IZDAJA UPRUŽKMJE IlEP. MftlCEV a D f^ESTMI OPBOR LJUBLJANA ° ° 0 a UREJA (SUSTAV STRNIŠA a 0 ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••####«## ••••••••••••••••••••••••••••••«••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»••• :: THE REX Co. :: LJUBLJANA Telefon 268 — Gradišče št. 10 — Telefon 268 ! Underwood ! ! Opalograph 1 pisalni stroji so razmnoževalni aparati najboljši so svetovnoznani Zahtevajte Zahtevajte ponudbe! ponudbe! MA88 ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• Prva sionska Umika loma V. Bešter, atelje „Helios" Ljubljana propagandni oddelek za industrijo in obrt prevzema in izdeluje vsakovrstno filmsko reklamo po naravi in po načrtih. Predvajanje v vseh večjih kinematografih v Jugo-:: slaviji ter po dogovoru tudi v inozemstvu. :: Spored za 23. teden. Drama Sreda, 15. marca — Prekrasne Sabinke. E Četrtek, 16. marca — Dramska predstava v op. gled. Petek, 17. marca — Hamlet. E Sobota, 18. marca — Maryša. C Nedelja, 19. marca — Hamlet. Izven. Poned., 20. marca — Prekrasne Sabinke. D Torek, 21. marca — Zaprto. _.. Opera Sreda, 15. marca — Boheme. fl Četrtek, 16. marca — Dramska predstava Žlahtni meščan. Izven. Petek, 17. marca — Zaprto. Sobota, 18. marca — Madame Butterfly. B Nedelja, 19. marca — Plesna legendica. Cavalleria Rusticana. Izven. Poned., 20. marca — Zaprto. Torek, 21. marca — Werther. E Začetek ob 8. Konec krog 10. Prekrasne Sabinke Zgodovinski dogodek v treh delih. Spisal Leonid Andrejev. .Preložil O. Š. Režiser: O. ŠEST. Scipion . . ... g. Rogoz. Debeli Rimljan .... g. Gaberščik. Pavel Emilij g. Šest. Agripina ....'. g. Cesar. Prvi Rimljan g. Markič. Drugi Rimljan .... g. Smerkol. Ank Marcij g. Peček. Prvi Sabinec g. Murgelj. Kleopatra ga. Wintrova. Prozerpina . . . . • . . gna. V. Danilova. Junonica gna. Rovanova. Veronika gna. Rakarjeva. Prva Sabinka gna. Šturmova. Druga Sabinka .... * * * Rimljani, Sabinci, Sabinke, profesorji, trobentači. Dejanje se vrši za časa ustanovitve Rima. I. in III. dejanje v naselbini Rimljanov, II. v naselbini Sabincev. Začetek ob 8. Konec po 11. HAMLET, kraljevič danski. Žaloigra v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Ivan Cankar. Režiser: O. ŠEST. I častnika Klavdij, kralj danski................................. Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja polonij, prvi komornik . . Laertes, njegov sin . . . Horacij, Hamletov prijatelj . Voltimand, . , Kornelij, ^ozenkranc, I dvorniki ' Oildenstem, °srik. Plemič . Marcel, 1 Bernardo,) t ^andsko, vojak . . . Kajnold, sluga Polonijev L°rtinbras, kraljevič norveški ^uh Hamletoveaa očeta, prejšnjega gornik ... Prvi igralec . ^fUgi igralec fretji igralec 'gralka . . . oluga Duhovnik . . p.f^fuda. kraljica danska ehja, Polonijeva hči £rv' grobar . . Dru9i grobar . . . Kol,?g ...... |3 a J •......................... I ra|jica........................ Ucijan, kraljev nečak Hamletova Osebe v igr ralja mati la mleta g. Gaberščik. g. Rogoz, g. Ločnik. g. Kralj, g. Peček, g. Markič, g. Bitenc, g. Drenovec, g. Železnik, g. Strniša, g. Murqelj. g. Medven. g. Šubelj. g Smerkol. g. Cesar, g. Gregorin, g. Terčič. g. Medven. g. Lipah, g. Šubelj. g. Bitenc, gna. Gorjupova. g. Murgelj, g. Markič, ga. Danilova, ga. Šaričeva. g. Daneš. g. Plut. g. Bitenc, g. Lipah, gna. Gorjupova. g. Šubelj. Gospodje in gosp6 z dvora, častniki, vojaki, sluge. Vrši se Helsingorju na Danskem. Glasbo zložil f\. Balatka. — Po tretjem dejanju daljša pavza. Začetek ob 8. Konec ob 10. Maryša Drama v petih dejanjih. Češko spisala F\ 1. in O. Mrštik, poslovenil Fran Albrecht. Lizal, kmet . . Režiser: Z. ROGOZ. . . g. Šest. Lizalka, žena . . . . gdč. Rakarjeva. Maryša, hči . . . . ga. Rogozova. Roza ra, dekla . . gdč. Vera Danilova. Vavra, mlinar . . g. Gaberščik. France, rekrut . . g. Drenovec. Horačka, njegova mati . . . . . gdč. Rovanova. Strouhalka, Maryšina teta . . . .' ga. Wintrova. Strouhal, njen mož . . . . . . g. Medven. Maryšina babica . . gdč. Sturmova. Krčmar, Francetov varih . . . . . g. Gregorin. Krčmarica . . . . . gdč. Gorjupova. Pavel, mesarski pomočnik . . . . g. Lipah. Hrdlička, občinski sluga . . g. Plut. Sodni sluga . . .' g. Strniša. Prvi . . g. Markič. Drugi rekrut . . g. Bitenc. T retji * * * Francel j soseda J . . g. Cesar. Bušek . . g. Šubelj. Vojtena I . '. . 1 • • • , dninarice . * * * Rozsivalka 1 1 • • • * * * Hodličkova . . gdč. Mira Danilova. Krištof, dninar . . g. Cesar. Rekruti, godci, kmetje, množica. Kraj dejanja: moravska vas..— Tretje dejanje se vrši dve leti pozneje kot prvo. Začetek ob 8. Konec ob 10. La Boheme Opera v 4. dejanjih. Po H. Murgerju napisala G. Giacosa in L. Ulica, vglasbil G. Puccini. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Rudolf, poet (tenor) .... Marcel, slikar (bariton) . . . Schaunard, glasbenik (bariton) Collin, filozof (bas) Mirni (sopran) . . Musette (sopran) . -ftlcindor (bas) . Benoit (bas) Parpignol (tenor) . Carinski stražnik (bas) dijaki, šivilje, meščani, prodajalci, vojaki, Godi se v Parizu približno leta 1830. leta 1897 v Turinu. g. Kovač, g. Romanowski. g. Trbuhovič. g. Zupan, gna. Zikova. gna. Thalerjeva. g. Zorman. g. Mohorič, g. Drenovec. natakarji, otroci. Prva vprizoritev I V manzardi. Pesnik Rudolf in slikar Marcel zmrzujeta v ne-?akurjeni sobi, premišljujoč, kako bi jo ogrela. Rudolf se odloči žrtvovati svoj rokopis neke drame, zakuri ž njim in oba se pri peči vesela toplote. Pridružita se jima filozof Collin in glasbenik Schaunard. °slednji je bil k sreči zaslužil nekoliko Srebrnjakov s tem, daje na že|j° nekega Angleža toliko časa sviral, dokler ni poginil papagaj, ki Je bil Angležu nadležen Četvorica umetnikov pozabi vse nadloge siromaštva, popiva Veselo, razuzdano, ali kruta usoda že prihaja v osebi hišnega go-sPodarja Benoit-a, ki prinese pobotnico za 3 mesečno stanarino, flli naši umetniki se ne dado z lepa preplašiti; z najsladkejšimi besedami vabjjo Benoita, naj ž njimi pije, kar se jim tudi kmalu posreči. Benoit ^'Cer poskuša dobiti denar, ali četvorica se ne uda in Marcel omeni, t- Je bil Benoit, dasi je oženjen, nedavno zvabil v past mlado kraso-'ICo- Četvorica hlini razljučenost, očita Benoit-u nečistost, ter ga končno Pahne skozi vrata Rudolfovi prijatelji odhajajo v kavarno, on pa obljubi priti za njimi, ker hoče končati neko pesniško delo. Mrači se že in delo pesniku ne gre izpod rok: kar potrka nekdo na vrata. Rudolf odpre, vstopi Mimi, njegova soseda, ki ji je ugasnila sveča. Šibka deklica namah omedli, Rudolf se trudi, pomagati ji, toda ona se predrami in hoče oditi; prižgana sveča ji na pragu spet ugasne, prižge jo vnovič in zdaj zapazi, da je izgubila ključ svoje sobe, ko je omedlela. Oba iščeta ključ v temi, Rudolf ga najde in vtakne v žep. Dražestna deklica je pesnika očarala, ali tudi ona že gori zanj, v razgovoru si vzajemno razodeneta ljubezen ter skleneta ostati skupaj. Srečna se napotita za prijatelji v kavarno. II. Na trgu v quartier lati n. Veselo vrvenje pred kavarno „Momus". Tudi naša četvorica je tu, Rudolf v družbi z Mimi. Snidejo se v kavarni in popivajo. Marcel je slabe volje, ker ga je bila zapustila Musette, ki je sedaj ljubica bogatega starikavega gizdalina fllcin-dora. Kar se prikaže znana krasotica Musette, za njo fllcindor. Musette takoj zapazi svojega Marcela in sede nalašč k sosedni mizi, blizu njega, da ga zopet pridobi. Na poti pa ji je fllcindor, zato hlini bolečine na nogi, češ, čevelj jo tišči, fllcindora pošlje s čevljem k bližnjemu čevljarju, tako se ji je mogoče združiti z Marcelom, ki jo spet radostno sprejme. Začuje se vojaška godba. Ko pride mimo, se ji vesela množica pridruži, na čelu je naša četvorica z Mimi in Musette, pre" pustivši plačilo računa v kavarni fllcindoru. III. Pri barieri d’Enfer. Rudolf in Mimi ne živita več složno, ljubezen Musette in Marcela je tudi že precej zrahljana. Marcel, Rudolf in Musette popivajo v veseli družbi v gostilni, Mimi pride in prosi Marcela za svžt. Marcel pravi, naj se ločita, Mimi meni, da bi bilo res najbolje tako. Ker Rudolf baš prihaja iz krčme, svetuje Marcel, naj Mimi odide. Mimi gre, ali skrije se v bližini. Marcel opominja Rudolfa naj ne bo ljubosumen, naj se spravi z Mimi in spet v ljubezni veselo ž njo živi. Rudolf pravi, da iskreno ljubi svojo Mimi, da je pa njegova ljubav ne more oteti preteče smrti, sumljivi kašelj da jo ugonobi. Skrita Mimi je vse čula, stopi k Rudolfu in hoče poslavljajoč se oditi-On ji prigovarja, ali ona pravi, da hoče zopet biti sama in izdelovati umetne cvetice kakor poprej. Ganjena vzameta slovo in odideta-Musette in Marcel sta se zopet sprla in se jezna razideta. IV. V manzardi. Siromašna četvorica uganja svoje burke, kar prihiti Musette in povč, da ji sledi na smrt bolna Mimi. Hitro j1 pomagajo vsi, polože jo na postelj in kmalu ji toliko odleže, da more govoriti. Da morejo preskrbeti zdravil, sklenejo, zastaviti in prodati kar kdo more; Mimi in Rudolf ostaneta sama. Ko se vrnejo prijatelji« je Mimi že oslabela, mirno leži na postelji. Vsi mislijo, da spi, a'' kmalu se uverijo, da je mrtva. Začetek ob 8. Konec ob 11. ŽLAHTNI MESCAN, komedija s plesom in petjem v petih dejanjih. Spisal Mc-liere. Za slovenski oder priredil Frid. Juvančič. Glasbo s porabo starih francoskih motivov zložil L. M. Škrjanc. Režiser: B. PUTJflTft. Jourdain .... Jourdainka .... Lucila, njiju hči . . Cleonte, njen častivec Markiza Dorimena . . . Grof Dorante, njen ljubček . Nikola, služkinja pri Jourdainovih Covielle, sluga Cleontov Učitelj glasbe . . Njegov učenec Učitelj plesa . . Učitelj borenja Učitelj modroslovja Prvi pevec . Drugi pevec . . Krojač .... Krojaški vajenec Prvi lakaj . . . Drugi lakaj . . Mufti . Dirigent: fl. NEFFAT. g. Putjata ga. Danilova ga.Šaričeva g. Železnik ga. Škerlj-Medvedova g. Drenovec g. Juvanova g. Plut g. Danilo ga. Ribičeva g. Šubelj g. Gregorin g. Daneš g. Mohorič g. Perko g. Lipah gna. Gorjupova g. Bitenc g. Kudrič g. Kralj Pojoči in plešoči Turki. Pojoči derviši. Pevci. Plesavci, krojački, vajenci, kuharčki. Plese je naštudirala ga Poljakova. Plešejo ga. Poljakova in baletni zbor. Kraj: Jourdainov dom v Parizu. Čas: XVII. stoletje. Začetek ob 8. Konec po 10. Madame Butterfly Opera v treh dejanjih. Besedilo po japonski tragediji napisala L. Ulica in G. Giacosa. Vglasbil G. Puccini. Dirigent in režiser: F. RUKftVINA. Madame Butterf!y (Cio-Cio-San) . . . gna. Thalerjeva. Suzuki, njena služabnica gna. Šterkova. F. P. Pinkerton, častnik mornarice S. CJ. R g. Kovač. Kate Pinkerton ga.Smolenskaja. Sharpless, ameriški konzul v Nagasaki g. Romanowski- Goro g. Bratuž. Princ Yamadori • . . . . g. Terčič. Bonzo g. Bagrow. Yakuzide g. Simončič. Komisar g. Zorman. Uradnik g. Drenovec. Mati Cio-Cio-Sane • . . ga. Lumbarjeva. Sestrična Cio-Cio-Sane gna. Koreninova. Sorodniki, prijatelji in prijateljice Cio-Cio-Sane, sluge. Godi se v mestu Nagasaki na Japonskem dandanes. Zopet Puccini na našem odru. Priznajmo, vsi radi poslušamo njegovo glasbo, ki res osvaja srca poslušalcev. Veliki mojster, ki nas je v tekoči sezoni očaral s svojo Bohžme, v prošti s Tosko, nas je znova posetil. Daleč nekje so njegove misli, daleč kjer se dviguje krasni Nagasaki sredi krizantem in črešenj na divnem gričku v mali hišici. Prelepa mala Butterfly pride, spremljana od prijateljic, pozdravit dospelega mornarskega častnika Pinkertona, ki se raduje s svojim prijateljem Sharplessom krasote narave in vživa nje čare. Mladi flme-rikanec se v šali hoče ženiti na „devetstoindevetdeset let" kot je ja-ponski običaj, a iz te šale nastane resnica. Komisar nastopi in naznani navzočim, da Cio-Cio-San in F. P. Pinkerton stopita v zakon, kar potrdita z lastnoročnimi podpisi. Nato se praznuje svatba. M na- enkrat se Suje iz dalje glas Bonza in sorodnikov male Butterfly ki prihaja vedno bližje in proklinja nevernico. Vsi odidejo. Noč nastane. Iz pristana vstaja megla, lučke migljajo, vse je tiho, tupatam vzblesti zvezda. Prokleta a srečna Butterfly išče v objemu svojega ženina pozabljenja in sreče. Pinkerton odpotuje. Mnogo časa mine. Butterfly živi zapuščena s svojo služkinjo Suzuki sredi cvetočega gaja v hišici na gričku v Nagasaki. Obljube Pinkertona so pozabljene, a ona mu ostane zvesta. Roko princa Yama-dori odkloni. Nestrpna postaja. Tedaj ji Sharpless prinese pismo in ji pove, da Pinkerton prihaja. Čul se bo topov strel in ona bo srečna I Ze ga zre pred svojimi očmi. V težkem pričakovanju, ukaže Suzuki, naj natrga cvetlic ki jih potem natrosita po sobi da jo omami njih duh, a svatbena halja, ki jo obleče naj budi spomine na ono srečno noč. Tako čakata ženski z otrokom Cio-Cio-Sanini v hišici vso dolgo noč. Kdaj pride zaželjeni? Dani se. Zora vstaja. Vse oživlja. Butterfly še vedno čaka odkod pride on, ljubljeni. Kaj bo rekel? Kako bo vesel ko zagleda svoje dete? Pa Pinkerton je že davno pozabil malo Japonko in se poročil z bogato miss Kate, ki izve o razmerju svojega moža in prosi malo Butterfly odpuščanja. Tega ona ne prenese in si konča življenje. Začetek ob 8. Konec po 10. PLESNA LEGENDICA Mimična igra v enem dejanju. Po G. Kellerju priredil in vglasbil Risto Savin. Dirigent: F\. BALATKH. Režiser: H. POLJAKOVA. Muza..................................ga. Poljakova. Eros..................................gna. Chladkova. Menih.................................g. J. Drenovec. Narod. V slikah: Sv. Marija...............•............ga. Mencinova. Sv. Cecilija..........................ga. Ribičeva. Kralj David...........................g. Drenovec. Godci, plešoči pari, angelčki in angeli. Kmetski ples pleše gna. Nikitina in baletni /bor. Deloma nove dekoracije naslikal g. Skružny. Po zapiskih sv. Gregorija je bila Muza plesalka med svetniki. Kot dete dobrih staršev je bila prisrčna devičica, ki je marljivo služila Materi božji. Prepojena s strastjo nepremagljivega veselja do plesa, je nepremotljivo plesala, kadar ni molila. Plesala je s svojimi tovarišicami, z otroci, z mladeniči, pa tudi sama; plesala je doma, po vrtovih in livadah. Kadar je šla k oltarju, je bil njen korak bolj podoben ljubkemu plesu nego hoji, tudi pred cerkvenimi vrati je v naglici nekoliko poplesala po gladkih mramornatih ploščah. V prazno kapelo, kjer se nahaja kip čudodelne Marije, vstopita Muza in Eros: Muza prinese cvetice v počeščenje Marije. Eros hoče Muzo nežno objeti, ona pa se mu rahlo izvije, poklekne pred Marijo in pobožno moli. V temi se prikaže menih, stopi k Muzi, j° prime za roko, povprašujoč jo, kako to, da tukaj pleše. Muza mu odgovori, da je nameravala s plesom Marijo častiti. Menih j° vpraša, jeli bi hotela pustiti ples le za en dan? Potem bi se mogla vse leto veseliti in plesati. Muza to obljubi. Nadalje vpraša menih: Bi li hotela opustiti posvetno ljubezen in ples in rajši živeti Bogu, 10 — služiti Mariji ter v večnem življenju rajati z nebeškimi četami? Muza se ne more odločiti. 1. prikazen. Menih se spremeni v kralja Davida, pokaže ji v podobi zemeljsko veselje, deklica naj voli. Muza postane žalostna in odkloni. 2. prikazen. Ko Muza premišljuje, zagleda v nebeškem raju angele, device 'n sv. Cecilijo, ki sede k orglam in svira himno v čast Matere božje. Muza je premagana, poda kralju roko, ter obljubi, kar on zahteva. Prične se ples angelov. Muzo mičejo vabljivi ritmi, težko vztraja lr> končno res začne plesati. Prelomila je obljubo. Začuje se grom, ki postaja vedno silnejši. Muza pleše vedno hitreje in strastneje, vrti se z besno brzino. Vstopivši Eros hoče Muzo rešiti, ona pa se mu iztrga in pleše dalje po kapeli, katero razsvetlujejo švigajoče strele. Ljudstvo išče pred viharjem v kapeli zavetja ter preti Muzi, °na prosi čudodelno Marijo pomoči. 3. prikazen. Kip Matere božje leskeče v nebeški luči. Muza kleči pred njim. Odpro se nebesa, sv. Cecilija, kralj David in angeli se prikažejo. Mati božja stopi k deklici in jo odvede v nebesa. Polagoma izgine nebeška prikazen, pred Marijinim kipom leži mrtva Muza. — 11 — Začetek ob 8. Konec ob 10. Cavalleria rusticana Opera v 1 dejanju. Besedilo napisala po G. Verdi, G. Tar- gioni-Tozzetti in G. Menasci. — Vglasbil Pietro Mascagni. Dirigent: fl. NEFFAT. Režiser: G. TRBUHOVIČ Santuzza (sopran)...........................ga. Lewandovska. Lola (mezzo-sopran).........................ga. Trbuhovičeva. Turiddu (tenor).............................g. Drvota. fllfio (bariton)............................g. Bagrov. Lucia (alt).................................gna. Kalouskova. Vaščani in vaščanke. Godi se današnje dni na kmetih v Siciliji. Prva vprizoritev v Rimu 1. 1890. Turiddu je bil, preden je Sel k vojakom, zaročen z Lolo, sedaj ženo filfija. Po končani vojaški službi se je Turiddu vrnil domov, in ker je našel Lolo poročeno, si je poiskal drugo dekle, Santuzzo. Kmalu pa se mu je srce zanjo ohladilo in vzplamtelo spet za Lolo. — Predigro prekine podoknica — siciliana, ki jo poje Turiddu svoji Loli. Velika noč je, ljudstvo se zbira pred cerkvijo, poje, veseleč se lepega spomladanskega jutra, in odide. Santuzza hoče govoriti s Turiddom, vpraša njegovo mater Lucijo, kje da bi ga našla, mati pravi, da je odšel v Francofonte, Santuzza pa ji odgovori, da so ga videli ponoči na vasi. Voznik fllfijo prihaja po daljši odsotnosti spet domov, sovaščani ga veselo pozdravijo, in ko se v cerkvi začne služba božja, odidejo v cerkev, Rlfijo pa gre domov. Santuzza je pričakala Turidda, prosi ga naj se ji ne izneveri, očita mu ljubezen do Lole. Turiddu pa je ne posluša. Na poti v cerkev pride mimo Lola, Turiddu hoče ž njo, ali Santuzza mu to zabrani. Ves razjarjen jo nato Turiddu šiloma pahne s poti in odide v cerkev. Santuzza misli na osveto, zato ji je fllfijo baš dobrodošel' Pove mu, da jo je oskrunil Turiddu, ki zapeljuje zdaj Lolo. fllfij0 — 12 — priseže, Se danes maščevati se in odide. Ljudstvo zapušča cerkev, * njimi Turiddu in Lola. Pred gostilno veselo pojo in pijo. Vsi pozdravijo prihajajočega fllfija, Turiddu mu ponudi polno čašo, k' jo pa fllfijo odkloni, rekoč, da je zanj to vino strup. Turiddu lzlije vino Rlfiju pod noge, potem ugrizne fllfija v uho v znamenje dvoboja na nože. Turiddu pokliče svojo mater, se silno vznemirjen °d nje poslovi in hiti na dvoboj. Kmalu se začuje hrup in kričanje, vaščanje prihite in povedč, da je bil ravnokar Turiddu usmrčen. - 13 — Začetek ob 8. Konec okrog 11. WERTHER Opera v štirih dejanjih. Besedilo napisali po Goetheju E. Blau, P. Milliet in G. Hartmann. Prevel M. Pugelj. Vglasbil J. Massenet. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: F. BUČAR. g. Kovač, ga. Kavčnik- Thierry-jeva. g. Bagrov, g. Zupan, gna. Thalerjeva, g. Bratuž, g. Zorman, g. Erklavec. ga. Erklavčeva-Županovi otroci, meščani in meščanke, sluge. Godi se v okolici in v mestu Wetzlar na Nemškem od julij3 do decembra leta 1788. — Dekoracije izdelala gg. Fajtinger in Magolič. Prva predstava se je vršila 16. februarja 1892 v dvorni oper' na Dunaju. V Parizu so opero prvič igrali 16. januarja 1893-v „Opera - Comique‘‘. I. Županov dom. Župan, oče Lotin, stanuje v gradil nekega kneza blizu malega mesteca na Nemškem. Na terasi sta* novanja uči svoje otroke peti božično pesem, kar pridejo prijatelj' in znanci po Loto, ki je ž njim vred povabljena na ples. Werther. ki je tudi povabljen na ples, pride, občuduje ta krasni kotiček Pn proste domačije. Lota poskrbi pred odhodom na ples še vse P° trebno in dš otrokom kruha kot namestnica umrle matere, potef11 odide z Wertherjem na ples. Albert, Lotin ženin, se vrne iz pot° vanja, obžaluje, da Lote ni doma in reče, da pride jutri Werther in Lota se vrneta s plesa, on ji razodene svojo ljubav, ona pa 1710 pove, da je nevesta Albertova. Werther odide nesrečen. - 14 — 'M Werther (tenor)............................. Lota (mezzosopran).......................... Albert (bariton), Lotin ženin . . . . Župan, Lotin oče (bas)..................... Zofija, Lotina sestra (sopran) . . . . Schmidt (tenor) \ . ...... f Ivan (bas) J 2“panOV' pnlatel1' i Briihlmann (bas)............................ Katica (sopran)............................. II. Pod lipami. Albert in Lota sta poročena. V cerkvi je služba božja, ljudstvo prihaja, med njimi tudi Albert in Lota. Werther vidi zakonsko dvojico in da duška svoji nesreči v otožnem spevu. Ko gre Albert mimo, nagovori Wertherja rekoč, da mu je znano, da ljubi Loto, toda on to rad odpusti. Werther se mu srčno zahvali za Prijateljsko zaupanje in obljubi, da se odreče tej sreči. Zofija, Lotina sestra, pride s cveticami, namenjenimi župniku, ki slavi danes 50 letnico svoje poroke. Zofija nagovarja Wertherja, naj tudi on pride na današnjo slavnost, kjer bodo tudi plesali, in odide v župnišče. Werther očita sam sebi laž, češ, Albertu ni povedal resnice, in hoče oditi, ali Lota mu stopi nasproti iz cerkve gredoč. V njiju razgovoru se pokaže, da hoče ostati zvesta svojemu soprogu, da se morata ločiti, četudi ne za vekomaj. Odhajajoča reče Wertherju, naj jo poseti božični dan. III. Lota in W e r t h e r. Lotina soba. Lota se spominja wertherja. čita njegova pisma ter prosi Boga, naj ji iztrga to ljubezen lz srca. Nenadno vstopi Werther. V daljšem razgovoru ji zatrjuje nepremagljivo ljubezen, roteč jo, naj prizna resnico, naj bo njegova. Lola se bori, se obvladuje ali konečno zmaga ljubezen, ne brani se več njegovega objema. Ko se zave, kaj je storila, zbeži v sosedno sobo. Werther v obupu sklene usmrtiti se. — Albert se vrne domov, V|di odprte duri in prazno sobo, pokliče Loto, zapazi njeno zadrego ter vpraša, kdor da je bil baš kar tu. Sluga prinese pismo Wertherja, v katerem prosi Werther Alberta, naj mu posodi svoja dva samokresa, ker mora iti na dolgo potovanje. Albert veli Loti, naj da slugi samokresa. Tako mora Lota sama izročiti orožje, s kojim se Werther Usmrti. Po odhodu Albertovem hiti Lota k Wertherju, da prepreči nesrečo. - IV. We rt h er jeva smrt. Wertherjeva soba. Božični večer. erther leži ob mizi smrtno ranjen. Lota prihiti vsa preplašena ali TOalu spozna, da mora Werther umreti. Lota razodene umirajočemu ertherju svojo vročo ljubezen, ga poljubi, in kmalu na to izdihne epther svojo blago dušo. — 15 — Igralec. Igralec današnjega dne je, ali preveč zatiran, ali pa preveč samostojen. In on ne more prenesti ne enega, ne drugega. Iz njega ne nastane nič pravega, in to v enem, ko tudi v drugem slučaju. On ne pride ne tu, ne tam do svoje zadnje in najvišje popolnosti, do katere bi pač moral priti. In ravno zaradi tega nam danes igralec ni niti pri-lično to, kar bi nam lahko bil. Tamkaj, kjer služi režiserju samo še kot orodje, kjer je torej samo še sredstvo za namen, kjer se ga vadi, se mu jemlje osebnost, skratka, kjer se ga zatira, tamkaj je že zdavnaj zgubil vsak živ vpliv na umetniški razvoj gledališča. Tamkaj pa, kjer gre lastno pot, neodvisen, neprestano od vsacega ozira osvobojen, večno na potovanju, tam ne more biti govora o omenjenem vplivu. Tamkaj noče igralec ničesar drugega, kot samega sebe. To naivno iskanje samega sebe, pa je lastno samo igralcu. Vendar se mora ta brezmejoči, čisto zastrupljeni egoizem igralca razumeti in opravičiti. To leži v njegovem poklicu, ki je najnevarnejši, najnehvaležnejši in izmed vseh poklicev najbolj izpostavljen in razupit. Ne, zaradi tega, mu poznejši rod ne plete vencev. Kdo izmed drugih umetnikov si je gotov, da mu bode poznejši rod pletel vence in to koliko časa? In kdo izmed njih si dela iz tega skrbi? Misel na poznejše rodove in na njihove problematične vence, je kot misel na drugi svet. Ta misel vleče često kot pajčolan ali kot groza, često se blešči kot svit skozi dušo; * ali vedno slabi moč, ki se jo za ta svet, posebno pa za sedanjost tako silno rabi. Če bi bil samo poznejši r°d igralcu zaprt, potem bi človek sočutje prihranil za druge resnejše stvari, kot za take otročarije, ftmpak igralcu ostanejo ja skoraj vsi dohodi k sedanjosti zaprti, celo vS' dohodi v samega sebe, če drugi ljudje niso tako prijazni, da mu jih odpro. Med vsemi umetniki na zemlji, je °n najbolj brezmočen. Nihče ne more muzika ovirati, da ne - 16 — komponiral, nihče slikarja, da ne bi slikal, nihče pesnika, da ne bi pisal pesmi. Vsi lahko delajo če hočejo, kar hočejo in kolikor hočejo. Le igralec je v tem odvisen popolnoma od drugih ljudi. Drugi ljudje so oni, ki določajo kedaj naj dela, sklepajo kako veliko ali tudi kako malo sme narediti in odločujejo kaj mora narediti. In to so ljudje, ki niso vedno najpametnejši, tudi ne vedno najprijetnejši in najdobrohotnejši ljudje, ki tako vsemogočno z njim razpolagajo, sklepajo in odločajo. On je edini izmed umetnikov, ki si pusti rezati v porcijah svoje delovanje in ustvarjanje. On je edini, ki mora čakati da se mu dovoli izkoristiti svoj talent. In pri tem je on edini izmed vseh, k' n Maks Reinhard kot vodilna moža in ustvarila nov način uprizarjanja dramatične pesnitve, sta dvignila tudi ugled igralca. Ali že dvajset let, ko vsak režišer, v vsakem mestu od Severnega pa do Baltiškega morja, od Rena pa do Donave, misli, da je Otto Brahm ali Maks Reinhardt, se zlorablja in muči igralec. Oni so orodje, to je resnica, ali oni so v višjem smislu in v višjo uporabo, kot za ustvarjanje režiserske znanosti. Nihče, kdor pozna gledališko dno zadnjih let, ne more zanikati, da hoče večina teh slavohlepnih režiserjev samega sebe uveljaviti, njihov temperament, nji' hovo duhovitost, njihov ritem, Ali ravno ta izključna volj3 do samega sebe, napravi režiserja ravnodušnega do igralca in ga že od začetka odtuji njegovim zmožnostim in P° manjkanju. Kako često se zgodi, da režiser ne zna brzdat' svoj močni temperament in igralcu prekine sceno sre velikega efekta. To je neizmerna brutalnost, ki se ji^ najde enake zato, ker se pri tako mnogih gledališki skušnjah zopet in zopet ponavlja. (Dalje prih-) — 18 — Luči. Ruski V. G. Korolenko, poslovenil G. Strniša. Bilo je zdavnaj, ko sem temen, jesenski večer plul po ogromni sibirski reki. Naenkrat je na ovinku, pod črnimi gorami, vzblestela luč. Zagorela je jarko, silno, povsem blizu . . — No, slava Bogu! — sem kriknil vesel, — blizu je naše ležišče! — Čolnar se je obrnil, pogledal preko rame na luč in se spet apatično oprl na veslo: — Daleč! — Nisem verjel: luč je razločno žarela in lila svoj blesk iz nedoločne tmine. No, čolnar je imel prav, izkazalo se je res, da je luč daleč. Svojstvo teh luči je bližanje, izbegavanje tmine, mig-'janje, obetanje in izvabljanje v svojo bližino. Zazdi se ti. le še dva, tri udarce z veslom — in pot je končana . . . med tem je še — daleč! . . . Dolgo smo še pluli po črni, tintasti reki. Porajali so se tolmuni in skale, vstajali in izginjali za nami ter se 'zgubljali v brezkončni daljavi, a luč je blestela jasno pred nami, lijoča svoj žar in vabeča — že tako čisto blizu in vendar še tako daleč . . . Še zdaj se često spomnim one temne reke, obsenčene °d skalovitih gor, in one živoblesteče luči. Koliko luči me le že vabilo i preje, i pozneje, a nobena več s svojo blizostjo. No — življenje teče med temi ogromnimi bregovi, a luči s° še daleč. In spet se je treba opreti na vesla . . . In vendar . . . vendar so luči — kje še pred nami 1 . . . 19 — Usoda. Dve zvezdi sta se spojili na sinjih valovih neba, združeni sta se vtopili v temne globine sveta — V dve duši sta se spremenili, šli na življenja pot; trudni se izgrešili, bolni prevare in zmot — Gustav Strniša. Damski modni salon TEODOR KUNC - UJUBUANA Beethovnova ulica štev. 9 se priporoča za izvrševanje angleških kostumov, plaščev, bluz in franc, toalet, in vseh v to stroko spadajočih del. STEGU in DRUGI, Ljubljana, SV. PETRA CESTA 95. Elektr. naprave za luč in moč, elektr. materijal, lokomo-bile, transmisije, stroji vseh vrst. Naprave za žage, stroji za obdelovanje lesa. Naprave za sušenje in parjenje lesa ter prenos žaganja.Parne in vročevodne kurjave. Lastna strojna, mehanična, elektro-delavnica, avtogenično varjenje; ki ra un priporoča svojo veliko zalogo koloni-jalnega in špecerijskega blaga, češke in angleške manufakture in najfinejših mesnih izdelkov. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI, STRITARJEVA ULICA ŠT. 2 Brzoj. naslov: BANKA. LJUBLJANA Telef. št. 261 in 413 Delniška glavnica: K 50,000.000'- Rezerve: K 45,000.000'— Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle Podružnice: BREŽICE, CELJE, GORICA, KRANJ, MARIBOR, NOVI SAD, PTUJ, SARAJEVO, SPLIT, TRST Krojaški atelje za gospode in dame DOS. RODINA, Ljubljana Aleksandrova cesta št. 3 BE3E Parfumerija In galanterija. Specialna trgovina žčetarskih Izdelkov. Edina zaloga jugoslovanskih igralnih kart M. MIHELIČ Šelenburgoua ul. LJUBLJANA Šelenburgoua ul. ■L | .«0 1 = m = c — ammm = > O = O! k +■* 10 0) u (U D >i/I CD >cr O trn O Q • ■M 1» Q OJ >u ■ ■M >U k. 3 ry to c (0 ■—I JO 3 ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunii^ OB ta -OB Po starih nizkih cenah nudiva angleško sukno najnovejših vzorcev. Vedno v zalogi vsakovrstne obleke za gospode in dečke Obleke po meri izvršujeva v lastnem modnem salonu v najkrajšem času, po najnovejšem kroju. LJUBLJANA Sv. Petra cesta 20. Ložar in Bizjak HO- Jugoslovanski kreditni zavod v LJUBLJANI, Marijin trg 8 HRANILNE VLOGE na knjižice /111 01 obrestuje m tekoči račun po 4 12 io. Daje posojila na vknjižbo in poroke ter trgovske ------------ kredite. .....— >-== .00 -o°<> o°o= FRANC BAR I _________________________; TELEFON ŠT. 407 : v Sloveniji največja zaloga pisalnih strojev, barvnih trakov, ogljenega papirja, razmnoževalnih aparatov in vseh pisarniških potrebščin. — Prvovrstna mehanična delavnica za popravila pisalnih in računskih strojev. Kavarna .ZVEZDA' (Fran krapeš) Ljubljana Kongresni trg Shajališče gledališke publike. F. BRUMAT, Ljubljana i in tu II po konkurenčni ceni. II MESTNI TRG ŠT. 25.1. m m Parna pekarna Jakob Kavčič | Ljubljana Gradišče štev. 5 | večkrat na dan sveže in vsakovrstno pecivo. H lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllillllllllllll M. KUŠTRIN LJUBLJANA Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in avtomobilske pneumatike. Glavno zastopstvo polnogumastih obročev iz tovarne „WALTER MARTINY". Na razpolago je hydraulična stiskalnica za montiranie po1' nogumijastih obročev. Centrala: Ljubljana. Rimska cesta štev. 2. Telefon štev. 588. Brzojavi: Kuštrin. Ljubljana. Podružnice: Ljubljana. Dunajska cesta štev. 20. Telefon štev. 470. Maribor, Jurčičeva ulica štev. 9. Telefon štev. 133. Beograd, Knez Mihajlova ulica 3. ••• ••• ••• •o« o°o= PRIPOROČA SE RESTAVRACIJA GLAVNI KOLODVOR. LJUBLJANA MATIJA DOLNIČAR, RESTAVRATER ::: *fr o°o= -fr jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii111111! 1 IMAMI Ml II JHKUIIUII d. z o. z. jaška ul. 10 ( = priporoča svoje mlečne izdelke, kot surovo g § maslo, razne vrste sira, zlasti pa pasterizirano g [f mleko, ki ga bo dostavljala v prihodnje na dom. g ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiimiiimiiiiiimiiiiiii||lll,il ••••« Največji davki Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete! Mnogo denarja si lahko prihranite ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo i. t. d. v velikem skladišču blaga veletrgovine A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg štev. 10. jiih% lllllllF i" v Ljubi