lUllVZU WVJ'JUII'J
Slovenija je bila nekdaj vsa posejana, z veličastnimi in starodavnimi gradovi. Mnogi izmed njih so bili v zadnji vojni pomiieni. Nekatere so sicer popravili, a nekdanje znamenitosti ni mogoče vrniti. Slika zgoraj nam kaže grad Otočec pri Novem mestu.
J
ODPOVEDALO
KRŠČANSTVO NI
„Ali je krščanstvo odpovedalo? Ali v dolgih 2000 letih človeka ni moglo do cela preroditi?“
Tako se dandanes mnogi sprašujejo, ko gledajo svetovno razdejanje, vso to laž, nasilje, sovraštvo in pohlep. Drugi pa krščanstvu kar naravnost očitajo, da je ob moč.
Kaj je na take očitke in na taka vprašanja odgovoriti?
Prvič nimajo nobene pravice krščanstvu ničesar očitati oni, ki so to krščanstvo vedno in povsod v vsem njegovem delovanju ovirali in mu neprestano metali polena pod noge.
Drugič je treba nasprotnike krščanstva resno vpralšati:
Kako, da niste vi odrešili človeštva in mu ustvarili raj na zemlji, kot ste mu to vedno obljubljali?
Tretjič je treba razlikovati krščanstvo in kristjane.
Krščanstvo ni odpovedalo in ne more odpovedati. Pač pa so odpovedali tisti slabi kristjani, ki ne žive več krščansko, to pa često ravno zato, ker so vse preveč gledali in poslušali tiste, ki krščanstvo vsevprek napa-, dajo in rušijo.
Četrtič: Zakaj krščanstvo v dolgih stoletjih ljudi ni tako prepojilo s svojim naukom, da bi bile revolucije, kot jih gledamo danes, že vnaprej nemogoče?
To vprašanje temelji na delno napačni predstavi: kot, da bi krščanstvo imelo opraviti z enim in istim člankom vseh 2000 let, kot bi vseh .2000 let vzgajalo le eden in isti človeški rod.
Petič je treba vedeti, da bo Cerkev, dokler bo na zemlji, trpeča Cerkev.
V evangeliju govori Gospod, da je prinesel na zemljo boj, da bodo morali njegovi učenci veliko trpeti.
Prav posebno poudarja, da ni prinesel na zemljo raja, da ga tudi njegova Cerkev ne bo na zemlji imela. V Cerkvi bodo do sodnjega dne Pšenica in ljulika, dobre in slabe ribe, pridni in leni hlapci, pametne in 'nespametne device, bogatini in ubogi Lazarji, požrtvovalni apostoli in sebični stremuhi Tako je Gospod v evangeliju povedal, kakšna bo zgodovina krščanstva: večen boj med lučjo in temo, med resnico in lažjo, med vero In nevero, med čednostjo in grehom. Zdaj dobro zmaguje v tej deželi, istočasno se v drugi umika in pada. Zdaj slavi zmago Jeruzalem, zdaj Babilon.
Tako je bilo v prvih krščanskih občinah, tako v srednjem in novem veku, tako bo ostalo do konca sveta. Peklenske moči se danes morda silneje zaletavajo v Petrovo skalo, morejo jo celo pretresti prav do najglobljih temeljev, ali premagale je nikoli ne bodo.
A. S.
Krstna obljuba, ki jo zdhteva Cerkev od vsakega, ki se približa krstnemu kamnu, vsebuje v glavnem dvoje: odpoved hudobnemu duhu, njegovim delom in njegovemu napuhu in izpoved vere v poglavitne resnice krščanstva.
Krstna obljuba
S pepelnično sredo vstopimo v postni čas', čas pokore in notranjega očiščenja, čas duhovne priprave na sveto Veliko noč, Na veliko soboto zvečer bomo zaključili to ivelikonočno obnovo s slovesno obnovitvijo krstne obljube, ki je v novem bogoslužju velikega tedna eden najlepših in najpomembnejših obredov.
Krstna obljuba, ki jo zahteva Cerkev od vsakega, ki se približa krstnemu kamnu, vsebuje v glavnem dvoje: odpoved hudobnemu duhu, njegovim delom in njegovemu napuhu in izpoved vere v pogflavitne resnice krščanstva. V svojem bistvu pa je krstna obljuba kakor dvojestranska pogodba, sklenjena med Bogom in človekom; slovesna in javna pogodba, ki so ji priča nebo in zemlja; pogodba, napisana ne s človeško, ampak angelsko roko; ne s črnilom, marveč z dragoceno krvjo Jezusa Kristusa; ne na papir ali pergament, ampak v večno knjigo božjega usmiljenja; pogodba, v kateri ne gre za minljive zemeljske dobrine in koristi* ampak v večno srečo in, slavo. Kakor vsaka pogodba vsebuje tudi ta dvostranske pravice in dvostranske obveznosti, ki jih bom Iskušal tu z besedami svetega pisma, svete Cerkve in božjih svetnikov na kratko razložiti.
V Stari zavezi je Bog sklenil za-
vezo z očaki in po Mojzesu na Sinajski gori z vsem izraelskim ljudstvom. Bistvo te zaveze je po svetem pismu naslednje: Jaz sem vaš Bog, vi ste moje ljudstvo. Spolnjujte mojo postavo in jaz vas bom ohranjal, branil in blago. Slavljal.
V Novi zavezi sklepa Bog z ljudmi podobno zavezo pri svetem krstu, ki pa ima naprain starozavezni neizrečeno višji, duhovni in nadnaravni značaj. Po krstu smo kristjan, poklicani v občestvo z našim Gospodom Jezusom Kristusom. (1 Kor 1, 9); smo združeni na čudovit način z Bogom Očetom, Sinom in Svetim Duhom; postanemo deležni same božje narave (2 Petr 1, 4). Skromne podobe te zveze med Bogom in kristjanom,, ki jih najdemo v naravi in jih sam božji Zveličar in apostol Pavel omenjata, so: življenjska vez, ki druži trto in mladike; cepič, ki se zraste z drevesom; zveza med udi in glavo v človeškem telesu. Zaveza z Bogom je bila v Stari zavezi potrjena s krvjo darovanih živali; krstna zaveza pa je potrjena e krvjo božjega Jagnjeta Jezusa Kristusa, Tako čudovita je ta zveza kristjana z Bogom, da jo Jezus primerja z ono neizrekljivo zvezo, ki je med njim in Očetom. Takole moli pri zadnji večerji: „Naj bodo vsi, ki bodo v me verovali, enoi, kakor ti, Oče, v meni
'n jaz v tebi, naj bodo tudi oni v nama eno“ (Jan 17, 21). Je ta zveza z. Bogom, ki se sklene pri svetem krstu v resnici nekaj tako velikega, da presega vse naše pojme in predstave. Po eni strani se nam. v njej odkriva neskončna božja dobrota, po drugi pa neizrekljiva veličina krščanske vere in krščansko dostojanstvo. Prej udje satanovi postanemo po krstu udje Kristusovi; prej otroci satanovi smo po krstu postali otroci božji; prej zapisan; pogubljenju Postanemo po krstu dediči nebeškega kraljestva.
ZA KAJ SE ZAVEŽE BOG
Po svetem krstu se troedini Bog v resnici zaveže inapram kristjanom za gotove obljube in obveznosti, seveda Popolnoma in samo iz dobrote in usmiljene ljubezni.
Bog Oče, ki nas pri krstu sprejme v občestvo svojega Sina in nas prizna za svoje otroke, se zaveže, da nas bo odslej gledal z istimi cčmi in ljubil z •sto ljubeznijo, kakor gleda in ljubi svojega edinorojenega Sina. Jezus sam nam je za to priča, ko govori pri zadnji Večtrji Očetu glede apostolov in krščan-skih vernikov: „Oče, razodel sem jim tvoje ime, da bo ljubezen, s katero si 1,1 e ljubil, v njih. Ljubil si jih, kakor si Plene ljubi.“ (Jan 17, 23. 26). Iz te ljubezni mbeškega Očeta potekajo nepopisni, čudovit; darovi, ki nam jih po svetem krstu deli: posvečujoča milost, katere najnižja stopnja presega po Vrednosti vsa kraljetva in zaklade sve-ta! fvera, uplmje |in ljubezen, ki jih Vsadi v našo dušo in tako položi temelj hašenui krščanskemu življenju; vse dru-Jte krščanske kreposti, ki jih v početku *e Pri krstu prejmemo in z njimi da-r*>ve in sadove Svetega Duha, no kate-'H' se nadnaravno življenje v naših dušah razvija in utrjuje. Pa gre Bog
Oče v svoji ljubezni še dalje. Samega sebe se daruje kristjanom in s Sinom in Svetim Duhom pride prebivat v našo dušo, po pričevanju Jezusovem: „Ako mo kd0 ljubi, ga bo tudi moj Oče ljubil in bova k njemu prišla in pri njem prebivala“ (Jan 14, 23). Kjer sta pa Oče in Sin, tam je v nerazdružljiv; Trojici vedno tudi Sveti Duh. In ko Bog Oče po krstni zavezi in milosti v nas prebiva, smQ lahk0 gotovi, da nas vedno in povsod spremlja s svojimi očmi, vedno na nas misli, nas varuje in vodi s svojo dobroto, ljubeznijo in modrostjo. Za našd zvestobo pa nam obljublja večno srečo v nebesih, ki je po besed; svetega Pavla tako velika in neizrkljiva, „da oko ni videlo in uho ni slišalo in v nobenega človeka srce ni prišlo, kar je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo“ (1 Kor 2, 9).
Ko strmeč premišljujemo čudovito dobroto Boga Očeta, poglejmo zdaj, kakšne obveznosti je prevzel glede nas pri svetem krstu Bog Sin. Ko se združi z nami v skrivnostnem telesu Cerkve
Naj v ta- obilni studenec stopi moč Svetega Duha! Tukaj naj se izperejo madeži vseh grehov!
kakor glava z udi, se obveže ravnati z nami, ogledati nas in ljubiti nas kot del samega sebe, kot kost od svoje ko. sti in meso od svojega mesa, Sam pravi: „Kakor je jmene ljubil Oče, sem tudi jaz vas ljubil“ (Jan 15, 9). Vse, kar je njegovega, je po svetem krstu tudi naše. Itazodel nam je Očeta in nas naučil moliti k njemu najlepšo molitev: Oče naš, kateri si v nebesih. Poslal nam je tolažnika Svetega Duha. Dal nam je umirajoč na križu svojo mater, da bo tudi naša Mati. Dal nam je sveto Cerkev z vsem njenim duhovnim bogastvom in vodstvom. Dal nam je samega sebe v zakramentu svetega Rešnjega Telesa. V večni skrbi za naše zveličanje nam je za nove, težke čase razodel svoje srce, da bi v njem imeli zatočišče in varstvo. In obljublja nam, da nas bo enkrat, po zvestem življenju, sprejel k sebi, kjer bomo z njim vekomaj kraljevali v nebeškem kraljestvu. „Oče, hočem, maj bodo ti, katere si mi dal, z menoj tam, kjer sem jaz“ (Jan 17, 24). „Kdor bo zmagal, m'u bom. dal, da z menoj sede na moj prestol“ (Raz 3, 20).
Za vse t0 se pri svetem krstu obveže božji Sin in naš Odrešenik, ki se imenuje „Zvesti *n Resnični“ (Raiz 19, 11), ki moremo zato trdno zaupati, da bo vse te svoje obljube do potankosti izpolnil,
Kakšne obveznosti pa prevzame pri svetem, krstu Sveti Duh, tretja božja oseba? Nič manjše kot Oče in Sin. On nas je prerodil in posvetil v božjie otroke. Postali smo pri krstu njegov tem-pel. V nad prebiva in nam poklanja vso svojo neskončno ljubezen. Razsvetljuje nam um in krepi nam voljo, da moremo spoznavati, kar je prav in se varovati hudega ter delati dobro. Od njega prihaja milost svetih zakramentov, dar dobrih misli, želja in sklepov; od njega veselo zadoščenje, kadar zmagujemo
skušnjave in delamo dobra dela; od njega so tudi očitki vesti, kadar smo zašli na krivo pot, pa tudi milost spreobr-nenja in kesanja, da se zopet spravimo z Bogom. On ohranja čistost deviškim dušam in daje stanovitnost mučencem in spoznavavcem. On je in ostane vernikom v vseh trenutkih življenja prvi duhovni voditelj, zagovornik in tolažnik.
Vse to nam odkriva prvi del krstne zaveze, kjer gledamo neskončno božjo dobroto v taki nesluteni in nezasluženi meri, da ne moremo drugega kot ponavljati s psalmistom:	„Slavi, moja
duša, Gospoda; ne pozabljaj nobene njegovih dobrot.
NAŠE OBVEZNOSTI
Ker je krstna zaveza, dvojestranska moramo v njej poznati tudi svoje lastne obveznosti napram troedinemu Bogu. Rekli smo že, da se te dajo združiti v dvoje: odpoved satanu, njegovim delom in njegovemu napuh'u in verna vdanost Kristusu po veri, upanju in ljubezni. Sveti Gregor iz Nise pravi: „Krščanstvo je združenje in življenje s Kristusom.“ Udje morajo živeti z glavo. Krščansko življenje mora biti nadaljevanje Kristusovega življenja na zemlji. Lepo o tem piše sveti Janez: ,,Kdor pravi, da ostane v Kristusu, mora tudi sam tako živeti, kakor je on živel“ (1 Jan 2, 6),
Tako smo se pri krstu zavezali in od teh obveznosti nas nihče na zemlji nikolj ne more odvezati. Res je, da smo se za vse to zavezali po besedi naših botrov, ali zavezali smo se pQ njih z« to, kar je neobhodno potrebno za zveličanje. Le po spolnjevanju krstne ob-lj'ube smo resnični kristjani, vredni božje ljubezni in večnega plačila v nebesih.
Prvi del krstne obljube je torej večna odpoved satanu, njegovim, delom, ki so vse vrste grehi, in njegovemu na-
Puhu» ki se javlja v brezbožnem svetu,
0	čemur pravi sveti Janez: „Karkoli je na svetli ,je poželjenjc mesa in pože-
1	jen j e oči in napuh življenja“ (1 Jan 2, 16). Hrepenenje brezbožnih ljudi ne gre za drugim kot za nasladami, čezmernim bogastvom in praznimi svetnimi častmi. Isti apostol nas zato opominja: „Ne ljubite sveta ne tega, kar je na svetu. Če kdo ljubi svet, ni v njem Očetove ljubezni“ (1 Jan 2, 15). Podobno nas spodbuja sveti Pavel, „da se odpovejmo brezbožnosti in posvetnim željam in na tem svetu trezno, pravično in pobožno živimo, pričakujoč blaženega upanja in veličastnega prihoda velikega Roga in Zveličarja našega Jezusa Krietusai“ (Tit 2, 12).
Neprekinjena borba s satanom, in brezbožnim svetom je torej po krstni obljubi naša prva, sveta, neodložljiva dolžnost. Kar svet ljubi, to moremo mi zavračati; kar svet sovraži, za tem moramo mi stremeti. Za vernega kristjana je edina resnična nesreča v življenju smrtni greh. Ve, da z njim prelomi slovesno zavezo z Bogom, pogazi Kristusovo kri, ugasne v duši luč Svetega Duha, se odpove Kristusu in sc vnovič podvrže satanu. Zato mora biti naš trdni sklep:	Rajši umreti kot smrtno
grešiti! To naj bi bil tudi glavni cilj krščanske vzgoje otrok.
Drugi del krstne obljube pa nas veže k popo'nj vdanosti Kristusu, ki mu moramo v vsem slediti: s ponižno in iskreno vero v njegov nauk, ki nam ga oznanja Cerkev; s trdnim upanjem v njegove obljube in z resnično ljubeznijo, ki naj se izkaže v izpolnjevanju božjih in cerkvenih zapovedi, po njegovih lastnih izjavah:	„Ako boste spolnili
moje zapovedi, boste ostali v moji Ijii-bezni“ (Jan 15, 10). „Kdor me ne ljubi, mojih besed ne spolnjuje“ (Jan 14, 21). „Kdor Cerkve ne posluša, naj ti bo
kakor pogan in cestninar“ (Mt 18, 17).
Krščansko življenje — hoja za Kristusom. K temu nas vzpodbujajo tudi krstni obredi. Tam Cerkev iz nas izganja hudobnega duha, nas zaznamuje z znamenjem; križa na čelu in na srcu, da bi vedno zvesto Kristusa spoznavali v notranjem in zunanjem življenju. S tem namenom za krščence moli, naj jih Gospod, zaznamovane z njegovim križem, varuje s trajno močjo, da bodo s spol-njevanjem njegovih zapovedi zaslužili priti v večno slavo. Izroča jim belo obleko, simbol nedolžnosti, in jih opominja, naj jo prinesejo neomadeževano pred sodni stol Jezusa Kristusa, da bodo imeli večno življenje. Mazili jih s krstnim oljem in sveto krizmo, da označi s tem svetost krščanskega poklica in jim podaja v roko gorečo luč, da bi bili luč sveta in bi v življenju spolnili Jezusovo naročilo: ,,Tak0 naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bod0 videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih“ (Mt 5, 16).
+
V teh mislih skušajmo preživeti postni čas; prežeti od svetih čustev in sklepov - obnovimo za Veliko noč svojo krstno obljubo.Spominjajoč se neizmernih dobrot in milosti, ki nam jih po svetem krstu deli troedini Bog, se ne strašimo pred spolnjevanjem svojih krščanskih dolžnosti. Bog, ki nas je poklical v občestvo svojih otrok, nas ue bo pustil (sredi skušnjav in nevarnosti v svetu brez svoje pomoči. Prav zakrament svetega krsta nam daje z nedopovedljivo častjo božjega otroštva tudi pravico do vseh' dejanskih milosti, ki so nam potrebne za zmago nad peklom, nad brezbožnim svetom in nad lastnini grešnim poželjenjem. Le zaupno in stanovitno molimo in s Cerkvijo živimo, na bo božja pomoč ostala vedno z nami.	ALOJZIJ KOŠMERLJ
Pravijo, da je značilno za. današnjo mladino prav tol da hoče resnice in pristnosti za vsako ceno; da se upira biti eden v mnoštvu; da hoče osebne svobode in čeprav težkih odgovornosti. A iker tega svojega teženja ne more usmeriti v dobro, v dejavno ustvaritev teh idealov, zahaja v nered, nevoljo in brezvoljnost
Mladina „novega vala/#
Pred nekaj letj se je znana francoska revija vprašala: „Ali novi val veruje v Boga ?“ Odgovori so bili zanimivi, morda najbolj zaradi raznolikosti, da ne rečem nasprotja. Težko je namreč dati enoten odgovor za vso mladino. Mladina bo zmerm šla v dvoje skrajnosti: kdaj bolj, kdaj manj. Pri presoji je nevarno, da jo ali prehitro obsodimo ali prehitro odvežemo krivde.
Filmu „Les Tricheurs“ (v Argentini: Los Tramposos) očita tako posploševanje eno izmed deklet, ki odgovarjajo na zastavljeno vprašanje. Pravi: Kaže, kakor da je vsa mladina danes vdana le plesu, pijači in spolnosti; kakor da je pripravljena plačati kakršnokoli ceno za to, da pride da denarja, avta in popolne svobode; krivdo za vse svoje krivde pa meče na odrasle, družbo in atomsko bombo. A to ni res!	1
Nek odgovor daje eden izmed glavnih igralcev omenjenga filma, Mic, ko pravi: mladina je sita vsega in ne veruje v nič več. Ni pa res, da se ta ^naveličanost življenja in vedno prihodnja praznina“ kažeta le v pijančevanju, laži, razbijanju, ampak zna mladina vse t0 zruževati z delom. 'Res pa je, da dela samo zato,ker je to najbolj preprost in varen način, kako priti do
denarja. Pri vsem tem mladina išče le učinkovitosti, kar je umljivo, saj naša doba rojeva val tehnikov. Ti si v vsem sami postavljajo lestvico vrednot, brez sovraštva in prekucij, a tudi brez načel. In v tem je vse zlo današnje mladine: v tej jasno začrtani poti, ki pa izključuje vsak ideal, če ee kdo še bori za kak ideal, se zato, ker je bil prejel milost navdušenja. Velika večina pa niti ne veruje, niti noče oznanjati svoj nevere, am.pak si je prisvojila staro pogansko načelo: delati ne da bi veroval.
Nova družba
Kako je mogoče, da kulturne dežele kot so Anglija, Francija, švedska po tej vojni dobesedno pustoši podivjanost mladine Toda tudi druge .države opažajo podobne pojave, celo take države, ki niso doživele vojne in njenih grozot z naravnim} kvarnimi vplivi. Tudi za železno zaveso v bistvu položaj ni dosti drugačen, razen v kolikor tam močnejša država trdneje drži vajeti.
Kaj druži vso to mladino ? Nekateri sodijo, da obleka in noša:	blue
jeans (vaqueras, pastirske hlače) in vetrnjača; dolgi, razmršeni lasje ali lasulje. Drugi, da podobni množični odlivi, ki označujejo vse tiste tako imenovane „fans“ (tukaj včasih: hinchas, navijalec, privrženec): oboževanje istih zvezd in zvezdnikov, podobno govorjenje in kretnje, pomešavanje vrednot, kot je na primer protinaravno zabrisa-vanje razlik med spoloma, isti smisel
za nesmisel in podobno. Imena so sicer po različnih državah ista.
Hudo je, da se celo turizem okorišča s takimi pojavi: koliko popotnikov prihaja v Pariz, da ei ogleda — morda z večjo pazljivostjo kakor Eiffelov stolp ali Louvre — tiste „eksistencialistične greznice“.
Od kod vse to?
Prvi vzrok bo nedvomno v tem, da današnji človek živi nepristno življenje, kj mu ga vsiljuje družba. Družba pa ai drugo kakor brezoblično mnoštvo (masa) in človek v njej brezpravni, brezmočni delček.
A ta družba ne pozna očetne oblasti, ne spoštuje državnih ustanov, je brezverna, živi brez nravnih načel, se nc pusti vzgajati, ker je tudi vzgoja v krizi in polomu... Na razvaline vsega tega današnja družba ne postavlja ničesar.
Pač pa ji ostaja videz in, namesto globine, plitvost. Kjer je bila včasih vera, tam so danes nove bajke. In bajki je ime vsespolnost. Boginje so Bri-
gitte Bardot, nova Venera. Novi bogovi so športniki, k; so nadomestili nekdanje viteze in svetnike. Svečeniki te vere, 'ki zastopajo Minervo, boginjo s ključem do modrosti življenja, so junaki novega vala: radijski in televizijski napovedovalci; bralci zvezd, rok, kart, stekla; katere iznašajo svoje mere...
Vei ti kmalu dosežejo, da človek pozabi, kako ga doma čaka v majhnem, domu utrujena, morda uvela žena, ali pa je ni, ker je morala po svojih družabnih poslih...; da mora stati v vrsti povsod; da se mora gnesti po vozilih; da je življenje pusto in prazno, čeprav večkrat ne najde nikjer mirnega kotička . ..
Ko pride domov, ga ta pritisk družbe ne zapusti, zakaj tu je suženj slike s TV, ki mu zna prisoditi vsak dan drobček „kulture“, ne toliko, da bi živel, ne toliko, da bi umrl... Ujezi se včasih, kriči, ugasi aparat — ko pa kupuje karkoli, be kupil, ne da bi pomislil, kar mu je bil ukazal vsemogočni gospod z obločnice.
Prvi prizor Finžgarjev e ga „Divjega lovca“, ki so ga vprizorili člani in članice sanmartinskega odseka SFZ in SDO v januarju 1968
Stvar bi ne bila tako huda, ko bi kritično gledali na to stalno prevzgaja-nje, ki smo mu umetno podvrženi.
Upornik brez vzroka
Ne gre pri razčlembi mladinske upornosti le za skrajne pojave, kot sta mladostni zločinci ali „jezljivci“. Velika večina mladine danes živi v nerazumljivi upornosti.
Nedvomn0 se spominjamo filma „Upornik brez vzroka“. Glavni igralec James Dean je postal cel simbol te mladine.
Njegova zgodba je v tem, da išče nasilno, a brezupno to, kar so njegovi predniki bil; zapravili v stoletju prilagodljivosti in nepristnosti, vezani na prazne življenjske obrazce in živeč brez vere v navidezno verskem okolju, ki pa ga je v resnici razjedalo razupiarstvo. Sicer so nekateri mislili, da se bo dalo ohraniti nekatere vrednote, tudi potem ko so jim bili odvzeli njih verski značaj, a brez m.ilosti še človeške vrednote izgube veljavo, ker je človek preveč pogreznjen v svojo sebičnost.
V takem družinskem okolju, ki je v temelju načeto in mu manjka bistvenega — ljubezni, v tej zvezi brez ljubezni in iz nje se rojeva današnja mladina — brez ljubezni, ki pa jo je prav zato bolestno žejna. Vsi so danes otroci brez matere, sirote. Tak človek je ve dni nenasitnež, ki išče kjerkoli ljubezni ali kakršnegakoli nadomestila zanjo, pa ga .pogosto ne nahaja niti sredi največjega trušča hrupne zabave.
Inšpektor Frameck pravi v filmu „Upornik brez vzroka“: Vsa ta mladina je preobčutljiva in, da se zavaruje .pred to svojo slabostjo, nagonsko privzema držo brezbrižnosti, tolovajdtva, hlini trdoto, da bi si z nečim nadomestila pogum, ki ga ji popolnoma manjka. Dečaki s puhom pod nosom, in otroškimi potezami skrivajo svojo negoto-
vost v usnjate obleke in umazane blue-jean, da bj bili vsaj navidezno podobni gangsterjem in morilcem.“
Kaj predvsem označuje to mladino?
Najprej ta gon po nasilnosti, ki izvira iz osnovne negotovsti, kar pa spet prihaja iz pomanjkanja ljubezni. Potem kaj preprost pojem o časti, zavit v nenaravno plitvost sladkobnih zgodbic. Dalje občutje, kot da je spor med starimi in mladimi nekaj neizbežnega, ker ne .pomenja tokrat le dveh dob, ampak dvoje svetov. Tale razgovor nam bo pojasnil, kaj s tem mislimo. Gre za pogovor, ki ga ima Jim (Jams Dean) s starši, potem ko je Jim v nekem pretepu pospešil smrt svojega tovariša, ki je bil slučajno njegov nasprotnik v „igri“:	x
Jim: Poslušaj, mama, eden izmed mojih sošolcev je nocoj umrl. Umrl, me razumeš ? Ne moreš tajiti, da ne razumeš. Ne moreš reči, da se r«i nič zgodilo. Resnica je resnica.
G. Task: Ti ne znaš sam razločiti, kaj je resnica. Moreš le »sam. pred seboj, pred svojo vestjo, priznati svojo zmoto in skušati, da j0 popraviš. To je vse, kar je v življenju važno. Drugi nimajo nič opraviti s tvojo vestjo.
Jim: Lažeš. To praviš, da bj me pomiril, zato da bi preprečil, da se jaz ne bi predal policiji. A ne boš me pretental. Ali še veš, kaj si mi priporočal, ko sem bij še majhen ? ‘Zmerom povej resnico’. Ko sem bil majhen, si me jemal na kolena in mi pravil po-vestice, zato da bi me prepričal, kako grda stvar je laž. Ne boš me zdaj obrnil, da je bilo vse tisto zlagano! Ni mogoče dajati nravne nauke, zato da jih potem tajiš, kadar nastopijo posledice. ..
Ga. Task: Poslušati moraš le zdravo pamet, Jim. Vse drugo je romanticizem. Očka ti je proporočal, da ne laži,
in je imel prav. Toda, kaj se pravi lasati Ali si se že kdaj vprašal po tem ? Ali te je kdo vprašal, kaj si storil? Ko te pokliče policija na zaslišanje, te ne -borno prosili, da molči. Prosiva le,
razumeš, kako neumno je, če bi se sedajle radovolj-no javil na pričanje. Molčati se ne pravi lagati. Dovoljeno si je pridržati, kar kdo ve.
Jim: Ne! To se prav; lagati. Potvarjati resnico se pravi lagati; molčati se pravi lagati. Nisem prišel sem zato, da bi poslušal subtilnosti, mama. prišel sem., da mi pomagata. Niti ti niti očka... Vidva mi govorita le zato, da bj se pomiril. Toda tokrat je stvar druga: nekdo je mrtev!
Jim hoče biti ipogumem in dosleden, zato pride v spor z včerajšnjim svetom, ki je popustljivo kompromisarski. Jim se bor; za načela! Kljub tej na-videzni moči pa kmalu pokaže vso šibkost, ko govori s svojim dekletom:
Jim: Razumem. Poznam to stvar, človek se čuti samega. Rad ;bi, da bi 8fa vsj ljubili, rad bi delal dobro, polagal vsem ljudem... A pri vsem tem je nevarnost, da nas ne vzamejo resno, da nas imajo za sanjače, romantike, slabiče... In tedaj pričnemo skrivati to, kar v resnici smo. Obnašamo se kot lunaki, gangsterji, zverine. Ali ne? Zato grem ne ?
Judy: Da, za to približno za to. A človek ve, da je vse to samo videz, člo-Vek hoče biti junak, ker nima poguma Priznati, da je čisto navaden zemljan.
časih si pravim., da je treba biti bolj ^oČen za umik kakor za udarec...
Jim: Glej, česa se bojim jaz: da bi J*10 imeli za slabiča. Ali morda zato, °r sem koncem, koncev na dnu v resici slabič?
Morda je značilno za današnjo mla-(lr 10 prav to, da hoče resnice in pristnosti za vsako ceno; da se upira biti
eden več v mnoštvu; da hčče osebne svobode in čeprav težkih odgovornosti. A ker tega svojega teženja ne more usmeriti v dobro, v dejavno ostvaritev teh idealov, zahaja v nered, mevoljo in brezvoljnost.
Kdo je kriv?
Taka mladina seveda prinaša glavobol. Stari se počutijo tako nekako kot da bi kdo zakričal v čitalnici. Včasih hočejo zakriti to dejstvo. Pa ni mogoče. Amerika in Evropa sta polni „srečnih“ dežel, po katerih se motovilijo in repenčijo milijoni jezljivcev in milijoni lutk s posrebrenimi l-asmi in izzivalnim pogledom.
Seveda, svet se zmerom bolj bogati: TV, razni gospodinjski stroji, avti... Tudi je ta svet tako lepo urejen! Človeku je vse odmerjeno. Pa vendar se človek ne znajde! Podoben je izgubljenemu kužku, ki se preriva skozi gnečo na Floridi; vsa zadeva je v tem, da se še bolj ne -zgubi. Zlasti naša mladina je tak izgubljen kužek, k; ga vse odriva, sam pa ne ve, kam naj bi se obrnil... Zato nasilno išče neke opore. Toda ves svet se pomika z tpjim; ves svet drči nekam naprej.
Moderna tehnika potrebuje specialistov. Mladina torej v njej dobi vsaj neko varnost. Toda prav ta ternika, ki je hotela človeka zavarovati, ga je rešila tveganja. Tako človek celo v svojem. poklicnem delu ne ustvarja več s tistim tveganjem, k; je človeku lastno. Mladina pa hoče tveganja, noče navidezne varnosti, zato je je sita.
Ko govorimo o človeku in njegovi dobi, moramo govoriti 0 družini. Ta pa je danes na robu poloma: razporoke, predzakonsko izživljanje in podobno. Toda ali tu ne zadenemo na odgovor na vse. Tisti, ki današnji mladini očitajo tolikere slabosti, ali se ne bi rajši vprašali, če niso morda oni krivci?
Resni družboslovski študiji so dokazali, da družina pričenja razpadati in doživi najhujšj padec v letih od 1920—1930. Iz teh družin prihajajo današnje družine im mladina, njim pa pomagajo učitelji, profesorji...
Kljub temu ima ta mladina velike prednosti .pred starši: je odkrita, čeprav nekateri to označujejo za cinizem; veruje v večne vrednote, kot so ljubezen, čast, zvestoba.
Kaj storiti?
Tudi v Argentini je zadeva z dolce vita resna. Vsa večja mesta poznajo to nadlogo. Mladostni sodnik iz Mar del Plata pravi: „Dnevno je mnogo prijav. Toda za preveritev teh pritožb je treba policije, ki pa ima omejen delokrog. Racije so brezuspešne. Od januarja do aprila 1961 smo izvedli 163 racij in zaprli 582 mladostnikov. Mnogi so morali prespati na stražnici, ker so se njih starši vrnili domov šele ob šestih alj sedmih zjutraj.“
Torej gre res bolj za starše! Za konec tedna se vozi iz Buenos Airesa v Mar del Plato polno skupin mladoletnikov, da se tam, zabavajo po vseh pravilih sladkega življenja in novega vala.
„Če kdaj ob 3 zjutraj pokličemo starše, naj pridejo po svoje sinove, se ujeze, čemu jih budimo, Mladoletniki sami pravijo, da imajo dovoljenje od staršev do katerekoli ure. Seveda imajo tudi ključe od stanovanja. Vemo, da nekatera stanovanja rabijo za orgije, zato smo skušali narediti spisek, a zaman, ker je bilo samo lansko leto prodanih nad 7000 stanovanj.“ Tako pravi policijski predstojnik Santos. Navadno na takih stanovanjih visi kak napis „Profesorica za krojenje“ ali ^klasične plese“ ali „jezike".
Pa še nekaj: s čim. se duševno hrani naša mladina ? Vemo, kako nezadost-
ne so šole, kako je tudj zmogljivost dijakov vedno manjša. Za veliko večino je glavno hranivo radio in TV ter kino. Pa še tu največkrat vse skupaj omeje na glasbo in petje. Toda kakšno!
Glasba je izgubila ritem in harmonijo in le monotono ponavlja nekatere figure, ki se skoraj redno sprevržejo ali v čhtno dražljive ali v skrajno otop-ljive. Da o vsebini ne govorimo, zakaj v tem že vsak tepec smo postavljati namesto Boga „užitek“, ki ga seveda imenujejo veselje, srečo, blaženost, če le mogoče vzvišeno, nebeško, božansko. In vse skupaj ponavljajo enkrat, dvakrat, desetkrat, triindvajsetkrat! Kot nalašč za to, da vse, ki to pojejo, omeje do skrajnosti v njihovih umskih sposobnostih. Ker ni treba misliti, tem bolje! Knjige smo sprva zamenjali z revijami, te s slikanicami, danes mladino zanima le še prenosni radio na tranzistorje, ki zahteva minimum pazljivosti; z radiji nas more na vseh koncih in krajih.
Končno vprašanje torej: Ali to okolje ustvarja mladina ali pa morda okolje ustvarja to mladino ? še zdrava mladina prejema v tem. okolju udarec za udarcem, ki po vseh pravilih modeme tehnike izničuje človeka. Mladina je danes nedvomno bolj pripravljena za junaštva kakor včasih, samo da ne ve, v čem je junaštvo in je zato daleč od Claudelovega reka: „Mladina ni bila ustvarjena za užitek, ampak za junaštvo.“ če hoče biti v resnici junaška, ji večkrat odpove njeno duševno zdravje: napetost, v kateri mora živeti, je prevelika, še je sicer mnogo mladostnikov, kj žive, kot da so zelenice veselja in sreče v svojem junaštvu, a kdo ve, če niso obsojeni biti osamljene zelenice, ker bi sicer ne obstajale v vsej polnosti ali zamrle.
DR. JOŽE RANT
i
Zgodovina Cerkve šteje do danes že skoraj dve tisočletji: cerkvenih zborov je bilo do zdaj enaindvajset. To bi pomenilo: po en koncil na vsakih sto let. Prvi je bil leta 325, na katerem je bilo 222 škofov. Na njem so določili, da je Kristus v polnem smislu pravi Bog.
Prvi vesoljni zbor
Apostolskega zbora v Jeruzalemu (okrog 1. *19.) navadno ne štejemo v vrsto cerkvenih koncilov, čeprav je dejansko le-ta popoln vzor vseh koncilov. Najvažnejša reč, ki so jo tu apostoli določili, je bila ta, da Mojzesova postava in starozavezna obreza nikakor nista več obvezni, ker za zveličanje zadostujeta krst in vera v Kristusa pa življenje po nov; postavi ljubezni. Veliko bruno starih predpisov je bilo s lom odvzeto vsem novokrščencem, ki so Prihajali v vedno večjem številu iz po-Kanstva v Cerkev. „Ne mi ne naši očetje Ra nismo mogli prenašati,“ je razumevajoče dejal sv. Peter na tem zboru (Apd 15, 10). Tudi mi še danes uživamo to duhovno svobodo.
Prvih tri sto let je Cerkev živela v stiski katakomb in pogostih preganjanj. Na kak vesoljni zbor zato še misliti ni tila, četudi se je marsikatero vprašan ”je porajalo in ogrožalo mir v Cerkvi. ^ posameznih pokrajinah, kakor v Mali Aziji i„ v Afriki, pa so se škofje že od kanca drugega stoletja naprej radi sestajali na posvet in na skupščino ter Razpravljali zlasti o krivih naukih.
S cesarjem Konstantinom je 1. 313 Zasijalai Cerkvi zarja svobode.
Dvanajst let nato se je že sestal pr. yi vesoljni cerkveni zbor v mestu Ni-
ceji v Bitiniji, v sedanji Turčiji na azijski obali nasproti Carigradu (od 20. maja de 25. julija 325). Tudi cesar Konstantini, ki je ravno slavil dvajset-let-nic0 vladanja, je bil navzoč na zboru, celo častno mesto so mu dali in poseben nagovor je imel na zbrane škofe. Dogodek je bil nadvse slovesen in sijajen. Zbora se je udeležilo kakih 220 škofov; sicer ga stari očetje slave z bibličnim številom kot zbor 318 „očetov naše vere" a zapiskov nimamo. Papeža Silvestra ni bilo osebno; zelo star je že bil; poslal je legate ali odposlance, ki so ga zastopali. Prisotni škofje so bili izveči-ne iz dežel vzhodnega Sredozemlja, iz današnje Turčije, Sirije, Iraka, Irana, iz Palestine in jz Egipta. Tam je namreč tedaj najbolj cvel0 krščanstvo. Bolj malo, le petero škofov je prišlo z Za-pada. Tudi iz Makedonije so bili. Nekateri škofje so še nosili vidne znake preganjanja in mučenja. To je dalo zbo-rn še poseben sloves in poudarek. Na tem zboru so določili, da je Kristus kot Sin božji v polnem smislu pravi in res-nič ni Bog, Luč od Luči, sobistven z Očetom. Večni spomenik tega najstarej-šegai koncila je naša veroizpoved ali Credo (potrjena 19, julija 325), ki jo še dandanes ponavljamo in pojemo pri sv. maši. Tako stara in častitlljiva je.
Msgr. dr. JANEZ VODOPIVEC, Rim
ANGLEŠKI KARDINAL JE UMRL V torek, 22. januarja je umrl zadet od kapi angleški primas, .kardinal William Godfrey. Bil je v 73. letu. Nasledil je kardinalu Griffinu, ki je umrl
1.	1956. Užival je izredno velik ugled med Angleži.
KITAJSKO-SOVJETSKI KOLONIALIZEM
Danes je .pod sovjetskim kolonializmom 359.351.000 ljudi; pod kitajskim pa 726.374.000. Skupno torej 1 milijardo 092.363.000 ljudi ali ena tretjina človeštva.
PREKOMEREN POHLEP PO IMETJU JE NAVADEN ROP Živahen odmev v časopisju je imelo zadnje skupno pastirsko pismo, ki so ga poslali svojim vernikom brazilski škofje. Prizadete so se čutile pri tem zlasti velike gospodarske družbe zaradi trditve škofov, da je „prekomeren pohlep po premoženju“ vladajočih imenitnih slojev po krščanski morali navaden rop“.
NA KONCILU VELIKO POMENIJO
Na vesoljnem cerkvenem zboru imajo veliko veljavo nekateri vidnejši kardinali, kakor: Francoz Lienart, Dunajčan König, Lercaro iz Bologne, Nemec Bea, Montini iz Milana in Spellman iz New Yorka. Markantna postava je tudi kardinal Agagianian, prefekt kongregacije za širjenje vere.
JUNAK JAPONSKE ZGODOVINE Več filmov o domovini in okolju, v katerem sta živela sv, Frančišek Ksave-rij in sv. Ignacij Loyolski, bo kazala neka filmska družba na Japonskem. Eden izmed filmskih strokovnjakov je izjavil, da zanimanje za ta dva svetnika na Japonskem zelo narašča. Sv. Frančiška Ksaverija smatrajo Japonci za „junaka njihove zgodovine".
VINCENCIJ POLOTTI — SVETNIK
V nedeljo, 20. januarja, je sv. oče Janez XXIII. prištel k svetnikom, sv. Vincencija PallottiJja, ustanovitelja družbe Palotincev, duhovnika in voditelja papeškega rimskega semenišča in vzgojitelja domačih duhovnikov in misijonarjev. Novi svetnik je živel v 19. stoletju. Rojen je bil leta 1795, dve leti pred našim Baragom.
SOC OKROŽNICA V SLOVENŠČINI
Socialna okrožnica sv. očeta Janeza XXIII. „Mater et Magistra“ je izšla v slovenskem prevodu v Rimu. Prevedla sta jo profesorja slovenskega bogoslovja v Argentini dr. Franc Gnidovec ir» dr. Ignacij Lenček.
od vzhoda
do zahoda
napačen pohlep po čudežih
Holandka katoliška poročevalska agencija poroča, da je sv. oficij zaskrbljen zaradi pohlepa po čudežih, ki je razpreden po vsej današnji Evropi. Vedno in vedno dotekajo vesti iz Italije, Francije in drugih dežel, da so tam gotovi ljudje imeli prikazovanja. Sv. Oficij še posebno poudarja, da Cerkev najodločneje odklanja histerijo in vsako praznoverje. Pohlep po čudežih in vsem, kar je čudežu podobno, je znamenje nevednosti in naivne lahkovernosti.
V KALI ZATRTI POKLICI
Ameriški .škof mfigr. Mussio je na sestanku ravnateljev Duhovniškega podpornega društva za vse ameriške škofije dejal, da. je vzrok pomanjkanju duhovnikih poklicev pripisovati napačni Usmerjenosti vernikov v njihovem, življenju, .posebno družin. Prav tako je cincinatski pomažnj škof msgr. Leipold Poudarjal, kolikega pomena so za duhovniške poklice pristne katoliške družine. „Kako naj pričakujemo duhovnikov, če so ti že v kali zatrti tam, kjer hi jih morali vzbujati,“
ŽIDJE NE NOSIJO SKUPNE KRIVDE
Kardinal Bea je v Londonu dal nekemu židovskemu časnikarju izjavo, da žilje ne nosijo kolektivne krivde za Jezusovo smrt. Manjše število Jezusovih sodobnikov je podpiralo tiste političn* sile, ki so iz državljanskih in osebnih razlogov iskale priliko za smrt Jezusa.
Poljaki so molili za koncil
Pred odhodom v Rim na koncil je Poljski primas kardinal Štefan Višinski Sovoril v cerkvi sv. Ane v Varšavi 2hrani množici o vatikanskem koncilu, yecina poljskih katoličanov, ki so svoje ^eUe predložili škofom, je zelo zavzeta Za zedinjenje kristjanov. To pa je in
ostane, je dejal kardinal, najvažnejše, a obenem tudi najtežavnejša zadeva. Prosil je svoje vernike, naj molijo za uspeh koncila. V času prvega zasedanja koncila od 12. -oktobra do 8. decembra je 50 poljskih župnij v izmenjavi po 24 ur dolgo imelo pred Najsvetejšim vedno češčenje z molitvami po namenu koncila in to za vse stanove, bratovščine in redove.
ODKRILI SO NOVO BAZILIKO
V	bližini rimske cerkve „Quo vadiš“ so odkrili staro krščansko baziliko iz 4. stoletja.
„CERKEV DANES“
Z otvoritvijo II. vatikanskega koncila so odprli tudi veliko cerkveno razstavo pod geslom „Cerkev danes“. Razstavni prostor meri 800 arbv.. Razstava ima tri oddelke: a) Radosti in trpljenje Cerkve ter njen ustroj; b) delo Cerkve v šolstvu, socialnih in karitativnih ustanovah; c) sredstva za vzbujanje duhovnih poklicev.
SPOKORNA PROCESIJA
V	baziliki Marije Velike v Rimu so se te dni vršile posebne pobožnosti za uspeh koncila. V nedeljo 7. oktobra so bile pobožnosti zaključene s spokorno procesijo, v kateri so nosili znameniti križ sv. Marcela V procesiji je bilo nad 150 škofov in okoli 30.000 vernikov. Svečanosti je zaključil sv. oče sam v lateranski baziliki. Zvečer istega dne je bil sprevod z baklami od koloseja do trga sv. Petra.
SVETOVNI EVHARISTIČNI
KONGRES
38. svetovni evharistični kongres bo trajal 0d 28. novembra do 6. decembra 1-964 v Bombaju v Indiji. To vest je objavil tajnik za organiziranje kongresa.
Strokovnjaki so prišli do zaključka, da ima življenje v mestu danes bolj ugodne pogoje za duhovniške poklice kakor življenje na deželi; da pride iz družin, ki imajo mnogo otrok, več poklicev kot iz tistih, ki jih imajo le malo; da dajo družine, ki žive v
skromnih razmerah,
KAKO SO PRIŠLI
Jakob Crottogini je leta 1955 objavil zelo Obširno in natančno anketo, pri kateri so sodelovali: Vzgojeslovni oddelek katoliškega vseučilišča v Fribur-gu (Švica) in 17 vodij semenišč in redovnih predstojnikov. V.prašal je 850 bogoslovcev, kako so .prišli do, duhovniškega, poklica. Na to vprašanje je odgovorilo 621 bogoslovcev, drugi pa so se opravičili; 322 izmed teh bo postalo svetnih duhovnikov, 299 pa pripada različnim redovom. Med bogoslovci, ki so odgovorili, je 425 iz Švice, 196 pa iz Francije, Avstrije in Nemčije.
Duhovniški poklic in sposdbnost zanj je .posebna milost, ki jo mlademu človeku more dati samo Bog. Od njega, ki je to milost prejel, pa je odvisno, ali bd svoj poklic znal pravilno presojati in ceniti ter se zanj odločil, ali pa ga bo odklonil. Sodelovanje z milostjo duhovniškega poklica in odločitev za ta poklic nudita vsem, ki se zanimajo za ta vprašanja obširno polje hvaležnega dela. Cerkev v smislu odloka papeža Pij a X. o sporu med Brancheranom in Lahitto-nom (1912) uči, da je končnoveljavna odločitev za duhovniški poklic posvečenje bogoslovca za duhovnika. Vendar pa ne smemo odklanjati znanosti, ki preučuje nagibe in vzroke, ki odločilno vplivajo na mladega človeka, da se končno odloči za duhovniški poklic. Za to odločitev so zelo važne .besede papeža
več poklicev kot bogate
DO DUHOVNIŠTVA
Pija XI., ki jih je izrekel v svoji okrožnici o katoliškem duhovništvu: „Duhovniški poklic je več ko nagnjenje srca ali vaba čustev. Razodeva ga pošten namen duhovniškega pripravnika z vsemi telesnimi, umskimi in nravnimi darovi, ki ga usposabljajo za ta stan.“
Tudi Francoz F. Boulard (leta 1950) in Portugalec J. Nabais (1. 1953) sta preučevala duhovniške poklice. Vendar Sta razpravljala predvsem le o viru duhovniškega poklica in pripravi bogoslovcev ranj. Prišla sta do zaključkov, da ima življenje v mestu danes bolj ugodne pogoje za duhovniške poklice kakor življenje na deželi, da pride iz družin, ki imajo mnogo otrok, več poklicev kot iz tistih, ki jih imajo le malo; da dajo družine, ki žive v skromnih razmerah, več poklicev kot pa bogate ali revne. Vse te ugotovitve je potrdila tudi brottoginijeva anketa, ki prinaša še druge zelo zanimive podatke pihološkega značaja. Ti .podatki so zelo važni za vse, ki preučujejo to vprašanje, zlasti za tiste, ki vzgajajo te poklice. Med temi vzojitelji so: škofje, župniki, kateheti, katehisti, družinski očetje in matere.
ZUNANJI ODLOČILNI ČINITELJI ZA POKLIC
Pred nekaj leti je največ poklicev prihajalo iz dežele. V zadnjem času pa šte-
vilo duhovniških poklicev na deželi stalno pada. Odstotki, ki jih navajamo so prvi za Švico, drugi v oklepaju za Francijo, Avstrijo in Nemčijo.
V Švici 50% bogoslovcev pride iz dežele, v drugih treh omenjenih deželah ‘Pa samo 36,3%. V Švici je le 5,2% bogoslovcev, katerih očetje in matere imajo akademsko izobrazbo, iz drugih poklicev pa jih je 31,7%. Sploh pride več duhovniških poklicev iz srednjega stanu (kmečkega, industrijskega in obrtniškega) kot iz uradniškega, trgovskega in Učiteljskega.
Glede gospodarskega stanja družin navaja anketa naslednje številke: bogate družine dajo le 0.7% (1% duhovniški}, poklicev; družine, ki žive v udobju tl,8% (15,3%; družine, ki žive v s rednih razmerah, 71,5% (58,7%); družine, ki s0 v pomanjkanju 13,6% (20,9%);
zelo revne družine 2,4% (4,1%). Te ugotovitve potrjujejo mnenje sociologov, da je revščina velika ovira pri izbiri pravega poklica. Zelo preseneča izredno majhen odstotek duhovniških poklicev iz bogatih in v udobju živečih družin. Ta ugotovitev se lepo strinja z Gospodovo tožbo rad bogatim mladeničem.Gospod mu je svetoval, naj proda vse svoje imetje njim. Ko je mladenič slišal to besedo, je odšel žalosten; imel je namreč veliko premoženje. Jezus pa je svojim učencem rekel: „Resnično, povem vam: Bogatin bo težko prišel v nebeško kraljestvo. Lažje je velblodu iti skozi ši-vam kino iuho kakor Ibogatimu priti v božje kraljestvo.“
DRUŽINA
Anketa tudi potrjuje znano ugotovitev, da je število duhovniških poklicev
Od vzhoda do zahoda Se neprestano obnavlja Kristusova daritev
pOinCČ
fc
v družinah, ki imajo veliko otrok, večje kot v družinah, kj jih imajo malo. Švicarske družine, ki imajo -bogoslovca, imajo povprečno 6,4; družine drugih itreh narodov 5y5 otrok. Izmed einov edincev je postalo bogoslovcev 1,6% (3,6%). Našo pozornost vzbuja tudi to, da je v Švici kar 25,2% najstarejših sinov v družinah izbralo duhovniški poklic, v Franciji, Avstriji in Nemčiji pa 31,6%.
Izredno važno za vzgojo duhovniških poklicev je v družini redno versko življenje. V Švici je 97,9%, drugod pa 94,4% bogoslovcev iz katoliških družin. I-z mešanih zakonov jih je le malo, pa še ti so samo iz takih družin, v kateri je bil katoliški drug vzoren katoličan, ki je vestno spolnjeval vse svoje verske dolžnosti. iMed bogoslovci jih je 82,9% (81,9%) izjavilo, da so imeli glo-bokovernega očeta, 97,9% (96,9%) pa da je imelo zelo verno mater. Le 9,5% (7,8%) bogoslovcev je povedalo, da je bil njihov oče samo povprečen katoličan, 1,9% (2,6%) pa, da je bila mati samo povprečno pobožna. Zanimivo je, da jih je 2,1% (6,2%) imelo celo brezbožnega očeta. Nihče pa ni izjavil tega za svojo mater. Vsi bogoslovci so imeli matere, ki so vestno spoljnevale verske dolžnosti. To jasno dokazuje, da ima mati izreden vpliv na versko življenje svojih otrok. Duhovna moč prekaša vsako drugo moč. V družinah, iz katerih so bogoslovci, je v Švici 81% gojilo redno skupno molitev, dru-gd pa 74,5%.
Na vprašanje, kdo je imel pri vzgoji večji vpliv oče ali mati, je 68,2% švicarskih bogoslovcev odgovorilo, da mati, drugih bogoslovcev je 51,5% potrdilo isto ugotovitev; 20,6% (31,3%) pa je izjavilo, da oba oče in mati. Le 10,5% (15,3%) je bilo mnenja, da je imel oče večji vpliv kot mati.
ŠOLA
Boulard trdi, da dajo 'katoliške šole vsako leto 2,2% gojencev za nižje semenišče, državne pa jle 0,4%. Vpliv srednjih -šol je odvisen od duha in izročil, ki so v zavodu in od nravne stopnje učiteljskega zbora.
Na vprašanje, če je poučevanje verouka vplivalo na odločitev za duhovniški ali redovniški poklic, je 30,3% (27,4%) odgovorilo: da; 68,2% (72,6%) pa: ne. Na odločitev za ta poklic je vplivala predvsem profesorjeva ali pro-fesorična osebnost.
Tretjina bogoslovcev 30,8% (30,4%) je izjavilo, da so bili zadovoljni z verskim poukom; 55,6% (57,4%) pa izraža razočaranje nad poučevanjem verouka, kakor so ga imeli v državnih srednjih šolah, zlasti v gimnazijah. Prvi hvalijo jasnost in iskrenost, s katero so profesorji poučevali verouk, priznavajo vpliv njihove osebnosti in važnost življenjskih navodil, ki so jih dobivali pri verouku. Drugi poudarjajo, da je veroučiteljem manjkalo teh lastnosti; da se pri poučevanju niso dovolj ozirali na posamezne sebe učencev, da je bil pouk preveč suhoparen, neživljenjski.
Podobne sodbe so bogoslovci izrekli tudi o poučevanju modrosloja in bogoslovja ne vseučiliščih in v semeniščih. Več kot 65,2%	(71,5%) bogoslovcev
kaže samo povprečno zanimanje za mo-droslovje, za bogoslovje pa 43,7% (53,9 odstotkov). Odstotek tistih, ki dajejo prednost modroslovju, je nekoliko večji. Pritožujejo se, da je pouk modroslovja in bogoslovja preveč suhoparen. Izražajo željo, da bi bil bolj življenski in bolj naravnan na duhovniško življenje.
OKOLJE
Na izbiro duhovniškega življenja ugodno vpliva včlanjenje in delovanje v
katoliških organizacijah. Med bogoslovci je bilo 97,5% (79,3%) članov različnih katoliških organizacij; 74,3% (78,6 odstotkov) izmed njih je bilo mašnih strežnikov. Mnogo jih prizna, da sta služba ministranta ali članstvo v verski ali katoliški organizaciji zelo pospeševala in poglabljala njegovo versko življenje. Polovico bogoslovcev ipa izjavlja, da jim. je občevanje z dobrimi prijatelji prinašalo veliko duhovno korist.
Nekako 50% pripisuje dobrim knjigam odločitev za duhovniški poklic. Med temi so na prvem mestu življenjepisi — 30,9% (31,1%); na drugem knjige,. ki pišejo o duhovnem življenju (as-cetična dela) — 33,3% (31,2%), na tretjem povesti — 13,1% (12,1%); na četrtem znanstvena dela — 10,7% (11,2 odstokov); na petem mladinski listi in knjige — 6% (9,8%); na zadnjem mestu je Sveto pismo — 6% (8,9%).
Vsekakor nas preseneča, da je Sveto .pismo prav na zadnjem, mestu. Vendar pa tega odstotka ne smemo preveč Posploševati. Pater Delooz je s posebno anketo dokazal, da je bilo Sveto Pismo tista knjiga, ki je med vsemi knjigami najbolj vplivala na belgijske srednješolce, da so se odločili za duhovniški pokilc.
Med življenjepisi zlasti omenjajo: redovnico sveto Terezijo Deteta Jezusa *n Holznerjevaga Svetega Pavla; med Neetičnimi deli Guardinija, Tomaža Kempčana in Chautarda; med pisatelji Povesti Bernanosa, Le Forta in Greena; 0(1 bogoslovnih učenjakov svetega Tomaža Akvinca, Karla Adama in Scheeb-Ha.	x
Poleg staršev navajajo nekateri bo-goslovci še druge« osebe, ki so nanje vPlivale, da so ostali zvesti svojemu Oklicu. Izmed 50,4% (53,6%) jih 29,4 odstotkov imenuje spovednika; 19,7% srednješolskega profesorja; 19,7% bo-
goslovne profesorje; 10% župnijske duhovnike; 6,8% semeniške predstojnike; 5,8% prijatelje; 5,6% zavodske prekek-te; 3,9% druge različne osebe.
Preseneča nas tudi, da se je 96,5% švicarskih in 84,4% drugih bogoslovcev izjavilo za vojaško službo. Med razlogi, ki jih navajajo zato, je najprej velika korist, ki jo bodo imeli bogoslovci. Potem jim bo vojaška služba olajšala odločitev za poklic, ali pa jih odvrnila od njega, če ga nimajo. V vojaški službi bodo pridobili veliko življenjskih skušenj in pogled v resnično življenje. Po njihovem mnenju je vojaška služba za bogoslovce tak0 koristna in važna, da opravičuje tudi kako izgubo duhovniškega poklica.
NOTRANJI ČINITELJI
Anketa odkriva tudi važne skrivnosti, ki so jih bogoslovci odkritosrčno povedali in zaupali. Storili so to zato, ker je vprašanje duhovniških poklicev izredno važno in ker so s tem hoteli koristiti tudi bodočim rodovom v tej zadevi. Izpovedi se 'nanašajo na zanimanje za učno stroko, na značaj, ra versko-nravno stanje in na spolno vprašanje pod vidikom ljubezni.
Zanimivo je, da je 17,6% (17,9%) bogoslovcev izjavilo, da jih najbolj zanimajo modemi jeziki. Več kot polovico je zapisalo izpoved, da je materna, tika njihova najljubša stroka. Najmanj — 2,4% (5,6%) pa se jih je izreklo za verouk, kar je deloma razumljivo, vendar vsekakor obžalovanja vredno.
Obveznost celibata (odpoved zakonskemu in družinskemu življenju) jih smatra 41,9% (40,2%) za lahko žr^ev. T0 so izpovedali skoraj vsi tisti, ki v mladosti niso imeli nobenega ljubezenskega razmerja; 55,6% (58,3%) pa ima celibat (odpoved zakonu) za težko žrtev. Med temi jih 42,5% (42,2%) vidi
vs0 'tež0 žrtve v tem, da sc morajo odpovedati skupnemu življenju z žensko osebo, ki s svojimi posebnimi lastnostmi spopolnjuje in dopolnjuje moško naravo; 28,4%	(28,4%) 'bogoslovcev pa
izjavlja, da je najtežja odpoved družini. Anketa dokazuje, da je odpoved zakonskemu življenju žrtev, ki je odločilna za duhovniški poklic.
ŠE NEKATERI NOTRANJI IN ZUNANJI ČINITELJI
Na vprašanje, kdaj so začutili v sebi željo, da bi radi postali duhovniki, je 76,2% bogoslovcev odgovorilo, da že v otroških letih — še preden so vstopili v .gimnazijo. Samo 9,3% jih je izjavilo, da se jim je ta želja zbudila šele tedaj, iko so spolnili 16 let.
Prizadevanje za življenjski poklic navadno spremljajo tri razvojne stopnje: prva se razodeva v otroški želji po njem* druga v lastnosti mladega človeka, ki bi rad veliko zanimivega in izrednega doživel. Zato s.j poklic slika samo z lepimi, sončnimi barvami. Tretja stopnja pa je pravilno spoznanje poklica in 'končna odločitev zanj. 'Samo po sebi je umevno, da se te tri razvojne stopnje javljajo drugače pri ljudeh, ki žive na severu in spet drugače pri ljudeh na jugu. Dečki kaj radi v otroških letih posnemajo duhovnika pri njegovih opia-vilih. Ko so večji, že sanjajo, kako bodo pridigali, poučevali krščanske resnice, ali šli v misijone, kjer bodo trpeli preganjanje ali morada celo postali mučenci. Vse to mladega človeka vabi, da se potem končno res odloči za duhovniški poklic. i
Visok odstotek tistih, ki so že v otroških letih začutili v sebi duhovniški poklic, ga pozneje res tudi izbrali in mu vse življenje zvesti ostali, dokazuje, da se motijo psihologi, ki trdijo, da jih je sorazmerno malo, ki bi izbrali po-
klic, po katerem so hrepeneli že v otroških letih. Po brottoginijevem mnenju je vsemu temu poleg božje milosti treba še dodati skrbno versko vzgojo in duhovno okolje, ki vlada v družini.
KDAJ SE ZBUDI ŽELJA PO POKLICU?
Zanimivo je, da je 82,8% (83,7%) bogoslovcev natančno ugotovilo, kdaj so v sebi spoznali svoj pokilc in začutili hrepenenje po njem. Različni čini-telji so vplivali nanje. Eden izmed najvažnejših je bil stik z duhovnikom — 25,7% (25,6%), drugi pa branje dobrih listov in knjig — 11,7% (10,5%). Potem pridejo slovesne nove maše, cer-kvenj govori, sošolci v semenišču, ministriranje pri sv. maši, duhovne vaje, verski pouk, prvo obhajilo, stik z dobrimi učitelji, članstvo pri dobrih organizacijah itd. Bogoslovci ugotavljajo, da je bil eden izmed nagibov, da so se odločili za duhovniški poklic, vpliv, ki gä je imel nanje dober duhovnik in pogovor z njim, potem stik z misijonarjem in branje misijonskih listov.
Živa želja po poklicu se je 6,4% švicarskih in 13,7% drugih bogoslovcev zbudila, ko so opravljali ministrantsko službo. Iz tega spoznamo, kako važne so organizacije za ministrante. Treba jih je le skrbno voditi.
Anketa tudi ugotavlja, da želja po duhovništvu le redko pride sama od sebe, ampak jo največkrat zbudi kak zunanji nagib. Nad 90% bogoslovcev se tudi spominja, komu so zaupali najprej željo, da bi radi postali duhovniki. 57,9 odstotkov (43,9%) bogoslovcev je to željo razodelo najprej očetu ali materi; 22,1% (25,5%) duhovniku; 6,1% (11,7 odstotkov) prijatelju. V 224 primerih jih je mati podpirala, da so dosegli duhovniški poklic, v 84. oba, oče in mati; v 24. primerih pa samo oče.
TEŽAVE NA POTI DO POKLICA
Izmed bogoslovcev, ki so jih vprašali, če s0 imeli kake krize v svojem Poklicu, jih je 36,2% (40,3%) odgovorilo, da ne. Vendar 60% jih le priznava, da so imeli nekaj časa v svojem poklicu 'krizo, različne težave, 69,5% (58,7%) zaradi celibata (odpoved zakonu); 4,9% (5,5%) jih je itr.elo težave zaradi bow lezni, pomanjkanja denarja, dvomov o veri; 32,9% do 36% jih je omahovalo ttied duhovniškim in učiteljskim poklicem; 15,1% do 19% med duhovniškim in zdravniškim; 13,2 švicarskih bogoslovcev med duhovniškim in obrtniškim; *4% drugih bogoslovcev med duhovniškim in inženirskim poklicem. V deželah Južne Amerike je navadno večkrat omahovanje med duhovniškim in Vojaškim poklicem.
Verski nagibi, ki so odločilno vplivali, da je 39,3% redovne, 22,9% pa
svetne duhovščine izbralo duhovniški poklic, so naslednji: Sebe darovati Bogu in Cerkvi, da bi mogli zvesto posnemati Jezusa. Poleg tega 59,5% svetne in 36,8% redovne duhovščine izjavlja, da so zato postali duhovniki, da bi mogli reševati duše, delati apostolsko, žrtvovati se za mladino, streči ubogim, osrečevati ljudi itd.
Crottogini in njegovi sodelavci so s to podrobno in izčrpn0 anketo storili veliko dobro del0 vsem, ki preučujejo vprašanje izbire poklica, četudi se po-datkj razlikujejo med sboj, ker so bogoslovci različne narodnosti, je ta anketa opozorila na vse najrazličnejše vidike tega zelo zapletenega vprašanja, vsem tistim, pa, ki vzgajajo duhovniške« ir* redovniške poklice, je dala novih pobud in novih ugotovitev za reševanje te za Cerkev tako važne, pereče in življenjske zadeve.
z	Priredil Gregor Mali
Zakaj
bomo ta mesec molili?
Splošni molitveni nemen: Molimo za prenovljenje Cerkve po prenovljenju Posameznih vernikov.
Misijonski molitveni namen: Molirr.o za domače apostole v Vietnamu.
Molitvena zveza za slovensko domovino: Molimo, da bi sedanji vesoljni cerkveni zbor utrdil zvezo mod Slovenijo in Petrovim sedežem.
Tisti, ki Boga poznajo in Ga skušajo radi imeti, poznajo greh po vzrokih; oni, Ici vere nimajo, pa poznajo greh po posledicah. Zavest greha, čut greha in očitanje se posebno javlja v razumu v raznih oblikah duševne živčnosti, ki so čisto jasen znak zavesti greha.
OBTOŽENEC, TOŽILEC IN ZAGOVORNIK
Človek pozna greh na dva načina. Tisti, ki ima ver0 pozna greh po vzrokih, tisti pa ki jo nima, pa po posledicah.
Tisti, iki Boga poznajo in Ga poskušajo radi imeti, poznajo greh po vzrokih, zat0 ker je prav greh tisti, ki raztrga vezi ljubezni med Bogom in človekom.
Največjo žalost in nesrečo naredi škoda ali krivica, ki smo jo prizadeli kakšni dobri, ljubljeni osebi. In če po-' mislimd, da je Bob navišja ljubezen, moramo imeti greh za škodo, krivico, ki smo jd storili „ljubezni“ sami.
Kako zadene otroka očitek matere, če reče: „Kako si möge] narediti to? Ali nisi pomislil, kakšno žalost mi boš naredil?*4 „Poberi se, nič več te ne maram, n is, več moji otrok!“ Srce se otroku trga, svet nič več ne pomeni zanj, če mati več zanj ne mara.
Verniki sm0 člani skrivnostnega telesa Kristusovega. Vsak član bi maral čutiti nekaj podobnega, kadar ga greh odtrga od Kristusa, ko ne čuti več njegove ljubezni; in to traja dokler se vez spet ne obnovi.
PA TISTI, KI VERE NIMAJO? ti5 ,
Ti pa poznajo greh po posledicah. Zavest greha, čut greha in ‘ očitanje sc
posebn(> javlja v razumu v raznih oblikah duševne živčnosti., ki so čisto jasen znak zavesti greha.
Sicer ta je, da greh je, vendar njegovih posledic tajiti ne morejo. Vsak lahko taji npr. zakon o težnosti, če bo Pa skočil iz nebotičnika bo pa čutil posledice zakona, ki ga taji, Človek lahko taji Boga kolikor hoče, ine more pa uiti posledicam praznote v duši in prirojenemu čutu, kj odbija vsako obliko brezbotva.
Rana ali rak?
Zavest greha v kristjanu, ki je res kristjan, je kakor odprta., živa rana; nasprotno je pa v poganu, ki se ne zaveda ali se noče zavedati greha ta nezavest-nast greha podobna raku.
V tistih časih, ko je bila vera še bolj močna, ie človek delal greh kot ga dela danes ,r~ vendar je „znal“ grešiti. Prelomil je zapoved, vendar, jo je priznal in prizna! tudi, da je pravična; zraven tegai je pa! dobro vedel, da je edina pot do povratka, he poprava greha, ampak spoved in pokora za greh.
Greh je bil zanje sicer strahoten spodtikljaj, vendar rana živo zarezana-
Krščanstvi zahteva od nas tako zavest greha, k; boli, ki nas vodi h kesanju.
ali se ozdravi greh s tajbo
Tak, kdor pravi, da čut greha izvi-ra iz strahu, ki s« gai imeli primitivni narodi pred „nečem“, kj ni nič, ali pra-v* da je to pošasten izum za ustrahovanje lj'udi, je podoben človeku, ki ima skritega raka, ki se pokaže, ko je zdravljenje že nemogoče.
Najprej živi v svoji neveri, se baha, kako hodi naravnost v svoji morali, konč-no ga pa vržejo ob tla živčni napadi in ga popolnoma razdvoje.
So ljudj'e, ki ta j e greh in s tem podžigajo strašno domišljijo, ki navadno končajo v obupu in zagrenjenosti tako daleč, da je to že kar nekak začetek trpljenja v peklu.
To je vzrok živčnoisti današnjega sveta, zaradi česar toliko ljudi gleda s straihoni in skrbjo), kaj' b„ s tem svetom, ki tako živi. Razporoke, umori, 'brezbožna vzgoja, nečistosti, tatvine, obrekovanje, sebičnost — vsi ti greh; se delajo popolnoma očitno. Vendar je res, da kakor je alkoholizem, tisti ki razruši dušno in telesno zdravje], in kakor je razbita družina sad nezvestobe in razporek, tako je tudi ta strašni moral-n' nered, katerega priče smo danes, Zgodovinski sad civilizacije, ki taj; greh *" desledno s tem tudi Boga.
KJE JE ZDRAVILO?
' sak grešnik čuti očitanje, strah, odvratnost. Očitke vestj nad preteklostjo, odvratnost in naveličanost v sedanjosti 'n strah pred prihodnostjo. Vseh teh Ireh stvari nas reši sveta spoved. Cerkev je dala zapoved: Noben greh ne sme biti v nas zaprt več kot 12 me-secev. Cerkev hoče, da vsak izkoplje 'z srbe vse še nepriznane grehe in umet-n° prekrite slabe navade, ki se hočejo Ugnezditi v človeku in potem povzročiti strahote živčnosti, ki napadajo njegovo
osebnost.
BOŽJE ZDRAVILO
Bog dobro ve, da bi ljudje, če bi se On za greh ne zmenil, govorili, da j>e pač tako, da se morejo nič zato, so pač tako ustvarjeni, ali pa bi še celo metali krivdo na svoje prednike, kakor to pravijo nekateri psihiatri. Zato pa pravi, da moramo gledati na greh kot na nekaj, kar sm0 sami s svojo lastno voljo storili. In če nas zavest greha peče in boli, nas vabi da se grehov skesamo in se zaupno zatečemo v naročuje usmiljenega Očeta.
Bog zdravi ito grehu bolno dušo s tem, da naroča samoobtožbo grehov in s tem spravo z Bogom, odpuščanje.
'Če želodec dobi vase kaj takega, kar ne more prebaviti, vrže nazaj1; na ta način se reši — tD je njegova spoved Podobno je z dušo. čisto naravno je, da najde tolažbo in rešen j e, ko se obtoži svojih grehov,
Dostojanstvo človeka je tu popolnoma zajamčena. Saj je grešnik sam advokat, ki obtožuje in advokat, ki brani.
Ko se od dela utrujen in umazan človek skopa, se čuti čisto drugega, svežega,, veselega, zdravega, kot bi bil pre.
Kakor se bomo zdržali mesnih jedi, naj se zdržimo tudi pogubnih strasti!
ZA MIR MED NARODI
Med vsemi dobrinami v življenju človeštva, in to velja za posameznike, družine in narode, je najvažnejši mir. T0 pomeni varnost in mirno življenje. Predpogoj za mir je dobra volja posameznika in celote. Kjer manjka miru, se ne more pričakovati veselja in božjega blagoslova. Iščimo zat0 vedno mir, trudimo se zanj v našem okolju, da se bo tako širil po celem svetu. Branimo ga pred nevarnostmi, imejmo ga vedno pred očmi, da se kaj nasprotnega ne zgodi. Za ta mir so si prizadevali papeži vseh časov. Tudi sedanji papež se trudi in hoče služiti miru. Naj ne ostanejo gluhi za prošnje narodov in ljudstev tisti, ki vladajo države in narode.
■■■■■■■■■■•■»•■■■■•■e
rojen. Tak je občutek čistoče, ki objla-me dušo n0 dobri spovedi. Vendar kljub spovedi, ki odpušča pogreške, ostame kazen, ki zahteva zadoščenja; to je pokora, ki je spokorniku naloži spovednik; to je poprava; žrtve za greh. Dobri katoličani nis0 pripravljeni samo ponižno sprejeti vsake pokore, ampak sprejeti za pokor0 tudi vse nesreče in trpljenje, ki ga življenje prinaša. Vse to jih ne boli toliko, ker vedo, da prihaja iz neskončne božje ljubezni, kj je zanje nesla težki križ.
Kadar se spovemo, večkrat pomotoma mislimo, da se je sedaj Bog spremenil. Prej Bog jeze im kazni, zdaj pa Bog ljubezni. Bog se ni nič spremenil, spremenil, smo se mi, ki smo spet prišli k Njemu, ki ni prišel reševat pravičnih, ampak grešnike.
Končno imejm0 pred očmi Jezusove besede, ki jih je povedal desnemu razbojniku, te so naše veliko upanje.
še imamo čas ukrasti nebesa.
J. KN.
Naj ne preslišijo klica človeštva in naj izberejo pot, ki vodi k miru. Za ta cilj morajo storiti vse in najti potrebne sporazume. (Sv. oče Janez XXIII. v božični poslanici svetu 22. 12. 1962.)
SLEDIMO NAUKU BETLEHEMA
Noben filozofski študij ali r.auk, niti sistem modernega življenja nima prave vrednosti, če tisti, ki ga širijo, ne odprejo svoje duše luči in milosti, ki prihaja iz nebes. Resnica prihaja iz svete noči in 'ta, na ta svetonočni dogodek opozarja vesoljstvo. V Betlehemu se začne nova doba zgodovine, nova in boljša doba civilizacije za vsa ljudstva. Praktična uresničitev tega, kar nas uči sveta noč je odvisna od vsakega posameznika. Dejansko življenje in obstoj človeškega dostojanstva, svoboda in ipravica zavisijo od nas vseh. Betlehem. nas tudi uči, kako lahko premagamo egoizem, kako lahko dosežemo sporazum in razumevanje do bližnjega, nas uči odpučanja in priznanja resničnega bratstva. (Sv. oče v nagovoru „Urbi et Orbi“ na božični dan 1962.)
RESNICA, GLAVNI CILJ VESOLJNEGA CERKVENEGA ZBORA
Vesoljni cerkveni zbor išče samo resnico, ki naj vodi človeški rod po poti, ki vodi v večnost. Vse, kar se obravnava, je do podrobnosti preštudirano in vlada med vsemi največja harmonija. S tem se hoče doseči, da resr.ica napolni vse duše. Škofje so oskrbniki, varuhi božje besede in resn’ce, so učitelji ljudstva, zato morajo širiti Kristusov nauk. Sedaj zbrani, da študirajo, kako širjenje teh večnih resnic prilagoditi sodobnim časom in potrebam. (Sv. oče Janez XXIII. v splošni avdijenci 7. 11. 1962.)
GLAS
IZ RIMA
SAMO KRŠČANSKI MIR JE
RESNIČNI MIR
Na svetu je vse preveč nemirov, negotovosti. Vse to vznemirja mnoga srca in je tudi vzrok, da jih veliko ne more dobro izvrševati svojih dolžnosti. Zato si morajo tisti, kj vodijo narode Prizadevati za mir. Če se bodo trudili, ga lahko dosežejo, čeprav vsak drugače misli ali ima drugačne ideje. Razveseljivo je vsako dejstvo korak v tej smeri. Mir pa more biti krščanski, Kristusov. Le ta je trajen mir, k, vse prenovi ir. prinaša srečo in sožitje veliki družini človeštva. Zato vsi kristjani stalno prosimo Boga, da nam pošlje svoj mir, da zavlada na svetu resnični krščanski mir. (iSv. oče Janez XXIII. v nagovoru v splošni avdijenci 31. 10. 1962.)
vsak katoličan mora biti
VREDEN PREDSTAVNIK CERKVE
Ne moremo živeti v brezdelju. Vsi moramo delati in se truditi, biti v čast svojemu poklicu in delu. Vsi katoličani sm0 ena velika družina. Vsak se mora tega zavedati in se truditi, da bo tega vreden. Zavedati se moramo odgovornosti, ki jo imamo kot katoličani. Kdor ima več sposobnosti mora delati več, kdor poseduje več tvarnih dobrin, mo. rn prispevati več za širjenje evangelija
na zemlji. Zavedajmo se, da mnogi potrebujejo naše delo in pomoč. (Sv. oče Janez XXIII. v splošni avdijenci 9. 11. 1962.)
VSI ČUTIMO BOLEČINE ČLOVEŠTVA Bolečine spremljajo vsakega človeku na zemlji. O tem s® je že veliko napisalo, napisali so tudi svetniki. V življenju moramo imeti pred seboj križ: Za njim moramo hoditi in mu slediti ter spolnjevati voljo božjo. Zato uprimo vedno svoj pogled na križ in ga nikoli ne umaknimo. Na tej poti za križem nikoli ne manjka težav, težkih trenutkov 'in dni. Toda vse te težave je treba odločno premagati, ker le tako bomo hodili po poti, ki vodi k Bogu in prejeli večno plačilo. Ni težko tako življenje če .popolnoma zaupamo božjemu Učitelju in vztrajamo. (Sv. oče Janez XIII. v nagovoru v deškem zavetišču 11. 11. 1962.)
VZGLED SV. STANISLAVA
Malo časa je žive], a je bil že poklican pa večno plačilo. Zapustil nam je velike zaklade vzgledov resničnega krepostnega življenja, častimo ga predvsem zaradi njegove angelske čistosti, zvestobe redovnim pravilom, hrepenenja po Evharistiji in vdanost] Mariji. (Sv. oče Janez XXIII. v nagovoru 13. 11. 1962.)
Štiri pasijonska poročila govore o Jezusovem trpljenju in smrti. Dogodki teh poročil zavzemajo ozek časovni prostor dveh dni. To sta veliki četrtek in veliki petek. Prvi trije evangelisti si tu — kakor sicer v drugih delih — močno m^d seboj sli-čijo, medtem ko četrti evangelist hodi tukaj svoja pota. Kjub temu je res, da opisuje vsak evangelist te dogodke pod svojim lastnim vidikom, v skladu s celotnim nastrojeni in smerjo svojega evangelija. Zato ima vsaktero teh poročil svojo lastno
barvo in zvok. Dausch to označuje na sledeč način: Matej poudarja, da je Jezus tudi v trpljenju in smrti iz-pričal svojo mesijansko veličino, da je neizmerna krivda judovstva bila vzrok zavrženja izvoljenega naroda. Pri Marku se javlja- Sin božji celo v smrti ožarjen od nebeške vzvišenosti. Luka nam riše poteze neskončne nežnosti in usmiljenja. Janez pa kaže, da je Jezus tudi v stiski in smrti ostal Bog — človek, ki zmaguje nad vsemi strahotami pekla in sveta. (17)
Pretrgano zagrinjalo
Nas zanima v tem delu pasijonsko poi-očilo Po sv. Mateju. Najprej si oglejmo kratko potek dogodkv, -kakor jih tu Matej razvršča 0 Jezusovem trpljenju in smrti, nato pa hočemo premo-tritj poseben pomen njegovega poročila — z vidika evangeljske celote.
1. POTEK DOGODKOV
Od velikega torka, ko je Gospod z govorom na Oljski gori zaključil svoje javn0 delovanje, pa do njegove smrti in pokopa na veliki petek, s-o se dogodki v glavnem odvijali takole:
Velika sreda
Dva dni pred trpljenjem, veliko sredo, Jezus zadnjikrat napove, da bo izdan in križan (26, 1-2). Isti dan sklenejo veliki duhovniki in ljudski starešine, zbrani na dvoru velikega duhovnika Kajfe, da bodo Jezusa z zvijačo
prijeli in usmrtili.. Toda ne na praznik, so rekli, da ne nastane med ljudstvom hrup (26, 3-5).
To je bilo na veliko sredo. Ker se je Gospod ta dan nahajal pri svojih prijateljih v Betaniji, vplete Matej semkaj poročilo, kako je v hiši Simona Gobavca, pri mizi, neka žena mazilila Jezusa z dragocenim oljem. Iz četrtega evangelija vemo, da se je to zgodilo iže prejšnjo sobot0 in da je bila žena, ki je to storila, Marija, Lazarjeva sestra (Jan 12, 1 sl.). Isti evangelist tudi pojasni, da je bil Juda Iskarjot tisti, ki je tedaj godrnjal -zaradi tega maziljenja (Prim. Mt 26,8) in ga je Gospod zavrnil in vzel Marijo v zaščito (Jan 12, 4, 7). Juda je bil namreč tat (Jan 12,6). Lakomnost za denarjem ,ga je tudi zavedla, da je sedaj, na veliko sredo, odšel k velikim duhovnikom in se ponudil, da jim izda Jezu-
sa, ako mu dajo za to primemo nagrado. Obljubili so mu trideset srebrnikov. „Odslej je iskal prilike, da bi ga izdal“ (26,16).
Veliki četrtek
Na veliki četrtek pošlje Gospod dva svoja učenca (Mr 14,13) v Jeruzalem, da pripravita velikonočno jagnje, ki ga bodo zvečer, k0 se začne velika noč, skupaj zaužili. In ko se je izvečerilo, ,,je bil z dvanajsterimi učenci pri mizi“ (Mt 26, 20). Matej poroča, kako je Kristus pri večerji razkril, da ga bo eden izmed njih izdal (26,21-25) in kako je ustanovil zakrament presv. Reš-njega Telesa (26,26-29). Po večerji so se napotili vsi — razen izdajalca Judeža — proti Oljski gori. Med potom Jezus napoveduje učencem ,da se bodo to noč nad njim vsi pohujšali in da ga ■bo Peter, preden bo petelin zapel, trikrat zatajil (26, 30-35).
Prispel je z učenci v cedronsko dolin» pod templjem. Na vzhodni strani
Sveti križ, edino ti si plemenito res drevo!
AH lesa, ki rasel, cvetel,
sad poganjal bi tako.
Pesem velikega petka
potoka je bil oljčni vrt s tlačilnico — pristava Getsemani. Tu se je Gospod često ustavljal čez noč, kadar je bil o praznikih v Jeruzalemu — kar je bilo znano tudi Judežu Iškarjotu. Tu je lahko nemoten» molil. Toda nocoj je bila njegova molitev •— strašna. Jezusova človeška narava se je začela „žalostiti in trepetati“ kakor šiba na vodi (26, 37). Malo se je oddaljil od svojih učencev in padel na svoj obraz. Nastopile so grozne getsemanske ure... (26, 39-46).
Pozno v noč, menda okrog polnoči, je prišel Juda in ž njim velika množica z meči in koli od velikih duhovnikov in ljudskih starešini. Juda je Gospoda poljubil. To je bil znak za sovražnike, koga naj primejo. Eden izmed Jezusovih učencev — bil je Peter (Jan 18 10) — potegne sicer meč, da bi Jezusa branil, toda ta odkloni obrambo z orožjem. Da se prijeti. ,,Vse to se je zgodilo, da so se spolnila pisma prerokov. Tedaj so ga vsi učenci zapustili in so zbežali“ (26, 56).
Oborožena tolpa odpelje Gospoda v palačo velikega duhovnika Kajfe. Tam so zasedali veliki duhovniki in ves veliki zbor (26, 59) in čakali, da ga .privedejo. Začelo se je zasliševanje — gola formalnost in hinavska komedija, (zakaj smrt Kristusova je bila zanje sklenjena stvar. Vendar pa to zasliševanje ni bilo brez pomena. Tu je Jezus na slovesno uradno vprašanje velikega duhovnika, ali je Mesija in Sin božji, jasn0 odgovoril: „Sem. Toda povem vam: Poslej boste videli Sinu človekovega sedeti na desnici Vsemogočnega in priti na oblakih neba“ (26, 63). Ta izjava je bila v očeh velikega zbora — bogokletstvo, ki zasluži smrt. Sodba je bila izrečena. V slepem sovraštvu so se nato spozabljali člani izbora nad Jezusom, mu v obraz pljuvali in ga s pestmi bili (26, 67-68).
Zunaj na dvorišču Kajfove hiše pa je med tem časom begal sem in tja — 'Simon Peter. Pomešal se je med Kaj-fovo služinčad in trikrat klavrno zatajil Gospoda, kakor mu je to bil napovedal. K0 pa je zapel petelin, se je Peter zavedi svojga greha, odšel ven in se bridko zjokal (26, 69-75).
Veliki petek
Nočno zasliševanje Gospoda se je končalo m.orda kdaj proti tretji uri zju-
traj. Ko se je povsem zdanilo jutro velikega petka, je bila še ena kratka seja velikega zbora (27, 1), potem pa so Jezusa odpeljali k rimskemu poglavarju Ponciju Pilatu, da potrdi njihovo smrtno obsodbo in izvrši kazen .nad Jezusom. Judež, ki je ta vod po vsej verjetnosti videl, je zdaj spoznal, kaj je naredil. Iz obupa je odšel in se obesil (27, 3-10). Začel se je sodni proces pred Pilatom. Ta namreč ni bil voljan, da kar tako ugodi zahtevi velikih duhovnikov in starešin. Hotel se je sam uveriti o vrednosti njihovih obtožb. Prišel pa je kmalu do prepričanja, da Jezus ni nič kriv in da So mu ga Judje „izdali iz zavisti“ (27, 18). Moral bi torej njih obtožbo zavrniti in Jezusa oprostiti. To se žal ni zgodilo. S hrupno demonstracijo in nahujskano drhaljo so ljudski prvaki strahopetnega poglavarja ugnali in ga prisilili, da je končno, po brezuspešnem ogibanju in obotavljanju, smrtno obsodbo potrdil (27, 11-26). To je moralo biti okrog desetih dopoldne.
K0 je bila obsodba potrjena, so Jezusa prevzeli rimski vojaki, da ga križajo. Bled tem, ko so se vršile priprave za križanje, so ga imeli na dvorišču sodne hiše. V svoji surovosti so ga sramotili, zasmehovali in mučili, dokler ni prišel čas za odhod na morišče. Tedaj so mu naložili težki križ in žalo. stni sprevod je krenil na kraj, ki se je imenoval Golgota, malo izven obzidja mesta. Tu so ga križali. Vojaki so si nat0 z žrebom, razdelili njegovo obleko, sedli tam in ga stražili. Njegovi rojaki pa so ga sramotili in zasmehovali, tudi sedaj ko je visel na križu (27, 39-44).
Jezusov smrtni boj na križu je trajal nekako od dvanajstih opoldne do treh popoldne. Tedaj je Gospod „zaklical z močnim glasom in izdihnil“ (27, 50). V tem trenutku se je v templju
pretrgal0 zagrinjalo na dvoje od vrha do tal. Zemlja se je stresla in skale so pokale .Rimski stotnik in njegovi vojaki, kj so Jezusa stražili so se silno prestrašili in govorili: ,.Resnično, ta je ■bil Sir, božji“ (27, 51-54).
Proti večeru so Jezusa snel) s križa in ga pokopali v nov, v skalo vsekan grob. To poslednje uslugo je Gospodu storil Jožef iz Arimateje, bogat človek in skrivni Gospodov učenec. On mu je odstopil grob, ki ga je bil zase pripravil. Pred vhodom je po pogrebu zavalil velik kamen, kakor je ibil običaj ir. je zahtevala zgradba groba 27, 57-61).
Velika sobota
Drugi (lan, v soboto, so se veliki duhovniki in farizeji spomnili, kako je Jezus za svojega življenja napovedal, da bo čez tri dni vstal od mrtvih. Šli so zato k Pilatu po stražo, nagrobni kamen zapečatili in Jezusov grob zavarovali s stražo, „da morda ne pridejo njegovi učenci, ga ukradejo in poreko ljudstvu: Vstal je od mrtvih“ (27, 62-65).
2 POMEN MATEJEVEGA POROČILA
To je obris Matejevega poročila o Jezusovem trpljenju in smrti.
Kaj je torej značilno za Matejevo Poročilo? Vprašajmo nekoliko drugače: ‘-Na kaj nas Matejevo poročilo pred vsem °Pozarja?
Pri iskanju odgovora na to vprašanje ras vodi na pravo sled poročilo 'samo. Ko je Gospod na križu izdihnil, -'e spregovorilo nebo: „Glej zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od 'tila do tal, zemlja se je stresla, skale so se razpočile, grobovi so se odprli in Tnog.o teles svetnikov, ki so bili zaspali, je vstalo“ (27, 51-52). Ti čudeži imajo
svoj določen pomen. Hočejo nekaj povedati. Znano je, da omenja potres in vstajenje od mrtvih edino Matej, medtem ko poročata o zagrinjalu tudi Marko in Luka. To je dokaz, da so apostoli in evangelisti pridevali čudežu z zagrinjalom večji simbolni pomen — v zvezi z Gospodovo smrtjo na križu — •kakor ostalim, pojavom. Da, potres in vstajenje mrtvih sploh opozarjata bolj na vstajenje Gospodovo, na velikonočno nedeljo, medtem ko je pretrgano za-grinjalo^v templju prava podoba smrti. V njegovem simbolnem pomenu je torej treba iskati glavni nauk velikega petka, glavni nauk Jezusove smrti na križu. Zato ga Matej tudi navaja na prvem mestu.
Simbolni pomen čudeža z zagrinjalom. poznamo. Z njim je bilo označeno, kar razlagamo že otrokom pri verouku, da je z Jezusvo smrtjo prenehala stara zaveza in njena postava, zakaj v tem trenutku se je izvršilo odrešenje sveta in začela se je nova zaveza.
To je res. Vendar pod vidikom celotnega značaja prvega evangelija gledamo ta simbolni pomen v neki posebni luči. Pretrgano zagrinjalo v templju je pri Mateju tudi simbol judovstva, izvoljenega ljudstva, ki je bilo, zaradi svoje tragične zaprtosti alj ekskluzivnosti, prav tako pretrgano „na dvoje od vrha do tal“.
Govorimo o tragični zaprtosti ali ekskluzivnosti judovstva. Mislim, da je to upravičeno, ne smemo pozabiti, da je verska in narodna ograjenost ali ekskluzivnost v določenem smislu vobče osrednja in vodilna ideja v vsej judov-
siki zgodovini. Vsa Mojzesova postava, • vsa njegova 'zakonodaja — verska, so-' ciaina in gospodarska — je imela za cilj, da se judovstvo ogradi ali oddeli od drugih, sosednjih narodov. Taka je bila božja zapoved, to je bila božja vo-1 lja. Bog je hotel svoje ljudstvo obvaro-1 vati pred škodljivim.! vplivi poganske okolice zato, da bi se laže v njem ohranjala in gojila obljuba oziroma pričakovanje Odrešenika sveta in bi izvoljeno ljudstvo postalo zares izbrana posoda božjega kraljestva na zemlji.
T0 je bila pravilna in bogohotena ideja -zaprtosti, nepristopnosti ali ekc-kluzivnosti. Pred nj0 se je spoštljivo priklonil pogan Baiaam govoreč: „Glej, to je ljudstvo, ki biva zase in se ne prišteva med narode“ (4 Mo jz 23, 9). Njo s0 ljubosumno čuvali, gojili in branili preroki, za njo so goreli najboljši sinovi in hčere izraelskega naroda skozi petnajst stoletij zgodovine.
Toda, najlepše ideje in najplemepi-teše namere se lahko sprevržejo v zlo, če se jih loti rja človeške sebičnosti in jih prevleče s svojo razjedajočo, strupeno prevlako. In ako je ta sebičnost organizirana, socializirana, nacionalizirana, to se pravi, ako je postala kolektivni ideal in življenjska forma ce-laga naroda, tedaj postane iz te pre-vlake strašen oklep, ki se ovije okrog narodnega telesa in ekskluzivnost se spremeni v nesmisel, reakcijo in oviro za nadaljni razvoj in napredek. V tak zarjaveli oklep 'zaprtosti je bil ovit judovski narod ob času Kristusovem. To pa je bilo usodno. Zakaj z Mesijem je prišel čas, ko bi se pravilna in bogoho-tena ideja judovske nepristopnosti morala odpreti Mesijevi luči in vsemu svetu, kakor se čez noč zaprta cvetna čaša odipre zjutraj mlademu soncu in vsem drobnim nabiralcem medu. Namesto tega je Kristus našel zaprto srce in ne-
pristopne duše. A kar je najhujše: s to zaprtostjo se je družilo največje licemerstvo in neverjetna oholost. Tako se je zgodilo, da so Judje sprejeli Kristusa ne kot prinašalca kraljesva božjega, temveč kot nepoklicanega in nezabeljenega rovarja, novotarja, prevratne-ža ter narodnega in verskega škodljivca judovskega naroda.
Kaj je mogel in ir .oral Mesija storiti in kako nastopiti spričo takega stanja stvari. Konflikt je bi] neizog.ben in ž njim — goigotska dr-ama. Judovstvo je ob času Kristusovem predstavljalo nemogoč jez, velik del judovske postavne ir. socialne zgradbe je bil nesmiselna ločilna stena med Mesijevim božjim, kraljestvom in narodi vsega sveta. Kristus je prišel za vse narode. Ideja zgodovinske judovske zaprtosti ni bila združljiva z novim časom. Zato je moralo priti d0 boja. In ta boj se je končal na videz s porazom Jezusa Naza-reškega. Toda v trenutku njegovega dozdevnega popolnega poraza, t0 je v trenutku njegove smrti na križu, se je v templju čudežno pretrgalo zagrinjalo, ki je ločilo najsvetejše in sveto. Simbolni pomen tega čudeža je jasen. Z njim je bil0 rečeno, da je v resnici premagana — judovska ekskluzivnost.
Nikdo ni tega tako globoko dojel in občutil kakor apostol Pavel. Govoreč o odnosu med Judi in pogani, v listu Efe-'žanom, imenuje Kristusa „naš mir“, ki je „oba dela“, to je Jude in pogane, ,;združil v eno“, nam.reč v eno skrivnostno Kristusovo telo, in „je ločilno steno med njima, sovraštvo, podrl ko je postavo zapovedi v predpisih s svojim telesom odpravil da bi tako oba v sebi preustvaril v enega, novega človeka ter posredoval mir in da bi oba v enem telesu spravil z Bogom po križu, s tem da je na njem, sovraštvo uničil“ (Ef 2, 14-16; prim. Hebr 10,10. 20).
To je pristna pavlinska misel. Kakor daljnogled nam približa golgotsko dramo, da opazimo mnoge stvari, ki jih sicer ne vidimo, predvsem, pa, da dobimo pravilno sliko celote. Saj je sicer vse skupaj paradoksno, nedoumljivo in strašno.
Zagrinjalo v templju se ni pretrgalo ob Jezusovem, vstajenju, temveč ob Jezusovi smrti. Naša človeška modrost bi najbrž tako določila, če bi sploh dopustila Golgoto — da bi se pretrgalo šele ob vstajenju. Božja modrost je uredila drugače. V luči Pavlove misli jasno vidimo, da je to nad vse modro, „če uepšenično zmo ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo; če pa umrje, obrodi °bil0 sadu" (Jn 12, 24). Kakor mora v zemlji zrno strohneti, tako je moral tudi Jezus umreti, da je moglo iz njegovega groba prikliti nadnaravno življenje in zveličanje za človeštvo. Tako navadno tolmačimo te Kristusove besede. Toda pretrgano zagrinjal0 v templju in sv. Pavel dajeta globljo razlago. Vidimo namreč tudi, kak0 Kristusovo trpljenje in smrt delujeta v delavnici božjega odrešenja: Pretrgano zagrinjalo v templju nam pravi, da se na križu v resnici n; pretrgala Kristusova človeška narava, temveč je bila pretrgana, zlomljena in strta le padla narava človeka, sinu Adamovega, to je oni del naše narave, ki se je vrinil po sili greha kakor zid, kakor „ločilna stena'1, med nas in Boga. Razdiralno delo Kristusove smrti na Križu torej ni zgolj negativno, temveč pozitivno, stvariteljsko delo. Trpljenje in smrt očiščujeta, rušita ovire življenja, odpirata pot v svobodo! Kristusovo trpljenje in smrt sta dala človeški naravi peruti za dvig v božje višave, v svet poveličanja, svobode večne mladosti...
Po dr. Aleksiču priredil —c
v
Se nekaj novic
TUDI NA CEYLONU VLADA
ZANIMANJE
V Marijinem svetišču v Madhu na Ceylonu, kj leži v osrčju džungle, se je zbralo 150.000 katoličanov iz vseh škofij otoka k molitvi za dober uspeh vatikanskega koncila, škof iz Jaffna, msgr. H. Pillai, je imel slovesno službo božjo s pridigo o koncilu.
PIJ IX. NA POTI DO OLTARJA
Obredna kongregacije je v nav-1 lenosti kardinala Alojzija Masella na svoji seji meseca oktobra 1962 obravnavala zadevo proglasitve blaženim papeža Pija IX., ki je svoj čas vodil I. vatikanski koncil. Obravnavali so tu-dj vprašanja o junaštvu in čednostnem življenju božjega služabnika, ki bo, kot upa sv. oče Janez XXIII., še med sedanjim koncilom proglašen blaženim.
JUŽNA AMERIKA POTREBUJE
DUHOVNIKOV
Veliko škofov iz Južne Amerike je potožilo v teh dneh vesoljnega cerkvene ga zbora, da jim manjka apostolskih, delavnih duhovnikov. Petkrat več bi jih potrebovali, kot jih pa imajo. Veliko duhovnikov iz Španije že de’uje v teh deželah Amerike, to je med narodi, ki so jim sorodni po jeziku. Tudi duhovniki drugih narodnosti so prišli pomagat. Tako je bilo dosedaj že veliko storjenega, vendar še ni dovolj. Zato se sv. oče ponovno obrača na španske škofe in duhovnike ter prosi, da bi se več duhovnikov odločilo za delo v deželah Južne Amerike. Vse žrtve, tudi osebne, da more apostol zapustiti svojo domovino, Bog poplača. (Sv. oče Janez XXIII. v pismu španskim škofom 17. 11. 1962.)
Ali je vera res izum duhovnikov? Nesmisel! Saj je bila najprej vera, potem so šele prišli duhovniki. Vera ima globlje korenine: izvira iz človekovega srca, ki hrepeni po najvišjem Bitju, čeprav tega na zunaj in na vsak korak morda ne kaže. V bistvu je vsak človek veren. Poglejmo!
BOG JE GOVORIL ČLOVEKU
Koliko ljudi ne veruje v Boga?
•	Kaj je stara zaveza? — Je zgodovina odrešenja pred Kristusom.
•	Kaj je nova zaveza ? — Je zgodovina odrešenja po Kristusu.
•	Kaj sv. pismo? — Je zbirka navdihnjenih knjig.
•	Kaj je navdihnjenost sv. pisma ? — Je luč, ki je razsvetljevala in vodila svetega pisatelja pri zapisovanju božje besede.
•	Kaj pomeni biti navdihnjen? S čim lahko primerjamo del0 „navdihnjenega“ pisatelja? — Z delovanjem človeka v posvečujoči milosti, ki dela vse p od vplivom darov Sv. Duha, čeprav mu le-ti ne odvzamejo njegovih člo-veško-osebnih posebnosti.
Sv. Luka je npr. na-
Vsi narodi, kulturni in barbari, po vsem svetu in v vseh časih so verovali v najvišje Bitje. Ker je nemogoče, da bi se vsi motili glede tako nadčutne in strastem nasprotne resnice, ta vera dokazuje bivanje Boga.
Res je, da so se narod; motili o tem, kdo in kakšen je Bog, o naravi Boga. Nekateri so častili kamne in drevesai drugi živali in sonce. A vsi so bili edini v priznavanju nekega božanstva, ki so ga častili. To dokazujejo templji, oltarji, daritve], katerih sledove najdemo tako pri starih narodih kot pri modernih.
Stari poganski zgodovinar Plutarh piše:	„Po-
glejte malo po zemlji: našli boste mesta brez obzidja, brez znanosti, brez sodnikov, brez obredov, brez daritev.“ Im sodobni mislec Quatrefages je zapisal: „Iskal sem brezboštvo ali pomanjkanje vere v Boga med človeškimi rasami od najnižjih do najvišjih. Ateizma ni nikjer in vs; rodovi na zemlji verujejo v bivanje Boga.“
Ne gre tu za vero v vse resnice katoliške vere: gre le za vero v najvišje bitje. In tudi nas ne sme motiti dejstvo, da na vsak korak srečujemo lj'udi, ki žive, kot da Boga ne bi bilo. Da se je svet v vsakdanjem življenju oddaljil od Boga, to je jasno. Ni pa s tem. rečeno, da vsaj v svojem srcu ne verujejo V bivanje božje. Tudi je gotovol, da nekateri trdijo, da ne verujejo, v resnici pa verujejo. Res pravih brez-božcevj, ki bi s prepričanjem trdili, da ne verujejo V
Boga, je le mal odstotek, dasi se na prvj pogled zdi, da jih je dosti. Po James Kellerju je v Severni Ameriki — po najnovejši statistiki — 94% ljudi, ki verujejo v Boga, 3% je indiferentnih ali nevednih, 3% se jih izjavlja za brezbožce. Med ministri severnoameriške vlade ni niti enega ateista.
Soglasje vseh ljudi — ali če hočete: velike večine ljudi — o tako važni stvari je nujno izraz resnice. Od kod bi naj sicer prišlo to soglasje? Od duhovnikov? Duhovniki so produkt vere. Najprej je bila vera, potem so prišli duhovniki. —, Od strasti? Strasti hočejo Boga zbrisati z zemlje. — Od predsodkov? Predsodki se ne morejo razširiti na vse kraje in na vse čase: znanost in javno mnenje jih ovržeta. — Od nevednosti? Največji znanstveniki so globoko verovali. — Od strahu? Nihče se ne boji tega, česar ni. Strah ravno dokazuje obstoj Boga. — Od politike vladarjev? Noben vladar ni izdal dekreta o bivanju božjem^ ampak so nasprotno vsi hoteli potrditi svoje zakone z božjo avtoriteto.
Vzrok vere v Boga je Bog sam, ki se je razodel človeštvu v delih, ki jih je ustvaril.
pisal sv°j evangeli, tako kot bi to naredi] vsak verodostojen zgo. dovinar. Sv. Duh st ga je posluževal ko-popolnoma svobodnegz orodja, čeprav v vserr pokornega božjim nav dihom.
Vsaka kttjiga svetegE pisma nosi osebni pe čat posameznega piša. tel ja: Sv. Duh mu nam reč mi 'do potankost narekoval, v tem srni. slu imajo knjige bol pisateljeve ošabne po ali manj poudarjeni teze. Sv. Duh se poslu žuje le pisateljeve spo sobnosti, da z njim. doseže vse tistvo bi stveno, kar si je Boj zastavil.
Kdd bi lahko ugovarjal: „Vse človeštvo je tudi dolga tisočletja verovalo, da se sonce vrti okrog zemlje in ne zemlja okrog sonca, kar se je kasneje izkazalo za zmotno. Torej tudi enotna vera vsega človeštva v bivanje Bogai more biti zmotna,“ Odgovarjam: Res, človeštvo se je motilo glede sonca. A pri tem je šlo za resnico, ki je bila čisto od čutov odvisna in čuti se lahko zmotijo (primer: optične prevare). Pri veri v bivanje božje gre pa za umsko spoznanje^ ki je domala neodvisno od čutov. In v takih resnicah je moralno nemogoče, da bi se vse človeštvo motilo.
V neki drhžbi se je ateist izrazil proti bivanju božjem, — Vsi so molčali. Potem je spregovoril on: „Nikdar bi ne mislil, da sem edini, ki ne verujem.“ Tedaj se je oglasila gospodinja: „Moj pes tudi ne veruje.“
B. R.
• Ali imajo vse sveto pisemske knjige enak' vrednost? — Ne. Vred
nost knjige je odvisna nekaj od pisateljevih zmožnosti, nekaj pa od večje ali manjše sprejemljivosti bravcev.
1DRAVNIK O POSTU
V Augsburgu je imel lonakovski zdravnik dr. loser zanimivo predavaje o vprašanju:	Kako
odi zdravnik kot tak o držku in postu, ki ga eleva tretja zapoved atoliške Cerkve ?... Ob klepu je strnil preda-atelj vsebino svojih iz-ajanj v tale izrek: „Ne ovorim z verskega sta. šča, ampak edinole kot dravnik in kot zdravnik rdim s polnim prepri-anjem: Cerkev zasluži a postno zapoved tudi s zdravstvenega ozira opolno zahvalo. Samo-atajevanje je podlaga
Krščanskim staršem podajamo nekaj čisto določenih in drobnih navodil in nasvetov, kako naj svoje otroke vzgajajo. Da bi nasveti segli kar najbolj do srca, jih podajamo, kakor jih je napisal pred 117. leti naš veliki škof in vzgojni pisatelj, božji služabnik, Anton Martin Slomšek. Njegova domača, častitljiva pa zdrava in krepka beseda bo, upamo, po vsebini in svežosti prav prijetno branje in koristno vodilo pravega krščanskega družin- j skega življenja.
Petnajst naglavnih grehov pri otroški odgoji
Otroci so žlahtno sadno drevje v božjem vrtu, ki ga je dal nebeški Uče staršem in učiteljem v izrejo. Kar zredijo, to imajo: trnje ali pa žlahtne sadonosnike. Grehi otrok so po navadi pregrehe staršev in učiteljev. Kakor stara ptica poje, nauči tudi mlade svoje. Takih naglavnih grehov je veliko, najhujših pa jih je 15; te naj si vsak oče in mati pa tudi vsak šolski vzgojitelj dobro zapomni ter se jih skrbn0 varuje.
1. Z AN IKRiNOST PRI OTROCIH
Trepe zrediš, ako pustiš sedeti otroke celo dopoldne ali cele večerke (— popoldneve), jih zapiraš in greš na delo, da se po svojem blatu valjajo; nobenega veselja nimaš z njimi, ako te božajo ali ti kaj kažejo. Zanikrnike zrediš, ak0 jih ne učiš, da se čedno umijejo, počešejo, oblečejo; ako naročaš družini (= poslom in delavcem), da oni vse za otroke store, vse za njimi popravljajo; ako jih nobenega dela ne privodiš. Železo rja sne, nečimrnost pa otroka.
2.	NEUBOGLJIVOST
Neubogljive in nepokorne otroke zrediš, ako jih za vsako delo poprosiš; jim, ukažeš, pa jih pustiš, čeprav ne storijo, kar si jim rekel; če jim s kaznijo
*>r°ziš, pa jih potem r>e kaznuješ; ako se daš prekositi, da ne dopolnijo, kar jim rečeš; če otrokom °'>ljube delaš, ako bodo svoje dolžnosti dopolnili; ako otroke za zijaka (=neumne), kadar te prosijo ^Puščanja; ako dopustiš, da otroci velijo storiti dru-kar si njim ukazal; ako oče otroku zapove, mati ipa izgovarja ter mu potuho daje. Kdor ne uboga, J brez Boga — vse svoje žive dni za nič.
Se
diš,
3.	VRTOGLAVOST
Vrtoglave otroke, ki nimajo nobene stanovitnosti, Vsakega dela lotijo, pa nobenega ne skončajo, zre-
ak.o prekilavim več naložiš, ko zmorejo; ako jim So ukažeš poprej, ko storijo prvo; ako jim preveč
jkač dopustiš in če jih eno ne veseli, hitro drugo dovom_
Vse razmišljene otroke boš imel, ako jih k temu
jih,"’,
i(ar jim mrzi; ako jih hvališ brez zaslužen ja; če
Praviš, da tega ali onega ni toliko treba vedeti. veSar se Janezek nauči, bo tudi Janže znal.
4.	LAŽNIVOST
Lažnivce in lažnivke si zrediš, ako jim obetaš, pa daš; ako pričo otrok drugim obljubiš, pa obljube dopolniš; če imaš otroka prehudö, kadar kako škodo fedi; če se ti dobro zdi, kadar otrok iprav na debelo ltoV°ri, prestavlja in hahlja (— baha), več pove, ka-J6 res; kadar oče otrokom naroči, naj česa materi j Povedo ali ji kaj zamolče; ako jim pomagaš, da se 8ovarjaj0 ali jih celo pohvališ, da so se tako zvito
st,^ali; ako jim daš med lažnivce hoditi in jih po. Lažniva usta dušo umorijo.
6ldšati.
5.	BBSEDLJIVOST
j . üesedljivce (jezikavce) in besedi ji vke zrediš, ako L 0 otrok drugim beseduješ, hočeš vselej poslednjo oj do imeti in hočeš, da bi tvoja veljala; kadar daš odgovarjati, jezik stegati in se izgovarjati 1,16sto ubogati.
Vjj Opravljati otroke privadiš, ako jih izprašuješ brez t)6|^P°trebe, kako se godi pri oni hiši; kaj so govorili, tj a*’> dali ali pili; če jih za ogleduhe postavljaš, naj Č6 b°Ved.o, kaj drugi delajo, naj ti poročila nosijo; t jo*. VeseL da prav druge ljudi umivajo. Več se jih z*kom pogubi kakor z mečem pomori.
vseh svetovnih reform.. Da bodi strog in oster do samega sebe, — za t0 ti daje priliko cerkvena zapoved o vzdržku in postu — ni le zapoved vere, ampak tudi zapoved previdnosti, modrosti in zdravoslovja.“
SODIŠČE NAD
DELOMRZNEŽI
Lacedemonci so imeli posebno sodišče, ki je imelo dolžnost izrekati kazen nad delomrzneži. Kdor je bil temu zlu vdan, je bil pred sodnikom najprej pograjan. Če to ni nič pomagalo, je bil šiban. Za tretjo kazen je bilo določeno pregnanstvo in tudi smrt.
JUDITA
Judita, zmagovalka asirskega vojskovodja Holoferna, je bila bogata vdova, pa si je naredila v svoji zgornji hiši samotno izbo, v kateri je s svojimi deklami zaprta stanovala; in nosila je 0stro oblačilo okrog svojega ledja, in postila se je vse dni svojega življenja... Bila je prelepega obličja in njen mož ji je zapustil veliko bogastvo. In bila je med vsemi najbolj sloveča, ker se je Gospoda močno bala, in
ni ga ibilo, da bi kako hudo besedo o nji govoril.
ČUDEN NAPIS
Čuden nagrobni napis kažejo v cerkvi sv. Pavla v Londonu. Na marmornati tabli se bleste besede:	„Živel	sem v
dvorih, umrl v negotovosti, kam. grem, ne vem.“ — Nam ni treba tako govoriti, ko imamo jasno resnico božjo, ko vemo, da nas čaka srečna smrt in večno plačilo pri Bogu, če spolnjujemo voljo božjo, izraženo v zapovedih.
KAJ BODO LJUDJE
REKLI?
K znanemu pisatelju, duhovniku Albanu Stol-zu, je prišla nekoč gospa, ki mu je potožila, da bi rada šla večkrat k svetemu obhajilu in k sv. maši tudi v delavnik, pa se boji, kaj bodo potem ljudje rekli. Modri duhovnik jo kratko-malo zavrne z vprašanjem:	„Kaj bodo pa
ljudje rekli, če pridete v pekel ?“
JOSIP MURN
Josip Murn (1874-1901) „prvi pevec, čistega od refleksije nedotaknjenega razpoloženja“. Ko je zbolel, je prejel zakramente. Zadnje njegove besede so bile: „Molit, molit!“
6.	MEHKUŽNOST
Otroci postanejo mehkužni, ako jih pretoiplo oblačiš; mladim kupuješ kožuščke, čamre (= polhovk6) in kosmate kape, jim daješ pretoplo obutev, jih p0*8 9] gaš v pernice, devlješ na vročo peč, jim daješ P*^ m'lačn0 vodo, jim ne daš (iti) na mrzlo, jih pomiluj68' ako se urežejo, udarijo ali zbodejo, bolj ko je trebai posebno pa, ako se ti smilijo, da bi kaj delali a*' se kaj pridnega (= koristnega) učili. Kilav človek i8 pa puhla repa malo veljata.
7.	S AMOGOLTNOST
Samogoltni otroci smetano ližejo, sladkor stržej0’ orehe kradejo in staknejo vsako sladko reč, ki j*81 podiši. Taka razvada se zgodi, ako otrokom posebei daješ jesti, da so izibirljivi; ako jim. dobre jedi pre' hvališ in si pred njimi jedi izbiraš; kadar posebn8 jedila pričo njih uživaš, pa ne daš pokusiti otro4cotf> ako jim sladkarije nosiš in ne zapiraš pred njimi takU1 jedil, ki jim posebno diše, da si jih lahko vzam6i° brez vsake prošnje, kakor se jim poljubi; ako ji1” vina in žganja ponujaš, jih zalivaš ali siliš, rek<^' „Le čvrsto potegni, da boš bolj močan“ — boš pijani zredil. Otrok naj prosi; in kar izprosi, to svobodi’1’ nosi in zauživa.
8.	OŠABNOST
Otroci se navadijo bahati in ponašati se, ako j'*1 hvališ, ako so lepi, lepšj kakor sosedovi; če njih obl6'1' povzdiguješ; ako šiviljo pričo otroka grajaš, da ni W naredila oblačila; ako jih oblačiš preveč po novi š6^ — Otroci bodo prevzetni, ako jim poveg ali pokaŽč\ da so bogatejši, imenitnejšj kakor sosedovi, in i1”!! druge za berače ali capine, kadar se z njimi prepir8^ če otroke vprašaš za svet, dokler še nimajo pr8 pameti in jim daš v družini zapovedovati; ako jih P1' hvališ in pred drugimi povzdiguješ, če grajaš druži8: ki ne streže otroku po volji; ako se sam bahaš, ^ znaš in koliko veljaš. Bahanje je dober kup, bi8* pa drago.
več
9.	LENOBA
Otroci zrastejo mlačni ir, nemarni, ako jim obenem naložiš; ako neprenehoma nad njimi
&*jaš in jih grajaš; če jim nič ne rečeš, čeprav ne storijo, kar so dolžni; ako jim daš predolgo ležati in Se Po klopeh valjati; če jim pustiš, da se potepajo in bfez dela pomikajo; ako sam. ne storiš, kar jih učiš: naj bodo pridni in neutrudni! Lenoba je vseh grdob 'Srdoba in mati vseh hudobij.
10.	NEZAROBLJENOST
Otroci bodo neotesani in nezarobljenci, ako jih ®r6kiinjaš in jim grde nespodobne priimke daješ; ako jih pričo drugih ljudi sramotiš, jih pričo družine (po-®*°v in delavcev) tepeš, jih brez potrebe tožiš drugim, kako so malopridni, hudobni in drugim razodevaš njih ®*abosti; ako jih za malovredne reči neusmiljeno ostro kaznuješ in jih lep0 ne pogledaš; enega prehvališ za
drugega pa črtiš brez vzroka. Taki otroci se nacijo z drugimi ravno tako delati. Kar je preostro, Vrbine naredi in se težko da obrusiti.
11.	NESRAMEŽLJIVOST'
Otroci, "ki jih nj sram, jih tudi ni strah greha in an'gel božji jih je zapustil. To se zgodi, ako starši Predolgo dado ležati dečkom in deklicam v eni postelji; ak° golim ali na pol oblečenim pustijo letati in po °tih za njim.] ne pogledajo. Otroci se razvadijo neumnega dejanja, ako premladi pijejo vino in zaužitje premočno dišeče jedi; ako poležavajo brez spa-Pja. Največ se jih pa nesramnega dejanja nauči od kPigfih. Kdor otroke zagleda, da kaj takega počenjajo, haj jih hitro posvari!
12.	ZAPRAVLJIVOST
Zaipravljati se otroci navadijo, ako jim daš de-trja, pa ne povprašaš, kaj so kupili, kam so ga de-'■ če jim ne poveš, kaj denar velja, kako težko se ^luži, kako lahko pa zapravi; ako jih navadiš pre-^01)ro piti in jesti, jim, omišljuješ draga oblačila, hitro •Penjaš obnošeno, obleko z novo; jim daš vedeti, kako ^ bogati; ne zaklepaš pred njimi denarja; ako kak . nPr ukradejo, pa ne pogrešiš ali jim spregledaš; e jih v mladih letih privadiš po krčmah hoditi, ra-*' pijančevati ali igrati, zanje delati in samim, ho. e 1 b° božjih potih in po cerkvanju ( = žegnanjih, ^Pjih). Zapravljivec in pa tat sta si brata.
Skopi in samopašni bodo otroci, ako jim nikoli ne
EVA LAVALLIERE Eva LavalUere (1886-1926) preprostega stanu je preživela grenko mladost. Zelo duhovita je kmalu zaslovela kot izborna gledališka igralka. Postala je bogata, sila booževana, a je zašla ver-oboževana, a je zašla.
Ko se je v zgodnjem jutru vračala z nočnega zabavališča mimo cerkve ISrca Jezusovega, jo je duhovnik, ki je, stopil iz cerkve, žalosten pokaral, da pelje tako življenje v pogubljenje. Tega opomina ni mogla pozabiti...
Zapustila je gledališko kariero in stopila v samostan, nato pa je živela v samotni hišici v molitvi, premišljevanju in dobrodelnosti, šla je celo misijonarit v Afriko, a se je vrnila, ker ji ni prijalo podnebje.
PAUL CLAUDEL Paul Claudel (1886-1955), pisatelj, diplomat, francoski poslanik v ZDA in drugih državah.
V laiški šoli je zašel pod vpliv Renana in zapadel materializmu, meneč, da vladajo vse neki slepi večni zakoni. Zdelo ee mu je pa to vse žalostno in dolgočasno.
Nekoč je stopil v cerkev Notre Dame v Parizu, da bi dobil kak estetski motiv za svoje delo. Peli so Magnificat:
„V hipu je bito moje srce ganjeno — veroval sem. Pa s tako močjo, da mi odtedaj vse brezverske knjige, vse ne-prilike zelo burnega življenja niso mogle vzeti te vere. Bog je ranil moje srce.“ Vendar še ni veroval katoliško, ro.eneč, da je nespametno, zakaj žrtvovati bi moral toliko tega, kar se mu je zdelo lepo in prijetno. „Mladeniči, ki tako lahkomiselno zapravljajo vero, ne vedo, koliko -stane, pridobiti jo spet.“
Bral je sv. pismo. Videl je, da vsaka njegova vrsta pobija lažne Rena-move trditve.
Študiral je bogoslovna vprašanja; spoznal je, v kakih venskih predsodkih in v kakem verskem neznanju je živel. Poglabljal se. je v Aristotela in v katoliške mislece. Po štirih letih — ,1909 — se je spreobrnil, prejel sv. obhajilo — drugo v svojem življenju.
VLADIMIR SOLOVJEV
Vladimir-Solovjev (1855-1900) filozofski, bogoslovni i n zgodovinski študiji so ga privedli v katoliško Cerkev.
Razkol je imel za nespameten. „Rim je resnično krščanski, ker je vesoljen.“
Zaradi svojega prepričanja je bil preganjan. Konvertiral je 1. 1896.
13.	LAKOMNOST
rečeš dati potrebnim košček kruha; če pričo njih berače zmerjaš in ubogim oponašaš, kar jim, daš; če jim daruješ take lepe denarje, da se jim zdi škoda izdati jih; ako jih hvališ, da si ne privoščijo dobrega, da rajši hodijo razcapani, kakor da bi si koj omislili z» svoj denar; ako pričo otrok hvališ denar, kako ga Je škoda dati. Lakomnik ima za denar tudi dušo naprodaj-
14.	-SAMOGLAVOST
Samouhe zrediš, ako preveč zapoveduješ, pa jinv pustiš, da te ubogajo ali ne, — kar se ukaže, se mora storiti; — če otroke pričo drugih sramotiš, enega za' govarjaš, drugega grajaš, kadar je obodvoje krivo-Ako jim pustiš slabe navade, fantom kaditi, dekletom ošabno obleko nositi; če otrokom daš moč nad družino (= -posli ir. najemniki), jim boš hitro tudi ti v strahu; razvadi jih na prijetnosti, da bodo povsod za -tabo hodili, pa se ti bodo ukradli, ako jim česa ue dovoliš, Samoglavi otroci bodo trdovratni starci, kakršnih se je bati.
15.	TRDOVRATNOST
Otroci postanejo trmasti, ako jih za vsako mal0 reč grajaš ali kaznuješ; ne bodo ti obstali (= Pr'' znali), rajši tepeni lagali; ak0 pravičnih prošenj uslišiš, če jim nič ne zaupaš; ako z njimi v trpljenj0 nimaš nobenega usmiljenja. Kamnito srce starš0'-
tudi otroke okameni. Razvadi jih in jim pust; v p1-0' grešne priložnosti, dovoli jim vse, kar se jim -poljub'-pa bodo hitro svoje trme. Razvada je železna suknj"1 Ako se starši pričo o-trok prepirajo, zasramujejo uče nike (= učitelje), se otrokom ubija ubogljivo src0' Težko boš vodil konja, če ga ne deneš na brzde.
*
■ ef
Teh 15 naglavnih grehov se je pri otrocih najvC varovati; tj so korenine krvavih šib, ki si jih sadU starši sami v otroško srce, ei jih pletajo, da jih b0<* n:i stara leta tepli z njimi njih lastni otroci. dK,br° krščansko zrejen; otroci so staršem krona; slabo ire' jena deca so staršenvbič, pred katerim naj jih obv° ruje sam večni Bog!
259.
Petroniju se je zdelo, da be Vinicij Pohitel Tigelinove pretorijance ter nje. 1,1 u in Neronu prekrižal načrte glede Ligije. Bil je vesel zaradi tega in je Poklical Euniko, da je šla z njim k ve-^erji.' Ko je slonel z nj0 za mizo, se mu je zdela čudovito lepa, kakor boginja. Ona je drhtela od sreče, da sme biti ob gospodarju. Jedla sta iz zlatega po. sodja, |pila iz kristalnih kozarcev in stregli so jima dečki, oblečeni kakor oogovi ljubezni. Pevci sa jima peli novo ?esem na Apolona-
A ko je bila njuna radost na vrhunci so sužnji prestrašeni sporočili, da je Prišel z dvora stotnik Aprus z oddelčni pretorijancev. Petronij ni pokazal |*'ti sence strahu, temveč je dal stotniku privesti v jedilnico. Aprus mu je Prinesel pismo, v katerem ga je cesar Va|bil, naj 'bi še nocoj prišel na dvor.
260.
Neron j6 dvorjanom prebral neko čvo pesem in je hotel slišati Petro, jj'jevo sodbo. Do nje mu je bilo toliko, au n; mogel prestati brez njega, četudi Petronij bil v nemilosti. Na koncu je z zlobnim nasmehom vprašal po čiciju. Petronij je slutil, da se je jčraio zgoditi nekaj hudega. Dal se je akoj odnesti do Vinicija. Spotoma je $rečaval pijane množico, ki so vse pokljale en sam krik:
-»Kristjane levom!“
, Vinicija je dobil doma v atriju. Se. je na trinožnem stolu ter imel gla-sklonjeno skoraj do kolen. Ni se !Zf)’ ko je slišal korake in ko ga je r>jatelj vprašal:
»Si prišel prepozno? Ali si jo videl? aJe je?»
. V Mamertinski ječi. Ponjo je prišlo „ deset pretorijancev. Ursus je ni mo.
8el
Ubraniti.“
Quo vadiš ?
261.
Začela sta kovati načrte, kako bi deklico rešila iz ječe in iz Pompejinih krempljev, zakaj Petronij je bil prepričan, da je .niso zaprli, ker je kristjanka, temveč, ker se hoče cesarica maščevati nad Vinicijem. Sklenila sta z zlatom 'podkupiti straže v ječ} in Li-gijo spraviti še ta večer iz nje. Ogrnila sta si temne plašče, vzela meče

in nekaj sužnjev ter odrinila proti ječi. Spotoma so srečali pijanega gladiatorja, ki se je zaletel v Petronija ter zahteval, naj tudi on vpije „Kristjane levom!“ Petronij, ki je ibil zaradi današnjih dogodkov razdražen, se ga je nekaj časa otepal in ga miril, nazadnje mu je pa brez besed potisnil svoj. kratki meč do ročaja v prsi. Potem je govoril z Vinicijem dalje, kakor da se ni zgodilo nič.
262.
Mamertiriiska ječa je bila na koncu Foruma pod Kapitelom. Ko so zavili tja, je Petronij na lepem obstal in /pokazal z roko:
„Pretorijanci! Prepozno...!“
Pred to ječo, ki je bila v steni Kapitalskega griča, je stala dvojna vrsta vojakov z lesketajočimi se čeladami in sulicami. Vinicij je v obupu prebledel kakor marmor. Toda Petronij je poznal poveljnika straže in ta mu je povedal, da svojci in znanci jetnike lahko obiščejo. Dogovorila sta se, da pojde Vinicij v ječo do Ligije, Petronij pa na dvor do Akte, da bo skušal po njej kaj doseči pri cesarju.
263.
Tedaj se je izpod zemlje zaslišalo petje. Pesem je bila v začetku slabotna in tiha, potem, pa vedno močnejša. Peli so moški, ženske in otroci, natlačeni po podzemeljskih brlogih, in vsa ječa se je polagoma združila v mogočen, soglasen zbor. To niso bili glasovi žalosti in obupa, temveč sta iz njih zvenela radost in zmagoslavje, da so se vojaki v soju prve, krvave jutranje zarje začudeno spogledovali.
264.
Klic „Kristjane levom!“ se je vedno glasneje razlegal po vsem Rimu. Na-
«j___
«čuvano, razjarjeno ljudstvo je pomaga-lo pretorijancem loviti kristjane, kar ni bilo težko, saj so njihove skupin6’ bivajoče z drugim ljudstvom po rimskih vrtovih, na glas izpovedovale sv° jo vero. To je podivjane tolpe jezilo š6 bolj in dogajalo se je, da je množic9 iztrgala pretoriancem jetnike iz rok . jih pobijala. Ženske so za lase vlači* Po cestah in otrokom so razbijali gl9' ve ob kamenje. Iskali so žrtev po P°' igoriščih in med razvalinami. Zdelo sč je, da je množica pozabila človeško 8° vorico in da pozna eno sam besedo Š6, „Kristjane levom!“
265.
Po mestu so že stavili lesena gled9' lišča, da bodo po njih metali kristja1?* zverem.. Iz vse Italije so vlačili vanJ zveri. V Afriki so na Tiigelinovo zaP°' ved prirejali velikanske love in posili9 v Rim tigre in slone, krokodile iz j la, leve z Atlasa, volkove in medv69 s Pirenejev, divje pse z Espira, 61 vole in zobre iz Nemčije. Cesar je h6*6
sP°min na požar utopit; v krvi krist-Janov, zato so bile priprave za 0 Prelivanje krvi take, kakor jih Rim
še
ni videl.
Petronij in Vinicij sta storila vse, ‘l bi Ligijo rešila. Vinicij je Tigelinu °nudil vsa svoja ogromna posestva na s Cl Ji ji, da deklico izpustil, a prefekt
0	Je 'bal zameriti maščevalni cesarici, piskal je Popejinega prvega moža in lenega sina iz prvega zakona, pa ni
,.°«el doseči nič. Petronij je hodil oko-vseh, ki so imeli kaj vpliva na Nero-; jn na Popejo, ni štedil ne z denar-t,.1*1’ ne z obljubami, obiskal je Seneka,
1	*tagora in celo Krizotemis, ki je bila U)ica cesarjevega ljubljenca Vacinija,
^ Zastonj. Ligi j a je čemela v ječi in ^ 11 iger se je neizprosno Mižal. Edi-’ kar sta dosegla, je bilo, da je Akte j^lskala Ligijo, ji prinesla obleke in st>ne’ Podfcu,Pila stražarje, da so pu-' v miru dekle in Vinicija, ki je z vse noči stražil pred dekliči-0 celico.
2«7.
^ ,^nicij je bil od žalosti bolj podoben «h U. kakor živemu človeku. Lice mu je S'n počrr-elo. Spal skoraj ni. ju so ga pogosto dobili, ko je v atri-t; klečal ter bil s čelom ob kameniti ' Prosi; je Kristusa in ga rotil, naj čudež. Edino od njega je še pri-Pet°' a* r°š*tvc- V item ga je potrdil tudi sl^,.01-’ katerega je neke noči obiskal v l9h*' ncm zbirališču kristjanov pred Samskimi vrati. Apostol mu je dejal:
sta”,Veruj (*° konca, zakaj vera gore pre" j6[t^ ma. Tudi če bi Ligijo že videl v levile žrelu, veruj, da jo Kristus more Vpdno rešiti!“
Vinicij je veroval.
268.
Vojaki, ki so stražili Mamertinsko ječo, so Vinicija vsi poznali in mu niso delali ovir, kadar je hotel noter. Zato je bil tembolj presenečen nekega dne pred začetkom iger, ko so mu povedali, da ne smejo nikogar več pustiti v ječo. Vinicij je pri tem, tako prebledel, da ga je vojak sočutno pogledal, se ozrl naokoli, potem pa je stopil k njemu in zamolklo dejal:
„Pomiri se, gospod. Straže in Ur-sus jo varujejo!“
Pri teh besedah se je sklonil in z dolgim mečem narisal .na tlak podobo ribe. Vinicij je osupnil — torej so kristjani celo med pretorijanci. Hkrati ga je to navdalo s tolažbo. Ta vojak, ki je odnesel v ječo pismo za Ligijo, mu je bil nov dokaz Kristusove moči in nov up je objel njegovo srce.
269.
Vinicij je šel iz ječe k Petroniju, ki mu je povedal, da se bodo igre začele
271.
čez deset dni. Vinicija je ta novica potrla, da od Petronija ni maral iti domov, temveč je zavil na Forum med množico trgovcev, meščanov, govornikov in postavačev. Vročina in gneča sta ga tako utrudili, da se je nekje naslonil na zid, zavzdihnil kakor otrok in zaspal. In v sanjah je videl čudne, pisane, razburljive prizore.
270.
Zdelo se mu je, da sredi noči odnašajo Ligijo čez nepoznan vinograd. Pred njima gre Pomponija Grecina ter jima sveti. Glas, podoben Petronijevemu, se je zdel0 , da ju kliče nazaj, toda Vi-nicij se ni zmenil zanj, temveč je šel dalje proti koči, na pragu katere je stal Peter. Vinicij mu je pokazal Ligijo ter mu dejal:
„Prihajava od iger in je ne moreva zbuditi. Zbudi jo ti!“
Toda Peter je povzdignil oči in dejal: „Naj jo zbudi Kristus!“
Nato se je slika spremenila in za’ gledal je Nerona in Pompejo, ki je držala v naročju malega Rufija s krvavim. čelom, ki mu ga je umival P6' tronij. Tigelin je sipal pepel na rnize> za katerimi je sedela množica dvorjanov pr; pojedini. Vinicij sam je poleg Ligije, toda med mizami so h0-dili levi, katerim je od ibrad tekla kri' Ligija ga je prosila, naj jo odvede, a bil je tako onemogel, da se ni mQ8el niti premakniti.
Potem se mu je vse zmedlo, da ločil ne ljudi, ne podob.
272.
Iz sanj ga je prebudilo vpitje, ^ se glasilo blizu njega. Mel si je oči, d* bi bolje videl in je zagledal, kako stS dva tekača razganjala ljudi pred kr»s' no nosilnico. V njej je sedel belo obl6, čen človek in nekaj bral. Ko se je 1,0 silnica zaradi gneče ustavila, je zapa' vedal, naj množico razpode. Dvignil Je oči iznad zvitka, ki ga je bral, pa j’ takoj pobesil, ko so se mu ujele z *>' nicijevimi očmi.
Bil je Hilon.
273.
Ko so se ljudje umaknili, so eS'f čanski sužnji hoteli z nosilnico dati6' tedaj pa je Vinicij stopil do nje.
„Pozdravljen, Hilon!“
Hilon ga ni hotel poznati, temveč J* velel, naj gredo dalje. Toda Vinicij ^ zagrabil drog pri nosilnici, se skl°n | k Hilonu, mu pogledal v oči in der i
„Ti si izdal Ligijo!“
Grk se je najprej smrtno Prest’> šil, a ko je videl, da v Vinicijevih ot
r'* grožnje, se mu je vrnila predrznost 1,1 je rekel:
,,Ko sem umiral od gladu, si me ti ^al pretepati!“
»Storil sem ti krivico, Hilon!‘: je tesano dejal Vinicij. Toda zmotil se ko je mislil, da bo krščanska ljube-Z°n pri Grku kaj dosegla.
Hilon je najprej začudeno pogledal, !>otem je zaničljivo tleskr.il s prsti ter ?a,vpil, da so ,ga vsi slišali:
, »Če imaš kakšno prošnjo, pridi j r’ k meni na Eskvilin. Po kopeli spr prosilce!“
274.
>, N>a dan pred začetkom iger se je 'kija za vselej hotela posloviti od Vi-C|ja ter mu je pisala:
£ »-..vem, da Te bom, videla samo arene, moj ljubljeni. Poizvedi, ^ pojdem pred zveri, in bodi tisti j^r' v gledališču. Jaz in vsi sobratje e,Penimo po tem dnevu. Naj me reši
So
Kristus zdaj ali pa po smrti. On me je po apostolovih ustih obljubil Tebi. Torej sem Tvoja. Ne pomiluj me in ne daj se zmagati bolečini! Takoj, ko bom muke prestala, bom povedala Kristusu, da je v 'Rimu ostal moj ženin. Vzemi moje truplo ter me pokoplji kot svojo ženo v grobu, v katerem boš nekoč počival sam.“
Vinicij je pismo bral s solzami v očeh ir. z obupom v duši, toda upanju na Kristusov čudež se še ni odrekel.
275.
Petronij je zdaj sklenil storiti še poslednji korak. Popejin sin iz prvega zakona, Rufij, je z razbito glavo ležal v vročici in cesarica je trepetala za njegovo življenje. Rada bi ga bila naredila Neronu za naslednika, četudi cesar pastorka ni maral. Na dvoru so šepetali, da mu je on dal razbiti glavo.
Petronij je cesarico dobil, ko je vsa obupana in prestrašena sama stregla otroku. V začetku ni marala o Viniciju in Ligiji nič slišati. Toda Petronij jo je zastrašil, da je njenega otroka doletela nesreča zaradi tega, ker se je krščanski bog maščeval nad njo zaradi Ligije. Če hoče torej otroka rešiti, naj da deklico spustiti.
Popejo je Petronijevo govorjenje preplašilo, poleg tega je pa imela otroka blazno rada, da bi bila storila zanj kar koli. še ta večer je šla v Vestino svetišče ter prvi vestalki naročila, naj bo blizu ječe, ko bodo peljali Ligijo pred zveri, in naj zapove, da jo izpuste. To pravico je prva svečenica boginje Veste imela po rimski postavi.
276.
Toda že je bilo odločeno, da mora Popejin sin umreti, še preden je nosilnica s cesarico bila v Vestinem sve-
tišču, sta dva cesarjeva oproščenca vdrla v sobo, kjer je ležal deček. Eden je z medeninastim kipom pobil na tla staro strežnico, drugi je pograbil njen pas in ga zadrgnil lepemu otroku okoli vratu. Zadavila sta ga, ga zavila v rjuho ter s truplom odhitela v Ostijo in ga vrgla v morje, kakor se je glasila zapoved.
277.
Ko se je Bopeja vrnila od vestalk, je v palači našla prazno sobo ter otrplo truplo stare služabnice. Začela je rjoveti in je bruhnila v divji jok, ki se je pošastno razlegal p o dvoru vso noč in ves drugi dan. Tretji dan je oblekla ametistno tuniko in šla na gostijo, kakor ji je velel cesar. Sedela je ,za mizo molče, lepa, zlatih las, krasna in zlobna kakor angel smrti.
278.
Na dan, ko bi se bile morale začeti igre, so množice že od zore čakale, kdaj se bodo odprla vrata v gledališče, ter ugibale, kakšne bodo te igre, ki so o njih toliko govorili. Ljudje so gledali borilce, ki so že zgodaj v krdelih začeli prihajati v cirkus. Prihajali so brez orožja, skoraj goli; lepa, naoljena, krepka telesa so imel; okrašena s cvetjem, v rokah so nosili zelene veje. Množica jih je .pozdravljala in stavila nanje. Borilci so se .šalili, kakor da gredo na svatbo in ne v smrt, ter pošiljali najlepšim dekletom poljube.
279.
Ko so nazadnje odprli vrata, so se množice po hodnikih razlile v amfiteater ter se začele boriti za boljše sedeže. Ljudstva je bilo toliko, da je ure in ure rinilo y gledališče. Med hrum, množice se je mešalo tuljenje zveri, ki jim
že dva dni niso bili dali nič jesti, da bi bile bolj divje za kristjane. Včasih Se je pa med vpitjem ljudi in med divjanjem zveri zaslišala ubrana resna pe' sem. Peli so kristjani: moški, ženske» otroci, ki so čakali, kdaj jih bodo vrglj zverem. Množica je ob njihovi pesmi osupnila, ker ni mogla razumeti, kako da ti, na smrt obsojeni, še pojejo-
280.
Dostojanstveniki: senatorji, konzuli» pretorji, edili, častniki, dvorjani in dvor-janke so prihajali na nosilnicah, pred katerimi s o šli liktorji s snopom in se-kiro. V soncu so se bleščale pozlačene nosilnice, pisana oblačila, dragulji h1 meči. Množica je znane in priljubljen6 odličnike glasno pozdravljala.
Z dvorjan^ sta prišla tudi Petronij in Vinicij. Ta je bil trdno prepričan» da bo Ligi j o rešil. Ječarji in vsi uslužbenci v amfiteatru so bili podkupljen*» da bod0 Ligijo skrili kje v kotu, ponoči jo pa izročili Vinicijevemu človeku» da jo bo odvedel iz Rima, .kakor je bil® dogovorjeno.
a
Precej vernih slovenskih družin ima doma že vse štiiy zvezke sv. pi-‘Sltla v novem slovenskem prevodu. Naj j^s spodbudi k branju in prem.išljeva-lu svetih božjih knjig misel, da gre a res sveto stvar.
Gospod Jezus Kristus ter njegovi ‘v«0 apostoli in evangelisti so že knji-6 stare zaveze tako cenili, da so jih Osnovali kar: pismo, j K0 so r.. pr. v nazareški shodnici v zttsovi navzočnosti brali odstavek iz ^roka Izaija (Iz 61, 1-2), ki se je na-;^8al na Jezusa kot .prihodnjega Mesiji 3e Jezus začel razlago z besedami: ’’ azies se je t0 pismo izpolnilo, kakor te slišali“ (pr. Lk 4, 16-21).
^ Janez Evangelist pripoveduje, da je ^ zadnji, veliki dan šotorskega ^ aznika, k0 so se vršile posebno veli-i slovesnosti, stal in klical: „če je ](,0 žejen, naj pride k meni in naj pije, 0r v rr.e veruje; tekle bodo, kakor
e. *vi pismo, iz njegovega osrčja reke j,^6 vode“ (Jn 7, 37-39). Jezusu izraz L pomeni tista mesta stare zaveze,
c. govore, kako bodo apostoli in uče-v aploh v veri v Jezusa Kristusa in v jq.ci njegovega trpljenja in smrti pre-,i Svetega Duha, njegove milosti in
aroVe.
Knjiga vseh knjig
Že proti koncu zemeljskega življenja je spet po priliki o hudobnih vinogradnikih spraševal: „Ali niste nikoli brali v pism.u: Kamen, ki so ga zidarji .zavrgli, je postal vogelni kamen; Gospod je t0 naredil in čudovito je v naših očeh“ (Mr 12-lo). Besedilo je vzeto iz 117. psalma (v. 1. 2), pa je Jezus spet uporabljal izraz: pismo.
APOSTOLI IZJAVLJAJO
Ko je apostol Peter kot prvi namestnik Jezusa Kristusa na zemlji že pred prihodom Svetega Duha na prvi binkoštni preznik predlagal, naj namesto nesrečnega izdajavca Judeža Iškar-jota izberej0 nekoga drugega za apostola namesto njega, je govoril: „Moralo se je spolniti pismo, kakor je Sveti Duh po Davidovih ustih napovedal o Judu, vodniku tistih, ki so prijeli Jezusa“. Potem govori o Judeževem nesrečnem koncu, in utemeljuje, da je David v 108. psalmu (v. 8) napovedal, kam naj Judeževo truplo pokopljejo m kako naj m.u izberejo namestnika v apostolski službi (Pr. Apd 1, 16 sl.). Apostolu Petru je torej 108. psalm spet: pismo.
Ko evangelist Luka v Apostolskih delih podrobn0 opisuje, kak0 je diakon Filip spreobrnil in krstil dvornika eti-
opske kraljice, omenja, da je dvomik na vozu sede bral prelep odstavek iz preroka Izaija (Iz 53, 7-8) o prihodnjem trpečem Odrešeniku kot krotki ovci oziroma krotkem jagnjetu, to mesto v preroku Izaiju kar dvakrat imenuje pismo (pr. Apd 8, 32. 35).
Velikokrat pa Jezus, apostoli ter evangelisti uporabljajo za staro zavedo množinsko obliko: pisma (pr. Mt 21, 42; 22, 29; Mr 12, 24; 14, 49; Lk 24, 27. 32. 45; Jn 5, 39; 17, 2, 11; Rimlj 15, 4; 16, 26; 1 Kor 15, 3; 2 Petr 3, 16).
Takoj v uvodu v list Rimljanom pa apostol Pavei staro zavezo imenuje ne samo pism.a, ampak sveta pisma: „Pavel, služabnik Jezusa Kristusa, poklican apostol, odbran za blagovest božjo, ki jo je Bog napovedal po svojih prerokih v svetih pismih“ (Rimlj 1, 2).
Druga knjiga Makabejcev pa imenuje spise stare zaveze sveto knjigo (2 Mkb 8, 23).
V prvi knjigi Makabejcev pa Jonatan v pismu Špartancem izjavlja: „Mi sicer tega (zaveze in prijateljstva) ne potrebujemo, ker imamo v tolažbo svete knjige, ki so v naših rokah (1 Mkb 12, 9).
To izražanje o spisih stare zaveze: pismo, pisma, sveta pisma, sveta knjiga, svete knjige pa so sveti cerkveni očetje in pisatelji prav v zgodnji krščanski dobi začeli prenašati tudi na spise nove zaveze. Namesto izražanja sveto pismo pa za poimenovanje spisov stare in nove zaveze naletimo tudi na izraza: božje pismo, božja pisma.
Zakaj tem spisom stare in nove zaveze pravimo sveto pismo oziroma božje pismo
Sv. Tomaž Akvinsk; v razlagi lista Rimljanom navaja tri razloge: ker so te knjige od Svetega Duha navdihnjene; ker je njih vsebina sveta; ker nas te svete knjige posvečujejo.
OBNOVITEV KRSTNIH OBLJUB S na veliko soboto
Predragi bratje! V' tej presveti g noči se sveta mati Cerkev spominja g smrti in pogreba našega Gospoda g Jezusa Kristusa. Vrača mu svojo g ljubezen s tem, da vso noč bedi. Pri- ; čakuje njegovega slavnega vstajenja j in se presrečna veseli.
Ker pa smo, kot nas uči sv. ap°" ; stol (Pavel), s Kristusom po sv. g krstu bili pokopani v smrt, moramo, • kakor je Kristus vstal od mrtvih, g tudi mi hoditi po poti novega živ- g Ijenja, v svesti si, da je naš stari j človek s Kristiteom bil križan, da bi g ne živeli več grehu. Zavedajmo sč ! torej, da smo grehu umrli, živim0 i pa Bogu v Kristusu Jezusu, našem g Gospodu.
Zato sedaj, predragi bratje, p° ; končanih vajah sv. posta, obnovim0 ; obljube sv. krsta, s katerimi smo se g nekoč odrekli satanu in njegovim g delom kakor tudi svetu, ki je sovraž- g nik božji, ter smo obljubili, da bom0 g v sv. kat. Cerkvi zvesto služili B°gm !
Zatorej:
Mašnik: Ali se odpoveste satanu? ;
Ljudstvo: Se odpovemo.
Mašnik: In vsem njegovim delom? j ________	___ ___________-j
KAJ SLEDI IZ TEGA ZA VSAKEM DOBREGA KRISTJANA?
Najprej silno spoštovanje
do svet*
božjih knjig. Sv. CerkeV n. pr. nar°^' da mora diakon pokaditi mašno knjiif’ preden začne peti sv. evangelij iz **U Sedaj sme to storiti tudi mašnik P..
navadni peti sv. maši. Na vesolj: cerkvenih .zborih redno med zborov®*’; slovesno izpostavijo sveto evangelij knjigo. Tudi na drugem, vatikansk0
vesoljnem cerkvenem zboru slovesno
S Ljudstvo: Se odpovemo.
•	Mašnik: In njegovemu napuhu ?
| Ljudstvo: Se odpovemo.
Mašnik: Verujete v Boga Očeta, ! Vsemogočnega, Stvarnika nebes in j 2emlje ?
•	Ljudstvo: Verujemo.
Mašnik: Verujete v Jezusa Kri-
•	stusa, Sina njegovega edinorojenega, S Go-spoda našega, kateri je bil rojen j je trpel ?
Ljudstvo: Verujemo.
J Mašnik: Verujete tudi v Svetega S Duha, sveto katoliško Cerkev, obče-| stvo svetnikov, odpuščenje grehov,
•	vstajerije mesa in večno življenje
•	Ljudstvo: Verujemo.
! Mašnik: Sedaj pa hkrati skupno j Prosimo Boga, kakor nas je učil mo-| naš Gospod Jezus Kristus:
Š Ljudstvo: Oče naš, kateri si v j Nebesih
Mašnik: In vsemogočni Bog, Oče | našega Gospoda, Jezusa Kristusa, ki j r,:>s je prerodil iz vode in Svetega | Puha, ki nam je tudi podelil odpu. | ®čenje grehov, on naj nas s svojo 5 Milostjo ohranja v istem Jezusu Kri-| ®tusu, našem Gospodu, za večno živ-
I 'jenje.
Ljudstvo: Amen.
stavljajo dragoceno evangeljsko knji-ki je napisana na 255 pergamentih listih. Ob tej evangeljski knjigi ^ Pro gorita vsaj dve prižgani sveči. aJ tudi pri slovesni maši stojita med . Pvesnim petjem evangelija dva strežbi;1 (akolita) s prižganimi svečami ob a,šni knjigi.
, Pred leti je neki slovenski duhovnik Pak da se mu Trochujev življenjepis ■ arškega župnika Janeza Vianneyja 1 tako lep, da bi ga najrajši kar po-
ljubil. Sv. Cerkev pa mašniku ukazuje, da po prebranem evangeliju vselej poljubi mašno knjigo na tistem kraju, kjer je začel brati sveti evangelij. Saj vse to čaščenje in spoštovanje velja Gospodu Jezusu Kristusu, ki je središče vseh svetopisemskih knjig, posebej pa glavna osebnost v svetih evangelijih. Ko bi se tudi verniki malo bolj navzeli tistega svetega spoštovanja, ki ga ima nezmotljiva Kristusova Cerkev do božje besede 1
V domovini še živi duhovnik, ki ni klonil tilnika pred brezbožnim komunizmom, ki je najbolj nevaren sovražnik ljubega slovenskega naroda; ta duhovnik je tako cenil 'Shakespearjevega Hamleta, da ga je vsaj petdesetkrat prebral. Ob nekem, govoru smo že v tujini občudovali uglednega slovenskega izobraženca, ki nam je na pamet deklamiral Prešernove sonete, čeprav se jih je učil pred več kot štiridesetimi leti na srednji šoli. Vse to je zelo lepo. Pa slovenski ljudje in posebej slovenski katoliški izobražnci tako poznamo svetopisemske knjige, morda vsaj evangelije ?
O že oplenjenem škofu sv. Timoteju pravi apostol Pavel tako lepo: „Ti pa ostani pri tem, kar si se naučil in si verno sprejel, ker veš, od koga s{ se naučil, in ker od detinstva poznaš sveto pismo, ki ti more dati modrost za zveličanje po veri v Jezusa Kristusa“ (2 Tim 3, 14-15). Naši slovenski bogoslovci v izseljenskem semenišču redno vsak dan prebero vsaj po eno poglavje svetega pisma. Vsa leta pa so dnevno po pol ure premišljevali večinoma sveti evangelij.
SLOMŠKOV ZGLED
Sicer nam je pa v tem že mladi bogoslovec in kasnejši škof Anton Martin Slomšek vsem svetil s svojim zgledom. 0 njem njegov prvi življenjepisec Franc
Kosar pripoveduje: „Marljivi in vestni, kar šolske nauke zadeva, s<> tudi prosti čas kaj umno porabili. Branje svetega pisma jih je čez vse veselilo, od prve do poslednje vrste so ga prebrali in še kakor škof so radi pravili od sladkih urah, kf so jih v tem branju našli (Drobtinice za 1- 1863, str. 143). Drugi Slomškov življenjepisec dr. Franc Kovačič pa o tem še podrobneje govori: „Nad Vse je pa cenil ‘knjigo vseh knjig’, sveto pismo stare in nove zaveze. Ponovno je prebral vse knjige svetega pisma od -začetka do (kraja, ne kakor koli površno, marveč pozorno premiš-ljevaje. Posamezne dogodke iz evangelijev in listov sv. Pavla se je naučil naravnost na pamet, še v poznejših letih je večkrat pripovedoval, kako sladke so mu bile ure pri branju svetega pisma. Tako si je popolnoma prilastil njegove misij in njegov slog, kar je za dobrega govornika posebno važno“ (Pr. dr. Franc Kovačič, Služabnik božji Anton Martin Slomšek. 2. izdaja, Buenos Aires 1962, str. 38). Toliko svetega pisma najdemo v Slomškovih govorih in pridigah, da se v tem lahko kosa s sv. carigrajskim patriarhom. Janezom Zlatoustim, nebeškim zaščitnikom cerkvenih govornikov, o katerem trdijo, da je iznal sv. pismo na pamet.
Ponižno in pobožo branje, zlasti pa resno premišljevanje sv. pisma nas pod vplivom milosti Svetega Duha vodi do resnične svetosti. Nič ne smemo -popuščati protestantom glede razodetih verskih resnic, ki nas jih uči nezmotljiva sv. katoliška Cerkev. Tudi glede sv. pisma nimajo v vsem pravih nazorov. Vendar pa vsaj nekatere v njihovi ljubezni do božjih knjig smemo posnemati. Ni še dolgo, ko mi je v trolebusu 323 v Buenos Airesu neka „pentekostalka“ pripovedovala, da že dolgih pet let vsak dan kleče bere in premišljuje sv. pis-
mo. Ko bi malo več katoličanov' p®d vodstvom sv. Cerkve tudi tako dela*®'
Preteklo leto smo oibhajali stoletnico smrti ,p. Henrika Lacordairja. z®6' menitega dominikanskega pridigarja v baziliki naše ljube Gospe v Parizu. 0 njem pripovedujejo, da je že v zrelih letih odkril evangelij, se pravi, sp0-znal notranjo pomembnost svetih evan' gelijev za duhovno življenje. Preučeval in premišljval je njih vsebino, ki J® Gospod Jezus Kristus. Ob njih se j® njegovo srce vnelo v silni ljubezni do Jezusa, zlasti do Jezusa na križu, kar ga je privedlo do velike svetosti. Kol'-ko lepih duhovniških in redovniških osebnosti smo srečali tudi v naših skromnih slovenskih razmerah, ki so se prav ob branju in premišljevanju svetih knji? zlasti evangelijev kar nekako navzel® Kristusovih lastnosti. Marsikomu je npr-še v spominu skromni fračiškanski pater dr. Regalat Čebulj, izredno dober p®" znavalec apostola Pavla, pa velika svetniška osebnost.
Slovenski duhovniki, redovniki ’n ! verniki potrebujemo velike notranje P®' ! iglabitve, da bomo mogli znova h Kristusu privesti tisti narod, ki si ga br°z' boštvo tako prizadeva odtrgati od Kri- : stusa in njegove Cerkve. Vsaj eno iz' ' med velikih sredstev je temeljito P®' j znanje, pobožno branje, še mnogo b®- -lje pa vneto premišljevanje knjige vseh knjig, da bomo tako sebe in druge ved-no bolj približali Gospodu Jezusu Kristusu, ki je središče vsega sv. pism9'
Le tobro si zapomnimo, ta tudi za n®5 velja, kar je sv. Pavel učil sv. Tim®' teja: „Vse od Boga navdihnjeno piß’1'1’ je tudi koristno za pouk, za preprič® vanje, za poboljševanje in za vzigojo v pravičnosti, da bi bil božji človek P°' popoln, za vsako dobro delo pripraven-(2 Tim 3, 16j17).
DR. FILIP žAKEl^
Primorske vesti
Slomškov večer pri sv. križu
V Sv. Križu pri Trstu so dne 29. ^cenibra proslavili stoletnico smrti slovenskega škofa in svetniškega kandira Antona Martina Slomška. Na spo-le<Ju je bij govor č. :g. dr. Stanka Janežiča, k; je v kleni besedi in z barv-slikami iprikazal plodovito življenje velikega škofa. Učenci osnovne in ^rokovne šole pa so nastopili z lepimi lomškovim,i pesmimi in recitacijami.
^SGR, KLINEC — SREBRNOMAŠNIK
Goriški nadškofijski kancler msgr.
Rudi Klinec je dne 18. decembra kaznoval svojo srebrno mašo. Novo ^•ašo Pa je pei na god sv. Štefana pred JL leti v rodni vasi Vipolže v Brdih. rebrnomašnik je hotel v tihoti in zbra-1)°ati obhajati ta lepi jubilej. Najprej Je podal v Loreto, kjer je opravil ahovne vaje, nato pa je v Rimu v kro-^ svojih domačih in najožjih prijate-, v daroval Bogu zahvalno mašo za 25 ^ico mašništva.
p- jubilant je doma iz Vipolž, kjer je rodil leta 1912. Po dovršenem ma-hi semenišču v Gorici ga je tedanji ^dškof Margotti posla] študirat bo-go-^°vjc v Bologno in cerkveno pravo v ^hi, ,§e preden je dokončal univerzo, y. hiu poverili faro Velike Žablje na ‘havskem. Kljub delu v župnij; je z e^lboljšim uspehom dokončal visokošol-i. 6 študije in dosegel doktorat iz cer-j ®hega prava s tezo o reformah Jo-a II. in njih izvajanju v goriški nadeli. Teza je izšla tudi v tisku. Na-seeSe "*e zgodovine Marijinega če-L, nja na Slovenskem in izdal o tem b° knjigo leta 1954. Poleg teh knjig,
ie
hapisal še marsikaj drugega iz zgo-
dovine naše ožje domovine. Kancler nadškofijskega urada je postal leta 1945. Od tedaj naprej do danes je g. jubilant ostal na tem. mestu pod nadškofi msgr. Margottijem, msgr. Ambrosijem in sedaj pod msgr. Pangraziem.
SPREJEM V MARIJINO DRUŽBO V
GORIŠKI STOLNICI
Zelo slovesno, a obenem prisrčno domače, se je izvršil na praznik Brezmadežne v goriški stolnici sprejem v Marijino družbo. Msgr. Srečko Gregorec, ki ima toliko zaslug za Marijine družbe v naši deželi, je izvršil obred sprejema. Najprej so bile štiri deklice sprejete med kandidatinje, za njimi pa šest kandidatinj v Marijino družbo. Rezveseljivo je, da so vse sprejete članice iz dobrih in zglednih goriških družin in da so vse dijakinje učiteljišča, gimnazije in strokovne išole. S tem se nam odpira novo upanje, da bo tudi med našo bodočo inteligenco zdrava, čista in plemenita mladina.
KULTURNI VEČER V KATOLIŠKEM
DOMU
Na dan sv. Lucije smo imeli zopet v Katoliškem domu v Gorici lepo in zanimivo skioptično predavanje. Pripravil in vodil ga je č. g. Brecelj Bogumii. doberdobski župnik. Prepotovali smo Italijo od Benetk do Neaplja, videli pompejsko svetišče in izkopanine in tako še enkrat doživljali prelepe vtise lanskega romanja v Loreto in Pompeje. Za zaključek nam je ,g. Brecelj pripravil veliko presenečenje. Slišali smo glas pok. prof. Mirka Fileja, ki nam je z velikim zanosom recitiral pesmico „Veš, o Marija", ne da bi vedel, da jo je g. Brecelj posnel na trak in da jo bomo mi poslušali kot njegov0 oporoko. Nato nam je še zapel „Sveta noč". Lep večer je pustil v vseh navzočih globok vtis.
Objavljamo skriven dokument latinsko ameriškega oddelka kitajske komunistične stranke. Pisatelj' je Li-Wei-Han. V knjižici, ki nosi naslov „Katoiliška Cerkev in Kuba*4, je razloženo, kaj morajo delati komunisti nai Kubo in v1 latinski Ameriki, da bo Cerkev podlegla
Načrt za uničenje Cerkve na Kubi
Katoliška Cerkev s sedežem v Rimu jc reakcionarna organizacija, iz katere izvirajo protirevolucionarna dejanja v ljudskih demokracijah. Da bodo mogle ljudske demokracije nadaljevati 8 svo-jim napredovanjem na poti v socializem in v komunizem, je potreba najprej končati z vplivom te Cerkve in z njeno dejavnostjo. Katoliška Cerkev ni ne ne. rodovitna ne nezmožna. Nasprotno: treba je priznati njen0 moč in je potrebna vrsta protiukrepov, da se zajezi. Ko bo politična 'borbe in ko bodo proizvajalne sile dosegle visoko stopnjo proizvodnje, jo bo mogoče uničiti. To je namen, za katerega se borimo.
V ZAČETKU BREZ ČELNEGA NAPADA
Ko b; napravili čelni napad in dali udarec p0 glavi, ko smo še slabo pripravljeni in nismo primerno vzgojili mas, bi dali Cerkvi večjo oblast nad množicami, ker bi se čutile na strani Cerkve in bi skrivaj podpirale protirevolucionarno dejavnost, ki 'bi jo ona želela. Pravtako se je treba izogniti tem.u, da bi se spremenili v mučenike voditelji protirevolucionarne dejavnosti Cerkve-
NAVODILO ZA DELO, KI MU JE TREBA SLEDITI
Navodilo za delo proti Cerkvi je to: poučevati, vzgajati, pregovarjat; in pre-
pričevati in polagoma vzbujati in raz' vijati politično zavest katoličanov d0 popolnosti s tem, da se udeležujejo štU' dijskih krožkov in političnega delovs' nja. S pomočjo aktivistov moramo četi z dialektičnim ibojem v naročj11 vere. Polagoma nadomestimo verski de' ment z marksističnim. Stopnjema pre' obrazimo napačn0 zavest z resnici10' tako da bodo katoličani prostovoljno na svoj račum uničili svete podobe, k so jih sami ustvarili. To je naše navodi*® za delovanje V boju za zmago na protirevolucinamo katolišk0 Cerkvijo.
NAVODILA USPEŠNO
UPORABLJENA NA KITAJSKEM
V nadaljnem predstavimo načrt de' lovanja, ki je bil uspešno uporabljen Kitajski ljudski republiki za osvobodj tev kitajskega ljudstva od vpliva kato*1' ške Cerkve v Rimu.
-Pod okriljem ljudske vlade je treh* spraviti Cerkev in njene vernike, kr. bodo ljudske množice vplivale nanje. ■*. mogoče dopustiti, da bi Cerkev ohran la svoj nadnarodini značaj, ki ga P° stavlja nad ljudsko voljo.
URAD ZA VERSKE ZADEVE NJEGOVO POSLANSTVO
Pri Ljudski vladi je treba ustan0^ viti urad, ki bo skrbel za verske zade* in organizacije, če b0 Cerkev pod'rT' žena postopkom demokratičnega ^
tfalizma, se pripravi pot, da se s pomočjo ljudskih množic podvzamejo pa-tfiotični ukrepi, ki ponižajo Cerkev in Porušijo njeno podobo. Imenovani urad ^o organizial narodna, deželna in krajevna združenja, ki bodo zedinila katoličane v domovinskih organizmih. Vsako združenje izjavi svojo vdanost in Poslušnost narodnim postavam.
ljudska vlada korak nazaj, mora zatrjevati, da brani versko svobodo in da je po volji množic, da se v združenjih ustanavljajo odbori za reformo, da se morejo pattiotične množice izražati bolj neposredno pri vodstvu cerkvenih zadev.
NADZORSTVENI ODBORI VODENI PO STRANKI
Kako postopati s tistimi, ki UGOVARJAJO
Ko bod0 ustanovljena patriotična društva in ko izpovejo katoličani svojo vdanost narodnim postavam, se po-javijo reakcionarji in protirevolucionarji. le protirevolucionarje, ki vstanejo sredi katoliške Cerkve, je treba najprej °dločno iztrebiti, vendar ne z uporabo ®ile. Ukrepi, ki se bodo podvzeli v vsakem. slučaju, morajo soglašat] z zakoni. *0 svoji naravi vodijo protirevolucionarne težnje do protivladnih dejanj. To načelo nam nakaže zakone, ki jih je *reba uporabljati proti tistim, kj ugovarjajo in ki jih postavijo v položaj Pnotidomovinskih zločincev, ki ugovar-jajo, ker poslušajo imperialistična navodila poslana 6 sedeža katoliške Cer-kVe v Vatikanskem mestu.
öVa koraka naprej in eden
NAZAJ
V tem razdobju bodo mase čutile psihološki spor, ker bodo po eni strani netile zvestobo do Cerkve in klera in po drugi strani |svoj patriotizem, ki bo nagibal, da bodo podpirale ljudsko vlado. Treba je pregledati ta spor n ga dobro preudariti. Če se podvza-’nejo kaki prenagljeni ukrepi brez ozi-na ostrino tega psihološkega spora, <e utegne osamiti stranka od mas. Če ®° vezi med masami in Cerkvijo zelo pene, se je treba držati načela: dva 'koraka naprej eden nazaj. Ko napravi
Bodi čuječ! Strankini aktivisti morajo voditi delo reformnih odborov. Ti morajo osamit] reakcionarje, ki se nahajajo med množicami. Za to delo je treba slediti tem navodilom: patriotič-no je stati na strani vlade in sprejeti postave; nepokorščina je protidomovin-ska; združenja so izjavila svoj patriotizem; antipatriotični elementi morajo biti odstranjeni iz združenj in sojeni kot zločinci pred patriotičnimi množicami; dolžnost vsakega državljana je, da kaznuje zločince.- Aktivisti morajo voditi množice proti zločincem- Potem, ko množice obsodijo zločince in jih ločijo iz zruženj, morajo biti zločinci sojeni po duhu postav ljudske vlade. Obenem morajo združenja znova izjaviti svojo pripadnost k zakonom in poskr-
REPÜ6UCA
DOMINICANA
GUATEMALA
ElsaivaoO
COSTA RICA
CCUADOR.
beti, da razkrijejo protirevolucionarno delovanje v svoji sredi.
DOBITI JE TREBA IZJAVE „PATRIOTIČNIH“ DUHOVNIKOV
Čeprav so bili revolucionarji razkriti, ostane v masah psihološki spor. Važno je, da cerkvene oblasti in voditelji Cerkve zagotovijo množicam, da je ostala vera bolj čista, ker so se otresli zločinskih in antipatriotičnih elementov. Aktivisti, ki so člani združenj, imajo važno nalogo, da pregovorijo voditelje Cerkve, da daj0 te izjave. Prav tako morajo aktivisti .zagotoviti množicam, da vlada in stranka sprejemata voljo množic. Jasno je, da nastanejo v tej dobi neprilike. če se bo postopalo svojevoljno, se izgubi zagon ljudskega gibanja. Ljudska vlada mora pospeševati temeljito razpravo o vseh nevšečnostih. Med temi razpravami se mera poskrbeti, da se razkrijejo protirevolucionarji, ki so ostali prej neopaženi.
POUDARJATI JE TREBA PATRIOTIZEM
V tem razdobju kot v prejšnjem je treba slediti tem navodilom: patriotič-no je sprejeti postave; nepokorščina je nepatriotična in zločinska. Poskrbeti je treba tudi, da se množice obvestijo o uspehih pogajanj med Cerkvij0 in državo; in o patriotični obnovi vernih množic, ki nadomešča propadajoča imperialistična in antipatriotična čustva.
NAPADI NA RIM
Z izjemo duhovnih zadev mora biti ponižana vsaka sled in izraz vezi z Vatikanskim mestom, ker izvira iz inv-perialističnih interesov in da podpre protirevolucionarno delovanje. Izkušnja naših bratskih držav dokazuje, da je katoliška Cerkev vedno podpirala protirevolucionarno delovanje. Spričo svetovne razsežnosti katoliške Cerkve, nudi-
jo te izkušnje neizpodbitne dokaze 0 njenem zarotniškem značaju. V tem razdobju je mogoče pričakovati, da se bodo čuli iz Vatikanskega mesta ugovori proti našem.u ravnanju- Te ugovore moramo uporabiti kot naše dokaze za za-rotniški značaj Cerkve, ki jo vodijo Vatikanskega mesta.
OZNANJATI JE TREBA MIRNO SOŽITJE
To nas vodi do naslednje stopnje napada, ki je vez med Cerkvijo in Vatikanskim mestom. Predvideva se, da bo kler silno reagiral, duhovščina silno ugovarjala, ker je to njena oporna točka in vir njene moči- Treba se je zavedati, da so ugovori duhovščine zaradi napada na njeno zvestobo do Vatikana nepatriotični in nasprotni vladnim postavam ali vladi. Tudi kar duhovščin» predstavlja, je nepatriotično.
Aktivisti imajo dolžnost prepričati mase, da morel človek imeti svojo vero, ne da bi se Vatikansko mesto vmešavalo v zadeve vseh Cerkva na zemlji-Aktivisti morajo tudi razložiti načelo o mirnem sožitju med patriotizmom i® vero- Tako bodo ločeni od mas tisti, ki sledijo navodilom Vatikana. Odpre se tudi pot za ustanovitev neodvisne Cerkve.
ZA USTANOVITEV LOČENE CERKVČ»
Treba je začeti z gibanjem za pri' pravo preden je mogoče proglasiti neodvisno Cerkev. Tiste predstavnike duhovščine, ki jih ni mogoče .pregovoriti, da bi sprejeli ukaze ljudske vlade, je treba obdolžiti pred množicami. Izrabiti je treba njihove ugovore, da uniči njihova vlada nad množicand' Najboljši način je, da se opravi majhn0 del0 in ne da bi ugotovili njegovega p°'
jetnika. Aktivisti morajo začeti z ovadbi proti njim.
V zgodovin, je vse polno dokazov, j*1 jih je mogoče uporabiti v zakoni-.etn postopku proti tistim, ki ugovarjajo zaradi ločitve Cerkve in Vatikana. , tem. razdobju je treba imet] pri ro-ah dokaze, ki so potrebni, da se. pre-Mča razumnike: ločitev od Vatikana j^ftieni korak naprej in ne nazaj. Žalske določbe, ki ščitijo vse veroizpo-Vedi in zgodovine protestantskih gibanj ‘Užijo temu namenu.
IZZVATI JE TREBA LJUDSKO PROŠNJO
Hkrati imajo aktivisti dolžnost, da V°dijo združenja v enotno gibanje, ki llaj zahteva, da ljudska vlada odobri ^tanovitev neodvisne Cerkve, da se 5l'uženja osvobodijo vsakega antipatrio-•cnega madeža, ki so ga zakrivili neka-yr* elementi, ki so še vedn0 zvezani z atikanom. Ljudska vlada da odobre-Je in uredi se neodvisna Cerkev. Za-dati se je treba, da ima prelom med atikanom in Cerkvijo pomen samo za . °lo,ge. Mase imajo v svojem verskem ,.Zlvljanju le malo skupnega in malo lrektnih vezi z Vatikanom.
POSVETITEV RAZKOLNIŠKIH ŠKOFOV
I Prišli smo do zadnje stopnje. Po čitvj Cerkve in Vatikana moremo po-^ etiti svoje lastne voditelje Cerkve. jt° ho povzročilo najhujši protest Vati-^ana in izobčenje. Zavedati se je treba, a se bije 'boj izven njegovih meja in I . ftied njegovim; člani. Združenja de-j Jejo in mase so prepričane in nava-j 116 na svoje versko življenje v naročuj nove Cerkve. Če se postopa previden premišljeno, se ne uniči liturgija
in množice vidijo le malo razlik v novi Cerkvi. Ugovori Vatikana proti posvečenju škofov zadevajo cerkveno hierarhijo in ljudska vlada se bo potrudila, da odbije vatikanske očitke. Polagoma se osamlja zadnja straža vatikanskih oficirjev. Ko so osamljeni, je postopek proti njim vedno bolj postaven, ker čutijo veliko nagnenje, da bi ugovarjali in se spremenili v mučenike in kot posledica se zapletejo v antipatriotična dejanja.
VLADI PODVRŽENA DUHOVŠČINA
Čeprav je bila odnesena zmaga v boju s Cerkvijo, je treba uporabljati prepričevanje z zadnjo stražo duhovščine. 'S tem ravnanjem bodo ljudske množice razumele, da se ljudska vlada iskreno trudi za svobodo vseh oseb. In hkrati postavijo tiste, ki ugovarjajo, v vrsto tistih, ki delajo proti čustvom ljudstva in vlade.
VERA BO IZGINILA
Ko pride trenutek, da bodo odgovorna mesta med duhovščino v rokah naših, ljudski vladi podvrženih duhovnikov, se začne polagoma odstranjevati elemente liturgije, ki jih ni mogoče združiti z ljudsk0 vlado. Prve spremembe bodo pri zakramentih in molitvah. Potem se zavarujejo ljudske množice pred pritiskom pri udeležbi v cerkvi, pr; verskem življenju ali pri organiziranju kolektivnih družb, ki predstavljajo katerokoli versko sekto. Ko se dejansko versko življenje spremeni v osebno zadevo, bo jasno, da se polagoma vera pozabi. Novi rodovi nadomestijo stare in vera bo dogodek iz preteklosti, vreden, da se o njem piše v zgodovinah o svetovnem, komunističnem gibanju.
Priredil Štefan Tonkli
OHRANIMO NASE OBIČAJE
Marsikje šele na pepelnico zažgejo, pokopljejo pusta, nagačenega možica. Toda v večini krajev so na pustni torek, ko se je oglasil ob enajstih zvečer ali ob pol polnoči cerkven; zvon, odstranili vse, kar je Spominjalo na pustno vese lje. Jedila, zlasti mesovje in na svinjski masti cvrt» cvrtje, so spravili za veliko noč. Pomili in marsikje sploh spravili v kraj posodo, v kateri se je kuhalo za pust meso ali na živalski masti cvrto cvrtje.
Pepeljenje je cerkveni obred, zakra-mental. Ponekod so iz cerkve vzeli pepel tudj domov, da So ga potresli po stanovanjskih in gospodarskih poslopjih in po polju, celo spravili so ga za vroče mesce, da jih Ibo varoval pred nevihtami. Ponekod imajo celo na pepelnico posebne postne jedi. P. dr. Turnšku, čigar knjiga v štirih snopičih „Pod vernim krovom“ mi je najvažnejši vir in obuditev spominov za ta spis, piše, da pravijo Kraševci, da je pust vesel mož, pepelnica pa revna žena. V našem kraju, se spominjam, so kakšno čmeri-kavo ženšče radi primerjali s pepelnico.
Najznačilnejši ljudski običaj tega ■dne je bilo vlačenje ploha za dekleta, ki se v predpustu vkljub dovoljni starosti niso omožile. Že večkrat omenjeni Valvasor je pisal, da so fantje nekje na kranjsiko-goriški meji privezali 351etni samici ploh, da ga je okrog vlačila in se zgražal, da ga niso vlačili fantje sami, ker se nihče za revo, ki je bila revnega stanu, ni zanimal. Ne vem, če je v zadnjem času še kje kakšno dekle ploh vlačilo — morda kakšna šaljivka ali užaljenka —; iz svoje mladosti se spominjam, da So pač pra-
vili, da so kakšnemu ženščetu ploh p°d okn0 položili, drugače je pa postal običaj vlačenja ploha bolj rečenica kot P* resnično dejanje.
POST
Cerkev predpisuje sicer postne posta* ve in včasih so bile celo strožje kot ,v zadnjih desetletjih. Toda naši ljudje s° si jih ša strožje napravili. Ne le, da ni-so jedli mesa in niso belili s svinjsko mastjo — razen v Primorju je bila to povsod na Slovenskem običajna zabela —, marsikje tudi zajtrkovali niso, živeli so ponekod ves ta čas samo ob kruhu in vodi ali si pripravljali čiri preprostejša jedila. Spominjam se, da sem prišel nekoč iz ljubljanskih šol v postu v domači kraj in me je stara mama vprašala, kaj bi želel jesti. Z»' želel sem si najprej špehovke, a je gladko odklonila, da mi jo ibi o postu napravila. Potem sem rekel, da bi krof6 jedel. Napravila jih je, toda,ni jih ocVT , la na svinjski masti in ker pri nas ni- ! smo bili vajeni beliti z oljem, je m°' : rala iti neka 'ženska v trgovino po rast* linsko mast (bili sta takrat dve znamki: ceres in kunerol), 'ki se je v posb* rabila.Pa tudi raznih užitkov in mara** s0 se mnogi odrekli, tako zlasti vin® in kajenja, drugod spet zabav: glasbi) in igralnih kart. Tak post seveda n) bil cerkvena zapoved, ampak narod®* običaj v najboljšem pomenu besede.
V Šmartnem <,b Paki sem pozna* moža pri najboljših letih. Le-ta se je P0 končanem predpustu ločil od žene i1* otrok in šel nekam v samoto, kam®1, mu je hči od časa do časa nosila bo1" no hrano. Žena ni smela priti k njem0, Sam je vzel seboj La m p e-K rek o ve Zg°d'
sv. pisma, britev in pražnjo obleko, Qa Je prišel lahko ob nedeljah in praz-nikih v dolino k maši, odkoder se je Vsa‘kilkrat nemudoma vrnil spet v sa-•tioto v hrib. šele na veliko nedeljo je Ptišel domov, šel drugo jutro, na veliki Ponedeljek še v domači fari k maši, po-eni jo pa mahnil spet v samoto, a na .ruigi hrib, kjer so ibili vinogradi in mO-Zeva zidanica in ostal tam, dokler se Prebudil pa preveč izavžitem vinu, aterega prej ves post ni pokusil. Pra-mi je, da je bilo v njegovih otroških ,etuh več takšnih postnih puščavnikov arn okoli, da si torej takšnega posta n' sam zamislil in izvajal.
Poleg posta pri jedi in raznih užit-la’ Pa so bile v navadi še razne
POSTNE POBOŽNOSTI Slovenci so vedn0 radi molili križev j*0*' posebn0 Pa 'žalostni del rožnega ®nca. Križevih potov v kapelicah je P°veod dosti; poleg teh kapelic pa so P’arsikje še kapelice žalostnega dela rožnega venca. Take kapelice so od ljub-latiakih Poljan do Stepanje vasi iz 1.
®4, z Vrhnike k Sv. Trojici, kjer so Olon\ okrog cerkve še kapelice križe-
vega pota in božji grob. Tudi na Štajerskem in drugod po Slovenskem je dosti podobnih postaj za pobožnost. Ko so o postu ljudje te kapelice obiskovali, so nosili romarji dostikrat težke križe na ramah in kjer so bili pogoji zato (samostani, šole), so se razvile redne pasionske procesije. Na križni gori pri Ložu so ipa skrivnostim žalostnega dela rožnega venca posvečene slike v vseh petih oltarjih v cerkvi. (Ena ali dve že manjkata, ker sta s časom propadli.) Te slike so umetnine Fortunata Berganta (1720-1769), njim pa je napisal organist Filip Repež posebne slovenske verze in jih uglasbil.
Zelo je bil včasih razširjen zlati očenaš, pogovor med Jezusom in Materjo božjo o trpljenju, ki Jezusa čaka o veliki noči. Navadno je ibilo v zlatem očenašu rečeno, da bo tisti, ki ga mo'i, rešil iz vic duše svojega očeta, matere in svojo. Zlastj sloveč je zlati očenaš (uačenaš) v Ziljski dolini na Koroškem, kjer molivec Marijo, roažo Devico, onika, da „so se dol prpognili“, Jezus ima pa vedno pridevek ljubeznivi ali usmiljeni. Postni zlati očenaš pa se je s časom večinoma spremenil v ljubko, vsakodnev-
r.,o otroško večerno molitvico: Pojdmo spat Bog je zlat, pojdmo gledat, kaj Marija dela itd. in podobno. Mnogo so v postu častili tudi Žalostno Mater božjo— posebno Marijo sedem ialosti.V postu so bile zelo obiskane od romarjev svete stopnice, postavim pri Novi Štifti ali pri Svetem Križu nad Belimi vodami. Povsod na 'Slovenskem je bilo o postu v navadi
VELIKONOČNO SPRAŠEVANJE
Vsak teden so prišli v župnišče posamezne vasi v fari alli posamenzni stanovi. Za to spraševanje so morali ljudje ponavljati krščansk; nauk in so se na spraševanje zelo vestno pripravljali, kar je imelo gotovo za posledico dobro podkovanost naših dedov v verskih resnicah še v časih, ko ni bilo šolskega verouka. Ne morem tega z gotovostjo pisati, a smatram, da je zadevna na vada z mnogimi majhnimi -ljudskimi običaji posledica predpisov iz dobe katoliške protireformacije, v ljubljanski škofiji iz časov škofa Scarlichija.
Nekateri
SVETNIŠKI GODOVI
ki padejo po večini v postni čas, so za ljudstvo bili ze]0 pomembni. Tako je dan 40 mučenikov, 10. sušca, zvezan z raznimi vfemenskimi napovedmi ter sejanjem in sajenjem. Sveti Gregor, 12. sušca je dan ptičjega ženitovanja( prim-zadevno Župančičevo pesem!). Po Gorenjskem spuščajo o sv. Gregorju po vodi Gregorčke t. s. papirnate hišice in cerkvice. Na sredlpostno sredo pred 4. postno nedeljo laetare, je nekakšen dan oddiha od postnih strogosti, ko skuhajo kaj boljšega, postavim, štruklje. Tudi pravijo takrat, da babo žagajo, kar je navadno kakšna potegavščina iza otroke, da gredo na določen kraj gledat žaganje babe, pa potem boljše ko-
silo zamudijo. Sveta Jedert (Jera, sušca) z opatsko palico, po kateri Se plazijo miši, je nekakšna varuhinja predle. Ne sme se tudi ta dan nič sejati ali saditi, ker bi sicer setev miši snedle-Sveti Jožef je bolj cerkven praznik i® deželni patron, včasih je bil čislan v»-ruh obrtnikov, ki so hodili na kmetih na štero, t. j. na dom šivat, posebno obutev in obleko, v zadnjem času P® bo-lj patron katoliških delavcev. Marijino oznanjenje zdaj tudi ni več zap°' vedan praznik, pa so bila ta dan prva romanja k nekaterim Marijinim cerkvam-Tudi smatrajo ta dan za nekako enak®" nočje, Ebennacht, po domače žemnahti ali imohtenca. Izmed vseh postnih petkov so najbolj častili cvetnega, ki Je praznik Žalostne Matere božje, obenem pomemben za spomladansko ipoljsko delo. Kot Žalostna Mb, pade letos tudi
CVETNA NEDELJA
že v mali traven, pa jo omenjamo tu-kaj, ker spada še v postni čas. Cerkveno bogoslužje je seveda cerkven® uredba, tudi blagoslov oljk in palm ie Po vsem katoliškem svetu vpeljan, ver> dar so na Slovenskem neke posebnosti in zanimivosti. Zaradi različnga rast' linstva tudi sestava cvetnih butar 1)1 povsod enaka. Na jugu, na Primorskem, prevladuje oljka — tudi cvetn® nedelja se tam imenuje oljčna nedelj® ali oljonica, na Beneškem ojčnica —1 v severnem delu pač drugo zelenje i® lesene šibe, saj je les najlažje ohranlj*v za svrhe, katerim naj v bodoče butar® služi.
Cvetna butara ima različna ljudsk® imena. Okoli Ljubljane je v navadi P®č -ime butara, na Gorenjskem pogane®’ beganica, hbanca (gibanica), na Dolenjskem leseni alj kravji žegen, tudi P° šel j. Na Štajerskem je v navadi preS'
tttoc, tudi zeleni presenc in piikša, snop, Potica in prgelj; v Prekmurju poleg Pfesmenca še libovina, šopa, mujčica, tačica in pušelj, na Koroškem prajtelj prantelj, presenc, snop, prasina in presta; na Noti-anjskem leseni žegen, ovetni žgen, močerad, ho'sta in kratko ^ogen; na Vipavskem še veja, na Goriškem faš, vivnik in breme.
Oljčno vejico dajo povsod radi v bu-*aro, tud; tam, kjer oljke ne rastejo in ■i° moraj0 kupiti. Kjer pa je oljčna VeJa poglavitni del butare, ji pa tudi 1-adi pridenejo še drugačen okras, tako v>Pavski kraji oleander in hiacinte, ki jjm pravijo zvončki, V severnem delu Slovenije so pač najbolj običajne lesko.
in vrbove šibe, od zelenja pa naj-h°*j bršljan. Skoro povsod na Slovencem je pa izvzeta rdeča vrba, iškar-Movka, kajti nanjo se je obesil Ju-j • Iškarjot. V oikplici Ljubljane so iz-' eiovali posebne butarice, na katerih s° bile poglavitni okras živo barvane eblanice in so te butarice postale zameno kupčijsko blago za ljubljanske otroke in je te butarice zaradi oblanc, t*vHstil dr. Ložar med ljudsko lesno bgovino. Velikost butar je v raznih 'njih različna: ponekod ne presegajo etle£a metra dolžine, drugod, postavim 1,9 Koroškem., dosegajo dolžino desetih htetrov in jih morajo prisloniti zunaj na cerkveno steno, ker jih ni mogoče kositi v cerkev. V nekaterih krajih ne ®Oiejo na butaro ničesar obesiti za okras, 8» da se obeskov žegen ne prime, dru-spet Sq običajni za obeske razni akovi, jabolka, pomaranče, sadni krh-
lji, kosi semenskega krompirja, vrečice žita in podobno. Ponekod je treba od blagoslova domov hiteti, s čemer so zvezane razne usode, drugod spet teči z butaro trlikrat okrog hliše ali iz njo trkati na hišna vrata in podobno.
Predaleč bi vodilo, če bi za vsak krajevni okoliš navajal, čemu vse blagoslovljena butara služi. Skoraj povsod na Slovenskem je navada, da napravijo iz nje žerjavico za kadilo na tri svete večere in da varuje dom pred strelo v nevihti. V ta namen jo tudi ob bližajoči se hudi uri zažigajo alj pa jo takoj po blagoslovu nesejo na podstrešje ali celo na streho vržejo. V nekaterih krajih jo takoj po blagoslovu privežejo h kakšnemu drevesu pred hišo za nekaj dni, da ne bi v drevje treskalo in da bi bolj rodilo. Veje iz butare služijo tudi predvsem za gonjo živine na pašo, za sestavljanje raznih križcev, ki jih dajejo med začetnice sv. treh kraljev, v krste pod mrliče, nad dekliške postelje v varstvo pred zapeljivci, v postelje mladoporočencev in podobno. Zelenje z butar marsikje pokrmijo živini, šibe (.les) pa polagajo na hlevski .prag, da stopi živina čeznje ob važnih priložnostih kot ob kupčiji,, vodenju k biku i. p. Zelo pogosto zasajajo „les“ tudi na njive in v vinograde. Kjer imajo na butarah sadne okraske, so od vseh članov družine s spoštovanjem sprejet žegen, ne manj pomemben kot blagoslovljena velikonočna jedila.
Bo še prihodnjič.
>	MARIJAN MAROLT
■Kes je zemlja kraj vašega pregnanstva. Toda o sladko pregnanstvo, o nebesa na zemlji, v katero nam svetijo tihe lučke izpred naših
oltarjev!
OD DOMA SPOROČAJO
ŠT. VID PRI STIČNI
Od 28. okt. do 4. nov. smo imeli v naši župniji sv. misijon, ki so ga vodili .gg.kapucir.i iz Ljubljane. Farani so prihiteli v teh dneh od vseh strani župnije k govorom in sv. zakramentom.
Veliko bolnikov in onemoglih so misijonarji tudj sami obiskali in ji podelili sv. zakramente. Spovedovati so pomagali tudi čč. patri iz Stične. V nedeljo popoldne sm0 zaključili sv. misijon s slavnostno skle.pno pobožnotjo.
ŽELEZNA POROKA V JELŠANAH
-Dne 21. novembra 1962 smo imeli v Jelšanah izredno redko in lepo svečanost železne poroke. Slavljenca sta bila iStemberger Jožef jn Katarina, po domače Indrovi.
Slavljenec je bil svojčas dolgo vrsto let župan jelšanske občine in vesten cerkveni pevec, oba pa sta zavedno živela po katoliški veri. Zaradi svoje,gn ugleda sta morala mnogokrat botrovati pri sv. krstu. „Jaz“, pravi nevesta, „sem morala botrovati 57 krat, on pa še večkrat.“ Zdaj v starosti 90 let je morala podpisovati pozdravne telegrame-Sin jj je ponudil svoje očali. „Kaj mi hočejo tvoja očala“ je odvrnila. „Ne potrebujem jih še.“
Na dan svoje železne poroke sta slavljenca po 70-letih ponovno stopile pred poročni oltar in se v krogu sinov, hčera, vnukov, vnukinj in pravnukinji sorodnikov in veliko ljudi ljubemu Bogu pri sv. maši zahvalila za tako visok» dobo skupnega zakonskega življenja-Bog ju ohrani pr; moči in podpiraj 9 svojo milostjo.	i
f JOŽEF MARKIČ
Dne 24. okt. 1962 je umrl na Strugi pri Otočcu upokojeni župnik in zla-tomašnik Jožef Markič ali kakor se j9 sam podpisoval „Krčev iz Bašlja pt* Preddvoru“.
Rojen je bij 25. marca 1885 v žup-niji Naklo, posvečen 15. 7. 1912. Služb6' val je kot kaplan v Tržišču pri Mokr°'
nogu, v Preddvoru, v Naklem, v B6' j Stanju ob Savi in v Borovnici. Župnij' ; ski upravitelj je bil v Podkraju n»9 Vipavo in v Rakitni. Leta 1923 je 1>' j upokojen ter je bival v Kranju, pri Sv' Trojici pri Moravčah kot ekspozit. L9* ta 1941 je prišel v Stično ter je živ6* : v samostanu do 1. 1945. Nekaj mes6' cev je bil v Lanšprezu pri Mirni, 0(1 I koder je prišel v Kandijo k usmiljenim bratom, kjer je bil za hišnega duhovn1' ka do razpusta reda 1. 1948. Od teg9 | leta dalje pa je živel pri šolskih 66 j strah de Notre Dame v Šmihelu pri N°' 1
^em mestu, ko se je z njimi preselil ■ 1948 na Strugo v župniji Brusnice.
„ V juniju je obhajal zlato mašo v ^upniji Preddvor in teden nato še pri sestrah na Strugi. V začetku oktobra Je zbolel ter ni več vstal. Bolezen je Prenašal potrpežljivo, molče in vdano er večkrat prejel svete zakramente.
'Na lastno željo je bil prepeljan in P°kopan na novem pokopališču v-Pred-|v°ru. Pogreba se je udeležilo 17 du-r vnikov z dekanom msgr. Viktorjem akrajškom na čelu. S kratkimi bese-‘ami se je poslovilo od pokojnega zla-t0mašnika 7 duhovnikov.
. čeprav je bil pokojni zlatomašnik skromen in ponižen, je bil znan po VseJ Sloveniji. Poznal je in vedel za jakega duhovnika, kje je doma, kdaj e bij ordiniran in kje je služboval.
•ral jo skrbno in pridno zgodovinsko gradivo za posamezne župnije, za du-vnike in za splošno zgodovino. Pri-P®vke in zapiske je pošiljal „Gospod v°Zca“ Po župnijah, 'tako da je dobila vei a zuPr'*ja v Sloveniji njegov prispejo c y-a zgodovino in kroniko. Vsaka far-,a kronika je po njegovih zapiskih po. 0,a ;i bogatejša. V njegovi zapuščini je ^»anjeno še veliko zapiskov, ki bodo na zPola,go vsakemu, ki se zanima za Rodovino, v nadškofijskemu arhivu v ubijanj. Kdor bo prebira] njegove za-m ‘C’ naj sc Sa spomni tudi pri mo-Vl- Naj v miru počival.
äT" JURIJ PRI GROSUPLJEM
šo 16. do 23. sept. 1962 je bil v n Jur ju pri Grosupljem sv. misijon, g ®° 'Sa vodili gg. jezuiti p. Pavel eijo' 0t- 'n P’ Angel Budihna. Sv. mi-jjr a Prav dobro uspel. Zahvala gre Vsem 'gg. misijonarjem za lepe in
temeljite govore in za trud, ki so ga vložili v sv. misijon.
Kako so se šolobvezni otroci kot pravi misijonarji udeleževali vsak dan svojih govorov ob misijonu! S kakim veseljem so otroci risali, pisali, naštevali svoja dobra dela in premagovanja pod vodstvom, gg. misijonarjev! Kako lepa je bila sprava v .petek zvečer! V soboto zvečer lepa procesija z Marijinim kipom in z lučkami. Vnedeljo popoldne ob sklopu pa krasna procesija po polju s preš v. It. T. ob udeležb; sedmih duhovnikov.
Še visi v cerkvi slika iSrca Jezusovega, ki jo je narisal g. p. Pavel Berden, ki vabi ljudi k opravljanju prvih petkov, še se molijo od nadškofijskega ordinariata v Ljubljani odobrene molitve po sv. misijonu. Bog nam daj stanovitnost v naših dobrih sklepihč gg. misijonarjem pa obilno plačilo.
VURBERK
Skozi osem let so kar po vrsti utrjevali med nami Kristusov nauk čč. gg. očetje Družbe Jezusove, ki so znatno dvignili zlasti evharistično življenje faranov. Ko je odšel še zadnji med njimi, p. Šetar Franjo, je faro zajela duhovna praznota.
Že naslednjo nedeljo pa nas je razveselil novi dušni pastir g. Alfonz Kor-bun. Faran; smo ga pričakovali v velikem številu pred cerkvijo, kjer iga je lepo pozdravi; zbor dečkov in deklic. Novi dušni pastir se je prisrčno zahvalil in naslovi] .na navzoče pomembne besede o poslanstvu duhovnika.
Daj Bog, da ne bomo nikoli pozabili teh besed in naših obljub in da bomo našemu dušnemu pastirju tudi sami pomagali graditi pot, ki nam zagotavlja dosego večnega namena življenja.
Med nami v Argentini
ODHOD TREH SLOVENSKIH DUHOVNIKOV
Ob koncu preteklega leta so Slovence v Argentini zapustili trije slovenski duhovniki: dr. Ignacij Lenček, g. Stanko Škrbe in g. Jože Jurak.
Prof. Ignacij Lenček je bil od leta 1945 najtesneje povezan s slovenskim semeniščem v izseljenstvu. Bit je v Pra-gli, v Briksnu, San Luisu v Argentini in nazadnje v Adrogueju. Več let je bil tudi semeniški ekonom, za prelatom dr. Odarjem pa je vršil tudi dekanske posle slovenske bogoslovne fakultete. Dr. Ignacij Lenček je vsa leta tudi pisal v „Duhovno življenje“, za kar se mu tu iskren0 zahvaljujemo z željo, da bo tudi še v bodoče obogatil s svojimi članki našo revijo.
Z „Duhovnim življenjem“ je bil tudi več let tesno povezan g. Jože Jurak. Revijo je urejeval več let do 1959. Ob prihodu v Argentino je deloval v Chi-vilicoyu, v pokrajini Buenos Aires. L. 1951 je prišel na pomoč slovenskemu dušnemu pastirstvu. Od 1953 do 1956 je bil poddirektor slovenskega dušnega pastirstva. Zadnja tri leta pa je bil duš-
ni pastir Slovencev v Sanmartinski škofiji.
G. 'Stanko škrbe je postal župnik n*f Koroškem, blizu Spittala. V Argenti*** je bil najprej več let župnik v tuk»' manski škofiji, ki leži na severu Argen' tine. Ob prihodu v Buenos Aires je pr»v pridno pomagal tudi v slovenskem dušnem pastirstvu, zlasti pri poučevanj'* verouka.
MISIJONSKA VELETOMBOLA
Na praznik sv. Treh Kraljev je b*’ la 12. misijonska tombola, katero je °r’ ganizirala Slovenska misijonska zvez» pod vodstvom g. Ladislava Lenčka, €■ Vele tombola je bila v Don Boscovem z»' vodu v Ramos Mejia. Udeležba je bd» prav lepa, dobitkov pa nad 500. čisti d°' 'biček te tradicionalne prireditve je namerjen slovenskim misijonarjem, ki tak® požrtvovalno osvajajo svet za Kristus» Kralja.
SLOVENSKI ZAVOD V ADROGUEJ5
V decembru so zaključili šolsko let®’ bogoslovci in gojenci Apstolske šole. P1" vih je bilo letos šest, drugih pa kar Trije bogoslovci so pred božičnimi praf niki prejel subdiakonat, v tem letu, Bog da, bodo že posvečeni v duhovnik»' Med gojenci pa je vse leto vlada*0 „staro slovensko zavodarsko“ razpol®' ženje. Šolski uspehi so bili prav dob»1* Z letno prireditvijo, ki je privabla vč' liko rojakov, pa so ponovno dokazal1' da se krepko uvajajo v slovereki sv»*' Ker je med rojaki veliko zanimanj"1 za zavod, so ga letošnje počitnice skl» nili povečati. Bog daj, da bi kma**1 zrastla stavba, kjer bo moglo prej»; mati versko in slovensko vzgojo vStl 50 slvenskih fantov.
NOVA KNJIGA: „KAR PO DOMAČ5'
Izšla je težko pričakovana knjig» „Kar po domače!“ Ima 220 strani d»'
Qdisej iz Komende
jjv	šempeterski župnik, varih cer.
n 6 SVetega Petra, ki je edini in pravi ^ Cestnik Boga na zemlji, glej, kako j»a' 5U(^no reč v fari. Dva tuja, ki .. ^isi krstil, imaš pod zvonom, na j viri najnižjega, gospoda koimen-patrona svojega, pa to-le siroto
ki govore o bontonu in o vsem j,0 . Pl iz vsakdanjega življenja. Knjigi . Po Osipu šestu preuredil in do-,,pSimon Preprost. Izdala pa jo je J<1'torial Baraga“.
V'dilv *30 tu<ü z versko-moralnega Še ^ priporočljivo branje za starej-iti j- 1 zlasti za našo mladino: dekleta da ‘nte- Ne smemo namreč pozabiti, je (a '*°s*: gradi na naravi, čim lepša ter; ’ tein bogatejša je osnova, na ka-raste duhovno življenje.
^dbie,
Mogoče
ki nič za to ne more če ima očeta potepa in mater lajdralško nemamico, in bo živel in hodil svojo pot teže od drugih, ne da bi zaslužil. Pa saj je še Bog in bo dal, kakor je poskrbel za vrabca in za lilijo, in nekaj bo Jadra-sova mati tudi pripomogla, da bo krščansko vzraetel. n tako bom napisal to uro k imenom drugih svojih še Petra Pavla in da bi bil zvest ko Peter in goreč ko veliki popotnik Pavel, in naj bi nikoli ne mogel potožiti, da mu je župnik Rogelj le enkrat spomenik Na moj prag so te položili, pa vprašali me niso, če m; je prav.“
Vstopil je v svoj dom in našel sestro Marto v veliki skrbi za nekako gosposko večerjo. Ko je ugledala brata, je stopila k njemu in očitala polglasno, pritajeno:
„Greš, pa ne poveš, kam. Notri pa čaka že vso uro.“
„Naš gospod.“
„Beštja! Komendator? Kaj ga je prineslo zvečer “
„Notri pojdi,“ je rekla sestra.
„Pa tak,“ se je župnik ogledoval. „Lej, zd; se mi, da sem. gnojnico brodil pred Jerasovimi. Oh, pa lepšo suknjo imam notri. Skoči ponjo.“
Sestra ga ni poslušala, nego ga je rahlo potisnila k vratom v sobo, ki jih je odprla.
Notri je sedel v kotu med oknoma prijetno rejen človek, ki je bil očividno plemenitega rodu in je z veliko skrbjo pazi] na svoj0 zunanjost. Bil je napravljen deloma posvetnjaški, deloma duhov-ski. Sedel je udobno naslonjen v stolu, z nazaj nagnjeno glavo; roke je bil položi) na kolena. Zdelo se je, da meži in dremlje, kakor da počiva od dolge poti. Poln0 lice mu je bilo lepo, le
okrog- usten je hotelo podrhtevati bolehno in bridkostno. Ko je župnik vstopil, je komendator odprl oči, nagnil se v stolu naprej in z rokami objel koleni. Vstal pa ni. V pokojno lice je dahnilo nekaj življenja, toliko da je zmedlo župnika in je na tihem v sebi modroval:
„Glej ga, kako mi da čutiti, da je moj farni patron. Zdaj bo še siten, da je moral čakati, kakor da sem vseveden in bi ga, kadar ga prime, moral slutiti, kakor dež.“
„Presvetli,“ je pozdravil na glas, „ne zamerite mi, da ste morali čakati. Kdo bi se nadejal, da me izvolite iz-nenaditi v tako neprilični uri —“ „Moj čas je drag,“ je rekel komen-dator in se dvignil, „ura mojega obiska na res ni bila prikladna. Izvolite zato Vi potrpeti z mojo nadležnostjo.“ „Gospod baron,“ se je poklonil župnik, „na službo sem Vam ob vsaki uri.“ „Dobro, dobro,“ je rekel on; in pristopil k mizi, ki je bila pregrajena z belim prtom. Svetloba, ki je padla od preproste luči na mizi, je oblila njegovo posvetno-sijajno postavo, bogato blago njegove obleke, sijaj njegovega perila in nežnost njegove polti, ki jo je ničemumo negoval. Župnik ob njem je bi[ siromaški in reven, pa še neroden in v zadregi. Ko pa je pogledal onemu v lice, se mu je hotelo zdeti, da vidi prikrit posmeh, in je čustvoval: „Gotovo je zaradi najdenčka tu. Na pragu so mi .ga odložili. Pa so dedcu na nos nesli in zdaj si svoje domišlja in m.orda celo veruje, da bi utegnil jaz — fej! Ali ne vidi mojih sivih las, ne vidi mojih križev in ne ve mojih let?“ Hripavo je vprašal:
„Kaj želite, presvetli gospod baron ?“
Baron Peter Jakob Testaferrata, ki je bil komendator iz reda malteških vi-
tezov in župnika pri svetem Petru far' ni patron, je molčal in strmel preds® v beli prt na mizi. V obritem obrazu se mu je zrcalila nekaka muka. Župn1' ku se je zazdelo, da se je mož v nekaj dneh postaral. Vsaj površno je vede, kako živi njegov predstojnik, zato 1, občutil nekako radovednost, kaj nelc greni ta čas možu življenje.
„Podnebje mu prija in ga hvali,'“ ie mislil. „Saj že sploh ne zna več iz j mende, beštja. In kar je do kuhnje, S°' j tovo ne trpi, da bi mu stregli slab0, To mora biti kakšna nejevolja v njern^'. Novo deklo ima, že tretjo odkar mu J j odpovedala tista Dolenjka, ki mi je, svojim neumnim obnašanjem in Pr'*|Z' njenim pogledom, fante begala. hvala Bogu, da je šla, da ne rečem n slabega. Torej jeza zaradi služkinj, li. Aha, ali pa radi tiste žlahte, tiste^ zrelega tička Ciprijana, ki mu je ta nenadno ušel. Mu je gotovo dolgove ^ redil in zdaj dedca hudo grize, ker ^ skop, kakorkoli je onemu naklonJ6 Skop, da! Pa oskrbništvo ga teži; " 1 baron, zdaj vem.“
Tedaj so se odprla vrata iz kuhi ^ in župnikova sestra Marta je vst0?^ z nekako prav posebno jedjo in P°s^ no steklenico vina na mogočnem P v. stavku. Župnik je skočil po krožnik6 omari, ki je bila v sobi, in je ndsÜ*' „Lej jo, našo Marto. Ve, kaj j® ,,f ba in kako; in .še v dobro voljo ■ spravila s to laško godljo in to te laško kapljo, še tistega laškega šČa^ ki mu „radič“ pravijo, naj natreska mizo, pa bom šel neješč v postelj0, .jj zaradi gosta, fej, ki mu diše stare v mačji omaki in ščavje, ki človeka 5 mina po njem.“	.J
Visoki gost je prav rahlo glavo in prikimal kuharici; nato jc ,. I nil proti župniku v latinski bes® italijansko izgovorjavo:	„Glejte, P
nejevoljen bom. Ali sem se mari pova-oil na večerjo ?“
»vSprejmi, gospod,“ ga je tikal po atinsko župnik, „sprejmi, kar zmorem v 970ji revščini po Tvoji dobroti.“
0'rji je neprisiljeno sedel in menil Pohvalno in po kranjsko proti župnikovi sestri:
.,Ni :ga bila potreba, no, ne! Troppo dobra, žena!“
Kuharica je sijajno zardela, se po-onÜa in odšla. Nato se je vrnila še ? dvema posodama, s „ščavjem“ in ne-ako močnato jedjo, ki je župniku želo-ec obračala. Gost pa je sklenil roki ak°r k molitvi in menil prav južno Zadivljeno:
barbi
>.Dio! in to razume ženska
'arski deželi. Prvikrat sem to
tej
do-
živel J‘<
^ato je molil, jedel in rekel:
“Prav kraljevsko Vam kuhajo go-p°d žuipnik.“
^uPnik se je mučil z ribo in jedjo, t i,mU n* Prijala, pa se je je moral do— a niti iz vljudnosti. Na tihem je mi-
slil
»Kraljevsko ? Ne vem, kako je to,
da bi vse to, pa
3	>1
^Ijevsko. Vem pa, e je petkrat kraljevo, skoz okno zme-ga ’ s pijačo vred. No, Bog Ti blago-vi! Ko pojdeš, poplaknem to reč s s rirkom vipavca in drugič, kadar boš Pet v goste prišel, se pred večerjo na-em> pa četudi krhljev.“
»Zares kraljevsko Vam kuhajo," je ^°novii gost in pil. Župnik je iskal, da Paše], kako bi odgovoril vsaj malo 1^1 sebi jn brez hinavščine. Zato je re-
v„ »Gospod, lakota in delo sta kralja Seh kuharjev.“
j »Resnica,“ je prikimal komendator vhio^<"	^'e v,Prašal: »Odkod imate
Sk ^PPPikova zadrega ni bila majhna. C*1 je k omari, kakor da išče nečesa
pisanega; nato se je naglo osuknil v kuhinjo in vprašal sestro polglasno:
„Zdaj pa še to povej, odkod vino imaš ?“
„Odkod?“ je rekla mirno, „iz njegove kleti, kakor tudi vse, kar je jedel-S kuharjem njegovim sem se domenila.“
„Pa pojdi in mu povej to sama,“ je zamrmral župnik in se vrnil v sobo. Moral se je potuhniti pred gostom, ki mu je bilo geslo, „da ne zna živeti, kdor se ne zna hliniti“.
„Ta reč, presvetli, je skrivnost moje sestre, ki je vsa srečna, če Vam je ustregla.“
„Težka skrivnost,“ je dejal komen- • dator. „Resnica pa je in bo, da takega vina še nisem pil.“
„Ta je bosa,“ je skoraj ušlo odkritosrčnemu župniku. Le s težavo je ukrotil nasmeh, ki mu je hotel ob ustnice.
Takrat pa je dejal komendator slovesno in uradno:
„Hvala za gostoljubje. Pa zdaj je čas, da povem, čemu sem tu. Gotovo ste že uganili.“
„Morda zaradi upravljanja,“ je menil župnik.
„Res je,“ je odgovoril komendator skoraj iznenajeno. „Prav zaradi oskrb-ništva.“
Za nekaj trenutkov je umolknil, nato je dejal trdo, skoraj poveljujoče: „Prevzeti m; boste morali, gospod župnik, začasno spet te posle.“
„Ne zmorem,“ je odvrnil župnik. „Moje oži so slabe, od dne do dne so slabše. Verujte mi, prevzvišeni.“
„Oči, oči,“ je govoril gost, „kaj Vam je treba oči. Tisto malo pisanja narekujete; glavno je, da najemnino in dajatve o pravem času izterjate. To ni-kakšen trud ni in odškodnina, prosim Vas, štirideset goldinarjev! To je lepa
vsota, je denar, lepo zaslužen; kakor bi ga g ceste pobrali.“
„Že vem, kako ga pobiraš s ceste,“ je mislil župnik. „Ti že, ki si tujec lakom, in te srce ne boli, ko stopiš po svojem biriču v hišo, pa sedi šest ljudi in go štirje otroci za skledo kaše, ki ni mrvice tropin na njej. Pa tega ne prenese šempeterski fajmošter in je iz .svojega doplačeval; pa ne bo več, pa če se na glav<> postaviš, in ne bo, ne bo za štirikrat po deset goldinarjev, amen!“ Glasno je župnik rekel:
„Zares ne morem, prečastiti.“ Komendator je nejevoljno zamahnil z roko in ge razživil v pravo južno vi-harnost: „Ne recite zadnje besede, ker ne bo zadnja. Poslušajte me! Oskrbni-štvo morate prevzeti! Nočem Vas spominjati dobrot, ki kričijo po hvaležnosti, nočem biti Vaš padrone. Samo ko človek se hočem pogoditi z Vami; ko prijatelj; poslušajte! Zato Vam tudi vse po resnici odkrijem, kako je prišlo, da potrebujem Vaše pomoči. Ali se spominjate mojega lanskega gosta? Mlad gospod je bil to. Moj sorodnik je, Ciprijan Antonini mu je ime.“
„Spominjam se,“ je rekel težko župnik. Najdenčkov obraz je oživel tačas v njem. V komendatorjevo lice zroč je vedel, da je videl podobne poteze na obrazu otrokovem, ki so ga bili odložili. „Torej Ciprijan Antonin; je oče,“ je mislil. Izgovoril pa je glasno: „Ciprijan Antonini vse je mogoče.“
„Antonini,“ je potrdil komendator;
,.sirota po mojj rajni sestri, ki nima nikogar razen mene; nesrečno bitje/1 Komendator se je razživil v jezi in ljubezni in je kar kipelo iz njega: „Nič ne skrivam, da ga ljubim! Saj priznam, da sem morda sam zakrivil s svojo slepo ljubeznijo, da se mi je spridil in mi dela sive lase. Iz Komende mi je pobegnil, bogvedi čemu. Prav jezen sem
bil. Najlepše perilo mi je pobral, srebrno namizno posodo, in celo kakor tat je udrl v mojo denarno mizo. Vse t® Vam zaupam., gospod župnik, da bost6 vedeli, da sem prišel ko prijatelj ^ Vam. In prijatelju ne boste odrekl' skromne prošnje. Razumete! Ne smet® odreči! Čez nekaj dni bom odpotoval-„Zaradi Cipri —, zarad; gospod9 Ciprijana.“ je vprašal župlnik.
„Zaradi mojega ljubega Ciprijan®' Pišejo m.i —, a to Vam nič mar ni’ dovolj, da veste, da moram potovati-Župnik je prikimal. Pri sebi pa je mi' Slil: „Le potuj! če bi smel in če o* dokaz imel v rokah, povedal bi ti, d® ga za ušesa primi, svojega sorodnik®1 nemarnega.“ Ozrl se je v komendator-jev0 trudno obličje, ki se je bilo čudn° raztegnilo. Župnik je imel vtis, da s° komendatorju oči vlažne in je postal ^ sebi popustljivejši in je vedel: „Lag® se ni. Strašno se ljubijo ti Lahi med seboj. Mi Kranjci toga ne znamo.
•to ni -prav. Lej, vzem; si ga za vzgled’ Vse mu bo odpustil, kakor mu je že-Na glas je župnik rekel:
„Veliko žrtev m.i je naložila Vas® prijaznost, presvetli!“
„Za leto dni samo,“ je dejal 0,11 hladno in dodal: „Odločil sem sicer, d® Vam povišam nagrado. Zahtevam f‘l točnost.“
„Točen bom,“ je rekel odločno župnik.
„Določi! sem, da dobite mesto štirideset šestdeset goldinarjev,“ je govo1® -kom.endator hladno uradno.
„Prevzvišeni,“ je dejal tedaj župnik, ..zadovoljen sem; a prosil bi, d priložite še dvajset.“
„Ali ste znoreli?“ je vzkipel goS*’ „hočete reči, naj podvojim p rej š m mezdo “
„To sem hotel reči! Toliko zahtevajo Kern, Bitenc in Korbar. To vesi
ami, prevzvlšeni. Mar naj bom, umaza-
6c v njihovih očeh? Samo to nikar!“
»Ali pa v mojih ne boste umazanec?»
„Ne bom, gospod patronje odvr-
I	župnik. „Jaz zase vzamem, kar ste '• Pvajset goldinarjev bom po vesti
°rabil za farne sirote in reveže.“ „Kaj so v moji komendi reveži?“ je ategr,il komendator in sc začudil, k V'S0‘‘ je Pr*bil župnik pikro, „so, °r Povsod. Stari ljudje, bolniki in e' l'a celo — otroci brez starišev
°’ rejenci!“
oh ^taremu duhovniku je zardelo lice irusli, da bo zdaj komendator vpra-j * rejencu. Fa ni vprašal, le kaj ^ ste8rn*1 roko po pijači in pil. ja'-1*6 men*l rahlo porogljivo: „Zvi-^ ez ste, gospod župnik. Z dobro ve-a ,.J’° J6 preslepil tudf Jakob Ezava.
II	sem res Ezav? “
So »^°di Ezav ali Jakob, Židom si v a °du Po skoposti,“ je mislil župnik. " Plačal boš! in prav je, da sem zinil "^encu. 'Po pravici mu sodi tvoja P°ra Boga zahvali, da imaš faj-im St'.a	pred seboj, ki te v časti
Pobi *n tud* jez*k držal, dokler poba t0ma ne tožene, kako je z otrokom; udi dokler bo smel molčati.“
v	sem res Ezav “ je vprašal oni
ruKo, ko ni župnik odgovoril. v “■Abraham ne bodite, presvetli,“ je besedo župnik.
Viotnendatorju se je obličje raz-sko- ° nejevoijno in je rekel po latin-lo ‘ »čudnemu očaku si me primeril. m' je Hagara?“
de; "UPn‘k se je ugriznil v ustnice in 1 določno:
Svetl^‘ Se da sva se P°S°dila, pre-
*■ Osemdeset, velja.“
„a j Se*ndeset je vzkliknil komendator, jega! ajSet jih gre za reveže in iz mo-Zato želim o tej vsoti račune.“
„Dal jih bom,“ je rekel župnik mirno. -Gospodarski pogovor mu je bil vrnil samozavest. Bil je, dasi nizkega rodu, sin tiste dobe, ki je porajala same hladne računarje in gospodarje ter umne množitelje premoženja. Ločil se je od svojih višjih sodobnikov le v tem, da je živo občutil revščino malih ljudi in kmetskih tlačanov in -so se mu smilili ter jih je podpiral in jim je želel, da bi si pomogli v umne in samostojne gospodarje.
Komendator se je dvignil in se poslovil. Župnik ,ga je spremil. Ko se je vrnil, je našel sestro, ki je mizo pospravljala.
„Vrč vipavca, da poplaknem,“ je reke) župnik in sedel. Vzel je list pred se in prijel za svinec; beležil je in govoril:
„Tri goldinarje bo dobila kraljeva Špela, dva bom dal Špeharici, pet jih ponesem Marčonu, ki mu je krava povrgla. To je deset goldinarjev. Ostane deset! Dva bom že odmenil jutri; štiri bom na stran položil zd Jerasovega šolarja Jernejčka, če bo kaj prida iz njega, in štiri bom dal Jerasovi za nego najdenčku, za mlek0 in vzgojo. Njene krščanske ljubezni bi ne preplačal, če bi ji vseh dvajset dal.“
Vstopila je njegova sestra z vinom. Bila je vedra. Župnik je krepko nagnil in pil ter rekel:
„Okna odpri! Vso sobo mi je zasmradil. Ö čim neki se maže, da diši po njem kakor po nemarnih babah.“
„Sirov si,“ je menila sestra užaljeno.
,Nisem,“ je rekel, „pa je Jerasov hlev že boljšega duha. Ti pa, Marta, seveda! Slepariš in hliniš z jedjo. Le sreča, da kmalu pojde, ta naš patron. Sicer bi ga imel vsak drugi dan v hiši, zdaj ko ve, da znaš kuhati po laško.“
POVERJENIKI:
KAZAL0
Argentina:	
Dušnopastirska pisarna, Ramön Falcčn 4158,	
Buenos Aires	
Brazilija:	
Marija Mestnik, C. Postal 7058,	Krščansvo ni odpovedalo
Sao Paulo, Brasil	Krstna obljuba
	Mladina „novega vala“
Z. D. A.:	Prvi vesoljni zbor
Rev. Julij Slapšak, 3547 Bast 80th Street,	Od vzhoda do zahoda
Cleveland, Ohio. U. S. A.	Kako so prišli do duhovništva
Kanada:	Zakaj bomo molili ta mesec?
Ivan Marn. 131 A Treeview Drive	Obtoženec, tožilec in zagovornik
Toronto 14, Ont.	'Glas iz Rima
Canada	Pretrgano zagrinjalo
Trst:	še nekaj novic
Marijina družba, Via Risorta 3,	Drobne misli
Trieste, Italia	Koliko ljudi ne veruje v Bo,ga
Italija:	Petnajst naglavnih grehov pri otroški odgoji
Zora PiŠčanc,	Qu0 vadiš
Riva Piazzutta 18, Gorizia, Italia	Knjiga vseh knjig
Avstrija: Naročnino pošiljajte	Načrt za uničenje Cerkve na Kubi
	Ohranimo naše obijčaje
Mohorjevi družbi	Od doma sporočajo
v Celovec	Med nami v Argentini
Celoletna naročnina za Argentino in države, ki nanjo mejijo (razen Uruguays)	Odisej iz Komende
500 pesov.	
za ZDA in Kanado 5 dolarjev;	LETO XXX.	št. 3.	MAREC
za Avstrijo 95 šilingov;	
za Italijo 2.000 lir;	
drugod protivrednost dolarja.	
12»
130
13*
13»
140
142
14»
148
161
152
15»
15$
158
160
'165
171
176
180
184
186
18»
slovenski verski mesečnik, ki ga izdaja konzorcij Orehar), urejujeta pa dr. Branko Rozman in dr.
Starc. — Editor responsable: Antonio Orehar. RaI1'j, Falcčn 4158, Bs. As. Iteglstro de la Prop. Intel. N» 674.
Tiska Vilko S. R. L., Estados Unldos 425, Buenos A*f<!
Zgoraj: Bohinjsko jezero je gotovo eno izmed najlepšili naravnih lepot Slovenije
Naslovna stran: Kristus na križu. (Lesorez: Ivan Bukovec)