GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 43 — Leto III.
Murska Sobota, 1. novembra 1951
Cena din 5.
Nove otroške doklade
Po uredbi zvezne vlade FLRJ so ukinjeni živilski boni, njihova vrednost pa se vsem zaposlenim osebam in se nekaterim, kakor smo poročali že zadnjič, izplača v denarju. Te denarne odškodnine pa ne bodo prejemale žene in otroci delavcev in nameščencev. Kljub temu pa še ne more trditi, da so zaradi tega družine z otroci na slabšem. Ker žena ne bo prejela nobene denarne protivrednosti, bi to zmanjšalo dohodke v družini, zato pa bodo več dobili otroci, kar bo zmanjšalo ali celo krilo to izgubo.
V primeri z dosedanjimi dajatvami za otroke v denarju in bonih je mesečni znesek otroške doklade večji povprečno za okrog 600 din. Vrednost dosedanjih dajatev v prehrambenih bonih je znašala za kategorijo D1, če se upošteva znižanje cen sladkorja in masti, 1060 din na mesec, za D2 1240, za D3 pa 1300 din, vrednost industrijskih bonov pa 1000 din. Če vzamemo srednjo vrednost prehrambenih bonov za otroka 1240 din in dodamo še 1000 din za industrijske bone ter 175 za dosedanjo otroško doklado v denarju, dobimo skupno 2415 din, kolikor so znašale dajatve za otroka v kategoriji D2. Nova otroška doklada je torej za 600 din večja, kakor vse dosedanje dajatve. Nezaposlena žena, katere mož je  bil zaposlen, pa je doslej prejemala prehrambene in industrijske bone v vrednosti 1500 din. Seveda bo zaradi tega imela večje prejemke tista družina, ki ima več otrok. Enkratni dodatek za novorojenčke pa znaša 8000 din. 
Otroško doklado bodo prejemali upravičenci za zakonske in nezakonske otroke, posvojene otroke, vnuke, pastorke in otroke brez staršev, če jih sami vzdržujejo. Otroška doklada pripada brezpogojno do končanega 14. leta, nato pa do 20. leta, če obiskuje šolo ali je učenec v gospodarstvu, oziroma do 25. leta, če je študent fakultete ali
druge visoke šole. Prvi pogoj za pridobitev pravice do otroškega dodatka pa je delovni staž. Upravičenec mora biti neprekinjeno zaposlen najmanj leto dni ali s prekinitvami najmanj 20 mesecev v zadnjih dveh letih. To je važno zato, da bodo te pravice deležni le tisti, ki si to s svojim delom zaslužijo. Izjema o zaposlitvi velja le v rudarstvu, metalurgiji, gozdarstvu in na gradbiščih, vendar se morajo delavci in nameščenci s pogodbo zavezati, da bodo delali najmanj eno leto.
Pravico do otroške doklade pa nimajo zaposleni, katerih dohodek od kmečkega posestva, ki spada v obdavčenje, presega 3000 din letno na vsakega člana gospodinjstva.
Cene obrtniškim izdelkom in za obrtniške usluge se bodo določale s svobodno pogodbo med obrtnikom in kupcem, ker bodo tudi obrtniki in obrtne delavnice nabavljale vse potrebno blago po tržnih cenah. Vendar pa lahko minister za finance ali ljudski odbor predpiše najvišje cene za posamezne obrtne usluge. Obrtni obrati, zadruge in delavnice pa morajo na vidnem in dostopnem mestu v svojem obratu izobesiti cenik svojih izdelkov in uslug. Kdor bo računal višjo od predpisane cene se bo kaznoval z denarno kaznijo do 10.000 din; kdor pa ne bo izobesil cenika pa do 5000 din.

V Zagrebu	so zastopniki iz vseh koncev svetu
sporočili svetu, kako je mogoče ohraniti mir
Pet dni je trajalo zagrebško mirovno zborovanje, in v teh petih dneh je bilo povedano toliko resnic, toliko bolečih točk sveta o gospodarskem, socialnem in o drugih vprašanjih, ki jih je nujno treba ukreniti, da bi se ustvarilo človeku dostojno mirno življenje. Žal ima
naš list premalo prostora, da bi lahko v njem na Široko razpravljali o delu kongresa, zato se moramo omejiti le na najvažnejše točke.
Številni delegati so predvsem poudarjali, da je treba vojno izločiti kot sredstvo za urejevanje mednarodnih sporov, da miru ne more biti brez svobode, da je ena izmed glavnih vzrokov za vojno težnja po gospostvu in nespoštovanje načel enakopravnosti, da je mir nedeljiv in se torej ne more dodeljevati potom nekih narodov, da naj bogati narodi porabljajo manj denarja za oboroževanje in več za gospodarsko pomoč zaostalim državam, da naj dobe kolonialni narodi popolno svobodo, da naj tuje države puste vsakemu narodu da si uredi notranje življenje, da je treba okrepiti Organizacijo združenih narodov, da miru in socializma ni mogoče doseči z vojno, da se je treba boriti proti blokom itd. Nekaj delegatov je na zborovanju podpiralo tudi idejo združevanja držav v federacijo.
Ob koncu zborovanja so delegati sestavili resolucijo, ki je dokaj slična jugoslovanskemu osnutku, y kateri med drugim poudarjajo, da je mir mogoče ohraniti le če bo svet upošteval naslednja načela:
Treba je spoštovati neodvisnost in suverenost držav ter enake pravice v medsebojnih odnosih;
vsak narod mora imeti svobodo, da si izbere svoj gospodarski, politični in socialni ustroj, pri čemer je treba upoštevati duh mednarodnega sodelovanja v smislu načel Združenih narodov;
kongres obsoja agresivna dejanja, uporabo sile, grožnje in gospodarski pritisk;
kongres priporoča, naj se izpolni in utrdi Organizacija združenih narodov in naj se sprejmejo v Organizacijo vse države, razen tistih, ki so nastale z vojaško pomočjo sil osi;
rešiti je treba kolonialno vprašanje v duhu pravičnosti in na osnovi samoodločbe narodov;
mednarodna vprašanja je treba reševati le s pogajanji, pri čemer naj velike sile ne rešujejo vprašanj na račun malih in brez udeležbe teh;
močnejše in bolj razvite dežele naj pomagajo manj razvitim;
zagotoviti je treba spoštovanje človečanskih pravic v vsaki državi;
treba je stremeti za uravnovešeno razoroževanje in poglabljati kulturne in druge mednarodne vezi. Zagotoviti je treba tudi svobodo vere, misli in svobodo govora.	
 Nova vodna zadruga v Prekmurju
Deset in desetletja mori prekmurskega kmeta preteča nevarnost poplav z občutno gospodarsko škodo, ki nastopi takrat, ko Ledava s pritoki preplavi razsežno in bogato prekmursko ravnino. Milijarde jim je že požrla. Samo lani je Ledava osemkrat prestopila bregove in zapustila v lendavski dolini katastrofalne posledice: preko 90 milijonov
din gospodarske  škode. Kmetu jemlje pridelke, podira poslopja, škoduje ljudskemu zdravju. . . Kako se ji upreti, jo prisiliti, da bo  v strugah?
Mnogo načrtov  in slovesnih obljub so slišali prekmurski kmetje v bivši Jugoslaviji. Nič manj ni bilo razočaranj, ko so spoznali, daje to le volilna propaganda pohlepnežev po oblasti. Tudi prva leta po osvoboditvi niso prinesla bistvenih sprememb v vodnem režimu Prekmurja. Številna gradbišča v državi so terjala novih ljudi, tudi Prekmurcev. Izsuševalna in namakalna dela v Prekmurju so začasno ostala v ozadju. Toda Prekmurje ni pozabljeno. Ni več daleč čas, ko bodo v Prekmurju zapele motike in krampi, njihova pesem pa bo sprotila neslutene možnosti za razvoj kmetijstva.
Prvi korak k cilju je ustanovitev močne vodne zadruge, katere temelj so postavili 7. t. m. v Lendavi. Nova zadruga bo nadaljevala delo stare lendavske vodne zadruge, ki je obsegala samo področje lendavskega okraja. Njeno delovno področje meri 66.800 ha zemljišča in se razteza od avstrijske meje pa do izliva. Ledave in pritokov v Muro, vključivši murske visoko-obrambne nasipe. Zadruga je podeljena na 123 enot, vsako pa zastopa v zadrugi po en delegat.
Pobudo za njena ustanovitev je dala ljudska oblast, podprli pa so jo vsi prizadeti kmetje, KLO, gozdno gospodarstvo v Soboti, zadružni organi obeh okrajev ter državna posestva v Beltincih in Rakičanu. Le z združenimi močmi bodo lahko načeli življenjsko vprašanje melioracije prekmurske ravnine. Ustanovni občni zbor je pokazal, da se organizatorji tega prav dobro zavedajo. Na zboru so določili prispevke, takozvane »vodoplavne doprinose« v znesku 208 din od hektarja. Ta prispevek je že v navadi pri članih lendavske vodne zadruge.
Zadrugo vodita 11-članski upravni odbor in 3-članski nadzorni odbor. Trenutno sestavljajo zadružni kataster. Zadruga je že izdelala načrte za razbremenilnik pri Murski Soboti, za namakalne priprave v Bukovnici, izvršene pa so tudi meritve potokov Ledava, Črnec in Dobel. V bodočem načrtu imajo izdelavo regulacijskih načrtov in meritve vseh ostalih potokov in visoko obrambnih nasipov ob Muri ter načrtov za namakalna dela v nekaterih predelih.
Med sklepi občnega zbora je zlasti pomembna obveznost novega vodstva, da bo s predavanji seznanilo vso prekmursko ljudstvo o pomenu vodne zadruge. Za uresničenje zadružnih načrtov se bo zadruga posluževala svojih dohodkov, glavni delež pa bo prispevala ljudska oblast.
 V Angliji     zmagala   Churchilova
konservativna stranka

Parlamentarne volitve v Angliji dne 25. oktobra, katerih se je udeležilo okrog 35 milijonov ljudi, so povzročile v svetu precej presenečenj. S sorazmeroma majhno večino je prišla v četrtek na vlado spet konservativna stranka na čelu s prvakom stranke Churchillom. Po doslej znanih podatkih so dobili konservativci najmanj 319 mandatov, laburisti, ki so bili doslej na vladi, 294, liberalci 5 in ostali dva mandata.
Čim je bila zagotovljena zmaga konservativcev, je predsednik dosedanje vlade Attlee podal ostavko. Z istim trenutkom je laburistična stranka tudi stopila v opozicijo, dočim je Churchill takoj sestavil novo vlado, v kateri so seveda sami konservativci. Predsednik vlade in obrambni minister je postal 74-letni Winston Churchill, finančni minister Richard A. Butler, minister za kolonije O. Littelton, minister za notranje zadeve David Maxwell, zunanji minister in podpredsednik vlade Anthony Eden itd.
Vsi svetovni časopisi se te dni mnogo bavijo s tem, kakšno politiko bo poslej vodil Churchill, tako na znotraj kot tudi zunanjo. Glede notranje politike je najbolj važna obljuba konservativcev o denacionalizaciji jeklarske industrije in njihovi vrnitvi prejšnjim lastnikom. Če bodo konservativci skušali to uresničiti, se bodo nedvomno dvignili laburisti in seveda sindikalna gibanja. Konservativci namreč morajo računati z močno opozicijo. Nekateri sindikati so novi vladi že sedaj poslali svarila, naj nikar ne skuša podvzeti ukrepe za znižanje življenjskega standarda delavcev.
Glede zunanje politike svet pričakuje od konservativcev odločnejše korake. Vendar je Anglija danes v tolikšnih te-
žavah glede spora z Egiptom in Perzijo pa tudi glede drugih gospodarskih težav, da tudi nova vlada ne bo mogla narediti kaj večjega. Baje se Churchill zavzema za sestanek predstavnikov štirih velesil zaradi zmanjšanja mednarodne napetosti, vsekakor pa se bodo konservativci bolj  zavzemali za oborožitev kot laburisti.
Kar se tiče stališča konservativcev do Jugoslavije, so gotovi politični krogi mnenja, da se britanska politika napram Jugoslaviji ne bo spremenila in da bo tudi nova vlada podpirala močno in neodvisno Jugoslavijo.
Na Koreji še nobenega sporazuma
Na Koreji se že nekaj časa nadaljujejo pogajanja za sklenitev premirja, vendar doslej  ni prišlo še do sporazuma. Glavno sporno vprašanje je sedaj določen je razmejitvene črte in nevtralnega ozemlja. Gledišči obeh delegacij sta se že nekoliko približali, tako da bo končno najbrž enkrat vendarle prišlo do ustavitve vojne.
V Egiptu in Perziji pričakujejo stališče nove angleške vlade
 V Egiptu v zadnjih dneh razen nekaj diplomatske dejavnosti, ki je pokazala, da Egipčani  ne mislijo na odstopanje od svojih zahtev po umiku britanskih čet in priključitvi Sudana, ni prišlo do sprememb. Egiptovska vlada pričakuje predvsem, kako bo stališče nove angleške vlade. Egipčani bi se pogajali z Britanci le tedaj, če ti umaknejo svoje čete z egiptovskega ozemlja.
Slično kot v Egiptu tudi v Perziji pričakujejo, kakšno stališče bo zavzela Churchilova vlada do petrolejskega spora.	
V čast 32.obletnice ustanovitve SKOJ V Murski Soboti so odkrili spominsko ploščo Danetu Šumenjaku
V čast 32. obletnice ustanovitve SKOJ je bil na pobudo Okrajnega komiteja LMS v Murski Soboti preteklo nedeljo organiziran pohod v Vanečo, na mesto, kjer sta 19. oktobra 1944 padla partizana Franc Kosi in Dane Šumenjak. Pohoda se je udeležilo nad 500 mladincev iz Murske Sobote. V nedeljo zjutraj ob osmi uri so krenili izpred spomenika Zmage z mnogimi zastavami. Nekateri mladinci, obvezniki predvojaške vzgoje so bili oboroženi tudi s puškami, ker so se po proslavi pomerili tudi v streljanju.
Kolona je prispela pred hišico, ki je obkrožena z vinogradi. Ta hišica in bližnji vinogradi so bili priča neenake borbe med tremi partizani in okrog 200
madžarskimi fašisti, v kateri sta dva partizana tudi podlegla. V čast našim borcem, ki so se neustrašeno borili in tudi žrtvovali svoja življenja za nas, ki smo ostali, predvsem pa v spomin dvema, ki sta izkrvavela v teh vinogradih, so priredili slovesnost. V imenu Okrajnega odbora Zveze borcev je navzočim spregovoril tov Rudi Zrinski.
V	ponedeljek pa so odkrili spominsko ploščo Danetu Šumenjaku-Miranu v Murski Soboti. Plošča je vzidana v zid hiše hotela Central v Titovi ulici, ker je v tej hiši preživel svoja mlada leta
V	ponedeljek zvečer pa je bila v kino dvorani svečana akademija v čast 82. obletnice ustanovitve SKOJ.
KDZ v soboškem okraju so uspešno zaključile setev
Kmečke delovne zadruge v soboškem okraju so uspešno dokončale jesensko setev. Zadružniki so zasejali nad 500 ha njiv, od tega nad 400 ha z žitaricami. Pravočasno opravljena setev je uspeh dobrih predsetvenih priprav, kakor tudi pravočasno pospravljenih jesenskih pridelkov. Zadružniki so prejeli zadostno količino umetnih gnojil in pravočasno očistili seme.
Setev so najprej končali zadružniki v Tešanovcih in Puconcih. Samo z ozimnimi žiti so puconski zadružniki zasejali nad 60 ha njiv. Tudi v zadrugah Sebeborci, Moravci in Bakovci niso mnogo zaostajali za njimi. Zadružniki v Hodošu, kjer so lansko leto imeli velike težave z jesensko setvijo in je ostalo 13 ha nezasejano, so letos pošteno zagrabili za delo in posejali vse predvidene površine. Največ preglavic je povzročala jesenska setev fikšinskim zadružnikom, vendar so tudi ti s po-
močjo zadružnega sklada zasejali vse predvidene površine.
Zadružnikom so mnogo pomagali traktorji, ki so zelo pospešili delo. Upajo, da jih žetev prihodnje leto ne bo razočarala, kakor se je marsikje zgodilo v letošnjem letu, ker so vse zasejali pravočasno.
Tehniko ljudstvu
Za letošnji Teden ljudske tehnike, ki bo od 4. do 11. novembra, so se v radgonskem okraju dobro pripravili. Pred dnevi so na mesto nedelujočih članov odbora kooptirali delavne in na ta način izpopolnili odbor. Prireditveni odbor za izvedbo Tedna tehnike so sestavili iz predstavnikov množičnih organizacij.
Za člane delavnih avto-moto društev in klubov v Gor. Radgoni, Radencih, Okoslavcih in Cerkvenjaku bodo organizirati skupen obisk podjetij »Litostroj« v Ljubljani, »Nafta« v Lendavi, mariborsko hidroelektrarno Mariborski otok in tamkajšnjo Tovarno avtomobilov. Pregledali bodo kmetijske stroje in traktorje po vseh KDZ in državnih posestvih ter izvršili potrebna popravila. Po vseh gimnazijah in osnovnih
šolah bodo priredili poučna predavanja o ljudski tehniki in delovanju radio-aparatov ter na ta način vzbudili med mladino zanimanje za različne panoge tehnike. V Tednu tehnike bodo izvedli tudi ocenske vožnje. Vso pomoč bodo nudili izvenarmijski vzgoji mladincev z rednimi predavanji o ljudski tehniki.
Prav posebno se Okrajni odbor Ljudske tehnike pripravlja na partizanski marš, ki ga organizira Okrajni odbor ZB za 29. november 1951 iz Gor. Radgone v Kapelo, kjer bodo člani društev in klubov sodelovali kot motoristi. Poživeli bodo tudi aktive Ljudske tehnike po kmečkih delovnih zadrugah in državnih posestvih ter bodo v ta namen predavanja za člane KDZ in delavce državnih posestev.	   -j h.
V Dolnji Lendavi so presegli načrt pridobivanja nafte
Podjetje »Nafta« v Dolnji Lendavi je letos od začetka do konca septembra preseglo proizvodni plan za to dobo za 8 odstotkov Pridobilo je več nafte, kakor lani vse leto. Kljub temu, da je letošnja proizvodna naloga za 25 odst. večja od lanske, jo bo podjetje izpolnilo predčasno.
Poleg pridobivanja nafte pa še naprej raziskujejo, kaj vse hrani zemlja v svojih globinah. To raziskovanje namreč zahteva mnogo dela, pri proizvodnji pa trenutno malo koristi, ker se bodo uspehi pokazali šele v bližnji in daljni bodočnosti. Znani vrtalni mojster Salko Hukič, ki se je nekaj časa mudil kot inštruktor pri poizkusnem vrtanju v Ulcinju v Črni gori, je po vrnitvi v Dolnjo Lendavo začel vrtati novo vrtino, ki bo še enkrat globlja, kakor dosedanje normalne vrtine         -že.
Kolektiv Državnega posestva Črnci je zaslužil prehodno zastavico
Nedavno je Zveza enotnih sindikatov Slovenije dodelila delovnemu kolektiva državnega posestva Črnci v radgonskem okraju prehodno zastavico za dosežene uspehe v tekmovanju v prvem polletju.
Kolektiv je sklenil poživeti v okviru sindikalne podružnice kulturnoprosvetno dejavnost. V času šestmesečnega tekmovanja za 10. obletnico JA bodo ustanovili sindikalno kulturnoumetniško društvo s šahovsko sekcijo, folklorno skupino, pevskim zborom in igralsko družino, ki bo do konca leta naštudirala dve kulturni prireditvi. Organizirali bodo tudi izobraževalni tečaj.                 -jh
V	Sovjetski zvezi eksplodirala
še ena atomska bomba
V	Beli hiši v Washingtonu so objavili, da je eksplodirala v Sovjetski zvezi že tretja atomska bomba v okviru sovjetskih poizkusov z atomskim orožjem. Istočasno seveda v Sovjetski zvezi z vso vnemo zbirajo apel za sklenitev miroljubnega pakta petih velikih in kriče o miroljubnosti Sovjetske zveze, samo da bi odvrnili pozornost od svojega oboroževanja.
Gospod  Brumen in  njegovo gospodarjenje
Pred dnevi so organi Poverjeništva za notranje zadeve v Ljutomeru končali s preiskavo zoper obdolženca Alojza Brumena, brigadirja I. brigade v Kmetijski delovni zadrugi na Krapju. Preiskava je ugotovila, da je Brumen sabotiral zadružno proizvodnjo in oškodoval zadrugo za težke tisočake. Skozi njegova dejanja veje sovraštvo do zadružništva in se zrcali njegov naklep, povzročiti gospodarsko razsulo v domači zadrugi.
Na delovnem področju I. krapinske brigade je letos na 7 ha propadla zadružna koruza, ki je niso pravočasno okopali. Namesto pridelka so pospravili zeleno koruznico za krmljenje živine. Obdolženec je odklonil pomoč sezoncev pri okopavanju koruze, čeprav so za svoje delo zahtevali le travo ob murskem pasu. Bilo mu je pogodu, da je trava segnila in koruza propadla: V jesenskem času je sedem dni pred dozoritvijo požel oves na 3 ha zemlje in pokošeno slamo zvozil na ohišnico. Baje zaradi povečanja fonda živinske krme! Tudi za izstop iz zadruge se je skrbno pripravljal: med oves je vrgel deteljno seme, vedoč, da mu bo prihodnje leto prineslo obilo živinske krme za prodajo. Deteljo je posejal še na svoji »bivši« njivi v II. brigadi in s tem onemogočil pravilno kolobarjenje na površini 8 ha
polja, namenjenega za setev belih žit Za izkupiček od krme si je hotel kupiti inventar, s katerim bi lahko ob izstopu iz zadruge nemoteno »privatiziral« na svojem posestvu. Zanemaril je setev ajde in prosa na površini 6 ha z izgovorom, da je zemlja preveč izčrpana. V to zemljo so pozneje zadružniki na lastno pest posejali ajdo, obtoženi Brumen pa je pozabil na »izčrpanost« zemlje ter odobraval njihovo delo.
Saboterstvo Brumena se je končalo v zaporu. Čeprav se smatra za kmetijskega strokovnjaka, bo s težavo prepričal ljudske sodnike o svoji nedolžnosti. Dokazano je, da so njegovi kmetijski nasveti škodovali zadrugi in poštenim zadružnikom. Naknadno so sporočili, da je Brumen že prejel za svoja dejanja 3 leta strogega zapora in zaplembo premoženja.
KRATKE VESTI
PARIZ — V Parizu se bo prihodnji torek pričelo redno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov. Dnevni red je zelo obširen. Politični opazovalci poročajo, da bo sedanje zasedanje zelo velikega pomena in da bo v veliki meri vplivalo na nadaljnji razvoj dogodkov v svetu. Večina držav je tudi že določila sestav svojih delegacij, ki se že pripravljajo na odhod v Pariz.
BEOGRAD — 27. oktobra so pri Dimitrovgradu bolgarski obmejni organi spet ubili enega jugoslovanskega stražarja, in sicer Milana Milentijeviča. Ministrstvo za zunanje zadeve bo zaradi tega umora podvzelo ustrezne ukrepe pri bolgarski vladi. KAIRO — V Egiptu so sprejeli zakon o splošni mobilizaciji vseh moških od 18. do 50 leta starosti.
JERUZALEM — Izraelska vlada je pričela razpravljati o možnosti pristopitve k obrambnemu paktu za srednji Vzhod, ki ga pripravljajo ZDA, Anglija, Francija in Turčija. RIM — V Italiji je pred dnevi spet pričel bruhati ognjenik Etna.
BEOGRAD — Med Jugoslavijo in Finsko je bil podpisan trgovinski sporazum, po katerem bomo v Finsko izvažali trd les, tobak, konopljo in razne ,druge poljedeljske pridelke,
 emajlirano posodo, izdelke domače obrti itd. Iz Finske bomo uvažali sulfitno celulozo, papir, razne kemijske proizvode itd.
ADIS ABEBA — Jugoslovanska delegacija dobre volje je zapustila Abesinijo in se vrnila v Beograd. V Abesiniji Jugoslavijo zelo spoštujejo. Verjetno bo prišlo v kratkem do izmenjave diplomatskih predstavnikov med obema državama, predvsem pa do tesnejših trgovskih stikov.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 1. novembra 1951
Če riba pri glavi smrdi
23. septembra se je zgrnil oblak čez vogričevsko zadrugo. Tega dne je namreč zasedal zadružni upravni odbor. Med drugim je razpravljal o izstopnih izjavah nekaterih zadružnikov Predsedniku Novaku je bila točka dnevnega reda povsem po volji, lahko rečemo, bila mu je najvažnejša. V tem »svečanem« trenutku je zastopal svojega očeta Antona, ki se je poleg Tomaža Feuša, Franca Filipiča in Alojza Škrjanca naveličal zadruge. Kakor je že navada, je prvi spregovoril predsednik Novak: »Predlagam, da jih izpustimo iz zadruge!« Zadružni očetje so mu prikimali. Čemu bi nasprotovali? Prvič je slo za zamero Novaku, drugič pa so se sami ogreli za njegov podvig Novaka je to še bolj ohrabrilo. Nemara pa nas bodo tudi drugi posnemali? Pogledal je po odbornikih in našteval: Janez Stanič, Anton Stanjko, Anton Škrobar, Karel Heric  Po prilično dolgem razmišljanju so sklenili, da jih odpustijo iz zadruge. Odbornik Andrej Lepuša jih bo prepričal!
Zgodilo se je, kar je Novak že tedne in tedne razmišljal in naposled tudi skuhal. Usodnega večera je pozno v noč pisal odločbe o ugodni rešitvi prošenj prizadetih zadružnikov. Ustregel je vsem po vrsti: onim štirim (tudi sebi), ki so že vložili izstopne izjave in petorici počasnih mož, ki jih bodo še prinesli. Odločbe so se glasile: »... po sklepu upravnega odbora Vam zadruga vrača zemljo, inventar, živino...« Zares, oblastno je stavil spodaj svoj podpis, ki naj bi veljal vsaj toliko kot zadružna pravila, katere je poteptal in jih spremenil v navaden košček papirja. Lepuša je medtem igral »aktivista« in dosegel, da je priromalo k Novaku pet izstopnih izjav. Nosile so datum od 27. septembra t.l., dobile pa so formalno potrdilo že 23. septembra s sklepom upravnega odbora zadruge. Novaku je torej uspelo!
Pričujoči dogodek je zadnje dejanje v tragični borbi Novaka in pristašev za »stolčke« v zadrugi. Ta boj se je pričel pred šestimi meseci, vodili pa so ga prijatelji privatnih suknjičev. Ob nebudnosti zadružnih poštenjakov jim je uspelo, da so se vrinili v zadružno vodstvo in s pristranskim gospodarjenjem
povzročali nezadovoljstvo v zadrugi. Tu je začetek miniranja zadružne stavbe!
Poglejmo, kakšna usoda je doletela zadružni jabolčnik? Vskladiščili so ga pri naših znancih: pri Francu Filipiču 28001, pri Antonu Novaku 10601 in pri Tomažu Feušu 1000 litrov. Na nepojasnjen način se je tekočina tako usušila, da so v kleteh še samo prazni sodi. Zadružnikom so jabolčnik delili po literčkih in že to le redkokdaj. Jabolčnik je stekel! To se šušlja od prvega do zadnjega zadružnika. Upravni odbor nima čistih računov. Drugačna sodba je nemogoča! 
Žito so letos delili po svojem okusu. Upravnemu odboru »simpatični« zadružniki (primer: družina Andreja Lepuše, družina Antona Novaka, družina Feuša) so bili deležni 150 kg pšenice in 50 kg rži. Ostali zadružniki (družina Filipič) so se morali zadovoljiti z razmerjem 1.1 ali s 100 kg pšenice in 100 kg rži. Tudi za brezzemljaša — najbolj pridno zadružnico Terezijo Onišek — je veljala zadnja mera.
Se slabše je bilo pri delitvi jedilnega olja. Očitne razlike so morale povzročiti negodovanja med zadružniki. Na prvo mesto so postavili predsednikovega očeta Antona Novaka s 3 litri olja na dvočlansko družino, Elizabeto Senčarjevo 33 in pol litra na dvočlansko družino, Matildo Grof s tre mi litri na tričlansko družino itd. Nekoliko »odmaknjene« družine so dobile manj: 7-članska Škrjančeva družina 3 litre, Stanjkova šestčlanska družina 3 litre itd. Našteli bi še lahko več imen onih zadružnikov, ki so bili z roko škodljivcev v upravnem odboru občutno oškodovani pri delitvi zadružnih dobrin.
Predsednik Novak in pajdaši so izkoriščajoč vplivni položaj v zadružnem vodstvu počeli z nevarnim poslom, ki Jih je postavil v vrsto odkritih špekulantov in sovražnikov zadružništva. Niso uspeli in tudi nikdar ne bodo. Za razbijače zadrug imamo zakon! Tega bodo okusili tudi prijatelji okrog Novaka s svojim kolovodjem vred. Ljudsko sodišče' jim bo zaprlo usta in onemogočilo, da bi še kdaj ribarili v kalnem na račun poštenih zadružnikov.
Besede naših bralcev
Namesto dosedanje rubrike »Naši čitatelji pišejo« uvajamo novo rubriko »Besede naših bralcev«, ki pa ne bo nova samo po nazivu, temveč tudi po svoji vsebini. V tej rubriki bomo objavljali dopise naših bralcev s posebno vsebino, in sicer dopise, v katerih bodo prikazovali razne napake posameznikov ali skupin z namenom, da bi se te napake odpravile, oziroma, da se ne bi ponavljale. Torej bo ta rubrika služila predvsem za razne dobronamerne kritike, ki pridejo iz vrst naših poštenih delovnih ljudi, naših bralcev.
Ljudje večkrat upravičeno nekaj kritizirajo in imajo dobre predloge za izboljšanje dela ter odpravo napak, pa se pristojni organi ne zmenijo mnogo za to. Mnenja smo, da bodo take kritike in razprave v našem listu koristile vsem poštenim delovnim ljudem, čeprav se bodo morda posamezniki razburjali. Naj se le razburjajo taki, ki grešijo in nočejo svojih napak odpravljati, dokler jih ljudstvo ne bo pometlo.
Pripominjamo, da bomo ta cilj najlaže dosegli, če se bo čim več naših bralcev oglašalo s svojo kritiko in predlogi, kakor tudi s kritiko in predlogi svoje okolice. Vendar ni rečeno, da to, kar bo enkrat napisano, velja popolnoma in drugače biti ne more. Lahko se bo zgodilo, da nekdo ne bo poznal neke stvari vsestransko, zato je ne bo mogel prav oceniti in dati pravilnega predloga. V takih primerih je zaželeno, da se oglasi še kdo drugi, ki
bo stvar bolje poznal in jo laže pravilno ocenil. Tako bo možno izmenjavati razna mnenja in izkušnje. Tudi prizadeti se lahko opraviči in zadevo pojasni v pravi luči, če bo imel za to dokaze.
Menimo, da bo to dobro predvsem zato, ker uredništvo ne more vseh dopisov preveriti in ugotoviti, če je predlog dober ali ne. Kajti včasih je o kaki zadevi potrebno govoriti z več ljudmi, ki jo dobro poznajo, da se lahko pravilno oceni. To pa je težavno predvsem v krajih, ki so daleč od sedeža našega uredništva.
Uredništvo pa bo pazilo, da ne bi v takih kritikah prihajalo do osebnostih ali celo do obrekovanja in osebnega obračunavanja. Za take stvari v časopisu ne sme biti prostora. Poleg tega pa se mora vsakdo zavedati, da bi sc v takih primerih zaradi razžaljenja časti moral zagovarjati pred sodiščem.
Take dopise bomo objavljali podpisane s polnim imenom ali pa brez imena, kakor bo dopisnik želel. Sicer je bolje in pošteneje, če se dopisnik lahko podpiše s polnim imenom. Ker pa so pri nas še ljudje, ki tudi dobronamernemu kritiku zamerijo in bi lahko prišlo do osebnega sovraštva med njima, bomo objavljali tudi brez imena. Opozarjamo pa, da se kljub temu mora vsak dopisnik podpisati s polnim imenom in naslovom, da uredništvo ve, kdo je napisal. Njegovega imena uredništvo ne bo izdalo nikomur, razen če bi se dokazalo, da je napisal neresnico. Nepodpisanih dopisov ne bomo upoštevali.
Vso naše bralce pozivamo k sodelovanju za odpravo napak.
Skrb za invalide
Prejšnji teden sem se peljal z vlakom v Mursko Soboto. Na vlaku se sliši marsikaj koristnega, čeprav še več nekoristnega. To pot pa je vzbudil moje zanimanje invalid, s katerim sva slučajno zašla v isti kupe, oz. sem ga našel že v kupeju. Bil je revček, saj mu je v vojni odtrgalo obe roki in že na eno oko je bil slep. Pritoževal se je, da nekateri ljudje v njegovem Krajevnem ljudskem odboru Cankova tega nočejo upoštevati, čeprav je postal invalid v Jugoslovanski armadi. Njegovega imena si nisem zapomnil, le vem, da je pripovedoval, da stanuje skupno s svojim bratom v Gornjih Črncih.
Jezil se je predvsem na tajnico KLO Cankova, ki mu je za oktober dala le 60 prehrambenih bonov, čeprav mu pripada popolna garantirana preskrba. Z bratom imata sicer nekaj zemlje, vendar pri predpisih obvezne oddaje njega niso upoštevali, da je invalid in za delo nesposoben. Vsled tega si je hodil v Maribor kupit moko...
Toliko sem zvedel iz njegovega pripovedovanja. Ne vem če je vse to resnica, tudi se nisem mogel prepričati. Ker pa so vsi navzoči sočustvovali z invalidom, kakor tudi jaz sam. smatram za potrebno na to zadevo opozoriti merodajne ljudi, da se krivica popravi in da se ne bi podobne stvari dogajale še kje drugje. V kolikor pa njegove besede ne bi bile resnične, pa je treba njega klicati na odgovornost kajti s takim nastopom in izigravanjem ljudskih čustev bi neupravičeno sramotil svoj KLO, predvsem pa tajnico.
-že.
Neverjetno, pa vendar resnično
Pred dnevi je v Tovarno mesnih izdelkov v Murski Soboti prišel nek mož kupit klobase. Brez težav so mu odtehtali in zavili zaprošeno količino. Ko pa je rekel, naj račun napišejo na naslov Kmetijske zadruge Čepinci, se je uslužbenec razburil in ga osramotil z besedami: »Vse bike, ki ste jih imeli, ste prodali OZKZ, mi pa naj vam dajemo klobase,« in podobno.
Kmetijska zadruga Čepinci pa pripominja in daje v vednost Tovarni mesnih izdelkov v Murski Soboti, oziroma dotičnemu uslužbencu, da smo mi zvesti zadružniki ter. prodajamo meso vse preko naše zadruge, ker nas tudi ona preskrbuje s potrebnim bla-
gom. Živino pa prav tako odkupuje zadruga in jo še bo ter jo bo pošiljala v inozemstvo za devize, za katere bo kupila potrebne stroje za dvig zadružništva in kmetijske proizvodnje. Dolžnost tovarne pa je, da kar ima, proda vsakemu, kdor rabi in hoče kupiti. Če bi se take stvari, kot je bilo zadnjič s klobasami, ponavljale, bomo primorani se obrniti na pristojno ljudsko oblast.		K. K.
Ovire pri gradnji šole na Kogu
V ljutomerskem okraju je okupator prizadejal mnogo gorja ob svojem begu 1945. leta predvsem v hribovitih vinorodnih predelih. To gorje so povečalo že bolgarske čete, ki so preganjale Nemce. Mnogo hiš je bilo porušenih tudi na Kogu. Po petih letih so te hiše le deloma popravljene. Krajevni ljudski odbor Kog je letos dobil prvo stavbo, ki priča na nekdanje zunanje lice te vasi. Tov. Hajko Luskovič je podjeten človek, zato daje a svojim delom pobudo vsem sosedom.
Druga stavba, ki bo — vsaj upamo, tako — tudi letos pod streho, dobiva počasi svojo obliko. Danes so vsaka prerokovanja odveč, ker nekdo bo že poskrbel za to. Takrat, ko bo ta nova šolska učilnica gotova, bo pa mnogo zaslužnih članov tega odbora. Delo bi potekalo še hitreje, če ne bi imeli sitnosti z raznimi podjetji, ki so prevzela dela. Zato bi tudi naša podjetja morala držati svojo besedo, kajti v socialističnem gospodarstvu ne sme biti protekcije.
Okrajno mizarstvo vodijo nekateri po svoje in gotovo bi imel poslovodja sitnosti tudi z nami, če ne bi bil v bolnici. Ni namreč vseeno, kdaj naročil in kdaj dobiš, posebno danes, ko se cene za storitve menjajo. Zato bi moral razliko pri ceni za izdelavo oken in vrat nositi Okrajni magazin, ker ni bi opravičen preskočiti vrstnega reda, kakor tega ljudje nikjer ne dovoljujejo, če čakajo v vrsti.
Enako velja tudi za vožnje, ki bi jih morali opraviti oni, ki so nam obljubili. Šolski mladini same obljube nič ne pomagajo, temveč rabijo učilnico. Le dejanja dajejo dober vzgled in uspehe. Čas je, da tudi zakotna vas Kog dobi svojo šolo, kjer bo lahko vzgajala novi mladi rod. Ta šola pa mora biti potrebam primerna, katji le tako bo lahko izpolnjevala svoje naloge in dosegala pri učenju in vzgoji pionirjev tiste uspehe, ki jih mora.                 -ko.
Cvetoče  koprive
z obmurskih vrtov
Razveselil sem se, ko sem v našem Ljudskem glasu čital, da bodo v bivšem hotelu Krona v Dolnji Lendavi uredili nekaj za nas, torej tudi za mene. V Lendavi sem si namreč nabral slabih izkušenj iz nočnih potovanj. Če bi bil jaz edini potnik, ki obiskuje Lendavo, bi še nekako šlo, ker bi lahko prespal v kolodvorski restavraciji, ki ima posteljo, za  kolego pa še divan. Tako pa sem lahko blodil po lendavski ulici, če si nisem pravočasno, to je, že po dnevu poiskal dobrosrčnih prijateljev, ki so me sprejeli pod streha Saj sem se prepričal, da stanovanjsko »vprašanje« tare v Lendavi marsikoga, zato sem tudi jaz požrl razburjenje In nisem glasno godrnjal. Mislim, da ml ne bodo zamerili, če sedaj izrazim svoje zadovoljstvo, da se bom tudi v Lendavi lahko kmalu pošteno naspal, če se bodo res s tako vnemo lotili dela, kot so naredili načrte.
V Murski Soboti imajo Tovarno mesnih izdelkov, zato sem se veselil, da se bom pošteno najedel svinjskih pečenk. Pa ml je nagajala moja denarnica ali pa cene. Zdi se mi, da velja to zadnje. V neki gostilni sem dobil svinjsko pečenko, prav tako kot sem jo zadnjič jedel v Mariboru. Na moje začudenje pa so mi jo v Soboti zaračunali 90 din, čeprav sem v Mariboru plačal za enako le 70 din. Nisem upal vprašati, če so morda te pečenke pripeljali iz Maribora, pa so zaračunali 20 din prevoznih stroškov (prevozni stroški za pečenke pa so verjetno mnogo višji kot za navadno prtljago, ker je to pokvarljivo blago), ker drugače menda ne bi mogli računati več. Nisem se upal razburjati,
ker sem se bal, da prihodnjič kosila ne bi dobil. Težko je tam, kjer vse gostilne spadajo pod Upravo mestnih gostišč, ker se nimaš kam zateči, če prideš z njimi navzkriž.
V Gornji Lendavi pa so mi pojasnili, da bivšo pisarno KLO uporabljajo tudi za učilnico za mladince predvojaške vzgoje, zato je ne morejo nikomur izdati za stanovanje.
Pred dnevi sem zašel v veržejsko župnišče. »Ne bo huda za krompir,« sem si dejal, »čeprav ga naši kmetje s pridržkom prodajajo, ker čakajo trdnejših cen.« V kleti sem namreč ugotovil lepe zaloge krompirja, kot da bi bil na kaki odkupni postaji.
Ta dan pa sem imel posebno srečo, da mi ni bilo treba brusiti pet do Ljutomera — ravnatelj in ekonom zagrebškega salezijanskega semenišča Anton Bajuk in pomočnik veržejskega župnika Franc Klančar sta mi namreč dovolila, da sem zlezel na kamion, ki je z 2490 kilogrami krompirja krenil proti Zagrebu. Tako bi srečno in brez težav prispel v Ljutomer, da nas niso pred mestom ustavili in obkolili neki ljudje. Se bolj kot jaz, je bil v zadregi ekonom. Sumil sem, da nekaj ni prav, kajti slišal sem besede: koloradski hrošč... strokovni ogled krompirja... dovoljenje za izvoz na Hrvatsko...
Zasvetilo se mi je v glavi. V taki družbi se ni dobro voziti. Lahko me še osumijo, da se pečam z nepoštenimi posli, čeprav pri vsem tem nisem zasluži? niti pare. Neopazno sem se izmuznil in jo mahnil v bližnjo gostilno,
kjer sem si s slatino umiril razburjene živce.
Ah, ta stanovanja! Še vedno delajo mnogim ljudem preglavice in sicer tistim. ki jih imajo, ker ne marajo sprejeti strank, ki jim jih pošilja stanovanjska komisija ali celo ljudski odbor, še večje pa tistim, ki jih nimajo. To sem ugotovil tudi pri Tomažu. Prišla ie nova učiteljica z majhnim otrokom Ljudski odbor ji je preskrbel stanovanje in izdal odločbo Jožefu Antoliču, ki ima več sob, kot jih rabi. Kaj storiti, da bi se izmuznil tej nadlogi? Gotovo mu je bilo celo žal, da ima toliko sob. Pa je le iztuhtal pametno Prav na dan njenega prihoda je razmetal vse po sobah in poklical pleskarje, ki so mu pleskali nekaj dni stanovanje. Zato je učiteljici ponudil prenočišča na skednju. Pa so le še dobri ljudje vas: ki so učiteljico vzeli na stanovanje da ji ni bilo treba prenočiti v skednju. Tako eni rešujejo, drugi pa zapletajo stanovanjsko »vprašanje«.
Lendavčani in film
Prebivalci Lendave in okoliških krajev imajo priliko, da si ogledajo tedensko po dva različna filma. Po navadi jim v enem kinematografu postrežejo s premiero filma, v drugem pa si lahko ogledajo film, ki so ga že videli na platnu pred nekaj meseci.
K uvodu dodajmo še neke nevšečnosti, ki se pojavljajo med upravama obeh kinematografov. Gre namreč za nesporazum, ki ga je mogoče brez večjih težav izbrisati iz dnevnega reda. Dosedaj so vrteli v vsakem kinematografu po en film. Srečnejša je bila pač tista uprava kina, ki je dobila nov film, kajti njej je bila zagotovljena udeležba kinoobiskovalcev. Tako se je zgodilo, da so hodili delavci Nafte iz svoje kolonije v mestni kino — in obratno — meščani v kinematograf naftnega podjetja, kadar so tam vrteli zanimiv film. Pred nedavnim pa je uprava kinematografa »Nafte« izrazila željo, dn bi oba film izmenoma vrteli v obeh kinematografih in s tem omogočili belim rudarjem v delavski koloniji, da si jih v svojem naselju ogledajo. No, delavcem bi z uresničenjem predloga ustregli, zlasti še sedaj v bližajočem se zimskem času. Tudi sporazum je mogoč ob dobri volji obeh partnerjev. Upoštevati pa bo treba tudi potrebe mestnega kina, ki posluje po gospodarskem računu in zavisi njegov obstoj od rentabilnosti poslovanja.
Toda, prepustimo dokončno odločitev odgovornim tovarišem in poglejmo, kakšni filmi Lendavčanom najbolj ugajajo. V kinematografu »Nafte« je bilo
od 18. maja t. l. 51 predstav, katere je obiskalo 8276 ljudi ali 162 obiskovalcev ha predstavo. Vrteli so 42 filmov. Največ obiskovalcev so našteli pri naslednjih filmih: ameriški film »Draga Ruthe (406 obiskovalcev), jugoslovanski film »Plavi 9« (352 obiskovalcev), francoski film »Zmajevo seme« — I. del 315 obiskovalcev, II. del 335 obiskovalcev — in ameriški film »Zaklad Siere Madre« (304 obiskovalcev).
V lendavskem mestnem kinu so na 201 predstavi predvajali 79 filmov. Predstave je obiskalo 32.991 ljudi ali 164 oseb na predstavo. Najbolj obiskane so bile predstave naslednjih filmov: angleški film »Sarabanda«,  Itali janski film »Rigoletto«, nemški film »Katica« in ameriški film »Ali Baba in 40 razbojnikov«.
Strelstvo v lendavskem okraju
V 32 strelskih družinah lendavskega okraja je včlanjenih 850 delovnih ljudi,
največ članov Ljudske mladine. Dokaj delavne so tudi pionirske družine v Veliki Polani. Dolini in v Dijaškem domu v Dolnji Lendavi. Mladi strelci iz Velike Polane gradijo novo strelišče in se z rednimi treningi pripravljajo na tekmovanje s Sobočani. Velikega pomena za omnožičenje strelskih organizacij so meddružinska tekmovanja na podeželju. Najboljši strelci bodo tekmovali za naslov okrajnega prvaka v streljanju, katerega nosilec je sedaj Jože Tivadar iz Velike Polane.
0b 10-letnici 31. oktobra
31. oktobra se spominjamo 10. obletnice, ko so madžarski okupatorji obesili v soboškem gradu prve borce, ki so organizirali borbo za osvoboditev. Oktober bo vedno ostal v spominu slednjemu Prekmurcu.
Oktobra 1941 je madžarska okupatorska oblast aretirala okrog 60 ljudi iz vsega Prekmurja. Med aretiranci si našel vajenca, študenta, obrtnika, trgovca, kmeta, sodnika, učitelja in tudi poštenega slovenskega duhovnika. Vsi ti so se borili proti okupatorju s širjenjem letakov, s požigi okupatorjevega premoženja in zastraševanjem domačih izdajalcev. sekanjem telefonskih in brzojavnih žic, razbijanjem cestnih kazateljev, skrivanjem ilegalcev, dajanjem zdravil itd. Preiskovalni organi so kmalu po aretaciji izpustili nekaj ljudi, vendar so jih še naprej nadzirali. Za zapornike pa je bil oktober mučen mesec, ki se ga ne samo oni, tem več sleherni Prekmurec dobro spominja.
Madžarom je bilo potrebno na kakršen koli način zastrašiti prekmursko ljudstvo, da sc jim ne bi uspelo zoperstavljati. To je želel posebno takratni župan Hartner, da bi se prikupil okupatorjevi oblasti. Saj so skoraj te-
densko bile presekane telefonske vezi z Madžarsko, zaradi česar ni mogel zatrjevati Madžarom, da prekmursko judstvo želi sodelovati z njimi. Sam se je neposredno zanimal za vsakega, ki ga je madžarska oblast zaprla ter svetoval, kako naj delajo, da na vsak način iztrebijo tiste, ki se jim zoperstavljajo.
Preiskovalni organi so v oktobru bili dan in noč zavzeti s preiskavami. Niti z grožnjami in izsiljevanjem niso mogli dobiti od aretirancev takih priznanj, da bi jih lahko kaznovali s smrtjo. V zasliševalne zapisnike so vnašali vse, kar se jim je zljubilo in tako pripravili razpravo za 26. oktober. S tem so si hoteli pridobiti »dokaze«, kako bi pred prekmurskim ljudstvom svoje dejanje opravičili.
Na razpravo so povabili razne madžarske oficirje, kakor tudi domačine. Na razpravi pa jim ni uspelo, kar so želeli, da bi obtoženci celotno obtožnico priznali. Obtožencem so pripeljali iz Budimpešte advokata Gruberja ter s tem hoteli dokazati, da tudi ti imajo pravico zagovora. Na razpravi so se vsi obtoženci dobro držali, saj je lep primer tov. Stanka, ko ga je za neko
dejanje sodnik vprašal, če je res, mu je on odgovoril: »Če ste tudi vi fašisti, je res, mi se borimo proti fašizmu.« Med razpravo ter tudi ves oktober so imeli mnogo vojaštva v Murski Soboti. Straže so pojačali posebno tokrat, ko so prišli razni polkovniki in podpolkovniki iz Budimpešte na razpravo ter s tem pokazali njihovo strahopetnost saj so celo v predsobi sodnijske dvorane postavili mitraljez, ker so se bali. Če bi kdo poizkušal osvoboditi obtožence.
Oktobrski deževni in hladni dnevi so nakazovali bližajočo se zimo. Park okoli gradu je bil pust, ker se zaradi nedolžnih zapornikov v njem ni nihče upal blizu. V jutro 31. oktobra je deževalo. Protestanti se niso zbrali pred cerkvijo kot običajno, ker njihova pot iz cerkve pelje skozi grajski drevored. Ta pot pa jim je vzbujala hude občutke, ker so čutili, da se bo ta dan v gradu zgodilo nekaj strašnega. Zbirali so se edino navdušeni Madžari, katerim je duhovnik Darvaš razlagal, kako je on dobil pooblastilo od madžarske oblasti, da bo v božjem imenu spremljal v smrt tiste, ki se borijo proti madžarski oblasti.
Okupator je za izvršitev »kazni« hotel zbrati večje število civilnega prebivalstva. Želel je, da bi prisotni videli, kako bi se obsojenci kesali za svoja dejanja. Njegove želje se niso uresni-
čile ker je prišlo večina takih ljudi, ki so se hoteli posloviti od tistih, ki so prvi morali dati svoja življenja za osvoboditev Prekmurja.
Ta dan je bilo vse mesto zastraženo, grad poln vojaštva in v pripravljenosti. Okrog tretje ure so se slišali na dvorišču koraki madžarskih žandarjev, ki so peljali prvega obtoženca Cvetka pred sodnike, ki so mu še enkrat prebrali obsodbo. Na dvorišču je vladala popolna tišina, slišali so se le koraki proti vešalom. Obtoženci, ki so bili obsojeni z njim ter drugi, ki so čakali civilno obsodbo, so morali biti navzoči. Njih srca so močno udarjala, saj se bodo morali ločiti od Štefana Cvetka, ki je bil eden najbolj pogumnih v vsaki njihovi akciji. Kot dober plavalec je bil znan širom Slovenije. Bil le priljubljen pri vseh Sobočancih, predvsem med mladino. Kot študent je bil vedno tam, kjer so se zbirali napredni študentje. In ta Cvetko je korakal pod vešala, v smrt Ko je stopil na prvo stopnico, mu je rabelj hotel vezati roke k levi nogi. Tisti trenutek so se dvignile roke ponosnega Štefana. Odbil je rablja na stran ter pogledal svoje tovariše, ki so bili prisotni iz njegovega grla je ostro zadonel glas ter se odbijal ob zidovju:
»Bratje, osvobojeni boste! Svoboda bo prišla! Živela združena Slovenija v svobodni Jugoslaviji!«
Ker okupatorju ni bilo všeč, da bi prisotni slišali njegove besede, katere so bile odraz njegovega dela, ne pa kesanja, ki ga ie okupator pričakoval, je sodnik naročil, naj trobentač trobenta. Štefanov glas pa je bil močnejši od trobente.
Nekoliko sekund za tem je izdihnil drugi borec v Prekmurju in prvi za Štefanom Kovačem, ki je padel pri Gančanih. Enako je končal Kardoš, le da sta pri njem trobentala dva trobentača, naj se ne bi slišali njegovi vzkliki.
Okupatorju je uspelo uničiti dve mladi življenji, ni pa mu uspelo prestrašiti ljudi — borcev za svobodo. Ljudje, ki so videli ali le slišali, kako sta junaško šla na vislice, so čutili še večjo mržnjo do okupatorja ter je njihova narodna zavest še porasla.
Zato se Prekmurci spominjamo na 31. oktober ter oktober sploh, ker so takrat padle prve žrtve za osvoboditev Prekmurja. Danes v naši socialistični graditvi moramo nenehno imeti pred očmi, kako so ti junaki ponosno šli v smrt, ker so vedeli, zakaj so se borili. Njihovemu spominu se bomo najbolje oddolžili, če bomo vsestransko pomagali pri čim prejšnji izgradnji socializma, kar je tudi njihov cilj.
Murska  Sobota,  1. novembra 1951
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
VESTI IZ OBMURSKIH  KRAJEV
Sprehod po soboških ulicah
Če že dalj časa nisi obiskal prekmursko metropolo, te čaka prvo presenečenje takoj, ko zapustiš soboški kolodvor. Vsakemu, kdor je v jesenskem času prišel v Soboto, so ostale v dobrem spominu blatne soboške ulice. Nekateri so kar rekli »blatna Sobota«, čeprav so ji s tem delali krivico, kajti tudi večina drugih slovenskih mestec nima nič manj blatnih ulic. V Kolodvorski ulici v Soboti ni več blata, ker je že tlakovana. Res je, da je tlaka konec, ko zapustiš Kolodvorsko ulico in zaviješ na Titovo cesto, vendar kupi granitnih kock opozarjajo, da še ni konec tlakovanja. Vse kaže, da bo kmalu prišla tudi Titova cesta na vrsto in le katera.
Na lepem prostoru si gasilci gradijo svoj dom. Garaže so že pod streho, zraven pa se dviga 15 metrov visok stolp, ki je viden daleč naokrog. Kmalu bodo odstranili leseno ogrodje, ki je služilo za zidarski oder, in bodo stolp uporabljali za sušenje cevi, za gasilske vaje pri plezanju in spuščanju ob priliki požara v visokih zgradbah, pa tudi kot razgledni stolp. Pravijo, da ne bodo odnehali z delom, dokler ne bo gasilski dom popolnoma dograjen. Načrti pa so še veliki, čeprav delajo le z lastnimi sredstvi, brez kake posebne pomoči; le Direkcija DOZ v Ljubljani jim je dala 600 tisoč din podpore. V prihodnjih dneh bodo začeli betonirati temelje za veliko dvorano in gasilsko šolo, ki bo služila vsem štirim obmurskim okrajem. Zato podobnega gasilskega doma ne bo najti daleč naokrog in bodo upravičeno lahko ponosni nanj, ko bo prihodnje leto končno dograjen.
Na Trgu Zmage pravkar dokončujejo zadnja dela. Tudi tu so lepo tlakovali za novo avtobusno postajo.
Nasproti poslopja OLO je zrastla nova stavba. To bo obrtniški dom. Lepa dvonadstropna stavba je že pod streho in so pričeli že z notranjimi deli. Dom, ki bo v ponos obrtnikom, bo, kakor pravijo, ena najbolj ličnih zgradb v Soboti.
Na Štefana Kovača cesti vzbudi pozornost ropot mešalnega stroja. Tu gradijo novo kino dvorano. Pravijo, da bo v njej prostora kar za 600 ljudi. Temelji so že pogledali iz tal. Po računih bi morala biti kino dvorana dograjena že letos. Pogled na gradbišče pa kaže, da verjetno letos še ne bo.
Tudi športne in fizkulturne organizacije ne držijo križem rok. Lep stadion Mure je dobil novo ograjo. Tudi okrog dvorišča Fizkulturnega doma raste nova ograja. Fizkulturni dom, ki ga že dolgo uporabljajo za druge stvari, kakor je bil namenjen, bo končno, kakor pravijo, vendar služil svojemu namenu.
Kino bodo začasno premestili v grad, dokler ne bo dograjena nova dvorana. Tako bodo telovadci prišli do svojega doma. Tudi igralska skupina SKUD »Štefan Kovač« bo končno vendarle lahko pričela z rednim delom. In tudi ostali MKUD bodo lahko marsikaj pokazali, saj se bo verjetno z TD dalo urediti, da jim bo odstopil oder za njihove potrebe.
Poceni je prišel do kamgarna in usnja?
V	dobrovniški zadrugi v lendavskem okraju je od 1. oktobra 1950 gospodaril poslovodja Ignac Balažič. V času poslovanja je prebrisano obrnil »trgovsko« srečo v svojo korist: oblekel se je v tri najboljše kamgarnaste obleke in sunil kožo boksa za lične škornje. Ker mu je takšno gospodarstvo »neslo«, je bil zelo razsipen človek. Često je zahajal v gostilne, kvartal, popival in plačeval vino za prijatelje »ožjega« kroga.
Koliko pa je Balažič prigospodaril, je pred tedni ugotovila kontrolna komisija finančnega poverjeništva. Pijančevanje je ustvarilo primanjkljaj, ki presega pol milijona dinarjev. Preiskovalni organi v Lendavi so mu zaradi malomarnosti v poslovanju izprašali vest ter čaka v zaporu na zasluženo kazen. Ali bi mu uspelo tako zapravljanje ljudskega premoženja, če bi zadružni odbor nadzoroval njegovo poslovanje?
Potujoči kino pri Miklavžu
V	oktobru je priredil učiteljski kolektiv Osnovne šole in Nižje gimnazije pri Miklavžu pri Ljutomeru proslavo 400-letnice prve slovenske knjige. Ob tej priliki so v šoli odprli razstavo mladinske knjige. Razstavljene so bile skoraj vse mladinske knjige, kar jih je izšlo po osvoboditvi.
Predzadnjo nedeljo pa jih je obiskal potujoči kino iz Ljutomera. V dvorani zadružnega doma  so si ogledali film »Pesem ljubezni«, predpoldne šolska mladina, popoldne odrasli. Obisk je bil dober in Miklavževčani so bili z obema predstavama zadovoljni ter si želijo še več takih. Predvsem bi jih veselilo, če bi tudi v njihov kraj seglo električno omrežje, da bi ne bili navezani le na potujoči kino, ki jih je v šestih letih po osvoboditvi utegnil šele prvič obiskati.
Nepremišljena smrt
Pred kratkim se je v svojem stanovanju obesil 44-letni šofer Jožef Kralj iz Zagajskega vrha. Zraven sebe je pustil pismo naslovljeno varnostnim organom. V pismu pravi, da gre v smrt Vsled neznosnega življenja s svojo ženo in prosi, naj njegovega premoženja, ne podeduje njegova žena temveč njiju sin ki je pri vojakih.
Organizatorji izobraževalnih tečajev poročajo
Ivanjci. Do letošnjega leta ni bilo pri nas izobraževalnega tečaja. Letos ko so vsi krajevni odbori pristopili k organizaciji tečaja, se je prijavilo 40 oseb ki 
so voljne poslušati predavanja Med prijavljenci so člani KLO. članice AFŽ s sekretarko na čelu, obrtniki in ostali ljudje. KLO je sestavil seznam bodočih obiskovalcev in ga je poslal na Okrajni odbor Ljudske prosvete v Soboto. Organizatorji celo obetajo, da se bo število obiskovalcev še dvignilo. Želimo si predavanj iz poljedelstva, živinoreje, pa tudi o novem kazenskem zakoniku in ustavi. Zanimajo nas tudi takse. Če bo nadaljevanje takšno, kakršen je bil začetek, bomo imeli enega izmed najboljših tečajev v okraju.	A. C.
Ženavlje. Pri nas je IZUD »Miško Kranjc« s pomočjo vseh ostalih vaških organizacij in društev začel z delom za organizacijo tečaja. Sklenili smo, da se bodo žene in dekleta udeležile tudi kuharskega tečaja. Zaenkrat se je prijavilo 40 ljudi. Poskrbeli smo tu di za druge stvari. Ustanovili bomo tamburaški zbor, ker zlasti mladina kaže mnogo zanimanja zanj. Ko bo tečaj začel z rednim delom, bomo število  poslušalcev še razširili.	C. R.
Sebeborci. Na pripravljalnem sestanku za izobraževalni tečaj se je pri nas prijavilo 28 ljudi. Vsi člani KLO, gasilske čete, člani LMS in IZUD so med prijavljenci. Tečaj bomo imeli v šolskih prostorih.	B. K.
Pertoča. Naš KLO je zelo vestno pristopil k organizaciji izobraževalnega tečaja. Do sedaj se je prijavilo 39 ljudi. Predavanja bomo imeli vsak torek in petek. Povabili bomo tudi predavatelje iz M. Sobote. Seznam vseh prijavljenih smo odposlali na Okrajni odbor Ljudske prosvete. Želimo takoj v začetku doseči nekaj točk v tem tekmovanju s tem, da izpolnimo vse pogoje za pripravo tečaja.	I. P.
Kuzma. Pri nas se je v prejšnjih letih govorilo, da ni mogoče organizirati izobraževalnega tečaja. Ko pa je KLO skupaj z ostalimi krajevnimi organizacijami vendar zbral 33 ljudi so vse take govorice postavili na glavo S predavanji bomo začeli 5. novembra Želimo si strokovnih gospodarskih predavanj in sicer iz živinoreje in zdravljenja živine, o sadjarstvu, pa tudi političnih predavanj. S predavanji nam bodo pomagali naši prosvetni delavci.
Z, U.
Poravnajte zaostalo naročnino, da se izognete opominom in stroškom!
Požar v Kuzmi
19. oktobra okrog 2. ure zjutraj je nastal požar pri Gezi Sinic v Kuzmi. Vsled zgodnje jutranje ure in pa megle ljudje niso takoj opazili požara in ko so prišli gasilci na mesto požara, je streha že vsa pogorela Primanjkovalo je tudi vode za gašenje, oziroma je bila tako daleč, da so jo morali gasilci iz Doličev dovajati s svojo motorno brizgalno ročni brizgalni. Gasilci iz Kuzme in Doličev so pokazali dobro tehnično sposobnost pri omejitvi požara kakor tudi veliko požrtvovalnost. Vse priznanje zaslužijo tudi pripadniki Jugoslovanske armade, ki so prvi prihiteli na pomoč in pod vodstvom vodnika reševali predmete iz goreče hiše ter pomagali pri gašenju. Zdi se, da je bil požar podtaknjen, zato preiskave o izbruhu požara vodijo oblastni organi
Z. B.
V Apačah se je prijavilo 14 mladincev za mladinsko progo
Na taborjenju predvojaške vzgoje, ki je bilo v radgonskem okraju na petih centrih, so se mladinci centra Apače dobro postavili, saj so se vsi udeležili vaj. Poleg dobro izvedenih vaj pa je treba še omeniti, da se je 14 mladincev prijavilo v mladinsko brigado, ki bo šla gradit progo Doboj—Banja Luka. Tudi na centru taborjenja predvojaške vzgoje Radenci so se priglasili štirje mladinci. To je vsekakor lep zaključek taborjenja.	-jh.
Ustanovili so dve krajevni organizaciji ZB
V	tekmovanju za 10. obletnico JA so nedavno ustanovili borci radgonskega okraja dve novi krajevni zvezi in sicer v Spodnji Ščavnici, v katero je pristopilo 27 Članov, in v Brengovi, kjer je pristopilo 16 članov. Vse osnovne organizacije ZB, ki jih je trenutno 22, se pripravljajo na partizanski marš Radgona —Kapela, ki bo 29. novembra.             -jh.
Odprli so prvo zadružno pekarno
V	četrtek, 25. oktobra 1951 jev KDZ »Edvard Kardelj« v Apačah odprla pekarno, ki je prvo podjetje ter vrste v okraju pod upravo KDZ. Ljudstvo Apaške kotline je to z zadovoljstvom pozdravilo, saj bo s tem zadružnikom, kakor tudi ostalemu prebivalstvu mnogo pomagano pri oskrbi s kruhom, ker ga ne bo treba več peči doma. niti hoditi ponj v oddaljene pekarne.              -jh.
Gibanje prebivalstva v lendavskem okraju
Po statističnih podatkih okrajne statistične službe v Lendavi je v lendavskem okraju zabeleženo naslednje gibanje prebivalstva:
Od 1. januarja do 30. septembra 1951: živorojenih 627  otrok, mrtvorojenih 6 otrok, naravno umrlih 334 oseb, nasilno umrlih 15 oseb, 213 porok. V starosti do 1 leta je umrlo 59 otrok ali 0 094 odstotka od vseh živorojenih otrok.
Za primer nam služi leto 1950: živorojenih 781 otrok, mrtvorojeni 4 otroci, naravno umrlih 341 oseb, nasilno umrlih 15 oseb, sklenjenih pa je bilo 333 veljavnih zakonskih zvez. V tem razdobju je umrlo 75 otrok v starosti do 1 leta ali 0.096 odstotka od skupnega števila živorojenih otrok.
Najboljši strelci so se pomerili v Gor. Radgoni
Okrajni odbor Zveze borcev v Gornji Radgoni je organiziral v nedeljo, dne 21. oktobra, strelske tekme, ki se jih je  udeležilo 18 najboljših strelcev iz krajevnih zvez Apače, Radgona, Radenci in Benedikt. Tekme so bile na strelišču v Hercegovšaku ha daljavo 300 metrov. Prvo mesto je dosegel z najboljšimi rezultati Jože Posavec, sekretar Okrajnega komiteja. LMS Radgona, drugo mesto Franc Kocbek in tretje Rudi Viderger. Prvak Posavec je prejel 1000 dinarjev denarne nagrade, Kocbek 600 dinarjev, ostali »dobri tekmovalci pa knjižne nagrade, kar je prispeval Okrajni odbor Zveze borcev. Zadnjo nedeljo pa je radgonska skupina strelskih družin tekmovala v Ljutomeru. O rezultatih bomo poročali prihodnjič.            -jh
Izsledili so povzročitelja zagonetnega umora
V predzadnji številki smo poročali o najdbi že razpadlega človeškega trupla, ki ga je našel v gozdu Martin Burjan. Mrlič je bil 26-letni Ivan Flašker. Po daljši preiskavi so varnostni organi potipali tudi pri prijateljih ubitega Flaškerja, ki je bil sicer kriminalni tip, saj se je že več mesecev skrival po pobegu iz zaporov. 17. oktobra t. l. so izvršili preiskavo pri Francu Vakeju v Ledineku in pri njem odkrili predmete, ki jih je Flašker nakradel v bližnji in daljni okolici. Vekej jih je hranil skupno z obleko ubitega Flaškerja v skrivališču pod skednjem. Vakej se je zagovarjal, da je Flaškerja ubil z motiko zato, ker je bil le-ta kriminalni tip in je baje nameraval storiti več umorov.
 Sodna obravnava pred sodiščem bo prikazala pravo ozadje zagonetnega umora. Zanimivo je predvsem to, da je Vakej, ki je bil sekretar vaškega odbora OF, poskušal odvračati sum od sebe. Vključil se je celo v stražo, ki je stražila mrtveca, dokler ni prišla komisija, ki ga jo preiskala in raztelesila ter se zanimal za predmete, ki bi lahko pojasnili umor. Budnost varnostnih organov pa je preprečila namero človeku, ki je bil povezan v pisani kriminalni družbi in bo prejel za svoje delo primerno plačilo na sodišču.          -jh
Lutverška KDZ je prva opravila jesensko setev v radgonskem okraju
Jesenska setev v državnem in zadružnem sektorju je dosegla do 22. oktobra približno 75%, dočim v privatnem sektorju okrog 70% predvidenih površin. Od socialističnih gospodarstev so prvi zaključili setev v KDZ Lutverci
Zadruga je doslej prodala za široko potrošnjo 137.000 kg krompirja, za seme pa so odbrali okrog 50.000 kg. Krompir sorte »akerzegen«« je dal najboljši hektarski donos in sicer 15 ton na 1 ha, dočim se uvožen holandski »bömov« ni obnesel (bolje pa se je obnesel v KDZ Apače s povprečnim hektarskim donosom 16 ton).
Lutverški zadružniki so v skrbi za zagotovitev živinske krme napolnili doslej 22 betoniranih silažnih jam z zeleno silažno krmo ter s tem zagotovili živini potrebno krmo skozi zimo. V zadrugi rede 96 govedi in 180 prašičev, kar je z ozirom na površino 166 ha obdelovalne zemlje zadovoljivo število v primeri z mnogo večjimi KDZ kot so Podgorje, Žepovci in Stogovci.	-jh
Poštarji so s požrtvovalnim delom postavili telefonski vod
Že precej časa sta Krajevni ljudski odbor Trbegovci in Kmetijska zadruga na Stari gori čutila potrebo po telefonski zvezi. Vendar niti telefonski mojster niti predsednik KLO tov Šmid nista zmogla napeljave narediti sama, ker je bilo treba napeljati nad kilometer žične napeljave. Seveda je bilo treba najprej postaviti drogove. Ker volivci niti odborniki KLO Trbegovci niso bili voljni predsedniku pomagati pri napeljavi telefona, so se na pobudo upravnika Okrajne pošte Radgona in telefonskega mojstra zbrali poštarji pošt Radgona, Radenci, Apače, Cerkvenjak, Benedikt, Ivanjci in Videm ob Ščavnici predzadnjo nedeljo ter začeli postavljati drogove, drugi pa takoj napeljevati žice. Od tamkajšnjih prebivalcev je pomagal edino predsednik KLO, ki je pridno klestil veje z dreves, kjer je bilo potrebno. Upravni odbor Kmetijske zadruge na Stari gori pa je poštarjem pri njihovem delu postregel z dobro vinsko kapljico. Poštarji so po končanem delu obljubili, da se bodo tudi v bodoče odzvali klicu svojega upravnika ter prišli na delo, kjer koli bo potrebno.	-jk.
ŠPORT
POKALNA NOGOMETNA TEKMA Težko priborjena zmaga
Mura: Železničar N.G. 3:2 (2:1)
Z visoko zmago nad Korotanom, ki jo je doseglo moštvo Mure, so se Sobočanci plasirali v finale. V nedeljo je bila na igrišču Mure v Soboti odigrana finalna nogometna tekma med Muro in Železničarjem iz Nove Gorice. Tekma sama ni zadovoljila številne gledalce, kajti še zdaleč ni bila tako zanimiva in lepa, kakor je bilo to pričakovati Čeprav so domači ves čas igre prevladovali na igrišču in le redko kdaj se je gostom posrečilo resnejše ogrožati vrata Mure, te svoje premoči nikakor niso vedeli prikazati v golih. Gostje so se v glavnem omejili le na obrambo in to dokaj uspešno.
Že v prvih minutah so domači poslali nekaj strelov na vrata gostov. V 4. minuti je Bela Norčič dosegel z lepim strelom prvi gol. Z. nenadnim protinapadom so gostje v 15. minuti izenačili Takoj za tem so Sobočanci izsilili tri zaporedne kote, vendar brez uspeha. Šele v 37. minuti je uspelo Zelku presenetiti vratarja in tako so domači prišli v vodstvo. Žoga se ni mogla ločiti od kazenskega prostora gostov, vendar pa tudi v mrežo nikakor ni hotela.
V	drugem delu igre so Sobočanci začeli takoj oblegati vrata gostov. Streli Horvata in Ludvika Norčiča so obtičali v rokah zelo sigurnega vratarja ali pa zadevali v prečko. Zaradi prekrška A. Norčiča nad napadalnim igralcem gostov je v 39. minuti sodnik prisodil enajstmetrovko, ki so jo gostje realizirali. Rezultat 2:2. Le še nekaj minut je ostalo do konca igre. V teh zadnjih minutah igre je enajstorica Mure silovito navalila na vrata gostov. Kazalo pa je, da vse zaman. Toda v 44. minuti so Sobočanci izsilili zopet kot. Iz kota streljano žogo je prestregel z glavo Klepec in že je bila v mreži.
Očitno premoč Mure na igrišču dokazujejo tudi koti, saj je moštvo Mure streljalo 11 kotov, dočim gostje le dva. Brez dvoma so gostje presenetili z borbenostjo in požrtvovalnostjo. Vratar je branil odlično. Tudi branilca sta bila na mestu. Napada pa takorekoč ni bilo opaziti. Čeprav so igrali le z desetimi igralci, niso klonili do zadnjega.
Pri moštvu Mure je zadovoljila predvsem krilska vrsta in to srednji krilec Simon. Omeniti je še levega krilca Marošo, ki je bil zelo dober. V napadu se je največ trudil Bela Norčič.
S to zmago se je moštvo Mure plasiralo med najboljše klube v državi in bo skupno z Odredom zastopalo Slovenijo v nadaljnjem tekmovanju za pokal. Prvi nasprotnik bo Varaždinski Tekstilac član II. zvezne lige. Tekma bo odigrana v Soboti prihodnjo nedeljo.
Prvenstvena nogometna tekma
Mura : Železničar N.G. 3:0 p. f.
Prvenstveno nogometno tekmo je moštvo Železničarja predalo Muri brez borbe. S tem je moštvo Mure prišlo do svojih zadnjih dveh točk in odigralo vse prvenstvene nogometne tekme. O končnem plasmanu Mure še ni mogoče govoriti, kajti do konca tekmovanja se bo še marsikaj spremenilo pri ostalih moštvih. Verjetno bo pa Mura ob koncu na »Zlati sredini«.
Prijateljska nogometna tekma
Mura II.: Ljutomer 7:2
V	predtekmi sta se pomerili na zelenem polju enajstorici Mure II in pa Ljutomera. Zmaga je pripadala Muri in bi lahko bila še višja, če bi napadalna vrsta izkoristila še nekaj lepih prilik za dosego golov za domače so dosegli gole: Bažika 2, Babič 2, Horvat, Gomboc in Pavličevič po enega.
Tri mesece zapora zaradi krivega pričevanja
Marija Fras iz Zgornjega Krapja ni upoštevala zakonskih predpisov, da mora pred sodiščem pričati le resnico. Na javni razpravi pred Okrajnim sodiščem v Ljutomeru je lagala, oziroma zanikala v prid nekega obtoženca stvari, ki jih je vedela, ker se je z njim poznala. Zapisnik o zaslišanju je še prečitala in ga podpisala. Na neresnično pričanje se je spomnila in je priznala šele takrat, ko jo je sodišče zaradi krivega pričevanja kaznovalo s tremi meseci zapora.
Zaslužena zmaga „Nafte“
Predzadnji ponedeljek je bila na nogometnem igrišču »Nafte« v Lendavi zanimiva prijateljska nogometna tekma med članom II. zvezne lige »Radničkim« iz Beograda in domačim republiškim ligašem.
Gosti so prišli v Lendavo z vtisom lahke zmage nad nasprotnikom, saj jim je to uspelo v Varaždinu, kjer so v boju s »Tekstilcem« odnesli zasluženo zmago 4:1. Podcenjevanje nasprotnika se jim je tokrat maščevalo. Tehnično premoč Beograjčanov so domačini nadoknadili z bojevito igro in odločili rezultat tekme v svojo korist z 2:1 (0:1). Pri Lendavčanih sta se odlikovala krilca Merc in Božič, pri gostih pa krilec Pajevič.
Tekmi je prisostvovalo 500 gledalcev. Sodil je Muravs iz Maribora.
Uspešen nastop ljutomerskih kegljačev v Celju
Predzadnjo soboto in nedeljo so odšli ljutomerski kegljači v Celje, kjer so v prijateljskih tekmah s tamkajšnjimi klubi dosegli vidne uspehe. Zlasti pohvalno se izražajo o gostoljubju Celjanov in modernem dvosteznem kegljišču celjskega »Betona«, kjer se po njihovem da zaigrati.
Rezultati posameznih srečanj:
Ljutomer : »Kladivar« 304:295
Ljutomer : »Kladivar« 273:247
Ljutomer : »Primorje« 308:295
Ljutomer : »Beton«« 304:242
Zlasti pomembna je zmaga Ljutomerčanov nad republiškim ligašem »Kladivarjem«. K štirikratni zmagi so največ pripomogli: Pevec. Spačal. Žagar, Zavratnik in ing. Marovt.
Tekmovanje radgonskih šahistov
Šahovski klub v Gor. Radgoni je nedavno odigral brzopotezni turnir za mesečnega prvaka v oktobru. Prvo mesto je dosegel šahist Anič z 6 točkami in drugo Slavko Krznarič z 4.5 točkami. Klub šteje trenutno 24 članov. Mesečni brzopotezni turnir bodo odigrali vsak mesec. 	-jh.
ZALOŽBA ,,OBZORJA"
Maribor, Prešernova ulica 1/11 je izdala izven zbirk izbor iz del Louisa Adamiča
IZ DVEH DOMOVIN
Cena 175 din Kmalu bodo sledile v poljudnoznanstveni zbirki
F. Brenk: ZAPISKI O FILMU
s 150 ilustracijami filmskih igralcev in prizorov ter v zbirki pesmi
A. Gradnik: KITAJSKA LIRIKA
nova pomnožena izdaja Na zalogi imamo še:
A. Ingolič: LUKARJl, roman, cena 105 din
I. Potrč: GORICE, tekst za scenarij, cena 135 din
B. Traven: OBIRALCI BOMBAŽA, socialno pustolovski roman, cena 130 din
KMETIJSKA ZADRUGA
SLATINA RADENCI
Poslovalnica št. 2 v Radencih nudi po izbiri:
tekstilno metražno blago, moške in ženske štofe kamgarne, za obleke, za zimske in letne plašče, gotove obleke, flanele, blago za perilo, trikotažno in konfekcijsko blago, nogavice vseh vest,
okensko steklo, kit, betonsko železo, cement (Portland), krmilne otrobe in koruzo v storžih. Solidna postrežba po Želji!
KINO
MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja od 2. do 4. novembra angleški film »Fany«; od 6. do 8. novembra ameriški film »Tarzan v New Yorku«.
MALI OGLASI
PRODAMO jekleno pocinkano vrv, presega 50 mm2, v količini 1600 kg, za napeljavo elektrike. Informacije daje Poverjeništvo za lokalno gospodarstvo pri OLO Ljutomer.
ZGUBILA SEM žensko torbico sive barve na vlaku iz Radgone v Ljutomer. V njej je bila med dokumenti tudi osebna izkaznica štev. 0236204, izdana 24. I. 1951 od Poverjeništva za notranje zadeve v Ljutomeru. Poštenega najditelja prosim, da mi torbico vrne proti nagradi. V nasprotnem slučaju preklicujem veljavnost osebne izkaznice. — Marija Ritonja, Moravci 79, p Mala Nedelja.
RAZVELJAVLJAM izgubljeno osebno izkaznico štev. F 0236070, izdano 23. I 1951 od Poverjeništva za notranje zadeve v Ljutomeru. — Jože Kump, Moravci, p. Mala Nedelja.
KUPIM primerno posestvo do 3 ha zemlje, s stanovanjskim poslopjem v Murski Soboti ali okolici Interesenti naj se javijo. — Ivanocijeva 17, Murska Sobota.
Stran 4
»L J D D S K I GLAS«
7 8 hektarov obnovljenih vinogradov
Trgatev grozdja na državnem posestvu direkcije Gornja Radgona gre h koncu. V začetku oktobra vreme ni kdovekaj ugodno vplivalo na pridobitev sladkorja v grozdju, vsled tega so s trgatvijo počakali in pridelek se je znatno izboljšal. Vendar se kakovostne more meriti z lansko, saj dosega povprečno le 18 odst, sladkorja in v najboljšem primeru 22 odst. Po količini bo vinski pridelek približno enak lanskemu.
Gornjeradgonsko državno posestvo je med prvimi v Sloveniji, ki posveča največ brige obnovi vinogradništva. Mehanizacija pri obdelovanju vinogradov se je zadnja leta precej povečala in je tudi v pretežni meri pripomogla, da so na posestvu po osvoboditvi obnovili 78 ha vinogradnih površin. Poleg uporabe motornih škropilnic najbolj prednjači traktorsko rigolanje, ki ga opravlja »USTROJ« iz Maribora. Na posestvu se je dobro obnesla strojna obdelava, saj znašajo stroški rigolanja in planiranja 1 ha skupno 28.000 din, dočim stane pri uporabi človeške delovne sile brez stročje v na enaki površini 140.000 din.
Vodstvo posestva skrbi zlasti za razvoj trsničarstva, saj posestvo poseduje dve obsežni trsnici z letošnjo kapaciteto 820.000 vloženih cepljenk in 55.000 korenjakov. Posestvo je v tekočem in letošnjem letu prodalo mnogo trsnih sadik zadružnemu skladu v Ljutomeru, Vinarski zadrugi v Ptuju in raznim ustanovam v drugih ljudskih republikah. Za prihodnja leta imajo že mnoga nova naročila.
Gornjeradgonsko vinogradniško gospodarstvo ima lasten obrat tovarne šampanjca, ki že izza predvojne dobe slovi po svoji kvaliteti in pristnosti. Ta obrat mehanizirajo in modernizirajo ter računajo, da se bo kapaciteta dvignila na 250.000 steklenic. Izvoz je zagotovljen tudi v Severno in Južno Ameriko. Od lanskoletnega pridelka je posestvo poslalo na zunanji trg 74 odst. in je izvozilo 37 vagonov vina.
Pomembno vlogo odigrava Gornjeradgonsko vinogradniško gospodarstvo v intervenciji na našem trgu, saj so prodali v letošnjem letu v trgovine državnih posestev grozdja,  vina, šampanjca, žganja, zelenjave, živine in sadja v skupni vrednosti 8,868.850 din. Posestvo zalaga s svojimi pridelki tudi tgrovino Državnih posestev v Gornji Radgoni.
Posestvo, ki obsega okrog 600 ha površine ter od tega okrog 240 ha vinogradne površine, zaposluje 543 delavcev. Kolektiv je stoodstotno organiziran v sindikalni organizaciji. Letos so proglasili 160 udarnikov, od katerih je štirinajstkratni udarnik Ivan Ivanič zaposlen na delovišču Kapela. Člani se udejstvujejo tudi pri ljudskoprosvetnem delu, zlasti mladina, ki je letos uprizorila tri igre.
Pri izvajanju svojih gospodarskih nalog je zelo aktiven delavski svet z upravnim odborom, kajti mnogo je odvisno od dobrega vodstva, ki zna pravočasno premagati vse ovire in težave. Strokovni kader nudi pomoč tudi zasebnim kmetom s predavanji o vinogradništvu in sadjarstvu.	-jh.
Motiv iz Prekmurja: Ravensko po lje
DOGODKI V EGIPTU
Pred tremi tedni so časopisne agencije in radijske postaje raztresle v svet vest, da je egiptovska vlada sklenila odpovedati gostoljubnost Angležem, oziroma da je odpovedala pogodbo iz leta 1936, po kateri sme Vel. Britanija nadzorovati Sueški prekop in imeti na njegovem območju 40.000 vojakov.
Čeprav je Egipt že nekajkrat zagrozil z odpovedjo pogodbe, je bil svet vendarle presenečen ob tej vesti. Bilo je takoj jasno, da je to še en vozel več v za zahodne države neprijetnem mohamedanskem svetu, in da je to na vrsti zelo važna postojanka angleškega imperija. Sueški prekop s Sudanom je gotovo mnogo bolj boleča točka za Angleže kot izguba perzijskega petroleja, kajti tu gre za izredno pomembno pod-
ročje in pomemben objekt, od katerega je lahko v mnogočem odvisen nadaljnji vpliv Anglije in Zapada sploh v Aziji in ob obalah Indijskega oceana.
Naše bralce gotovo zanima kaj več o pravljični egiptovski deželi, ki je v zgodovini tolikokrat imenovana.
Egipt leži na severnovzhodnem oglu Afrike in je približno štirikrat večji od Jugoslavije (meri milijon km2). Njeno državno ozemlje obsega tudi ožino, ki veže Afriko z Azijo, tako da je del Egipta (Sinajski polotok) že v Aziji Egipt ima 16 milijonov prebivalcev, ki govore arabski jezik in so mohamedanske vere. Čistokrvni potomci starih Egipčanov so le krščanski Kopti, ki jih je okrog milijon.
Gospodarstvo Egipta je v glavnem oprto na poljedeljstvo, čeprav ima Egipt le dobrih 35.000 ha obdelovalne zemlje, dočim je vse drugo puščava. Ta rodovitna zemlja se nahaja ob veletoku Nilu, ki jo je tudi naredil za rodovitno. Reka Nil vsako leto poplavlja dolino, ki Je 10 do 25 km široka in ji donaša blato iz abesinskih gora. Da bi reko Nil še bolj izkoristili, so jo zajezili in napeljali prekope. Največji jez pri Asuanu tvori 300 km dolgo jezero, ki ima v sebi 2,5 milijarde m3 vode. Edino v januarju, ko so poplave, odpro zatvornice. Z namakanjem tal se je plodnost v dolini zelo povečala. Tako imajo sedaj letno dve žetvi; pozimi po vsej dolini valovi pšenica, poleti pa bombaž. Bombaž je tudi glavni izvozni predmet Egipta. Ni čuda torej, če živi v Nilski dolini na km tudi po 500 ljudi (pri nas le okrog 70).
Egipt že od nekdaj velja kot dežela bombaža, še večjo veljavo pa je dobili ko so Francovi 1869. leta prekopali zemeljsko ožino in naredili plovni prekop v Rdeče morje, Indijski ocean itd. Kolikega pomena je bil ta prekop za evropske države nam najbolj pove to, da so do tedaj morali potovati v Azijo okrog Afrike po večkrat daljši poti. V tistem času so si države osvajale, kolonije kot surovinske baze, zato si je najmočnejša med njimi — Anglija, tudi hitro deloma po trgovski deloma po politični poti podvrgla Egipt in Sueški prekop.
Sam Sueški prekop je 160 km dolg in 70—110 m širok. Parnik ga prevozi v 15 urah. Ko je Egipt postal dominion in končno več ali manj samostojna država, so sl — to je bilo leta 1936 — zagotovili dovoljenje, da smejo imeti v območju Sueškega prekopa svoje vojaštvo. Danes ima Anglija ob prekopu okoli 60.000 vojakov ter pomembna letalska in pomorska oporišča.
Po izbruhu perzijskega petrolejskega spora so postali Egipčani še bolj glasni. Pričeli so vedno glasneje zahtevati, naj Angleži zapuste Egipt, končno pa se je vlada sestala in sprejela sklep. Istočasno so Egipčani tudi postavili zahtevo po priključitvi Sudana, ki je bil doslej pod anglo-egiptovsko upravo. Sudan leži ob Nilu nad Egiptom in je pomemben posebno zato, ker se tam regulira voda za namakanje. Sudanska uprava zaenkrat noče ničesar slišati o podreditvi Egiptu in se povezuje z Angleži, ki govore o samostojnosti Sudana. Egipčani so svojega kralja Faruka že proglasili tudi za Sudanskega kralja.
Najvažnejše vprašanje je danes, kako rešiti egiptovsko vprašanje. Angleži so najprej okrepili svoje vojaške postojanke, potem pa izjavili, da so pripravljeni prepustiti Sueški prekop, vendar ne direktno Egiptu, temveč takozvanemu poveljstvu obrambnega pakta za Srednji vzhod, v katerem naj bi imel tudi Egipt pomembno vlogo. Egipt je ponudbo za sklenitev takega pakta odklonil in svoje zahteva naprej.	
Egiptovsko ljudstvo svojo vlado zelo podpira, podpira pa jo tudi vsa zveza arabskih držav. Egipčani razen nekaj incidentov doslej še niso Angležem skrivili lasu, pač pa egiptovski delavci zapuščajo delo pri Angležih, posamezne
stranke pa celo skušajo doseči bojkot angleškega blaga. Egipt je sedaj sklenil, da bo trgoval s SZ in njenimi satelitskimi državami, poleg tega pa bo spor z Anglijo najbrž tudi predal Varnostnemu svetu. Po današnjem položaju se vidi, da bi se Angleži uprli tudi z orožjem in da zlepa ne namerava j v zapustiti Sueškega prekopa, ker bi potem le-ta in ves Srednji vzhod lahko hitro zabredel pod Sovjetski vpliv.
Odpor zoper angleško in sploh tujo nadoblast v Egiptu ni slučajna zadevaj temveč je to le dogodek v vrsti prizadevanj kolonialnih narodov, da si pribore samostojnost in da same izkoriščajo svoja naravna bogastva. To strem-’ ljenje se je posebno poživilo po drugi svetovni vojni. Tako se je že osamosvojila Indonezija, ki je bila prej inozemska kolonija, v francoski Indokini, je še državljanska vojna za osvoboditev, Indija se je v glavnem že otresla angleškega vpliva, Perzija je sedaj v največjih zapletljajih, odločno že nastopajo narodi arabske lige, potem pa tudi vsi afriški narodi, posebno še v Maroku, Tunisu in Alžiru, ki so pod francosko upravo.
Jugoslavija je močan izvoznih konoplje
V stari Jugoslaviji smo že izvažali na svetovni trg velike količine konoplje. Na leto je znašala vrednost izvožene konoplje okrog 200 do 300 milijonov dinarjev, vendar so nam. špekulativni izvozniki, ki so gledali samo na lastne profite, jemali na tujih tržiščih ugled s tem, da so izvažali le blago slabše kakovosti. Nihče tudi ni skrbel za predelavo konoplje in je tako šla dragocena
surovina v svet po smešno nizkih cenah. Še bolj sramotne cene so dobivali za konopljo naši predelovalci, ki so jih izvozniki sleparili na debelo.
V letih po osvoboditvi smo v Jugoslaviji znatno razširili in povečali pridelovanje konoplje in izboljšali tudi kakovost. Naš znatno povečani pridelek nam je ustvaril, večje možnosti izvoza konoplje. Jugoslavija ni le postala proizvajalec konoplje, temveč tudi eden največjih izvoznikov. Po proizvodnji te važne industrijske rastline nas v svetovnem merilu prekašata samo Sovjetska zveza in Italija. V zadnjih letih nismo napredovali samo kot pridelovalci, temveč tudi kot predelovalci konoplje. Zgradili smo celo vrsto konopljam, največ v Vojvodini. Vse konopljarne so opremljene z najmodernejšimi stroji, tako da je zagotovljena najboljša kakovost. Vse strojne opreme smo izdelali v domačih tovarnah, največ v Novem Sadu, kjer izdelujemo najboljše stroje za predelavo konoplje.
Ustavili pa se nismo samo pri običajni predelavi konoplje, temveč smo se lotili tudi kemične predelave te industrijske rastline v tekstilno vlakno, 
podobno bombažu, v tako imenovani kotonin, iz katerega izdelujemo zelo različno blago. Celo iz odpadkov lahko izdelujemo sanitetno vato za prešite odeje. Naša država se je tako uvrstila v nekaj letih ne samo med največje pridelovalce, temveč tudi med najnaprednejše predelovalce konoplje na svetu.
Koliko otrok ?
V naših krajih se že dalj časa širijo govorice, da mladi svet ne mara toliko otrok, kot so jih rodile matere v starih časih. Posebno v zapadnih takozvanih »kulturnih deželah« je padec rojstev posebno občuten. Najdalje je tu Francija, kjer je navadno manj prirastka kot pa umrljivosti, najbolj pa se množijo v Evropi slovanski in germanski narodi, v Aziji pa narodi z mohamedansko vero, Japonci in Indijci.
Znano je, da navadno kmečke matere rode več otrok kot matere v mestih. V kmečkih krajih imajo seveda zato več otrok, ker jih laže preživijo, dočim imajo meščani navadno več problemov tako glede oskrbe, še bolj pa stanovanja. Oboje toliko vpliva, da je število rojstev v vseh mestih nižje od števila rojstev na podeželju. Roditelji ne žele mnogo otrok, da bi se ne poslabšal njihov gmotni položaj.
Zdravniki menijo, da lahko žena brez škode za svoje zdravje rodi tudi 10 otrok, kar pa je dandanes že redkost ne samo pri nas, temveč tudi pri azijskih narodih. V Sloveniji pride na sto mater danes 380 otrok. Vsaka mati v Sloveniji torej povprečno rodi 4 otroke. Vendar pa tudi v Sloveniji rojstva niso povsod enako pogosta. V soboškem in lendavskem okraju, kjer je bilo svojčas zelo mnogo rojstev, danes rodi ena mati povprečno manj kot štiri otroke. Največ otrok se danes v Sloveniji še
rodi na Dolenjskem in to več kot pet na vsako mater. Najmanj otrok pa se rodi v Sloveniji v Ljubljani in Mariboru. 100 ljubljanskih mater ima tako le 268 otrok. Kako so se starši nekoč v Sloveniji zavzemali za številne družine, se vidi najbolj iz tega, da je pred 60 leti prišlo pri nas na 100 mater še 595 otrok.
LOV NA
POLENOVKE
Na skrajnem severu Norveške je skupina Lofotskih otokov; med njimi si v globinah morja polenovke iščejo prostor, da odlože jajčeca. Vsaka samica znese namreč do štiri milijone jajčk. Ko nastopi dolgi zimski mrak in se dvigajo mrzli vetrovi ter butajo ob skale visoki valovi, je najugodnejši čas za lov na polenovke. Do deset tisoč ribičev se odpravi na lov. Poleti so se doma bavili s poljedeljstvom, ko pa prične lov, gredo vsi na morje, ker je z lovom na te ribe že marsikdo obogatel. So namreč leta, da tudi po trideset milijonov polenovk pobero ribiči iz morja.
Polenovke se drže v skupinah. Te trope so včasih tako goste, da ostane s svincem obložena mreža na hrbtih polenovk in se ne more potopiti. Večkrat pa morajo ribiči žrtvovati ves plen, da
se rešijo pred viharji, ki tam prav radi razsajajo.
Lov na polenovke traja od januarja do velike noči. Tega lova se udeleži približno 20.000 ribičev v 4000 odprtih čolnih ter v najmanj 2000 motornih čolnih in parnikih. V izredno dobrih letih pa je odšlo na lov tudi že čez 40.000 ljudi. Okrog velike noči trope polenovk izginejo in to večkrat kar čez noč. Tedaj se odpravijo ribiči domov, čakat prihodnjega lova.
Kotiček za gospodinje
Stekla očal umiješ z vodo, v katero kaneš nekaj kapljic amoniaka, nato pa jih izplakneš s čisto vodo.
Črve v pohištvu uničiš, če vbrizgaš v luknjice zmes iz 10 delov terpentina, 10 delov petroleja in 1 dela naftalina v prahu.
Obleke iz občutljive svile ne smeš sušiti na zraku, ampak jih daj med dve brisači in še vlažno zlikaj.
Zamaščene žametne ovratnike očistiš, či jih nalahko zdrgneš s polovico čebule.
Obrabljeni kopirni papir še lahko uporabiš, če ga segreješ na peči ali soncu.
Blatne madeže odstraniš z dežnega plašča, če jih zdrgneš z gobo, ki si jo namočila v belem kisu.
Če imaš suho kožo, dodaj vodi, v kateri se umivaš, 250 g glicerina. Če pa je tvoja polt mastila, dodaj vodi 250 g kristalizirane sode.
Dodaj kremi za čevlje nekaj kapljic petroleja in usnje se bo lepše svetilo.
Obleka iz črne svile bo dobila pri pranju lep svež blesk, če jo boš večkrat in dobro spaknila v vodi, v kateri si kuhala bršljan (na 1l vode pest bršljana; kuhaj 30 minut).
Vonj po terpentinu odpraviš, če očiščeno obleko izpostaviš za nekaj minut sopari.
Svež madež črnila odstraniš z blaga, če ga takoj omočiš s paradižnikovim sokom. Če tega nimaš pri roki, zmij madež večkrat z mlekom ali limoninim sokom, pomešanim s soljeno vodo. Pod madež daj čisto krpo.
Glavobol preneha če si počasi vlivaš kozarec vode na tilnik.
Ako hočeš imeti lepe bele zobe, si jih večkrat umij z vodo, v kateri si raztopila nekoliko boraksa.
Ako hočeš imeti lepo polt, si jo večkrat na dan otrl z napol stepenim beljakom, v katerega kaneš potem nekaj kapljic kolonjske vode, limoninega soka in ščepec soli. Dobro premešaj.
Mleko bo laže prebavljivo, ako dodaš 1 litru žlico bikarbonata in 3 žlice sladkorja.
OB IZVIRIH
PREKMURSKEGA TISKA
(Za jubilej slovenske knjige napisal M. Kokolj)
(4. nadaljevanje)
Prvo tiskarno v Soboti je ustanovil. Marko Grünbaum l. 1884. Po poklicu je bil uradnik okrajnega sodišča, po veri pa žid, kar pomeni, da so stali za njim soboški židovski denarniki. 1898 jo je prevzel bivši knjigovez Mikša Ujhazi, ki se je pri Grünbaumu izučil črkostavstva. Tudi on je bil žid, predno pa si je pomadžaril rodbinsko ime, se je pisal Hirschl, kar navajamo predvsem zato, ker je na kat. molitveniku Jezus moje poželenje (1898) navedeno, da ga je natisnil Hirschl M. Od tega jo je 1906 odkupil lendavski tiskarnar Balkanyi. Tako je ta postal lastnik obeh prekmurskih tiskam. Soboško podružnico je imel do julija 1918, ko jo je prodal zaradi prehude konkurence tiskam v Sombotelju, Radgoni in Monoštru in si raje kupil novo podružnico v Čakovcu. Novi lastnik je postala Murskosoboška hranilnica. Z novim lastnikom je dobila ime »Vendvidéki könyvnyomda«; s prihodom jugoslovanske uprave pa se je prekrstila v Prekmursko tiskarno. Omenjeni denarni zavod je 1922 izročil strokovno vodstvo tiskarne Izidorju Hahnu. Ta je bil so-
boški žid, za stavca se je izučil pri lendavskem Balkanyju; poleg lastne prodajalne papirja je vodil, tiskamo vse do okupacije, ko so ga Nemci odpeljali v internacijo. Bivša Murskosoboška hranilnica, ki se je razbohotila v Prekmursko banko, katere glavni delničar je bil stari, nato pa mlajši veleposestnik Hartner, je ostala lastnik tiskarne vse do Hartnerjevega pobega pred Rdečo armado v Avstrijo. Tiskarna je kot nacionalizirano podjetje prvo leto po osvoboditvi še tiskala, nakar je stroje prevzela Narodna banka v Ljubljani.
Od ustanovitve do 1919 je bil glavni in stalni poslodavec tiskarne madžarsko-slovenski tednik Muraszombat és vidéke, glasilo madžarskega in madžaronskega malomeščanstva, ki si je prizadevalo z listom pomadžariti soboške in okoliške Slovence. V tem času je izvršila le malo prekmurskih naročil, saj je bila protestantska slovstvena proizvodnja v obdobju močnega vpadanja, številna katoliška naročila pa so oddajala zlasti cerkveni tiskarni v Sombotelj in tradicionalni Radgoni. Tako je izšlo iz soboške tiskarne v tem Času le nekaj kat. molitvenikov, en katekizem, katerega avtor je ganški učitelj
Mikloš . Lutar, protestantovske Mrtvečne knjige, Cipotovo Včenje konfirmacije, Duhovni aldovi, Terplanov Krščanstva ABECZE in morda še kaj kot n. pr. lepaki soboškega boljševiškega direktorija.
 Po prihodu jugoslovanske uprave je zelo narastel prekmurski časniški tisk, ker se ni zgodilo, kar bi pričakovali, da bi osrednjeslovenska književna beseda v tisku izpodrinila domače narečje. Nasprotno: konservativni in reakcionarno misleči gospodarstveniki in politični veljaki se oklepajo pokrajinskega separatizma in s tem v zvezi poudarjajo posebnosti svojega narečja ter celo iščejo oblike »staroslovenskega-prekmurskega jezika« (Št. Kuhar, J. Flisar). Enako pa strankarsko politična gibanja, ki prihajajo iz osrednje Slovenije in si hočejo pridobiti naklonjenost širokih množic, ubirajo oportunistično taktiko ter zato izdajajo svoja politična glasila v prekmurščini. Z l. 1919 skoraj usahnejo nabožne in šolske knjige v narečju, razbohotijo pa se politična glasila. Tako se znajde Prekmurska tiskarna sredi največjih naročil. Že tradicionalnim Novinam, Marijinem listu, Kleklovem in Dober pajdaš kalendarju sledijo: Evangeličanski kalendari Düševni list, Mörska krajina. Prekmurski glasnik, Murske novine, Kmečka moč, Murska krajina in Marijin ograček. Vse to prihaja iz soboške tiskarne, ki mora tiskati še madžarske časopise Szabadság, Népujság in Muravidék za madžarske politične pristaše.
Razumljivo je, da je v dobi tolikega
porasta tiskarniške konjunkture prišla skupina gospodarstvenikov na misel ustanovitve nove tiskarne kot konkurenčnega podjetja, ki bi donašalo znatne dobičke. S tem namenom so odvetnik dr. Vesnik, trgovec Čeh in notar Koder odkupili tiskamo Panonijo od J Sušca v Gornji Radgoni in jo prenesli 1923 v Cerkveno ulico v Soboto. Tiskala je predvsem Vesnikov narodno-socialistični tednik Naš dom, 1929 celo Novine in Marijin list. Kot podjetje nedomačinov je tiskarna doživela bojkot. Visoki pasivi podjetja, ki je bilo brez pravega komercialnega vodstva, je sledil konkurz. 1930 se je združila s Prekmursko tiskamo.
Minula so dolga leta, preden se je Kleklova politična skupina osamosvojila, na tiskarskem področju. Do osvoboditve Prekmurja je Klekl dajal svoja glasila v glavnem v cerkveno tiskamo v Sombotelj. Po osvoboditvi 1919 pa je bil odvisen od tiskam v Soboti, Lendavi, Mariboru, Kranju, Grobljah in Novem mestu. 1935 je ustanovil Tiskovno društvo katoliške akcije za Slovensko krajino. Šele leta 1940 se mu je posrečilo uresničiti stari sen — Tiskarno sv. Družine, ki jo Je namestil v starem Martinišču v Soboti, kamor so se v začetku 1941 preselile tudi Novine. Toda bilo je že prepozno, kajti čež nekaj mesecev za tem so Madžari okupirali Prekmurje. Vse prednosti je sedaj uživala Prekmurska (reci: Hartnerjeve) tiskarna, ki je spet prevzela staro ime in vsa leta okupacije tiskala oživljeni tednik Muraszombat és vidé-
ke z le redkimi članki v prekmurščini? Tiskarna sv. Družine pa je v vsej okupacijski dobi natisnila le Kalendar srca Jezušovoga za 1942-43 ter pet lepakov za gasilske veselice. Po osvoboditvi je bila tudi ta tiskarna nacionalizirana, oziroma kot nepotrebna demontirana
Že v začetku smo omenili, da je Dolnja Lendava v dobi reformacije ostala nepomembna za prekmurski tisk, čeprav je imela za to tehnične pogoje. Kot izvir naše knjige se uveljavi šele okoli l. 1850, ko v tem malem mestecu, na stikališču Slovencev in Madžarov, odpre svojo obrtniško delavnico knjigovez Andraš Balogh. Bil je Madžar in protestant, a že po svojem poklicu prisiljen, da se v živahnem mestecu a stalnimi sejmi oprime vira dohodkov — založništva in prodaje slovenskih knjig, po katerih so povpraševali okoliški slovenski kmetje. Izvirnih del ni zalagal, temveč le ponatise, večinoma M. Küzmičevih knjig. Te so mu tisku H v Starem gradu in Pešti. Založništvo je po njegovi smrti nadaljevala njegova žena-vdovica Balogh Endrejca, za njo pa sin Arpad do okt. 1885.
Čez dobro desetletje— okt. 1897 — je v mali hišici, nasproti sodišča, kjer je pozneje sezidal svojo vilo notar Laubheimer, nastala po l. 1574 druga tiskarna, v Lendavi. Namestil jo je tiskar Jožef Bogdan. Tiskal je madžarski tednik De1 Zala od 16. V. 1897 do 15. 1. 1899, ni pa znan noben naš tisk, ki bi izšel pri Bogdanu.
(Nadaljevanje sledi)
Uredniški odbor — Odgovorni urednik: Jože Petek — Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota Trg Zmage — Ček. račun: Narodna banka M. Sobota 641-903-322
Letna naročnina din 260. Tiska Mariborska tiskarna
Murska Sobota, 1. novembra 1951