Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Izhaja vsako nedeljo. UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izido . Telefon štev. 76. Rokopisi se ne vračajo. Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 72 Din. Štev. rač. poštne hran. 12.549 II. LETO Murska Sobota, 6. oktobra 1940. ŠTEV. 40. Politični pregled Domaii dogodki: Nj. Vel. kralj Peter II. je v zadnjem času napravil že več izletov po državi. Povsod ga je ljud-svto pozdravljalo z velikim navdušenjem. Tako je bil v prejšnjem tednu v Slavoniji, kjer je med drugim obiskal Djakovo in njegovo znamenito katedralo. Kraljevi obiski podeželja in pri vojaških edinicah spadajo v okvir priprave na poklic, ki ga v kratkem pričakuje kot vladar jugoslovanske države. Gradbeno delavstvo v Sloveniji, posebno v Mariboru pa tudi drugod, je prejšnji teden začelo stavkati. Po uspešno zaključenih pogajanjih med delodajalci in zastopniki delavstva, so se te dni spet lotili dela. V Beogradu so bili številni posveti med člani vlade. V prestolnico je prispel tudi podpredsednik vlade dr. Maček. Zbrani ministri so se posvetovali o nekaterih važnih vprašanjih, tako glede naše prehrane, kakor tudi o razmerah v naši prosveti. Uspehi teh posvetovanj bodo prišli v javnost v obliki novih uredb. Med nove ukrepe proti draginji spada tudi naredba po kateri bodo odslej lahko upravna oblas-tva izrekale kazni ne glede na sodno postopanje proti vsem osebam, ki so prijavljene sodišču zaradi prestopka naredbe o pobijanju draginje in o brezvestni špekulaciji. V svrho kontrole naše zunanje trgovine ,bo v bodoče Direkcija za zunanjo trgovino, nadzorovala uVoz in izvoz vsega blaga. Uvažati in izvažati bo odslej mogoče samo s posebnim uvoznim, odnosno izvoznim dovoljenjem, ki ga bo izdala ta direkcija. Razpis notranjega državnega posojila baje pripravlja vlada. Najprej so mislili razpisati posojilo 5 milijard dinarjev: Posojilo bi razdelili na-posamezne banovine. Prvi obrok posojila Ijodo baje že kmalu razpisali in bo država kredit lahko dvignila že letošnjo jesen. Tečaj klirinške marke so povišali na zasedanju stalnega ju-goslovansko-nemškega gospodarskega odbora od 14,80 na 17,82 dinarjev. Ban drinske banovine jepre-povedal izvoz pšenice, koruze pšenične in koruzne moke iz drinske banovine v druge kraje naše države. Podzvezo stavbinskih delavcev za Slovenijo s podružnicama v Ljubljani in Mariboru je razpustila banska uprava v Ljubljani, češ da je zveza svoje članstvo pozvala k nezakoniti stavki in s tem ravnala proti državnemu in družabnemu redu. V Split je prišlo na dveh par-nikih okoli 100 naših državljanov, ki so se vrnili iz Francije v domovino. Podpredsednik sofijske občine je povabil župana naše prestolnice, da obišče Sofijo, da bi se s tem prijateljski odnošaji med obema prestolnicama čimbolj poglobil. Župan Tomič se bo odzval povabilu. Predsednik vlade Cvetkovič si je v družbi nemškega poslanika ogledal v Zemunu taborišče, ki je pripravljeno za nemške izseljence iz Besarabije. Iz zamejstva: Velike letalske bitke so bile tudi v preteklem tednu med Angleži in Nemci. Nemški napadi na Anglijo trajajo noč in dan. Posebno hudo je ponoči, ko je obramba pred bombniki mnogo težja kot podnevi. Nemci so poleg angleške prestolnice obstreljevali tudi druga važna mesta ter povsod povzročili veliko razdejanje. Tudi človeške žrtve so precejšnje. Angleži napadajo Nemčijo le ponoči in so posebno v preteklem tednu izvedli nekaj srditih napadov. Posebno so pustošili nizo-zemsko-belgijsko-francoskoobalo, da s tem preprečijo zbiranje nemških čet, ki se v teh krajih pripravlja za prevoz na angleške otoke. Na morju ni bilo bojev. Na italijansko - angleškem bojišču, ki se nahaja v Afriki, je prišlo le do letalskih bojev. Po sili napadov in učinkih bomb niso ti napadi nič zaostajali za boji na angleško-nemški fronti. Pri medsebojnih spopadih na morju so angleži izgubili dve podmornici, Italijani pa eno torpe-dovko. V zahodni Afriki so združene angleške in francoske sile, ki so se uprli sedanji francoski vladi v nezasedeni Franciji, hotele zasesti važno pristanišče Dakar. Razvila se je huda bitka. Fran- coska posadka, zvesta sedanji francoski vladi, je preprečila namero napadalcev. Angleži so se morali umakniti. Nad sto francoskih letal je nad dve uri bombardiralo Gibraltar kot odgovor na angleški napad na Dakar. Letala so vrgla nad 300 bomb. V Aziji so japonske čete vdrle v francosko kolonijo Indokino, kjer je prišlo do hudih bojev. Vse se je končalo tako, da je Francija dovolila japonski vojski, da se izkrca v Indokini z namenom, da lahko od tam nadaljuje vojno proti Kitajski. Med Nemčijo, Italijo in Japonsko je bila sklenjena vojaška pogodba, s katero se imenovane države zavezujejo, da bodo druga drugi takoj prišle vojaško na pomoč, ako bi eno ali drugo med njimi napadala kakšna država, ki danes še ni v vojni ne v Evropi in ne v Aziji. Ker je Sovjetska Rusija v tej pogodbi izrecno izvzeta kot mežna nasprotnica, preostane samo še Amerika, proti kateri je ta trozveza naperjena. Amerika vedno bolj podpira Anglijo in obstoja verjetnost, da bo šla tudi v vojno ob strani Anglije. Že sedaj je prevzela o-brambo angleškega imperija proti Japonski v Tihem morju in avstralskem otočju. Tako se je borba med velikima nasprotujočima se taboroma iz izključno evropskega področja prenesla še v ostali svet. Iz evropske vojne postaja počasi svetovna vojna. Posledica sklenjene trozve-ze bo ta, da bo Amerika svoje priprave za vstop v vojno še pospešila in da bo sodelovanje med Ameriko in Aglijo še bolj tesno. Od leta 1930—1940 so imeli v Romuniji 25 vlad in so v tem času izmenjali 390 resornih ministrov. Sklenjena trozveza je razdelila svet v štiri območja: Evropa pripada Nemčiji in Italiji, Japonski Daljni vzhod, Amerika naj se briga za svoj kontinent, Sovjetska Rusija pa obdrži to kar ima. Večji obtok bankovcev Po uradnih podatkih je obtok bankovcev od lanskega septembra do 1. septembra letos narasel za okrog 46%, življenjske potrebščine pa so se v istem času podražile za okroglo 40%. Plačilo nemSkega blaga, zaključenega pred 25. septembrom Devizno ravnateljstvo Narodne banke sporoča: Po sporazumu, zaključenem na belgrajskem zasedanju jugoslovanskonemškega gospodarskega odbora obstoja možnost za naše uvoznike, da vrše plačila nemškega blaga, ki še ni uvoženo, pa zaključeno do 25. septembra 1940 na osnovi starega tečaja 14.80 din za nemško marko, v koliko bi blago plačalo do vključno 31. marca 1941. Po istih zaključkih, toda z roki uvoza in plačila po navedenem dnevu se bo naknadno ugotovil način plačila glede višine tečaja, ko bodo predhodno ugotovljeni vsi konkretni primeri. — V zvezi s tem je potrebno, da domači uvozniki, ki imajo že zaključene nakupe nemškega blaga pred 25. septembrom, dostavijo pooblaščenim zavodom pismeno naslednje podatke in sicer posebej pa za zaključene posle do 25. septembra 1940 z roki plačila po 31. marcu 1941: datum zaključka nakupa, vrsta kupljenega blaga, vrednost blaga po zaključnici,ime in domicil nemškega dobavitelja, roki, v katerih bo izvršen uvoz in roke plačila. Poleg teh prijav morajo uvozniki izročiti pooblaščenim zavodom tudi originalne zaključnice, podpisane po nemškem prodajalcu z označeno in podpisano klavzulo po uvozniku, da jamči za točnost vseh podatkov v zaključnici. Te prijave se morajo predložiti pooblaščenim zavodom najkasneje do 15. oktobra 1940, njih vsebina pa bo kontrolirana tudi od nemških deviznih oblastev. Podražitev Cena sladkorja franko kupčeva postaja brez skupnega davka bo znašala za kristal 1330 in za kocke 1495 din za 100 kg. Kaže, da se bo sladkor v prodaji na drobno podražil približno za 2 din pri kg. Jedilno olje bo odslej po 26 din liter. Pravijo, da ga bo od 1. oktobra dalje dovolj. Tudi usnje se je izredno podražilo. Kilogram podplatov stane 135 din, pred tedni pa je stal še 75 din. Te podražitve so pretirane in neupravičene, zato bi bilo dobro, če bi pristojni činitelji posvetili tem in sličnim pojavom vso pozornost. („Nova doba') Kakšen ie petanislci most, ki veie Prekmurie z ostalo Slotenijo Petanjski most je mogočna zgradba, prišteti ga smemo med največje cestne zgradbe v Sloveniji. Sam glavni most je dolg 100 m, njegova srednja odprtina meri 36 m, obe krajni pa merita po 30 m. Dolžina petih inunda-cijskjh mostov znaša skupno 140 m. Vsi mostovi so široki 6.5 m. Temelji mostu segajo 4.50 m pod dno struge, zavarovani pa so še z železnimi zagatnimi stenami, ki segajo 6.50 m pod dno struge. Temelji slone na plasti strnjene gline. Konstrukcija je tako zvani Gerberjev nosilec, ki je neobčutljiva napram manjšim posedanjem temelja. Ogromnost celotne zgradbe se razvidi zlasti iz materiala, ki se je za zgradbo celega cestnega objekta porabil. Vgrajenega je bilo 7170 m3 betona, za kar so porabili 170 vagonov cementa. Betonskega železa ter železa za za-gatne stene so porabili skupno 19 vagonov. Lesa so porabili za za-gatne stene in za odre 9503 m, kamna za tlak in kamenomet 1800 ms, cestnega gramoza in peska za asfaltno cestišče iz Lepoglave 1285 m3, za napravo ceste same DOMAČE VESTI — Večer slovenske besede. V soboto zvečer je priredil Klub prekmurskih akademikov večer slovenske besede, na katerega je povabil predstavnike Umetniškega kluba iz Maribora. Klub neprimernemu datumu se je zbralo še precej občinstva v Sokolskem domu. Zbrane poslušalce in navzoče književnike je pozdravil akademik Šebjanič. Njemu se je zahvalil predsednik Umetniškega kluba iz Maribora, pisatelj dr. M. Šnuderl. V klenih besedah je tolmačil naloge, ki si jih je stavil klub: S svojimi deli krepiti zavest slovenskega naroda ob mejah. V njihovem združenju so vsi pomebnejši kulturni delavci severnega dela Slovenije in to brez razlike glede njihovega svetovnega nazora. Po uvodnih besedah so navzoči književniki čitali iz svojih del. Tako je občinstvo spoznalo pesnike in pisatelje: dr. Branka Rudolfa, Reharja. dr. Dornika, prof. Ingoliča, dr. Šnu-derla, dr. Cajnkara ter T. Ču-farja. Navzoči so z zanimanjem sledili sleherni točki in niso šte-dili z zasluženim priznanjem nastopajočim. Glasbena točka je radi obolelosti dr. Klasinca morala izostati. Večer je v polni meri dosegel svoj namen. H gornjemu pa moramo pripomniti še sledeče: Obisk s strani našega občinstva ni bil takšen kakor bi moral biti. Kaj je temu pa okrog 26.000 m3 nasipnega materiala. Cestna zgradba je stala približno din 6,600.000 -. Vse te stroške je krila banovina. Za to žrtev se je banovina odločila ne samo zaradi tega, ker sta omenjena cestna okraja finančno prešibka, da bi v doglednem času zmogla breme, h kateremu bi bila po zakonu obvezna. Ostvaritev dobre in trajne cestne zveze Prekmurja z ostalo Slovenijo ni samo stvar ljutomerskega in soboškega okraja, marveč splošna slovenska zadeva. Iz vsega tega je razvidno o-gromno delo, ki ga je bilo treba opraviti, preden se je končno ustvarila prepotrebna vez med obema bregovoma Mure. Pri vsem tem pa se spominjamo tudi na napore posameznikov, ki se niso ustrašili nesebičnega dela pri u-stvaritvi najpomembnejše gospodarske pridobitve v zadnjih dvajsetih letih, ki jo je bila deležna naša pokrajina. Naj omenimo pri tem poleg drugih predvsem predsednika cestnega odbora, soboškega župana g. Hartnerja, ki je znal uresničiti to, kar je bila naša dolgoletna želja. vzrok ne bomo razglabljali. To bodo mogoče napravili drugi, ki jim je gotovo na tem, da bodo v bodoče slične kulturne prireditve v našem mestu skupna zadeva vseh, ki čutijo in mislijo slovensko. Vzrok sorazmerno slabemu obisku pa ni zadnji ta, da tokrat niso hodili prireditelji od hiše do hiše ter prodajali vstopnice, kakor je postalo to v Soboti že običaj. Tako se je zgodilo, da je naša publika čakala doma na vstopnice, prireditelji pa občinstvo na večerni prireditvi. Razočaranje je bilo pri slednjih večje kot pri prvih. Dobro bi pa le bilo, da bi se že slednjič ta razvada odpravila in da bi bilo tako kot drugod. Komoditeta in kulturna dolžnost sta pač dva pojma, ki se drug drugega pobijata. — Pododbor Udruženja rez. oficirjev in bojevnikov Kr. Jugoslavije v Murski Soboti poziva vse g. g. rez. oficirje, da čimprej izpolnijo pristopne izjave, ki so jih zadnje dni sprejeli po raznašalcu. Izpolnjene pristopne izjave, opremljene s sliko, se bodo pobrale na prvem skupnem sestanku, ki se bo vršil prihodnji teden. Kraj in čas sestanka bo vsem posebej objavljen. Podatke glede imenovanja morejo dobiti g. g. rez. oficirji v Služ. vojnem listu na Komandi mesta. — Ziikovci. Že nekaj časa se dogaja, da neznani ziikovci kradejo ponoči vetile i ž koles, ki jih lastniki puste pred gostilnami in kavarnami. S tem pa se še ne zadovoljijo. Da ugodijo svojemu prostaškemu nagonu preluknajo tudi zračnice in prerežejo gume na kolesih. Isto počenjajo tudi na avtomobilih. Tako se je zadnjič zgodilo nekemu trgovcu iz bližnje soboške okolice, da so mu v času, ko se je mudil v kavarni, s šilom prebodli vse zračnice na kolesih avtomobila. Da je bilo njih početje res temeljito so se lotili še rezervnega kolesa. Vsakdo si lahko misli, kakšna je jeza in obup lastnikov vozil, ki opazijo poškodbe, ko se hočejo vrniti na svoje domove, ne upoštevajoč škode, ki jo pri tem trpijo. Podležem, ki delajo to predvsem iz same hudobije, da ne omenimo njih tatinski nagon, so že baje na sledu. Njihovo početje je vredno obsodbe celotne javnosti. Kaj bodo rekli tujci, ki prihajajo po opravkih k nam in se jim kaj takega zgodi. Ali naj radi dveh, treh barab trpi ugled mesta? Uverjeni smo, da se bodo tudi odgovorni činitelji pobrigali za početje teh temnih elementov ter jih temeljito naučili razlikovati svojo in tujo lastnino. — Kegljači med seboj. V soboto ob 8. uri zvečer se bodo na kegljišču gostilne Benkič pomerili člani kegljaškega kluba „Čefidelj" s svojimi nasprotniki iz mlajših vrst. Vse priprave za prvo tovrstno tekmovanje v našem kraju so v polnem teku. Obeta se zanimiva borba, ki naj slednjič odloči: Kdo je boljši ? Za zmagovalca je razpisano dragoceno in praktično darilo. ure, zlatnina KRISTAL, PORCELAN BOGATA IZBIRA, SOLIDNE CENE M. ILGER*"" SIN MARIBOR, GOSPOSKA UL. 15 USTANOVLJENO LETA 1860 a - J. U. U. sresko učiteljsko društvo v M. Soboti ima 12. oktobra 1940 ob 9. uri v Sokolskem domu v M. Soboti občni zbor. Ker od meseca maja dalje ni bilo zborovanj upamo, da bo udeležba na obč. zboru nad vse pričakovanje velika. To-varišice in tovariši poravnajte članarino za preteklo leto, nakažite tudi članarino za mesec september in oktober t. 1. Na predvečer 11. oktobra ima upravni odbor sejo ob 15 uri (3 popol.) v poslopju drž. ljudske šole v M. Soboti poleg trg. Bata. Prosimo cenjene tovarišice in tovariše, da povabite tudi nečlanice in nečlane. Posebno v teh resnih časih ne sme biti učitelja, ki bi stal izven BBA3SB1 KlilD ItiURSBfl SOBOTA PREDSTAVE: v četrtek 3. X. 1940 ob 20 30 uri v petek, dne 4. X. ob 20,30 uri t soboto, dne 5 X. ob 17.30 uri in ob 20 30 uri VELEFILM „091119 V MODREM" Willy Birget Žarah Leander Paul HSrbiger Jane Tilden Film je posnet po gledališkem komadu F. Herczega .Der Biaufuchs". Dobrodušni privatni docent Dr. St. Paulus živi zamo za svoje ribe .... Razpad zakona, ki vodi v .sedma nebesa"... V nedelje, dne 6. X. 1940 ljudska predstava ob 11 uri 15 min. »DAMA V MODREM« Znižane cene: 2, 3, 5 din._ Dodatek: Novi vojni „Universumu tednik. PREDSTAVE: v nedeljo, dne 6. X. ob 15 15 uri ob 17 30 uri in ob 20*30 uri v ponedeljek, dne 7. X. ob 17.30 uri in ob 2030 uri v torek, dne 8. X. ob 2030 uri VESELI FILM Čarobni avto" Rabos 6yula Jeno T«rss Zlta Percel Oyula Odson Zgodba o mali nameščenki velike banke, ki si želi „čarobni avto" in se spenja v vrtoglave višine družabnega življenja . . . Tajna ljubezen generalnega direktorja, male uradnice in šoferja ???... Dodatek: Sala aH kulturni lllm. CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN. organizacije. Borba za zboljšanje naših gmotnih in pravnh zadev je dolžnost celokupnega učitelj-stva in ne samo organiziranih. Kot enota bomo tudi pri zahtevah, ki jih stalno tolmači naše vodstvo na merodajnih mestih, nekaj dosegli. Bodimo složni, proč z osebnimi in političnimi diferencami. V slogi je moč! Tovariše upravitelje pa prosimo, da prijavijo udeležbo učiteljstva osem dni prej sreskemu načelstvu. Odbor. — Pes ga je oklal. Jožef Mikola, 13 letni posestnikov sin iz Tropovec je imel nesrečo, da ga je napadel sosedov pes, ki ga je podrl po tleh ter ga ugriznil v nogo, roko in rebra. Fant je moral v bolnico. — Nesrečna otroška igra. V Krplivniku so se otroci igrali s samokolnico in jo prevažali po cesti. Taliga se je prevrnila na 6 letno Marijo Pozvekovo in ji zlomila desno roko. — Karla Franka, 8 letnega šolarja je na poti iz šole udaril po glavi neki cigan-sošolec in mu prizadejal lažjo poškodbo. — Krava je stopila na nogo 34 Fetni posestnici Mari Hali v Ivanjcih in ji prizadejala manjšo rano, ki se je zdaj pričela gnojiti. Morala je v bolnico. §§j Modeme ohirjt ■■ Post. ilaifce — dobite najceneje pri Nemec J., M Sobota. uprave si je ogledala tudi stav-bišče za novo šolsko poslopje v Bakovcih. Izbrali so prostor pri razcepu obeh cest, ki je res najlepše stavbišče v vasi in bo vidno daleč naokrog. Hvalevredno je prizadevanje župana okoliške občine za povzdigo šolstva. Z zgraditvijo teh dveh šol bo imela okoliška občina s šolo v Krogu popolnoma urejeno šolsko vprašanje. — Razne nesreče. 32 letni Ludvik Ferencek iz Moravec je pripeljal na Šiftarjevo žago hlode. Ko jih je zlagal, mu je težko dr-yo padlo na roke in zmečkalo sredinec leve roke. — Janeza Virtnika, 13 letnega posestniko- — Rakičan. Dne 8. okt., to je v torek se vrši živinski sejem v Rakičanu, ki je bil vedno dobro obiskan in se proda nad 50% živine. Kmetje, ki imate na prodaj živino, priženite v čim večjem številu, kupcev bo sigurno zadosti. — Domajinci. Naš g. Stoti je spreten lovec. Pred kratkim je v svojem lovskem revirju odstrelil zaporedoma dva srnjaka v trenutku, ko sta se med seboj igrala. — Gerllnci. V nedeljo 29. septembra t. 1. se je po sv. maši vršila blagoslovitev natega gasilskega doma. Vreme nam ni bilo naklonjeno. Ves dan je precej močno deževalo. Vtem je tupi vzrok, da nI prišlo na našo Za NOVO SEZONO prinašamo RADI O APARATE MINERVA, ORION, KORTING, HORNYPHON, MENDE, BRAUN, GRAETZ, SACHSENWERK z dvoletnim Jamstvom. Baterijski aparati so opremljeni a O elektronkami, delujejo brez ibaiDUlatorjB- Predvajanje brezobvezno. Ceniki franko. Vsi aparati na dolgoročno odplačilo. Radio Nemec, H. Sobota — Šolske vesti. Prof. Hočevar se je vrnil z orožnih vaj, prihodnji teden pa se vrne tudi prof. Benedičič, tako da bo profesorski zbor naše gimnazije popoln. — S skedna je padla po nesreči 40 letna Katarina Horvat iz Veličane in dobila hude notranje pošKOdbe. — 9 letni Erik Potočnik iz Gor. Radgone pa je po nesreči padel s skednja in se poškodoval. — Bolničarski tečaj Rdečega križa obiskuje 25 udeleženk. Predavanja so dvakrat tedensko, predavajo pa soboških gg. zdravniki. Udeleženke kažejo veliko zanimanje za tečaj. — Važno za sezonske delavce. Lani so sezonci iz Nemčije pripeljali v naš srez nad tisoč biciklov, ki so bili prosti uvozne carine. To ugodnos so imeli zato, ker so smeli poslati v domovino na mesec samo 40 RM. Sezonski delavci v Nemčiji pa letos nimajo izjemne ugodnosti, da bi lahko na povratku v domovino prinesli iz Nemčije brez plačanja carine tam nakupljene predmete. Naše oblasti so izpo-slovale možnost, da delavci pošljejo v domovino mesečno po 60 RM, torej cel svoj zaslužek in ker je pošiljanje celega zaslužka v denarju za delavce ugodnejše kakor prinašanje tam nakupljene-ga blaga, je carine prost uvoz ukinjen. Na to naj bi svojci se-zoncev v Nemčiji te opozorili. POSESTVO oddaljeno 10 minnt od Kapele prj Slatini Radencih, zidana biia 8 oralov zemlje v enem kosu sestoje-če iz gozda, travnika, njiv in sadovnjaka radi odselitve na prodaj. Vprašati pri Jurkovii Janku, Turjanci zp. SLATINA RADENCI. — Maksimalne cene moki, kruhu in mesu je določilo sresko načelstvo za naš srez. Cene so v nekaterih primerih nižje kot v Mariboru in Ljubljani. >j — Za obmejno šolstvo. Poleg podpor, ki jih je dala banska uprava v Ljubljani je prosvetni minister dr. Korošec nakazal za gradnjo in razširitev nekaterih obmejnih šol v Prekmurju vsoto 90.000 din in sicer tako, da dobijo Markovci in Hodoš vsak po 30.000 din, Cankova, Prosenja-kovci in Andrejci pa vsak po 10.000 din. u — Nove šole v okoliški so-boši občini. V Rakičanu je bil v soboto komisijski ogled stav-bišča za novo šolsko poslopje. Kot najprimernejši prostor bi prišel v poštev travnik pred vhodom v park, ki je suh in ga voda ne poplavlja. Travnik je last kr. ban-ske uprave, ki bo naprošena, da travnik prepusti za stavbišče novi dvorazrednici. Komisija banske vega sina iz Radomerščaka je neki fant iz sosednje vasi hudo vre-zal v roko. — Verona Horvat, 32 letna posestnikova žena iz Turnišča je bosa hodila po po-košeni travi, pri čemer se je zbodla v nogo. Ker se ji je rana pričela gnojiti, je morala v bolnico. — 15 letni Franjo Cimerman iz Ljutomera se je mudil v hlevu, kjer ga je konj brcnil tako nesrečno, da mu je zlomil in iz-pahnil desno roko. — 9 letna Kristina Puhan iz Bogojine je po nesreči padla in si zlomila levo roko v podlehti. — Nogo si je zvila 45 letna posestnica Agata Jakov iz Gančan. — 4 letna posestnikova hči Ana Fortuna iz Nedelice je padla s kupa slame in si zlomila nogo. — Jazbeci. Po Goričkem se ljudje pritožujejo, da jim jazbeci po poljih povzročajo mnogo škode, zlasti na koruzi. Valoviti in gosto zaraščeni kraji gornjega Prekmurja, so prikladna domovanja teh kosmatincev. Kljub temu, da jazbec ni zaščiten, se je močno razmnožil. Iz tega se da sklepati, da se naši lovci za njega malo zanimajo. — Bodonci. Zakupniki našega občinskega lovišča, pa čeravno so iz oddaljenega Maribora, zelo skrbijo za red v svojem revirju. Pogosto prihajajo k nam in zatirajo škodljivce divjadi. Tako je pred kratkim znani lovski strokovnjak, g. Vukmanič, odstrelil dve lisici. Mi se tega veselimo, kajti lisice povzročajo mnogo škode tudi kmetovalcem, ker odnašajo kokoši. prireditev toliko ljudi, kot smo pričakovali. Gasilske čete iz rogaievske kotline so bile le delno zastopane po svojih deputacijah. Župno upravo je zastopal g. Evgen Obal iz Pertoč. Kljub temu se je obred blagoslovitve izvršil po programu, kakor ga je izdelala župna uprava. Posebno lepo je govoril o pomenu gasilstva župnik g. Varga. K^besedi so se oglasili tudi župan g. Kolmanko ter g. Obal. Vemo, da bi nas obiskalo na ta dan mnogo ljudi in mnogo gasilcev ne samo iz rogaievske kotline, nego tudi od drugod. Prišli bi tudi najavljeni gosti iz oddaljene Murske Sobote in mi bi jih z veseljem sprejeli, kot smo bili sprejeti sami, ko smo se udeleževali gasilskih prireditev izven našega kraja. Vendar upoštevamo vremenske neprilike, ki so res bile takšne, da so onemogočile prihod večjega števila najavljenih gostov. V popoldanskih urah je bila domača zabava, ki so jo priredili naši gasilci. Potekla )e lepo in zapustila pri vseh udeležencih prav dober spomin. Ispred sodišča