domači ekonomiji, domače gospodinjstvo, žensko ročna dela, tkanje, krojenje, lepopisje in risanje, petje. Pouk traja eno leto-. Šolsko Ieu> pričenja 16. avgusta in s,e končuje koncem junija meseca. Šole sc javne ali privatne; slednje se smejo otvar-jati samo s privolitvijo ministrstva za prosveto. Učiteljice teh šel sc lahko učiteljice narodnih šol, ki sc dovršile tečaj gospodinjskih šol v inozemstvu ali v državi ter opravile preizkušnjo.
Šolski problem v Nemčiji. Med mnogimi problemi, ki jih mora rešiti mlada nemška republika, je morda najvažnejši šolski problem. Stara cesarska država je imela poseben sistem šole, ki je bil popolna negacija demokratizma. Pred revolucijo — novembra 1918 — je imela Nemčija 3 vrste osnovnih šol. Ljudska šola je bila n, menjena širokim masam ljudstva; za nadaljno izobrazbo je služila nadaljevalna šola (Fcrtbildungschule). V srednjih šolah so se pripravljali državni nameščenci, trgovci idt. Imeli sc tudi nek tip šole, iz katere so izhajali u-čenci za srednje šole višje stopnje (Vcrscbulen). Odtod je tudi vodila pot preko srednje šole v univerzo. Ta šo, ski sistem je našel v zadnjem času mnogo nasprotnikov, ki iščejo peti v mnogoštevilnih razpravah in polemikah za enotno šolo (Einheitssčhule). Enotna šola pa ima največjo oviro v pomanjkanju financielnih sredstev, ki one mogečajo vsak večji razmah šolskega delovanja. Kljub temu je načrt preuredbe šolstva že getov in odvisno- jo sedaj vse od možnosti njegove uporabljivosti v praits. Skušajo ga tudi prikrojiti tako, da bo odgovarjal zahtevam raznih verskih konfesij nemškega ljudstva. Ljudsko šolstvo mislijo razdeliti na 4 stopnje: 1. Šole zvane »Si-multanschulen«, katere bodo sprejemale učence vseh ve-roizpovedanj; učenci bode imeli poseben verski pouk.
— 2. Verske šole (Konfes,sionsschulen), v katerih bodo učenci in učitelji istega veroizpovedanja. — 3. Laiške šele (vveltliche Schulen) brez vsakršnega verskega pouka.
— 4. Šole zvane »Weitanschaungsschulen«, v katerih pa niso še natančno poznane karakteristike. To bodo najbrž zavodi urejeni po etiško-filozofskih principih. — Tudi če bi se ta preuredba udejstvila, kar -je skoraj g-c-to-vo, bo njih enotnost izvršena le v tem, da bodo snreli njih učenci pohajati tudi v strokovne in višje šole.
— Vaižna nc-vost je tudi ta, da je zmagal tu — kakor že v Franciji — princip, da ne smejo šolskih voditeljev nastavljati razne šolske korporacije ali pa državne oblasti, ampak, da jih mora voliti za določeno dobo samo učiteljstvo ene ali druge šole. Stvar ni še vpeljana, pa bo gotovo uzakonjena v najkrajšem času. — Nemško učiteljstvo je doseglo lep uspeh tudi v tem, da se bo Jahko odslej izobraževalo na vseučiliščih. To- pravico u-čitel-jstva je določil v zadnjem času s posebno odredbo minister za šolstvo- Haenisch. Vseučiliški krogi so sicer posamič in po »Zvezi akademičnih naobražencev« protestirali proti tej določbi, a je bila preko njih protesta uveljavljena. Odslej bo imel ljudsko-šolski učitelj v Nemčiji pravico posečati po določenem sprejemnem izpitu vsako univerzo in bo tako deležen znanja in diplom, ki so mu jih dozdaj kratili.
Ambulantne škole. U Francuskoj ima mesta, čiji sta-ncvnici, stočari po zanimanju, napuštaju -svoja -sela po-četkcim ranog proleča, penju se visoko u planine s,a sto-ikjom zajedno i vračaju se u sela duboko u jesen. Sa -so-bom vede i decu -svoju, lcoja im čuvaju -stoku. Tako se dešava -da učenici osnovnih škola napuštaju predavanja ješ marta meseca, a vračaju se u školu tek početkom novembra meseca. U-sled čega naravno- -gube i suviše mnogo u svome školevanju.
Da se otklone štetne posledice avog silo-m stvorenog stanja, jedan je škelski nadzornik došao na mis,ao, da stvori planinske ambulantne škole. On je odredio da u-čitelji i učiteljice, u naročito za to odredjene dane, idu za decom u planine i da ih u vremenu kada su ona sloko dna, sakupljaju na odredjena mesta i da im pružaju po-trebnu nastavu.
Ovakve škole pokazale -su s,e veoma praktične i veoma su rado primljene od dečijih roditelja, a pri tom dale su veoma povoljne rezultate u pogledu samoga rada. Odlikovan profesor. Minister prosvete v Jugoslaviji je podelil odlikovanje Sv. Save III. razr. v-seučiliškemu prof. dr. Fr. Ilešiču.
Škola na slobodnem vazdulu. Sledujuči principu Rousseau da sc deci daje na-stava u slobodnom vazduhu Francuzi ru -stvorili i naročito udruienje, kome je zada-tak da propagira tu ide ju. Ono se zove: Liga za vaspi-tanje u slebrdnem vazduhu. Ligi je glavni zadatak da radi na ostvarenju ideje, da sc nasta.va nc daje u zatvo-rencim prostoru, več u pc-lju, na slobcdnom vazduhu, csdanjajuči se na fizičko vas.pitanje dece. Ligi nije cilj šport, več ona čak i esudjuje šport kao cilj. Ona u fizič-k-om vaspitanju vidi samo pomagača i ravnopravnog či-ntoca u razvoju dečjem uperedo s intelektualnim i fizič-kim vaspitanjem.
Liga ima več na stotimi odbora i pododbora u Parizu, i ckolini. Ona je u sameme Parizu ustanovila, pc-moču parizlije Beosoneau, prvu škelu ove * vrste. O-na ve -sastoji iz jedne vrlo lepe, elegantne i veoma ukusne zgrade, -s velikim -prozorima i prostranim sobama, ali u koje se ulazi samo radi prenočišta, a predavanja se u njej drže -sanic- u krajnje nepovoljnom ' vremenu, kada je vreme tcliko rdjavo, da je nemogučno-st držati decu na -polju. Svo c-stalo vreme deca provede na sle bo dnem vazduhu, gdc se i fizički pravilno razvijaju a gde primaju i celc-kupnu nastavu i-z programa osnovne škole. Predavanja se drže i za vreme zime, kad su deca naravno edevena. u odelo, koje odgovc-ra sezoni.
Za znanstvo v Srednji Evropi. Angleški listi poročajo, da se bo z c-zirem na tc, da je vsled nizkega stanja nemške valute nemogoče nemškim vseučiliščem nabavljati angleške in ameriške knjige v znanstvene svrhe; na predlog lorda Bryeva se jc c-s-nova-la angleško-ameriška vseučiliška -knjigotržna družba za Srednjo Evropo, ki ima namen vzdrževati znanstvene stike med Srednjo Evropo, I Anglijo in Ameriko potom nabave znanstvenih knjig kakor tudi z denarnimi sredstvi.
Društvo telovadnih učiteljev za Slovenijo. Dne 16. januarja se je vršil v Ljubljani ustanovni občni zbor tega društva. Za predsednika je bil izvoljen J. Bajželj.
Za zgradbo univerze v Belgradu je na razpolage 20 milijonov dinarjev. Univerza pa bo obstojala iz 14 pc-slo-| -pij, kjer bo: rektorat, pravna, filozofska, tehnična fakul-! teta, geografski, fizikalni, kemični instituti i. dr. j Za izdržavanje škola u Jugoslaviji Mini-star unutraš-njih dela i-zvestio je min, prosvete, da je po traženju mi-| nistra presvete izdalo nalog svima policjskiim organima da tačno postupaju p>o zakonu o opštinama i da najstro žije kažnjavaju one opštinske časnike, kc-ji školi ne budu predavali njen srazmemi deo cd svi-h cpšt. prihoda. Toga radi izdat je nalog školski-m nadzornicima da sva-kog meseca pednose izveštaj ministarstvu -koje su škole primile, a koje nis.u odobravajuču sumu kako bi : i eno cd svoje strane moglo p-reduzeti potrebne mere. j
»Dijaški dan« v Ljubljani. Dne 8. decembra 1. 1. je slovensko kat. dijaštvo praznovalo 25-letnico akademičnega društva »Danica« v Ljubljani. Niz slavnosti je potekla resn-o in svečane. Na predvečer praznika se je zbralo v
prc®tomi dvorani »Ljudskega odra« polno izbranega občinstva, ki je prisostvovala pozdravnemu govoru, dekla- i maciji pesmi Pavla Golia »Procesija«, slavnostnemu govoru dr. Eng. Besednjaka ter predstavi Strindbergove drame »Velika ncč«. Drugi dan so se podali dijaki na dr. Krekov grob, na katerega so položili venec, pravnik Fr. Žužek Fa je imel govor. — Popoldne istega dne se je vršila v Ljudskem domu »Akademija«. Dr. Srebrnič je govoril o Mahniču, Sledili so govori, orkestralne točke m deklamacije. Mladi literat Ant. Vodnik je bral nekaj svojih novih pesmi. — Zvečer se je vršil v lepo okrašeni U-nionovi dvc-rani c-b udeležbi najizbranejšega občinstva kemerz.
Olimpske igre 1920. Za 1. 1920 so se Olimpske igre vršile v Antverpčnu (Belgija). Prve so se vršile 189o v Atenah, za 1. 1916 (Berlin) pa so vsled vojske odpadle. Lani sc se vršile prvič tekme poleg športnih vaj tudi v telovadbi, in sicer proste vaje, oz. vaje z orodjem, arog, bradlja, konj (ena vaja prosta, ena predpisana), tek črez ovire. Igre so mednarodne; k tekmam so dopustili le po 16 do 24 mož enega naroda.
Okrajne in pokrajinske učiteljske konference. Gen. civ. komisarijat za Julijsko Benečijo je — v sporazumu s provizicričnim odborom za pokrajinsko učiteljsko konferenco in zbirajoč predloge iste — pcva-bil šolske o-krajne oblasti, sklicati redno okrajno učiteljsko- konferenco najpozneje meseca aprila t. 1. Razpravljalo sc bo o najvažnejših šolskih problemih, vštevši one o reorganizaciji avtonomnih šolskih administracij, o reviziji šolskih provizoričnih zakonov in preosnove ljudsko- in meščan-s,košolskega, reda in o glavnih šolskih osnovah. (Corrie-re delle Maestre).
Iz upravništva.
Upravništvo naproša ene člane »Zveze«, ki imajo v družini po 2 številki »Uč. lista«, da mu odstopijo proti piačilu -sledeče številke: 1, 2, 3, 4, 11 in 19 letnika I. in 3. štev. II, letnika. — Opozarja, da prihajajo pošiljatve za »Nevi rod« še vedno na »Uč. lst« in da so pisma in dopisnice še vedno nezadostno frankirana!
Iz upravništva »Novega roda«. V svrho točnejšega poslovanja našega upravništva, smo prisiljeni naprositi vsa šc-lska vodstva, da se pri vsaki denarni pošiljatvi sklicujejo na vsakokratne pismeno naročilo, da nam tako o-lajšajo -kontrolo nad številc-m članov. — Naročila potom posameznih lističev se ne sprejemajo, Vsako naročilo naj se izvrši pismeno in enkrat na mesec. — Za naročnike, ki so že vpisani, a doplačajo kak znesek, naj oe to v izkazih, pismih ali dopisnicah, izrecno opomni. Istotako je storiti z novimi naročniki. — Prejeli smo nekaj denarnih pošiljatev, iz katerih ni razvidno, za katere naročnike naj bi bila naročnina. Taka površnost nam povzroča nered v poslovanju in obenem proteste in nepotrebne reklamacije, i
Književnostm umetnost
»Nevi rod«. Izšla je 2. številka »Novega r^da« s -sledeče v-seb-ino: 1. S. Sardenko: Na preji (Pesem),   2. I.
Gruden: Na Krasu (Pesem). 3. R. Peterlin-Petruška. jeseni (Pesem). — 4. Ks. Meško: Mali koroški trpin. — 5. Fr. Bevk: Polžek nese v -mlinček (Pesem). — 6. Slika. — 7. Fr. Žgur: Zvonovi (Pesem). — 8. M. M.: Postanek cerkve v S-p. Idriji. — 9. S. Sardenko: Na žagi (Pesem). — i0. M. M.: Idrija pred potepom. — 11. VI. Levstik: Žerjav in čaplja. (Ruska nar. pripovedka.) —	12. Fr. Bevk:
Škratom je plesal. — 13.	Slika. —	14.	Fr. Bevk:	Čudno
(Pesem). — 15. Fr. Žgur:	Rimska	cesta (Pesem),	  16.
J. Sc-klič: Slavni abstinentje. — 17. Pouk in zabava. _____
18. Kotiček malih.
»Mladika«. Izšla je 2. številka tega leposlovnega, lista z naslednjo vsebine: 1. Dr. Fr. Detela: Vampir, — 2. Z.
J. Jovanovič-Gradnik: Ko sem bil na tvojem grobu,., _______
3. Dr. Ivo Pregelj: Strojevodja—4. Miran Jare: Pri cknu.
: — 5. Dr. Joža Lovrenčič; »Soča voda je šumela...« — 6. R. Peterlin-Petruška: Pod	brezami	—	žalujkami.	— 7.
France Bevk: Pri Antonu	Kržiču.	—	8. Henrik	Soča:
Najlepši -spomin.' — 9. Ksaver Meško: Zvečer — 10. Venceslav Bele: De tinsko blagoves-tje. — 11. Venceslav Bele: Dr. Anton Mahnič. — 12. Ciril Drekonja: Zapuščeni. — 13, Za naše malčke. — 14, Iz naše književnosti, — 15. To in ono. — »Mladika« izhaja dne 15. in 30. vsiacega j meseca. Stane na leto 16 L, pol leta 8 L, četrtletno 4 L.
| Upravništvo in uredništvo: Gorica, ul. Carducci 2 (Kaji-| garna).
»Mladika«, 3. štev, ima to-le vsebino: 1. G. Segantini: Ave Marija. (Umetniška prilega). 2. Dr. Fr. Detela: j Vampir. — 3. Andr. Čebokli: Skrivnostni domovi. — 4.
I K®. Meško:	Njen grob. — 5. Z. J. Jovanovič-Gradnik:
| Biserna rosa. — 6. Dr. J Lovrenčič: »Soča voda je šumela...« — 7. Al. Res:	Giovanni Segantini. — 8. M.
Serac-Grudcn: Cvetličarka. — 9. Miran Jarc: Gluhe noči. — 10. Fr. Ločniškar: Poet. — 11. Albert Širok: Zimska. 12. V. Bele: Dolinsko blagovestje. — 13, P. Butkovič: Pod Čavnom. — 14. Al. Hrastov,ska: Misli. — 15. Za najtp malčke. — 16. Iz naše -književnosti. 17. — To in ono.
Kulturna kronika. Dno 10. febr. je umrl v Zagrebu Šol. ravnatelj v pok. in znani pedagoški pisatelj Davorin Trstenjak. Pokojnik je bil odličen vzgojeslovec in se zlasti odlikoval na polju ljudske prosvete. — Dne 12. febr. je umrl v Št. Juriju ob južni železnici zdravnik, znani slov. skladatelj dir. Jožef Ipavic.
»Album velikih mož«. Ministrstvo- pros-vete v Jugosla-j viji je odredile, da -se izdela »Album, naših velikih -mož«. Po en izvod tega albuma dobi vsaka šola.
»Svetokret«. Pod tem naslovom -je izšel v Ljubljani v hrvaščini pisan List, »list za ekspedicijo na severni pot človeškega duha«, ki prinaša posamezne narobe tiskane -stvari. List izhaja samo- od časa do časa.
Profesorski list v Jugoslaviji. Centralna uprava profesorskega udruženja bo začela izdajati list, ki bo glasilo vseh sekcij profesorskega udruženja,	v
Obletnica Karadžičeve smrti. Dne 13. febr. je bilo- 57 let odkar -je umrl Vuk Stefanovič Karadžič, ki je osnoval moderni srbski pravopis in je znan nabiralec srbskih narodnih pesmi.
Naše narodne pesmi na Angleškem. G. Lou je dal natisniti v Cambridgeu večjo hbirko naših nar. pesmi, v kateri bodo ene o kraljeviču Marku prvič vse dostopne v celoti angl. publiki.
Vojnovič v francoskem prevodu. Znamenita franc.-helvetska revija »La Revue de Gčneve« prinaša prevod I. dela I. Vcjino-vičeve »Trilogije Sjena« — »U zapartu majsk-og sunca«.
Strossmayerjev dan. Rojstni dan biskupa Stross-mayerja se je dne 5. febr. v vseh srednjih, kakor tudi ljudsikih šolah na Hrvaškem in Slavoniji primerno proslavil. Priredila so se predavanja o življenju in delovanju velikega vladike.
t T. Schiedemann, Dne 27. jan. je umrl na Dunaju v starosti 74 let znani nemški zgodovinar Thec-dor Schied-mann.
Fr. Levstik: »Izbrani spisi za mladino«. Priredila Fr. Erjavec in Pavel Flere. Z risbami okrasil Ant. Koželj. Strani 221. V Ljubljani, 1921. Izdala, založila in natisnila »Učiteljska tiskarna«. Stane broš. 46 K, eleg. vezano 54 K. — Knjižica prinaša za mladino izbrane spise enega največjih pesnikov in pisateljev — Fr. Levstika. Knjigo je ilustriral A. Koželj in je za današnje ča-se naravnost razkošno opremljena. Prinaša izbor njegovih -pesmi, dalje pravljice in pripovedke ter znamenitega Martina Krpana in Potovanje iz Metlike- do Čateža. Prepričani smo, da bo po knjigi rad segel vsak in da ne bo manjkala v nobeni slovenski hiši.
Listnica uredništva.
Pozor! Knjižara Iv. Novaka u Pazinu imade u zalihi čitavih godišnjaka bivše naše »Narcdne pro-svjete«, što ih prodava po 3 L nevezano. Tko ih želi uvezano, nek to spo-me-ne narudžbom. Nadamo se, da če naše barem mladje učiteljstvo rado požuriti se narudžbcm ovog pr-vog hrvatskog učiteljsikog lisfa u Istri i to sada u doba. nes.tašice dobra štiva, pa da vide, što i kako su pisali naši stariji 'sudrugovi.
Za fond »Naše nade« sakopili su i darovali u Pazinu sa-kupljeni učitelji i učiteljice prigodom raspišene učiteljske -skupštine, 20. tek., u ime protesta lepu s,votu od 101 L; nado-da još dr. Lo-kež 2 dolara, a A. Gostivčar 20 dinara, p-ošto im dalek put do- — men-jačnice, a živo žele svi, da što pre -iziadje omlad. list. Novac hrani u-rednik.
»Naša nada« izači če netom se uredi pitanje tiskanja lista s tiskarom. Ovol-iko na znanje -sudrugovima i našoj mladeži s usklikom: što Bog da i sreča junačka!
Uredništvo.