OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPR
L/	_____ _ _
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kind%
VOL. XXXVI.—LETO XXXVI.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JANUARY 12, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 7

mary stritar
Po dolgotrajni bolezni je preminila na domu svoje hčere na 24420 Mavec Ave. Mary Stritar (Streeter), rojena Pire, stara 77 let. Stanovala je na 981 E. 207 St. Doma je bila iz vasi Jurka-vas pri šmihelju, kjer zapušča brata Janeza in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 50 let in je bila članica društva Napredek št. 132 ABZ.
Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna, doma iz Mirne peči na Dolenjskem, šest otrok: Mrs. Mary Vidmar, John mL, Mrs. Anna Washabaugh v Detroit, Mich., Frank, Mrs. Rose Strah in William, 18 vnukov, šest pravnukov, polsestro Mrs. Theresa Kužnik v Irwin, Pa., in Več sorodnikov. Pogreb se vrši v torek zjutraj iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St.
Ф
rose haffer
Srčni kapi je nagloma podlegla na svojemu domu Rose Haffer, rojena Gron, stara 54 let, stanujoča na 14415 Westropp •^ve. Rojena je bila na Madžarskem. Tu se je nahajala 48 let. 2<tpuača bupi uga Jacob, ii i (otroke : Mrs. Ruth Browske, Mrs. Eleanor Henke in Jack, šest vnukov, mater Mrs. Rose Gron, brate Frank, Louis in, Michael, sestre Mrs. Elizabeth Driese, Mrs. Ann Eppich in Catherine ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo popoldne ob 1.30 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., na Whitehaven pokopališče.
❖
john majpek
Preminil je John Majdek, stanujoč na 4029 St. Clair Ave. Star je bil 88 let. Doma je bil iz Hrvatske. Bil je član društva sv. Imena. Pogreb se je vršil danes zjutraj iz Golubovega pogrebnega zavoda, E. 47 St. in Superior Ave., v cerkev sv. Pavla in nato na pokopališče Calvary.
lawrence trebotich
Po štiri-mesečni bolezni je Umrl zgodaj včeraj zjutraj Lawrence Trebotich, stanujoč na 4815 State Rd. Doma je bil iz Milna Brač v Dalmaciji, odkoder je prišel v Ameriko leta 1902. Delal je 40 let za Great Lakes Ore & Docks Co. kjer je bil foreman. Bil je član dalmatinskega društva in društva Mil-naska sloga v New Yorku.
Tukaj zapušča soprogo Mary, rojena Marinovich, in sestro Mrs. Oliva Buljeta. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9.30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Pavla in nato na pokopališče sv. Križa.
Ф
bridgetta yukich
V Bedford bolnišnici je preminila po enomesečni bolezni Bridgetta Yukich, stara 68 let, rodom Hrvatica. Stanovala je na 24 Norton St., Bedford, O. Doma je bila iz Zrina na Hrvatskem, odkoder je prišla.v Ameriko pred 50 leti.
Tukaj zapušča žalujoče hčere Mrs. Helen Hager, Mrs. Kath-erine Hrovat in Mildred, sina (Dalje na 2. strani)
NOVO DELAVSKO IMENOVANJE; UNIJA (.1.0. NI UPOŠTEVANA
NEW YORK, 11. januarja—General Eisenhower je spopolnil tajništvo za delo s tem, da je imenoval za pod-tajnika za delo Lloyda Mashburna iz Calif orni je. Mash-burn je voditelj v vrstah delavske unije A.F.L., po političnem prepričanju pa republikanec. Nastopil je aktivno za republikance, kakor je tajnik za delo Martin Durkin, tudi iz unije A.F.L., nastopil odkrito za demokrate in za Stevensona.
Nezasedeno je še mesto drugega podtajnika za delo. Ugibanja ali bo na to mesto imenovan kak viden član iz vrst unije C.I.O., so ostala le ugibanja.
Konvencija državne unije C.I.O. iz Ohio je sprejela med drugimi tudi ostro resolucijo zoper republikance in imenuje sedanji kongres z republikansko večino najbolj reakcionarni kongres ameriške zgodovine.
Drugi delavski dogodki
Delavska unija C.I.O. je za odpravo novega vselitvenega zakona, ki nosi ime McCarran. Ta zakon naj nadomesti popolnoma nov zakon.
Zoper senatorja McCarthya naj se uvede preiskava o vseh obdolžitvah, ki trdijo, da bi se senatorju McCarthy ne bi smel priznati sedež v zveznem senatu.
Dan ameriških volitev naj se proglasi za praznik.
Walter Reuther napoveduje za 1. marec 1953 novo mezdno gibanje delavstva, zaposlenega v avtomobilski stroki. Delavstvo avtomobilske stroke ima sicer s tovarnami petletno pogodbo, ki je bila podpisana pred dvemi leti. Življenjske prilike in stroški preživljanja pa so se medtem bistveno spremenili in Reuther stoji na stališču, da so potrebni novi razgovori o delavski plači. Avtomobilska industrija pa pravi, da je pogodba pač pogodba in do preteka te pogodbe ni pripravljena pogajati se na novo.
INDIJANCI NAJ BODO DRŽAVLJANI
WASHINGTON, 11. januarja — Pred ameriški kongres je bilo stavljenih več predlogov, da se da popolno ameriško državljanstvo vsem tistim ameriškim Indijancem, ki so sposobni voditi sami svoje posle.
V Nebraski je kakih 4,000 Indijancev, več na Aljaski, posamezni Indijanci pa so raztreseni po ostalih ameriških državah. Po dosedanjih ameriških zakonih velja za Indijance tako imenovana "segregacija," to je, da Indijanci bivajo strogo ločeno zase in da nimajo normalnih pravic ameriškega državljanstva.
POPLAČANA BOLNIČARKA
CRANSTON, R. I., 11. januarja—Eva Stone, po poklicu bolniška strežnica, je bila nazadnje strežnica bankirja Charlesa Al-dricha. Pomagala je tudi njegovi materi. Aldrich je zapustil ob svoji smrti oporoko, v kateri je volil Evi Stone zapuščino v vred nosti približno pol milijona do larjev.
Morilka stara 84 let
BATAVIO, O., 11. januarja — Clara B. Rice je stara 84 let, je žena, stara mati in prastara mati. Z zarjavelim revolverjem je ubila svojega "^oža Haydena Ricea. Policijsko poročilo trdi, da je hotela izvršiti z istim revolverjem samomor, pa je revolver odpovedal.
Starko so oddali najprvo v umobolnico radi zdravniške preiskave. Po izidu te preiskave bo poroti možno presoditi ali naj se Clara Rice obtoži premišljenega umora ali ne. Clara Rice je nekaj napisala in iz teh zapiskov sledi, da sta se zakonca prepirala in da je bila Clara po svojem možu zapostavljena. Zakonca Rice sta praznovala na dan Novega leta 62-letnico svoje poroke.
ANDERSONOVA ZAPUŠČA MESTO
WASHINGTON, 11. januarja —Bela hiša je objavila vest, da je Eugenie Anderson, ki je bila ameriška poslankinja na Danskem, podala ostavko na svoje službeno mesto. Andersonova je dempkratinja in je bila v demokratski službi že pod Franklinom Rooseveltom. V zadnji volilni borbi je nastopala po Ameriki aktivno za governerja Stevensona.
SPOSOBEN ZA ADOPTIRANJE
HOUSTON, Texas, 11. januarja — Sodnik Cambell je imel rešiti slučaj adoptivnega očeta in njegove kvalifikacije. Ko je vprašal mater aveh otrok, katera naj se adoptirata, ali ima nameravani adoptivni oče kaj napak, je mati sodniku odvrnila: "Večkrat pusti svoje nogavice v družinski sobi." Sodnik je to napako prezrl in adopcijo odobril, VSA DRUŽINA ZGORELA
ERIE, Pa., 11. januarja— Družina Georgš, Thompsona je postala žrtev pogorele hiše. Thompson in njegova žena ter štirje otroci v starosti pet, štiri in dve leti ter devet mesecev, so našli smrt v plamenih. Zgorela je dvo-stanovanjska hiša. Družini petih članov, ki je živela v pritličju hiše, se je posrečilo uiti plamenom.
AMERIKANCEM BO TEŽKO USTREČI
Ko so bila na svetovnem odru razna imena drugovrstnih fašistov kot Francoza Darlana in Španca Iranca in je bil v kongresu govor o ameriški zunanji politiki, so kongresniki očitali državnemu tajništvu, "da sedijo v vodstvu ameriške zunanje politike fašisti."
Po končani zadnji vojni se ameriški kongresniki niso obtovaljali, da ne bi očitali državnemu tajništvu, "da se sedijo v njem—komunisti."
Governer Adlai St* ven-son, demokratski predsedniški kandidat pri zadnjih predsedniškUi volitvah, je povedal v ožjem krogu še pred volilno borbo svojim prijateljem tole mnenje:
"Prihodnja štiri leta bodo zamotana. Korajžni in odgovorni ameriški predsednik in njegov državni tajnik bosta žigosana ali kot vojna hujskača, ali kot barantal-ca z mirom. Včasih pa bo padlo na njuni glavi oboje očitkov."
Umor trgovca Levya pojasnjen
Na 4804 Lorain Ave. je čistilnica oblačil, katero je vodil Arnold Levy. Zadnjo soboto okrog poldne je Levy postal žrtev roparskega napad? Neznani storilec je stopil v čistilnico, oddal na njega več strelov". Streli, oddani v glavo, so bili smrtonosni. Sosed Bob Nemes se je javil na policiji in opisal storilca, ki je pobegnil, kot starega 35 do 40 let, čokatega, močnega in ki je nosil rjav površnik. Sosed je slišal strele. Prvotno je mislil, da se igrajo s pištolo njegovi otroci. Ko pa je ugotovil, da temu ni tako,, je odšel v čistilnico, kjer je našel truplo Levya na tleh, okrog njega pa raztresenih nekaj novcev.
Clevelandska policija je že nekaj ur po zločinu izsledila morilca v osebi William Frawleya, starega 39 let, ki stanuje na 2179 West 65 St. Frawley je popival z neko žensko in ker mu je zmanjkalo denarja, se je odločil za rop. Levyu je odnesel $79.
Direktorij SND
V torek zvečer ob osmih se vrši redna seja direktorija Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Prosi se vse direktorje, da se gotovo udeleže.
EPIDEMIJA VROČINSKE BOLEZNI?
WASHINGTON, 11. januarja —Osrednji zdravstveni urad priznava, da gre za nov pojav vročinske bolezni, da pa slučaji ne vzbujajo splošnih skrbi.
Priznava se, da so imeli opravka z vročinskimi boleznimi med vojaki na Daljnjem vzhodu in v ameriški vojašnici doma. Osrednji zdravstveni urad omenja zadnje leto prve svetovne vojne, ko je bila splošna epidemija vročin-
ske bolezni, ki je zahtevala po svetu 22,000,000 življenj. Od takrat naprej je medicina iznašla mnogo novih sredstev zoper,nastope vročinskih bolezni in se ni bati resnih obsegov kake nove epidemije. Nova vročinska bolezen ima sledeče znake; kašelj in nato oslabi jen je celotnega telesa. Bolnik mora iskati zdravniško oskrbo in se čuvati nekaj tednov.
DANES ZAPRISEGA LAUSCHETA
COLUMBUS, 12. januarja— Danes opoldne bo govemeV Frank Lausche položil prisego, ko bo nastopil četrtič mesto ohijskega governerja.
Frank Lausche je odklonil vsako ceremonijo. Dejal je, dat bo formalnost trajala vsega skupaj kakih 15 minut, sicer pa bo današnji dan za njega delavni dan kot vsaki drugi.
Kakšen Miklavž bo Eisenhower; Churchilla posnemajo drugi diplomati
NA POTI K EISENH0WERJU SO MAYER-GASPERI IN ADENAUER
WASHINGTON, 11. januarja—Uradno je bilo objavljeno, da se bodo kmalu po nastopu predsednikovanju pri Eisenhowerju zglasili predsedniki vlad Francije, Zapadne Nemčije, Italije in morda celo Jugoslavije. Namen teh po-setov bi bil ta, da bi ti predsedniki dobili Eisenhower j a na svojo stran, ko bi šlo za ameriško pomoč njihovim državam. Britanski predsednik vlade Winston Churchill tako ne bo edini, četudi je bil prvi, ki se je pri Eisenhowerju zainteresiral za njegovo politiko do Velike Britanije.
Najbolj se bo mudilo sedanjemu francoskemu ministrskemu predsedniku Mayerju, da dobi čimveč ameriške in denarne vojaške pomoči za francosko borbo v francoski koloniji v Indo-kini.
Napaden na ulici
Ko se je John J. Frietag, star 65 let, iz 2203 Clark Ave., vračal z obiska pri prijateljih, ga je na Willowdale Ave. proti W. 25 St. napadel neki neznani moški, ki je bil star okrog 35 let in tehtal kakih 200 funtov, pograbil za vrat in ga začel obdelovati s pestmi. Napadeni moški ga je odbil in vpil, dokler ni napadalec zbežal.
Poroka
Poročila sta se zadnjo soboto Miss Jeannette Bizjak, hčerka Mr. in Mrs. Paul Bizjak iz 8902 Macomb Ave., in Godi Mella, sin Mrs. Louise Mella iz 4417 Warner Rd. Bilo srečno.
Izčrpana Francija
Vojna v Indokini traja že polnih sedem let. Francijo stane eno milijardo dolarjev na leto. Domačini uporniki in komunisti rabijo isto taktiko kot u]iorniki v sosednji britanski koloniji na Malajskem polotoku. Izogibajo se frontnih bojev in frontnih napadov in nastopajo po strogi gverilski taktiki—iz zasede. V frontne napade stopajo le, če vidijo, da so francoske moči slabe.
Za domačimi uporniki stoji kitajska in ruska pomoč, ki vodi operacije. Francozi morajo tam vzdrževati 276,000 svojega lastnega moštva. Francozi izgubljajo v tej koloniji vsako leto več človeškega in vojnega materiala, kot pa ga dajejo letno njihove vojaške akademije. Francozi so do sedaj izgubili nad sto tisoč svojih vojakov in kakor je položaj na I^oreji, tudi na tem bojišču ni nobenega izgleda, kdaj se bodo borbe končale in kakšgn bo končni uspeh.
Dosedanja ameriška pomoč
Amerika je pomagala Franciji s približno $500,000,000 na leto. Vrhu tega je za domače francoske potrebe dejala Franciji letno $250,000,000 milijonov. Do zadnjega julija je Amerika dala Franciji v razdobju treh let sko-ro štiri milijarde dolarjev.
Ker je zamisel Eisenhower-Dulles glede Daljnjega vzhoda ta, da se napravi enotna zunanja politična linija, tej liniji pa odgovarjajoči strateško bojni načrt zoper komunistični imperializem v teh krajih, je poleg Velike Britanije in njenega kolonialnega gospodstva prizadeta najbolj Francija. Predsednik Mayer hoče imeti ta načrt na razpolago, zahtevati od Eisenhower-ja nadaljnjo pomoč, ne samo kar se tiče Indokine, marveč Francije same.
Opomin Francozom in Nemcem
Republikanski senator Alexander Wiley, ki je podpiral Tru-manovo zunanjo politiko, zlasti kolikor pride v poštev zapadna Evropa, je ostro posvaril Francoze in Nemce, naj se spametujejo in naj ne gledajo samo na svoje lastne ozkosrčne koristi. Že odobrena ameriška pomoč zunanjemu svetu znaša $7,600,-000,000. Če ne bodo Francozi in Nemci pripravljeni na sporazum, če ne bodo ratificirali hitro nemške mirovne pogodbe, potem se bo tudi ameriški kongres premislil v dajanju ameriških dolarjev. Ustanoviti je skupno zapadno evropsko armado, ker so dosedanje državne armade bile vzrok, da je prišlo do vojn. Te ločene armade, kakor kaže zgodovina ne družijo, marveč delajo i-azdore med posameznimi državami. Evropa vara sama sebe s svojimi notranjimi spori. Spor med Francijo in Nemčijo ne more trajati brez konca in kraja in to na račun ameriških davkoplačevalcev.
Nemčija gre v svet
BONN, Nemčija, 11. januarja —Zapadna nemška republika je v preteklem letu več kot podvojila svoja diplomatska in konzularna zastopstva v tujih državah. Za leto 1953 si je- vlada Konrada Adenauerja zastavila cilj, da pose je s temi nemškimi zastopstvi Afriko in Azijo. Nemška vlada napoveduje, da bo 15 takih zastopstev imenovanih v najkrajšem času.
Italija izgnala Ruse
RIM, 11. januarja — Sovjetska zveza je imela v Rimu po končani zadnji' vojni svojo posebno komisijo. Razlog za obstoj te komisije naj bi bil v tem, da naj komišija nadzira vrnitev sovjetskih državljanov, ki so se vračali iz Italije nazaj v Rusijo.
Italijanska vlada je pozvala to komisijo, naj gre domov v Rusijo. Italijansko zunanje ministrstvo javlja, da so Rusi tej zahtevi sicer ugodili, a obenem protestirali, češ, da gre za sovražno dejanje zoper Sovjetsko zvezo in za kišitev mednarodnih zakonov.
Za pomilostitev Rosenbergovih
WASHINGTON, 11. januarja —Uradno je bilo objavljeno, da je branilec Rosenbergovih vložil na predsednika prošnjo, da pomilosti oba Rosenbergova. Predsednik Truman ima na razpolago več odločitev: Ali prošnji ugodi, ali jo odbije, ali pa stvar prepusti v rešitev nasledniku Eisenhowerju.
Te dni gre agitacija za pomilostitev Rosenbergovih naprej, pa naj imenujemo Moskvo ali Pariz, Ottawo v Kanadi, New York ali Washington.
"Ne delajte po nepotrebnem novih mučenikov," je parola mnogih krogov, ki priporočajo pomilostitev.
Iz bolnišnice
Dave Košak, sin družine Ko-šak iz 3508 E. 80 St., ki študira v St. Charles semenišču, je prišel za božične praznike domov-na počitnice, ko je nenadoma zbolel in bil odpeljan v Charity bolnišnico. Sedaj je zopet doma pod zdravniško oskrbo in prijatelji ga lahko obiščejo.
SNEG IN MRAZ ZAHTEVATA ŽRTVE
Nenadni nastop mraza in dežja, pomešanega s snegom, je zahteval do sedaj 28 smrtnih slučajev. ^
V New England je sneg zapadel visoko do 20 palcev.
Mnogo pokrajin Amerike je posebno hudo prizadetih. Pretrgane so telefon^e, brzojavne in električne žice ter sb domovi brez luči. Takih domov je po dosedanji statistiki kakih 100,000.
Državo Ohio je zajela riiegla, posebno Cleveland in njegovo okolico. Vsled tega je bilo letališče stavljeno izven prometa. Glavne ceste so spolzke.
O motnjah v prometu všled nastopa mraza in snega poročajo tudi iz Evrope. V Londonu
na primer je gosta megla povzročila karambole. Da sedaj navajajo več mrtvih in ranjenih.
V alpskih krajih so začeli nastopati plazovi, ki se spuščajo v dolino.
Tudi ptice selilke je iznenadil sneg in mraz. Na letališču Syracuse so našli kljunača, ki je bil na pot v gorkejši jug. Ptič je bil sestradan in skoro zmrznjen. Pilot se je ptiča usmilil in ker ni bilo črvov na razpolago, mu je dal "hamburgerco," potem pa ga vzel v letalo, ki je bilo namenjeno na jug.
Osrednji vremenski urad javlja, da so na splošno isti vremenski pogoji po vsej Ameriki oj} reke Mississippi prav do atlantske obale.
Oropana na potu v cerkev
Vdova Mrs. Joanna Bodnar, stara 75 let, iz 9414 Woodland Ave., je bila včeraj zjutraj ob 7.30 uri na potu v cerkev sv. Ladislava ko jo je v bližini cerkve napadel neki moški. Brez besede jo je moški udaril po obrazu, zbil na tla in pograbil njeno ročno torbico, v kateri je imela $2, nato pa pobegnil. Žensko so odpeljali v bolnišnico, ker je dobila poškodbe po obrazu in glavi.
Ubit po zabavi
Danes zjutraj ob 12.10 uri se je pripetila avtna nezgoda pred 271 Broadway v Bedfordu, v kateri je postal žrtev 17-letni Thomas A. BVischman, ki je zgubil kontrolo nad avtom in je vanj zadel tovorni voz s pripre-go. Z ubitim mladeničem so bili še trije drugi tovariši, ki so se vračali z neke privatne zabave. Slednji so dobili poškodbe in se nahajajo v bolnišnici.
35-leinica 'poroke
Poznana Mr. and Mrs. Joseph Meglich, ki vodita že več let mlekarno Clover Dairy na 1003 E. 64 St., sta v petek praznovala 35-letnico svojega srečnega zakonskega življenja. Sorodniki in prijatelji jima čestitajo ter želijo,! da bi zdrava dočakala zlato poroko!
V zadnje slovo
članstvo društva Napredek št. 132 ABZ je prošeno, da izkaže zadnjo čast pokojni članici Mary Stritar ter da se po možnosti udeleže njenega pogreba v torek zjutraj ob 9.30 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Kristine.

stran 2
enakopravnost

ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. *231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndeison 1 5311 — HEnderson 1-5312 Issifcd Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_____
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 . 6.00 . 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___
For Six Months—(Za Sest mesecdv) For Three Months—(Za tri mesece)
.$12.00 . 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
SLOVENSKA PESEM V AMERIKI
(1)
Prijatelj, globlje poglej! je zapisal Ivan Cankar. Ta misel nas spremlja, ko zasledujemo debato in pisanje o tem ali naj pridejo v Ameriko slovenski pevci iz starega kraja, ali pa ne. Površno gledano je odločitev precej lahka. Ali se reče—da, ali pa se reče—ne. Zopet površno gledano —tisti, ki bi rekli kratkomalo da, naj bi šli s stališča, da je pač stari kraj vse in za njega je dati življenje in kri, srce in razum. Enako površno gledano naj bi se tisti, ki bi rekli ne, odločili za strogo ameriško stališče, češ—mi smo Ame-rikanci, živimo v Ameriki in nas stari kraj nič ne briga.
Ne vem kako je to, ali govori razum, ali pa srce, če človek ko išče izhoda in prave poti, poseže nazaj po delu in knjigah Slovenca Lojzeta Adamiča. Rojen je bil v starem kraju, delal in pisal pa je v Ameriki. Adamič je spoznal vlogo Amerike, pa tudi vlogo Slovencev v Ameriki. Če naj se kdo v Ameriki uveljavi, mora pač iti z Ameriko naprej. Če bi bil dal Adamič še tako lepe bisere na papir v slovenščini, bi ti morda kaj pomenili za stari kraj, za ameriško javnost pa prav malo, če ne—nič. Zato se je Adamič odločil, da piše v angleščini. Toda Adamič se je pripravil ne samo na vsako knjigo, na vsako stran te knjige, lahko bi rekli na vsak stavek, na vsako besedo, predno jo je izročil ameriški javnosti. In to po vsebini in po obliki. Za ameriško javnost je Adamič dozoreval in končno dozorel, da je temeljito pripravljen lahko pred njo nastopil. Podčrtam ponovno—temeljito pripravljen. Kajti ameriška javnost je nekaj dognanega, skoraj popolnega, da ne rečemo že nekaj razvajenega. Vendar pa so pri vsem tem še gotove oblike in forme, ki so tipične in lastne samo Ameriki. Kdor teh form in oblik ni navajen in jih prezre, je za ameriško javnost brez nadaljnjega izgubljen!
Z idejnega stališča je pokojni Lojze Ademič doumel svojo vlogo, ki pa .naj bi bila v malem tudi vloga Slovencev v Ameriki. Sodelovati z ameriškim življenjem kot ameriški državljan, to je prvo. Ne pozabiti starega kraja, to je drugo. Pravilno vzeto so stari kraj, predvsem pa ožje družine in narodna družina v širšem smislu te besede nekaj organičnega. Razložimo pomen te besede. Organično pomeni, da nekaj raste kot celota, vendar tako, da ta celota je živa le, če ima vse dele skupaj. Posamezni deli niso več celota. Drevo, ki raste, je organična celota. Razsekano v veje in v posamezne kose debla ne more več posamezna veja ali posamezni kos debla reči, da je drevo. Organično' pomeni nadalje, da se iz organične zveze ne more kratkomalo izstopiti. Družina je na primer organična celota. Je ena kri. Lahko nastane v družini spor, vendar se iz družine naturno ne da izstopiti. Narod je družina v širšem smislu te besede. Pravilno vzeto se tudi iz naroda kot velikega organizma ne da izstopiti. Tisti pa, ki namenoma izstopijo iz te organične zveze, nosijo na sebi redoma slab pečat in se vzgojijo v slab karakter, od katerega nima mnogo tista družba, kateri naj odpadnik odslej pripada.
Lojze Adamič se je kar se tiče starega kraja dosledno ravnal po teh načelih. Z idejnega stališča se eden ali drugi morda ne strinja z vsebino njegovih del. To je razumljivo. Enemu dejstvu pa bomo pritrdili vsi, da je namreč Adamič raziskoval in delal za Ameriko, ameriški javnosti pa je predstavil tudi stari kraj in njegovo moč, z vsem skupaj pa notranjo silo slovenskega naroda, katero naj spozna tudi Amerika. Pri vsem tem pa je naj glavne je—ali je Adamič v tem uspel? Brez vsakega dvoma. Če gremo v ameriške knjižnice in gledamo po seznamih raznih pisateljev in njihovih knjig, vidimo te sezname in te knjige na razpolago v tistih knjižnicah, ki so namenjene ameriški vzgoji—ameriški mladini. Če se je ameriška vzgojna oblast odločila do tega koraka in to po enotnem načrtu in sistemu vse sirom Amerike, potem je/ stavila Lojzeta Adamiča kot enega od tistih duhovnih moči, ki naj pomagajo vzgajati ameriško mladino na splošno. To je najlepše priznanje ne samo Lojzetu Adamiču kot osebi, marveč Slovencem na splošno, še posebej pa Slovencem v Ameriki.
Znova povdarjam: Lojze Adamič je kot predstavnik ameriških Slovencev nastopil pred ameriško javnostjo za njo ameriško pripravljen!	L.Č.
12. Januarja 1953
Zarja poda
Vodopivčev
program
CLEVELAND, Ohio—Na. 22. februarja poda pevski zbor "Zarja" koncert v Slov. nar. domu na St. Clairju, ki je posvečen priznanemu in plodonosne-mu primorskemu skladatelju, SO-letniku—Vinko Vodopivcu.
Kot so France Prešeren, Simon Gregorčič in Oton Zupančič predstavniki in duševni prvaki slovenske poezije, tako je duševni glasbeni prvak naše pesmi V. Vodopivec. Nad 60 let že ustvarja, sklada in zlaga pesmi, bogati pevske arhive in zalaga pevske zbore z pesami. Z njegovo neumornostjo in močno voljo po ustvarjenju je dosegel rekordno število, okrog tisoč skladb. Njegove pesmi so ljubke, zvočne in muzikalno krepke, udomačene, kjer koli se goji našo pesem, katere znajo dobiti pot do srca. Pravi pevski mecen je, pevcem in pevski publiki priljubljen.
Do sedaj so bi te pesmi podane posamezno raztrešene v drobcih, mešanđ z drugimi na vsporedih. "Zarja" jih je—najr popularnejše — zbrala skupaj, jih povezala v celoto in to celoto predstavi javnosti na sličen način kot artist predstavi svoje slike javnosti v atelu. To bo izredno lepa prilika za našo pevsko javnost, da se seznani z skladateljem in sliši njegove duševne proizvode, saj do sedaj še ni bilo kaj sličnega na naših odrih. Kljub temu, da je naš rod majhen po številu, v očigled, kaj imamo—smo glasbeno bogati.
Ves vspored bo obsegal le njegova dela, katera bodo podana v mešanih in možkem zboru, kvartetu, duetih in solospevih. Pozabljene ne bodo tudi nje go-ve spevoigre: "Kovačev študent," "Srce in denar" in "Po-vodnji mož." Zadnja bo pred-vajena v celoti.
Pričetek bo ob štirih popoldne z navadno vstopnino. "Zarja" je zaključila na svoji letni seji, v nedeljo, da polovico prebitka te priredbe gre v dobrobit pevske turneje.
Priredba sama bo zanimiva in namen iste je plemenit, zato podprite jo in je pozabite 22. februarja.
Leo. Poljšak
GOTTWALD V ŠKRIPCIH
Češka je bila bogata dežela. Pomanjkanja ni poznala, vse dokler je ni zasedel Hitler in po njem njegov naslednik — sovjetska birokracija. Še izvažali so ži-;o in druga živila. Daneš pa uživajo vse blagodati birokracije / gospodarstvu. Kazalo je že, la so bo tudi tam gospodarski jolcžaj vsaj malo izboljšal in da Kremelj le ne bo tako pritiskal, vendar so morali pred kratkim ipet vplejati karte za živila in irav sedaj'tudi za krompir.
Ker je za njih po Stalinovem lačelu "plan najvišji zakon" se jim dogodi, da ostanejo tudi n-ez soli. Niso "planirali" in nabavili "razdelilnika," pa je bilo ;oli v skadišču dovolj, ljudje je-lo na neslano hrano.
Tako je, če misli eden za vss i na sol pa pozabi), delajo pa vsi a enega.
Kam gremo 18. januarja?
CLEVELAND, Ohio—Naj te vrstice služijo vsem rojakom tu na zapadni strani mesta Cleve-landa kakor tudi drugod, da gotovo pridete v nedeljo, 18. januarja v Slov, nar. dom na St. Clair Ave., kjer bosta Eddie Kenik in Josephine Petrovčič priredila svoj lastni koncert. Pričetek koncerta bo ob 4. uri popoldne.
Čast, da nastopita v lastnem koncertu, sta si zaslužila v dolgih letih kot stalna pevca pri zboru Glasbena Matica. Eddie tudi poje z našim zborom Triglav na zapadni strani ter nam pomaga ob naših nastopih.
Zavedam se koliko ur mora pevec žrtvovati za vaje in sicer brezplačno, ob priliki raznih priredb pa mora še sam se oškodovati če kam gre. Vse to pa pevcev pozabi če je le prava družba in pošteno veselje ter za dobrobit slovenskemu narodu. Kakor vsak, ki priredi koncert, rad vidi, da ima napolnjeno dvorano postnikov, tako bosta imela prijazna Josephine Petrovčič in Eddie Kenik zadoščenje, da ju upoštevamo za njuno delo na narodnem kulturnem polju, ako jima bomo v nedeljo, 18. januarja napolnili avtorij Slov. nar. doma na St. Clair Ave. do zadnjega kotička. Zaslužila sta to priznanje in naša dolžnost je, da jima ga izkažemo. Ravno tako bo z njima vred vesel vašega po-seta učitelj in pevovodja Tone Šubelj. Na klavir ju bo spremljal pesnik Ivan Zorman.
Pevcema Josephine Petrovčič in Eddie Kenik ob tej priliki in želim mnogo uspeha—čestitam kličem vsem—na gotovo svidenje na koncertu Petrovčič-Kenik v nedeljo, 18. januarja.
Anna Jesenko, poročevalka zbora "Triglav"
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
Antona in. George, vnuke in pravnuke. Soprog August je umrl pred enim mesecem. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.30 uri iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališča Calvary.
Zadušnica
Jutri zjutraj ob 7.15 uri se bo brala zadrušnica v cerkvi sv. Vida za Jennie Pižmoht-Kraus.
SLOVENSKI IZSELJENCI V TUJINI NAJ ČUTIJO, DA JIH ROJSTNA DOMOVINA NI POZABILA!-
O
(O	'

PANAMSKI KANAL
Panamski kanal, ki je dolg 81,6 km, veže Atlantski in Tihi ocean. Speljan je preko panamske ožine med Severno in Južno Ameriko, in sicer od pristanišča Christobal na atlantski do pristanišča Balboa na tihomorski strani. Ker kanal ni po vsej svoji dolžini speljan na isti višini, ima več zapornic, ki regulirajo višino vode v kanalu. Prehod okozi Panamski kanal traja okrog 8 ur. Graditi ga je začela 1881 leta neka francoska družba, ki pa je kmalu prenehala z gradnjo. Nanovo so začele z dele m USA, tako da je bil končno po desetletnem delu »vendarle 1914 leta ziročen prometu. Stvarni lastnik in gospodar tega kanala so ZDA, ki so zgradile na obeh straneh prekopa močne' utrdbe.
Oglašajte v * * Enakopravnosti
(Poroča: MILA ŠEISK)
V	soboto 13. decembra 1952 je bil v Ljubljani v Domu sindikatov I. občno zbor Slovenske izseljenske Matice. Temeljito poročilo predsednika Toneta Seli-škarja in izčrpno poročilo tehničnega tajnika Alberta Švaglja,
kakor tudi živahna razprava so razgrnili problematiko slovenskega izšeljenstva in osvetlili dosedanje delo Slovenske izseljenske Matice. Med številnimi udeleženci občnega zbora, predstavnikov oblasti, zastopnika "Matice izseljenika Hrvatske"
in še mnogo drugih, je bilo tu/i precej naših rojakov, ki so se za stalno vrnili v domovino. Iz govora predsednika Seliškarja vam bom skušala posneti najbolj bistvene stvari:
Tudi naši izseljenci so del zgodovine. slovenskega naroda
"Brez zgodovine slovenskih izseljencev bi bila splošna zgodovina slovenskega naroda nepopolna. Narod, ki je izgubil eno petino svojih ljudi v tujini, mora najti vsa sredstva, da ohrani te ljudi v jedru svojega srca in jim nakaže prav posebno poglavje v zgodovini slovenskega naroda," je poudaril v začetku svojega govora predsednik Seliškar.
V	nadaljevanju je povedal^da se v preteklosti v Sloveniji,ni nobena napredna organizacija posvetila izseljenskemu vprašanju, ne pod Avstrijo, ne pod staro Jugoslavijo. Pač pa so se zavzele za izseljence razne verske organizacije, zlasti "Rafaelova družba," ki so znale dobro izkoristiti miselnost, kakršno so slovenski izseljenci s podeželja prinesh s seboj v tujino.
Ko pa so v začetku tega stoletja prišli v Ameriko prvi zavedni m že tu v delavsko gibanje organizirani delavci, se jc miselnost slovenskega izseljenca pričela preusmerjati pod vplivom naprednih idej v splošno politično prosvitljenost in se je zlasti sociahstična zavest, ki jo je tjakaj zanesel stari Jože Za-vrtnik, oplemenitil in utrdil pa Etbin Kristan, silno razrasla.
Etbinu Kristanu je uspelo, da je v Združenih državah pod najslabšimi političnim, pogoji sam prevzgoj il kader zvestih sodelavcev in postavil temelje mogočni jugoslovanski izseljenski organizaciji "Jugoslovansko republikansko združenje." Progresivni slovenski listi so mogočno zaorali brazde progresivnosti med slovenske izseljence.
Najslabši sinovi slovenskega naroda razdvajajo slovenske izseljenske vrste
Po zadnji svetovni vojni se*je položaj med slovenskimi izseljenci znatno poslabšal. Pi-vi izseljenci so ostareli, mladina, ki se je rodila Ž3 v tujini, pa največkrat sploh ne zna več materinega jczika, čeprav večjidel še čutijo s staro domovino.
Tragično pri vsem tem je le to, da se je nazadnjaški slovenski element v tujini pomladil z dotokom najslabših sinov slovenskega naroda, z belogardi-stičnimi izdajalci, ki se poskušajo vriniti celo v vodstva naprednih slovenskih izseljenskih organizacij.
I
Toda kljub temu, da smo se ob smrtni uri slovenskih izseljencev le si>omHili nanje . . .
Kljub temu se da zanje še marsikaj koristnega storiti. Res je, da je slovensko izseljenstvo ž: nastopilo agonijo, ker je pionirski- rod slovenskih izseljencev zajela starost 60-80 let,
njeno mlado pokolenje pa nezadržno tone v globine tujih ' narodov, med katerimi so se rodili, se učijo in vzgajajo. Res je,
da nam marsikdo postavlja vprašanje, čemu potem toliko truda, saj ti ljudje bodo prej ali slej itak izgubljeni za nas. Toda, kdor pobliže pozna življenje
izseljencev ve, da jg vsakemu človeku v tujini rojstna domovina silno pri srcu. Vse, kar je doživljal v mladosti, ga privlači z vehko silo: dom, vrt okoli hiše, šola, gozdovi in travniki, spominja se celo posameznih dreves; spominja se starih pesmi, običajev in navad svojega rojstnega kraja.
Velika večina izseljencev gori za svojo domovino in to brez razlike kakšnega političnega prepričanja je. To se je pokazalo med prvo svetovno vojno, zlasti pa med drugo in po njej, ko so sodelovali za pomoč poteptani domovini vsi brez razlike in prepričani smo, da bi to storili še danes, če bi bila naša domovina v nevarnosti. Dragocena in izdatna nam je bila pomoč naših rojakov zlasti v zdravilih, ki so nam jo poslali v vrednosti nad tri milijone dolarjev. Poleg materi jalne pomoči, ki nam jo naši izseljenci nudijo, pa nikakor ne smemo prezreti njihove moralne podpore, ko bojujemo srdito borbo za resnico o novi Jugoslaviji.
"Slovenska izseljenska matica" je edino mogoča pot do slovenskih rojakov v tujini
Slovenska izseljenska matica je bila ustanovljena spomladi leta 1951 z namenom, da poišče vsa sredstva za poglobitev stikov s slovenskimi izseljenci, ki žive v tujini. Njen edini cilj in namen je, da krepi stike z izseljenci, podaljšuje njihovo narodno življenje v tujini m krepi rodoljubna čustva v tujini rojene slovenske mladine.
Njene plemenite naloge so težavne, saj na primer še vedno ni natančnega pregleda, kje povsod je v tujini raztresen slovenski živel j. Vendar je Matica že žela uspehe. Močno je poglobila stike s SANS-om, organizacijo Progresivnih Slovenk v ZDA ter z izseljenci v Franciji.
Obiski, nesrečna carina, pake-tarstvo in še kaj
Lani je obiskalo svojo rojstno domovino okoli 1500 rojakov, ki so prišli iz Francije, ZDA, Holandije, nekaj posameznikov pa je bilo tudi iz Kanade in Argentine. Visoka pariteta dolarja je privabila iz ZDA veliko število rojakov, zlasti rojakinj, ki so se udeležili izleta v stari kraj pod okriljem napredne ženske organizacije "Progre-, sivnih Slovenk Amerike." Mnogi od teh so leta in leta dajal' cente na stran, da bi pred smrtjo še enkrat videli svoj rojstni kraj. Ogromna večina teh obiskovalcev so bili delavci in delavke, oziroma že penzionisti ali rentniki, le nekaj malega je bilo med njimi petičnih. Večina teb obiskovalcev so aktivno sodelovali za materijalno in moralno pomoč novi Jugoslaviji od leta 1941 dalje.
Predsenik Tone Seliškar je z obžalovanjem omenil nevšečnosti in razočaranja, ki so jih nekateri rojaki doživeli ob prilik obiska na naši meji, kjer jih je carinski postopek neusmiljene potipal. Stvar še ni toliko okrutna zaradi denarja, čeprav je na primer 100, 200 dolarjev za slovenskega delavca v Ameriki že visok denar—stvar je postala okrutna zaradi razočaranja, ki so ga ti rojaki doživeli na tleh svoje rojstne domovine. Omenil je primere rojakov Jožeta Okorna in Adamiča iz Clevelanda in Jožeta Zajca iz Milwaukee-ja, ki 30 se zaradi teh grobih napak jugoslovanske carine zagrenjeni vrnili v Ameriko. No, v letošnjem letu se kaj takega ne bo več ponovilo, saj je bil prav v decembru podpisan sporazum med Ameriko in Jugoslavijo o brezplačnem prevažanju in ne-carinjenju darilnih pošiljk iz ZDA.
Druga stvar je glede paketov in paketarstva, pri katerem so se vršile hude zlorabe. O pake-tarstvu so slovenski časopisi že precej pisali in še bi bilo potrebno, kajti so ljudje, ki pomoči * sploh niso potrebni, pa še vedno na vso moč izkoriščajo dobrotljivost naših rojakov v tujini. Slovenska izseljenska matic je rojakom v tujini že mnogokrat sporočila, da jc mnogo bolje pošiljati sorodnikom v starem kraju pomoč v denarju kot paketih, zlasti sedaj, ko se pri nas že vse dobi in ko je pariteta dolarja tako visoka.
Med ovirami za boljšo povezavo z izseljenci, je predsednik Seliškar tudi omenil pomanjkanje slovenskih konzularnih uradnikov v tujini, posebno v krajih, kjer so Slovenci gosto naseljeni, 'vot je to primer v Cleveland.
Na koncu svojega govora je predsednik Seliškar predlagal občnemu zboru naj sprejme se-lem sklepov—oblik bodočega Jela Matice, ki jih bom v strnje-li obliki podala na zaključku oisanja.
Tovariš Seliškar je končal rvoj govor z besedami, ki jih je, jporočila v pismu naša rojakinja iz ZDA; "Če bi bila Slovenska izseljenska Matica ustanovljena pred 30 leti, bi bilo naše življenje mnogo lažje in lepše, takor pa je bilo. Na nikogar v jtari domovini se nismo vedeli obračati; če pa smo se, smo od :am sprejeli le molk. Ču'trH-.smo je popolnoma odrezane od naše ljube stare domovine. Želiin Vam in nam, da bo Slovenska zseljenska Matica, ki smo jo tu z navdušenjem pozdravili, v reS-aici storila vse, kar se še da storiti za naše rojake. Človek je lažje v tujini, ker ve zatrdno, la se tamkaj preko morja vsaj razgovarjajo o usodi slovenskih izseljencev!*'
3 pomoči, ki jo je Matica pre-
jelh od amertSkIh rojakov
Tehnični tajnik Matice Albert Švagelj je v svojem poročil Tied drugim tudi obrazložil, ka-i?o je bil razdeljen materijal, ki 30 ga ameriški rojaki pošiljali la njen naslov.
Vlanskem letu je SANS poS' al 13,600 kg bele moke, ki je )ila preko Sveta za socialno politiko in ljudsko zdravstvo raz-delejena okrajem: Gorica, Seža-la, Postojna, Ilirska Bistrica, /rhnika, Kočevje, Ptuj, DomU starih in onemoghh v Ljubljani .n rudniku Idrija. Točne sezname in zahvale prejemnikov j® Matica poslal SANS-u. Drugo pošiljko s sladkorjem, mastjo, kakavom, fanelo pšeničnim zdro-bom, je Matica razdelila Doroi* onemoglih v Dravogradu ii' Glavnemu odboru vojaških voj' lih invalidov. Pošiljko zdravil' jromycin, penicilin, strepto' ■Tiicyn, cloromycetin, klinični termometre in ure, večje količi' ae vitaminov, itd., je Slovenski' zseljenska Matica odstopila ^ razdelitev najpotrebnejših zdravstvenim ustanovam Svetu га ljudsko zdravstvo.
Dalje je Matica prejela tn 'adio aparate, od katerih je enega dobil Dom slepe mladine ^ Ljubljani, drugega Dom de--ektne dece v Kamniku, tretji je na uradu Izseljenske matice. BI kartonov knjig, ki so jih poS' lale Progresivne Slovenke AmS' rike je aMtica odstopila v razdelitev Narodni univerzitetni knji' žnici, kamor so bile namenjene, лаг pa ^e bilo naslovljenih, ji^ je razdelila Matica sama.
Za Cerkno je rojakinja Cerk" venik Terezija poslala preko Matice kino aparaturo, ki jim j® bila takoj dostavljena.
Od prve grupe ameriških rojakov, ki je v letu 1951 prišla na obisk v Jugoslavijo, je Matica prejela pisalni stroj znamke "Smith-Corona," izseljenci Francije pa so ji letos prinesli v dar pisalni stroj "Calando.'' Oba stroja ima v uporabi Ma' tica, prvega za administracijo-drugega za novinarsko sekcijo- .
(Dalje na 3. strani)
S. i
ENAKOPRAVNOST
stran 3
SLOVENSKI IZSELJENCI V TUJINI NAJ ČUTIJO. DA JIH ROJSTNA DOMOVINA NI POZABILA!
(Nadaljevanje z 2. strani)
Od fotografskega materijala je Matica prejela: filmsko kamero, filme in fotografski ma-terijal, o katerem se vodi kartotečna evidenca. Del tega materijala je bil uporabljen za razne posnetke ob priliki obiska rojakov. Poslednji dar Matici je bil avtomobil znamke "Chevrolet," ki so ga poslale Progresivne Slovenke Amerike.
Darilne pošiljke šolskih po-tiebščin za šole v Vipavi, Koše-nah, Igu, Iški vaši in drugih vaseh so prispele od ameriških rojakov direktno na njihove naslove. Te pošiljke so prispele na Reko že lansko leto in so bile namenjene kot novoletno darilo šolskim otrokom. Pošiljke so ležale v javnem skladišču na Reki do septembra tega leta, nakar je Matici po večkratnih urgencah vendar uspelo izposlo-vati, da so se pošiljke odpremile naslovnikom.
Prav tako je otroška klinika v Ljubljani prejela direktno več zdravil in mehanične čistilne naprave za bolniške prostore, ter-moforje, itd. že prej pa je otroška klinika prejela več rentgenskih aparatov, hladilnikov, pralne mehanične' naprave in opremo za kuhinjo. Dečji dom v Ljubljani pa je poleg drugih stvari prejel vsa potrebna d\V gala za novo zgradbo. Dom slepih v Ljubljani so ameriški rojaki tudi večkrat obdarovali.
Iz gornjega je razvidno, da so ameriški rojaki v najtežjih letih obnove naše domovine veliko doprinesli, predvsem na področju zdravstva ter s tem dokazali svojo zavednost, navezanost in zanimanje za rojstno domovino.
Slovenska izseljenska notica
mora postati vseslovenska organizacija!
V cilju, da bi postala Slovenska izseljenska matica res vseslovenska organizacija, bo Matica organizirala po vseh slovenskih okrajih Matične pododbore in sicer: v Črnomlju, Novem mestu, Kočevju, Krškem, Trbovljah, Ljubljani, Ljubljani—okolici, Postojni, Sežani, Gorici in Murski Soboti, to je v krajih, od koder pretežno izhajajo slovenski izseljenci. V zimskem času naj bi člani teh pododborov organizirali predavanja o naših izseljencih in o izseljenstvu sploh. Vsak pododbor naj bi v svojem okraju sestavil program za prireditve, izlete, razne oglede in podobno za tisti čas, ko se bodo mudili izseljenci na obisku v domovini. Vse to delovanje matičnih pododborov bi bilo Matici v veliko pomoč in bi pripomoglo k še boljšemu zbliževanju z našimi rojaki.
O dosedanjem notranjem delu S I M-e je Švagelj povedal še sledeče: Zelo uspešno je bilo delo novinarske sekcije. V času svojega obstoja je S I M raz-
poslala rojakom v tujini več tisoč brošur in knjig in v zadnjem mesecu 3000 stenskih koledarjev z novoletnim voščilom. Koncem decembra t. 1. bo izšla še posebna številka revije "Tovariš," ki je v celoti posvečena slovenskemu izseljenstvu. Razposlali jo bodo izseljenskim organizacijam v Evropi, ZDA in Južni Ameriki. Dalje je S IM poslala v ZDA 10- rol filmskega traku s posnetki rojakov jia obisku v domovini, zaboje raznih leposlovnih knjig, pesmaric, več krasnih daril, albumov, spomenic in umetniških slik.
Slovenska izseljenska Matica je organizirala prihode, izlete in odhodnice petim skupinam ameriških rojakov, prav tako tudi skupini francoskih in holand-skih rojakov. Neposredna važna naloga Matice je, priprava turneje slovenskega pevskega okteta v Ameriko, ki je povabljen od strani SANS-a. Matica jim je nabavila kompletne slovenske narodne noše, v katerih bodo nastopali, potem pa jih bodo poklonili SANS-u.
V najkrajšem času bo Matica izdala kratko zgodovino slovenskega naroda, ki je že napisana in je sedaj v korekturi. Izšla bo v 500 izvodih na slovenskem in angleškem jeziku. Namenjena je mladini naših izseljencev v Ameriki, ki večji del ne zna slovenskega jezika in ji zgodovina domovine njihovih staršev ni poznana. V tisku je tudi slovenska pesmarica s pesmimi, ki jih bo pel oktet v Ameriki. Izšla bo v 15,000 izvodih; več tisoč izvodov bodo pevci nesli s seboj v Ameriko.
Vse to je na kratko opisano delovanje sekretariata Slovenske izseljenske Matice.
Sklepi občnega zbora za bodočo delo
Poročiloma predsednika Toneta Seliškarja in tehn. tajnika Švaglaj je sledila živahna razprava, v kateri so udeleženci občnega zbora iznašali koristne predloge za bodoče uspešno delo S I M-e. Na podlagi te razprave so bili sprejeti sledeči sklepi za delo S I M-e v prihodnjem delovnem letu:
1.	Organizacijo S I M -e je treba tako izpeljati, da bo zajela vso Slovenijo. Organizirati je treba Matične pododbore v vseh centrih našega izšeljenstva in poverjenike v posameznih izseljenih krajih. Izvesti se mora akcija za pridobitev članstva, tako posameznih kakor tudi kolektivnega članstva. Člani posamezniki morajo imeti vse lastnosti resničnega in nesebičnega rodoljuba do naše socialistične domovine.
2.	Da bi se Matica vsaj delno finančno osamosvojila se uvede članarina in sicer za posamezne člane na 10 din mesečno. Kolektivni člani do 100 članov kolektiva plačajo letno 2,000 din
STROJ POMAGA DELATI HUMUS
&
Farmarji, ki gojijo na svojih farmah kvalitetno koruzo ali druge vrste pridelek na steblih, si sedaj lahko veliko pomagajo 2 Aovim strojem, kakršnega vidite na zgornji sliki.
Stroj pokosi steble in trte. Ker obratuje na principu velikega kladiva, stolče vse na drobno, kar pomaga da vse skupaj hitro segnije v zemlji. S tem tudi v veliki meri pobija mrčes.
članarine, za vsakih nadaljnih 100 članov pa po 1000 din več. Ustanovni člani plačajo enkrat za vselej 50,000 din ustanovnine.
3.	Vsako leto, pričenši z letom 1953 naj se organizira izseljenski teden z namenom, da se spoznajo naši ljudje o življenju naših izseljencev in pa seveda tudi s cilji Matice. Izseljenski teden bi izkoristili tudi za pridobivanje novih članov. V takem tednu bi organizirali v to svrho vse naše časopisje, razne pridobitve s predavanji in koncerti in nabiralno akcijo za prostovoljne prispevke.
4.	Matica naj izda do konca prihodnjega leta Slovenski izseljenski družinski koledar s slikami tako, da bodo v njem sodelovali s prispevki izseljenci, sami in naši domači sotrudniki. Matica naj izda za izseljence tudi stenski koledar s slikami naših krajev. Poleg teh rednih iz-danj naj Matica izda kratko zgodovino slovenskega naroda v slovenščini in angleščini, slikanico v angleščini o razvoju športa v novi Jugoslaviji, kar bo zlasti zanimalo v tujini rojeno slovensko mladino in še druga izdanja, če se bo pokazala za to potreba, nujnost in možnost.
5.	S I M mora na vsak način oživeti zgodovinsko kulturno sekcijo, ki naj takoj prične s sistematičnim zbiranjem dokumentarnega gradiva o slovenskem izseljenstvu.
6.	S I M mora izdati za izse-Ijerjpe priročnik, v katerem bodo zbrani vsi predpisi glede potovanj, carin, prometnih zvez in najvažnejši naslovi.
7.	S I M mora povečati tudi vso skrb trajnim povratnikom in reševanju njihovih težav.
I. občni zbor Slovenske izseljenske Matice je tudi sprejel "Spomenico slovenskim izseljencem," ki bo posebej odposlana na naslove slovenskih izseljenskih organizacij v tujini.
Nadvse veličasten poudarek občnemu zboru pa je dal predlog predsednika Matice Seliškarja, da se zaslužni borec za delavske pravice Etbin Kristan imenuje za prvega častnega predsednika Slovenske izseljenske Matice, kot sem že uvodoma omenila.
Etbin Kristan se je ganjen zahvalil za priznanje in ob tej priliki dejal med drugim približno naslednje besede:
"Jugoslavija ni dežela pesimizma. Če bi bilo kaj temu podobnega, ne bi bilo dandanes ne Slovenije, ne Jugoslavije. Bil je potreben božanski optimizem, da je ljudstvo, ki so ga izdali predvojni voditelji, kralj in armada, skočilo na lastne noge in se uprlo. Prav tak optimizem se je pokazal tudi po vojni: Človek bi mislil, da si bo slovenski narod zaradi pomanjkanja, utrujenosti in uničevanja zaželel le še smrti. Narod pa si je zavihal rokave in planil v boj za socialistično bodočnost. Zertiljevid ne govori resnice. Na njem je Slovenija majhna deželica. Toda ta deželica je po svojem programu, delu in uspehih ena največjih dežel na svetu. Tisti sinovi in hčere slovenskega naroda, ki žive v tujini, niso pozabili svoje domovine, ne tega, kar se tukaj gradi."
Zadnja točka dnevnega reda I. občnega zbora so bile voUtve. Novoizvoljeni odbor je sestavljen tako-le:
Častni predsednik: Etbin Kristan ;• predsednik: Tone Seli-škar, književnik, Ljubljana''; prvi podpredsednik: Tomo Brejc, direktor konzorcija "Ljudske pravice"; drugi podpredsedniki: Ludvik Medvešček, posestnik, Novo mesto (povrtnik iz ZDA); prva tajnica: Zima Vrščaj-Holy, profesor, Ljubljana; drugi tajnik; Albert švagelj, nameščenec, Ljubljana.
Odborniki: Pavel Žaucer, inženir, Ljubljana; Jože Plevnik, nameščenec Glav. odb. Zveze sindik. Ljublj.; Alojz Zdravje, nameščenec, Ljublj. (povratnik iz Kanade); Anton Kurinčič, na-
meščenec, Ljublj. (povratnik iz Argentine); Stane Lenardič, novinar, Ljubljana; Franc Gole, upok. rudar. Zagorje (povr. iz Francije); Franc Močilnikar, upok. rudar, Zagorje (povr. iz Francije); Erika Bučar, profesor, Ljubljana; Rudi Kyjovsky, univerzitetni profesor, Ljubljana; dr. Anton Melik, univerzitetni profesor, Ljubljana.
Nadzorni odbor: Albin Kovač, nameščenec, Ljubljana; Alojz Rot, nameščenec, Ljubljana (povratnik iz Holandije); Cvetko Kristan, publicist, Ljubljana.
POTAPLJAČI
Potapljači vršijo najrazličnejša dela pod vodno gladino. Nekateri, to so predvsem lovci na biserne školjke v tropskih morjih, se spuščajo pod vodo brez vsake opreme, le nekateri imajo zaščitna očala. Pod vodo vzdržijo do 2 minuti. V to skupino spada tudi večina naših dalmatinskih gobarjev, ki v okolici Šibenika (Zlarin, Prvič, Rogoz-nica) dvigajo iz morja gobe. Take gobe poznajo vsi naši ljudje, saj jih pogosto uporabljamo v šolah za brisanje tabel. Bolje so opremljeni potapljači, ki se spuščajo v globine do 50 metrov. Imajo kovinsko čelado, ki je pritrjena na debelo nepropustno obleko. Pod vodo lahko vzdržijo dalj časa, ker jim dovajajo zrak, potreben za dihanje, po gumasti cevi s površine. Za večje globine uporabljajo potapljači jeklene oklepe. Da bi tudi v taki opremi mogli delati pod vodo, imajo oklepi na zunanji strani montirane klešče, ki jih potapljač upravlja iz notranjosti oklepa. Za različna raziskovanja v velikih globinah so si nekateri raziskovalci omislili posebne jeklene krogle, ki imajo samo po nekoliko okenc za opazovanje. Vsa potrebna oprema je v krogli, tako reflektorji, telefon, merilni instrumenti itd. Do sedaj najbolj znano tako kroglo, imenovano "batisfera," je uporabil ameriški naravoslovec Van Bee-be, ki jeznjo 1934. leta v bližini Bermudskega otoCja dosegel globino 923 metrov.
DANAŠNJA NEMČIJA
Današnja Nemčija, ki ima površino 357,200 km2, je po dogovoru med zavezniki od konca vojne dalje razdeljena na štiri okupacijske cone in poseben teritorij Berhna. Na Sovjetsko zvezo odpade področje Vzhodne Nemčije s površino 107,800 km2 in je skoraj popolnoma ločeno od ostalih delov Nemčije. Angleško okupacijsko cono tvori severnozahodna Nemčija s površino 98,500 km2, francosko jugozahod. Nemčija s površino 42,800 kvadr. kilometrov in ameriški del srednje in jugovzhodna Nemčija s površino 107,100 km2. Poseben položaj ima mesto Berlin z bližnjo okolico (okrog 900 km^), ki ga upravljajo vojaški komandanti vseh štirih zaveznikov.
Britanska, francoska in ameriška okupacijska cona tvorija nekako celoto pod imnom Zahodna Nemčija in imajo svojo zvezno nemško vlado v Bonnu.
POVPREČNA ŽIVLJENJSKA DOBA ČLOVEKA
Po starih podatkih in po kamnitih spomenikih, ki so nam ostali od naših prednikov, moremo skleniti, da so ljudje pred 2000 leti živeli povprečno samo 18 do 20 let. Statistike, ki so bile izdelane pred prvo svetovno vojno, navajajo, da znaša•povprečna življenjska doba človeka 38 let. Statistike iz leta 1950 in 1951 pa trdijo, da znaša danes povprečna življenjska doba človeka, ki živi v kulturnih državah, skoraj 60 let. V zaostalih deželah je seveda stvar precej drugačna. Tako n.pr. v iKtajski še vedno niso prišli preko številke 25. Kaj je temu vzrok ? Boljše socialne razmere, skrb za mladino in starčke, boljši življenjski pogoji itd.
ALI KAŠLJATE?
Pri nu imamo (zborno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel, ph. G., Ph. C.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Proda se mimeograph stroj
Je v dobrem stanju. Vpraša se v prostorih pev. zbor Zarja v Slov. nar. domu, staro poslopje.
6409 ST. CLAIR AVE.
Coke... prava, pijača za "presledek v delu"
Naj bo vaš presledek pri delu resnično okrepčilen. Zavžitje steklenico čiste,
okusne Coca-Cola . . .
in se okrepčajte.


и
BOTTLED UNDER AUTHORITY OF THE COCA-COLA COMPANY BY
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY
"Coke", is a registered trade-mark.
0 1953, THE COCA-COLA COMPANY
Zapadna Slovanska Zveza
GLAVNI URAD: 4676 WASHINGTON ST.. DENVER 16, COLO.
je bila ustanovljena 5. julija 1908 na demokratični podlagi. Od leta do leta lepo napreduje ter že veliko let plačuje vse posmrt-nine in dividende svojim članom samo z obrestmi, ki jih zasluži od investicij njenega premoženja. Zato še ni bila prisiljena zvišati lestvice za novopristople člane.
V zadnjih štirih letih je plačala po $6 dividende svojim članom za vsak tisoč dolarjev posmrtnine ali "endowment" zavarovalnine. Enako vsoto bodo tudi letos prejeli člani, ki niso se dopolnili starost 70 let. člani, ki so dopolnili starost 70 let, bodo pa letos prejeli po $18 dividende za vsak $1,000 zavarovalnine, kajti solventnost ZSZ je 138.89%. Umrljivost v članstvu je samo 37.45% in obresti pa zasluži po 4'A% za vsakih $100 premoženja.
Vse rojake in rojakinje se prijazno vabi za vstop v to nad-solventno domačo organizacijo. Za vsa pojasnila se obrnite na
MRS. JOHANNA V. MERVAR,
7801 Wade Park Ave.. EX 1-0069;
MRS. ANTONIA TOMLE,
14823 Sylvia Ave., PO 1-3549.
ki ste predsednici clevelandskih društev,
ali pa direktno na gl. tajnika "
ANTHONY JERSIN.
4676 Washington St., Denver 16, Colo,
Pristopnina je prosta in provizija za novopridobljene člane pa od $5 do $J0 za vsakih $1,000 novo vpisane zavarovalnine. Pristopite z vašo celo družino še danes!
Različne vrste zavarovalnine do $1,000 za otroke. V odraslem oddelku se zavaruje od 16. do 60. leta, po starosti, za $250 do $5,000. Izdajajo se različni certifikati kot: Celo-življenjski, 20-letno plačljivi in 20-letno "endowment." Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera vsako leto raste. Poleg smrtnine, ako želite, so lahko zavarujete tudi za bolniško podporo, kakor tudi za razne operacije in poškodbe.
Mesečni prispevki (asesmenti) so urejeni po American Experience tabeli z 3Vž% letnimi obrestmi.
.................... .


%
1



Društveni koledar
JANUARJA 1953
17.	januarja, sobota—Veselica društva Glas dev. delavcev št. 9 SDZ v SND. ,
18.	januarja, nedelja—Koncert Eddy Kenika in Josephine Petrovčič v SND.
24. januarja, sobota—Veselica društva Ložka dolina v SND.
31. januarja, sobota—Veselica krožka št. 2 Prog. Slov. v SND.
FEBRUARJA
1. februarja, nedelja—Koncert zbora Slovan v avditoriju Slov. nar. doma, St. Clair Ave.
7. februarja, sobota—Veselica društva France Prešeren št. 17 SDZ v SND.
14.	februarja, sobota—Veselica društva Cleveland št. 126 SNPJ v SND.
15.	februarja, nedelja—Predstava dram. zbora Ivan Cankar v SND.
REVMATIZEM ARTRITIS
hrbtobol in boleče mišičevje vam olajša
Dr. A. J. Sylvester, D.M.M.
v SLOV. DEL. DOMU. 15335 Waterloo Rd.. IV 1-5555 na domu: Hlllcrest 2-1837 Urad odprt: v ponedeljek, toiek, četrtek in petek od 7. do 9. zvečer v goboto od 2.30 do S. pop. Obiščemo bolnike na domu in masiramo.
NAPRODAJ
PRODA SE
popolno Automatic Screw Machine Shop. Izpod $10,000. 2 Davcn-porta, 1 nov Brighton, 1-2 G. Brown & Sharps, 1 Cleveland in 1 Gribly.
Za podrobnosti pokličite ER 1-0145
V NAJEM
V NAJEM
se odda tri opremljene sobe, primerno za dvojico ali pečlarje. Zgoraj.
VPRAŠA SE NA 3883 E. 91 St., BR 1-6204
HIŠA NAPRODAJ
ZELO DOBER NAKUP V COLLINWOODU
Hiša s 7 sobami; 4 spalne sobe, avtomatična plinska kurjava. Cementi ran dovoz. Lota 40x165. Se lahko takoj vselite. Samo $11,900,
Za podrobnosti se obrnite na KOVAČ REALTY 960 Eost 185th Street KE 1-5030
DELO DOBIJO MOŠKI
TAPCO
COIT ROAD TOVARNA
ima dela za:
TOOL INSPECTORS TOOL GRINDERS TINNERS MILLING MACHINE
OPERATORJE SURFACE GRINDERS UNIVERSAL GRINDERS MISCELLANEOUS MACHINE HANDS
Morajo biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift. Visoka plača od ure. Idealne delovne razmere. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva. Urad odprt dnevno od 8. zj. do 5. pop.; v soboto od 8. zj. do 4. pop; v nedeljo od 8. zj. do 4. pop.
THOMPSON PRODUCTS, INC. 12818 Coit Rd.
CTS Bus št. 36
Dom! gomBlf witli Are— tht odds ore ogoinst yowl
.
•3TRAN i
enakopravnost!
WARWICK DEEPING
USODOVEC
ROMAN
(Nadaljevanje)
Za vse se je čutila odgovorno; za tisto umazano sobo, za njegovo trmasto zanemarjenost, za porogljivi in sumljivi pogled njegovih oči. Če jo je Usodovec žc prejšnje čase navdajal s strahom, se ji je zdel danes še mnogo strašnejši; a časih utegne biti tudi strah vabljiv. Zdaj je stala v najgostejši šumi resničnosti in si krčila pot na beli dan in vabila Arnolda s seboj. "Oh, Arnold, človek moj!" Zdaj je vedela, kaj je ljubezen: smeh in solze, groza in sočutje, ki se z brezumnimi rokami oprijema ljubljenega bitja in se ne da pahniti v stran. Zdaj je morala gledati ljubezni v oči, zagreneli ljubezni, ki je v tej lepi, a mrki stari hiši počasi izgubljala človeški obraz. In dasi je trepetala, da se je lesa tresla pod njo.
je vendar jasno videla svoje bp-doče življenje.
Ti gozdi in ta polja; tiste neredne sobe in vijugaste stopnice in tista velika, temna mlečnica! Jablane, ki trkajo na okna, veter v dimnikih ob dolgih zimskih nočeh. Svetiljke, ki jih je treba nalivati in obrezovati! Blatni čevlji. Razmokla pot, ki vodi v vas.
Mučeništvo ?
Ne, samopomilovanja ni hotela poslušati. To je bilo življenje, Adamovo življenje, in na Evi je bilo, da gA zaživi z njim. Oberoč se je prijela za leso, in obraz ji je zasijal v beli svetlobi. Ničesar še ni bila dala; čas je bil, da se nauči dajanja.
Kakor v trenutnem blisku ga je zagledala kot človeka, strada-jočega sredi obilja zemeljskih sadov, ki so se kopičili ob njegovem znožju, in sredi lepote, ki
a
img
__V«
ladnđft уопГ
p
says
Јвшшшттж
r J« always admired the kind of people who are doing some-thing about their future. People who are investing in U. S. Defease Bonds. People like you!
When I think ahout how you and I and millions of our friends and neighbors have more than 49 billion dollars invested in Bonds—it makes me proud.
For we've done this—not only because U. S. Defense Bonds are a sure way to save money. But because we believe they represent a realistic plan for peace and security—in a world where peace is only for the strong!	—
Great Nem!
New money-earning features for V. S. D^ense Bonds!
FIRST—Thanks to new Treasury regulatioite, every Series E Bond you invest in begins earning interest after <mly 6 months. It earns 3% interest compounded semiannually when held to maturity. It reaches full maturity value earlinr (9 years 8 months) and the interest it pays is now bigger at the start.
SECOND—Every Series E Bond yon own can now go en earning interest for 10 more years after it reaches the original maturity date * —without your lifting a finger!
THIRD—During the 10-year extension period, every unmatured Bond earns at the new, higher interest rate (average 3% cwnpoonded ecmi-annuaiiy). Your original $18.75 can now pay ytm back $ЗЗЛ%. $37.50 pays back $67.34, And so om.
FOURTH—If yoa want to be paid the interest yoer	^
earning every six months, or if yoo went to invest more than the
present $20,000 limit for E Bonds, aak at yoer bank ahomt die---
Scries H, J and K DefesMe Bonds. ,
Vlty Ле Payroll Saeingt Plan is Ле easiest
More than seven and ooe-half mflKoB Americans an now earing eMiJy and regularly on the Payroll Savings Plan. It's the phm that works because it saves money oat «f your сђ,вск every payday bef^ ^ have a chance to spend it. ytm kniw^ no matter how large or small yoor income, yoe ćan't afibrd oat to save somethi:^ for yoerself! So today, sign ep for the Рат-roli Savings Han where уои worL Or the Bood-A-Mooth Р1ш wbex* you bank. ,
Peace is for tke strong! For peace mmd prosneriir sme ~\ tdtk U, S. Defmm Btmd* / ~
^	.........i/
ENAKOPRAVNOST
mu je bila na očeh. Duša mu je postajala slepa, in v tej slepoti ni videl ne peg ne madežev ne tragične umazanosti svoje okolice. Ne smehljati se ni več znal ne smejati.
Iztegnila je roke proti klinov-škim hrastom.
"O, mrtva, daj mi poguma!"
XXXI 1
Kuhala je, pomivala, snažila in prala in likala, si postoljala posteljo in obdelovala vrt in se ves tisti prvi mesec tako upehana vračala v svojo sobo, da se ji od trudnosti ni moglo urejati las. Toda posilila se je in sedla za toaletno mizo ter zadostila ponosu in zrcalu. Bila je pomehkužena in odvajena dela. Vse jo je bolelo; roke so bile polne mehurjev, pa niso odnehale; še z ob-tolčenimi členki se je znala pripraviti v smeh — v smeh nad svojo mehkužnostjo. Nalašč je brila norce iz fine gospe ^Frea-move, iz tistega mehkega, dišečega bitja v kopalnici iz rožnatega marmorja. Konec koncev so imele tudi velikosvetske gospe Freamove svoj namen; cvele so, gojile so lepoto in mik elegantnega brezdelja; toda družabna lutka ni prida družica za delovnega človeka. Mary si je bila vtepla v glavo, da postane delavka in se s srcem oklene ponavljanja ter ga izpremeni v zadovoljno službo.
Ko so se ji mlade mišice utrdile, se je čutila zvečer manj utrujeno. Spanje ji je postalo sladko in zdraVo. S sosedi je malo občevala, "ker je imela s svojim lastnim novim bitjem preveč opf-avka. Celo iz bodoče Maryje se je bila že zmožna norčevati, češ, nekega dne se bo zagledala kot bitje z upognjenim hrbtom, velimi prsi, zgrabanče-nim tilnikom in redkimi lasmi, s poltjo, ki ji ne bo več poznati sedanjega cveta. Delovna žival, izrabljena, zbegana in siva in zmerom, zmerom utrujena. Ali je bila to neogibna prihodnost? In če je bilo tako, mar je bila ta gotovost le kolikanj odurnejša od misli, da naj postane že v mladih letih stara devica, ovca, našemljena za jagnje, ki se bo iz strahu, da ne bi moški nehali gledati za njo, oprijemala vsakršne umetni je? Ali moški nikoli drugače ne gledajo za žensko ? Mar ni mogoč tudi tovariški pogled? "Srčece drago — kaj de gubica ali dve! Moje kakor tvoje so zgolj častne brazgotine in dragoceni zalogi ljubezni." Mož naj se le ozira po ličecih otrok, samo da se mu oči spet in spet vrnejo k posvečenemu obrazu družice.
Vztrajala je in nahajala v stanovitnosti vir čudnega pokoja in potrpežljive moči. Misliti ni hotela preveč. Vzela je bila "jutri" v roko, ^a neusmiljeno stehtala in ga spravila v predal z napisom "danes."
Ves teden dni po tragikomedi-ji svoje prošnje za dva voza kravjega ni Mary ne videla Fur-zea ne slišala o njem. Vsejala je bila svoje seme — zdaj je čakala. Počasi se je učila modrega gledanja na življenje in njegovo rast; premagala je bila otroš-kost in ni več izkopovala semena iz tal, da bi videla, ali že poganja kal in korenino. Z Uso-dovca je bila odnesla zavest, da mu njeni nepričakovani trdosr-čnosti nista bila dobro došla; vedela je pa tudi, da njegova nejevolja nekaj pomeni. Odkar je bila dala sočutju prosto pot, je bila postala veliko tenkočutnej-ša — zato je tudi bolje videla v prihodnost. Ali se bo boril zoper žival v sebi, ali se ne bo? Pomagala mu bo, se borila z njim vred in prestrašena in drhteča, a vdana stala pri njem.
Na vrtu je raslo v kotu za orodnico nekaj grmičec ozimnih hrizantem, in njihovo cvetje ji je v stari porcelanasti vazi krasilo mizo. Prav tisto popoldne, ko se je pokazal pred vrtno leso siv konj z višnjevim vozom, je bila zamenila ovenele cvetlice z novimi. Na vrhu tovora so kakor skrivnostno znamenje štr-
lele pokonci zasajene gnojne vile.
Sam je bil prišel, namesto da bi bil poslal Willa. Zagledala ga je skozi okno, ko je ritenski zapeljal k plotu. Zvrnil je tovor, popravil voz in privezal sivca k plotu.
Prišla je k njemu.
"Upanm, da Will,ni bolan?"
"Ne. Ali si lahko izposodim tvojo samokolnico?"
Njegovo lice je bilo videti živahnejše, in brado je imel gladko obrito. Takoj je opazila, da je bil tisti čemerni izraz izginil. Trd je utegnil biti, a to je bila zdaj asketska, rimska trdost; kosmati opičnjak si je bil dal ostrici lase in si pripel ovratnik.
"V orodnici je. Precej stopim ponjo."
"Hvala, sam jo vzamem. Imaš kak prostor, da ti zmečem ta onega na kup?"
"Pojdiva pogledat."
Ko sta se vračala po vrtni stezi, Furze s samokolnico pred seboj, ga je vprašala, koliko časa bo trajalo delo. Ali se mar vrne po drugi voz? Ne, drugega pripelje jutri. Zvoziti ji mora za časa, dokler je vreme suho, zakaj okoli tretje četrtine oktobra je pričakovati izpremembe.
"Čaj bo pripr^Lvljen."
Prijel je za vile, ne da bi jo pogledal.
"Hvala lepa. — Ali —. saj veš po takem delu--"
"Tudi to spada v delavnik. Čaj je pa moja naloga. V kuhinji se lahko umi ješ."
Ozrl se je na svoje čevlje.
"Pripravim ti copate ubogega papana. Zastran konja je vse v redu?"
"Vse."
Po njegovem obrazu in glas ni mogla ničesar presoditi. Zdel se ji je kakor človek, ki se niti ne ogiblje prilike niti je ne pozdravlja; a kakršnekoli so bile njegove misli, toliko je vedela, da je pridobila tal. Pustila ga je torej pri delu in odšla v hišo, da bi pripravila čaj in mu postavila tiste copate k zadnjim vra-
tom. čudno malo razburjena je bila, zato pa napeto pripravljena in pogumnega, budnega duha — takisto kakor prve čase v Wey-fleetu pred neko družabno prireditvijo. Na mizo je dela najlepšo posodo in kar vesela je bila, da je imela sveže cvetlice. Odkar se je bila vrnila v Pepe-lovo, je bila dnevno sobico preuredila; nekaj starega viktorijanskega pohištva je bilo prodanega, nekaj zamenjanega; -obesila je bila nove, medlosinje ta-fetaste zavese, po preprogi pa pogrnila nekaj prijetno pisanih starih prostirač. Miza je bila v susseškem slogu, šop bronasto-rumenih, rožnatih in belih hrizantem se je v težkem sivem vrču kaj dobro postavljal na njej.
Pripravila je bila ročko vroče vode in snažno brisačo; ko ga je začula pri zadnjih vratih, je postavila ročko v umivalno skledo pri oplakovalniku in položila brisačo na vrh.
"Tukaj je voda zate, Arnold."
Odvezoval si je čevlje.
"Hvala."
"Zdaj pripravljam čaj. V dnevni sobi me najdeš."
Če bi ga bila videla, kako je pogledal snažno brisačo in ročko z vodo, kdo ve, ali se ne bi bila nasmehnila, Slekel je suknjič, skrbno obesil brisačo na kavelj in se začel umivati. Nohti mu niso ugajali, in ko sta rumeno milo iu brisača storila, kar je bilo količkaj moči, je poiskal namesto ščetke za nohte, ki je ni imel, ogorek užigalice, ga obrezal s kuhinjskim nožem in si naredil trebilce. Časa je porabil več, kakor je ona pričakovala ; pljuskanje je bilo že utihnilo, in čaj je postajal premočan. Tiho je stopila na prag, odkoder je videla po hodniku in v kuhinjo, ter ga zagledala slovesno zaverovanega v nohte.
S prikritim zmagoslavjem se je vrnila k čajni mizi.
"Si nared, Arnold?"
"Takoj pridem,"
(Dalje prmodnJiO
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO.. LAKE SHORE BLVD. Pokličite:
IVanhoe 1-9382
V vsaki slovenski družim, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno č+ivo priljubljene povesti
SEZONSKO ZELENJE
V Zedinjenih državah spada med zelo upoštevane okraske božične sezone tudi mistletoe, za katero grmičje imamo v slovenščini izraz omela ali omelje. To grmičje ne raste iz zemlje kot drugi grmi in drevesa, ampak je zajedavka na hrastih, mokljah, jablanah in nekaterih drugih drevesih. To se pravi, da požene svoje korenine v živo vejo drugega preveša in se hrani z njegovim sokom. Zanimivo in vidno je to grmičje posebno vsled tega, ker je vedno zeleno in vsled tega lahko opazljivo na golih drevesih.
Neko posebno češčenje tega grmičja izhaja iz davnih časov in v Ameriko je prišlo iz Anglije, kjer so mu davni poganski Druidi pripisovali izredne moči. V Sloveniji so grmičje omele povezavah v nekake metle, s katerimi so pometali peči pred krušno peko. Iz lepljivih jagodic omele so po nekod napravljali lim za lov ptičev. Omela je doma tako v Evropi kot v Ameriki. Znanstveniki imenujejo evropsko omelo Viscum album, ameriško pa Phoradendron fla-vescens. Kljub razliki znanstvene označbe sta si evropska in ameriška omela zelo podobni.
—NOVA DOBA
ROKA POSTAVE
Policisti imajo nalogo, da slrogo nadzirajo ^ promet in pomagajo zmanjšati število prometnih nesreč. To pomeni« da bo več avtomobili-stov kakor pešcev aretiranih radi raznih prekršitev. Prekoračite cesto samo na križiščih in kjer je prometna luč—ravnajte se po njej.
Chicago, Ш.
BUSINESS OPPORTUNITY
Good chance to buy GROCERY AND MARKET. Good corner store. 47th - Wentworth. Real bargain. Selling due to illness.
BOulevard 8-7648
GARAGE — Central Wisconsin Chrysler-Plymouth dealer. Only one in town. Gross income $200,-000. Sacrifice at $28,500. Call between 1-4 p. m.
RAvenswood 8-8505
GROCERY - MEAT MARKET — Certified. Self-service. Fully stocked: $3,500 gross sales combined per week. Must see to appreciate. Sale due to illness.
Fillmore 4-0640
FEMALE HELP WANTED
GOOD HOME — 3 adults in family for competent woman for general housework. Plain cooking. No laundry. Own room. Experience. References.
Midway 3-3611
REAL ESTATE FOR SALE
2 FLAT BUILDING, vacant, 5-5 large rooms, asbestos siding, furnace a^id oil heat, enclosed porches, tile bath, 2 car garage. Excellent condition. Near everything. Owner. $22,000.
5023 N. Kolmar, PE 6-9539
v BLAG SPOMIN
ob šesli obletnici odkar je umrl na5 ljubljeni oče in stari oče
JOHN GRUDEN
Svoje mile oči je zatisnil za vednO dne 12. januarja 1947
Šest let v hladnem grobu,
dragi naš oče že spi,
a spomin na Te je še vedno kakor tisti dan smrti.
Sladko spi, dragi oče,
brez trpljenja, brez ovir, pa v nebesih zdaj uživaj za plačilo dušni mir.
žalujoči ostali:
Stanley Gruden, sin Frances Stephan in Pauline
Hertenstein, hčeri in vnuki
Cleveland, O., 12. jan. 1953.
CmCAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Minister, wife, infant need 4-5 room unfurnished house or apartment. Must be Columbus Park vicinity. Mod* erate rental.
MAnsfield 6-3114 of MAnsfield 6 4038
YOUNG Responsible Executive (Vet just out of the army), wife, need 5 room unfurnished apartment. 67th to 79th Street. South Shore to Stony Island. Moderate , < rental. ----------------
WAbash 2-9O0? if no answer — RAndolph 6-6125
RESPONSIBLE Couple, 16 year old son, need 4 room unfurnished heated apartment. Northwest preferred. Moderate rental.
spring 7-2695
RESPONSIBLE Couple, 20 year old son, need 4 room unfurnished apartment. Any good location North. Must be near subway transportation. _ Moderate Vental-AMbassador 2-3676
RESPONSIBLE Mother, employed adult son, want 4 room unfurnished apartment. Prefer Cicero. Near good transportation. Moderate rental.
STanley 8-872?
YOU
can be the woman of Hi# year
FEMALE HELP WANTED
GIRLS
.DELTA POWER TOOL
ARE NOW HIRING —
CLERK-TYPISTS
DIVERSIFIED OFFICE WORK
Excellent Working Conditions — Permanent Position 5 DAYS — 40 HOURS Apply in person
DELTA POWER TOOL
3920 S. WINCHESTER	LAfayetie 3-6673
HELP WANTED MALE
MACHINISTS «
A-l EXPERIENCED MEN IN DIE WORK PREFERRED STEADY WORK — 48 HOUR WEEK MINIMUM TIME AND 1/2 OVER 40 HOURS HIGHEST WAGES TO QUALIFIED MEN INSURANCE PROGRAM
APPLY AT ONCE
STANDARD RAILWAY EQUIPMENT MFG. CO.
4527 COLUMBIA AYE.
HAMMOND, IND.
t