LOJZE K O S S I April 1989 35 Kenwick Road, Kenwick,W.A.6107 _________Deseta izdaja________________(09) 4591625
slovencev,k//¿¿e medseboj ne stîke.
C t n i t n i h r a l c i !
V Avstraliji živi okrog 32.000 Slovencev (+1.000 - 1.000, kdo ve). Ampak, koliko od nas ve kaj iz zgodovine naše nove domovine? Mislim na nas starejše, brez vključitve naših otrok.
Ker zbiram znamke in deloma tudi Kovance, sem pogledal v zgodovino avstralskega denarja.
Bilo je v času grajaškega in hrupnega življenja, ko so v NEW SOUTH WalES vladali rum in puntarstvo. V tem času so bili zakon in red na naj-nižnji stopnji. Bil je Čas "Rum - Gorps-a, (korpus-a), kot je NSW Corps bil v splošnem poznan. Takrat se je celo zelo razvpiti in nepriljubljen Governor, Kapitan William Blight moral včasih iz bojazni skriti pod posteljo.
Rum je takrat postal valutni tečaj, hrana in stvari so bile plačane z rumom. Kolonija se je le s težavo prebijala in kljub temu od dobička te "trgovine" financirala prvo splošno bolnico. Denarja v gotovini je v koloniji biLo zelo malo, odkar je prispelo prvo ladjevje
y
leta 1788. Kapitan Arthur Phillips je prinesel s seboj le 300 angleških funtov, ko je ustanovil naselbino v Sydney Cove.
Ministerstvo za kolonije v Londonu ni videlo denarne potrebe za vzdrževanje česarkoli, ker so takratni "prebivalci" bili le kaznjenci in njihovi stražarji (zraven Aboriginov), kateri so bili oskrbovani iz vladnih skladišč.
Po dolgih letih iskanja poti, kako bi se kupovalo od trgovskih bro-dov in otepanja "zvitih žicarjev", je bil denarni sistem v obžalovanja-vrednem položaju. Različni tuji kovanci so prišli v cirkulacijo. Zadol-žnice in zadolžna pisma so bila v uporabi in seveda še vedno rum. Tako je v iskanju rešitve iz tega položaja, leta 1812 novoimenovani Governor Lachlan Macauarie naročil iz Londona veliko količino srebrnih kovancev. V svoje veliko razočaranje je pa sprenašel, da je angleška državna blagajna bila popolnoma "izsušena", radi odplačil Napoleonove vojne.
Iznajdljivemu Governorju se je porodila druga ideja: od južne Amerike je nakupil 40.000 naj navadnejŠih kovancev v takratnem trgovskem svetu, španske osem Cuartos (=1 Real) kovance ("Peace's of eight"). Da zviša število kovancev za cirkulacijo, jih označi kot NSW valuto in da se denar ne pušča iz kolonije, je Governor dal štancati luknje v sredino "cfemnjaka" in tako pridobil dva kovanca. Zunanjemu obroču, kateri je bil poznan kot "Holey Dollar", je bila dana vrednota od 5 Shillingov, srednji "Dump" (odpadki, kateri so postali drobižni kovanci) pa 15 pence.
' Za štancanje je Macquarie imel pri roki strokovnjaka, po imenu Hens-hall, kateri je kot obsojenec zaradi ponarejanja denarja bil poslan iz Anglije v kolonijo. Tako je Henshall stanciral vsak holey dolar na eni strani z besedami New South Wales in letnico 1813» na drugi strani pa Pive shillings. "Dumps" so bili označeni z NSW. na eni in 15 pence na drugi strani.
f _ Ker je holey dolar imel sorazmerno dobro vrednost, so se seveda znašli ljudje, ki so ga "kopičili" za sebe ali je prišel v roke edine
krajevne banke, the Bank of NSW., katera je bila ustanovljena 1. 1817.
Ko se je leta 1828 vmešala Anglija, da 2asigura, da bo -Sterling— edina valuta v-Avstraliji i ■ ¿e- Bank; -of —NSW -j don, kjer je Royal Mint kovance stalil. Na
larjev na ž 1 o "p o~f" v nožem s t vb. Neka;}.~'Bi: " ___________ _ _____________
kaj jih ni bilo vn ovče ni h. - ^ak o je nekaj -vzorcev -teh --edin s tvenih=k ovancev se v eksistenci. Verjetno jih je okrog 280 v različnih muzejih in v privatnih zbirkah (škoda, da jaz nimam nobenega) v Avstraliji in inozemstvu.
Zaradi njihove redkosti so holey dolarji visoko cenjeni in doprina-šajo do ©60.000. V zadnjih letih je bil eden prodan v Sydneyu, katerega je našel 12 letni Sydney "boy", ko je pre seval pesek za očeta, ki je gradil garažo. Oče se je spomnil na njegove zgodovinske naloge v ¿oli in prepoznal, da ima v roki holey dolar. Ker ni vedel kaj je vreden, ga je vzel k nekemu človeku, kateri mu je ponudil""$400. "Ni ga prodal in" vzel ga je raje k drugemu "dealerju", ki mu je ponujal $5.000. Se ga ni prodal in odločil se je, da ga da na licitacijo. Ta mu je prinesla $15.800. Zato, da je sin našel dolar z luknjo, je dobil od očeta novi "pecikel,,„"
Iskreno,
^j-ve*'
■An original 1313 holey dollar
Obverse of an 1813 holey dollar.
The new holey dollar.
Obverse of the new holey Hot lar.
Originalni 1813 lifina stran 1813	novi holey	li&ia ^tran^
holey dolar : -holey dolarja	dolar-	novega dolar^
Naši naročniki pijejo:
Dr. Bob Brown, K.H.R., Parlament Tasmanije.
JEZERU SE LI NA - V SLOVO
Tišina vesolja napolnjuje v tej pokrajini vsak trenutek, zadržujoč v sebi sleherni vdih in izdih matere Narave.
Drobni valovi, ki jih je predramil jugozahodnik hitijo skozi pas trsj a, da se potlej tiho umirijo v naročju rožnato-barvne peščine.
V obalnem grmičevju so zatlačeni suhi šopi trave, delo nedavne nevihte. Nešteti mehurčki belih pen se zaustavljajo ob skalah in nizkem grmičevju, okrog katerih se ustavljajo naplavine z drugih bregov.
S strani, kjer je breg porastel s trstičevjem, se sklicuje žabja druščina. Klici niso poedini, petje je zborno in se preliva v valovanje naravne muzike, ki mi napolnjuje dušo z globokim zadovoljstvom.
Na vzdodni strani se na sedlu razprostira(pragozd. Postavne mirte in gibke horizontalke se prepletajo v zeleno čudo, kronano z belimi evkalipti.
Na zahodnem koncu jezera si hudournik utira pot v dolino, njegovo bobnanje zveni kot divji valovi oddaljenih obal. . t
Mt. Burton West, zagotovo gora poimenovana po skotskem visokogorskem vršacu, se dviga naravnost iz Selininega južnega kota. N^en strmi nasip obliva zlatorumeni žar sončnega vzhoda. Steza na grebenu prijazno vabi nad temino obalnih gozdov. Za gričevjem v daljavi se v nebo;;riiejo pečine pogorja Tindal, še vedno zavite v jutranje meglice. 'Sein pa tja potegne gorski veter skozi megleno zaveso, da se pokažejo zaplate enega na vrhovih.


UJELA STA SE
t PRESNETA UUBBZEN,
- kako 4e »ladka, 'Je "nisem kupila, . .v je sama prišla.
Presneta ljubezen, kakšno imaš moč, iz glave te spravim, iz srca ne grež proč.
Debelega notem, ■i povsod je napot, neroden predebel £e v hramu Je sod, A drobnega že manj bilo bi me sram, ker kožo le v ričetu rada imam.
■Vj 5-Ta pravi Je prav, U vseeno kakšen je, če srček Je zdrav, rizna mu dekle."
a nočen,
Danijela Hlis-Thlrion in Helmut Rade Macher sta praznovala njihovo poročno svečanost v njihovem privatnem vrtu v Pomonal-u v soboto ??. Konjiček želi novoporo-čencem obilo sreče t bodočnosti.
jirizna mu aenie. "ljubila"bo ga,
pa druge lovil. Pa starega 6e nanj, da grela bi ga, na glavi vesela ne gledam snega.
Prelepega ničem, saj vsaka že ve, da lepi le gledajo sebe možje. Pa grdega Že manj, ta je za v proso, tam plaei naj vrabce, pa mene ne bo.
Ampak gorje, Če on še ne ve, da njena ljubezen le za enega gre, '	plc
Čep rsffltü Čiltrtrprto t,
Če dobrote ima. in ne bo mu žal, da po njej je vprašal.

kot nahršen kokot, bo tamkaj ostal,
kjer posulo si je zbral j?
Marcela Bole, Vic.
LONDON BRIDGE V AVSTRALIJI

PLANICA POKRITO BALINIŠČE 27 - 1 - 1990
V Vic. London Bridge ob obaii, tisočletja valovi so klesali. Letno 500.000 ljudi Je slika privabile, občudovat, kaj nareva je storila.
Most sta prehodila v zbdhja mlada dva, sekundo pozneje sa Je zrušil na tla. 15 - 1 - 1990 ob sončnem zahodu " plunk," v morje Je plusknil, napravil " strbunk,"
Uogotni valovi so vso kmalu uredili, skalovje v oceanu urno poskrili. Na deleč ob. obali 12 apostolov je stalo, danea Še tiavat, tri Ja valnvja pobralo.
Narave lepota podira, novB rise, vsak dan kaj novega v časopisih piše, Tika Jo bilo in bo spet,* - - -dokler na neha nalš svet se vrtet.
Po2drivljena Planica, pozdravljeni vsi člani. Pozdravljeni balinerji, danes se Vaš dan slavi. Čestitke k Vam od vseh strani hite, - - -na Planici - balinišče pokrito je.
Streha Vam Je dala stroške in veliko dela, zenka - huda Je večkrat dsna sana sedela, Danes v družini - vsi ste ponošrti, veseli, najreja za kroglami vai bi leteli.
Pod streho v aenci, lepo se balina, nic straha prod dežjem tudi is je zina, Planitfarji; zraven z delom ste pokazali, Slovenci v svatu nismo vec mali.
Slovenci moramo vkup držati, - - -eko hočemo ša na zemljevidu ostati. Živeli Slovenci tu in povsod, - - -živel na veke slovenski nas rod.

SUICID Ata zabava se s pornografi j-o, mama neguje kompleks, histerijo, politiki pestujejo polomijo, profesorji se za dohodki lovijo, umetniki so se spustili v kupčijo, po svetu se narodi besni morijo, otroci od . rojstva že s smrtjo živijo, nevarnosti jedrskih strupov visijo kot meci nad nami; bolezni prežijo na nas kot pošasti! Da aids , govorijo,je kazen grozotna za vso sodomijo. V kontejnerje stlačili so poezijo, priroda so-cassno drvi v anarhijo - kako naj živim še? Bogovi molčijo...
Adijo! Adijo! -	MeRa
DOM SUCt
odtod moram Tebe
Izvir vsega zahvaliti nisem sem« pijanca
-----fapvgghtr pravlčnogt-J»-slepa - sato J« krivi 6no~deli(fr<*i—
Te žkoie Btopiti;nBr kratek .1 gzlk - dolg ae~
sarit odreže, ne tolaži.
pretepača tatu lenuha-skepuha oderuha zapraviJivca nisem nebodigatreba
sad gnilega zdravja v breme domovini tujini sinu snahi
mati me ni spustila v etraniSče--vrgla v Brneti zažgala
pustila na cesti prodala
ni me v sili obljubila nobenemu oltarju
_ ----- -------ponudila okupatorju
nagnala na uIlCA*	—^-J^
v človeški zverinjak ni se me sramovala
(ni vedela za moje grehe)__
ni se me bala
Ti podpisan na vseh straneh neba v vsakem človeku bilki in živali v koncertih vetra morij rek in groma v premikih zemlje ognja in prsti v slikah na tekoči vodi v potovanju zvezd in senc Si me spremljal skozi temne ozke rove
privedel na svetle življenske poti utrdil za današnjo dobo obdaroval e potomci
prijatelji poezijo
mi dajes doživljati Tvojo nkivnostnost
pravičnost odpustijlvost usmiljenost potrpežlj ivoat ml dovolls svobodno odločati živeti še in ¿e biti v breme Tvoji ljubezni plavati srečno skozi trpljenje
na Trnku Tvoje Privlačnosti
Kdor vedno misli, da vee ve, ne misli vedno. Kdor išče srečo, naj poišče nesrečnejše. Kdor dolg čes prede, ničesar ne sprede. Gola resnica je brez etrahu in sramu. Kdor najde modrost, gore melje. Kdor vrt goji, počlje od Bkrbi. Kratka pamet - dolga skrb.
TEBI ENO
Moje tačke marsikje na svitu
so enim Meha, drugim up v poletu.
OsiaJim n tč več za nobeno ceno.
Zate v meni naj zapojem eno.
Bog ve kolik je moj delet tet...
Naj zdqj, kar je med nama, zve ver svet:
Cenjeni g. Kune j,
2tv{jenje, Luč, Ljubezen in ElanI
Ti/az - jazli do konca. Noč in dan. V koraku si mi, kamorkoli grem. Hvala tebi ta tisto, kar ve, da vem. Ljubeun nesebična daleč pride. Daleč k a te ko v spomin odide! Za nama bo ostat njen topel soj.
Naj rečem več? Mar ni vsak moj las tvoj?
Mar nisem tvojega zorenja njiva?
Clm bo (J me hočel. tem bo(j sem rudutivat
Ti neusmiljen7 Mrzel, brez srca?
Doji v mojih mislih. v meni imat kar dva.
Od Eve sem sva si namenjena, v moj poslednji izdih priklenjena. 2 njim bo tvoj dah v meni z mano pret, ostal bo moj pepel. Za nič. Odveč.
Cuj borbe s svetom mi ie ni prevečt Gre) te v mojih grudih • čas je dolg.f Spi, krohot, prav (jub mi je tvoj molk.
Srečo imai, zares, sqj te ne kotnem. In jaz - čez Šestdeset pri zdravju polnemt
Na drugo stran se obrni, grej se, Smrti
PAVLA GRUDEN
7.2,1990.
Vaše pismo, kot odgovor na moj članek v Lojzetovem konjičku, v katerem se kritično izrazam o Slovenskem društvu Perth, sem "brala z veseljem, ker cenim človeka, ki se ne boji zavzeti svoje stališče. Vidim pa, da vsega slovenskega tiska ne berete. V nekem drugem članku, s katerim ste zdaj že gotovo seznanjeni, pišem tudi o dobrih plateh omenjenega društva. Dobro je, kot vsako nase društvo.
Bodite prepričani, da name, razen dejstev, ne more nihče vplivati. Ker je od mojega dopisa v Lojzetovem konjičku in Vašega o isti zadevi meni, pod mostom preteklo ze precej vode, nima smiBla začeti s polemiko, ki-bi tako in tako bila brez smiBla, ker je omenjeno društvo med tem-izbralo novo--, upravo, ki se je na SAiajK-ov apel za pomoč Halozam izredno pohvalno odzvalo. Zato si. dr. Perth Izrekam, kox "mati" SALUK-a, globoko zahvalo in prisrčne čestitke za skoraj neverjetno siroKogrudnost.
Z najboljšimi željami Vam in vsem Slovencem pošiljam tople pozdrave.