Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS Torek: Tednikov kopalni dan ^ Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. ÏL Politika Ptuj • Kakšna bo prihodnost Zavoda za turizem in kdo bi lahko bil novi direktor? O Stran 7 Ptuj, petek, 27. novembra 2015 letnik LXVIII • št. 92 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR www.tednik.si s Stajerskitednik Stajerskitednik Ptuj • Z glasbo do srca na katarininem sejmu Danes priloga Ob glasbi se kupčije stečejo lažje Tradicija srečevanja ljudi od blizu in daleč na sejmih je na Ptujskem stara več stoletij. Če je podprta še s slovensko pesmijo in glasbo, pa je dan še toliko bolj zanimiv. In tako je bilo letos tudi na katarininem sejmu. Več na strani 17. Aktualno Ptuj • Prodaja ali razprodaja občinskega premoženja O Strani 2 in 3 Tednikov objektiv Kaj referendum lahko prinese ali -kaj lahko odnese O Strani 4 in 5 Podjetništvo Lenart • Pocenitev daljinskega ogrevanja le pesek v oči? O Strani 8 in 9 CERO Gajke • Krajani bremena regijskega odlagališča ne želijo več Z> Strani 2 in 3 NAGRAJUJEMO NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! S kupončkom vam nudimo 20% popust na storitve avtopralnice Goja. Kupon velja do 31.1.2016, samo za fizične osebe. r* ^m ^^ ^m ^^m Špedicijam I—m v---—i Rajipov« Uli M ^^ M ^^. asOPhij J g Q Stov.nij» Štajerski TEDNIK Kuponček skupaj z naročniško številko in svojimi podatki izrežite ter ga z osebnim dokumentom pokažite v avtopralnici Goja, v Rajšpovi ulici 22 na Ptuju, da boste lahko koristili ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika. Informacije na tel. 02 749 38 00 ali info@spedlclja-goja.si. i Miami: Z dvoboja Lara - Zavec • Kljub porazu Dejan ostaja naš šampion! O Strani 12 in 13 2 Štajerski Aktualno petek • 27. novembra 2015 Podravje, Spuhlja • Krajani bremena regijskega odlagališča ne želijo več Na to, da zraste 16-metrska gora iz Krajani Spuhlje so v torek na zboru občanov, ki ga je sklical župan Miran Senčar, dali vedeti, da se z nadvišanjem odlagalnega polja za smrad, ki se razširja po okolici, pa tudi ne neizpolnjene obveze Mestne občine (MO) Ptuj iz odškodninske pogodbe. Krajani so mnenja, da so širši skupnosti, torej regiji, s 15-le-tno rabo prostora za regijsko odlagališče doslej dali dovolj. »Takrat, v letih 2002 in 2003, je bilo rečeno, da so Gajke začasna rešitev. Z nadvišanjem odlagalnih polj se ne strinjamo. Odlok, ki to ureja, so sprejemali mimo nas. Kaj bomo pustili našim zanamcem? Planico ali Triglav iz smeti? In to sredi polja ob zgodovinskem mestu!« je bilo med drugim slišati v razpravi. Marjan Šamperl, ki živi v neposredni bližini odlagališča, je opozoril, da se le-to samo širi in širi. »Zakaj vse to breme valite na nas? V Gajkah se ni odlagalo samo iz 16 občin iz območja regije, temveč tudi od drugod. Zdaj napovedujete še večji dotok odpadkov, govo- Uvodnik Kam z odpadki čez dober mesec Na način, kot se to izvaja sedaj in se je v preteklosti, se po 1. januarju 2016 v Gajkah komunalnih odpadkov več ne bo smelo odlagati. Župan Senčar je pojasnil, da se bo lahko odlagal ostanek odpadkov, ki bodo predhodno ustrezno obdelani. Ostanek odpadkov naj bi bila snov, ki bo stabilizirana in več ne bo reaktivna - da bi gnila, zaudarjala in podobno. V skladu z okoljevarstve-nim dovoljenjem se takšna snov v Gajkah lahko odlaga. Problem pa je, ker na lokaciji ni naprav za predhodno obdelavo, pa tudi denarja za njih za zdaj še ne. Tako je možno, da se bodo mešani komunalni odpadki po novem letu vozili nekam na predelavo, potem pa nazaj na Ptuj na odlaganje. Morda se bodo obdelovali in odlagali nekje drugje. Ali pa se jih bo enostavno (kot nekaj že tudi doslej) vozilo čez mejo. Nad tem pa naša država tako ali tako nima pravega pregleda. rite o še večji masi. 16-metrov visoka deponija v to okolje ne sodi. Odškodninsko pogodbo Tudi skromno je lahko veselo Čeprav nisem pesimist, me ob nedavnih terorističnih dogodkih še vedno spre-letava srh. Tudi zaradi novih groženj in zapletov, ki so se pojavili na mednarodnem političnem področju. Zato nisem edini, ki si ob prihajajočih decembrskih praznikih želi le miru, zdravja in družinske sreče. Čeprav sodim med tistih 20 odstotkov Zemljanov, ki imamo to srečo, da živimo v razvitem svetu in si bomo ob praznikih lahko privoščili tudi kakšen priboljšek, me v oči bode dejstvo, da je požrešno potrošništvo eden glavnih krivcev za vse okoljske, družbene in ekonomske probleme na tem svetu. Politiki in gospodarstveniki nas sicer prepričujejo, da je obratno, saj vidijo izhod iz krize predvsem v povečanju potrošnje, a ne verjamem, da so njihove namere iskrene. Zato, ker vem, da se ob današnjem svetovnem dnevu brez nakupov mnogim sploh ne bo treba posebej truditi, saj si z minimalnimi prejemki nakupov enostavno ne morejo privoščiti. Okoljevarstveniki nas opozarjajo, da bi lahko bila ena od rešitev večplastne krize tudi sprememba koncepta potrošništva in družbenih vrednot, saj so posledice brezglave potrošniške mrzlice, ki nas bo kmalu spet zajela, za ves svet pogubne. Velja jim prisluhniti! Zato se tudi sam zavzemam za uvedbo etične in sonaravne potrošnje. Za začetek bi bilo dovolj, če bi se pred obiskom nakupovalnega centra ozrli vase in pomislili, kako pogubne so posledice povečevanja potrošnje na življenje v svetu; in če bi pred vsakim nakupom temeljito premislili, če in kaj sploh potrebujemo. S tem bi se počasi približali trajnostnemu vzorcu potrošnje, o katerem govorijo okoljevarstveniki in jim osebno verjamem bolj kot politikom. To lahko dosežemo tudi s spreminjanjem življenjskega sloga, ki je močno povezan z vplivi na okolje, pozitivnimi in negativnimi. Že krizne razmere same nas silijo v skromnejše življenje, zakaj si ga ne bi resnično privoščili. Telo nam bo hvaležno. Politiki nas s pozivi o nujnosti ponovnega zagona gospodarske rasti inpo-večevanja potrošnje samo zavajajo, saj njihovim zvenečim besedam nikoli ne sledijo dejanski ukrepi. Čeprav imajo le oni pravo moč, škarje in platno, se nič ne premika na bolje. S tem pa nam nehote tudi oni pomagajo, da se izognemo požrešnemu kapitalističnemu kolesju, ki melje vse povprek in v boju za denar pušča za sabo grozoto. Zatorej skromno in veselo praznovanje, vsem po vrsti. Tudi njim! Martin Ozmec izpolnjujete tako, da še vedno nimamo povsod urejenega plinovoda, kable imamo speljane po drogovih, ponekod visijo tudi čez ograje (!?). Najprej izpolnite zaveze iz odškodninske pogodbe. Tudi o ozelenitvi območja, zasaditvi in zelenem pasu ni ne duha ne sluha,« je dejal Šamperl. Foto: MZ Zvonko Kokol: »Dogovor je bil, da se sme odlagalno polje nad-višati samo do višine pet metrov in da se sproti zasipava. Zakaj polja sproti ne zapirate? Višina ni legitimna.« Nadaljeval je Janko Kolarič: »Dogovorjeno je bilo, da se sme na sredini odlagati v višino samo minimalno - toliko, da se spelje odvodnjavanje. Ob robu bi morala biti nulta točka. Z nadvišanjem ste kršili pogodbo, ker ste šli mimo nas. Krajani Spuhlje smo bili takrat edina rešitev, ker drugje niste dobili lokacije za odlagališče. Za od- Foto: MZ Marjan Šamperl: »Odškodninsko pogodbo izpolnjujete tako, da še vedno nimamo povsod urejenega plinovoda, kable imamo speljane po drogovih, ponekod visijo tudi čez ograje.« lagališče smo privolili do leta 2017. Po tem datumu se mora zapreti. Ne pa da se ga dviguje, kot danes to omenjate. Odlagališče bi tudi moralo biti zaščiteno. Pa ni. Zgradili smo ga na najslabši lokaciji in posegali v vodovarstveno območje. Predlagam, da se obstoječe odlagališče do 2017 sanira in potem zapre. Že ob sklenitvi pogodbe * -jS Foto: MZ Janko Kolarič: »Po letu 2017 se mora odlagališče zapreti.« (2002) je bilo rečeno, da se bodo takoj začele iskati možnosti za drugo lokacijo.« V nadvišanje se je šlo brez privolitve krajanov Slavka Oroviča in še nekatere druge navzoče je zanimalo, kdo je v imenu krajanov ali četrtne skupnosti (ČS) Spuhlja dal soglasje, da se sme odlagalno polje v Gajkah zvišati Ptuj • Mestni svet na 12. redni seji o prodaji nepremičnin Prodaja ali razprodaja občinskih Ptujski mestni svetniki so na ponedeljkovi seji med drugim razpravljali o prodaji nepremičnin, ki Najbolj so se obregnili ob prodajo gostinskega lokala na Trstenjakovi ulici 9 ter zemljišča na Potrčevi cesti pri Mercator-jevi trgovini Živila. Razpravo o prodaji gostinskega lokala na Trstenjakovi je odprl Robert Še-gula iz Neodvisne liste za razvoj MO Ptuj, predsednik odbora za gospodarstvo MO Ptuj. Poudaril je, da občina, če lokal po trenutnih pogojih ostane v najemu, dolgoročno pridobi večjo korist, kot pa če bi ga odprodala. Izhodiščna cena za prodajo 103 m2 velikega poslovnega prostora je 44.550 evrov ali 430 evrov za m2. Mesečna najemnina za lokal pa naj bi znašala 630 evrov. »Ko poslušam to razpravo, se s Šegulo strinjam. Imam pomisleke, ali se pogovarjamo o prodaji ali razprodaji. Res je, da ima najemnik gostinskega lokala dobro ponudbo in da lokal pozitivno vpliva na življenje v starem mestnem jedru. Napačen signal bi bil, če bi prodajo tega lokala zavrnili. Je pa problem izhodiščna cena. Bistveno lažje bi se odločili za prodajo, če bi bila izhodiščna Na spletni strani, ki oglašuje prodajo nepremičnin, smo pobrskali, za kakšno ceno na Ptuju prodajajo gostinske lokale. Pri rdečem bloku opremljen gostinski lokal s kuhinjo prodajajo za 81.000 evrov (68 m2). Ogla-ševana cena za m2 znaša 1.190 evrov. V Domino centru na Trstenjakovi ulici lokal brez kuhinje (bar) prodajajo za 32.000 evrov (37 m2). V tem primeru oglaševana cena znaša 864 evrov za m2. cena drugačna (op. a., najbrž višja). Po ceni, kot je trenutno določena, nisem navdušen, da gremo v prodajo,« je povedal Miran Meško iz vrst SD. Z Meškom in Šegulo je soglašala tudi Miša Pušenjak (SLS). Orešek: »Za 90.000 bi pa dvignili roke?« Podžupan Gorazd Orešek (ZA Ptuj) se je na debato odzval z besedami: »Verjetno bi vsi roko dvignili, če bi bila izhodiščna cena 90.000 evrov. Dejstvo je, da za 90.000 evrov tega ne bi nihče kupil. In še enkrat: kakšen signal dajemo podjetnikom, ki v starem mestnem jedru želijo neko dejavnost razvijati? Ali to pomeni, da jih moramo takrat, ko se dejavnost prime in ko so pripravljeni lokal odkupiti, po domače povedano olupiti in na njih zaslužiti?! Ali pa jih bomo podpirali, da bo v starem mestnem jedru neka dejavnost zares zaživela. Cenitev je bila uradno izvedena. Zadeva bo šla na dražbo. Če je cena tako nizka, bo interesentov za nakup zagotovo več. Sicer pa cena po mojem mnenju glede na cene drugih nepremičnin ni prenizka. Če zares želimo staremu Fotografija je simbolična. mestnemu jedru dati življenje, moramo paziti, da podjetnike, katerih dejavnosti se primejo, podpremo. Če predlog o prodaji tega lokala zavrnemo, damo iz dnevnega reda ali pa damo Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02 ) 749-34-35. Štajerski tednik ¡e naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga ¡e ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljane, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radiotednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Doki (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptui.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, vpetek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5.2013). petek • 27. novembra 2015 Aktualno Štajerski 3 smeti, ne pristajajo komunalne odpadke v Cero Gajke (predvideno je na 16 metrov) ne strinjajo. Opozorili so na Foto: Črtomir Goznik Krajani Spuhlje so med drugim povprašali, zakaj ne bi odpadkov v prihodnje odlagali v prazno polje, ki je zraven obstoječega in za katerega je pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje. Direktor JS Ptuj Alen Hodnik je povedal, da bi bila priprava novega odlagalnega polja velik finančni zalogaj. na 16 metrov. »Kdo je to naredil brez nas?« Župan Senčar je odgovoril, da je bila zadeva v javni obravnavi, predstavlje- na na zboru občanov in nato leta 2010 z odlokom potrjena na mestnem svetu. Izrecno soglasje krajanov ali njihovih predstavnikov (ČS Spuhlja) za nadvišanje odlagalnega polja torej ne obstaja. O tem tudi ni podpisan noben dokument - ■ v- H nepremičnin so v lasti Mestne občine (MO) Ptuj. predlog za višjo ceno, dajemo napačen signal.« Čelan: »Upam, da zaradi prodaje ne boste deležni kazenskih ovadb.« V nadaljevanju se je oglasil Štefan Čelan (Lista dr. Štefana Čela- / i Foto: Črtomir Goznik na): »Na načelni ravni prodajo podpiramo. V mestu se točno vidi, da kjer so lastniki zasebniki, dejavnosti in objekti bistveno bolj živijo. V predvolilnem času smo bili deležni očitkov, kako pod mizo prodajamo, preproda-jamo in tako dalje. V tem primeru pa želim opozoriti: cena, lokacija in objekt so zanimivi. Upam, da ne boste predlagatelji deležni kakšnih kazenskih ovadb, če bo čez pol leta šla ta lastnina po dvakratni ceni dalje v roke drugemu lastniku. Če bi bil objekt danes prazen, bi najverjetneje razpravljali drugače.« Z dopolnitvijo, da bodo nepremičnino prodajali na javni dražbi in ne z zbiranjem ponudb, so svetniki predlog o prodaji gostinskega lokala podprli. Milan Krajnik (Desus) je med razpravo še predlagal, naj občina izdela načrt, v katerem bo predvidela, katero premoženje bo oddajala v najem in katero bo odprodala. Lokale, iz katerih prejema zanesljivo najemnino, bi po njegovem mnenju veljalo obdržati. Zemljišče pri Živilih ne gre v prodajo Šegula je oporekal tudi prodaji zemljišča na Potrčevi cesti, na katerem je parkirišče (pri Mercatorjevi trgovini Živila). Nadaljevala je Nuška Gajšek (SD): »Zakaj danes sprejemamo sklep o odprodaji nepremičnine, če bo šele enkrat v prihodnje mi-krolokacija opredeljena z OPPN; torej kaj se bo tam smelo in kaj se ne bo smelo graditi. Ko bomo vedeli, kaj na tem mestu želimo, ko bomo imeli konkretne načrte, potem gremo v prodajo. V tem trenutku pa tega ob vsesplošnem pomanjkanju parkirnih prostorov v mestu ne morem potrditi. Parkirišče na tem zemljišču je zasedeno od ranega jutra do poznega popoldneva.« Z Gajškovo in Šegulo je pritegnila tudi Desusova svetnica Silva Gorjup. Mojca Zemljarič Ponovno srečanje po novem letu Predsednik ČS Spuhlja Jure Hanc, sicer tudi mestni svetnik, je na temo prihodnosti odlagališča Cero Gajke predlagal posvetovalni referendum. S tem se navzoči niso strinjali in predloga niti niso dali na glasovanje. Darja Harb, prav tako mestna svetnica, je nato dejala, da bi strokovne službe pripravile nekaj možnih predlogov o prihodnosti odlagališča, o katerih bi se krajani in župan potem pogovarjali na naslednjem srečanju, ki bo predvidoma v januarju. Takšen predlog so navzoči z 22 glasovi za in 19 proti podprli. Na zboru je sicer bilo prisotnih 79 krajanov. pogodba ali aneks k pogodbi. Konrad Rižner, ki je v času, ko se je na mestnem svetu sprejemal odlok o nadgradnji Cero Gajke, vas Spuhlja zastopal kot mestni svetnik, je pojasnil: »ČS Spuhlja se je s predlaganim seznanila, stališča o tem ni podala. ČS v zvezi s tem ni nič zagrešila. Odlok je bil pripravljen obravnavan in sprejet na občinskem svetu, brez soglasja ČS Spuhlja. 20 svetnikov je bilo za, dva proti, pet vzdržanih. Nadvišanje odlagalnih polj so takrat utemeljevali zaradi potreb odplinjevanja.« »Pravite, da odvodnjavanje dela super. To ni res.« V razpravo se je vključil Zvonko Kokol. »Vi, ki sedaj tukaj sedite, ste čisto nova ekipa in ne morete vedeti, o čem smo se mi s tedanjimi predstavniki občine pogovarjali in kaj smo se dogovorili. Dogovor je bil, da se sme odlagalno polje nad-višati samo do višine pet metrov in da se sproti zasipava. Navajate problem odcednih vod. Zakaj pa polja sproti ne zapirate? Vi pravite, da odvo-dnjavanje super dela. Pa ni res. Sam sem bil priča, ko je delovni stroj dvigoval bale v četrto ali peto nadstropje. Ker se je med delom vkopal v površino pod seboj, je cevi za odcedne vode, ki so horizontalno položene med odloženimi odpadki, s silo stroja potegnil na površje in jih uničil. Mislite, da so cev potem popravili ali sanirali? Nič od tega. Gramoz so poravnali in se je dalje nalagalo. Toliko o odcednih vodah. Višina ni legitimna. To je proti vsemu. Argument, da bi z nadvišanjem lovili plin, ne vzdrži. 15 let je jama odprta, vsi plini so že ušli,« je poudaril Kokol in direktorju Javnih služb Alenu Hodniku zastavil vprašanje, koliko časa biološki odpadki ustvarjajo / smrad. Koliko časa gnijejo oz. vrejo? Hodnik je odgovoril: »Ne bi vam zdaj znal čisto natančno povedati.« Naj se sanacija odlagališča začne takoj Kokol je nato predlagal, naj se začne sanacija odlagališča. »Razsortirajte odpadke, ki so v balah. Začnimo odvažati, začnimo sanacijo, da pridemo na čim nižjo višino in minimalne odložene količine. Tukaj noter je materiala še pa še. Tisto, kar se da prodati kot surovina, pro-dajmo, drugo kompostirajmo. Če bi to izvedli, bi bilo po moji oceni na odlagališču za 70 odstotkov manj materiala, kot ga je sedaj. Ne pristajamo niti na en centimeter nadvišanja. Nad-višanje je seveda najcenejše. Samo da ne bi šli v širino. Če bomo dopustili nadvišanje, sanacija in ozelenitev območja še 20 let ne bosta izvedeni.« Direktor JS Hodnik je pojasnil, da ni bojazni, da bi se odlagalno polje zvišalo na 16 metrov. Za takšno višino sicer obstaja dovoljenje. Glede na količine odpadkov, ki se znižujejo in po predelavi odlagajo, je po Hodnikovih besedah v nekaj letih pričakovati zvišanje v višini metra in pol. Nekateri navzoči, med njimi tudi Silva Turnšek in Feliks Ca-futa, so opozorili na okoljsko obremenjenost bivanjskega okolja zaradi odlagališča. Odlagališče je preblizu naselja, kvari tudi izgled pokrajine. Turnškova je poudarila, da so predpisi glede vplivov na okolje zelo tolerantni in da gre marsikaj v podtalnico. »Ne zaupam vam več. V preteklosti je bila pogodba podpisana na silo, žejne ste nas peljali čez vodo.« Alen Hodnik je odgovo- ril, da analize vzorcev ne kažejo posebnih vplivov na okolje. »Če bi bili vplivi preseženi, ne bi dobili okoljevarstvenega dovoljenja.« Senčar: »Ničesar ne bomo naredili proti volji krajanov.« Župan Miran Senčar je krajanom na zboru večkrat obljubil, da bo njihovo voljo in mnenje spoštoval. A je nekako dal tudi vedeti, da zaprtje odlagališča ni prioriteta. »Lahko rečete, da se z odlagališčem ne strinjate. Odpadke bomo potem morali voziti nekam drugam, s tem bo cena za uporabnike storitev višja. Odvisni bomo od cene, ki nam jo bodo določili drugi, v ceno bomo morali zaračunati še stroške zapiranja deponije. S podražitvijo vas ne strašimo, predstavljamo možnosti, do katerih lahko pride. Obstaja bojazen, da bo monopol na področju ravnanja z odpadki v prihodnje imelo nekaj podjetij, ki bodo dogovorjeno dvigovala cene. Problem je tudi v tem, da nekdanja oblast ni želela, da bi bile vse občine v tem okolju lastnice deponije. Če bi bile, potem bi bile sedaj zavezane k pokrivanju stroškov za zapiranje deponije. Ampak niso, saj niso solastnice. Gajke morajo ostati, saj bomo na takšen način lahko zagotovili nižjo ceno za storitve ravnanja s komunalnimi odpadki, ostala bodo delovna mesta, morda bo nekaj novih, obstaja pa tudi interes drugih podjetij, ki se ukvarjajo z odpadki, da bi svojo dejavnost izvajala na tej lokaciji. Zapiranje Gajk bi za MO Ptuj predstavljalo velikanski strošek,« je med drugim na srečanju s krajani Spuhlje v torek zvečer povedal ptujski župan. Mojca Zemljarič 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 27. novembra 2015 Slovenska Bistrica • V program laične pomoči vključenih 60 otrok Vzrok učnim težavam so tudi neugodne razmere v družini Preventivni program Laična pomoč družinam na Centru za socialno delo Slovenska Bistrica izvajajo s pomočjo javnih del že od leta 1994. V program je vsako leto vključenih približno 60 otrok iz občin Slovenska Bistrica, Oplotni-ca in Makole. Fotografija je simbolična. Osnovni namen programa je pomagati otrokom in mladostnikom pri učenju, pri pridobivanju delovnih in učnih navad, kreativnem preživljanju prostega časa in nasploh pomoč pri njihovem osebnostnem razvoju in pomoč družinam pri vzgoji otrok. V okviru programa je zajeta tudi pomoč pri vzgoji otrok, pomoč pri utrjevanju starševske ali partnerske vloge, pomoč pri iskanju rešitev iz težav, pomoč pri vodenju družinske ekonomije. Za izvajanje programa imajo v slovenjebistriškem CSD v tem letu zaposlenih devet javnih delavcev, je pojasnila vodja programa Ana Flis s CSD Slovenska Bistrica »Največja odlika programa se kaže v tem, da pomoč poteka na domu družine, kjer se skozi vsakodnevne aktivnosti ob prisotnosti laičnega delavca odvija večplasten proces neposrednega socialnega učenja. Za tiste otroke, ki nimajo doma zagotovljenih prostorov, se pomoč izvaja v prostorih Marin-škovega doma ali v šoli. V Ma-rinškov dom prihajajo otroci, ki imajo doma slabe razmere, predvsem v smislu prostorske stiske, ali pa so razmere v domačem okolju tako neugodne, da imajo otroci več miru za delo v naših prostorih,« je pojasnila Flisova. Dodala je, da je obstoječi program ena izmed možnosti, ki jo družina sprejme izključno na prostovoljni osnovi, vsi družinski člani se obvežejo k sodelovanju, izvajanje pomoči pa lahko kadarkoli med procesom izvajanja zavrnejo. Prostovoljna vključitev pomeni privolitev in pripravljenost družinskih članov za spreminjanje družinske dinamike. Najpogostejši razlog za vključitev mladostnikov so učne težave Kot opaža Flisova, so učne težave najpogostejši razlog za vključitev osnovno- in srednješolcev v program. »Za učnimi težavami otrok in slabim učnim uspehom se običajno skrivajo neugodne razmere v družini. Srečujemo se z različnimi situacijami v družinah, kot so alkoholizem, brezbrižen in odklonilen odnos staršev do otrok, močno zrušeni med-osebni odnosi, nasilje, bolezni ali pa so straši skrbni, vendar svojemu otroku ne znajo in ne zmorejo pomagati,« je povedala. Javni delavci z otroki preživijo določen čas, dvakrat, trikrat tedensko, odvisno od problematike otroka in družine. Sicer pa centru za socialno delo predloge za vključitev v program najpogosteje posredujejo osnovne šole, pogosto pa zanjo zaprosijo starši. Dru- Štajerski 1 PE1 INI IK www.tednik.si ÉÍ3stajersk¡tedn¡k -Stajerskitednik žine so istočasno obravnavane v okviru socialnovarstvene storitve Pomoč družini za dom. »Ugotavljamo, da je program zelo dobro sprejet tako pri otrocih kot pri starših kot tudi v šolah in vrtcih. Je nenadomestljiva pomoč storitvi Pomoč družini za dom, saj omogoča, da na konkreten način vstopamo v družino, ki jo obravnavamo v okviru te storitve,« je še povedala. Laična pomoč družinam na plečih lokalnih skupnosti Kot so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, se pomoč družinam na centrih za socialno delo izvaja v obliki redne dejavnosti CSD, in sicer kot storitev Pomoč družini za dom, nekateri centri za socialno delo pa to storitev nadgrajujejo ali dopolnjujejo s programom, ki ga sofinancirajo lokalne skupnosti. Gre za program javnih del Laična pomoč družinam, ki ga izvajajo javni delavci pod mentorstvom strokovnih delavcev CSD. Ministrstvo neposredno ne financira programa laične pomoči družinam, namenja pa sredstva za javna dela. V letu 2015 je v izvajanje laične pomoči družinam vključenih 73 javnih delavcev na 28 centrih za socialno delo. »Tako storitev Pomoč družini za dom kot tudi laična pomoč družinam sta izredno pomembni in kakovostni obliki pomoči družinam. Gre za vzpostavljanje neposrednih stikov v sami družini, na terenu, z vsemi družinskimi člani z namenom nudenja neposredne pomoči na tistih točkah, kjer je družina najbolj prizadeta,« so povedali na ministrstvu. Mojca Vtič Slovenija, Podravje • Pred referendumom o noveli Kaj lahko referendum Koaliciji Za otroke gre! je uspelo doseči, da je Ustavno sodišče razveljavilo duma, ki bo 20. decembra, pa je izjemno pomemben, saj bo v marsičem otroka svojega partnerja... Referendumska kampanja se je začela v ponedeljek. Na eni strani so tisti, ki so ZA in vztraj'aj'o pri tem, da je nujno, da enakost na področj'ih družinske zakonodaje pripada tudi isto-spolnim partnerjem, na drugi pa nasprotniki, ki so prepričani, da bi s tem škodovali družbi, otrokom. O tem in marsičem drugem smo se pogovarjali tudi s Ptujčanom Lovrom Cen-trihom, ki sodeluje v kampanji Čas j'e ZA in ki je iz lastnih izkušenj povedal, katere so največje zmote v naših glavah. Kakšno je vaše mnenje o tem, da je referendum sploh razpisan? „Žalosti me, da sodišče ni odločalo o tem, ali je 70 zakonov, ki različno obravnavajo is-tospolno usmerjene in njihove otroke, protiustavnih, ampak je dopustilo referendum z argumentom, da v preteklosti to isto sodišče o protiustavnostih še ni odločilo. Za to »neodloči-tev« je porabilo šest mesecev. Avstrijsko ustavno sodišče je na primer letos odločilo, da pri posvojitvi ni pravne podlage za različno obravnavo parov na podlagi njihove spolne usmerjenosti, odločitev je sprejelo v manj kot enem mesecu na podlagi evropske konvencije o človekovih pravicah. Te primerjave govorijo same zase. A odločitve ustavnega sodišča so zavezujoče, tudi če se z njimi ne strinjamo. Zato je čas, da izkoristimo demokratične instrumente, kar referendum 20. decembra vsekakor je, in z glasom za tako stanje skupaj odpravimo - enkrat za vselej." Kaj menite, kako to vpliva na dojemanje človekovih pravic? „Ustavna sodnica Jadranka Sovdat, ki je nasprotovala referendumu v skupini štirih ustavnih sodnic, je o nesmislu odločitve, ki bo vsekakor imela pravne kot tudi družbene posledice dojemanja človekovih pravic in njihovega varstva, povedala naslednje: 'Na referendumu se, enako kot prvič, ne bo odločalo o naših pravicah, temveč bomo vsi odločali o tem, ali naj te, ki jih mi imamo, njim sploh dovolimo. Ne bo se odločalo o tem, ali so nam te osebe enake, ker je jasno, da nam niso. Saj tudi moški ni enak ženski, pa se nam zdi samo po sebi umev- Foto: Črtomir Goznik „Tak krivični zakon jemlje otroku človekovo pravico do mame in očeta!" Metka Zevnik iz koalicije Za otroke gre! - v kateri so združeni številni nasprotniki novele Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih -pravi, da je slogan, s katerim se predstavljajo »Objeli bomo Slovenijo!« Organizirali bodo dogodke po vsej Sloveniji, na katerih bodo predstavljali spremembe, ki jih prinaša nova vsebina Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. „Udeležba pomeni, da ima vsak v rokah trenutek odločitve za otroke - lahko jih obvaruje pred zlom odvzetega otroštva in odvzemom življenjskih korenin. Zdaj veljajo spremenjena referendumska pravila za zavrnitev zakona, ki ga je potrdil DZ. Na referendumu je treba najprej zmagati, torej dobiti več kot 50 % glasov vseh, ki pridejo na volišča. Hkrati pa je potrebno, da Zakon zavrne 20 % volilnih upravičencev. V tem trenutku je to okvirno 343.000 volivcev; točno številko še pričakujemo. Udeležba vsakega volivca, ki je 'proti', je zelo pomembna; če je kdo proti in ne bo oddal svojega glasu, je enako, kot da bi glasoval 'za', saj ne bo prištet k potrebnemu številu glasov," pojasnjuje Zevnikova. Na vprašanje, kako odgovarja tistim, ki menijo, da se na ta način posega v človekove pravice, pa Zevnikova odgovarja: „Otrokom so s spremenjenim zakonom kršene človekove pravice in ne odraslim osebam s homoseksualno usmerjenostjo. Tak krivični zakon jemlje otroku človekovo pravico do mame in očeta; otroci pa so pred vsemi drugimi. Evropsko sodišče za človekove pravice je že večkrat, nazadnje pa letos junija odločilo, da zakonska zveza med dvema homoseksualnima osebama ni človekova pravica." Ob tem dodaja, da je nesprejemljivo, da novi zakon dvema osebama kateregakoli spola daje možnost posvojitve ter odločanja o rojstvu otrok, starim staršem pa je po zakonu prepovedana posvojitev svojih vnukov. no, da moških v primerjavi z ženskami (in obratno seveda) pri pravnem urejanju ne smemo diskriminirati na podlagi spola kot osebne okoliščine. Tu pa se zgleda zdi samo po sebi umevno, da jih je treba še naprej (v pomembnem delu) diskriminirati zgolj in samo po spolni usmerjenosti kot osebni okoliščini oziroma da naj o tem, ali jih je treba diskrimini-rati, odločijo volivke in volivci. Pri tem v isti sapi pravimo, da so tudi ti zavezani Ustavi tako kot zakonodajalec. In v isti sapi pravimo, da morajo istospol-no usmerjene osebe v resnici uživati nediskriminacijsko obravnavo.' Iz njenega mnenja je očitno, da moje pravice lahko že jutri postanejo tvoje pravice, ki bodo na preizkušnji. Edino prav je, da se v tem smislu medsebojno ščitimo, to pa storimo z oddajo glasu ZA. 20. decembra bo šlo za omogočanje enakosti pred zakonom za manjšinski del državljank in državljanov, a hkrati za vse nas, saj moramo skupaj ščititi to, da smo pred zakonom vsi enaki. To nam narekuje državljanska dolžnost, ki je zapisana v ustavi, zato se veselim, da bo Slovenija pokazala svoj pravi obraz, ZA enakopravnost vseh." Vztrajate pri tem, da si prav vsi zaslužimo enake pravice. Bo glas ZA prispeval k temu? „Samostojna Slovenija je bila osnovana na enakopravnosti, čeprav smo si med seboj različni v mnogih osebnih okoliščinah. Si resnično kdo od nas želi živeti v družbi, kjer ne bi imel enakih možnosti in pravic, kot jih imajo drugi? Mislim, da si lahko vsak jasno odgovori na to vprašanje, kajti vsi si želimo svobodno odločati o tem, kako bomo živeli. Svoboda je vrednota, zaradi katere lahko družba kot celota živi bolj kakovostno in srečno življenje =OTO: MV petek • 27. novembra 2015 Tednikov objektiv Štajerski 5 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih prinese ali - kaj lahko odnese sklep državnega zbora o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Rezultat referen-vplival na življenje istospolnih partnerjev. Med drugim bomo s svojimi glasovi odločali o njihovi usodi, o tem, ali se bodo lahko poročali, posvojili ter se osredotoča na skupni napredek, ne pa vrača v neke druge čase, kjer pravice niso bile enake za vse." Kaj so največje zmote, stereotipi v glavah ljudi in kateri predsodki so po vaših izkušnjah popolnoma neutemeljeni? „Menim, da ljudi ne smemo podcenjevati. Slovenke in Slovenci smo pametni, čutni in širokosrčni ljudje. Ovira je, da mnogi nimajo osebne izkušnje poznanstva s kom, ki je pač tudi istospolno usmerjen. Sam zaradi tega nisem doživel nobene negativne reakcije, ravno nasprotno, le čestitke, da si upam živeti odprto in biti to, kar sem. A jaz si ne želim, da mi ljudje čestitajo, želim si, da bomo stopili korak naprej v čas, ko ne bo več nič nenavadnega, koga ljubiš in se nikomur ne bo več treba ukvarjati s tem, kako bo to kdo sprejel. Čas je, da opravimo s tem in gremo naprej." Dženana Kmetec IV Foto: Facebook Centrih: „Moja ljubezen ni popolnoma nič drugačna od ostalih ljubezni, je ista ..." Bi izid referenduma lahko vplival tudi na to, da bodo istospolno usmerjeni še težje zaživeli normalna življenja in priznali svojo usmerjenost? „Vprašanje, kdaj sem prvič 'priznal', da sem gej ali da sem drugačen, sem dobil že neštetokrat. A že ko se pogovarjamo o ljubezni, so naši pogovori popolnoma napačni, izbira besed mnogokrat nehote skriva pomene, zaradi katerih se ohranja neenakost. Ko uporabimo besedo drugačno, sklepamo, da nekaj ni isto, kot je naše. A moja ljubezen ni popolnoma nič drugačna od ostalih ljubezni, je ista. Temelji na želji po medsebojnem zaupanju, varnosti, privlačnosti in prijetnih občutkih, ko si sprejet tak, kot si, od osebe, ki te ima rada kot ti njo. V tem, koga ljubimo, smo si različni, a bistvo ljubezni ostaja vedno isto. Tudi beseda priznanje skriva v sebi krivdo, občutek, da nekdo nekaj dela narobe ter potem to prizna, zato nisem nikoli priznal, da sem gej, le povedal sem ljudem, ki so mi blizu. Istospolne partnerske zveze so povsem enake raznospolnim. Nastanejo iz istih razlogov in vrednot, ki so nam vsem skupne. Na referendumu se odločamo le o tem, ali smo za to, da omogočimo vsem enako možnost zavezati se tem vrednotam in to bo odlična priložnost za normalizacijo življenj vseh nas." Kakšna je vaša izkušnja? Kako so to „razkritje" sprejeli družina, prijatelji in okolica? „Vsak človek si želi živeti svoj čim bolj avtentičen jaz, torej da je lahko svoboden v tem, kdo je, kaj čuti in kaj počne, če seveda s tem ne škodi nikomur. To, da se bom jaz imel možnost odločati o tem, ali se bom poročil, ne bo spremenilo življenjske situacije nikogar drugega, bi pa to osrečilo mene, mojo družino, prijatelje, znance. Ljudje se najbolje odzivajo na iskrenost in tako je bilo tudi pri moji družini, prijateljih in širši okolici, ko sem jim povedal za svojo spolno usmerjenost. Zaradi tega nisem nič drugačen, še vedno sem tak, kot sem, s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi, kot vsak drug človek. Sprejeli so me, zdaj pa je priložnost in čas, da 20. decembra z oddajo glasu ZA to naredimo tudi kot družba." Kdo smo mi, da sodimo? Dejan Levanič, glavni tajnik stranke Socialni demokrati, ki je aktivno vstopila v referendumsko kampanjo v podporo noveli, pa poudarja, da je sodobna realnost družbe, da smo med seboj različni in da vsak od nas želi sam svobodno odločati o tem, kako bo živel. „Nihče si ne želi živeti v družbi, kjer ne bi imel enakih možnosti in pravic, kot jih imajo drugi. Svobodna izbira je vrednota, zaradi katere lahko kot družba živimo bolj kakovostno in srečno življenje. To je bistvenega pomena. Danes med nami obstajajo različne družine. Vsak od nas je srečal različne oblike družin in spoznal, da so samo ljudje, ki želijo normalno življenje v krogu svojih najdražjih. Največ, kar lahko zanje storimo, je, da jim to tudi omogočimo. To priložnost imamo na prihajajočem referendumu. Kjer se ne bi več smeli spraševati, ali lahko nekdo živi drugače ali ne, ampak bi morali tistim, ki živijo med nami, omogočiti enake pravice in možnosti," poudarja Levanič. Ob tem dodaja, da bodo predsodki vedno obstajali in da jih lahko razbijamo s tem, da ljudi spoznamo: „Predsodek je kot prvi vtis, ki lahko velikokrat vara. Zato se moramo med seboj spoštovati in spoznavati drug drugega, da bomo lažje razumeli. In takrat postanejo predsodki velikokrat neutemeljeni. Ob zaključku citiram še izjavo papeža Frančiška na to temo: 'Če je en človek gej in išče boga v sebi terje dobrega srca, kdo sem jaz, da bi sodil?' In kdo smo mi?" Foto: Crtimir Goznik V referendumski kampanji rekordno število organizatorjev Sodelovanje v kampanji pred referendumom o noveli zakona o zakonski zvezi je napovedalo rekordno število organizatorjev, kar 39. Državna volilna komisija je sicer doslej poslala 430 volilnih gradiv volivcem, ki želijo glasovati po pošti iz tujine. Za takšno glasovanje se je mogoče prijaviti še do 4. decembra. Za glasovanje na referendumu morajo namreč volivci, ki stalno prebivajo v tujini - za razliko od državnozborskih volitev - takšno željo sporočiti Državni volilni komisiji. Tudi volivci, ki bodo na dan glasovanja v tujini, pa bi želeli glasovati po pošti ali na diplomatsko-konzularnem predstavništvu, se morajo za takšno glasovanje prijaviti. Rok za prijavo za glasovanje iz tujine se izteče 4. decembra. Državna volilna komisija je na podlagi doslej prejetih zahtevkov do torka oddala 430 volilnih gradiv za glasovanje po pošti iz tujine. Od tega 135 volivcem, ki v tujini stalno prebivajo, ter 296, ki bodo na dan glasovanja v tujini začasno. V referendumski kampanji bo sicer sodelovalo kar 39 organizatorjev, ki so se Državni volilni komisiji prijavili do torka do polnoči, ko se je iztekel rok. Med organizatorji so vse parlamentarne stranke ter sedem zunajparlamentarnih. Ostali organizatorji kampanje pa so društva, združenja, gibanja, zavodi, organizacije, posamezniki in tudi pobudniki referenduma Koalicija Za otroke gre ter njihova predstavnica Metka Zevnik. Volivci bodo na referendumu 20. decembra odgovarjali na referendumsko vprašanje, ki se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 3. marca 2015? Po novi referendumski ureditvi se mora za zavrnitev zakona na referendumu izreči večina tistih, ki se udeležijo referenduma, pri čemer pa mora ta večina hkrati predstavljati tudi najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Po trenutno veljavnem zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je zakonska zveza skupnost moža in žene. Novela pa slednje spreminja tako, da določa, da je zakonska zveza skupnost dveh oseb, s tem pa izenačuje pravice istospolnih in heterospolnih parov. (sta) 6 Štajerski Podravje petek • 27. novembra 2015 Sveti Andraž • Ob 17. občinskem prazniku Županja optimistično zre v prihodnost Občina Sv. Andraž v Slov. goricah v teh dneh praznuje že 17. občinski praznik. Osrednja slavnostna prireditev s podelitvijo občinskih priznanj bo v telovadnici POŠ Vitomarci jutri, 28. novembra, ob 18. uri. Darja Vudler je vodenje občine prevzela pred dobrim letom dni. V tem času ji je skupaj z občinsko upravo uspelo realizirati že več naložb, veliko časa pa so posvetili še pripravi projektov za prihodnja leta. „V letošnjem letu smo končali modernizacijo dveh javnih poti v 'Vitomarško vas' v vrednosti 56.455 evrov, od tega smo iz državnega proračuna za investicije prejeli sredstva v višini 14.383 evrov. Kupili smo tudi zemljišča in pripravili idejno zasnovo, da bomo lahko pripravili javni razpis za izbiro investitorja za izgradnjo po- slovno-stanovanjskega centra Vitomarci s trgovino," je pojasnila prva županja Slovenskih goric, ki je prepričana, da bo ta center ogromno doprinesel k razvoju kraja. Nova pridobitev letos pa je tudi vozilo za režijski obrat. V občini je v teku več investicij. „Trenutno izvajamo modernizacijo makadamske ceste Brezovjak-Župetinci-Novinci v dolžini 1.090 m. Gre za povezovalno cesto z občino Cer-kvenjak, ki bi jo morali zgraditi glede na medsebojni dogovor najkasneje do leta 2011, saj je leta 2009 Cerkvenjak moderni- Spoštovane občanke in občani! Ob 17. občinskem prazniku občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Vam iskreno čestitam in Vas vabim na osrednjo slovesnost; ki bo v soboto, 28. 11. 2015, ob 18. uri v telovadnici POŠ Vitomarci. Vljudno vabljeni. Županja Darja Vudler Foto: Osebni arhiv Županja Darja Vudler si še posebej prizadeva za oživitev projekta poslovno-stanovanjskega centra s trgovino Vitomarci. ziral del ceste na območju naše občine. Cesto bomo dokončali do 30. aprila prihodnje leto," je povedala županja. Lotili pa so se tudi sanacije mrliške vežice ter stanovanjskega bloka v samem centru Vitomarcev, ki že leta kazi podobo kraja in ga bodo sanirali s pomočjo denarja iz Eko sklada: »Prijavili smo se na njihov razpis in dobili pozitivno odločbo v višini 13.279 evrov. V tem mesecu pa smo se s projektom ureditve medge-neracijskega športnega parka pri domači OŠ prijavili še na razpis Fundacije za šport." Nujnih investicij je še veliko Sicer pa se županja zaveda, da je v občini potrebnih še veliko nujnih naložb: »Dejstvo je, da naša občina nima urejenih osnovnih standardov in infra-strukturnih pogojev, ki bi nudili normalen življenjski standard. Ker je čas črpanja evropskih investicij mimo, bomo morali še kako gospodarno Štajerski TEDNIK www.tednik.si ■ ■ Stegerskitednik - . Stajerskitednik obračati vsak evro, če bomo želeli izpeljati te nujne želje. Vsekakor moramo celovito urediti odvodnjavanje odpadnih vod, modernizirati cesto skozi Dr-betince in nadalje proti centru občine, sprehajalne poti oz. pločnike in javno razsvetljavo, Drbetince in Vitomarce priključiti na nov vodovod, ki že skoraj dve desetletji poteka vzdolž starega in nanj ni skoraj nihče priključen." Po besedah županje je v prihodnje nujno modernizirati še več cestnih odsekov, naslednji projekt pa je izgradnja širokopasovnega omrežja. Občina sicer že sedaj v dogovoru s ponudnikom ob rekonstrukcijah cest v zemljo polaga cevovode za optiko. Monika Levanič Ptuj, Podravje • Tradicionalni slovenski zajtrk Vse domačega porekla Lokalni čebelarji, pridelovalci in predelovalci domače hrane so tretji petek v novembru poskrbeli za pravi slovenski tradicionalni zajtrk. Med, mleko, maslo, jabolka in črni kruh, vse to je bilo na tokratnem jedilniku v šolah in vrtcih po državi. Sv. Jurij v Slov. goricah • 5. kolegij županov UE Lenart Koncesija za ravnanje z odpadki za 10 ali 15 let? Župani oz. predstavniki občin upravne enote Lenart so se v začetku tedna sestali na 5. kolegiju županov občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sv. Jurij v Slov. goricah in Sv. Trojica v Slov. goricah. Na dnevnem redu je bila obravnava 12 točk. Med drugim so razpravljali tudi o financiranju javnih del v letu 2016 za uporabnike: Knjižnico Lenart, CSD Lenart, VDC Polž, enota Lenart, in JSKD, izpostava Lenart in sprejeli sklep, da občine programe javnih del sofinancirajo v približno enakem obsegu kot v letu 2015. Naknadno pa se bodo še dogovorili glede progama javnih del za lenarško območno izpostavo JSKD. Obravnavali so tudi finančni načrt Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor za leto 2016 in 2017. Prisotni so sprejeli finančni načrt za leto 2016, niso pa potrdili višjega finančnega načrta za leto 2017. Bolj kot trajanje pomembna vsebina razpisna Prisotni pa so se seznanili tudi z informacijo o sprejetih odlokih o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki so na posameznih občinskih svetih v različnih fazah obravnave. Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, se namreč občine UE Lenart pripravljajo na skupen razpis koncesije za ravnanje s komunalnimi odpadki, saj jim v naslednjem letu poteče veljavna koncesijska pogodba. Za vodenje postopkov skrbi komisija, sestavljena iz vseh direktorjev občinskih uprav. Do nekaj nesoglasij je prišlo, ker se občine z obdobjem trajanja koncesije v prvem in drugem branju odlokov niso uskladile. Občina Cerkvenjak je že v prvi obravnavi potrdila odlok za podelitev koncesije s predlaganim 15-letnim obdobjem trajanja. Trojiški občinski svet pa je bil v prvi obravnavi odlokov bolj naklonjen podelitvi koncesije za 10 let. „Res je, da lahko vsaka občina določi trajanje koncesije po svoje. Vendar se moramo zavedati, da bo tisti, ki bo šel v koncesijsko pogodbo za 10 let, ostali pa za 15, ostal čez 10 let sam. In potem si lahko mislimo, kako bo Sv. Trojica s svojimi pogoji šla sama v razpis. Ker ravno zaradi skupnega števila prebivalcev, ki naj bi vplivali na nižjo ceno, smo šli v skupen razpis," je povedal direktor trojiške občinske uprave Srečko Aleksander Padovnik. Župan Cerkvenjaka Marjan Žmavc je odvrnil, da niso v ničemer prehitevali in da je morda predlog o trajanju koncesije prišel prepozno. Direktor cer- kvenjaške občinske uprave Vito Kraner pa je še pojasnil, da so združili prvo in drugo obravnavo omenjenih odlokov, ker ni bilo nobenih vsebinskih pripomb občinskega sveta. Po oceni župana Svete Ane Silva Slačka je daljše obdobje podelitve koncesije pametna odločitev. Veliko bolj pa je pomembna sama vsebina razpisne dokumentacije za podelitev koncesije kot trajanje koncesije. S tem se je strinjal tudi župan Lenarta Janez Kramber-ger, ki je še povedal: „Obdobje podelitve koncesije bi bilo treba uskladiti, preden so šli ti odloki na občinski svet. Ni pa toliko pomembno, ali bo trajala koncesija 10 ali 15 let. V končni fazi lahko že v prvem letu nastanejo težave, če mehanizem v odloku ne bo zaživel, kot je predviden." Tudi predsednik komisije in direktor lenarške občinske uprave Martin Breznik je prepričan, da s tem nikakor niso poslabšali položaja. Župani pa so se še dogovorili, da se bodo v prihodnje v takšnih situacijah bolj informirali. Župani so se seznanili tudi s projektom družbe Radio-tednik, d. o . o., Otroci pojejo slovenske pesmi in ga pozitivno ocenili. Monika Levanič Že vrsto let se projektu Tradicionalni slovenski zajtrk pridružuj ejo tudi v Vrtcu Ptuj. Kot po navadi so ga izvedli v vseh enotah, za povabljene goste in pridelovalce ter predelovalce domače hrane pa so ga to leto pripravili v enoti Vijolica. Med udeleženci so bili tudi predstavniki kmetije Hrga, ki dostavljajo v Vrtec Ptuj en del domačih mlečnih izdelkov, predstavnika Čebelarskega društva Ptuj in Čebelarskega društva Tur-nišče ter v. d. ravnatelja Biotehniške šole Ptuj Marjan Horvat. Omenjena srednja šola je namreč letos začela dobavljati jabolka za ptujski vrtec, kakovost teh pa so vzgojiteljice na tokratnem dogodku izjemno pohvalile. Tako kot tudi kakovost mlečnih izdelkov, medu in drugih dobrot, ki na krožnike otrok prihajajo iz našega okolja. „Ta zajtrk je iz leta v leto bogatejši in slastnejši. Prizadevanja gredo v to smer, da bi bilo še več lokalno pridelane hrane in da bi tako, kot je bilo nekoč, več nabavljali od okoliških kmetov. Takšna hrana je po navadi bolj zdrava in spominjam se pred leti, da je bila tudi za približno 20 % cenejša od dnevnih cen drugih ponudnikov," je povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Dženana Kmetec petek • 27. novembra 2015 Poltika Štajerski 7 Svet je majhen (Ne)organiziran napad Uporabljati ime »Islamska država« pomeni v mednarodnem prostoru priznati - s časom -, da nekdo upravlja določeno ozemlje in mu tako priznat suverenost. Da bi se izognili posrednemu priznavanju neodvisne in suverene Islamske države, so nekateri politiki, med katerimi je tudi naš minister za zunanje zadeve, začeli uporabljat izraz Daesh. Beseda izvira iz »Dawlat al-Islamiyah f'al-Iraq w Belaad al-Sham« oziroma Država velikega Iraka in Belada. Oba akronima torej govorita o državi, vendar ima Daesh slabši prizvok, ker v arabščini lahko tudi pomeni »se zaletet«. Ne glede na dejstvo, da je izvirno ime terorist čne organizacije, ga predstavniki samooklicanega kalifata v Iraku in Siriji nimajo najraje. Vendar je operacija »ponovno imenovanje« s strani zahodnih politkov brezplodna in mogoče celo škodljiva. V mednarodnem pravu država obstaja v trenutku, ko obstaja administracija, ki upravlja določeno območje in ima prebivalce. Islamska država ima osem milijonov prebivalcev, ima vlado in nadzoruje območje, veliko približno kot Združeno kraljestvo, torej država obstaja. Smo s tem priznali teroriste? Daleč od tega. Celotna mednarodna skupnost (sestavljena iz priznanih držav) enotno nasprotuje ISISu in ne vzpostavlja uradnih diplomatskih odnosov, istočasno pa jasno definirane meje in strukture omogočajo napad in natančno ciljanje. Al Bagdadi, kalif Islamske države, je izbral popolnoma drugačno strategijo od Al Kaide. Osama bin Laden je oblikoval svojo strategijo na mrežni povezavi številnih teroristčnih celic. Da bi se onemogočilo delovanje Al Kaide, je bilo treba uničit razmišljajoče, vodilne glave. Strateško precej težja naloga od bombardiranja ali osvoboditve natančno definiranega območja. Zato mislim, da ni prav nič slabega v tem, da kličemo Islamsko državo s svojim imenom, ker je država. Zakasnela uporaba imena Daesh zveni bolj kot iskanje izgovorov za prepozno reakcijo naših voditeljev, ki se začnejo prebujat šele po pariških atentath. Tudi natančna analiza dogodka v Parizu nam - ne glede na tragedijo - do nekaj spodbudnih dejstev. S strateškega vidika je bil napad prava vojaška operacija, izvedena s te-roristčnimi metodami. Asimetrična vojna Islamske države znotraj širšega okvira hibridne vojne, ki je sestavljena tudi iz propagandnega »bombardiranja«, vojskovanja neuradnih enot in cyber napadov na tehnološke sisteme, je novo področje, na katerem se bodo morale vedno bolj urit vse naše obrambne sile, istočasno pa je sistem, ki zahteva izredno koordinirano stopnjo upravljanja. Prav na koordinaciji se po mojem mnenju kažejo prve razpoke ISISa. Ne glede na vse teroristčno opredeljene spletne strani, ki so sledile v živo pariškim dogajanjem in podpirale napadalce, je uradna potrditev oziroma prevzem odgovornost kalifata prispela šele v soboto. Do t stega trenutka je bil edini dokaz o morebitni povezavi z ISISom le stari posnetek, ki se je vrtel na televizijskem kanalu Dabiq France in spominjal, da so »oni« vse povsod in da nas bodo nenapovedano napadali. Napetost seveda v Evropi raste. Sledi napad na dva policista in samomor konservatvnega salafita Enesa Ome-ragica v Sarajevu in dva telesna napada na pripadnika židovske skupnost v Italiji in južni Franciji. Temu sledi novi video v ruščini s podnapisi v angleščini in francoščini in nova številka revije Dabiq, v kateri je izredno malo prostora posvečenega dogodku v Parizu in ogromno napadu na rusko letalo v Egiptu. Očitno ni bilo časa in »uredniki« niso bili pripravljeni na poročanje tako pomembnega dogodka, kot je »evropski 11. september«. Torej obstaja mreža ISISa, ampak ne deluje brezhibno in ne deluje tesno povezano. Išče se primeren trenutek izkorist priložnost, ko se pojavi, da bi se širila negotovost in teror, vendar to še daleč ne more bit dovolj, da celotna evropska civilizacija potone pod udarci fanat čnih vernikov. Islamska država obstaja, a ima hibe. Ko se bodo naši politčni voditelji prebudili, bodo prav te hibe za ISIS usodnega pomena. Laris Gaiser Ptuj • Kakšna bo prihodnost Zavoda za turizem Med svetniki krožijo informacije o tem, kdo bo direktor Če je marsikdo pričakoval, da bo na ponedeljkovi seji vroča razprava okrog ustanovitve novega Zavoda za turizem, se je močno uštel. Politične igrice so se po naših informacijah zgodile v ozadju. Uradno sicer (tako pravijo tisti, ki so se sploh oglašali v zvezi s to tematiko) daljše debate ni bilo, ker so o tem debatirali številni odbori na svojih sejah. In ker še bojda bodo. A očitno ne na očeh javnosti. Na ponedeljkovi seji sveta Mestne občine Ptuj je bilo prisotnih 27 svetnikov. Ti so se po nekaj kratkih pobudah in vprašanjih lotili 3. točke, osnutka Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za turizem Ptuj. O vsebini le tega smo v našem časopisu sicer že pisali minuli teden in tudi odprli številne debate. A svetniki so bili tokrat presenetljivo tiho oziroma resnejših debat niso načenjali. Potem ko je župan Miran Sen-čar povedal, da so se sestali odbori in o tem osnutku že debatirali, so sklenili le, da se na predlog teh podaljša rok za pripravo predloga, saj da bodo o zasnovi in vsebinskih rečeh še govorili. Rok so tako podaljšali na dva meseca, postopek pa bo dvostopenjski, in bo zajemal javno razpravo in debate na odborih. Da se zavedajo, da sta za ptujsko občino že dva neuspela poskusa ustanovitve zavodov, pa je poudaril tudi Senčar in dodal, da je breme še toliko težje ter da bo zato resnično treba poiskati politični konsenz in rešiti vsa vsebinska vprašanja. Dodal je Zelo glasne so govorice, da bo župan Miran Senčar za v. d. direktorja Zavoda za turizem, ko bo ta ustanovljen, predlagal Katjo Gonc. še, da bodo sredstva za zagon nujno potrebna, saj sicer uspeha ne bo. Izpostavil je pomen turizma kot pomembne gospodarske dejavnosti na ptujskem in povezovanja z drugimi zavodi, tudi okoliškimi. O svojih izkušnjah in delovanju teh zavodov v Avstriji pa je spregovoril Jan Ciglenečki iz Slovenskega turističnega predstavništva v Avstriji, ki živi in dela na Dunaju. Predstavil je model, ki povezuje javno-zasebno partnerstvo na tem področju, pri čemer kar 60 % sredstev zagotovijo podjetja. Izpostavil je še pomen usposobljenega kadra, ki bo zaposlen na tem zavodu, saj je po njegovem mnenju to eden pomembnejših ključev do uspeha. Prepričan je, da mora biti tim sposoben, strokoven in povezovalen. „Na Ptuju je v preteklosti manjkala ravno povezovalnost, v tem je bila v minulih dveh poskusih težava," je še dejal Ciglenečki. Župan je bil sicer mnenja, da so časi težki in da bodo težko našli partnerja. Obenem pa je prepričan, da je bolje, da zagotovijo enake pogoje za vse, kar lahko le, če bodo zavod ustanovili sami. Kakorkoli, debata še bo tekla, roki so podaljšani. Vedno glasnejše pa so tudi govorice, koga bo župan predlagal za v. d. direktorja. Neuradno naj bi to bila sedanja predstavnica za odnose z javnostjo Katja Gonc, njeno mesto pa naj bi po naših podatkih zasedel Slavko Podbre-žnik nekdanji novinar Večera ali morda Tina Baštevc iz PeTV. Tega podatka na občini niso ne potrdili, ne zanikali. Dženana Kmetec STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Registrirajte se na Sveti Tomaž • S sedme redne seje Od 9 do 20 evrov višje cene vrtca Tomaževski svetniki so na minuli seji obravnavali 12 točk; med drugim so potrdili višje cene vrtca ter predlog proračuna za prihodnje leto. Ravnateljica OŠ Sveti Tomaž Irma Murad je občinskemu svetu predstavila predlagane višje cene vrtca od 9 do 20 evrov za posamezni oddelek. Kot je pojasnila, je bistvena sprememba ta, da vrtec deluje na novi lokaciji v samostojni zgradbi, kar pomeni dodatne stroške. „Na podlagi enoletnega beleženja stroškov ugotavljamo porast stroškov zaradi varovanja objekta, vode (vgrajen večji vodomer - višji stroški, čeprav se poraba vode bistveno ni povečala), električne energije (večja poraba - samostojna razdelilna kuhinja, sušilni stroj, klimatski napravi) ter vzdrževalnih del in zakonsko obveznih servisiranj (dvigalo)," je dvig cene opravičila ravnateljica ter pri tem še dodala, da se je z delovanjem vrtca v novih prostorih povečal tudi strošek dela. Potrebni sta bili namreč dve novi zaposlitvi, čistilka in kuharski pomočnik. Prav tako pa so letos sproščena napredovanja zaposlenih v plačne razrede in v nazive. Poleg stroškov materiala in storitev ter stroškov dela pa so spremenili še strošek živil za otroke, saj so primerjali strošek živil pri okoliških vrtcih in ga ustrezno korigirali. Is. Foto: ML Četrtino sredstev bodo namenili investicijam Tomaževski občinski svet je soglasno sprejel tudi osnutek proračuna za leto 2016, ki na prihodkovni strani predvideva 1.860.303 evrov, na odhodkovni strani pa 1.994.597 evrov. Proračunski primanjkljaj je planiran v višini 131.488 evrov. Za odplačilo dolga bodo namenili 47.835 evrov, novo zadolževanje pa ni predvideno. Okrog četrtino sredstev (519.391 evrov) bodo namenili za investicije. Največ sredstev bodo namenili za izgradnjo in vzdrževanje cest, vlagali bodo še v javno razsvetljavo, nadaljnjo širitev širokopasovnega omrežja, izgradnjo vodovoda v Rucmancih, obnovo Cajnkarjeve domačije in cerkve ter posodobitev smučišča Globoki klanec. Župan Mirko Cvetko je pripomnil, da so dvig cene zaradi nove zgradbe tudi pričakovali. Svetniki so brez pripomb potrdili višje cene v posameznih oddelkih, ki bodo začele veljati že prihodnji mesec. Cena se je v prvem starostnem obdobju povišala za 20 evrov in bo po novem znašala 446,46 evra, cena v prvem in drugem starostnem obdobju je višja za okrog 17 evrov, in bo znašala 344,41 evra, cena v drugem starostnem obdobju pa se je povišala za skoraj 9 evrov in bo znašala 313,13 evra. Občina bo spodbujala obstoj ormoške gimnazije Kot še je pojasnil župan, bodo v prihodnjem letu sofinancirali tudi druge dejavnosti Gimnazije Ormož: „Z dodatnimi programi bomo pomagali spodbujati obstanek Gimnazije Ormož, še posebej v zadnjem obdobju, ko so nam jo hoteli dobesedno zapreti. Občina Ormož.« Za ormoško gimnazijo tako v prihodnjem letu načrtujejo okrog 5.000 evrov. Svetnik Mirko Lovrec pa je zaprosil za podatke, koliko gimnazijskih maturantov je občanov Sv. Tomaža. Pri tem je še med drugim dodal: „Znesek 5.000 evrov so štiri štipendije po 100 evrov za dijake katerekoli šole. Prepričan sem, da če bo nekdo končal poklicno šolo ali katero nižjo šolo, bo verjetno prej ostal v naši občini. Vemo, da je gimnazij preveč." Monika Levanič Foto: CG 8 Štajerski Podjetništvo petek • 27. novembra 2015 Ptuj • Ekonomci gostili Aljoša Bagolo Ne objavi, kar te lahko gnjavi Aljoša Bagola, partner in izvršni kreativni direktor Pristop Creative, je eden najboljših oblikovalcev oglaševalskih vsebin v državi. Za svoje delo je prejel več kot 100 nagrad. O tem, kako mu uspeva pritegniti pozornost gledalcev, od kod črpa ideje in o marsičem drugem je Bagola spregovoril minuli teden z bodočimi upi oglaševanja, dijaki Ekonomske šole Ptuj. Znani ustvarjalec oglaševalskih vsebin je dijakom ptujske Ekonomske šole, predaval o svojem delu, za katerega je prejel več kot 100 nagrad in priznanj na uveljavljenih domačih in mednarodnih festivalih. „Povabili smo ga, ker se ukvarja z oglaševanjem in ker imajo njegovi oglaševalni spoti sporočila, ki so blizu tudi mladini. Ker imamo module, namenjene trženju, smo iskali nekoga, ki bi jim to področje dobro predstavil tudi s praktičnega vidika. Uspelo nam je dobiti odličnega gosta. Dijakom smo želeli tudi pokazati, da so tudi mladi lahko zelo uspešni. Ni nujno, da jim pripeljemo vedno starejše predavatelje. In Bagola je tudi generacijsko bližje dijakom. Odziv je bil tako s strani učiteljev kot dijakov odličen. Zadeve je predstavil na Aljoša Bagola je na simpatičen način dijakom predal veliko znanja. simpatičen, a poučen način," pojasnjuje Harbova. Med drugim je Bagola mladim podal tudi nekaj nasvetov, recimo, da je treba biti previden pri objavi fotografij na spletnih omrežjih. To sporočilo je poudaril tudi skozi oglas Ne objavi, kar te lahko gnjavi. In ker je bilo predavanje poučno in zanimivo, niso pa se ga mogli udeležiti vsi dijaki ptujske Ekonomske šole, so se odločili, da Bagolo za preostalo polovico dijakov povabijo še spomladi prihodnje leto. Še prej bodo v okviru interesnih dejavnosti o aktualnih temah in predvsem športu govorili z boksarjem Dejanom Zavcem. Harbova je namreč prepričana, da je nujno dijake poučevati tudi na tak način, preko druženja z ljudmi, ki so v življenju dosegli veliko in imajo znanja, ki jih je treba predati naprej. Dženana Kmetec Moravci • Bogatejši za 50 postajališč za avtodome Še en dosežek trajne vrednosti Kopališki kompleks Bioterme v Moravcih v Slovenskih goricah odslej ponuja 50 urejenih površin za avtodome. Družba Segrap je leta 2002 kupila manjše kopališče s termalno vodo v Moravcih v Slovenskih goricah in pričela svoj dobiček, ki nastaja že vrsto let od prodaje gramoza, vlagati v razvoj turizma v tem najbolj zahodnem delu občine Ljutomer. Vlaganja so presegla 22 milijonov evrov. Zadnja pridobitev je postajališče za avtodome, ki je neposredno ob parkirišču za ostala vozila obiskovalcev kopališkega kompleksa. Odslej lahko na 6600 kvadratnih metrov površin sprejmejo okoli 50 avtodomov. Investicija je ocenjena na 220.000 evrov. Vsa parkirna mesta so opremljena z električno energijo, katere plačilo se opravi glede na porabljeno količino z evro kovanci. Namestili so tudi oskrbovalno-sanitarni otok za potrebe izpra-znjevanja fekalij in odpadne vode ter kemičnih stranišč, izpiranje ke- mičnih stranišč, urejen pa je tudi odvzem pitne vode. Uporabniki oskrbovalno-sanitarnega otoka plačujejo pitno vodo glede na porabo neposredno z evro kovanci. Na lokaciji postajališča za avtodo-me Bioterme je zagotovljeno brezžično omrežje ter spremljanje TV-programov iz kabelskega omrežja. Foto: Miha Soštarič »V turizmu je potrebno veliko izkušenj in spoznanj, da iz tistega, kar je dano vsem ustvarimo prepoznavnosti. Izzive in rešitve vpetosti v naravno okolje je moč zaznati na vsakem koraku,« je ob odprtju dejal tehnični direktor Bi-oterm Janez Rožmarin. Miha Šoštarič Zetale • Humana gesta zavarovalnice Triglav Donirali defibrilator Predstavniki mariborske območne enote Zavarovalnice Triglav so na četrtkovi slovesnosti vodstvu PGD Žetale svečano predali defibrilator, ki so ga na pobudo gasilcev v celoti donirali. Po svečani predaji defibrilator-ja se je v imenu domačih gasilcev in občanov za pomembno in dobrodošlo darilo zahvalil Dejan Bele, poveljnik PGD Žetale, ki je poudaril, da je to prvi defibrilator v tej haloški občini. Župan občine Žetale Anton Butolen je ob zahvali za humano gesto poudaril, da bo defibrilator v veliko pomoč vsem občanom širšega območja Haloz ter izrazil prepričanje, da bodo z njegovo pomočjo lahko rešili tudi marsikatero življenje, saj je do najbližjega zdravstvenega doma v Ptuju kar 25 km. Zahvali se je pridružil tudi Jože Vogrinc, poveljnik civilne zaščite občine Žetale, direktor mariborske podružnice Zavarovalnice Triglav Uroš Skuhala pa je ob predaji do-nacije izrazil veselje nad pobudo PGD Žetale, ki so jo v zavarovalni- ci z veseljem podprli in defibrilator v celoti donirali. -OM GASILCI Foto: M. Ozmec Ob predaji defibrilatorja pred PGD Zetale (z leve) župan Anton Butolen, poveljnik društva Dejan Bele in direktor mariborske območne enote Zavarovalnice Triglav Uroš Skuhala. Slovenija, Podravje • Električna vozila - alternativa Bo Volkswagnova Strokovnjaki poudarjajo, da je Slovenija zaradi krajših razdalj med Svet avtomobilizma pretresa afera. Strokovnjaki nemškega proizvajalca avtomobilov Volkswagen so goljufali pri poročanju o vrednostih izpušnih plinov, ki gredo v okolje, in si naprtili gnev avtomobilskega sveta. V javnost so prišle informacije, da so pri tem nemškem proizvajalcu za svoje štirivaljne dizelske avtomobile na uradnih testiranjih s programsko opremo prikazovali precej nižje vrednosti, kot jih imajo v realnem življenju. Najprej se je govorilo o tem, da so to počeli le na ameriškem trgu, vendar so nekaj dni po razkritju afere v Volkswagnu priznali, da so programsko opremo nameščali v avtomobile po vsem svetu. Skupno je bila ta nameščena v kar 11 milijonov vozil, Volkswagen pa je manipuliral tudi na Stari celini in razočaral številne ljubitelje te znamke tudi na južni strani Alp. Majhna poraba, nizki stroški vzdrževanja Tudi zaradi omenjene afere se v zadnjem času znova več govori o alternativi, o električnih vozilih, ki so vozila prihodnosti. Trajnostni način življenja z manj onesnaževanja okolja je poglavitni cilj nove generacije, pomembno vlogo pa igrajo tudi vedno višje cene fosilnih goriv in nizki izkoristki motorjev na Koliko električnih avtomobilov je registriranih v Sloveniji, ne ve nihče Ljubitelji električnih vozil v Sloveniji se združujejo v Devs, ki ima danes 29 članov, le-ti pa imajo v uporabi 27 električnih vozil. Točnega podatka, koliko električnih vozil je danes registriranih v Sloveniji, nam ni uspelo pridobiti, Mrvar pa pravi, da je teh vozil med 170 in 250. Mrvar nam je postregel tudi s cenami nekaterih novih modelov električnih vozil. »Volkswagen Up stane 25.000 evrov, Kia Soul in Nissan Leaf približno 33.000 evrov, BMW i3 45.000 evrov, Tesla model S pa 80.000 evrov. Cena pri dražjih modelih lahko močno odstopa ob različnih stopnjah opreme,« dodaja Mrvar, ki s somišljeniki ne odstopa od mnenja, da so električna vozila prihodnost in na naših cestah se bo iz leta v leto povečevalo število teh vozil. notranje izgorevanje. Strokovnjaki že dalj časa poudarjajo, da so glavne prednosti električnih vozil - v ospredju so seveda avtomobili - majhna poraba energije, možnost izbire primarnega vira energije ter nizki stroški vzdrževanja. Statistični podatki kažejo, da se lahko z električnim avtomobilom vozimo nekajkrat ceneje kot s klasičnim avtomobilom na bencinski ali dizelski pogon. V tednu mobilnosti, v katerega so se vključili občani številnih slovenskih mest in krajev, Lenart • Ceno ogrevanja znižali za 3,67 odstotka Pocenitev daljinskega Po tem, ko so nezadovoljni uporabniki daljinskega ogrevanja na lesno bi se cena namreč povzpela celo na raven ogrevanja s kurilnim oljem -, je cena daljinskega ogrevanja v primerjavi z letom 2007 višja za 24 %. Nedavno smo v Štajerskem tedniku opozarjali na nezadovoljne individualne odjemnike daljinskega ogrevanja v Lenartu zaradi vse dražjih stroškov ogrevanja. Zato so nekateri izmed njih kljub sklenjeni 20-le-tni odjemni pogodbi že razmišljali o tem, da bi ogrevanje vzeli v svoje roke. Da je cena ogrevanja za vsaj 10 do 20 % previsoka, je opozarjal tudi svetnik Maksimiljan Šuman, sicer tudi član Odbora za komunalno in gospodarsko infrastrukturo, varovanje okolja in urejanja prostora. Omenjena komisija se je na to temo večkrat sestala, nazadnje sredi septembra, kjer so sprejeli več sklepov. Med drugim so sklenili, da naj občinska uprava koncesionarja Eko Toplota Energetika, d. o. o., pozove, da realno preveri cene ogrevanja, skladno z državno uredbo o oblikovanju cen in oblikuje nižjo ceno ogrevanja, skladno s padcem cen goriv. Po njihovem mnenju se je namreč ogrevanje na lesno biomaso po padcu cen nafte cenovno povzpelo na enako raven, kot je ogrevanje na kurilno olje. V enem od stanovanjskih objektov na Gubčevi pa je cena že višja od ogrevanja na ELKO. Zato pada interes po daljinskem ogrevanju, kar pa iz ekološkega vidika slabša razmere pridobivanja toplotne energije. Kot odgovor je koncesionar Eko Toplota Energetika s 1. novembrom 2015 znižal ceno ogrevanja za 3,67 % „zaradi znižanja vhodnih surovin oz. se-kancev in ostalih energentov". To je bilo sicer prvo znižanje od leta 2007. Kljub temu pa petek • 27. novembra 2015 Podjetništvo Štajerski 9 prihodnosti afera predramila našo zavest mesti, predvsem pa zaradi količine dnevno prevoženih kilometrov večine Slovencev, skorajda idealna za električne avtomobile. Foto: Črtomir Goznik je bilo znova veliko govora o onesnaženem okolju, ki ga povzročajo izpusti iz izpušnih cevi naših jeklenih lepotcev, na drugi strani pa je bilo slišati tudi o obnovljivih virih energije in t. i. zeleni mobilnosti. Teden mobilnosti se je končal, zelo hitro pa so se tudi končale razprave v širši javnosti o električnih avtomobilih, ki so prihodnost, predvsem za našo deželo, ki je po mnenju strokovnjakov idealna za preboj električnih vozil. Kratke razdalje, tako med našimi mesti kot tudi znotraj vsakodnevnih migracij (prevoz na delo, v šolo, vrtec ali na popoldanske dejavnosti otrok, obisk trgovskih centrov ...). Vse to znotraj dometa vedno bolj zmogljivih baterij električnih avtomobilov. V prid industriji električnih vozil gre tudi dejstvo, da smo Slovenci znani po tem, da imamo v svojih hišah skoraj predimenzionirane električne priključke, kar pomeni, da bi električna vozila lahko napajali kar doma. Priporočilo je 3.000 napajalnih postaj, imamo jih le 200 V začetku leta 2013 je Evropska komisija predstavila sveženj ukrepov za gradnjo postaj za alternativna goriva v Evropski uniji, za katere veljajo skupni standardi zasnove in uporabe. Med drugim je v teh ukrepih zavedeno, da bo morala vsaka država članica postaviti minimalno število napajalnih postaj z enotnim vtičem. Cilj je zagotoviti kritično maso napajalnih postaj, ki bo spodbudila množično proizvodnjo vozil po dostopnih cenah. Do leta 2011 je bilo teh postaj v Sloveniji 80, do leta 2020 pa naj bi jih naša država, po priporočilu Evropske komisije, imela kar 3.000. Teh polnilnih postaj je danes v Sloveniji šele okoli 200. Načrtovano število električnih vozil naj bi do leta 2020 v Sloveniji doseglo 14.000. Pred kratkim sta bili nameščeni dve težko pričakovalni polnilni postaji na avtocestnem križu. Postaji na Lopati jug (OMV) in Tepanje sever (Petrol) omogočata električnim avtomobilom hitrejšo in lažje dosegljivo pot med Ljubljano in Mariborom. »Celotna mreža postaj bo vsem uporabnikom električnih avtomobilov omogočila brezskrbno in predvsem hitrejšo pot po vsej državi. Ker se v okviru projekta postavljajo tudi hitre postaje v Avstriji, na Slovaškem in deloma Hrvaškem, se nam široko odpirajo tudi vrata proti Bratislavi, Mün-chnu in bližnjemu Zagrebu,« je ob odprtju postaj dejal David Mrvar iz Društva za električna vozila Slovenije (Devs). Na omenjenih postajah lahko napolnite vaš električni avtomobil brezplačno, temu naj bi sledilo krajše obdobje zaračunavanja 2,5 evra na posamezno polnjenje, nekaj mesecev kasneje pa bo polnjenje stalo 5 evrov. »Taka rešitev se mi zdi neprimerna, saj bo nekdo potreboval zgolj nekaj kWh, da pride brez skrbi do bližnjega cilja, spet drugi bodo lahko z enim polnjenjem porabili skoraj 100 kWh za isto ceno. Predvidena cena storitve prav gotovo ne bo spodbujala razmaha e-mobilnosti, ker dejansko vožnja z uporabo novih postaj v večini primerov ne bo cenejša od vožnje z dizelskimi motorji,« dodaja Mrvar. Miha Šoštarič Skromno črpanje sofinancerskega denarja Preko Eko sklada se tudi v Sloveniji spodbuja zainteresirane k predelavi na električna vozila. Tako je letos za fizične osebe namenjenih pol milijona, za pravne osebe pa dva milijona evrov sofinancerskega deleža v okviru razpisov. In koliko sredstev si preko teh razpisov pridobijo fizične osebe? »V okviru letošnjega javnega poziva je bilo odobrenih 130.998 evrov nepovratnih sredstev, od tega trenutno 65.000 evrov izplačanih,« nam je povedala Vesna Vidič, sekretarka Eko sklada. Za električna vozila fizičnih oseb je bilo lani namenjenih 200.000 evrov nepovratnih sredstev, doslej je bilo izplačanih 119.905 evrov. »Vlagatelji imajo določen rok za izvedbo naložbe, ki je predmet nepovratne finančne spodbude, in sicer šest mesecev od prejema odločbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude, zato je razlika med odobrenimi in izplačanimi nepovratnimi sredstvi. Pri občanih tudi ugotavljamo, da nekateri za isto naložbo zaprosijo tudi za kredit Eko sklada, pa se izkaže, da niso kreditno sposobni in tako ne morejo zapreti finančne konstrukcije, zato ne pride do realizacije naložbe in s tem ne do izplačila nepovratnih sredstev,« je Vidičeva odgovorila na vprašanje, zakaj je bilo iz Eko sklada porabljeno tako malo denarja za predelavo vozil v električna. Posamezna fizična oseba lahko za svoje vozilo pridobi spodbudo največ v višini 5.000 evrov, povprečna predelava bencinskega oz. dizelskega vozila v električnega pa stane nekaj čez 10.000 evrov. Foto: CG ogrevanja le pesek v oči? biomaso v občini Lenart tožili po vse višjih položnicah ogrevanja - po nekaterih podatkih naj je koncesionar Eko Toplota Energetika s prvim novembrom znižal cene za 3,76 %. Kljub temu Foto: Monika Levanič izračuni gibanja cen toplote v Lenartu kažejo, da je nova cena toplote v primerjavi s prvotnimi cenami iz leta 2007 višja za 24 odstotkov oz. povprečno za slabih 20 evrov. Povprečna cena je namreč v obdobju od 2007 do 1. 5. 2012 znašala 69,37 evra. Do prvega zvišanja za kar 17,88 % oz. v povprečju za slabih deset evrov na povprečno ceno 79,84 evra je prišlo v obdobju od 1. 5. 2012 do 1. 8. 2013. V obdobju od 1. 8. 2013 do 1. 10. 2014 se je cena povišala še za dodatnih osem odstotkov na povprečno ceno 85,35 evra. Do naslednje podražitve je prišlo v obdobju od 1. 10. 2014 do 1. 11. 2015 za 1,14 % na povprečno ceno 86,24 evra. Od 1. 11. 2015 pa se je torej cena znižala 3,67 % na povprečno ceno 83 evrov. uporabnik lahko razbral postopek in povezavo dejansko porabljene energije v kWh z obračunom toplote na razumljiv način. Distributer toplote pa je odgovoril, da količine porabljene energije ni možno razdeliti na posameznega uporabnika oz. prikaz porabe v kWh s tre- nutno v stanovanjih vgrajenimi delilniki ni možen. Za to bi bilo treba v večstanovanjskih objektih izvesti inštalacijo tako, da bo vsak uporabnik imel svojo merilno mesto pred vhodom toplote v stanovanje oziroma vgraditi kalorimetre. Monika Levanič Uporabniki večstanovanjskega objekta bi radi vedeli dejansko porabo energije Uporabniki večstanovanjskih objektov pa so negodovali tudi glede obračuna stroškov ogrevanja, saj ni razvidna količina dejanske porabe energije v kWh. Zato je pristojni odbor sklenil, da naj občinska uprava pozove merilno tehniko, ki izvaja delitev stroškov ogrevanja, da z začetkom nove kurilne sezone 2015/2016 dopolni obračunski obrazec tako, da bo na obračunih nedvoumno navedena količina porabljene energije v kWh in da bo izračun narejen na tak način, da bo Občina pristojnosti pri oblikovanju cen nima Občina Lenart se je sicer še z Eko toploto dogovorila, da bo v prihodnje pri spremembi cene posredovala celotni predlog oz. elaborat spremembe cen v pregled. A občina pristojnosti pri tem nima. Kot je namreč v odgovoru na vprašanje o soglasju k oblikovanju cen toplotne energije za daljinsko ogrevanje pojasnila Agencija za energijo iz Ljubljane, se je z uveljavitvijo akta pristojnost izdaje soglasij k izhodiščnim cenam toplote v celoti prenesla na agencijo. Lokalna skupnost pa ima zgolj pravico, da posreduje mnenje o zahtevi za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote. A agencija pri izdaji soglasja ni vezana na mnenje lokalne skupnosti, kar torej pomeni, da lokalna skupnost nima neposrednega vpliva na veljavnost že sklenjenih koncesijskih pogodb, razen v primeru pravnih poslov, ki so protiustavni, nezakoniti ali nemoralni. Sicer pa je lenarška občina še v skladu s koncesijsko pogodbo naročila izdelavo elaborata - analiza poslovanja in oblikovanja cen storitev distribucije toplote, s katero se bo pregledalo poslovanje distributerja, ter ugotovila primernost cen fiksnega dela in gibljivega dela cene. Ponudbo za izdelavo elaborata je podal Inštitut za javne službe iz Ljubljane za ceno 3.400 evrov. Monika Levanič 10 Štajerski Kultura petek • 27. novembra 2015 Ptuj • Literarni večer v MuziKafeju Ljubezen v prastarem mestu Aljaža Selinska V enem najkulturnejših ptujskih kotičkov, MuziKafeju na Vrazovem trgu, so v brezkončni niz kulturnih dogodkov, ki jih pripravljajo, dodali še enega: literarni večer ob izidu pesniške zbirke Aljaža Selinška Ljubezen v prastarem mestu. Kot smo prebrali v kratkem življenjepisu v pesniški zbirki, je Aljaž Selinšek profesor zgodovine in filozofije. Rodil se je 6. januarja 1983 na Ptuju, kjer tudi živi. Po končani gimnaziji se je v šolskem letu 2002/2003 vpisal na pedagoško fakulteto v Mariboru na dvo-predmetni študij zgodovine in filozofije in leta 2009 diplomiral. Trenutno se ukvarja z doktorsko disertacijo. Zaposlen je na OŠ Ljudski vrt, kjer opravlja delo učitelja zgodovine ter domovinske in državljanske kulture in etike. Med študijem je redno objavljal članke v študentskem in akademskem časopisu Katedra in prirejal filmske retrospektive. S poezijo se ukvarja od gimnazijskih let, saj je prepričan, da se zraven filozofije tudi poetično izražanje lahko tesno približa resnici. Pred kratkim je objavil pesmi v lokalnem glasilu, reviji Mentor, reviji Vpogledi in na spletnem portalu Trubarjeva hiša literature. Je tudi mentor gledališko-literarnega kluba v Ptuju, ki deluje pod okriljem JSKD. Knjiga je izšla pri ptujski založbi Artomatik, ki se ukvarja z izdajanjem glasbenih albumov, knjig, glasbeno in video produkcijo, organizacijo festivalov in različnih delavnic, najdete pa jo v prostorih društva Musicology v Aškerčevi ulici 6 v Ptuju. Foto: Črtomir Goznik Aljaž Selinšek je v pogovoru z Jano Skaza predstavil svojo prvo pesniško zbirko. Sobotni pogovor z avtorjem je vodila urednica pri založbi Artomatik Jana Skaza, za glasbeno spremljavo ob branju pesmi je poskrbel basist Tadej Kampl, spremno besedo h knjigi je napisal David Bedrač, tehnično pa je knjigo uredil in izdelal naslovnico Jernej Gojkovič. (In ne boste verjeli: tokrat nas na literarnem druženju s pesnikom ni nihče silil, da bi morali poezijo uživati ob vinu ... Pa je bil kljub vsemu (ali pa prav zato) zelo prijeten večer!) jš Morda je lektor zlo; a to zlo je nujno ... Še dobronameren namig ustvarjalcem v založbi Arto-matik: pred izdajo naslednjega literarnega dela si omislite lektorja in/ali (vsaj) korektorja. Nekateri tipkarski spodrsljaji v pesniški zbirki so prav moteči, nekateri pa najbrž niti niso izključna posledica zdrsa prsta na tipkovnici ... Pa menda ne želite, da se bodo učenci prihodnjih generacij, ko bodo spoznavali pesnika Selinška, spraševali: »A v tistih časih se je 'nevem' pisalo skupaj (str. 35)? Namesto 'biografija' pa so rekli 'bigorafija' (str. 79)?« Ormož • 20. dobrodelni koncert DPM Za otroke zbrali 374 evrov Društvo prijateljev mladine (DPM) Ivanjkovci je minuli petek organiziralo dobrodelni koncert, kjer so zbrali 374 evrov. Sredstva bodo namenili za novoletno obdaritev otrok in za pomoč otrokom v stiski. V Domu kulture v Ivanjkovcih je minuli petek odmevala dobrodelnost. Društvo prijateljev mladine Ivanjkovci je namreč organiziralo že 20. tradicionalni dobrodelni koncert, ki ga od vsega začetka prirejajo na pobudo dolgoletne predsednice Marije Caf. Organizator je tudi tokrat pripravil bogato glasbeno obarvano prireditev, kjer je sodelovalo veliko ansamblov. Na odru so zaigrali ansambel Opoj, Lotmerški tamburaši, Kunštni Pr-leki, ansambel Prlekija, ansambel Jeruzalem in ansambel Dravinja. Okrog 130-glavo množico občinstva je navdušila tudi Monika Za smeh in dobro voljo je s skečem Prleki imamo talent poskrbela Petek. Za smeh in dobro voljo pa dramska sekcija Društva upokojencev Ivanjkovci. je z uprizoritvijo skeča Preki imamo talent poskrbela še dramska skupina Društva upokojencev Ivanjkovci. Na prireditvi, ki jo je povezovala Tanja Vaupotič, so zbrali natanko 374 evrov. Finančna sredstva bodo namenili za novoletno obdaritev otrok in za pomoč otrokom v stiski. Za prispevek in podporo se je vsem nastopajočim, številnim sponzorjem in donatorjem ter obiskovalcem v imenu predsednice društva in v svojem imenu zahvalila članica Društva prijateljev mladine Ivanjkovci Mihaela Vočanec, ki naj bi v prihodnje prevzela krmilo društva: „Takšne so želje članic društva. Ker pravijo, da na mladih svet stoji, bom verjetno to funkcijo prevzela. Začrtano pot zdajšnje predsednice bom nadaljevala zelo težko, kajti gospa Marija je legenda naših krajev, naša babica. Trudili se bomo, zagotovo bo pri tem pomagala Marija in ob pomoči drugih članic bomo zmogli." Monika Levanič Tednikova knjigarnica Vabilo k bralni mizici Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014) pravi na strani 682, da je kuharica ženska, ki se (poklicno) ukvarja s kuhanjem in zraven navaja, da se tako tudi reče kuharski knjigi v pogovornem jeziku. Kuharske knjige sodijo med najbolj izdajane, pa tudi prodajanje knjige. Morda se ob tem kak knjigoljub zmr-duje, a tudi kuharice so knjige! V knjižnicah jih najdete z UDK-oznako 64 in spadajo med zelo dobro izposojano knjižnično gradivo, če se lahko tako izrazim. Seveda bi težko našli domačo knjižnico brez kuharskih primerkov. Če v vzajemno knjižnično bazo vpišemo ključno besedo kuharica, je najti čez dvesto naslovov: Varčna kuharica, jedi na žlico, Meso in žar, Dobrote iz pečice, Domača eko kuharica, Jubilejne slaščice, Slastne priloge, Titova kuharica, Kuharica proti staranju, Konopljina kuharica s Feliksove domačije, Sladke pregrehe, Kuharske bukve slovenskih gospodinj, Domače kuharske mojstrovine, Rudolph kuha, Kuharske dobrote iz Roba na Dolenjskem, Kuharska enciklopedija, Sto slovenskih kuharic - sto receptov, Kuhinja Slovenije ... In to je šele začetek naštevanja! Po raznovrstnosti kuharskih knjig se spodaj podpisani dozdeva, bi lahko zaokrožili, dopolnili narodovo sliko - podobno, kot pravimo, da ima vsak narod svoje pravljice. Kakor koli že, pred časom je pri založbi Pivec iz Maribora izšla prijetno razkošna in hkrati uporabna kuharska knjiga Sladke skrivnosti Hotela Sacher s podnaslovom 300 zapeljivih receptov Sacherjevih kuharskih mojstrov (prevod Herta Ore-šič). Oooo, kakšni recepti! Knjiga ima 302 strani s kazalom vred in je priročnega formata. Recepti so napisani jasno in nazorno, take so tudi fotografije. Če bi kdo pomislil, da gre za »buržoazno pretiravanje«, naj poudarim, da recepti izkazujejo visoko kulturo jedi in prehranjevanja ter posluh za vse sorte lačnih oči, pa tudi žepov. Pravzaprav pomišljam, da je to prava kuharica za domačo rabo. Še več: v njej je najti tudi zgodbe! Na primer tista o tem, kako je čokolada osvojila Dunaj: V času renesanse se je sladkorju pridružila sladka sestra, imenovana čokolada, in šele tedaj se je lahko - sicer pozno, pa vendar - razvila iz sladke začimbe v pravo sladkarijo. Španski osvajalci so namreč - nekako v zameno za sladkorni trs, ki so ga prinesli v novi svet - pripeljali nazaj v Evropo nenavadno omamno pijačo, sprva so jo imenovali kar »indijanska čorba«. V svoji domovini je bil»chocholatl« - beseda izvira iz azteškega jezika in pomeni »grenka voda« - seveda vse prej kot sladka pijača in je zato evropski želodci niso dobro prenašali. Tisti, ki so jo pokusili, so menili celo, da ima »chocholatl« okus po samem peklu. Domačini so namreč pripravljali iz drevesa caucautl, kakor so ga imenovali, hladno, s čilijem začinjeno osvežilno pijačo, ki je imela v Evropi skoraj tako slab sloves kakor sprva paradižnik in krompir, saj so ju imeli za izredno strupena . Te in druge kulinarične skrivnosti in bralne sladkosti bodo razkrite na slavnostnem zaključku bralne značke za odrasle 2015 v četrtek, 3. decembra 2015, ob 19. uri v razstavišču knjižnice z gostjami: urednico Mileno Pivec, literarno poznavalko Zoro A. Jurič in glasbenico Bilbi. Prijetno druženje je namenjeno temu veselemu dnevu kulture (3. december) in dnevu slovenskih splošnih knjižnic (20. november). Pridite, veseli vas bomo! Liljana Klemenčič Trnovska vas • Ljudski pevci razveseljevali Nedeljsko popoldne ljudskih pesmi V nedeljo, 15. novembra, je v kulturni dvorani v Trnovski vasi potekalo tradicionalno srečanje skupin pevcev ljudskih pesmi z naslovom Nedeljsko popoldne ljudskih pesmi v organizaciji KD Trnovska vas. V programu, ki sta ga povezovala Valentina Muršec in Filip Krajnc, so nastopili: ljudski pevci Trta KUD Maksa Furjana Zavrč, pevci folklornega društva Pobrež-je, pevke ljudskih pesmi Urban-čanke TD Destrnik, ljudski pevci DU Videm pri Ptuju, pevke društva gospodinj Vitomarci, pevke ljudskih pesmi Prešmentani faloti Stoperce, Mejaši Repišče, harmonikarski orkester Siniše Čeha, mladi harmonikarji (Gal Žugman, Anej Dominko, Aljaž Fras, Denis Krajnc in Karmen Štumberger) in pevci domačega društva. Zbrane sta pozdravila predsednik KD Trnovska vas Janko Krajnc in župan občine Trnovska vas Alojz Benko. Zmago Šalamun Foto: ZS Boks Kljub porazu ostaja naš šampion Stran 13 Piruete, 32 prekrškov v pol ure in srečanje z Gogijem Stran 12 Rokomet Zmaga za članice in kadetinje Stran 14 Mali nogomet Prihaja liga malega nogometa Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Terbuc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Zavrč Točke bo treba iskati v Mariboru Zadnji dve prvenstveni preizkušnji se nogometašem Zavrča nista najbolj posrečili. Ne toliko v igralskem kot rezultatskem smislu, kajti najprej so doma le remizirali s Krškim, nato pa pretekli konec tedna po solidni predstavi in veliko priložnostih klonili na Obali. Tako bodo beli izgubljene točke morali iskati na naslednji preizkušnji, ki pa se za to ne zdi ravno primerna. Zavrč bo namreč v soboto gostoval v Mariboru, ki je v očitnem vzponu, obenem pa bo zaradi, po njihovem mnenju, nekaterih dejavnikov na večnem derbi-ju pretekli teden še bolj motiviran in pod drobnogledom javnosti. Kakorkoli že, to ne spremeni dejstva, da bodo Haložani točkovni saldo skušali povečati v Ljudskem vrtu, kjer so že znali presenetiti. Vijoličasti so sicer absolutni favoriti, toda ti v športu, še posebej pa v nogometu, ne zmagujejo vedno. Zavrčani bi si tako v zadnjem obdobju zaslužili precej več, kot so dejansko osvojili in navijači verjamejo, da se jim bo to vsaj delno povrnilo že v soboto v slovenski nogometni prestolnici. Zavrč bo zaigral neobremenjeno, glavni adut bo sproščenost, saj fantje nimajo česa izgubiti in kot taki bodo prav gotovo zelo nevarni. Tekmeca sta se letos enkrat že pomerila. Pod haloškimi griči je bilo ob zma- gi Zavrča precej vroče tudi ob igrišču, štajerski obračun pa je nepričakovano dobil tudi »tretji polčas«. Seveda upamo, da bo tokrat vse ostalo v športnih okvirjih in da bo boljši na zelenici slavil. Forma obeh moštev je v zadnjem obdobju stabilna, čeprav, kot smo že dejali, rezultati Zavrča tega ne potrjujejo. V gostujoče moštvo, ki ga bo bodrilo precej navijačev, saj gre v primeru štajerske prestolnice za najbližje gostovanje, se po prestani kazni vrača Lovro Cvek, toda zaradi prisluženega četrtega kartona na preteklem srečanju v Kopru bo manjkal Toni Datkovic. Ekipi se odlično poznata, skrivnosti med njima prak- Strelstvo • 2. turnir Pokala SZS - Črenšovci tično ni. Kdo bo bolje izkoristil ponujene priložnosti, bo slavil in seveda bo zelo zanimivo videti reakcijo domače vrste, ki bo nastopila oslabljena, saj ima v svojih vrstah nekaj poškodovanih igralcev. A Maribor je Maribor, vijoličasti kljub sredinemu obračunu premorejo najširši kader v Sloveniji in seveda bodo želeli pred domačo publiko pozabiti na za njih nesrečni remi in dogodke na večnem derbiju, s tem ko bodo pritiskali, pa se bo belim prav gotovo ponudila kakšna priložnost, ki jo bo treba realizirati, s čimer se strinja tudi Miran Emeršič, pomočnik završkega stratega Ivice So-lomuna: »Ne smemo igrati na Kevin Venta in Kovinar Ormož s pištolo znova na vrhu Foto: Črtomir Goznik Zavrčani se bodo po najboljših močeh potrudili iztržiti kakšno točko na gostovanju v Mariboru. silo in pregoreti v želji, prav tako pa se ne smemo zaleteti. Maribor bomo skušali umiriti, saj bodo domačini skušali takoj napasti, v napadu pa se nam bodo prav gotovo ponudile priložnosti in treba bo katero izmed njih realizirati. Prav tu vidim naše največje rezerve, saj težko dosegamo zadetke, čeprav si pripravlja- mo izjemne priložnosti, toda praviloma smo skoraj vedno kaznovani za zapravljeno. Če nam bo steklo na začetku, potem verjamem v uspeh. Vsekakor bomo dali vse od sebe, potrudili se bomo po najboljših močeh in verjamem, da smo sposobni presenetiti Maribor.« tp Športno društvo Črenšov-ci je bilo minuli konec tedna organizator 2. turnirja liga-škega tekmovanja z zračnim orožjem za pokal Strelske zveze Slovenije. Na odlično pripravljenem strelišču z elektronskimi tarčami je znova nastopilo zavidljivo število, 413 tekmovalcev, najboljše članske ekipe so se v soboto pomerile v 1. A in 1. B DL, SD Kovinar Ormož pa je znova dokazal svojo kakovost letošnjih ekip in si priboril zlato in srebrno odličje v obeh najmočnejših disciplinah v 1. A DL s pištolo in puško. Med posamezniki se je s prvo letošnjo ligaško zmago v 1. A DL proslavil tudi najboljši slovenski strelec s pištolo - Ormo-žan Kevin Venta. Strelci Kovinarja slavili suvereno zmago s pištolo v 1. A DL Z drugo zaporedno in zelo prepričljivo zmago s 1125 krogi si ormoški strelci utirajo pot proti skupni zmagi, ki jim bo s takšno formo le stežka ušla. 10 krogov za zmagovalci iz Ormoža so se zvrstile tri ekipe. Aktualni li-gaški prvaki iz SD Jožeta Ke-renčiča Miklavž pri Ormožu so po slabem uvodu v sezono tokrat imeli srečo in z enakim rezultatom ter dvema notranjima deseticama več od Ptuj-čanov (19:17) osvojili ekipno srebro. Brez odličja so prav tako z enakim rezultatom kot strelci iz Miklavža in Ptuja ostali Sevničani, ki so nastopali brez svoje druge najboljše in visoko noseče strelke v ekipi - Mojce Kolman. Ptujča-ni so po uvodnem srebru tokrat osvojili še bron in zraven prepričljivih zmagovalcev iz Ormoža kažejo najstabilnejšo formo na začetku sezone. Trikratni prvaki iz Juršincev so, enako kot večina ekip, zaostali za svojim dosežkom iz prvega turnirja in osvojili 10. mesto. Venta s prvo posamično zmago Med posamezniki 1. A DL s pištolo si je zaključno - finalno streljanje priborilo kar pet spodnjepodravskih Foto: arhiv SZS Tudi na 2. turnirju 1.A DL s pištolo je zmago slavila odlična ormoška ekipa Kovinarja, z leve strani Nenad Vignjevič, Kevin Venta in Emerik Hodžič, drugo mesto so osvojili aktualni prvaki SD Jože Kerenčič iz Miklavža, v postavi Simon Simonič, Aleksander Ciglarič in Boštjan Simonič, druge stopničke v sezoni pa so si s tretjim mestom priborili strelci SK Ptuj-TPV prikolice v postavi Sašo Stojak, Majda Raušl in Matija Potočnik. strelcev. Z najboljšim rezultatom kvalifikacij je s 382 krogi navdušil visoko motiviran Kevin Venta. S petim in sedmim mestom, s 376 in 374 krogi, pa sta si napredovanje v kvalifikacijah zagotovila tudi Ptujčana Sašo Stojak in Majda Raušl, to pa je s 374 krogi uspelo tudi miklavške-mu povratniku Aleksandru Ciglariču in Kovinarjevi okrepitvi v letošnji sezoni Nenadu Vignjevicu. Osmoljenec je bil tokrat miklavški strelec Boštjan Simonič, ki si z enakim rezultatom kot trije finalisti zaradi manjšega števila notranjih desetic ni zagotovil nastopa v finalu. Tam je bila po nesrečni sedmici v prvih osmih strelih najprej izločena Ptujčanka Majda Raušl na 8. mestu, sledil ji je lanski pod-prvak Sevničan Blaž Kunšek na 7. mestu. V nadaljevanju sta med sabo obračunala mladi Ptujčan Sašo Stojak in Or-možan Nenad Vignjevic, po osmici Stojaka v 12. strelu pa je bil slednji za dve desetniki boljši. Tudi Vignjeviča pa je nato enaka usoda dočakala v 14. strelu proti miklavškemu strelcu Aleksandru Ciglariču. Slednji je v 16. strelu z osmi-co zapravil manjšo prednost proti Klemnu Tomaševiču iz Železnikov in ostal brez odličja na 4. mestu s krogom zaostanka. Od prvega finalnega strela naprej je dobro strelja- nje kazal na Grosupljem vzgojen mladi strelec Mario Hološ, ki je v letošnji sezoni okrepil Kamničane in si v 18. strelu pristreljal končni obračun za zmago proti ormoškemu prvaku Kevinu Venti. Slednji je šest desetink zaostanka po predzadnjem strelu s svojo izkušenostjo obrnil v zmago s prednostjo celega kroga, saj si je Hološ v zadnjem strelu dovolil napako in še tretjič v dvajsetih strelih zadel v osmi-co. Venta na drugi strani si je takšno napako privoščil le v začetnem petem strelu, nato pa z večjo konstantno-stjo obrnil razburljiv obračun sebi v prid in po srebru na prvem turnirju tokrat še zmagal. Kovinar Ormož le 0,5 kroga oddaljen od zmage v 1. A DL s puško V 1. A DL s puško je drugo zaporedno zmago v sezoni slavila ekipa Olimpije, ki ji je s pičlim zaostankom - pol kroga - na drugem mestu sledila ekipa Kovinarja iz Ormoža. Slednja je od uvodnega turnirja izvedla zamenjavo v ekipi, Tadej Horvat je uspešno nadomestil Jana Šumaka, Ormožani so dosegli slabih sedem krogov boljši rezultat, na drugi strani pa je Olimpija iz uvodnega turnirja izgubila sijaj za sedem krogov in pol, kar pa je bilo še vedno dovolj za pičlo zmago nad aktualnimi podprvaki iz Ormoža. Urška Kuharič izboljšala svoj rezultat in znova v finalu V kvalifikacijah 1. A DL je z rezultatom dneva s 417,6 kroga blestela olimpijka Živa Dvoršak, s tretjim rezultatom v kvalifikacijah, s 413,9 kroga pa si je zaključne obračune pristreljala tudi odlična ormoška strelka Urška Kuharič. Preostala ormoška strelca Petra Vernik in Tadej Horvat sta za najboljšimi finalisti zaostala le za malo ter z zaostankom krog in pol osvojila 10. in 11. mesto. Nov mejnik v slovenskem prvoligaškem tekmovanju je postavil naš odlični strelec invalid - legendarni paraolimpijec iz Slovenske Bistrice Franc Pinter - Ančo in si s 412,0 kroga prvič pristre-ljal finale. Z izjemo Maja Piri-ha in Pinterja je zanimivo, da se je na obeh turnirjih 1. A DL s puško v finale uvrstila enaka skupina strelcev, z najboljšim streljanjem pa je zmago znova slavila prepričljiva Živa Dvor-šak. Ormožanka Kuharičeva se je, po ne najbolj prepričljivem streljanju, tokrat morala zadovoljiti s šestim mestom v finalu, za štiri desetinke je bil od nje boljši Pinter. Za zmago sta se v velikem finalu pomerila Dvoršakova in vedno boljši Rušan Benjamin Jodl, ki je bil od Dvoršakove manj natančen za krog in dve dese-tinki. Simeon Gonc 12 Štajerski Šport petek • 27. novembra 2015 Reportaža s poti v Miami Piruete, 32 prekrškov v pol ure in srečanje z Gogijem Večina dobrih stvari glede popotovanj se zgodi naključno, tudi pri tokratni poti v ZDA (tretjič z Dejanom) ni bilo nič drugače. Ko sem iskal nekoga za skupno pot, je naključje hotelo, da je to postal Boštjan. Drugače si ni moč predstavljati tega, da je bil iz banke namenjen proti Dejanovemu Gymu, pa se je obrnil in želel opraviti še eno storitev - srečala pa sva se v novem ptujskem podhodu. »Greš v Miami?« - »Bi šel, samo ne vem s kom.« - »Jaz tudi ...« V tistem trenutku je Boštjan postal glavni junak tokratne zgodbe ... Čez teden dni sva se namreč skupaj z Matjažem in Simono že peljala proti zagrebškemu letališču . Piruete niso vključene? Na zagrebškem letališču se je v petek zjutraj trlo ljudi, med njimi je posebej izstopala skupna postavnih deklet. Na prvi pogled je bilo jasno, da so športnice, z Matjažem sva strokovno ugotovila, da so rokometašice (bile so premajhne za košarko in odbojko ...). »Smo ekipa Podravke, potujemo pa v Nemčijo na tekmo lige prvakinj,« so potrdile najine domneve. »Srečno punce, zmagajte ...«. Za Boštjana je bil let proti Parizu prva izkušnja z letenjem sploh. Imel pa je to nesrečo, da so bile turbolence tokrat res močne, najmočnejše, kar sem jih sam doslej doživel. »Meni se ni zdelo nič takega, le na stranišču sem se počutil kot Flisar na grbinah,« je komentiral in takoj vprašal: »Kaj piruete niso vključene v ceno? Sem mislil, da bo pilot naredil kakšno, preden gre na malico .« žnih Američanov. Dva ali pa trije športni avtomobili ranga nekaj 100 tisoč dolarjev na dovozu niso nobena redkost. Pa to sploh še ni bil elitni predel, ta je na otočkih med Downtownom in Miami Bea-chem - tja je skoraj nemogoče sploh pokukati. Pivo 9, dres 110 dolarjev Po kratki osvežitvi je bilo že treba na pot - na košarkarsko tekmo Miami Heat - Boštjan s krofi, zaradi katerih je tehtnica vidno poskočila... Sov na tekmi NBA lige traja tri ure, kvečjemu kakšno minuto dlje. Znani tragični dogodki v Parizu so še nekoliko povečali varnost na letališču Charles De Gauille. Na enem največjih (tudi najlepših) evropskih letališč smo morali skozi številne kontrole, pas iz hlač smo npr. morali izvleči vsaj trikrat. Ne vem, po kakšnem ključu izbirajo potnike za naključne preglede, a mene in Simono (najbolj mili obraz) so izbrali največkrat ... Na letališču v Parizu sem prejel sporočilo, da moram preko elektronske pošte v eni uri nujno potrditi akredi-tacijo za tekmo NBA lige med Miami Heatsi in New York Knicksi. »Halo, Dani, lahko to urediš?« Nikakor si ne bi želel spustiti iz rok takšne priložnosti . Kot da bi slutil, da bo to res nekaj posebnega (sledi v nadaljevanju). Hvala, Dani! Proti Miamiju nas je ponesel ogromni A380. Dvonadstropna dnevna soba, ki lahko v dveh nadstropjih v optimalni varianti sprejme več kot 700 ljudi. V njem se dogaja vse tako kot v domači dnevni sobi: eni berejo, drugi gledajo TV, poslušajo radio, tretji se ukvarjajo z otroki, jih previjajo, eni zadremajo ali se pogovarjajo - vsi pa vmes nekaj pojedo... Hrana na letalu ni kulinarični presežek, pa vendarle so se Francozi zelo potrudili (vseeno nekoliko slabše kot pred leti, ko nam je francoska stevardesa nosila dodatne tortice...). Po 9 urah smo varno pristali v Miamiju ter odšli novim ameriškim dogodivščinam naproti... Že pred potjo smo imeli rezerviran avto, tukaj je bilo treba to le še realizirati. Z letališča pelje poseben vlak do rent-a-car centra. Res je center v pravem pomenu besede - več nadstropij, v vsakem vsaj deset podjetij, vsako ima po nekaj pultov za izdajanje. Če ocenim preko palca, istočasno obravnavajo več kot sto uporabnikov - skoraj neprekinjeno čez cel dan. Ko smo uredili formalnosti (plačali kavcijo, zavarovanje ...), so nas napotili v 3. nadstropje zgradbe, kjer je bilo eno izmed ogromnih parkirišč. »Kje najdem ta avto,« vprašam enega od uslužbencev. »Tam si ga izberite,« pokaže. »Kje pa dobim ključe?« - »V avtih so ...« Ja, ključi so bili v avtih, izbereš enega iz ranga, ki si ga plačal in se odpelješ. Izbira je bila pestra, chevrolet 200 pa končna izbira. Bil je -jasno - avtomatik, zato so bili potrebni trije krogi po parkirišču za navajanje na vožnjo brez sklopke. »Pa dajmo, cilj je Harrison hotel na Miami Beachu.« Z majhnimi zapleti preko štiri- in večpasovnic je šlo predvsem zaradi garmina, ki pa je vmes enkrat vendarle odšel po svoje ... Zato pa je šlo toliko bolje v mestu, kjer sva se z Boštjanom ustavila, da bi na Washington Aveniji vprašala za ta hotel. Medtem ko je Boštjanu prijazna Italijanka preko googlovega zemljevida razlagala, kje je ta hotel, sem sam iz avta obrnil glavo Se zadnje fotografiranje pred dvobojem £ iRMKS PIs -S*' T™ i 4 ■ca » Airftvu^ /uwo. - li-■ m ' - 1 Ogromna dvorana American Airlines Arena, kjer domuje ekipa Miami Heat. v levo ... in zagledal Harrison hotel . Zakaj Italijanka ni pokazala s prstom, kje je hotel, ampak je uporabila google, nama še danes ni jasno . 32 prekrškov v slabi uri Že naslednji dan, v soboto, smo se odpravili proti kraju Miami Lakes, kjer je bival Dejan. Vodič je bil Ivan, človek z izjemnim darom za orientacijo ter velik ljubitelj tehnike, še posebej motorjev (tudi sam dirkač). Ker je natančno vedel, v katero smer mora, je bila vožnja za njim mirna, le nekajkrat sem ga moral loviti po pasovih. Pri pospeševanjih si je dal duška le enkrat, a se še takrat izpod koles ni pretirano kadilo . Po pozdravih smo se z Dejanom skupaj odpeljali - »na pijačo v nakupovalni center«, za katerega je Dejan izvedel od Gorana Dragica ... A to je pomenilo kakšno uro vožnje, zavijanje z avtoceste na izvoze, pa spet nazaj, pa številna obračanja -poti ni bilo ne konca ne kraja. Na koncu smo pristali v nekaj minut oddaljeni restavraciji (steak house), kamor bi lahko prišli peš v desetih minutah z začetne točke . V tem času sem v vožnji za Ivanom naredil vsaj 30 prekrškov pri menjavanju smeri (težko je priti z ene strani štiripasovnice na povsem drugo . ), pri zavijanjih v zadnjem trenutku na drugi pas, obračanjih . Vmes se je tako ulilo izpod neba, da je bila vidljivost zmanjšana na minimum. Na srečo so ameriški vozniki zelo, zelo prijazni in zaradi vsega nisem bil deležen nobenih hupanj, niti sovražnih pogledov - le De-janovih zbadanj. Ker je priporočal odličen (res odličen) steak, sem mu jih oprostil ... Nazaj grede smo se proti Miami Beachu peljali po drugi strani in prišli na otok s severne strani, kjer so tudi prebivališča precej premo- Philadelphia 76's. V domači ekipi igrata kar dva Slovenca, Goran Dragic in Beno Udrih, zato je bil ogled nujen. Je pa to zelooo drag šport . Najprej je treba parkirati avtomobil, kar nas je v bližini dvorane stalo 40 dolarjev, za karto v tretjem nadstropju ogromne American Airlines Arene je treba odšteti več kor 50 dolarjev (v srednjem nivoju prebije mejo 100 dolarjev, ob igrišču je več kot 250 dolarjev, pri ložah pa ni omejitve navzgor . ), pivo stane slabih 10 dolarjev, dres v trgovini z navijaškimi rekviziti pa 110 dolarjev ... Če k temu prištejemo še obvezni prigrizek (kokice, burgerji, sendviči . ), potem dobimo vrtoglavi seštevek. Nasploh Američani na tekmo gledajo s povsem drugimi očmi: v prvi vrsti je to za njih zabava, druženje in prehranjevanje. Nič nenavadnega ni, če nekdo zamudi prvo četrtino ali gre iz dvorane pet minut pred koncem tekme - pomembno je, da je preostali čas opravil in videl, kar je pač nameraval. Zaradi tega je celotna organizacija dogodka zastavljena povsem drugače, skupaj pa traja dolge tri ure. V tem času se na igrišču zvrstijo številni dogodki, od nastopov raznih skupin (predstavila se je karate skupina) do predaje kakšnega priznanja kakšnemu posamezniku (v soboto se je Beno Udrih kot novinec slikal z ameriškim vojnim veteranom in mu predal darilo), na velikih zaslonih se v vsakem premoru vrtijo posnetki z igralci v različnih vlogah ... vse do nastopa navijaške skupine. Ta je prava paša (predvsem za moške) oči . Dogajajo se tudi številne nagradne igre, v katerih sodelujejo gledalci, sponzorji pa prispevajo nagrade. Show must go on . Kdo je zmagal tekmo? Ni pomembno . Mimogrede: Dragic je zagotovo eden izmed treh največjih zvezdnikov Slovenski navijači z Gogijem ekipe (poleg Wada in Bosha), brez njega si je ekipo skoraj nemogoče zamisliti. Je največji kreativec v ekipi, razigrava soigralce in deli asistence. Zaradi tega ga njegovi delodajalci tudi bajno plačajo -milijon . na mesec . Majica z njegovim napisom je tudi tretja najbolje prodajana, nosijo jo številni mladi. Udrih se je pokazal v solidni luči, vidi pa se, da še ni uigran z ekipo. V Miami preko Carigrada?!? V soboto pozno zvečer so v hotel prispeli še člani navijaške skupine Fan club Dejan Zavec. To je bila največja skupina, več manjših je prišlo prej in tudi še pozneje. Njihova potovalna avantura je trajala celoten dan: najprej do Dunaja z avtobusom, od tam z letalom v Carigrad ter od tam v Miami. Okoli tazadnje v žep, a tudi tako lahko poslujejo letalske družbe. Fanovci so bili utrujeni, a srečanje je bilo vendarle zelo prijetno -z večino smo se namreč že srečali na kakšnem od prejšnjih dvobojev (Darjanom, Frančkom, Urošem, Dragico, Boštjanom ...). Lepo je bilo videti tudi nekaj družin z otroki, preko katerih se tudi med mlade širi navijaška kultura. Vodnik Miha je naslednji dan navijače popeljal na ogled mesta z znamenitostmi, kot največji zadetek v polno pa se je izkazalo nekaj povsem nepričakovanega. Pred AA Areno so se namreč navijači slikali pred plakatom Gorana Dragica, v tistem trenutku pa je mimo pripeljal avtomobil, iz katerega je stopil - Goran osebno. Srečanje z zvezdnikom Heatov je bilo zagotovo vrhunec dneva, še posebej zaradi njegove prijaznosti. »Toliko Slovencev v Miamiju sploh še nisem videl, ne morem verjeti,« je povedal med fotografiranjem. Ja, takšen premik lahko sproži samo Dejan ... »Škoda, da ne morem na dvoboj, v sredo že odletimo drugam. Vseeno bom stiskal pesti za Dejana.« Prijazen in nič kaj zvezdniški . Nadaljevanje sledi, med drugim tudi o skoraj »usodnem« nočnem srečanju ter o spremljanju tekme Miami - NY iz prve vrste ... Jože Mohorič petek • 27. novembra 2015 Šport ŠtajerskiTEBUlK 13 Boks • Dejan Zavec - Erislandy Lara Kljub porazu ostaja naš šampion! »Vse me spominja na Johannesburg, tudi tam je bila podobna scena, tudi moji občutki so takšni,« je ob spoznavanju Hialeaha dva dni pred borbo povedal Dejan. »Le ograje so bile na jugu Afrike bolj visoke ...« A razplet je bil drugačen ... Od prihoda na dan borbe v Hialeah je šlo vse narobe: vreme se je »sfižilo« že pred samo borbo, tako da smo tisti prvi novinarji ob ringu večkrat pospravljali računalnike in se umikali pod streho tribune. Pa to ni bil majhen dežek, ampak pravi močni nalivi, da nam je kapljalo z las. Zaradi tega so ring pokrivali s cerado in prestavljali začetek boksarskega večera na vedno kasnejše termine ... Bili smo že v resnih skrbeh, kako bodo vse napovedane borbe spravili pod streho v napovedanem času, pa so na koncu sprejeli salomonsko odločitev: zaradi TV-prenosa se je glavna borba večera pač pričela nekoliko prej, kot je bilo napovedano!?! Je to sploh možno, smo se spraševali, a tako je pač to v Ameriki - vse je možno, le da šov gre naprej. »Nikakor ne iščem izgovorov, čeprav je bilo res nekoliko čudno, da so naju predčasno poklicali v ring,« je po tekmi povedal Dejan. Da o neobičajnih rokavicah niti ne govorimo. Pač še ena podrobnost . Organizacija je res šepala na vseh nivojih, od zelo zasilnih garderob do urnika, zunanjih razmer ... (Govorice so bile, da so najprej nameravali borbo izpeljati v igralnici, zaradi velikega zanimanja pa so prireditev na hitro prestavili na večje prizorišče - pred tribuno stadiona ...) _1 ifr. - n ■L - -..L. it» K A- m # * ----—— Mf. ■V 1 - V Dvoboj je trajal vsega sedem minut, v tretji rundi je bilo borbe žal konec ... Prihod v ring je bil dober, slovenski navijači na tribuni so bili glasni in so svojega junaka pričakali z gromkim aplavzom. Tudi Larini so odgovorili z enako mero, zaradi številčnosti so bili prav tako zelo glasni - Kuba je vendarle čez zaliv... Borba se je začela 25 minut pred napovedano uro Začetek borbe je bil kar silovit, morda celo nekoliko nad pričakovanji za 1. rundo. Pretila sta oba, a je bil Lara hitrejši ter zelo natančen. »Bil sem pripravljen na dolgi doseg Larinih rok, a je bil še daljši od pričakovanj. Tudi izjemno hiter je bil. A to ni bila glavna težava, večji problem je bila enkratna bolečina v rami, podobna tisti izpred nekaj tednov,« je povedal Dejan. Zagotovo se je v podzavest že naselila misel o poškodbi, zato so bile reakcije še počasnejše. Vsekakor smo ga na treningu pred nekaj dnevi videli v popolnoma drugačni luči - bil je eksplo- Po uradnem tehtanju sta bila predvsem zaradi tega, ker sta kocine... Dejan in Erislandy dobre volje -lahko po hujšanju spila nekaj te- Prizorišče dvoboja en dan pred samim dogodkom. ziven in hiter v gibanju. Tokrat je bil daleč od tega, daleč od idealnega. Lara je to znal unovčiti z natančnimi udarci, ki so Dejana tik pred koncem 2. runde privedli do resnih težav. Na srečo je bil zvonec ob koncu runde hitrejši... Bolečina v rami -kot strela z jasnega Tretja runda je bila končna: Lara je znova napadel, hotel je izkoristiti dobro serijo iz zaključka 2. runde za nadaljnji napad in to mu je tudi uspevalo. Po nekaj sekundah borbe pa se je Dejan sklonil sredi gibanja in zahteval sodniški odmor. Lara je za trenutek zastal, nato pa nadaljeval z udarci, ko se je sodnik vendarle odločil in stopil med njiju. »Ni šlo za udarec v obraz, niti K. O., am- pak me je kot strela z jasnega pokosila bolečina v rami, brez udarca Lare. Potekala je od vratu, preko pasa in še nižje po nogi. Sicer nisem želel predati borbe, a je sodnik takoj reagiral in označil konec. Ničesar nisem mogel storiti, saj mi je bolečina v rami jemala dih. Še zdravniku nekaj dolgih sekund nisem mogel dopovedati, kaj mi sploh je. Počutil sem se grozno ...«je s težkim srcem po borbi razlagal Dejan. »Zelo sem razočaran, sploh ne morem povedati, kako zelo ... Predvsem zaradi vseh navijačev, ki so prišli na Florido. V sami borbi me je Lara res nekoliko presenetil, a to bi nekako lahko kompenziral s spremembo tehnike. Zavzel bi bolj obrambno držo in čakal na svoje priložnosti v kasnejših rundah, karkoli Hialeah Park Racing je bil pred leti eno od središč prirejanja konjeniških dirk v ZDA, zdaj je daleč od nekdanje slave (glavna stavba je sicer še vedno impresivna). V zadnjem času poskušajo preko bogate ponudbe igralništva kraj znova vpisati na zemljevid organizatorjev elitnih prireditev. Prav zaradi tega so bili gostitelji na predstavitveni konferenci za novinarje zelo zadovoljni s tem, da bo pri njih potekala borba za naslov svetovnega prvaka. To je bil v zadnjih treh letih tukaj tretji večji boksarski večer, daleč največji doslej. Navijači so bili znova tisti, ki so dajali izjemno podporo. bi lahko naredil. Vem, bilo bi težko, a bi vsaj poskusil, tako pa nisem imel niti te možnosti. Sem pa pošten do sebe, da sem tudi tokrat naredil vse, kar je bilo v moji moči - nadaljevanje borbe pač ni bilo možno ... Vsekakor pa čestitam Lari, odličen borec je. Čez čas bomo zagotovo še veliko slišali o njegovih nadaljnjih uspehih.« Za konec bom uporabil besede Staneta Milutinoviča: »Čudež je že to, da je Dejan trikrat dobil priložnost boksati v ZDA. Zavedati se moramo, da prihajamo iz majhne države, če pa poznamo Deja-novo zgodbo še podrobneje, o njegovih začetkih, potem je 'fenomenalec1. Porušil je že vse zakone fizike in še česa. Kapo snemam pred njim.« Tudi mi jo snemamo... Večer se je končal z dolgim čakanjem na doping kontrolo, nato pa se je kljub negativnemu izidu končal bolj vedro - na pijači v bližini Dejano-vega hotela ... Ta zahteva posebno zgodbo - v naslednji številki Štajerskega tednika... Je to konec kariere? Nikoli ne reci nikoli. »Najprej se moram pozdraviti, nato sledi odločitev o tem.« Pa pojdimo še enkrat od začetka ... Že ob prvem medsebojnem stiku na stopnicah Hialeah parka sta Dejan in Eri-slandy natančno vedela, za kaj pri tej stvari gre: nasmejala sta se drug drugemu, Nataša pa ju je tudi fotografirala. »Izven ringa sva oba človeka, v ringu pa profesionalna športnika - to sta dve ločeni zadevi,« je povedal Dejan, ki Lara spoštuje tudi zaradi doslej prehojene poti - v delih je celo podobna Dejanovi. Lara je namreč najprej prebegnil v Nemčijo, ostal tam nekaj časa, nato pa na koncu pristal v ZDA. Tudi njemu na začetku profesionalne kariere ni bilo postlano z rožicami. »Verjetno sva se prav zaradi tega v trenutku 'zaštekala'.« Na prvem srečanju v dvorani konjeniškega kluba so bili gostitelji izjemno ponosni na to, da so uspeli v Hialeahu organizirati tako pomemben dvoboj, za naslov svetovnega prvaka. Kubanskega junaka so kovali v zvezde, a so bili izjemno spoštljivi tudi do »nekdanjega svetovnega prvaka IBF-verzije, večkratnega branilca tega naslova ter se- danjega prvaka WBF kategorije« Jana Zavecka. Ta se jim je v istem tonu zahvalil za ponujeno priložnost in napovedal trd dvoboj: »Prepričan sem, da bodo gledalci ob ringu in tudi tisti ob TV-zaslonih prišli na svoj račun.« Poseben pozdrav so organizatorji namenili slovenskim navijačem. Neverjeten se jim je zdel podatek, da jih je v Miami prispelo kar 100. Na boksarski dvoboj v Ameriko je več tisoč kilometrov prišlo toliko ljudi?!? Nepojmljivo ... A takih in podobnih izjav so Dejanovi navijači že vajeni. Je že tako: kakšen je šampion, takšni so njegovi sledilci . Posebno presenečenje je sledilo v obliki napovedi, da bo dvoboj na prostem! Kar nismo mogli verjeti svojim ušesom, ko so zatrjevali, a tako je pač bilo. Res redki dvoboji so organizirani na prostem, a v Ameriki je cenjeno vse, kar je posebno. Ring in vse drugo so tako pred tribuno hipodroma začeli postavljati šele v torek, dan pred dvobojem. Tudi vse potrebno za TV-pre-nos ... Spraševali smo se, kako bo v primeru dežja poskrbljeno za gledalce na prostem (ring bo menda pokrit). Verjeli smo, da imajo plan B . Zaman . Slovenska prevlada na tehtanju Moč Dejanovih navijačev je bila močno vidna na tehtanju, kamor nas je skupaj prišlo kakšnih 50, polovica. Tukaj smo se srečali s skupinicami, ki Dejana spremljajo že leta: Korošci, Stane Milu-tinovič s svojimi, Klariči . Le eden je manjkal ... »Če ga niso zaprli, zvezali in mu odvzeli potnega lista, potem ga pričakujem danes ali jutri zjutraj,« je rekel Stane. V mislih je imel Tomija Jagarinca, ki doslej ni izpustil še nobenega dvoboja, pa čeprav Katar res ni za ovinkom . A tisti, ki so bili tukaj, so iz tehtanja naredili spektakel. Če je moral Američanom, Kubancem in Mehičanom uradni napovedovalec ob vsaki predstavitvi jasno reči: »Naredite hrup, naj se vas sliši na TV,« potem tega nikakor ni bilo treba reči ob tehtanju Dejana. Hrup je nastal sam od sebe . In to glasen . Aplavzi niso ponehali niti po porazu - le zakaj bi, Dejan ni nič drugačen, kot je bil prej ... Jože Mohorič 14 Štajerski Šport petek • 27. novembra 2015 Futsal • 1. SFL, 2. SFL 1. SFL - Benedikt izgubil Kix Ajdovščina - KMN Benedikt 3:2 (1:1) Strelci: 1:0 Žonta (1.), 1:1 Damiš (18.), 1:2 Klemenčič (21.), 2:2 Ignjatovic (28.), 3:2 Česnik (29.) Benedikt: Lovrenčič. Se-nekovič, Šabeder, Kurnik, Kopun, Škerget, Klemenčič, Damiš, Drašak; Trener: Darko Križman. Nepopolna oziroma zelo zdesetkana ekipa Benedikta je izgubila derbi začelja v 1. slovenski futsal ligi v Ajdovščini. Pred 100 gledalci so domačini povedli preko Žonte že v prvi minuti, medtem ko je rezultat polčasa 1:1 postavil Damiš. Gostje so dobro začeli drugi polčas, saj so povedli preko Klemenčiča, vendar so nato v dveh minutah dobil dva zadetka. Prvega je dosegel Ignjatovic, zmagovalnega pa Česnik, kar je po- Namizni tenis • 1., 2. in 3. SNTL 1. SNTL (ž) Ptuj - Vesna 0:5 Rezultati: Tomanič Butkovska - Zera 0:3, Bezjak - Radohin 1:3, Krajnc - Trelec 2:3, Bezjak - Zera 1:3, Tomanič Butkovska - Supa-nič 2:3 Pogled na prvenstveno lestvico in na igralski kader je dal na obračunu med Ptujem in Vesno absolutno vlogo favoritinj igralkam iz Ljubljane. Te so svoje delo dobro opravile tudi za zeleno mizo, kjer so gladko z najvišjim možnim izidom zmagale z 0:5. Dve posamezni zmagi je prispevala bivša članica ptujske ekipe Ivana Zera. V ptujskem taboru sta bili blizu zmagi Krajnčeva, ki je z 2:3 izgubila s Trelecovo in z enakim rezultatom je Tomanič Butkovska klonila s Supaničevo. 2. SNTL (ž) Ljubljana - Cirkovce Šter-nmatik 1:5 Rezultati: Kosič - Iv. Unger 0:3, Breskvar - Belaj 3:1, Štulanovič -In. Unger 1:3, Breskvar - Iv. Unger 2:3, Kosič - In. Unger 0:3, Štulanovič - Belaj 0:3 Preserje - Cirkovce Šter-nmatik 2:5 Rezultati: Bartolovič - Iv. Unger 0:3, Letnar - Belaj 3:1, Kete - In. Unger 2:3, Letnar - Iv. Unger 3:0, Bartolovič - In. Unger 0:3, Kete -Belaj 1:3, Letnar - In. Unger 0:3 Mlada ženska ekipa Cirkovc je bila minuli konec tedna uspešna, saj je v gosteh dosegla dve navidezno gladki zmagi, potem ko so premagale Ljubljano in Preserje. Svoj delež k dvema zmagama so dale vse tri igralke, medtem ko je izstopala Ina Unger, ki je skupno dobila kar pet dvobojev. 2. SNTL Ptuj - Melamin 5:4 Rezultati: Podlesnik - Vidmar 0:3, Krušič - Lesar 3:0, Drčič -Vodušek 0:3, Krušič - Vidmar 3:1, Podlesnik - Vodušek 0:3, Šegula - Lesar 3:1, Krušič - Vodušek 3:2, Šegula - Vidmar 1:3, Podlesnik -Lesar 3:0 Ptuj - Ljubljana 2:5 Rezultati: Drčič - Flajs 3:0, Krušič - Grm Urbančič 2:3, Šegula - Filipovič 3:1, Krušič - Flajs 1:3, Drčič - Boldin 0:3, Šegula - Grm Urbančič 1:3, Krušič - Boldin 0:3 Kombinirana članska ekipa Ptuja je sestavljena iz izkušenih in mladih namiznoteniških igralcev. Ti so se dobro izvlekli na dvoboju proti Melaminu, ko so zmagali z najtesnejšim rezultatom 5:4. Kar tri točke za skupno zmago je prispeval Krušič, medtem ko je v devetem dvoboju odločilno točko dodal Podlesnik. Na drugi tekmi so Ptujčani izgubili z Ljubljano z 2:5. Posamezni zmagi sta dosegla Drčič in Šegula, kar pa je bilo premalo za uspeh. 3. SNTL Cirkovce - Metlika 0:5 Rezultati: Strelec - Brajkovič R. 2:3, Lozinšek - Govednik 0:3, Mu-rata - Brajkovič M. 0:3, Lozinšek - Brajkovič R. 1:3, Strelec - Braj-kovič M. 1:3 Namiznoteniški igralci Cirkovc so z najvišjim možnim izidom 0:5 izgubili z Metliko. Najbližje zmagi je bil v uvodnem dvoboju Strelec, ki je z 2:3 izgubil proti Robertu Brajkoviču, medtem ko je isti domači igralec v drugi partiji dobil niz, ki ga je osvojil tudi Lozinšek, a to je bilo tokrat proti Metliki premalo za kakšno presenečenje v obliko posamezne zmage. David Breznik Mali nogomet S temami 1. kroga se v soboto prične nova sezona Zimske lige malega nogometa pod okriljem MNZ Ptuj. Letos se bo liga prvič imenovala po sponzorju - Liga malega nogometa Zavarovalnica Tilia, v njej pa bo nastopilo 11 moštev. Sistem bo enokrožen, vsak se bo pomeril z vsakim, nato pa bo predvidoma v nedeljo 31. januarja 2016 na sporedu končnica tekmovanja, kjer se bodo za prvaka udarile najboljše tri ekipe iz rednega dela. Naslov prvak iz lanskega dela brani ekipa KMN Draženci. Pred pri-četkom lige je Janko Turk, sekretar MNZ Ptuj, sicer pa vodja Lige malega nogometa Zava- menilo, da je Kix premagal ekipo Benedikta, ki še naprej ostaja le pri eni zmagi v letošnjem državnem prvenstvu. REZULTATI 9. KROGA: Dobovec - FC Litija 6:4 (2:3), Kix Ajdovščina - KMN Benedikt 3:2 (1:1), RE/MAX Maribor - Potočje projektiranje Sevnica 4:3 (3:1), KMN Puntar - KMN Bronx Škofije 6:1 (3:0) 1. KMN KOBARID 8 6 1 1 36:20 19 2. RE/MAX MARIBOR 9 5 3 1 40:24 18 3. DOBOVEC PIV. KOZEL 8 5 2 1 38:20 17 4. PROJEKT. SEVNICA 9 4 2 3 23:20 14 5. FC LITIJA 9 4 3 3 33:23 14 6. KMN PUNTAR 9 4 1 4 25:29 13 7. KMN ŠKOFIJE 9 3 1 5 27:28 10 8. KMN BENEDIKT 8 1 0 7 13:36 3 9. KIX AJDOVŠČINA 9 1 0 8 12:47 3 2. SFL - zmagi Ptuja in Tomaža Futsal klub Stripy - FC Ptuj 3:4 (1:3) Strelci: 1:0 Česen (2,), 1:1 Krajnc (9.), 1:2 Braček (17.), 1:3 Pihler (20.), 1:3 Langer-holc (26.) 2:4 Jaušovec (38.), 3:4 Česen (40.) FC Ptuj: Brunčič, Krajnc, Pihler, Kavaš, Jaušovec, Braček, Mulej, Vindiš, Fleten, Dobnik; Trener: Boris Šprah. Ptujski futsalerji so se zadovoljni vrnili z gostovanja v Ško-fji Loki, kjer so po zmagi nad Stripyjem vpisali njihovo drugo prvenstveno zmago. A tekma se v športni dvorani Trata ni začela po gostujočih željah, saj je že takoj dosegel zadetek Česen. Nadaljevanje Ptujčanov je bilo boljše, predvsem pa bolj učinkovito. Za izenačenje je poskrbel kapetan Krajnc, do odmora pa sta se med strelce vpisala še Braček in Pihler, Igralci Stripyja so v nadaljevanju lovili zaostanek 1:3, ki jim ga je dvakrat uspelo zmanjšat na zadetek 2:3 in na koncu 2:4, a odločilen gol za zmago je dal dve minuti pred koncem tekme za FC Ptuj Jaušovec. KMN Tomaž - Futsal klub Dobrepolje 5:3 (1:1) Strelci: 0:1 Marolt (1.), 1:1 Kamenšek (17.). 2:1 Gašparič (27.), 3:1 Gašparič (29.), 4:1 Gašparič (35.), 4:2 Strnad (36.), 5:2 Goričan (39.), 5:3 Strnad (40.) KMN Tomaž: Kolarič, Mag-dič, Goričan U., Gašparič, Kamenšak, Belšak, Vočanec, Goričan D., Jaušovec, Gajser, Prijol; Trenerja: Marjan Mag-dič in Matej Gajser. V preteklem vikendu je zaradi popravila parketa v špor- Matej Gajser (trener KMN Tomaž): »Za nami je tekma, ki si jo bomo zapomnili po treh točkah, igro pa je potrebno čimprej pozabiti. Zaradi spleta okoliščin v zadnjih dveh tednih praktično nismo trenirali, zato smo tekmo pričakali dokaj negotovi. Končni rezultat ni realen kazalnik dogajanja na igrišču, saj bi morali tekmo bistveno prej in z višjo razliko pripeljati v varne vode. Pred nami je prost vikend, ko bomo vse moči usmerili v pripravo na težko gostovanje v Kobaridu.« tni dvorani Hardek 7. kolo 2. SFL, med domačo ekipo KMN Tomaž in Futsal klubom Dobrepolje potekalo v športni dvorani Velika Nedelja. Ekipa iz Svetega Tomaža je nadaljevala tradicijo dobrih domačih tekem in vpisala nove tri točke, ki jih ohranjajo na prvem mestu prvenstvene lestvice. Tekma se no začela po željah gostiteljev, saj so gostje že v prvi minuti, iz svoje prve prave priložnosti, tudi zadeli. Domača ekipa je vlagala veliko truda v izenačenje, ki pa je kljub številnim čistim situacijam za dosego zadetka prišlo šele v samem zaključku polčasa, ki se je tudi končal z rezultatom 1:1. V drugem delu smo na parketu gledali samo še eno ekipo, to je domačo ekipo KMN Tomaž, ki je s tremi goli Mitje Gašpariča ušla na varno razdaljo. Gostje so poskušali z vratarjem v polju, kar jim je dobro uspevalo, saj so z dvema zadetkoma omilili poraz. V naslednjem tednu se igrajo prve tekme četrtfina-la pokalnega tekmovanja Terme Olimia, tako da tekem v 1. in 2. SFL ni. REZULTATI 7. KROGA: Futsal klub Stripy - FC Ptuj 3:4 (1:3), KMN Velike Lašče -KMN Oplast Kobarid 9:1 (2:1), KMN Tomaž - Futsal klub Dobrepolje 5:3 (1:1), ŠD Mlin-še - ŠD Kebelj 5:5 (1:4), ŠD FK Zavas - Gorica futsal klub 4:1(0:1) 1. KMN TOMAŽ 7 5 1 1 32:11 16 2. ŠD FK ZAVAS 7 4 12 18:10 13 3. ŠD KEBELJ 7 3 3 1 25:23 12 4. ŠD MLINŠE 7 3 2 2 26:30 11 5. FK STRIPY 7 3 1 2 38:25 10 6. GORICA FK 7 3 1 3 26:22 10 7. FK DOBREPOLJE 7 3 0 4 27:32 9 8. FC PTUJ 7 2 1 4 18:30 7 9. KMN VELIKE LAŠČE 7 2 0 5 18:23 6 10. KMN KOBARID 7 2 0 5 15:37 6 U19 KMN Tomaž - KMN Olimp Celje 6:1 Končno je tudi mlada eki- Prihaja Liga Zavarovalnica Tilia rovalnica Tilia povedal: »Pred nami je nova sezona malono-gometne lige, kjer bodo samo okostje lige sestavljala moštva, ki so bila prisotna in uspešna že v preteklosti. Priključilo se nam je nekaj novih moštev in glede na imena igralcev ki bodo nastopili v teh moštvih, se lahko tudi katero izmed njih vključi v boj za vrh, kar bo seveda samo ligo naredilo še bolj zanimivo. Seveda bi ob tem povabil vse ljubitelje malega nogometa, da se nam ob koncih tedna pridružijo v športni dvorani Center, saj se nam obeta razburljivo in kvalitetno tekmovanje.« tp Nogomet • Tekmovanja mlajših selekcij 1. SML 17. krog: Krško - Aluminij 3:1 (1:1); strelci: 1:0 Kneževič (6.), 1:1 Križan 1:1, 2:1 Kneževič (59.), 3:1 Božič 63.) 1. SKL 17. krog: Krško - Aluminij 1:4 (0:1); strelci: 0:1 Medved (43.), 0:2 Prelec (45.), 1:2 Bogolin (49.), 1:3 Milič (75.), 1:4 Milič (80.) SKUPNA LESTVICA 1. NOGA TRIGLAV 3018 6 6 69:32 60 2. BRAVO PUBLIKUM 3218 5 9 44:24 59 3. DOMŽALE 2619 1 6 68:27 58 4. MARIBOR 3018 2 10 73:46 56 5. KRŠKO 3416 6 12 56:40 54 6. KOPER 3214 10 8 45:31 52 7. INTERBLOCK 3415 6 13 46:48 51 8. OLIMPIJA LJUBLJANA 2615 3 8 50:18 48 9. ALUMINIJ 2813 6 9 46:34 45 10. CELJE 3012 7 11 49:48 43 11. KRKA 3210 7 15 29:47 37 12. GORICA 3210 5 17 50:55 35 13. FARMTECH VERŽEJ 30 8 3 19 27:60 27 14. BILJE 32 6 8 18 21:64 13 15. ŠAMPION 34 5 7 22 35:82 22 16. RUDAR VELENJE 30 5 6 19 29:81 21 Liga deklet U-17 11. krog: ŽNK Teleing P. Beltinci -ŽNK MSM Ptuj 3:3 (1:1); strelke: 1:0 Makovec (21.), 1:1 Bratuša (25.), 1:2 Bratuša (46.), 2:2 Makovec (49.), 2:3 Žolek (60.), 3:3 Šiftar (79.) 1. ŽNK BELTINCI 10 8 2 0 51:7 26 2. ŽNK MSM PTUJ 9 7 2 0 39:6 23 3. ŽNK RADOMLJE 10 7 1 2 47:13 22 4. FUŽINAR 10 6 3 1 21:6 21 5. ŽNK MARIBOR 10 5 1 4 24:18 14 6. ŽNK RUDAR ŠKALE 10 4 2 4 14:22 14 7. AJDOVŠČINA 9 3 1 5 17:23 10 8. ŽNK KRIM 10 3 1 6 10:21 10 9. VELESOVO 10 3 0 7 10:41 9 10. ŽNK KRKA 10 1 1 8 5:35 4 11. ŽNK KOROŠKA 10 0 0 10 7:53 0 DB pa KMN Tomaž, ki je v preteklih letih v mlajših selekcijah dvakrat osvojila naslov državnega podprvaka, po dveh uvodnih remijih, zabeležila prvo zmago. Tokrat je bila s teniških 6:1 boljša od ekipe iz Celja. V nadaljevanju jesenskega dela prvenstva mlado ekipo KMN Tomaž čakajo še štiri tekme, po katerih bo tudi bolj jasno, ali se bodo tudi letos borili za vrh. Treba pa je izpostaviti, da sta tudi iz te generacije dva igralca, Mitja Gašparič in Domen Školiber, uvrščena na seznam reprezentantov U19, katerih priprave bodo v začetku naslednjega tedna potekale v Krajnski Gori. David Breznik Športni napovednik Nogomet • 1. SNL: pari 19. kroga - sobota ob 15.30: Rudar - Krka, Krško - Celje; SOBOTA ob 17.30: Maribor - Zavrč; SOBOTA ob 20.15: Luka Koper - Domžale; NEDELJA ob 17.30: Olimpija - Gorica 2. SNL: PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 13.30: Zarica Kranj - Aluminij, Šenčur - Ankaran, Kalcer Radomlje -Triglav Kranj 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA: 18. krog: Aluminij - Krka (SOBOTA ob 13.00) 1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA: 18. krog: Aluminij - Krka (SOBOTA ob 11.00) Liga malega nogometa PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 9.00: ŠD Ptujska Gora -Dabbs-SL Tim; SOBOTA ob 9.40: ŠD Draženci - KMN Dra-ženci; SOBOTA ob 10.20: EHM Team - FC Ptuj; SOBOTA ob 11.00: KMN Majolka - ŠD Rim Picerija Špajza; SOBOTA ob 11.40: F.C. Trcko - KMN Poetovio 0807300. PARI 2. KROGA - NEDELJA ob 9.00: ŠD Rim Picerija Špajza - F.C. Trcko; NEDELJA ob 9.40: FC PTUJ - KMN Majolka; NEDELJA ob 10.20: KMN Draženci - EHM Team; NEDELJA ob 11.00: Dabbs-SL Tim - ŠD Draženci; NEDELJA ob 11.40: Klub ptujskih študentov - ŠD Ptujska Gora. Rokomet • 1. DRL: 13. KROG: Jeruzalem Ormož -Istrabenz plini Izola (SOBOTA ob 19.00) 1. B DRL: 10. KROG: Dol TKI Hrastnik - Moškanjci Go-rišnica (SOBOTA ob 19.00); Sviš Ivančna Gorica - Drava Ptuj (SREDA ob 19.00) 2. DRL: 8. KROG: Velika Nedelja Carrera Optyl - Ajdovščina (SOBOTA ob 17.00) Mladinsko - članska liga vzhod (ž): 8. krog: Nazarje - ŽRK Ptuj (NEDELJA ob 11.30) Odbojka • 2. DOL vzhod (ž): 6. krog: Kajuh Šoštanj - ŽOK GM mobil Ptuj (SOBOTA ob 18.00) Namizni tenis • 1. SNTL (ž): 6. krog: Letrika - Ptuj (SOBOTA ob 17.00) David Breznik Rokomet • 2. DOL vzhod Zmaga za članice in kadetinje ZRK Ptuj - ZRD Litija 27:17 (13:8) ZRK Ptuj: Pušnik, Majcen 2, Ivančič 3, Ambrož 3, Kopold-Me-tličar, B. Selinšek 7, Kolednik 3, Zorec, Kac 4, Šrajner 3, Požgan 1, Otič 1, Ogrizek. Trener: Sašo Petek. Zaostala tekma med Ptujčan-kami in Litijankami je prepričljivo pripadla domačinkam, ki so prvič letos zares navdušile stratega Saša Petka, saj so na parketu garale od začetka do konca. Seveda se kljub prepričljivemu slavju v igri ptujskih deklet skriva še nekaj rezerv, predvsem je tokrat nekoliko šepala igra v napadu, kjer so mlade Ptujčanke zastreljale precej »zicerjev«, toda nobeni zmagi, še posebej tako prepričljivi, se ne gleda v zobe. Domača vrsta je takoj zagospo-darila na igrišču, vodila od začetka do konca, zmaga ni bila ogrožena niti za hip. Obramba je delovala izjemno, kar pa je »spustila«, je ujela v torek odlična vratarka Pušniko-va. Trda in čvrsta obramba je tudi omogočala hitre nasprotne napade in kar nekaj lahkih zadetkov. Najvišja prednost Ptujčank je bila prav ob koncu, ko je bilo 27:17. Veseli tudi spoznanje, da se je med strelke vpisalo kar devet domačih rokometašic. Varovanke Saša Petka so tokrat zares igrale borbeno, pametno in bistveno hitreje kot na nekaterih zadnjih preizkušnjah. Gostje so se sicer trudile, se predstavile kot solidna ekipa, toda vse to je bilo premalo za odlične ptujske rokometašice. Pred člansko tekmo sta se v torek pomerili tudi kadetski selekcij obeh klubov. Tudi na tej tekmi so zmagale Ptujčan-ke, izid pa je bil 27:24 (14:15). V naslednjem krogu se bodo igralke Ptuja v gosteh pomerile z ekipo Nazarij. Gre za drugo ekipo Žalca, ki je v tem dvoboju nesporni favorit. tp petek • 27. novembra 2015 Kultura Štajerski 15 Ptuj, Podravje • Tretji Kloštrski večer Srednjeveška glasba in ples V soboto, 21. novembra, se je Ptuj za nekaj časa vrnil v srednji vek. Umetniška sekcija Graziosa Društva cesarsko-kraljevi Ptuj je s Karmen Ivančič v sodelovanju z Zasebno glasbeno šolo v samostanu sv. Petra in Pavla pripravila neponovljiv in veličasten večer historične glasbe in plesa oz. III. Kloštrski večer. Foto: Črtomir Goznik S tretjega večera historične glasbe in plesa v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju. S svojimi nastopi so ga dodatno obogatili plesna sekcija Pellegrina, historična skupina Tourdion, harfistka Tajda Špes (Zasebna glasbena šola) iz razreda prof. Tine Žerdin, Damjan Kobale na piščali, ptujski vitezi, glasbeno-plesna skupina Bluot zi Bruoda iz Gradca, že stalna udeleženka srednjeveških ptujskih grajskih iger, Anita Kralj na klavirju (Zasebna glasbena šola) in mezzosopranistka Karmen Ivančič (Zasebna glasbena šola) iz razreda prof. Petra Goj-koška. Kloštrski večeri že od vsega začetka izjemno bogatijo ptujsko glasbeno in plesno dogajanje.. Podpredsednik društva Cesarsko-kraljevi Ptuj Bojan Miško, sicer tudi ptujski knez Bojan, ki se je na večeru glasbe in plesa veselil v družbi knegi-nje Brigite, se je vsem nastopajočim zahvalil in jim podelil priznanja. Zahvalil pa se je tudi vsem tistim, ki so obiskali Klo-štrski večer, že prihodnje leto naj bi ga izvedli na enem od ptujskih trgov, posebej pa še ravnateljici zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Klavdiji Zorjan Škorjanec. „Prestavila sem se v srednji vek, verjamem, da z menoj tudi vsi, ki so obiskali III. Kloštrski večer. Glasba je nekaj čudovitega, pa tudi velika zabava in radost do življenja. To radost do življenja pogosto pozabljamo in ne vemo, da se mora zgoditi vsak trenutek. Hvala vsem, ki ste nas popeljali v ta čas. Mislim, da bi kar radi ostali v tem času. Hvala Karmen Ivančič, ki nas vedno povabi k sodelovanju. Naši skriti talenti niso skriti talenti, so kar odkriti. Vsako leto resnično radi sodelujemo na tem večeru," je povedala ravnateljica. Društvo cesarsko-kraljevi Ptuj pa je še enkrat dokazalo, da živi za srednjeveški in današnji Ptuj ter da ta čas potrebuje takšne odklope. MG Ptuj • Uspehi učencev Glasbene šole Karola Pahorja Glasba kot darilo za rojstni dan Na Ptuju je že 137 let Glasbena šola Karola Pahorja. Letos imajo 602 učenca, od tega jih je 90 na baletu. Delujejo pa tudi štirje orkestri: pihalni, harmonikarski, godalni in kitarski. Prav tako imajo že šesto leto jazz oddelek, katerega učenci nizajo zanimive uspehe - nekateri nadaljujejo svojo pot tudi na glasbenih akademijah v tujini. Po besedah ravnatelja Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj Štefana Petka je letos šest nekdanjih učencev njihovega jazz oddelka opravilo sprejemne izpite na visokih šolah za jazz v tujini, in sicer trije v Celovcu, dva v Nemčiji in eden na Nizozemskem. Med njimi je tudi 27-letna Mariborčanka Taja Božič, ki igra klavir. „Tri leta sem hodila na to šolo, na kateri sem dobila zelo dobre osnove za nadaljevanje študija v tujini. V spominu so mi najbolj ostali sproščena energija in izje- mni pedagogi," je pojasnila. Med temi učitelji je tudi Robert Ožinger, ki poučuje na jazz oddelku. „Obstaja več predmetov. Glavno je poučevanje inštrumenta, ki si ga je učenec izbral. Potem pa imamo še dodatne predmete, ki pomagajo pri razvoju glasbenika," je povedal. Prav tako deluje na šoli še band, v katerem lahko njihovi učenci pridobljene veščine preizkusijo v praksi in se tudi predstavijo na šolskih ali izvenšol-skih nastopih. „Najpomembneje je pri nas veselje do glasbe,"je poudaril Ožinger. Slednjega zagotovo ne manjka 54-letnemu Ptujčanu Marjanu Rojku, ki je obiskovanje glasbene šole prejel za rojstnodnev-no darilo: „To sem si želel zelo dolgo, izpopolnjuje me. Komaj čakam vsako naslednje uro in to je najlepše darilo, kar sem ga kdajkoli dobil." Rojko je tudi član Combo zasedbe jazz oddelka, na katerem je trenutno okoli 15 učencev. GŠ Combo zasedba jazz oddelka Glasbene šole Karola Pahorja Foto: arhiv Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj Hajdina • Nova komedija Šus Teatra Ko si menihi želijo bogastva Tudi v novi sezoni bodo ambiciozni gledališčniki Šus Teatra, sekcije KD Draženci, razvajali s komedijo. Tokrat so na oder postavili komedijo o črnih časih pod naslovom Svetniki avtorja Michaela Hollingerja. Igralska zasedba je stalnica, preizkušena ekipa, prav tako režiserska taktirka Aljaža Godca. Foto: Stanislav Zebec Sus Teater vabi na premiero o črnih časih pod naslovom Svetniki avtorja Michaela Hollingerja, ki bo v soboto, 28. novembra, ob 19.30 v kulturni dvorani v Dražencih. Lani si je njihovo komedijo Kaj pa Leonardo? ogledalo kar 1800 obiskovalcev. Prepričani so, da bodo na podoben odziv pri občinstvu naleteli tudi z najnovejšo komedijo. Pri izbiri dramskega teksta je bila tudi tokrat odločilna vsebina, ki na duhovit način obravnava določeno družbeno tematiko, aktualno tudi v sodobnem času. „Avtorju komedije Svetniki Michaelu Hollingerju je uspelo eksistencialna in vedno aktualna moralna vprašanja na izjemno spreten način preplesti s humorjem, cinizmom, luci-dnostjo ter vse skupaj povezati v duhovito zgodbo nenavadnih karakterjev in presenetljivih do- godkov. Dogajanje je postavljeno v črni srednji vek, ko menihom ni bilo dovolj, da so imeli na oltarju kup posvečenih kosti. Želeli so imeti tudi bogastvo in oblast. Menihi, zemeljski v svojih navadah, se hitro privadijo na nove okoliščine in do skrajnosti izkoristijo 'poslovno' priložnost, ki jim jo ponujajo 'naravne danosti'. Tako duhovita črna komedija razgali značaj menihov, ponuja šokantne dialoge, ki provocira-jo politično korektnost," režiser Aljaž Godec predstavlja vsebino. Na odru bodo v novi komediji blesteli Maja Čuš, Matjaž Godec, Nejc Pešec, Katja Svenšek, Nastja Tetičkovič, Marko Todorovič in Ponovitve črne komedije Svetniki: 5. 12. ob 19.30, 6. 12. ob 18. uri, 12. 12. ob 19.30, 13. 12. ob 18. uri, 19. 11. ob 19.30 in 20. 12. ob 18. uri. Vse predstave bodo v kulturni dvorani v Dražencih. Damijan Zagoršek. V novi sezoni se jim je pridružil tudi Timotej Vrabl, ki s svojo mladostjo in potencialom dopolnjuje obstoječi ansambel. Za luč in ton pa bo še naprej skrbel Miha Novak. „Priprave na letošnjo premi-ero so bile še posebej zabavne. Narava teksta ponuja veliko svobode pri karakterizaciji oseb in omogoča improvizacijo pri posameznih prizorih. Že na samih vajah smo zaradi smeha dobesedno velikokrat popadali s stolov. Na ta način je sproščenost gene-rirala avtentičnost in prepričljivost gledaliških oseb, zato letos pričakujem še večjo povezanost med gledalci in igralci ter izjemno energičnost in angažma na odru," še dopolnjuje vabilo za ogled črne komedije Svetniki Aljaž Godec. MG Majšperk • 4. srečanje ljudskih pevcev in godcev Peli in igrali po domače Ljudski godci in pevci Veseli prijatelji, ki delujejo v okviru umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk, so 15. novembra priredili že četrto srečanje ljudskih pevcev in godcev. »Namen srečanja je ohraniti ljudsko pesem, glasbo, besedo ter dediščino in da v Majšperk pripeljemo dobro voljo,« je povedal vodja skupine Veseli prijatelji Jožef Novak. Ljudska pesem je po zaslugi skupine Veseli prijatelji ponovno gostovala v Majšperku. Vabilu pevcev so se odzvali ljubitelji ljudske glasbe iz najrazličnejših koncev Slovenije, tako so nastopili Ljudski pevci KUD Koritno, skupina Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, etno skupina Nojek iz Bistrice ob So- tli, Glasbena prijatelja iz Paridola, Melinčke ciglarke iz KUD Melinci iz Beltincev, Ljudski godci KD Simona Gregorčiča - Velika Nedelja, Podgorjanski prijatelji iz Novega mesta, ljudski pevci iz Jablovca pri Podlehniku, Pleteršnikovi ljudski pevci z Bizeljskega, zaplesala pa je tudi mlajša folklorna skupina KPD Stoperce. Kot je obljubil Novak, bo naslednje leto v Majšperku organizirano tudi peto srečanje ljubiteljev ljudske glasbe in petja ter dodal, da bodo v svojo sredo povabili še pevce in glasbenike s Primorske in Koroške, tako da bo na majšperškem odru zastopana vsa Slovenija. MV Ljudska pesem in glasba sta na majšperški oder prinesli dobro voljo. Foto: Mojca Vtič 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 27. novembra 2015 Kidričevo, Cirkovce • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Nastopili številni pevski in glasbeni talenti Tudi učenci OŠ Cirkovce in OŠ Kidričevo s podružnico Lovrenc na Dravskem polju so na prireditvi Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, letos so se vključili prvič, pokazali, da radi pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Prireditev je bila 24. novembra v večnamenski dvorani v Cirkovcah. V vrsti odličnih nastopov, mladi pevci so navdušeni, da se je v projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki ga pripravlja družba Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju z občinami in šolami v Spodnjem Podravju in širše, letos vključila tudi občina Kidričevo v sodelovanju s šolami na njenem območju. V obeh kategorijah, v prvo so vključeni učenci od 1. do 5. razreda, v drugo pa od 6. do 9. razreda, je skupaj zapelo 20 talentiranih mladih pevk in pevcev; prevladovala so dekleta, saj sta pogum, da zapojeta širši javnosti, zbrala le dva fanta. Nastopajoče je spodbujalo tudi občinstvo, ki je zasedlo vse stole v večnamenski dvorani v Cirkovcah. V imenu družbe Radio-Te-dnik Ptuj je na prireditvi govorila odgovorna urednica Radia Ptuj Polona Ambrožič Bombek. „Kdo pravi, da naši mladi posluV Cirkovcah so nastopili: Eva Mlaker Sambolec, Doroteja Žnidar, Lana Pirc in Lara Belaj (1. do 5. razred), OŠ Cirkovce, ter Tosja Pišek, Nuša Korez, Nika Belaj in Ana Špec (6. do 9. razred), OŠ Cirkovce. Iz OŠ Kidričevo s podružnico Lovrenc na Dravskem polju so v prvi kategoriji (od 1. do 5. razred) nastopili: Lana Serdinšek, Tia Jančič, Neja Vogrinc, Nik Kerle, Laura Predikaka in Melani Pyvovar; v drugi (6. do 9. razred) pa Tamara Kacjan, Nela Nahberger in Sonja Topolovec, Sanja Krajnc, Anja Klanjšek in Simon Žnider. Foto: Črtomir Goznik Eva Mlaker Sambolec, OŠ Cirkovce, zmagovalka v prvi kategoriji (1. do 5. razred): „Zelo sem vesela, da sem zmagala; pojem pa že od malega. Nisem pričakovala, da mi bo uspelo. Tudi v polfinalu bom dala vse od sebe. V prostem času rada rolam in se igram s starejšim bratom ter prijatelji. Ko bom velika, bom pevka." Foto: Črtomir Goznik Nika Belaj, OŠ Cirkovce, zmagovalka v drugi kategoriji (6. do 9. razred): „Pojem že od zgodnje mladosti. V naši hiši je veliko petja. Zmage sem vesela. Čeprav rada pojem, se bolj vidim na športnem področju, v poklicu s tega področja. Igram namreč namizni tenis, vsak dan treniram po dve uri. Tudi v polfinalu upam na najboljše." Foto: Črtomir Goznik Tia Jančič, OŠ Kidričevo, zmagovalka v prvi kategoriji (1. do 5. razred): „Priznati moram, da sem zmage zelo vesela, saj je nastopilo toliko dobrih pevcev. Peti sem začela prav zaradi tega tekmovanja. Želim si, da bi prišla v finale. Moja želja pa je tudi, da bi bila nekoč uspešna pevka." Foto: Črtomir Goznik Anja Klanjšek, OŠ Kidričevo, zmagovalka v drugi kategoriji (6. do 9. razred): „Pesem me spremlja od zgodnjega otroštva. Oče in brat sta harmonikarja, tudi jaz včasih igram. Zmaga me je presenetila. Rada pojem slovenske, angleške in tudi španske pesmi. Tudi v polfinalu želim kar najbolje zapeti. Tudi jaz bi bila rada nekoč pevka." šajo samo tujo glasbo in skoraj več ne znajo slovensko. Mi že ne, družba Radio-Tednik Ptuj se skupaj s podravskimi šolami in občinami zaveda, da imamo talentirane in ustvarjalne otroke, ki še kako radi pojejo slovenske pesmi in se ob tem veselijo." Iz OŠ Cirkovce, ki je bila gostiteljica prireditve, je govorila ravnateljica Ivanka Korez. Na obeh sodelujočih šolah so veseli, da jih je družba Radio-Tednik Ptuj spodbudila k temu, da so ubrano in lepo zapeli slovenske pesmi, je poudarila. Tudi na cirkovškem večeru slovenske pesmi mladih so nastope ocenjevali Tone Topolo-vec, tonski tehnik za mešalno mizo, Borut Horvat, tonski tehnik v zaodrju, ki voditelju in tudi ocenjevalcu Daliborju Bedeniku pomaga nastopajočim pri premagovanju treme in z nasveti za čim boljšo pevsko izvedbo oz. siceršnji nastop. V projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je namreč kakovost petja v ospredju. Med dvajsetimi mladimi pevkami in pevci so si tokrat polfinale pripeli: Eva Mlaker Sambolec (1. do 5. razred) in Nika Belaj (6. do 9. razred) iz OŠ Cirkovce ter Tia Jančič (1. do 5. razred) in Anja Klanjšek (6. do 9. razred) iz OŠ Kidričevo s podružnico Lovrenc na Dravskem polju. Prvi polfinale bo 15. decembra v Juršincih, drugi pa 16. decembra v Kidričevem. MG Podlehnik • Tretjič skupaj Večer z ljudskimi pevci V soboto, 21. novembra, je v novi dvorani kulturno-turističnega centra v Podlehniku ponovno, že tretjič, odmevala ljudska pesem. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička in izkazalo se je, kot je v začetku povedala Marijana Podgoršek, ki vodi ljudske pevce iz Jablovca, da se bodo vsi nastopajoči potrudili in navdušili z nastopi. Poleg gostiteljev so na oder priplesali folkloristi Bolnišnice Ptuj, ki so spremljali tudi druge godce, pevke Katoliškega KUD Kidričevo, Rafko in Katica Svenšek, ljudski godci Haloški veseljaki TD Podlehnik, ljudske pevke društva gospodinj Vitomarci, pevke ptujske upokojenke DPD Svoboda, pevci Kopači KFD Podlehnik, ljudski godec Joža iz Majšperka, pevke ljud- skih pesmi Trstenke iz Podleh-nika, Kvartet Dobrinček, ljudski godci iz Kicarja, pevci Fantje z vasi in pevke KUD Maksa Fur-jana iz Zavrča. Celotni program je povezoval Marjan Nahberger, zbrane pa je pozdravil tudi župan Marko Maučič. MN Gorišnica • Iz osebne kronike 91 let Mimike Jazbinšek Pred dnevi je 91. rojstni dan praznovala Mimika Jazbinšek iz Gorišnice. Rojena je bila 19. novembra 1924 v Sevnici. V Gorišnici živi od leta 1947. Opravljala je delo medicinske oziroma patronažne sestre, v pokoju je že 45 let. Jazbinškova živi z družino hčere Jadvige v Gorišnici, sin Oto pa živi v Novem mestu. Sin in hči sta ji podarila dva vnuka in vnukinjo: Boštjana, Tomaža in Jano. V družini imajo danes sedem pravnukov: Tima, Timo, Tajo, Aljaža, Sanjo, Eriko in Tilna. 91-letna ženica si v pokoju krajša čas z različnimi aktivnostmi. Zelo rada bere in se ukvarja z ročnimi deli (plete, kvačka, veze). Bila je med ustanoviteljicami krožka ročnih del pri Društvu upokojencev Gorišnica, ki ga obiskuje še danes. Kljub letom ji gre ročno delo dobro od rok, zanimajo jo tudi vse novosti. Zavzame se za vsak novi vzorec, ki ga prinese katera izmed članic. Pa tudi svojega znanja ne skriva, temveč ga velikodušno deli z drugimi udeleženkami krožka. MZ Slavljenka Jazbinškova (v prvi vrsti na sredini) v družbi članic krožka ročnih del Cvetje jeseni Foto: MZ Foto: MN petek • 27. novembra 2015 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Ptuj • Z glasbo do srca na katarininem sejmu V|1 Kupčije, podprte s slovenskim petjem in glasbo Na ptujski tržnici je na katarinin sejem, en od treh najstarejših ptujskih sejmov, družba Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju z Javnimi službami Ptuj in podjetjem PP Gostinstvo, podobno kot že na jurjev sejem, poskrbela za številne glasbene užitke. Z GLASBO DO Štajerski TE Marjan Zgonc in klapa Mediteran V živo so se svojim oboževalcem in sejemskim obiskovalcem ter nakupovalcem predstavili slovenski pevci in glasbeniki (Marjan Zgonc in klapa Mediteran, Viktorija, Mili, Marko Mulec, ansambel Žargon, Zlatko Dobrič, Werner in Saša Lendero), ki jih že od leta 2001 v oddaji Z glasbo do srca gosti priljubljeni napovedovalec in voditelj Marjan Nahberger. 27. novembra bo na sporedu na valovih Radia Ptuj že 729. oddaja, v kateri je od začetka do danes nastopilo najmanj toliko pevskih in glasbenih gostov. Iz oddaje, Foto: Črtomir Goznik ki bo kmalu stara 15 let, se je rodil tudi festival, ki pa je zaradi pomanjkanja sredstev žal zamrl. Morda pa bo tudi ptujsko sejemsko glasbeno oz. pevsko dogajanje pomagalo pri njegovem obujanju, ker so obiskovalci več kot zadovoljni. Tradicija srečevanja ljudi od blizu in daleč na sejmih je na Ptujskem stara več stoletij. Če je podprta še s slovensko pesmijo in glasbo, pa je dan še toliko bolj zanimiv. Ptujčani in okoličani si tradicionalnih sejemskih dogodkov ne pustijo vzeti, nanje se mnogi pripravljajo že dneve pred njim, mnogi Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Marjan Nahberger, avtor in voditelj oddaje Z glasbo do srca, je odlično vodil tudi istoimensko katarinino prireditev, ki je podobno kot že na jurjev sejem privabila številne ljubitelje slovenske pesmi in glasbe. Več kot štiri ure se je zabavalo okrog 1000 ljudi. si vzamejo tudi dopust. Tudi denarnico odprejo, saj mnogi v tem času že kupujejo praznična darila. Če bodo ob glasbenih nastopih lahko prišli do kakšnih novih posnetkov svojih pevcev in pevskih skupin, pa bodo še toliko bolj zadovoljni. Nekateri pa so se srečali tudi s horarnim astrologom Tadejem Šinkom, ki je poskrbel za brezplačno astrološko svetovanje. Skratka, kata-rinin dan na Ptuju, na katerem so za jedačo in pijačo poskrbeli v PP Gostinstvo, je bil še eden tistih dnevov, ki si jih v najstarejšem slovenskem mestu želimo. MG Marko Mulec je uspešno nastopil tudi na festivalih Z glasbo do srca, saj ga je občinstvo v letih 2007, 2008 in 2009 izbralo za svojega zmagovalca. Obiskovalci so povedali: Angela Bombek: „Prireditev Z glasbo do srca je po mojem mnenju izjemna popestritev ptujskega sejemskega dogajanja. Ob glasbi, ki te ogreje in zapolni srce, je še kupovanje lepše." Slavka Šegula: „Zelo sem zadovoljna, da lahko v času sejma prisluhnemo tudi slovenskim pevcem in glasbenikom, slovenski pesmi in glasbi. S tem je sejem samo pridobil, prišla pa sem zaradi Marjana Zgonca." Ivanka Šmigoc: „Na sejem sem prišla tudi zaradi glasbe, prireditve Z glasbo do srca, in da bi prisluhnila nastopajočim. Zame osebno je dogodek pomemben tudi zaradi nastopa ansambla Žargon, pevec je iz naših krajev." Elizabeta Stopajnik: „Odlična prireditev, ki bogati ptujsko sejemsko dogajanje. Marjan Nahberger je zame najboljši napovedovalec in voditelj. Še posebej pa sem vesela, da so bili med nastopajoči tudi člani ansambla Žargon." Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Mili Werner Zlatko Dobrič Ptuj, Podravje • Proslavili državni praznik - dan generala Maistra Morala in domoljubje so nujne vrednote za ohranitev Slovencev V počastitev slovenskega državnega praznika, 23. novembra - dneva generala Rudolfa Maistra, so osrednjo slovesnost v mestni občini pripravili na sam prazničen dan, v dvorani ptujske gimnazije, kjer se je odvil koncert slovenskih domoljubnih pesmi. Udeležence ponedeljkove slovesnosti, med katerimi sta bila tudi ptujski župan Miran Senčar in podžupan Gorazd Orešek, je na zgodovinske dogodke v Mariboru leta1918, ko so Maistrovi borci razorožili nemško varnostno stražo in tako prevzeli popoln nadzor nad mestom, spomnil Davorin Jukič, predsednik ptujskega Društva generala Maistra. Kot je dejal, je v spomin na ta pomemben dogodek že pred drugo svetovno vojno mariborski 45. pešpolk 23. novembra v meljski vojašnici proslavljal spominski dan. Po tem, ko smo to tradicijo obnovili tudi v samostojni Sloveniji, pa letos že enajstič praznujemo dan Rudolfa Maistra kot državni praznik. Sicer pa je Jukič ugotovil, da je to tudi praznik domoljubja. Kaj- ti leta 2008 so potomci in borci za severno mejo skupaj s častilci generala Rudolfa Maistra prav zaradi domoljubja ustanovili Društvo generala Maistra tudi v Ptuju, že tretje leto zapored pa pripravljajo tudi koncert domoljubnih in Maistrovih pesmi, na katerem vedno nastopijo tudi otroci in šolska mladina. Ob pomembnem domovinskem prazniku se je Jukič spomnil še na enega borca za severno mejo, poročnika Franja Malgaja, ki je zbral prostovoljce v Celju, boril pa se je na Koroškem, kjer je tudi padel. Spomnil pa je tudi na pomembno vlogo svetovno znanega pesnika, Srba Mihaila Pupina, prijatelja Slovenije, ki je živel in delal v ZDA: »Ko je Pupin izvedel, da so zavezniki v prvi svetovni vojni Bled z oko- Na zgodovinske Davorin Jukič. Foto: M. Ozmec dogodke iz leta 1918 je spomnil predsednik ptujskega Društva generala Maistra lico pripojili Italiji, je s posredovanjem pri osebnem prijatelju, takratnem predsedniku ZDA Woodrovu Wilsonu, dosegel, da je ta preklical svoj podpis na že pripravljenem dokumentu. In tako je ta del ozemlja, vključno z našim ponosom Triglavom, ostal Slovenski. V našem društvu se s ponosom spominjamo teh dogodkov, hkrati pa si želimo med ljudi, zlasti mlade, povrniti vrednote, ki smo jih izgubili.« S pesmijo in ubranim petjem slovenskih domoljubnih pesmi so proslavo obogatili Moški komorni zbor Ptuj, otroški pevski zbor OŠ Breg ob klavirski spremljavi Toma Hajška, šolski pevski zbor OŠ Ljudski vrt ter fantovski kvartet ptujskih gimnazijcev. M. Ozmec 18 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 27. novembra 2015 Pomagajmo si Kdo je logoped, s cim se ukvarja ter vloga staršev pri razvoju govora in jezika Logoped je strokovnjak z univerzitetno izobrazbo, ki se ukvarja s preprečevanjem in prepoznavanjem govorno-jezikovnih motenj, že nastale govorno-jezikovne motnje pa poskuša Cim bolj omiliti oz. jih v celoti odpraviti. Zaposleni smo v šolah ter vrtcih, v zdravstvenih domovih, v specializiranih ustanovah (centri, vzgojni zavodi), v bolnišnicah ter tudi v privatnem sektorju. Razvoj otrokovega govora poteka vzporedno z intelektualnim ter motoričnim razvojem. Delimo ga na predgovorno ter govorno obdobje. Predgovorno obdobje traja od rojstva do pojava prve besede. V tem obdobju se otrok nauči poslušati in opazovati, nauči se medsebojne izmenjave, uči se igre, posnemanja ter uporabe spretnosti komuniciranja. Govorno obdobje se začne z otrokovo prvo besedo. O prvi besedi govorimo šele takrat, ko otrok pove določeno besedo v zvezi z neko osebo ali predmetom. Tej besedi se vsak dan pridružujejo nove. Nato otrok poveže dve besedi in nato več besed v smiseln stavek. Tudi razvoj glasov poteka v določenem zaporedju. Najprej se pojavijo samoglasniki (A, E, I, O, U), sledijo soglasniki (P, B, N, T, D, K, G). Pri starosti 3,5 leta naj bi otrok pravilno izgovarjal še glasove J, F, V, T, L. V naslednjem letu osvoji še sičnike (S, Z, C). Do petega leta pa doda šumnike (Š, Ž, Č) ter glas R. Pri starosti 5,5 leta naj bi otrok pravilno izgovarjal vse glasove ma-ternega jezika. Na pravilen razvoj govora in jezika vpliva več dejavnikov. Kadar govorimo o notranjih dejavnikih, mislimo predvsem na razvoj sluha in vida, na razvoj splošne motorike telesa in govornih organov, na razvoj intelektualnih sposobnosti, na razvoj pozornosti in koncentracije ter ne nazadnje tudi na genetske dejavnike. Vendar pogoji za pravilen govorni razvoj ne izhajajo samo iz otroka. Zelo pomembno je tudi emocionalno ozračje, v katerem živi otrok, ter emocionalno-so-cialni stik otroka z okolico. Prav tako ne smemo zanemariti kakovostnih govornih spodbud, ki jih otrok dobiva iz okolice. Nekaj nasvetov, kako lahko starši pozitivno vplivamo na otrokov razvoj govora in jezika: - V obdobju od rojstva do prvega leta otrokove starosti je zelo pomembno, da otroku veliko govorimo, pojemo in ga ljubkujemo. Medtem ko mu govorimo, ga gledamo v oči. Veliko mu pojemo, saj je ritem pomembna sestavina govora. Govorimo in ponavljamo mu iste besede, dejanja. V obdobju od prvega do drugega leta otrokove starosti je pomembno, da se veliko pogovarjamo z njim. Ne popravljamo napačno izgovorjenih besed, besedo sami pravilno ponovimo. Dajajmo mu jasna in kratka navodila. Govorimo počasi in razločno ter ne uporabljamo pomanjševalnic. Berimo mu pravljice. Vklju-čujmo ga v igro z vrstniki, saj mu na tak način omogočamo komunikacijo ter socializacijo. V obdobju od drugega do tretjega leta širimo besedni zaklad. Uvajajmo ter razlagajmo mu nove besede. Pomembno je preverjanje razumevanje govora. Navodila, ki mu jih dajemo, so že lahko sestavljena. Na njegova vprašanja odgo-varjajmo jasno in razumljivo. V obdobju od tretjega do četr- tega leta so lahko naši stavki daljši in sestavljeni. Veliko ga sprašuj mo, dajajmo mu naloge, kjer mora sam razmišljati in sam priti do odgovora. Še zmeraj je zelo pomembno, da mu veliko beremo ter se o prebranem tudi pogovarjamo. Tudi v tem obdobju ga ne popravljamo, če nepravilno izgovarja nektere besede, ampak besedo sami pravilno ponovimo. V obdobju od četrtega do petega leta spodbujamo otroka k druženju z vrstniki, saj poteka tam komunikacija drugače. Veliko mu beremo ter se z njim pogovarjamo. Če otrok ne izgovarja oz. napačno izgovarja določene glasove, delajte z njim vaje za boljšo gibljivost govornega aparata. V obdobju od petega do šestega leta spodbujamo otroka, da samostojno opisuje slike ter dogajanje na njej. Opisuje naj dogajanje v vrtcu. Lahko ga že vprašate o vzrokih in posledicah. Pomembno je, da ga naučimo strpnosti v komunikaciji. V obdobju od šestega do sedmega leta otroku še zmeraj beremo ter mu pripovedujemo pravljice. Pri navodilih, ki mu jih dajemo, moramo biti jasni in dosledni. Spodbujajmo ga k pripovedovanju ter k samostojnosti v komunikaciji z drugimi ljudmi. Sedaj je tudi že čas, da ga spodbujamo k branju. (Povzeto po Levc 2014 in Grilc, 2014) Logopedinja: Nataša Pihler Brumen, prof. def. Foto: Črtomir Goznik Nataša Koltak Ferčič, mag. farm. Zdravstveni nasveti Klimakterične težave (1) Obdobje klimakterija, ko se končuje rodna doba ženske, je naravno obdobje in ga mora preživeti vsaka ženska. Traja nekaj let pred menopavzo in po njej. Pri nekaterih ženskah to obdobje preide neopazno, druge pa se srečujejo s težavami in simptomi, ki trajajo mesece ali celo leta in vplivajo na kakovost življenja. Danes se o tem brez zadržkov pogovarjamo in zato vemo, da si lahko pomagamo. Kaj je menopavza? Menopavza je zadnja mesečna krvavitev v življenju ženske in pomeni konec plodnega obdobja. Ugotavlja se za nazaj, ko ženska več kot eno leto ni imela mesečne krvavitve. Menopavza, ki se pojavi pred 40. letom, je prezgodnja menopavza, med 40. in 45. letom govorimo o zgodnji menopavzi. Nastop menopavze po 55. letu pa imenujemo pozna menopavza. Povprečna starost žensk ob menopavzi je od 47 let in pol, do 52 let. Kakšen je naravni potek menopavze? Po 35. letu se začne proces nazadovanja v ženskem telesu, jajcevodi se začnejo krčiti. Zaradi postopnega zmanjševanja delovanja jajčnikov začne količina spolnih hormonov (estrogena in progeste-rona) upadati. Med 40. in 50. letom je ovulacija vse bolj neredna in redka, prav tako pa so vse bolj neredne mesečne krvavitve. Ker je prenehanje delovanja jajčnikov postopno, obdobje okrog menopavze imenujemo klimakterij in traja navadno od 5 do 10 let. Ko telo tvori le še majhne količine estrogena in nobenega progesterona več, krvavitev izostane. Kaj sta estrogen in progesteron? Sta spolna hormona, ki nastajata v jajčnikih. Odgovorna sta za oblikovanje ženskega telesa, omogočata zanositev in vplivata tudi na druge procese v telesu, kot so: • vgradnja kalcija v kosti, • presnova maščob, • tonus žil, mišic, kože. Po menopavzi se raven estrogenov zmanjša, vendar se ga nekaj tvori v maščevju, kjer je tudi zaloga estrogena. Prav zato imajo ženske z normalno količino maščevja večjo koncentracijo estroge-na po menopavzi kot izrazito suhe ženske. Nataša Koltak Ferčič, mag. farm. i Tačke in repki . Perianalne vrečke pri psih, kdaj se odločiti za operativni poseg? Jesenski in zimski letni čas je obdobje, v katerem v Veterinarski bolnici Ptuj vsako leto operiramo precej psov, ki imajo težave s perianalnimi vrečkami. Zaradi res pogoste in specifične zdravstvene problematike perianalnih vrečk pri psih in obilice vprašanj na to temo bom v dveh veterinarskih prispevkih opisal, kako se zoperstaviti omenjenim težavam, jih trajno rešiti, kar bo v prid obema, psu in njegovemu lastniku. Eno pogostejših vprašanj lastnikov psov veterinarju je, zakaj njegov kužek pogosto drsa z zadnjo platjo po tleh in se grize okrog repa. Drsanje po zadnji plati imenujemo, da pes vozi kočijo, saj se dobesedno s prednjimi tačkami poganja naprej ob iztegnjenih zadnjih tačkah in pri tem neumorno pritiska zadnji del telesa ob tla. Lastniki z začudenjem strmijo v svojega ljubljenčka in ne vedo, ali bi se smejali ali bi bili zaskrbljeni. Ko kužek končno preneha omenjeno aktivnost, lahko lastniki nadalje presenečeni opazijo, da se kužek nenadoma in eksplo- Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. zivno obrača nazaj proti repu in se pri tem tudi grize v okolici repa. Omenjenim pasjim aktivnostim so najpogosteje krive polne perianalne oziroma obanalne vrečke, ki psa iri-tirajo in spravljajo ob živce. Ob živce spravljajo tudi njegovega lastnika, saj se zraven vse omenjene simptomatike kužki tudi praskajo po vsem telesu in pogosto otresajo z ušesi. Perianalni vrečki ležita tik ob analnem sfinktru, in sicer če si ponazorimo z analogno številčnico ure, ležijo ob številki 4 in 8. Med evolucijo psov so te vrečke izgubile prvotni namen, ki je bil prvinsko namenjen Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. označevanju terena. Z vsebino vrečk, ki je sicer močnega, ostrega vonja, so psi označevali svoj teren, kar v »pasjem« žargonu pomeni, da so markirali. Vonj teh vrečk je tudi specifičen za vsakega psa posebej in po vonju vrečk se psi še danes spoznavajo med seboj. Če vemo, da je pasji voh do 10000-krat močnejši od človeškega, potem vemo, kaj pomeni izloček perianalnih vrečk, ki ga tudi ljudje močno zaznamo, za populacijo psov. Izraža identiteto psa, podobno kot prstni odtisi pri ljudeh. Vrečki ležita v mišičnini, ki obdaja analno mišico oziroma sfinkter in imata izvodili izpeljani tik ob izhodu analne odprtine, tako da se izločena vsebina iz vrečk pomeša z blatom, ki ga pes odvaja. Samo praznjenje vrečk poteka tako, da kompakten feces pri svoji poti skozi ampulo recti in anal-ni sfinkter mehansko pritisne na perianalni vrečki in izprazni njihovo vsebino. V izjemnih primerih, ko je kužek ali močno prestrašen ali močno razburjen in pod adrenalinom, lahko tudi hote izprazni omenjeni vrečki, kar lastniki zaznajo kot močan, rezek, neprijeten vonj. Problem nastane, kadar se pojavi oteženo praznjenje peri-analnih vrečk in začne vsebina v njih zaostajati. V tem primeru se vrečki povečujeta in začneta povzročati sprva nelagodje pri psu, kasneje tudi bolečino. Zaradi zaostajanja vsebine pride pogosto do vnetja in bakterijske infekcije vrečk. Najpogosteje izoliramo bakterijo e coli in klostridium perfrigens in še mnoge druge, ki povzročijo tako imenovan sacculitis peria-nalis, vnetni proces ki pogosto vodi v predrtje vrečk in tvorbo perianalne fistule. Lastniki psa lepega dne presenečeni opazijo izcedek krvavo gnojne vsebine pod repom zraven analne odprtine pri svojem psu, splošno stanje psa je pogosto zelo prizadeto, saj dobi visoko temperaturo in trpi tudi močne bolečine. Stanje je alarmantno in terja nemudoma pomoč veterinarja, saj lahko pride do sepse in smrti živali. Da preprečimo omenjene boleče in nevarne zaplete, je treba psa pravočasno odpeljati k veterinarju, da mu ta ročno izprazni vrečke. Tega se lahko lotimo tudi sami, vendar treba je vedeti, da je to poseg, ki zahteva kar nekaj znanja in izkušenj in ga je bolje prepustiti izkušenemu veterinarju ali veterinarskemu tehniku. Praznjenje vrečk mora biti izvedeno brez uporabe sile, nežno, tako da ne povzroča bolečine pri psu. Narobe je, če med prsti gnetemo analni sfinkter, še bolj narobe pa je, če poskušamo prazniti vrečke na način, da porivamo psu prst v analno odprtino. To je povsem zgrešeno, saj privede do poškodbe sluznice črevesja in še večjih težav. Pri tem opravilu je potrebna izkušena roka, ki med palcem in kazalcem zatipa zadebeljene perianalne vrečke in jih z nežnim pritiskom izprazni. Problematične pasme za praznjenje obanalnih vrečk so brahiocefalne pasme, to so pasme s kratkimi gobčki in zelo kratkimi repki. Vendar za izkušenega veterinarja, oziroma tehnika ni problem neboleče izprazniti žleze tudi pri teh psih. O tem, kako trajno rešiti problem perianalnih vrečk, pa v prispevku naslednji teden. Emil Senčar, dr. vet. med. .evator ani muscle Coccygeus muscle \ ■eternal anal sphincter Foto: osebni arhiv Internal obturator muscle Bulbospongiosus muscle Scrotum petek • 27. novembra 2015 Za kratek čas ŠtajerskiTEBlUK 19 PRAMEN MAVRIČNIH BARV POPRAV-LJALEC UR NASE DRUGO NAJVEČJE MESTO OLGA GRAD POPULISTIČNI POLITIK CIGAN AMERIŠKA PLESALKA IN IGRALKA (GINGER) UBOJ AGAVI PODOBNA RASTLINA TATICA NASELJE EVA LOGAR PREBIVALEC NIKARAGVE IGRALKA (MELISA) GNOJNI KOS ZA NA VOZ AM. GLASBENA ZALOŽBA CIGARETNI OGOREK SLIKAR (ŽARG.) KRINKA ESTONSKI PLAVALEC BODEČ PLEVEL DEL SKELETA ZNOJNICA V KOŽI KRUT RIMSKI CESAR RIMSKA POKRAJINA INDIJANSKA TROFEJA DUSAN SEMOLIČ DOLGA DOBA NASA TISK. AGENCIJA AFRISKI VELETOK HOMERJEV EP POLITIČNI MOGOTEC PROTI-POMENKA KAREL VREČKO ALFI NIPIČ LOČEN PROSTOR V GOSTILNI PRODAJALKA KOSTANJEV TRAVNIK, LIVADA IZ BESEDE TATRA STROJNO DELANJE LUKENJ JUNAK STRIPOV FORD UGANKARSKI SLOVARČEK: ALTA = ameriška glasbena založba, DREMOLES = grm kalina, GRAAL = čudodelna posoda, MAKAO = hazardna igra s kartami, SEI = estonski plavalec (Indrek), SAMAN = vrač, žrec v šamaizmu, TALISMAN = vražni obesek 'nviv 'arnviaa lAiViVdi 'voiavrnviso» 'aavdas 'iaiinoinv 'soa 'vrasiao 'sa 'divvis 'viiaoN 'od3N 13S Vvisviai 'aviviAi 'viio "raiAi '33A09VdWiiN 13 'wiNnvi 'aoiAin 'saaooa 'isnndod 'd3i>i3ds 's3~ioi/\i3da lwd9 'vovivd 'vavivi 'nviaivs :ouabjopoa -BviNVziavi 31 A3iis3d Nagradno turistično vprašanje . Mesto in okolica v pričakovanju prazničnega dogajanja Ptuj in okolica se že počasi odevata v praznično obleko. Začelo se bo s simbolnim prižigom prazničnih luči, zatem pa nadaljevalo s številnimi prireditvami za otroke in tudi starejše pod skupnim naslovom Veseli december. Nekaj zadnjih let je Ptuj v tem času dobil tudi začasno drsališče, škoda le, da po tolikih letih takšnih in drugačnih prizadevanj mestu še ni uspelo zagotoviti stalne postavitve, da bi lahko ljubitelji drsanja ta športni objekt uporabljali celo leto. Najmlajši že komaj čakajo na prihode dobrih decembrskih mož, zaželeno je, da bi obiskali vse otroke in jih razveselili, ne samo tiste v premožnejših družinah. December je čas, ko se bolj kot kdajkoli v letu prebudijo humanost, človečnost in zavest o tem, da so med nami tudi takšni, ki še kako potrebujejo pomoč drugih. Če bi do usode drugih bili občutljivi vsi, ljudje stiske ne bi občutili. Ljudje odprtih src lahko darujejo že nocoj, z nakupom vstopnice za že tradicionalni dobrodelni koncert Karitasa ptujske in zavr-ške dekanije, ki v tednu Karitas poteka pod geslom V službi člo- vekovega dostojanstva. Praznični čas bi lahko v mesto prinesel tudi več drugega pouličnega dogajanja. Zaživela bi lahko mestna promenada brez prometa; v začetku bi bila lahko odprta le ob koncu tedna, ko bi se za ves promet zaprle Slomškova, Slovenski trg in del Prešernove do priključka na Cankarjevo ulico. Gre že za več kot šest let star predlog, v katerega doslej še nihče ni upal zagristi. S pravo ponudbo in dodatnim dogajanjem bi lahko mesto živelo tudi jeseni in pozimi, ne samo v času poletnih festivalov in praznika mesta. Mesto z večstoletno sejemsko tradicijo bi si lahko omi- Nagradno turistično vprašanje Kdaj je bil na Ptuju postavljen Florija-nov spomenik? Ime in priimek: _ Naslov: Davčna številka: slilo tedenske tematske sejme. V začetku samostojne Slovenije so sejme želeli umestiti na široke pločnike v Prešernovi ulici. Resnih poskusov, da bi životarje-nju na tem izjemnem mestnem predelu naredili konec, doslej še ni bilo. V praznično mestno dogajanje pa se letos vključuje tudi TD Ptuj, ki bo za uvod v 130-letnico delovanja odprlo največjo letošnjo razstavo jaslic v Sloveniji. S svojimi člani, ljubitelji in izdelovalci ter razstavljavci jaslic, se mu je pridružilo Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije. Razstavni prostor pa je ponovno zagotovil minoritski samostan, ki je stalni partner TD Ptuj pri izvedbi ve- likonočnih in božičnih razstav. Letošnja razstava bo že deseta skupna. Nagrado za pravilen odgovor na predzadnje nagradno turistično vprašanje, koliko let bo v letu 2016 stara Ptujska klet, bo prejela Marjetka Artič, Slomškova ulica 3, Rogatec, ki je pravilno odgovorila, da bo stara 777 let. Danes sprašujemo, kdaj je bil na Ptuju postavljen Florijanov spomenik, ki mu na Ptuju že dolgo brezuspešno dodajajo mestno fontano. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v termalnem parku Term Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 4. decembra. Foto: Črtomir Goznik V sredo je na Ptuju potekal tradicionalni katarinin sejem, na katerem je za zabavo na mestni tržnici poskrbela družba Radio-Tednik Ptuj s prireditvijo Z glasbo do srca. 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 27. novembra 2015 Piše: Mateja Toplak • Indijsko srce (6.) Hampi Foto: Mateja Toplak Kar naenkrat stojim v gruči Indijcev z majhnim fantkom v rokah. Fotoaparati bliskajo, sama pa ne vem več, kateremu požirati. Kraj Hampi leži na severu indijske države Karnataka. Znotraj ruševin Vi-jayanagre, nekdanjega glavnega mesta kraljestva Vijayanagre (1336-1565), ob obrežju reke Tungabhadre, živijo skromni ljudje, ki se še zmeraj umivajo v reki, kjer perejo tudi perilo, in ki skorajda ne poznajo interneta ali vodovoda. Indija je v meni prebudila tisto prvinsko čudenje. Kot majhen otrok raziskujem, se učim, sprejemam in dajem. Spoznavam ljudi, navade in kulturo. Po večini uporabljam le mimiko in gestiko. Ugotovila sem, da znanje jezikov niti ni tako potrebno, saj lahko že en iskren nasmeh odpre vrata do ljudi. Kdo bi si mislil, da so indijske vasice tako čudovite in pristne, ljudje pa tako neizmerno prijazni. Hampi so pomembno versko središče z Virupakša templjem in ostalimi starodavnimi spomeniki (obstaja jih več kot 3700), ki so bili leta 1986 uvrščeni na seznam UNESCOVE svetovne dediščine. Nekoč je mesto veljalo za pomembno trgovsko središče, kjer so trgovci iz vsega sveta trgovali z lokalnimi začimbami in bombažem. Med letoma 1509 in 1529 je kraljestvo Vijayangara doživelo vrhunec, saj velja za zadnje hindujsko kraljestvo, ki je nadziralo skorajda celotni jug Indije. Kasneje je bilo sicer uničeno ter izropano, preživeli prebivalci pa so zbežali, a ostale so ogleda vredne ruševine, ki se raztezajo na površini preko 26 kvadratnih kilometrov. Najlepši razgled nanje ponuja Hanuman tempelj, ki je na vzpetini Anjanadra, dostopen le s pomočjo 570 stopnic. Hindujci verjamejo, da je to rojstni kraj opičjega boga Hanumana, zato je na vzpetini večje število navihanih opic. Tako zelo so prebrisane, da sem svoj sendvič skrbno skrivala pod majico. Zgodovinski kraj, ležeč v neokrnjeni naravi med majhnimi vasicami, me je navdušil veliko bolj kot gromozanska indijska mesta. Življenje v teh vaseh teče počasi, še počasneje, kot si lahko predstavljate. Ljudje so po večini neizobraženi, angleščine pa, z izjemo nekaj marketinških fraz, ne poznajo. Največje presenečenje, istočasno pa tudi šok, je zame predstavljalo navdušenje vaščanov ter neizmerna želja, da jih fotografiram. Kasneje so se seveda želeli še fotografirati z mano. In to ne enkrat. Morda je bil za to kriv moj velik fotoaparat, morda dejstvo, da sem od njih tako zelo drugačna. Ne vem. Najprej so zraven mene stali trije otroci. Nasmehnem se v enega izmed potolčenih mobilnih telefonov, a kmalu priteče še nekaj otrok, ki se igrajo v bližnjem parku. Vse se je odvilo tako hitro. Kar naenkrat stojim v gruči Indijcev z majhnim fantkom v rokah. Fotoaparati bliskajo, sama pa ne vem več, kateremu požirati. Po nekaj debelih minutah se resnično naveličam. "Čigav je otrok?" vprašam. Seveda ne dobim odgovora. Očitno je bil fantek le sredstvo, da jim ne bi pobegnila. Pogledam na levo. S prijateljico Srbkinjo se dogaja podobno. Premaga me smeh. No, če je to to, kar želijo, pa bom še potrpela nekaj minut, čeprav me zanima, kaj bodo s fotografijami počeli. Jih pokazali staršem, prijateljem, babici, dedku ali učiteljici? "No, zdaj vsaj vem, kako se počutijo zvezde," si sarkastično zamr-mram. Podobno kot so se otroci navduševali nad mano, sem se sama navdušila nad priljubljenim 25-letnim slonom po imenu Lakshmi, ki sem ga spoznala med njegovim vsakodnevnim kopanjem v lokalni reki. Njegova koža je tako zelo trda, da skrbniki za OVEN J (21.3. - 20.4.) Moje prvo potovanje izven mesta Bangalore, za katerega imam občutek, da bom potrebovala še mesece, preden bom razvila občutek za smer, ki me bo rešil pred vsakodnevnim izgubljanjem med prometnimi ulicami, kjer enako pogosto srečam kravo, podgano ali potepuškega psa. Sijali boste od pozitivne energije, dobre volje in priložnosti. Pomembno bo, da se boste postavili zase in za tiste reči, ki so vam blizu. Na poslovni poti se vam bo odprla ugodna priložnost. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v ljubezni. Sprostile vas bodo aktivnosti na prostem. ^^ BIK — ( (21-4■ - 20■s') Označevala vas bo * posebna čustvena skladnost. Vaše misli bodo zelo neutrudne in usmerjene v določene ugodne priložnosti. Korak za korakom boste sledili svojim sanjam. Slediti boste morali svojemu srcu in priučeni modrosti. Pomembno bo, da se tudi sprostite ob dobri hrani, pijači in telovadbi. m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) AJ h. Decembrski dnevi bodo prinesli paleto ugodnih presenečenj. Na delovnem mestu bo zelo prijetno. Fizično energijo boste morali bolj usmeriti in tako pridobiti nove obveznosti. S svojim znanjem radi pomagate drugim ljudem. Prisluhniti boste morali glasu svojega srca. Srečen dan: sreda. umivanje namesto ščetk uporabljajo kar večje kamne. Slona smo pospremili do njegovega domovanja v bližnji tempelj, kjer smo se utrujeno sesedli ter počakali na sončni zahod. Neverjetno lep, tih in unikaten. Vikend je bil poučen v vseh pogledih. Dejstvo je, da se lahko na vsakem koncu sveta česa naučimo: timskega dela od Japoncev, natančnosti od Nemcev, marketinga in pogajanj od Američanov ter človeških vrednot od ljudi, ki živijo v majhnih indijskih vasicah. RAK TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Kovali boste načrte prihodnosti. Toda zadeve se bodo kmalu spremenile. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v pogledu službe. Po drugi strani je res, da se sreča skriva na strani pogumnih. Teden pomembnih premikov na 'e. Cas bo sam po sebi namenjen u. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) V osnovi vas bodo privlačile lepe in skladne stvari. Odločno boste stopili v ospredje. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Priložnosti se bodo odvijale tudi v svetu poslovnosti. Seveda boste finančno prej kot ne obremenjeni, kajti denar tako prihaja kot STRELEC (23.11. - 21.12.) Označevala vas bo drzna energija. Preizkusili se boste tudi v dejavnostih, ki jih ne poznate dobro. Mnogi predstavniki bodo blesteli pri zimskih radostih. Pomembno bo narediti prerez in ugotoviti, kdo vašo pomoč potrebuje. V ljubezni bodo šle zadeve po drugi poti, ki ni pričakovana. ^ KOZOROG fJS^ (2L 6 - 22 7.) (22- 2 - 20.1.) r Pred vami bo druža- ^ +„, Pred vami bo družaben teden. Mnogo bo pogovorov in izmenjave mnenj. Na delovnem mestu si boste morali vzeti čas zase in delo razporediti po svojih zmožnostih. Pogovori bodo odprli vsa zaprta vrata. Poglobiti se boste morali v tista dela in opravila, s ka-termi ste odlašali. LEV (23.7.-22.8.) Umetnost vam bo pomagala na razpotjih življenja. Jasno bo, da vas bo sprostila glasba. Polni boste tudi navdiha in kreativnosti. Ljubezen bo prinesla mir in razreševanje starih zadev. Največ se lahko naučite od svojih otrok. Na delovnem mestu bosta šteli m ¿m; Sončni zahod v naravi. Tih in unikaten. Foto: Mateja Toplak m DEVICA \jl (23.8.-22.9.) 'J Vaši koraki bodo majhni, a odločni. Zgodilo se bo, da se boste znali na pravilen način sprostiti. Tako bo življenje postalo prava zimska pravljica. Obremenjevali vas bodo odnosi na delovnem mestu, ampak v tem primeru pomaga pogovor. Vzemite si (as za prijatelje in se veselite življenja. H O R O S Zrno modrosti tedna bo pogovor. Notranji nemir vam bo pomagal, da boste lahko naredili zaključke in se sprostili. V ljubezni bo romantično in intenzivno. Zanimivo je, da boste potrebovali tudi družbo in prijatelje. Odpirajo se vam nove možnosti za K VODNAR (21.1. -18.2.) Mavrica upanja vas bo objela na področju prijateljstva. Planetne energije vam bodo naklonjene na delovnem mestu. Dobro se boste ujeli v določene nove obveznosti. Izobraževanje bo vaša strast tudi v prostem času. Sprostili vas bodo magični trenutki O P m?>, ribi (19.2. - 20.3.) Sprejeti boste morali diplomatsko rešitev. Jasno bo, da bo vaše življenje prineslo paleto ugodnosti in novih obveznosti. Prebiranje pravljic vam bo vlilo zaupanja. V prvi dneh tedna boste iskali na delovnem mestu lažjo pot. Vendarle se samo počasi daleč pride in štejeta notranja volja in pogum. Foto: Mateja Toplak Virupakšatempelj, ena najstarejših zgradb, posvečena hindujskemu bogu Šivi. Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ NAUOCI1.NICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj Osojnlkova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v petek • 27. novembra 2015 Šport, poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Motokros • Tim Gajser Moto športnik leta 2015 Po izboru krovne športne zveze za motociklizem AMZS je najboljši športnik leta 2015 postal svetovni prvak razreda MX2 - motokrosist Tim Gajser. Gajser je pričakovano postal športnik leta v konkurenci tekmecev na dveh kolesih z motornim pogonom. Na sredini prireditvi so podelili priznanja strokovnega sveta AMZS šport, ki so jih prejeli najboljši po posameznih kategorijah: Tim Gajser (motokros), Milan Špendal (cestno-hitrostni motocik-lizem), Matej Žagar (speedway), Anže Dovjak (karting), Simon Marčič (enduro in cross country), Anže Mlakar (supermoto) in Albin Štern (starodobni motociklizem). Posebna priznanja za mednarodne dosežke v letu 2015 pa je AMZS podelila moto-krosistom Timu Gajserju, Janu Pancarju, reprezentanci v postavi Pancar, Luka Mileč, Maks Mausser in Matevž Ro-bek ter Sašu Kraglju in Theu Urbasu, speedwayistu Mateju Žagarju, motociklistoma pri-količarjema Milanu Špendalu in Janezu Remšetu, motociklistoma Marku Jermanu in Janezu Proseniku, dirkačema supermota Tinetu Saražinu, dirkačema minimota Janu Poropatu in Eneju Logarju, dirkačema endura Jaki Selesu in Aljoši Grilu ter dirkaču s starodobiniki Albinu Šternu. Kristalni čeladi za peti in deseti naslov prvaka sta dobila Marko Jerman in Albin Štern. Presedlal bo kategorijo višje Gajser sicer ne bo branil naslova v tem razredu, saj je pred dnevi postalo jasno, da so se mu uresničile želje in bo v naslednji sezoni vozil v elitnem razredu MXGP. S Timom Gajserjem smo se pogovarjali na pikniku za njegove navijače v začetku novembra, ko je užival dvotedenske počitnice, ki niso minile brez motorja in pomoči doma. Četudi je Tim svetovni prvak, je moral pomagati pri obnovi fasade, tudi na dan piknika. »Ata mi ne pusti, da ne bi delal, tudi vzgojil me je tako, da moraš biti kljub uspehom vedno zgolj človek. Hvaležen sem mu za to,« je povedal Tim in dodal: »Sem svetovni prvak, vendar ostajam isti človek. Vsi smo krvavi pod kožo, ne glede na to, ali si svetovni prvak ali ne. Vendar mislim, da se tega vsak ne zaveda.« Posebno čast si je prislužil tudi v tovarni HRC, kjer njegov motor stoji ob boku motorja svetovne zvezde mo-tošporta Marca Marqueza. Sedaj za Tima sledi pripravljalno obdobje na novo sezono. »Sledijo testiranja, priprava, treningi dvakrat na dan, morda decembra še potovanje v Ameriko, nato imam med božičnimi prazniki en teden počitka. Z očetom sva se dogovorila, da bom že na prvi novoletni dan na motorju in v fitnesu. Nato so v začetku leta 2016 na vrsti še Tim Gajser se med navijači dobro počuti. zadnja testiranja na Sardiniji, italijansko prvenstvo, 27. februarja pa se začne svetovno prvenstvo,« je časovnico do začetka svetovnega prvenstva leta 2016 strnil Tim. Sicer pa je dejal, da strahu pred novo sezono ni. »Veselim se že nove sezone, pogrešam namreč ritem tekem,« je povedal. Na vprašanje, kako je osvojitev naslova vplivala na Ti-movo samozavest, je svetovni prvak odgovoril: »Seveda ti naslov poveča samozavest, saj je to dokaz, da delaš prav, da greš v pravo smer, da imaš ob sebi prave ljudi. Ob vsem tem pa v motokrosu še uživam in to je najpomembneje. Na drugi strani je naslov prvaka tudi pritisk, saj se pričakuje, da si ponovno na vrhu. A s tem se ne želim obremenjevati, pač pa želim voziti tako kot znam. Vem, da sem sposoben za vrh tako v MX2 kot v MX1.« Oče in trener Bogomir Gajser je glede pritiska pred novo sezono dejal: »Mislim, da nam bo lažje, saj če smo uspeli s takšnim motorjem, kot smo ga imeli, s toliko poleni pod nogami... Velik šmorn je bil. Sicer pa še vedno velja, da Bog ima šibo in oči.« Na sprejemu konec septembra so navijači Timu za rojstni dan podarili ribiško palico, ki jo je že preizkusil. »Krapa sem ulovil, vendar se mi je laks utrgal, nisem še imel pravega občutka,« je priznal, a kot pravi pregovor, vaja dela mojstra... Mojca Vtič, sta Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 08:00 Goriš niča - Iz naših krajev 10:00 E. obletnica kvarteta Dobrinček 11:00 Ulrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 18:00 Benedikt - Pesem nas združuje 20:00 GoriSnica 21:00 Ulrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.siplv.si SIP 08:00 Otroški program 08:30 SKL 09:00 Kronika iz občine Hajdina 11:00 Ljudski pevci na Selih 13:00 Ljudski pevci v Vitomarcib 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Ljudski pevci v Trnovski vasi 18:30 Benedikl - Pesem nas združuje 20:00 Kronika iz občine Starše 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani 08:00 Predstavitev pesmarice Danice Temeni 10:00 Benedikl - Pesem nas združuje 11:15 ŠKL 11:40 Ptujska kronika 18:00 Glasbena oddaja 19:40 Ptujska Kronika 20:00 Kronika iz občine Markovci 21:00 Ujemi sanje, Potka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www,siptv.si Oddaje iz občin Spodnjega Podravja Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30: info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27: 031 627 340 08:00 Marlinovanje v Pobrežju 09:00 ŠKL 09:30 Polka in majolka 10:30 Plujska kronika 11:00 Ujemi sanje, Video strani 18:00 Ljudski pevci na Selih 20:00 Kronika iz občine Markovci 21:00 Predstavitev pesmarice Danice Temeni Bodite nocoj C družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom PREDSTAVITEV IN DEGUSTACIJA MLADIH VIN SALZBURG :-=r " ■ - - "i - lil \TEDNIK ponMumnoEncui^ J D Odhod v zgodnjih jutranjih urah z vstopnih postaj: L 4.30 PTUJ (avtobusna postaja) in 5.00 MARIBOR (avtobusna postaja). V Berchtesgaden, čudovito bavarsko letovišče, ki je na območju istoimenskega narodnega parka, bomo prispeli v dopoldanskem času. Za začetek se bomo ustavili v destilarni E encijana, kjer se bomo v besedi in sliki seznanili s procesom proizvodnje tega zdravilnega likerja. Sledila bo degustacija različnih likerjev, ki jih bomo v prodajalni lahko tudi kupili. Berchtesgadenska pokrajina je, podobno kot sosednje Solnograško, bogata s soljo. Pridobivanje te nekdaj zelo pomembne dobrine ima tukaj zelo dolgo tradicijo, ki jo bomo spoznali ob obisku rudnika. Oblekli se bomo v rudarska oblačila in se podali na odkrivanje podzemnega sveta. Obisk rudnika je prava dogodivščina, polna različnih atrakcij: vožnja z vlakcem, adrenalinski spust po drči, vožnja po podzemnem jezeru s splavom, multimedijske predstavitve itd. Po obisku rudnika se bomo zapeljali še do Berchtesgadna, ki se v predbožičnem času prelevi v čudovito pravljično vasico, kjer vas na vsakem koraku objame toplina adventnega razpoloženja. V popoldanskem času se bomo zapeljali do Salzburga, prestolnice Solnograške. Ob sprehodu skozi mesto si bomo ogledali njegove številne kulturnozgodovinske znamenitosti: park pred dvorcem Mirabell, glavno mestno ulico Getreidegasse, kjer je Mozartova rojstna hiša, staro mestno hišo, trg Residenzplatz, RADIOPTUJ 89.8*98,£-104,3 www.radio-tednik.si palačo Residenz, stolnico. Salzburg je vedno živahen in vredno ga je spoznati tudi v času adventa. Zato bomo imeli dovolj prostega časa, da se vsak zase podamo po njegovih ozkih ulicah in zavijemo v katero od dišečih slaščičarn ali privlačnih trgovin ter si ogledamo bogato obložene stojnice. Cena: za poslušalce in bralce 49 € I H Cena vključuje: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom po programu, cestne pristojbine in parkirnine, obisk rudnika soli v Berchtesga-dnu, ogled destilarne encijana in degusta-cijo, vstopnino v NP Berchtesgaden, zunanji ogledi po programu, osnovno nezgodno zavarovanje potnikov, vodenje in organizacijo potovanja, DDV. Možna doplačila: vožnja z gondolo na trdnjavo Hohensalzburg - 8 €, notranji ogledi na kraju samem. Opomba: program velja kot končno obvestilo Informacije in rezervacije: Ptuj, Miklošičeva ulica 2, tel.: 02 748 1880, info@turistagent.si; Maribor, Mlinska ulica 28, tel.: 02 2350 204, 206, infomb@turistagent.si petek, W. 12. 2015 ino mlado •°0 do 20.00 v Qcentru na ©.««r J3L. VSTOPNINA! JJ_ Vabljeni! Welcome! Willkommen! ^^^ V* I &OUMDU. y C SS^S» Agro Zavarovalnica^^f VSTOPNICE V PREPRODAJI: ŠTUDENTJE 8€ (10€ V REDNI PR0DAJII ODRASL110€ (12€ V REDNI PRODAJI) PRODAJNA MESTA VST0PNICININF0RMACIJE:KGZS ZAVOD PTUJ DRUŠTV0P0DEŽELSKEMLADINESP0DNJEP0DRA VJE BLAGAJNA RADIATEDNIK PTUJ TICPTUJ TIC MARIBOR www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 27. novembra 2015 Hajdose 22,2288 Hajdlna (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 [ TOP/fl 1/TOMOBIU VOZILA Z GARANCIJO^ im^ig^iÄ, ßMiunnrnD m =i w i d J 11 ! i ud i j M wra O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAc OPR. BARVA ■ audi a4avant 2.0 tdi 2010 12.990 2.last. črna bmw 318d limuzina e90 efficency dyn. 2011 12.490 1.last, odličen srebrna bmw 320d touring 2010 11.990 1.last., odličen več barv bmw 320d touring 2011 12.390 1.last., vsa oprema bela emtoen c4 grand picass01.6 hdiavt 2009 6.990 1.last., 7.sedežev srebrna citroen c4 grand picass01.6 hdi 2010 8.290 1.last, 7.sedežev modra citroen c51.6 hdi 2011 9.990 1.last, kot nov črna hyundai santa ft 2.0 diesel 4x4 2006 5.290 2.last, top oprema siva mercdes c 220 cdi 2006 6.790 2.last., odličen zlata opel insignia 2.0 cdti cosmo 2013 12.990 1.last., odličen več barv peugeot 407 2.0 hdi 2007 5.390 2.last., vsa oprema siva skoda octavia combi 1.6 tdi 2013 11.290 1.last., top oprema srebrna vwg0lf1.9 tdi plus 2007 7.990 1.last, odličen siva vw passat 1.9 tdi variant 2000 1.790 oprav. vel. servis bela vw passat 2.0 tdi var. nov model 2012 12.490 1.last, top oprema več barv vw touran1.6 tdi vec modelov 2012 11.990 1.last. več barv Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ 1 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASING! DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cm% Oprema Barva renaultthalia 1.4 rt 2002 990,00« prvi last. kov. t. modra fiat stil01.816v dynamic 2002 2.200,00€ serv. knjiga rumena peugeot 3071.616vxs 2006 3.850,00€ prvi last. kov. črna peugeot 2061.416v quicksilver 2004 1.250,00€ avt. klima kov. srebrna citroen xsara picass01.616v exclusive 2008 4.600,00« prvi last. kov. srebrna citroen xsara picass01.616v elegance 2006 4.400,00« serv. knjiga kov. srebrna renault scenic1.616v expression 2005 3.400,00« prvi last. kov. srebrna peugeot 3072.0hdi xr 2005 2.890,00« avt. klima kov. srebrna renault scenic 1.61kaleido 1999 940,00« serv0 volan kov. zlata ford fusion 1.416v ambiente 2008 4.400,00« serv. knjiga kov. b0rd0 citroen c4 picass01.6 hdi dynamique 2007 5.150,00« avt. klima kov. siva renault vel satis 2.0 dci expression 2007 3.990,00« avt. klima kov. siva renault cli01.2 tce rip curl 2008 4.320,00« prvi last. kov. srebrna bmw 3181 lim uzi na 2000 2.550,00« avt. klima kov. zelena citroen c4 picass01.6 hdi attration 2011 8.390,00« serv. knjiga kov. srebrna daewoo nubira 1.81 2004 1.690,00« avt. klima kov. modra volkswagen jetta1.6 tdi comfortli ne 2014 14.490,00« prvi last. bela renault megane1.9 dci cc privilege 2005 4.350,00« avt. klima kov. črna renault kango01.5 dci family 2005 3.450,00« klima kov. b0rd0 volkswagen beetle 1.9tdi 1999 2.550,00« klima kov. Črna PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ■.;.* w t@ PISANA - ZABAVNA ■ AKTUALNA Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Videm vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO, Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Videm. Vidimo se v ponedeljek, 30. novembra, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Videm. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Sveti Andraž vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Vitomarci. Vidimo se v sredo, 2. decembra, ob 18.30 v večnamenski dvorani v Vitomarcih. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Starše vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Starše. Vidimo se v torek, 1. decembra, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Starše. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Fram vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Fram. Vidimo se v četrtek, 3. decembra, ob 18.00 v dvorani DTV Partizan Fram. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Kuhinjica, pon. 10:45 Utrip Ormoža, pon. . i.nn n. ' l__i___-i_____ 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 SKL - šport mladih, 7. oddaja, pon. 13:00 Obzornik TV Dravograd, pon. 13:30 Info kanal 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Z oktobrske seje mestnega sveta MO Ptuj 19:25 Sekvenca, 41. oddaja, pon. 19:45 Glasbeni predah 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 60 let Območne Gasilske 9:00 Pregled tedna, pon 9:20 Sola, da se ti zrola: Zdravje, pon. 9:50 Povabilo na kavo: Marico Drobnič, pon. 10:45 Sekvenca, 42. oddaja, pon. 11:05 Modro, pon. 11:30 60 let Območne Gasilske zveze Ptuj, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:20 Gostilna »Pr Francet« 13:20 Info kanal 17:00 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. zveze Ptuj 20:50 Športno), 34. oddaja, pon. 21:35 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Info kanal 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:25 Kuninjica, pon. 9:50 DORA - nedeljski pogovori: dr. Etelka Korpič- Horvat, pon. 10:40 Sekvenca, 41. oddaja, pon. 11:00 Z oktobrske seje mestnega sveta MO Ptuj, pon. 12:00 Pregled tedna 12:20 Infokanal 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Glasba za vse, 23. oddaja, pon. 19:05 Sekvenca, 42. oddaja 19:25 60 let Območne Gasilske zveze Ptuj, pon. 19:45 Glasbeni predah 20:00 Pregled tedna, pon. 20:20 Sport(no), 34. oddaja, pon. 21:05 Glasbena osmica (tuja), 63. oddaja, pon. 21:35 Martinovanje 2015, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Info kanal 18:30 Pogled nazaj, 10. oddaja 18:45 Glasbena osmica (slo), 63. odd., pon. 19:15 Sekvenca, 42. oddaja, pon. 19:35 Martinovanje 2015, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 DORA - nedeljski pogovori: Sašo Hribar 21:15TVGorišnica 22:20 Ptujska kronika, pon. 22:50 Info kanal 9:00 Preglednik TV Maribor 9:30 Šola, da se ti zrola: Zdravje, pon. 10:00 Glasba za vse, 23. oddaja, pon. 10:35 SKL, šport mladih, 8. oddaja 11:05 Kuhinjica, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:20 Pomurski tednik 13:00 Marketinški klicaj, pon. 14:00 Info kanal 17:30 Kuhinjica 18:00 Pregled tedna, pon. 18:20 Z novembrske seje mestnega sveta MO Ptuj 19:15 Pogled nazaj, 10. oddaja, pon. 19:30 SeK/enca, 42. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 DORA - nedeljski pogovori: Sašo Hribar, pon. 21:15 60 let Območne Gasilske zveze Ptuj, pon. 21:35 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Info kanal v Štajerski TEDNIK www.tednik.si ¿^Stajerskitednik -Stajerskitednik A ece Mestni kino Ptuj Petek, 27., in sobota, 28. november: 16:00 Dobri dinozaver; 18:00 J...se, profesor; 20:00 Steve Jobs. Nedelja, 29. november: 16:00 Dobri dinozaver; 18:00 Steve Jobs; 20:00 Ti me nosiš. www.ece.si Čisto priročno čisto blizu. IJWÏ xaTse narobe i - Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, info0petv.tv, www.petv.tv TliEt£gs O Za lažje sledenje porabi energije iz elektrike in plina smo razvili posebno aplikacijo ECEmobil. Omogoča vam neposredno komunikacijo ter preverjanje najnovejših ponudb po vaših željah. Več na www.ece.si ali na 080 2204. Q|o©o Energija prihodnosti www.tednik.s tednik@tednik.s petek • 23. novembra 2015 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. KMETIJSTVO OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo ... Lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. ODKUP pitanih krav in telic za zakol. Plačilo takoj + (davek). GSM 040 647 223, Marjan Po-lajžer, s. p. IZDELAVA energetskih izkaznic za vse vrste objektov in stanovanja. Energetska izkaznica in tehnično svetovanje, Janko Bohak, s. p., Sovretova pot 41, Ptuj. Tel. 041 760 884. Več na www.ene-kas.si. ODKUPUJEMO debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj!!! Tel. 040 179 780. Prireditvenik Petek, 27. november 8:00 Zg. Hoče 7, pri Hobi Pet Centru: razstava malih živali Društva gojiteljev slovenskih pasem malih živali, do 18.00 17:00 Ptuj, športna dvorana OŠ Ljudski vrt: prireditev, posvečena ljubečemu odnosu in vzajemnemu učenju med vnuki in starimi starši, gost predsednik RS Borut Pahor 18:00 Cirkulane, stara večnamenska dvorana: veseloigra Trikrat hura za ženske, dramska skupina KTD Selce 18:00 Poljčane, OŠ: dobrodelni božično-novoletni koncert ter sejem božično-novole-tnih izdelkov učencev 18:00 Središče ob Dravi, Sokolana: 1. srečanje kulturnega življenja med upokojenci MZDU Ormož 18:00 Vitomarci, večnamenska dvorana: 17. občinski praznik, vinsko kulinarični večer Vino v čaši pri Andraši, Vinogradiško-sadjarsko in turistično društvo Vitomarci 19:00 Ptuj, minoritska cerkev sv. Petra in Pavla: 21. dobrodelni koncert, v službi človekovega dostojanstva, Karitas ptujske in završke dekanije 19:00 Ptuj, Narodni dom: letni koncert Folklorne skupine Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj 19:30 Ptuj, Mestno gledališče Ptuj: Pašjon, Iztok Mlakar, za abonma Tespis in Orfej in za izven 21:00 Ptuj, CID: Jazz v Cidu, Lela in Joe Kaplowitz Sobota, 28. november 8:00 Zg. Hoče 7, pri Hobi Pet Centru: razstava malih živali Društva gojiteljev slovenskih pasem malih živali, do 18.00 9:00 Vitomarci, Lovski dom: 17. praznik občine Sv. Andraž, občinski skupni lov 10:00 Cirkovce, Kulturna hiša tete Malčke: Festival idej, kreativna delavnica, KD Idila in PD Cirkovce 11:00 Ptuj, GŠ Karola Pahorja: Jazz v CID-u, vokalna glasbena delavnica z Lelo Kaplowitz 13:00 Juršinci: sprejem za Dejana Zavca 15:00 Gerečja vas, gasilski dom: turnir v paver šnopsu za ženske, Društvo žena in deklet Gerečja vas 17:00 Vitomarci, sejna soba: 17. občinski praznik občine Sv. Andraž, slavnostna seja občinskega sveta 18:00 Vitomarci, telovadnica POŠ: 17. občinski praznik občine Sv. Andraž, osrednja slovesnost s pogostitvijo in družabnim srečanjem z ansamblom Veseli pubeci 19:00 Cirkovce, Kulturna hiša tete Malčke: Festival idej, potopisno predavanje o Braziliji Vilija Podgorška, KD Idila in PD Cirkovce 19:00 Velika Nedelja, Kulturni dom: koncert tamburaške skupine Pika Poka, gostje vokalna skupina Il divji 19:30 Draženci, Dom vaščanov: premiera komedije Svetniki, ŠUS teatra KD Draženci 21:00 Ptuj, CID: Jazz v CID-u, Jam session z Lelo Kaplowitz in udeleženci vokalne delavnice Nedelja, 29. november 8:00 Zgornje Hoče 7, pri Hobi Pet Centru: razstava malih žival Društva gojiteljev slovenskih pasem malih živali, do 15.00 10:30 Vitomarci, župnijska cerkev: nedeljska maša in farno žegnanje, piramida sadja, pogostitev z domačimi dobrotami, Godba na pihala 17:00 Cirkovce, Kulturna hiša tete Malčke: Festival idej, literarni večer s Ferijem Lainščkom, KD Idila in PD Cirkovce 18:00 Starše, telovadnica OŠ: Prijatelji, ostanimo prijatelji - muzikal z izvirno Avseni- kovo glasbo; režija Jože Ekart, izvedba Kulturno-glasbeno društvo Ptičica 19:00 Središče ob Dravi, Sokolana: koncert Tamburaške skupine KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja Pika Poka z gosti vokalno skupino Il divji Ponedeljek, 30. november 18:00 Videm, OŠ: prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Radio-Te-dnik Ptuj Križemsvet gredo stopinje, križemsvet gazi po snegu. Ena izmed njih je moja, nanjo pada, pada sneg. (Kajetan Kovič) ZAHVALA Vladimir Kajzovar (1956-2015) Sredi letošnjega čudovitega, toplega in sončnega novembra je svojo zadnjo zlato jesen doživel dragi mož, oče, sin in brat Vlado. Vsem, ki ste ga pospremili na vetrovno zadnjo pot, se od srca zahvaljujemo za pisno in izgovorjeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše, še posebej sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, drugim sokrajanom ter nekdanjim sodelavcem iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in Radia-Tednik Ptuj. Med naštetimi še zlasti družinam Frešer - Golob, Žerak, Lupinšek in Zajšek, botri Emici Jazbec in Toniju Krošlu, ki ga je pospremil z večno lučjo, ter Društvu upokojencev Majšperk. Za izčrpen in ganljiv oris njegove življenjske in poklicne poti smo hvaležni govornikoma Darku Zupancu in dr. Vladki Tucovič, nečakinji Kseniji za prebrano pesem, gospodu župniku Janku Frangežu za opravljen obred, podjetju Mir (s pevci in trobentačem) za organizacijo pogreba ter Čebelarskemu društvu Majšperk in praporščakom čebelarjem iz drugih društev za častno stražo. Kot veter ob njegovem slovesu ni mogel odnesti sočutnih besed, tako prihajajoča zima s snegom ne bo mogla zamesti spoštljivega spomina nanj. Žalujoča družina Program TV Ptuj PRODAM svinjo domače reje, težko okrog 250 kg. Tel. 040 561 699. Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Slavnostna otvoritev Martinovanja 2015; Imenovanje 6. ptujske vinske kraljice; Zdravljica župana mestne občine Ptuj; Martinov dan Haloz na Ptuju; Celostna prometna strategija mestne občine Ptuj; Prireditev ob dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč; Predstavitev športov za invalide na OŠ Breg; Študijsko popotovanje po podzemlju Ptujske kleti; Ivo Arhar in njegova zapuščina v ptujski knjižnici; 11. Mihčev festival 2015; Etnografsko društvo Kurent novim izzivom naproti; Večer z angelsko terapevtko Manco Razboršek; Z glasbo v sobotno noč. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. DRVA, mešana, kratka, 20-30 cm, suha, za podkuriti ali štedilnik, cena za 3 m3 z dostavo je 130 EUR. Info 031 208 904. PRODAM odojke. Muretinci. Tel. 740 83 57 in 031 571 410. PRODAM mešalnico z mlinom za žito, puhalnik za žito, obračalnik pajek 230, štirivrstno pnevmatsko sejalnico za koruzo Panagra. Tel. 041 368 437. PRODAM prašiče od 25 do 140 kg in odstavljene plemenske svinje. Možnost dostave. 041 670 766, Ptuj. PRODAM odojke, težke od 20 do 35 kilogramov. Telefon 051 42 32 60. PRODAM prašiče domače reje, težke okrog 200 kilogramov. Telefon 041 368431. PRODAJAMO jabolka za ozimnico, sorte jonagold, zlati delišes, idared. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale. Telefon 769 26 91. DOM-STANOVANJE NA VOLKMERJEVI cesti na Ptuju oddamo v najem delno opremljeno garsonjero za dobo do enega leta. Tel. 031 503 142. NEPREMIČNINE RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. 2 NOVI zimski pnevmatiki Sava Eskimo HP 205 x 55 x 16 zelo ugodno prodam. Telefon 031 532 410. MOTORNA VOZILA SHRAMBA, montaža, centriranje, avtooptika in prodaja av-toplaščev, Vulkanizerstvo Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž na Dravskem polju. Tel. 02/ 629 62 77. www.tednik.s PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA NA KETTEJEVI ulici na Ptuju prodamo stavbno zemljišče s staro hišo (104 m2) v skupni velikosti 1.825 m2. Cena: 73.000 €. GSM 031 605 685. NEPREMIČNINE PTUJ, d. o. o., Ul. 25. maja 13 a, Ptuj. PTU J GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com AKCIJSKE CENE Tiho, mirno si odšel iz doma našega. Zapel je zvon tebi v slovo, orosilo se naše je oko. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega Branka Irgla IZ PLACARJA 59 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli iskreno sožalje. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njegovi Dokler živimo mi, boš v naših srcih in besedah živela tudi ti. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Pauline Turščak -Pavlice IZ GORIČAKA 26, ZAVRČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste našo drago spremljali na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Še posebej se zahvaljujemo govornici gospe Marti, gospodu župniku, pevcem in zastavonošem. Hvala tudi gospe Hedi za molitve. Žalujoči: hčerka Danica z možem Štefanom, vnuki in pravnuki Tiho tiho mi srce zaspi, tam pod rušo, tam so tihi sni, tam je mir, ki tu ga človek išče. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka Viktorja Kozela SELSKA CESTA 37, PTUJ se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala gospodu župniku p. Jožetu Petku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi slovesa, lovskim rogistom za odigrane žalostinke, posebej hvala Lovski družini Ptuj in vsem sosednjim lovskim družinam. Hvala gospodu Viliju Postružniku za ganljiv govor ob slovesu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 76. letu nas je zapustil dragi brat, svak in stric Janez Erbus IZ NOVE VASI 59, PTUJ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ter znancem za izrečena sožalja, sveče, cvetje in darovane maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku, govornici Hedviki, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonoši in pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj. Hvala tudi zavodu Hrastovec za dolgoletno nego. Vsem posebej iskrena hvala. Žalujoči: brat Štefan, svakinja Tončka, nečaka Dejan in Suzana z družinama GARAŽNA VRATA MIKEC PRODAJA, SERVIS IN MONTAŽA SEKCIJSKIH IN ROLO GARAŽNIH VRAT GSM 031 285 851 e-mail: mikecmont1@gmail.com Boris Mikec s.p., Placerovci 22a, Gorišnica Ptuj, Podravje • Varnostni sosvet tokrat tudi o begunski problematiki Kaj se dogaja za avtobusnim postajališčem Varnostni sosvet, ki ga vodi župan Miran Senčar, tokrat opozarja na migrantsko problematiko, na povečano varnost med decembrskimi prazniki, pa tudi na prisilno beračenje in nedopustno dogajanje za avtobusnim postajališčem. Župan Miran Senčar je pojasnil, da so zaradi begunske problematike na Ptuju ustanovili posebno koordinacijsko telo, Janez Merc pa je zagotovil, da so za delovanje že izdelali interna navodila ter navodila za ravnanje občanov. Zapleti zaradi smrti migrantke v ptujski bolnišnici Ob tem je Merc opozoril na zaplete ob nedavni smrti bolne migrantke v ptujski bolnišnici: »Kljub prizadevanjem, klicem in dopisovanjem s kar petimi ministrstvi še vedno ne vemo, kakšne so v tem primeru kom-petence MO in kako naj ukrepamo. Svojci pokojne migrant-ke so izrazili željo, da bi jo od- Ptuj • Nejasnosti o streljanju v Doleni Na tožilstvu nadzor Sobotni strelski obračun v Doleni še vedno odmeva, odprtih je tudi več vprašanj. Med drugim, zakaj na kraju dogodka nista bila prisotna okrožni državni tožilec (ODT) in preiskovalni sodnik okrožnega sodišča na Ptuju. Ali so policisti pravilno obveščali tožilstvo? Odgovore na ta vprašanja bo podala preiskava. V zvezi z dogodkom je generalni tožilec Zvonko Fišer nad ptujskim okrožnim in specializiranim državnim tožilstvom odredil strokovni nadzor, zahteval je tudi poročilo. V nasprotju s tožilstvom se na sodišču za ukrep nadzora niso odločili. Na ptujskem okrožnem tožilstvu in sodišču smo tudi sami poizvedovali, zakaj tožilec in preiskovalni sodnik nista bila prisotna na kraju dogodka. Oboji so bili z odgovori zelo skopi. Predsednik okrožnega sodišča Andrej Žmauc je zapisal, »da je dežurna preiskovalna sodnica odločila, da ne bo prevzela ogleda kraja dejanja, potem ko je od dežurnega policista OKC PU Maribor oz. dežurne državne tožilke ODT na Ptuju dobila informacijo, da je storilec kaznivih dejanj umrl. Ocenila je, da njena navzočnost na ogledu ni potrebna, odredila je obdukcijo in hišno preiskavo.« Na ODT Ptuj razlogov, zakaj dežurni tožilec ni odšel na kraj dogodka, niso pojasnili, temveč so nas za odgovore napotili na Vrhovno državno tožilstvo. V primeru, kot je bil sobotni, bi tožilec v skladu z navodili praviloma moral opraviti ogled dogodka. »Obstaja verjetnost, da zahteve splošnega obveznega navodila niso bile ustrezno upoštevane,« pravijo na vrhovnem tožilstvu in dodajajo, da še vedno obstaja odprto tudi vprašanje ustreznosti policijskega obveščanja pristojnega tožilca. MZ peljali v tujino, a za to nimajo potrebnih sredstev.« Direktor CSD Miran Kerin je ob tem dodal, da bi bilo treba zadevo, tudi s finančne plati, rešiti prek ambasade države, od koder je prišla. A po besedah Merca tudi to ne pride v poštev: »Tudi to smo se že storili, a smo izvedeli, da veleposlaništvo Sirije z njo nima nič več, ker je iz te dežele emigrirala. Da bi zaplete rešili, smo se o vsem informirali že na petih različnih ministrstvih, pa pravega odgovora na to, kako naj ukrepamo, še nismo dobili.« Prostovoljci so utrujeni in potrebujejo nadomestilo! Zaradi dolgotrajnih in številnih fizičnih aktivnosti se težave pojavljajo tudi zaradi preutrujenosti prostovoljcev. Aleksander Solovjev, predse- Komandir policijske postaje Ptuj Boris Železnik je opozoril: »Povečali bomo nadzor nad uporabo pirotehničnih sredstev, ki je po zakonu dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja. Opozarjamo na previdnost pri Foto: M. Ozmec Pod garažami za avtobusnim postajališčem so se zbirale skupine Romov, ki so čez dan brskale po ptujskih smetnjakih, zvečer pa pred očmi blokarjev počele nemoralne zadeve. dnik OO Ptuj, je pojasnil, da je povprečna starost njihovih aktivistov precej visoka: »Tudi zaradi tega so v tednih neprekinjenega prostovoljnega nu-denja pomoči beguncem in mi-grantom že vsi precej utrujeni. Resno se že sprašujemo, kako bomo zagotovili njihovo nadomestilo. Potrebujemo nove in sveže fizične moči, ki pa jih ni.« Na preobremenjenost gasilcev je opozoril tudi Merc: »Gasilci smo prostovoljci in humani ljudje, kar smo dokazali pri postavitvi začasnih in sprejemnih centrov za tujce. A na to, da bi na terenu delali za daljše časovno obdobje, ne moremo računati, saj so gasilci v glavnem redno zaposleni.« Begunce na Ptuju v domove krajanov? Kot je zatrdil Janez Merc, v Ptuju še vedno ni primernega prostora z možnostjo ogrevanja, kamor bi lahko v primeru nenadnega prihoda v hladnih dneh začasno namestili tujce: »Če bi kljub vsemu prišlo do izrednega primera nenadnega in nenapovedanega prihoda skupine beguncev, bi jih morali začasno namestiti v domove krajanov ali gasilske domove. Vendar si želimo, da nam tega ne bo treba storiti.« Kaj se dogaja za avtobusnim postajališčem Sicer pa so zbrani opozorili tudi na povečano problematiko vsiljivega beračenja v Ptuju in na neprimerna dogajanja za avtobusnim postajališčem: »Samo beračenje sicer z zakonom ni prepovedano, ko pa postane vsiljivo, morajo policisti na željo občanov tudi ukrepati,« je pojasnil Komandir PP Ptuj Boris Železnik in nadaljeval: »Očitno je Ptuj postal aktualen tudi za beračenje. Ko smo zadeve preverjali, smo ugotovili, da gre pretežno za skupine romske populacije iz Slovaške, Madžarske ali Bolgarije. V glavnem je šlo za primere vsiljivega beračenja, v nekaj primerih tudi za elemente kaznivih dejanj siljenja v suženjsko razmerje in trgovanja z ljudmi, obravnavali pa smo tudi primer medvrstniškega nasilja.« Stanovalci blokov za avtobusnim postajališčem pa so povedali, da so se čez poletje pred njihovimi očmi dogajale neprimerne reči. Pod garažami naj bi se zbirale in družile skupine Romov, ki so čez dan brskale po ptujskih smetnjakih ter najdene odpadke in reciklažne surovine navažale za avtobusno postajo. Najbolj jih je motilo, da so pred garažami tudi prenočevali in vmes počeli tudi vse druge nečedne zadeve, ki se sicer dogajajo v straniščnih prostorih ali za štirimi stenami spalnic. Tovrstno početje je sredi civiliziranega spalnega naselja za moralne Ptujčane nedopustno, predvsem zaradi radovednih otroških oči, ki očitno niso prezrle nekaterih »najbolj vročih« prizorov. M. Ozmec Napoved vremena za Slovenijo Listopada zmrzlina, ie svečana ne bo. Danes bo na Primorskem precej jasno, popoldne občasno zmerno oblačno. Drugod po Sloveniji se bo čez dan od jugovzhoda oblačnost spet povečala. Na Primorskem bo še pihala zmerna do močna burja, ki bo popoldne začela slabeti, drugod pa severovzhodni veter, ki bo zvečer postopno ponehal. Najvišje dnevne temperature bodo od 0 do 4, na Primorskem do 10 stopinj C. Obeti V soboto dopoldne se bo postopno razjasnilo tudi v notranjosti Slovenije. Burja bo že do jutra večinoma ponehala. Proti večeru se bo od zahoda spet pooblačilo. V nedeljo bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo.