o
(oLRolLO
SlDVmSKKR
:o;o:o:o:oioio^^^^^^^
DtLRVSTVH
Izhaja vsak :	petek.	:
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 3-— poluletna . . „ 150 četrtletna . . „ 0 75 Posam. Stev. „ 010
Štev. 32. ^	V	LJUBLJANI,	dnč	9.	julija	1909.	^	sa	Leto	IV.
NA SHOD NA ŠMARNO GORO
dne 11. t. m. dopoldne vabi medvoško-goričan-sko delavstvo. Prva sv. maša bo ob pol 10., druga ob 10. dopoldne. Približno ob pol 12. se vrši delavski shod. Sodelavci in sodelavke pa naši prijatelji na svidenje!
i\a rakovi poti.
Kdo ne pozna tako zelo obrabljenih puhlic naših rdečih kričačev o groznem napredku so-cialdemokraške strokovne organizacije?! Toda to vedno sumljivo hvaljenje samega sebe služi tem kričačem le v to, da bi s tem sleparili delavske množice, jih preslepili in jih pridobili zase. Ako.pa pogledamo poročilo o razvoju in stanju rdečih strokovnih organizacij v letu 1908 tedaj izpoznamo, da je vse govoričenje le nesramna laž in da ubirajo te organizacije prav Pridno rakovo pot. Kratko rečeno: delavstvo izpoznava in zapušča socialno demokracijo.
Oglejmo uničujoče številke! Od 501.094 članov, ki jih izkazuje poročilo za 1907, jih je tekom enega leta izstopilo nič manj kot 195.634, torej 39 odstotkov. S tem se izpozna, kako malo Prepričanja vlada v tistih, ki so prisiljeni b.ti v rdeči organizaciji. Tak mnogoštevilen odpad od rdeče strokovne organizacije dokazuje, da večino članov le potreba, oziroma bolje rečeno, le sila prižene do tega, da pristopajo k socialdemokratom. Kdor ni, ali pa kdor neha biti član
social-demokraškega društva, izgubi z visokimi zneski kupljene prednosti. Nepobitno dejstvo je, da vlada ponekod od strani rdečkarjev tako neznosno nasilje, da so mnoge tovarne za delavce, ki niso v soc. dem. organizaciji popolnoma nemogoče le vsled neusmiljenega pritiska »sodrugov«. In če kljub gori navedenim dejstvom delavstvo v takih množinah zapušča rdeča strokovna društva, tedaj je to za nas le vesel pojav, da ljudstvo spoznava rdeče sleparje in se ne da ukloniti zmaju, ki jih vedno piaši — rdečemu nasilju.
Temu nasproti pa ne drži izgovor na krizo. Res je, da smo prestali hudo industrijsko krizo, še več, mi živimo^ še vedno sredi nje. Res je tudi, da take krize vplivajo na strokovne organizacije. Toda ta vpliv se ne sme in ne more pokazati na gibanju članov v taki meri, kot se to godi v prcdležečem slučaju. Leta 1908. je pristopilo k soc. dem. strok, organizaciji 176.892 članov. Če bi bila po jalovem izgovoru res kriza tisti faktor, ki bi povzročila tak silen preobrat, bi tudi onemogočila pristop tolikim članom. Torej vsi izgovori so — jalovi.
Nič manj pomenljiv kot izstop, je tudi primanjkljaj članov, ki se zrcali v socialdemokra-škem letnem poročilu. Upravno leto 1907 se je končalo s 501.094 člani, leto 1908 pa z 482.279 člani. Izguba tekom enega leta torej znaša 18 tisoč 815 članov. Da se more to dejstvo pravilno presoditi, je treba računiti na kolosalcn soc. demokraški agitacijski aparat, katerega vodi cela vojska nastavljenih agitatorjev in veliko število strokovnih glasil, ki so temu aparatu na razpolago. Drugič pa zabeležimo veselo dejstvo, da so-ravno v istem času kršč. socialna strokovna društva zabeležila krasen prirastek članov.
Našemu delavstvu pa naj da izguba 20.000 članov pri rdečkarjih pogum, da vztrajno deluje za našo celo organizacijo zlasti za strokovno. Napnejo naj vse sile za izpopolnitev naše organizacije, materijal za to pa naj se išče pri nasprotnikih. Delavstvu v tem boju pa kličemo: »Pogumno naprej! Uničite nasilstvo nasprotnikov in delajte za Vašo in Vaših sotrpinov boljšo bodočnost!«	—d—n.
Med brati in sestrami.
Sin delavca — novomašnik. Dne 25. juilaj bo daroval pri Sv. Petru v Ljubljani ob 9. uri prvo sv. mašo č. g. Ivan Tomažič, sin sodarja v ljubljanski tobačni tovarni, ki je kljub velikemu števim otrok in slabih gmotnih razmer vzredil tega sina v mašnika in mu pripomogel do tega veličastnega stanu. Bog daj veliko takih delavcev!
Stavka v Ajdovščini še vedno traja. Pri stavki je udeleženih nad 300 delavcev in delavk. Zahtevajo odstranitev dveh delavstvu neljubih uradnikov, zvišanje plač in skrajšanje delavnega časa. Do sedaj so vladale v tvornici res škandalozne razmere in bil je zadnji čas, da se je postavilo delavstvo po robu svojim izkoriščevalcem. Vsi so zelo navdušeni in pripravljeni vztrajati do zadnjega. Tudi občinstvo sim-patizuje z delavstvom, kar napravlja jako ugoden vtis na stavkujoče. Tovarna je že mislila na grd, judov vreden način, vtihotapiti z Ogrskega stavkokaze. Ko so jim pa delavci pojasnili položaj, so takoj odjenjali. Štrajkujoči so napravili že več shodov, ki so povsod mirno minuli. Sploh vlada povsod mir, kar kaže, da ima delavstvo več olike kot pa tvorničarji, ki izkušajo povsod delati nemir. Ker je sedaj ravno čas košnje, je večinoma delavcev in delavk v službi pri kmetih. Brez dela je le nekaj nad 20 delavcev. Zlasti se zanje zanima in jim preskrbi delo vipavska občina, kjer ima S. L. S. večino.^ I ako tudi toliko obrekovani »klerikalci« v dejanju pokažejo, da imajo srce za delavca. Mi pa kličemo delavstvu: »Naprej do končne zmage nad kapitalom!«
Trst. Mnogokrat se človek zaman ozira po človekoljubju, mislil bi, da vsaj med pripro-stimi ljudmi ga je več in manj sebičnosti, a tudi tu je prevara. Iz daljave se čujejo glasovi, da se bo tudi službujočemu ženstvu pomagalo, a v njih dušni in teiesni blagor. Saj služkinje smo menda zadnje, ki smo se začele vzbujati in gledati 'krog sebe, kako si drugi pomagajo in koliko so si že pomagali. No, bi rekel kdo: bote pa zdaj bolj trdno z združenimi močmi nastopile, ja, ko bi se ne goljufal, da bi ne bilo toliko farizejstva, mnogo boljših in starejših je. ki se z nekakim zaničevanjem ozirajo po svojih mlaj-
Cesnik.
Čevljar Kljukec.
Nekje na Šentpeterski cesti je stanoval suh J.a kljukast čevljar. Pravili so mu Kljukec. Bil • vn,ajh'en, drobne noge so stopale malce bo-Ce> Prsa so bila ozka, hrbet upognjen kot hrbet živT- °^raz podolgast brada šilasta iin oči ' e- Tam je imel tudi svojo delavnico. Moramo ka Pohvaliti; bil je priden, neprestano je vbadal °stro silo v usnje in vlekel dreto, da je kar škri-Pal trinožni stol pod njim, ali je nabijal podplate na nove čevlje in premišljal, koliko klinčkov bo se moral zabiti, predno zbogati. O bogastvu je Tad Premišljeval čevljar Kljukec. Tudi sanjal Je ° tolarjih in bankovcih. Da, res, skoro bi pozabil povedati nekaj zelo važnega.
Čevljar Kljukec je imel trdo posteljo, sam jo je postiljal. A to* mu je bilo hudo. Rad bi dobil ženo, lepo in pridno, da bi mu kuhala in posti-jaja, pometala in rodila kaj otrok. Cernu bi prikrival, da si je želel tudi tega. Nekoč je imel sanje, imenitne sanje. Še Faraon, tisti egiptovski kralj ni imel takih sanj, dasi ne morem takti, da niso bile Faraonove sanje imenitne. Ta-
kole se mu je sanjalo. Vrag je prišel k njemu, ves kosmat in črn, za žarečimi očmi, in rogliči na glavi, s kopitastimi nogami in dolgim, umazanim repom. Smrdel je po sajah in žveplu in mu šepetal na uho: »Gol si — kosmat boš, mlad si — star boš, ubog si — bogat boš, žene nimaš — mlado dobiš.« — Tako je rekel in izginil .skozi okno. Kljukec si je dobro zapomnil te sanje. Bril se ni več, rastla mu je brada in bil je kosmat.
»Tako, prvi, del sanj se je že izpolnil,« si je mislil. »Drugi del se tudi izpolnuje, vedno sem starejši. S tretjim ne vem kako bo. Poizkusim z loterijo.«
Tako je začel staviti v loterijo in dobil par-krat ambo. Mnogo denarja je zmetal za loterijo, a sreče in bogastva ni hotelo biti. Tega si je pa tako želel. Potem bi se lahko poročil. Zaradi-denarja bi ga vzela katera, če ne radi lepote. A bogastva ni hotelo biti.
Tedaj se je zgodilo, da se je nekega dne naselila na nasprotni strani dvorišča nova stranka: mož in žena, z odraslo hčerko in dvema majhnima otrokoma. Kljukec se je zelo zanimal za te ljudi in je kmalu zvedel, da je starejši
hčerki ime Urša, da hodi v tovarno in da nima očeta, ampak očma, hudega očnia, ki mnogo pije in kolne in ne gre nikoli v cerkev. No, za ‘cerkev tudi čevljar ni posebno maral, a oni delavec je bil še slabši: klel je, pil in pretepal ženo in otroke.
Kjukec je_ rad videl Uršo, ker mu je zelo ugajala. Bila je dolga, vitika, bele polti in se je nosila imenitno: klobuk na glavi in rokavice in kodri so plapolali od nje kot cunje od raztrgane beračeve suknje. In ko je priša naročit nove čižme h Kljukcu, mu je srce poskočilo od veselja. Računati ji ni hotel nič, le za roko jo je povprašal naravnost in brez ovinkov. In ona je bila zadovoljna, že zardela ni, kar je sicer navada pri mladih dekletih. Tako je dobil čevljar Kljukec nevesto, mlado in lepo in bil jo je vesel. Žvižgal je pri delu, kupil nov klobuk s krivcem za trakom in živel zadovoljno kot ptič. Le temu se je čudil, da hoče gospodična Urša vedno novih darov. A uslišal je vselej njeno prošnjo, ker jo je imel luido rad in si je ni upal niti dotakniti, da bi je ne omadeževale njegove smolnate roke. Prosil jo je večkrat, naj gre ž njim na izprehod. A ni hotela. Še na cesti je govorila z njim le par
šili in slabejših sotrpinkah. Moj Bog, zahvalim te, da nisem taka kot so-druge, ne ponočujem, ne občujem z osebami drugega spola, ne 'hodim po gostilnah, ne občujem z osebami drugega spoia, ne hodim po gostilnah, po plesiščih, molim rada, vsaki dan grem v cerkev itd., itd., po čemu so li potrebna društva, ki bi nam skrbela, da bi se nam položaj izboljšal, delavni čas skrajšal, saj pridne in dobre dekleta imajo vedno dobre službe, dobro hrano in dobro plačo, ta lene, jezične, prepirljive, le-te se vedno menjajo, poboljšajo naj se, pa bodo tudi one imele dobre službe. Da, res, duša krščanska, ki po popolnosti hrepeniš, zdi se ti to preuporni duh, ko bi mislila na izboljšanje našega stanu po novem po-selskem redu, kakor je bilo že enkrat v »Naši Moči« omenjeno, zdi se ti morda, da bi se gospodarjem krivica godila, ali se ti zdi grešno, ali ni morda bolj grešno, da druge slabo sodiš, o njih slabo govoriš in jim nočeš pomagati, kar lahko storiš, da — še celo oviraš z besedo, da bi se jim izboljšalo. Marsikatera dekle saj bi že šla v cerkev, da bi imela čas, ker ima pa preveč dela, tudi je pretrudna, da bi šla v cerkev; pridigo, ko bi jo hetele razmišljati, saj je ne more, ker poprej zaspi, in na ta način opusti vse duhovno življenje. Našim dekletom manjka le izobrazbe, in. sicer prave krščanske izobrazbe, potem bo vse bolje, dekleta bodo zvestejše v svojih službah, in bodo tudi daije časa v eni službi ostajale. Kje in kedaj pa naj se izobražujejo, ako nimajo drugega prostega časa .kakor takrat, kadar sova skovika. Gospodinje pri tem ne bodo nikake škode trpele, le od začetka jim ne bo všeč, ko bodo pa videle, da imajor radi tega boljše in zanesljivejše pošle, da v manj urah isto delo^akor poprej, bolj tiho in mirno izvrše, bodo tudi gospodinje postale zadovoljnejše s svojimi služkinjami. Skoro nemogoče je, da bi si vsako dekle dobro službo dobilo, če se še tako trudi, saj v začetku ne, ko pride v mesto, saj po boljših hišah iščejo že izurjena dekleta, ne pa da bi jih morali še učiti, tako pridejo taka dekleta v slabe službe in slabo družbo in predno se zavedo pravega poštenega življenja, so že zašle v slabe mestne razvade. Zatorej nobena ne more in ne sme ugovarjati socialnemu gibanju med služkinjami.
Idrija. 6bčinska seja dne 17. junija. Dnevni red: 1. Računski zaključek mestne hranilnice za leto 1908; 2. Predlogi stavbenega odseka v zadevi: a) vodovoda na Leopoldovem predmestju, ib) poprave ceste na Vojsko; 3. Slučajnosti. Navzočih odbornikov 21. Štraus, član upravnega odbora mestne hranilnice prebere poročilo imenovane hranilnice' za upravno leto 1908 (možu se je poznalo, da res ni izdelal tretji ra'zred ljudske šole, ker je vse napačno bral, tako da so mu med branjem morali drugi odborniki popravljati); konečno predlaga, naj se izreče absolutorij upravnemu odboru, (dasi je tudi on član odbora). Račun se potrdi. Tauzes oporeka, da ni umestno, da poroča o zaključku član odbora, posebno pa, da isti predlaga sam sebi absolutorij. Dr. Lapajne poroča, da rudniški erar dovoli podaljšati vodovod z Leopoldovega predmestja do sosednjih hiš pod sledečimi pogoji: Vodovod se izpelje na občinske stroške, občina nima nikake pritožbe, ako erar vodo vzame ter da občina ne dobi nikake odškodnine, ako se ji voda vzame. Pogoji se sprejmejo ter se sklene vodovod podaljšati. Dr. Lapajne predlaga, da se popravi cesta oziroma zidovje preko ceste na Vojsko, kar bi stalo vse skupaj približno 600 K. Sprejeto. Med raznimi predlogi se k besedi oglasi Štraus ter predlaga, naj napravi občina javno
besedi in se ozirala, če je kdo ne vidi. To se je zdelo čevljarju sčasoma sumljivo. In nekoč se je splazil zvečer za njo, ko je odšla z domo. Od daleč jo je zasledoval. Zavila je za bolnišnico pri Sv. Petru. In tedaj se ji je pridružil mlad častnik. Kljukca je nekaj zapeklo v srcu. Njegove drobne oči so napeto zrle. Videl je, kako se je častnik sklanjal k njeni glavi in ji šepetal sladke besede, jo poljubljal in objemal. Burja je divjala v njegovih prsih. Najrajši bi z enim mahom pobil oba na tla in ju poteptal. A kaj more pohabljenec! Začutil je neizmerno žalost nad življenjem, globoka tuga se je razlila v njegovo srce. Počasi se je vrnil v mesto.
Ni iskal leka, kjer	bi ga	našel. Zavil je	v
gostilno in gasil	ogenj	z vinom in žganjem.	A
ugasil ga ni. Ko je prilezel domov, je pogledal pa nasprotno stran. In videl je tam luč.
»Še bdi, še bdi. Vse mi je uničila, vse.«
Ni mislil na	svojo srečo,	le na svojo bol	in
zdelo se mu je,	da se	mora	končati. Pograbil
je krivec in si prerezal vrat.
Ko je drugo jutro za to zvedela lepa Urša, se je nasmijala, kot bi bila rešena težke more.
perišče. Vidic ugovarja v toliko, naj se poišče najprvo pokritje, da jo zopet kam ne zavozimo (tukaj sc pa gospod ni spomnil občinske seje z dne 9. junija, da so jo pri isti seji že zavozili, Iker so glasovali za zopetno prezidavo občinske hiše št. 509). Sklene se, da se da stvar finančnemu odseku, da poišče pokritje in napravi stroškovnik za javno perišče ter da pri prihodnji1 seji poroča. Štraus apelira na župana, da ker so vsi odseki izvoljeni, da je njega dolžnost da iste skupaj skliče da se isti konstituirajo da ako pride na kak odsek kako vprašanje, da se vendar ve kdo da e predsednik odseka. Štraus predlaga, naj se izvoli en odsek iz treh odbornikov da isti pregleda delovanje gerentovo, da se bode vendar vedelo, kaj in kako je delal. Izvolijo se: Štraus, Dr. Lapajne in Tauzes. (Štraus skoraj gotovo ne vč, kako pohvalo je prejel gerent od deželne v ade za njegovo delovanje.) Štraus poroča, da se gerent ni nič zmenil za dekle, katero se je pred časom zgubilo ter da je večkrat že bral, da kadar se kje kdo izgubi, da razpiše županstvo kako nagrado istemu, ki najde izgubljenega. Zatoraj predlaga, da tudi naše županstvo razpiše nagrado 200 K istemu, ki to dekle najde. Neki odbornik se oglasi, mogoče, da je v aktih, da je gerent povpraševal po izgubl enem dekletu. Štraus nato svoj predlog v toliko iz-,premeni, da ako pregledovalni odsek ne na ide v aktih, da bi gerent povpraševal po dekletu, naj županstvo potem razpiše nagrado. Nato zaključi župan sejo. — S konečnim Strausovim predlogom je razvidno, kako naklanjajo socialni demokratje svojim sodrugom kako nagrado. S tem smo pa tudi na jasnem, zakaj ni Antekristan toliko časa poročal v svojem i»Laži-Napreju«, kje se nahaja izgubljeno dekle, kajti on je namreč obljubil v svojem »Napreju« z dne 4. januarja, ko je pisal o izgubljenem dekletu, med drugim, da bode v kratkem poročal, kje se ono nahaja. No, debeli Tonček, sedaj ipa le hitro povej, kje je izgubljeno dekle, bodeš vsaj razveselil njene tako užaljene starše, sebi pa z 200 kronami se malo raztegnil, že tako od delavskih žuijev debeli trebuh.
Iz Tržiča. Minulo nedeljo je sklicalo »Gorenjsko delavsko krščansko-socialno politično društvo« v Tržiču shod. Otvoril ga je in vodil društven predsednik Čebul. Poročal je deželni odbornik dr. Pegan, ki je pojasnil stališče, ki ga zavzemajo naši poslanci v državnem zboru. Povedal nam je tudi, kaki vladni hlapci da so socialni demokrati v državnem zboru, ki so izdali slovenske delavce v Trstu. Poljudno nam je obrazložil oderuštvo bosanske agrarne banke. Govoril je poldrugo uro. Želimo, da bi se kmalu zopet vršil v Tržiču shod, na katerem bi zopet dr. Pegan našim zaspancem odpiral oči.
Sava. Popolnoma se moramo ločiti delavci. Tako namreč zahtevajo rdečkarji. Pisali in zabavljali so proti obstoječemu konzumnemu društvu, da se je kar kadilo. Vedno kriče, ajmoh-tarski konzum, sami pa še fige nimajo. V našem konzumu še dozdaj ni bil nihče vprašan, ali je črn ali rdeč. Znamo, od kod piha ta veter. Kristan jim je ukazal, naj ustanove rdeči konzum.
A konzum se ne napihne, kakor kak mehur iz mila, kar so izprevideli tudi naši rdečkarji in so zato vtihnili o ustanovitvi konzuma. Le »Naprej« jih še tolaži in jim v vsaki številki »Napreja« ustanavlja konzumno društvo. Po tvornici se govori, da gredo le slabo deleži skup, a še te, kar jih pride, veter odnese. Minuli teden sem vprašal nekega sodruga, kaj pa z vašim konzumom. Odgovori mi: »Slabo, ljudje nam nič kaj ne zaupajo. Pa še sodrug P. nam je napravil neumnost. Nekaj denarja je izginilo, ne znamo kam, a izgubili ne bomo ničesar, saj če ne povrne, pa to stori njegova ljubica.
Črni I. G.
Sava. Kdo boi pa veroval našim rdečkar-jem, kdo naj drži ž njimi, ko vse očvekajo. Najhujši med njimi je pa oče bodočega konzuma. Lastnim agitatorjem ne prizanesejo. Zdaj vpijejo po žebljarni: »Sodruga K. bomo izključili. Prinese premalo denarja. Gotovo ga zapije.« Le pomislite in usmilite se ubogega K.! Saj ima dobro voijo, ali more za to, če pa deli na puf «Naprej«. In kako savski rdečkarji skupaj drže, kako tirajo eden druzega pred sodišče in tožijo ravnatelju! Z lastnimi pristaši, ne z nami, tako delajo. Prinesel je plaz drva. Pa so tožili, ta je kradel drva, a drva dobč pri tistemu, ki je tožil. Pri enem so se pa vrezaii. Mislili so o njem, da je rdeč, pa ne pripada nobeni stranki. Dela novo drvarnico. Pa so ga šli rdeči zatožit ravnatelju, da krade les. A z grozno dolgimi nosovi so špeci odlezli. Zatoženi1 delavec je namreč dokazal s pobotnicami, da je kupil les v tvornici. Kljub temu so mu pa le še pomagali delati drvarnico-, ko se je pa udeležil slovesa župnika Zabukovca, so ga pa popustili. Za zdaj dovolj, drugič pa kaj več, ako se ne poboljšajo.
Tobačno deiavstvo.
Nova inuka se je uvedla pri cigaretah. Prej so delale takozvane Virginier cigarite na stroje, ki so težki, črni tobak, odpadke viržink, komaj stlačili. Zdaj se delajo virginier cigarete po novem načinu na roko, kar je nečloveško delo. Le pomislite! Trd, debelo zrezan tobak, odpadki viržink. Smilijo se nam uboge revice. Naj se s stališča človekoljubja kaj stori za nje.
Za jetičnike. Že srno nedavno vprašali kaj da je z jetičnim zdraviliščem v Allandu, ker prošnje toliko časa niso bile rešene. Zdaj so končno priromale z glavnega ravnateljstva na Dunaju nazaj v Ljubljano. A glej smole! Ko so prošnje rešene, pa zaznamo, da zdaj v Ahandu prostora ni. Prostor se bo menda napravil, ko se konča sezona, do takrat pa lahko marsikateri revici‘tako poslabša zdravje, da bi ji tudi Alland ne pomagal. Mi smo že svoj čas nagia-šali, da je Alland za nas predaleč. Vidi se, da naših Ijudij tudi v Allandu nič kaj ne marajo, zato nas pa odrivajo. Ej, slabo je, ker so naše revice, ki sc jih jetika prijema, navezane na nemško milost. Prav res moramo odločno zahtevati, naj dela naše delavstvo na to, da se ustanovi jetično zavetišče v smrečjih naših ^gorenjskih jelovskih gozdovih, na kar smo že svoj čas opozarjali. Koliko mladih bitij izvene po su-šici prav za to, ker ni mogoča pravočasna uspešna pomoč. Pa bo kdo rekel, saj imate bolnišnico. Ej, naša vedno prenapolnjena ljubljanska bolnišnica je že taka, da hodimo vanjo le . . . umirat. Saj zna ves svet, da se vanjo sprejemajo le nevarno bolne osebe. V Jelovici bi bilo tako jetično zdravilišče pristopno ne le ljubljanski, marveč tudi celovški in koprski pa tudi tirolskima tvornicama. Naj se res prične delovati na ustanovitev takega zdravilišča. Znamo, da ga čez noč ne izvojujemo, ravno zato naj se pa prične delavstvo z vso odločnostjo potegovati zanj. Shodi, prošnje z delavskimi podpisi naj napravijo pot, da se omogoči našim poslancem nadaljna pot. Mogoče bi tudi ne bilo napačno, ako bi tako zdravilišče za jetičnike morebiti v zvezi z zdraviliščem za alkoholike priredila kranjska dežela. Saj bi se bolj izplačalo, kakor pa bolnišnica, ki je pasivna, kar bi zdravilišče ne bilo, ker bi se za oskrbo dobilo plačilo. Na vsak način nekaj se mora storiti. Tako kakor zdaj ne more in ne sme iti naprej.
Prometna zveza.
Na Dunaju je bil v nedeljo, dne 4. julija popoldne ob 3. uri v magistratih dvorani velik železničarski shod »Prometne zveze«, na katerem so govorili predsednik »Prometne zveze« g. Sclrvvab in gg. državna poslanca Kemetter in dr. Drexel. Govorilo se je največ o socialnem zavarovanju z ozirom na železničarje. Shod je prav dobro uspel.-'
Otvoritev turske železnice se je izvršila 5. t. m. prav slovesno. Otvoritve se je udeležil tudi cesar.
Preprosteje uradovanje hoče vpeljati državna železnica. Že v eni zadnjih številk našega lista smo pisali, kako važno bi bilo in koliko bi država tudi pri tem prihranila, ko bi celo uradovanje postalo preprosteje in ne tako biro-kraško kot je dandanašnji. Ker je pa proračunski odsek izrekel to željo precej glasno, se že čuje, da hoče železniško ministrstvo že s I. avgustom vpeljati preprostejše uradovanje v svojih uradih. Ministrstvo namerava v prvi vrsti razpustiti nekaj upravnih uradov, kakor tudi eno ravnateljstvo, ker hoče podeliti posameznim postajenačelnikom več avtonomne oblasti. Tudi namerava ministrstvo ustanoviti samo en urad za izdelovanje voznih redov in sicer v ministrstvu, ki bo lažje izdelal boljši vozni red, ker bo imel ves materijal nerazdeljen pred seboj. Gotovo bo vse to v veliko korist železničarjem, ker imajo sedaj toliko subordlnacijskih pred-stojništev, da sc sami ne vedo kam obrniti v slučaju kakih prošeni ali pritožb. Pa tudi v tem oziru bo za železničarje bolje, ker bo vsaka stvar preje rešena in ne bo treba dolgo čakati nanjo. Najbolje bo pa za državo,^ ker ji^ ne bo treba dajati milijonov za birokraško počasnost in oholost.
Konservativna jiužna železnica. Lansko leto je generalni ravnatelj južne železnice, dvorni svetnik dr. Eger obljubil krščansko-socialnim poslancem, da bo v prvi polovici leta 1909. uravnal službeni čas na južni železnici. Znano je namreč, da se največ nesreč zgodi na južni železnici vsled tega, ker je služba prenaporna in predolga. Službeni red na južni železnici je že devet let star, ko je bil še mnogo manjši promet, a ko se je promet vedno zvišaval, ni na službeni red prav nič mislila južna železnica.
Novih moči železnica vsled »šparsistema« noče nastaviti a ker sc služba vseeno mora opravljati, morajo ti, ki so> v službi, dalje in hujše delati, a manje počivati. Pa ko bi se vsai plače kaj zvišalo za daljše delo, pa tudi tu ni nič. Zato pa prav resno opominjamo^odstvo južne železnice, da drži svojo besedo in vpelje nov službeni red, ki bo prinesel ubogim železničarjem več počitka.
Socia no-demoklraški voditelji so okradli uboge revčke v Messini. Socialno-demokraški voditelj in občinski svetni1,k Galatioto v Kataniji je odstavljen. O tem piše »Giurnale d’ Italia« sledeče: Glede obdoižitev proti socialno-demo-kraškemu občinskemu svetniku Gaatioto je sledeče dokazano:	Boljša,	pet	oseb	obsegajoča
rodbina, ki se je rešila po potresu iz Messine, te prebivala dva meseca v hiši Galatiota. Rodbina je bila preje bogata, a v Messini je prišla °b premoženje. Zato pa se je plačala preskrbama za to rodbino iz denarja, ki je prišel kot Podpora za ponesrečence iz celega sveta. Galatioto pa je hotel že pri tej ubogi rodbini obogateti. Po, svojem oskrbniku je predložil račun ^testnemu svetu prvikrat in tudi dobil denar izplačan. A ta račun je bil še dvakrat predložen mestnemu svetu in ker je bil Galatioto o tem predmetu poročevalec, je vselej tudi on podpisal račun za izplačilo. Za dvamesečno preskrbo te rodbine, ki je imela le pet oseb, je dobil Galatioto skupno 4862 lir (primeroma je to ravno toliko kron). Galatioto pa je dobil tudi 8000 lir denarja iz dunajske zbirke z naročilom, naj nakupi za ponesrečence hrane in obleke. A pi i natančni nenadni reviziji Galatioto ni mogel izkazati kam je dal 5600 lir. Plačati jih je moral nazaj in bil še zraven suspendiran kot občinski svetnik. — Hud socialni demokrat je tudi policijski poveljnik v Kataniji. Tudi ta je dobil 16 tisoč lir dunajske zbirke, ki naj bi jih razdelil v Podporo ubogim revežem. A pri pregledovanju računov ni mogel dokazati, kam je dal 3000 lir. T~ španski poslanik je dal socialno-demokraš-*eiPu županu v Kataniji 5000 lir za ponesrečence. Ta svota pa ni bila nikjer ne vpisana in tlldi ne izdana. Ker pa je laška vlada vedela za ta denar, je zahtevala od župana, naj se ta denar da v skupno podporno blagajno. Zupan tega ni storil. Šele ko- je državni komisar zapretil |uPanu s kaznijo, ga je dal. V preiskavi se je ^ marsikaj druzega dokazalo, n. pr. kako so uc/ah s hrano, kako strankarsko so razdeljevali I ouporo itd. — Tako piše »Giornale d’Italia«. hrTtsttn'dRPja/iStIan'ki’ ki ima kot svoje geslo
te^ri poln*iio /epe ’	"	2	MeSrc£°	d™Ei"	"ek!"
Po novi turski železnici je zveza s Trstom mnogo skrajšana. Posebno z Nemčijo je zveza mnogo krajša. Tako znaša zdaj razdalje med Trstom in
Dunajem	513	km,	manj	kot	prej	50	km
Linčem	493	»	»	»	*	1S6	»
i rago	787	»	»	»	»	137	»
nebom	730	»	»	»	»	238	»
šPhrogradom	363	» •	»	»	»	286	»
moniostom	465	»	»	»	»	86	«
Lelovcem	185	»	»	»	»	115	»
Lurihom	755	»	»	»	»	81	»
Karlovevari	833	»	»	»	»	207	»
Stutgartom	752	»	»	»	»	207	»
Monakovem	515	»	»	»	»	207	»
Lipskem	916	»	»	»	»	238	»
Derolinom	1079	»	»	»	»	238	»
amburgom	1285	»	»	»	»	238	»
Železniški minister o proračunski debati.
Državni zbor je letos rešil ves državni proračun lepo parlamentarnim potom. Dne 22. junija iejyvd,eba*l,? železniškem proračunu govoril tudi zelezmski minister Wrba, ki je govoril jako zanimivo za železničarje. Minister je v prvi vrsti odgovarjal na izvajanja nekaterih predalnikov in navajal nekaj prav značilnih šte-s‘ ,-težavni železniški proračun izkazuje, da ori n ?šnji dohodki za skoro 23 odstotkov višji ™ dohodkov iz leta 1906. A stroški so pa več 41A akrat večji postali od leta 1906., to je za ! °dstotke. Prometni dobiček se je torej močno znižal in mora država iz drugih virov p acevati za obrestovanjc in amortiziranje kabala Podržavljenih kakor tudi drugih državnih ze eznie mnogo višji prispevek, kot ga je pla-leta 1906. Vzroka povišanja stroškov je iT, ureditvi službe in pa izboljšanju plač,
• ,znasa od leta 1906. sem 64 milijonov kron
• Slcer samo za izboljšanje'plač nad 300 mili-J "°.y kron- S tem se je pa tudi zagotovila sta-
vitnost osobja in država upa da bo tudi v tem mu dobila večje dohodke. Ker pa mora drža-f ‘ pomnožiti dohodke na svojih železnicah, za-(„r!Pla država pripravljeno že skrbno izdelano 1 n° reformo. Ministrstvo se je posebno ozi-°"a s'rse mteresirane kroge in po možnosti »stevalo njih želje. Že prejšnji minister dr.
vitez Wittek je izražal večkrat željo, naj se aprovizijski promet velikih mest preveč ne obteži. Ministrstvo je zato gledalo na to, da se ne otežuje promet med producentom in konzumen-tom, ki je tako neobhodno potreben, da vzdržuje redno dovažanje živil v mesta. V novem tarifu bodo posebne olajšave za dovažanje premoga in mleka. Glede izboljšanja osobju nagla-.ša minister, da se je v ta namen porabilo v zadnjih letih nad 30 milijonov kron. Lansko leto jeseni je minstrstvo še v večji meri izboljšalo stanje uslužbencem. V izvajanju so sedaj norme, ki dolčajo izboljšano avtomatično avanzi-ranje, izboljšanje vožnih doneskov vlakovih uslužbencev in izboljšanje plače dninarjem. O vseh teh izboljšanjih je vprašalo ministrstvo delavske odbore. Uvedle se bodo blagajniške doklade, izboijša določila glede zdravstvenih dopustov kakor tudi glede stanovanj. S tem izboljšanjem, ki bo veljalo najmanj 14 milijonov kron, se smatra vsa izboljševalna akcija v velikem in malem, ki se je pričela pred leti, za enkrat končano. S tem seveda ni rečeno, da se ministrstvo v bodoče več ne bo oziralo na upravičene želje železničarjev. Gotovo je, da bo upravičenim željam ministrstvo po denarnih zmožnostih vedno rado ustrezalo. Žeiji nosačev tovor v velikih mestih, da se jih namreč stalno nastavi, se bo po možnosti ugodilo. Ministrstvo je tudi skrbelo za zdrava in cena stanovanja svojim uslužbencem in je v ta namen skoro v vsaki kronovini zidalo železničarske hiše. Stroški za take hiše znašajo doslej nad 12 milijonov kron in je 150 hiš z nad 2000 stanovanji. Leta 1909. pa hoče ministrstvo zidati še hiš za 1800 stanovanj. Ministrstvo hoče pa tudi izboljšati progo z dolgimi težkimi šinami, posebno pa gleda ministrstvo na one proge, ki so namenjene za brzovlake. Na teh progah bo ministrstvo vpeljalo električen obrat. Nad 16 in pol milijona kron stanejo prezidave rožnih postajnih poslopij in razširitev postaj. Naročilo se ie letos tudi 250 lokomotiv in tenderjev, 300 osobnih voz 272 siužbemh voz 111 2500 tovornih voz, kar stane 49 milijonov kron. Minister omenja nato vprašanje o reorganiziranju državnega železniškega obrata. Skrbel bo za to, da se podlaga tej reorganizaciji v najkrajšem času postavi.
1 osvetilo se bo ministrstvo študijam enakih obratov v tujih državah.
Zahvala. Gospa Marija Balog, vdova po Ivanu Balog, se najtopleje zahvaljuje vodstvu »Prometne zveze« za hitro izplačanje mrtva-ščine.
Okno v svet.
Poljska krščansko-socialna organizacija je
imela dne 6. junija v Krakovu svoj občni zbor. Na tem se je zlasti med velikim zanimanjem razpravljajo o delavskem časopisju. Iz računskega poročila posnamemo sledeče: leta 1908. je imela organizacija 34.605 K. Premoženja ima zveza 18.000 K. Organizacija šteje 8000 delavcev, ki so razdeljeni v 558 društev. V minulem letu se jih je na novo osnovalo 20 kot lep dokaz da krščansko-socialna misel povsod napreduje’
»Bratstvo« rdečkarjev. Že večkrat sp m črtalo v dnevnikih, da so nesrečni potresenci v južni Italiji še vedno izpostavljeni bedi in nezgodam. Seveda se to vsakomur čudno zdi
čePnre n1p° iSnCCV’ k' S° 86 "abrali za Ponesrečene. Nic čudnega se po ne bo našim čitate-
Ijem to zdelo, ce pomislijo, da imajo denar v 1 olkah socialno-demokraški občinski odborniki v Kataniji. Tako je socialno' demokra ski odbornik Galatioto poneveril več tisoč lir 'ki so bile namenjene za reveže. Tudi proti vecim socialno-demokraškim odbornikom se je uvedla preiskava, ker so jim prišli na sled, da so kradli denar za ponesrečence. Živela socialna rdeča usmiljenost!
Zakaj se k pijači tako sili? y prejšnjih časih, ko sem še — flens dico — preveč pil, j m el sem vendar ušesa in oči odprte in marsičesa se zdaj spominjam, kar me nagiblje k intenzivnemu premišljevanju. Tako na primer ravno vprašanje, ki sem ga postavil na čelo temu spisu: Zakaj se k pi ači (namreč opojni) tako sili? Naj ti kdo ponudi cigaro, pa rečeš: ne kadim, odgovori ti oni 'kratko: a tako, oprostite, nisem vedel. Morda celo pristavi: prav imate. In mir je besedi. Naj ti kdo hoče postreči z morskimi ribami, pa odkloniš: ne jem rib, do-biš odgovor: nekateremu ne prijajo, okusi so različni. In mir je besedi. Povabi naj te kdo na ,caj, pa rešeč, da ti čaj škoduje, mir bo besedi.
I oda če v družbi poveš, da nič ne piješ (mislim seveda opojnine), tedaj vzbudiš celo točo vpra-Šanj: zakaj ne, čemu ne, kako da ne, odkdaj r;e •’ In dolgo vrsto opominov moraš slišati. A — to ni verjetno! E — to je nespametno! I — malo ga lahko! O — saj ne škoduje! U — pusto
je življenje brez pijače! In prične se nasilno nalivanje, živahno prigovarjanje, navdušeno nazdravljanje, akose navalu ne ustaviš naravnost ,z afrikansko brezobzirnostjo. Seve — potem si pa surov ali vsaj netakten. Zakaj to, odkod to? Zakaj je vsak antialkoholik pravi misijonar v ,svojem okrožju? Dobro piše o tem duhovita .Matilda Larhmers: »Poleg tega — le priznajmo — rodi uživanje alkohola misijonski nagon ,(Missionstrieb) tako živ in neutrudljiv, kakor bi ga želeli vsem krščanskim verskim družbam v interesu poganov. Kdor pije vodo ali mleko, .ta se hitro pomiri, če kak drugi ne kaže nag-,nenja do pijače.. Kdor pa pije vino ali pivo v prisotnosti drugih, in ko bi bili to njegovi lastni otroci, čuti nagon oddajati, deliti to pijačo; v družbi abstinentov nima posameznik, ki ni zdžen, od svojega kozarca piva ali vina pravega užitka.« To je vendar le zagonetno, vsaj na prvi pogled. Ce pa pogledamo v pijančevo ali tudi pivčevo dušo nekoliko globlje, izprevidimo kmalu, da je ta misijonski nagon povsem sebičen in da ima predvsem namen tolažiti vest. Da, vesti alkoholiki vsaj v prvih štadijah, ko še /liso telesno in dušno do cela uničeni, nimajo mirne. Kako-li? Oni škodo, ki jo alkohol napravlja, čutijo, vidijo, če niso slepi in gluhi in destituti 'sensu interno. Te točke naj se mimogrede nekoliko dotaknem. Znameniti bojevnik zoper alkoholizem škof Avguštin Egger govori ,v neki svoji 'brošurici, da je dolgo časa pridigal .zoper pijančevanje, rabeč za orožje nadnaravne nagibe; da pa je opustil to neuspešno delo, kei se ie prepričal o koristi drugačnega boja.
(Konec prihodnjič.)
Priporočamo našim rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO.
A. Lukič
V e0 ■>*
ve')	n
^	n
„0&e'
Ljubljana
Pred škofijo 19
n
A. Žibert
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča
mii niiii zalogo čevljev
domačega izdelka.
aaaaaaaaaaaaaoaaaaannarai
Sfa.OBCiHSTVtf SE VhJUDHO PR1P0R0CH
ŠPECERIJSKA TRSOVIMA
mm tohich
TRŽAŠKA CESTA ŠT. 4.
j
Angleško skladišče oblek
0. Bernatovlč
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja in najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice. — — Cene jako nizke.
Zastonj
torej brezplačno dobi vsak človek
v lekarni Trnkoczy zraven
rotovža, lepo tiskano ^eset zapovedi za zdravje.
Tudi po pošti se brezplačno
razpošiljajo,
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg št. 10
priporoča svojo
tMno s klobuki in čevlji
Velika zaloga Solidno blago.	Zmerne	cene
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje
lastna glavnica K 354.645*15
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po
4%°
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago.
n. Velika zaloga. Nizke cene
Radi velike zaloge znotno znižane cene!!!
Ugodna prilika za nakupi vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd.
Veliko izbiro drobnega in modnega blcga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila za godove in druge prilike.
Priporoča se velespoštovanjem
F. Mentol, Ljubljano, Mestni ti g itev. 1
Velika zaloga. Nizke cene
Fotografski umetni zavod
Avg. Berthold
»•
Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor povečavanje,reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov,
•:	interierjev	itd.
Vsa dela se izvršjejo točno tudi v ::	največji množini.	::
Kdor hoče varno, mirno in hitro v
AMERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c kr. deželne vlade potrjenega giavnegt zastopniki
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kaiserin Auguste Viktorla nosi 25 000 ton Amerika ...	.	„	24.000	„
President Lincoln .	„	20.000	„
Presldent Grant ...	,	20.000	„
Vožnja Ljubljana-Hamburg traja	z na novo uvedenimi
direktnin.i voznimi kartami, biez vsake menjave, okroglo samo 11/2 dneva ter Ima potnik prav co porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje Eger, naprej.
Gričar	& Mejač
Ljubljana, PreSemooe ulite 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= ljenih oblek za gospode, dečke in otroke in ===
I
novosti v
konfekciji za dame
Milko Krapeš
Ljubljani'
Ustanovljeno leta
1862. urar
Podružnica	¥ • Ll* *	Podružnica
Resljeva cesta 5t. 2 V Lili MJl/jljl Resljeva cesta št. 2 prej g. Jos. Černe.	J J	pre|	g. Jos. Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo boguto zalogo zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih
ur,verižic,stenskihinnihnlnili ur, uhanov in prstanov
Kupuje in namenjava .taro zlnto In srebru.
Gosp. urarjem v mestu In na deželi priporočam svojo izredno veliko zalogo fournitur. —	— Glavno za-
stopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone in igre.
Pozor, slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni ::	trgovmi:	:.
]ani{© C«$nii(
(pri Česniku)
Stritarjeve uilce LJUBLJANA Llngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska In moška oblačila.
Postrežba poštena ln zanesljiva. Cene najnižje.
joooj joooj |ooo| (o o oj |ooo| |ooo| |ooo| [oooj |ooo| |ooo|
m podporno društvo v Liljani
Kongresni trp Št. 19 reg. zadruga z om. por. MM št. 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/4%, to je: daje za 200 kron 9 kron
 ---- 50 vinarjev na leto. =====
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje   	prekinilo. =■....	=
Rentni davek plača hranilnica sama. Najsigurnejša prilika za Sledenje.
r.,
Kanonik R. Kalan 1. r.,
predsednik.
Kanonik R. Sušnik podpredsednik.
|ooo|	|ooo|	|ooo|	|ooo|	|ooo|	fol 0 0	|ooo| |ooo]	|ooo|	|ooo|
Pivovarna J. PERLES
Ljubljana, Prešernove ulice 7, Ljubljana
----priporoča	=====
izvrstno marčno pivo
v sodčkih in steklenicah.
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti.
FR. ŠUPEVC
priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno-voščene Lveče
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, Izborni med-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, škalljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. — Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno In pošteno postreči.
Ljubljana. Prešernove (Slonove) ulice št. 7. Perlesova niša.
Prva slovenska
modna trgovina
Engelbert Skušek
Ljubljana, Mestni trg št. 19
se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence.
444444444 44 44+444 444^ 444444 4444444444
Na drobno!
Glavna trgovina: Zalo&ka oesta I
A. Šarabon
Ljubljana
Na debelo!
Filljalka: Martinova cesta 24
t
4«
t t
•f
4*
4
f 4*
4*
4*
4*4*4444*4444444*t*444444444444'$.4.4.4.4.4.44.*$. 4-4-
UellKa zaloga SpecerlJsKesa blaga. Zganja, moke In deželnih pridelkov.
Novourejena pražarna za kavo z električnim obratom. Vsak dan sveže žgana kava.
Glavna zaloga rudninske vode.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.