JVIarbupg. m Veròffentlieht von dep Direetion am Ende des Studienjahres *?? Im Verlage defi k. k. Staats-Gymnasiumn. Druck vou L. Kralik in Murburg. Inhait : 1. Beitrag zur Laubmoosflora der òsterreichischen Kustenliinder. Von Dir. Julius GJowacki. 2. O značaju in njegovih lastnostih. Von Professor Jakob Kavčič 3. Schulnachrichten. Vom Director. TL & b&P <1 -z. MARIBOR P ! 'ŠJ 13=2 J T Beitrag zur Laubmoosfiora der čsterreichischen Kostenlander. Von Dir. Julius Gtowacki. Die Erforschung der Kryptogamenflora von Òsterreich schreitet viel lang-samer vorwàrts, als die gleichzeitige des Vorkommens der phanerogamischen Gewiichse desselben Gebietes, da sich mit dem Aufsucben der niederen Pflanzen naturgemàB nur wenige Naturkundige beschaftigen. Nur die Ver-breitung der GefaBkryptogamen macht davon eine Ausnahme und ist in unserem Vaterlande noch einigermaBen befriedigend bekannt. Die Kenntnis der geographischen Verhaltnisse der Pflanzen aus den anderen Gruppen der Sporophyten làsst jedoch noch vieles zu wunschen ubrig und verlangt noch sehr viel Arbeit, .bis auch sie soweit fortgeschritten sein wird, wie es beispiels-weise im Deutschen Reiche, in Grotìbritannien und in Skandinavien der Fall ist, wo uns sorgfaltig bearbeitete Specialwerke uber die Verbreitung jeder im Gebiete vorkommenden Art im groBen und ganzen vollkommen befriedigenden Aufschluss geben. In der neuen Auflage der Kryptogamenflora Deutschlands, Ósterreichs und der Schweiz von L. Rabenhorst weisen dementsprechend die Fundortsangaben aus Òsterreich noch recht bedauerliche Lucken auf. Insbe-sondere sind es die sudlichen Lànder der Monarchie, wo dies in noch erhóhtem Grade zutrifft. Vorzugsweise in Rezug auf die dereinstige floristische Bearbeitung der òsterreichischen Lander hinsichtlich ihrer daselbst vorkommenden Kryptogamenflora ist es sehr wichtig, uber ein móglichst grofies Material verlasslicher Fundortsangaben als einer unerlasslichen Grundlage fur ein derartiges Werk zu verfùgen. Entsprechend dem groBen Mangel daran wird jeder Beitrag in dieser Hinsicht fur die maBgebenden Kreise erwunscht sein. Dem angefuhrten Bedflrfnisse in bescheidener Weise Rechnung zu tragen, ist die Aufgabe der nachfolgenden Zusammenstellung, die einen kleinen Baustein in dem Funda-mente eines spàter aufzufùhrenden Gebaudes bilden soli. Der Verfasser dieser Zeilen sammelte auf drei Reisen, die er in die òsterreichischen Kùstengebiete des adriatischen Meeres unternahm, Bryophyten, u. zw. im Jahre 1883, 1889 und die dritte mit einem staatlichen Reisestipen-dium im Jahre 1890. Die Fundorte der dabei gesammelten Laubmoose sind im Folgenden ziisammengestellt. Dio Ausbeute an Lebermoosen harrt noch der Prùfung und Bestimmung. Die Aufzahlung der Arten erfolgte nach dom in der 2. Auflage der Rabenhorst’schen Kryptogamenflora von K. G. Limpricht befolgten Systeme. Mit Rucksicht darauf, dass ùber die Moosflora des genannten Gebietes iiberhaupt nur sehr wenig veróffentlicht wurde, hat der Verfasser auch die von ihm gesammelten hàufigeren Arten in das Verzeiclinis aufgenommen, um aucli fùr diese specielle Standortsangaben anzufuhren, die ihr Vorkommen auf dem engbegrenzten Kùstengebiete erweisen, auf dem anderwarts weit ver-breitete Arten vielfach fehlen, weil hier die fùr ihr Vorkommen nothwendigen Bedingungen nicht vorhanden sind. Das behandelte ; Gebiet umfasst Dalmatici!, '-ganz jlstrien Uhd dafen Stadt-gebiet von Triest. Unter den Funden, die sich im ganzen auf 209 verschie-dene Laubmoos-Arten und Varietàten erstrecken, verdienen besonders liervor-gehoben zu werden: 1. Aschisma camiolicum (Web. u. Mohr). Das Pflànzchen wurde im An-fange des vorigen Jahrhundertes auf nackter Schlammerde bei Nussdorf nàchst Adelsberg in Krain von Dr. Wagner entdeckt und von Weber und Mohr im Bot. Taschenbuche 1807, S. 69 und 450, beschrieben. Spàter wurde es dort, òfter gesucht, scheint jedoch weder dort noch anderwarts in Europa gefunden worden zu sein. Die in Sardinien gefundene Pflanze stimmt mit den von Dr. Wagner gesammelten nicht ganz uberein und wurde von Moris und Lisa in Herb. del R. Orto Bot. a Genova als eine besondere Art (Phascum speciosum) bezeichnet, welche Limpricht in den Naohtragen zu seiner. Laubmoosflora (Laùbm. III. B., S. 637) als solche unter dem Namen Aschisma speciosum (M. et L.) anerkannte, nachdem er sie frùher im I. Bande desselben Werkes S. 196 als vai-, speciosum zum Aschisma carniolicum gezogen hatte. Die seinerzeit von Dr. Wagner entdeckte Stammart fand der Verfasser dieSer Zeilen zu Weihnachten 1889 auf nackter Erde, der sog. Terra rossa, auf Hutweiden bei Fasana in Istrien. 1 2. Dicranum Hartelii vi. Der Verfasser hielt dieses Moos zuerst fur eine auffallende Varietat des allgemein verbreiteten, formenreichen Dicranum scoparium (L.), die durch die gelblich-grunen Rasen und die im trockenen Zu-stande etwas querwelligen Blatter einigermaBen an Dicranum undulatum Elirh. erinnerte. Erst spater erkannte er darin eine eigene, durch den Bau der Kapselepidermis von alien verwandten auffallend verscliiedene Art. Sie Wurde Seiner Excellenz dem Herrn k. k. Minister fur Cultus und LJnterricht Dr. Wilhelm Ritter von Hartel zu Eliren benannt, unter dessen Àgide die Wissenschall und das Schulwesen in ósterreich gewaltige Fortsclirittè machen und insbesondere die Naturgescbichte durch Verleihung zahlreicher Reise-stipendien an Naturhistoriker in ausgiebiger Weise gefòrdert wird. Der Verfasser sammeite diese Art im immergrunen Buschwalde des' Berges Kom der Insel Curzola, der Corcyra Nigra der Alten, die ihren Namen im Alterthume von den dunklen Bestfmden der Seestrandkiefer erhielt, welche der1 weithin sichtbaren Insel noch heute ihr charakteristisches Geprage verleihen, wàhrènd die meisten anderen dalmaiinischen Inselli kalil oder nur.spàrlich bewachsen sind, so dass sie von den allenthalben sichtbaren Kalkfelsen grau erscheinen. 3. Ais neue Funde dùrften fùr das Gebiet aufìer den erwahnten Arten nodi gelten : Phascum Floerkeanum, curvicollum, Weisia Wimmeriana _ var. muralis, Fissidens pusillus, Mildeanus, Ditrichum pallidum, Pottia commutata (firn Istrien), Trichostomum caespitosum, Didymodon spadiceus, Tortula atro-virens, Orthotrichum Braunii, Lyellii, Schimperi, Rhynchostegium megapoli-tanum, Amblystegium subtile, Hypnum Vaucheri u. a. Aufzàhlung der Arten und deren Fundorte. 1. Ephemerella recurvifalia (Dicks.) — Istrien: Valldibecco bei Pola. 2. Phascum Floerkeanum^W. et Al. — Istrien: Valldibecco bei Pola. 3. Phascum cuspidatum Schreh. — Istrien : St. Daniele, Valldibecco und Pomer bei Pola. > 4. Phascum piliferum Schreb. — Istrien : Monte Carezza bei Pola. 5. Phascum curvicollum Ehrh. — Istrien: Monte Grande bei Pola. 6.. Phascum rectum With. — Istrien: Valldibecco bei Pola. 7. Mildeella brijoides (Dicks.) — Istrien : Pomer bei Pola. 8;' Aschisma camiolicum (W. et Al.) — Istrien: St. Pellegrino bei Fasana. 9. Astomum crispum (Hedw.) — Bazovica auf dem Triester Karste. Dalmatien: Sutvara donja bei Cattare. (Eine kleine Form.) 10. Astomum Levieri Limpr. — Istrien: Valldibecco bei Pola. 11. Hymenostomum microstomum (Hedw.) — Bazovica auf dem Triester Karste. 12. Hymenostomum tortile (Schwagr.) — Gebiet von Triest: Servola, Zaule (am Fufle von Robinien), Katinar, Bazovica. Istrien: Bei Borst, Boljunc, Pinguente, Montona, Verino, Pisino, Antignana, Pedena, Galesano und Pola. Dalmatien : Monte Sergio und St. Giacomo bei Ragusa, Dobrota und Skaljari bei Cattare. 13. Gymnostomum rupestre Schleicli. — Dalmatien: Svitjalo brdo bei Smokvica auf der Insel Curzola. 14. Weisia crispata (Br. gemi.) — Bazovica bei Triest. Istrien : Berg Slavnik, Gorenji Kot bei Boljunc, Verino, Pedena, Galesano und Monte St. Daniele bei Pola. Dalmatien : Monte Sergio und Insel Lacroma bei Ragusa, Skaljari bei Cattaro. 15. Weisia viridula (L.) — Istrien: Gorenji Kot bei Boljunc, Pedena, Galesano, Siana, Monisca und Lusinamoro bei Pola. Dalmatien: St. Giacomo bei Ragusa, Dobrota bei Cattaro. 16. Weisia viridula (L.) var. amblyodon (Bind.) — Istrien: Bei Pedena, Valldibecco und Monte Carezza bei Pola. 17. Weisia Wimmeriana (Sendt.) var. muralis (Spruce). — Istrien : Auf dem Berge Slavnik. 18. Eucladium verticillatum (L.) — An der Betača bei Boljunc in Istrien. 19. Dicranella varia (Hedw.) — Istrien: Bei Pedena, Chersano und Valldibecco bei Pola. Dalmatien : Skaljari bei Cattaro. 20. Dicranella varia (Hedw.) var. tenuifolia (Bruch.) — Istrien: Bei Pedena, Cepič und Pratogrande und Valldibecco bei Pola, Dalmatien: Skaljari bei Cattaro, 21. Dicranella heteromalla (L.) — Fasana in Istrien. 22. Dicranum undulatum Ehrh. — Istrien : Bei Pedena. 23. Dicranum Hartelii m. — Zweihàusig. Rasen ziemlich dicht, innen von rotbraunem Wurzelfilze verwebt, gelblichgrùn, glànzend. Stengel aufrecht, bis 1 dm hoch, rundlich-dreikantig, mit gelbem, dunnem Central-strange (0030—0-035 mm im Durchmesser) und zwei- bis dreischichtiger, kleinzelliger Rinde. Blatter abstehend, an den Spitzen mehr oder vveniger einseitswendig, aus lanzettlichem Grande lang pfriemenfòrmig, fast rohrig, fast bis zur Mitte herab scharf gesagt, am Grande durch die hervor-tretenden Blattflùgel fast geóhrlt, troeken deutlich querwellig. Rippe bis 0-08 mm breit, auf dem Rùcken aufwàrts durch zwei gesagte Langs-lamellen von 2—3 Zeilen Hóhe geflugelt, im Durchschnitte mit 7—8 ein-reihigen Deutern und zwei Srereidenbàndern versehen, an der Spitze aus-tretend oder mit der Spitze endend. Blattflache einschichtig, knapp an der Rippe zweischichtig. Blattflùgelzellen 2—3-schichtig braun, die Rippe nur am Grande erreichend ; die ùbrigen Zeilen dickwandig, reichlich getùpfelt, unten lineai, oberwàrts lànglich. Innere Perichàtialblàtter zart-rippig, làngs scheidig, an der abgerundeten Spitze plótzlich in eine kurze Grane zusammengezogen. Seta einzeln stehend, 3—4 cm hoch, unten rótlich, oben gelblich, r e c h t s gedreht. Kapsel aus aufrechter, enger Basis lànglich-cylindrisch, geneigt und gebogen, zart gestreift, entleert gefurcht, lichtbraun, ziemlich zarthàutig, matt, unter der Mundung wenig verengt. Deren Epidermiszellen dickwandig, kurz (auch oben), quadratisch, rundlich, rhombisch oder unregelmàflig, nach oben querbreitere darunter gemischt, am Rande mehrere Reihen kleiner und querbreiter. Deckel rotbraun, so lang wie die Kapsel, am Rande nicht gekerbt, geschnàbelt ; Schnabel rechts gedreht. Ring nicht differenziert. Peristom rot, Zàhne bis zur Mitte zweischenklig, oberwàrts blasser und papillòs. Sporen rund, gelblichgrùn, schwach papillós, 0*017—0*023 mm im Durchmesser. Steht in der Mitte zwischen Dicranum undulatum Ehrh. und Dicranun) scoparium (L.) und unterscheidet sich von ersterem durch die einzeln stehenden Seten, die schwach querwelligen, am Rùcken kaum gekielten Blàtter, von letzterem dagegen durch die gelblichgrùne Farbung und den dichteren Wurzelfilz der Rasen, die lichtere Farbung der Seten und Kapseln. Von beiden ist es durch die Beschaffenhcit der Kapsel-epidermis sehr verschieden. Dalmatien : An waldigen Stellen auf dem Berge Kom der Insel Gurzola. 24. Fissidens bryoides (L.) — Istrien : Monte St. Daniele bei Pola. 25. F'issidens virididus (Hedw.) — Istrien: Kaiserwald und Valldibecco bei Pola. 26. Fissidens incurvus Starke. — Istrien : Siana und Lusinamoro bei Pola. 27. Fissidens pusillus Wils. — Istrien : Monte St. Daniele bei Pola. 28. Fissidens Mildeanus Schjmp. — Istrien: Im Betača-Bache bei Boljunc. 29. Fissidens adiantoid.es (L.) — Istrien : Im Draga-Thale bei Antignana. 30. Fissidens decipiens De Not. — Istrien : Auf dem Berge Slavnik, Gorenji Kot bei Boljunc, Monte Carezza und Monte St. Daniele bei Pola. Dal- matien: Auf dem Berge Kom der Insel Curzola und auf der Insel Lacroma bei Ragusa. 31. Fissidens taxifolius (L.) — Istrien : Dubrava bei Ghersano, Pratogrande, Siana und Lusinamoro bei Pola. Dalmatien: Insel Lacroma bei Ragusa. 32. Seligeria pusilla (Ehrh.) — Istrien: In der Foiba von Pisino. 33. Cei aiodon purpureus (/..) — Istrien : Auf dem Berge Slavnik und bei Antignana. 34. Ceratodon chloropus (Brìd.) — Bei der Torre Movidal und auf dem Monte Carezza bei Pola. 35. Ditrichum homomallum (Hedw.) — Istrien : In der Dubrava bei Ghersano. 36. Ditrichum flexicaule (Schleich.) — Istrien: Auf dem Berge Slavnik, bei Vermo und in der Dubrava bei Ghersano. 37. Ditrichum pallidum (Sdirei).) — Istrien: Valldibeceo bei Pola. 38. Pottia minutula (Schleich.) — Istrien: Bei Fasana; Valldibeceo, Monte Carezza und Monte St. Daniele bei Pola. 39. Pottia intermedia (Turn.) — Gebiet von Triest : Bazovica auf dem Karste. Istrien : Prato Grande und Monte St. Daniele bei Pola. 40. Pottia lanceolata (Hedw.) — Gebiet von Triesti St.Rocco, Servola, Zaule und Lipica. Istrien: Borst und Boljunc bei Muggia, Galesano, Fasana, Pomer; Valldibeceo und Monte Carezza bei Pola. 41. Pottia Starlceana (Hedw.) — Istrien: Monte St. Daniele bei Pola. 42. Pottia commutata Limpr. — Istrien : Monte Carezza bei Pola. 43. Didymodon ruhellus (Hoffm.) — Istrien : Auf dem Berge Slavnik und auf dem Monte Maggiore. 44. Didymodon luridus Hornsch. — Gebiet von Triest : St. Rocco, Servola (fr.), Ratinar und Bazovica. Istrien : Boljunc, Vermo (fr.), Pisino, Dignano (fr.), Galesano (fr.), Siana, Valldibeceo und Monte Carezza bei Pola (fr.). Dalmatien : St. Giacomo (fr.) und Insel Lacroma bei Ragusa, bei Pup-nata auf der Insel Curzola, Skaljari und Dobrota bei Cattare. 45. Didymodon tophaceus (Brid.) — Dalmatien: St. Giacomo bei Ragusa; Skaljari und Sutvara donja bei Cattare. 46. Didymodon rigidulus Hedw. — Bazovica auf dem Triester Karste. Istrien: Boljunc bei Muggia. Dalmatien : St. Giacomo bei Ragusa (fr.), Dobrota und Skaljari bei Cattare. 47. Didymodon spadiceus (Mitten.) — Istrien : Boljunc bei Muggia, im Draga-Thale bei Vermo und Antignana, bei Pcdena. 48. Trichostomum cacspitosum (Bruch.) — Istrien: Valldibeceo bei Pola. 49. Trichostomum crispulum Bruch. — Bei Zaule im Stadtgebiete von Triest (fr.). Istrien : Auf dem Berge Slavnik, bei Podgorje, Vermo (fr.), Pedena, Galesano, Siana, Monte St. Daniele, Valldibeceo (fr.) und Monte Carezza bei Pola. Dalmatien : Monte Sergio, St. Giacomo und Insel Lacroma bei Ragusa, Dobrota und Skaljari bei Cattare. 50. Trichostomum crispulum Bruch var. brevifolium Schimp. — Istrien: Boschetto bei Pola. 51. Trichostomum crispulum Bruch var. angustifolium Schimp. — Istrien: Boljunc bei Muggia. Dalmatien: Insel Lacroma bei Ragusa; Skaljari und Sutvara donja bei Cattare, 52. Trichostomum crispulum Bruck var, clatum Schipip. — Istrien : In der Du-brava bei Chersano. Dalmatien : Insel Lacroma bei Ragusa ; Krtinja bei Blato auf der Insel Curzola: Dobrota und Sutvara donja bei Cattaro. 53. Trichostomum mutabile Bruck. — Istrien : Boljunc bei Muggia, Vermo (fr.), Chersano ; Monte St. Daniele, Lusinamoro und Monte Carozza bei Pola, Galesano, Rovigno. Dalmatien : Bei Blato und Pupnata auf der Insel Curzola. St. Giacomo, Insel Lacroma und Monte Sergio bei Ragusa. Skaljari bei Cattaro. 54. Trichostomum nitidum (Lindi.) — Istrien : Monte Carozza bei Pola und bei Dignano. Dalmatien : Auf dem Berge Kom der Insel Curzola. Bei St. Giacomo und auf der Insel Lacroma bei Ragusa. Skaljari bei Cattaro. 55. Trichostomum flavovirens Bruck. — Istrien: In der Foiba von Pisino ; Monte Carozza und Lusinamoro bei Pola. Dalmatien : Bei Pupnata, Smokvica und Blato auf der Insel Curzola; St. Giacomo bei Ragusa. 56. Trichostomum viridijlavum De Not. — Dalmatien : Krtinja bei Blato auf der Insel Curzola, St. Giacomo und auf der Insel Lacroma bei Ragusa. 57. Trichostomum inflexum Bruck. — Boschetto bei Pola und Galesano in Istrien. 58. Tortella inclinata (Hedw. fil.) — Ratinar und Bazovica im Triester Stadtgebiete. 59. Tortella tortuosa (L.) — Stadtgebiet von Triesti Bei Ratinar, Bazovica und Lipica. Istrien: Betača-Schlucht bei Boljunc nàchst Muggia ; auf dem Berge Slavnik, bei Vermo, Pisino, Chersano, Pedena, Rovigno. Dalmatien: Berg Kom auf der Insel Curzola, Skaljari bei Cattaro. 60. Tortella squarrosa (Brid.) — Stadtgebiet von Triesti Bei Ratinar, Zaule, Bazovica und Lipica. Istrien : Bei Boljunc nachst Muggia, Pedena, Galesano, Monte Carozza nachst Pola. Dalmatien : Berg Kom auf der Insel Curzola; auf der Insel Lacroma bei Ragusa; Dobrota und Skaljari bei Cattaro. 61. Barbula unguiculata (Huds.) — Stadtgebiet von Triesti Bei Ratinar und Bazovica. Istrien: Bei Boršt und Boljunc nachst Muggia, bei Gallignana, Pedena, Chersano, Rovigno, auf dem Monte St. Daniele, Monte Carozza, Prato Grande, im Bosco Lusinamoro und Siana bei Pola. Dalmatien : Monte Sergio und St. Giacomo bei Ragusa ; Skaljari und Sutvara donja bei Cattaro. 62. Barbula fallax Hedto. — Istrien : Bei Galignana, Pedena, Antignana, Galesano bei Pola. Dalmatien : Skaljari bei Cattaro. 63. Barbula reflexa (Brid.) — Istrien : Bei Vermo. 64. Barbula vinealis (Brid.) — Stadtgebiet von Triesti Bei Bazovica und Zaule. Istrien: Bei Pedena. Dalmatien: St. Giacomo bei Ragusa; Skaljari und Dobrota bei Cattaro. 65. Barbula sinuosa (IFtZs.) — Istrien: Bei Galesano und Dignano. 66. Barbula revoluta (Schrad.) — Bei Rovigno in Istrien. 67. Barbula Hornschuchiana Schultz. — Istrien : Valldibecco bei Pola. Dalmatien: Auf der Insel Lacroma bei Ragusa (fr.). 68. Barbula gracilis (Schleich ) — Stadtgebiet von Triest : Bei Bazovica (fr.). Istrien : Bei Verino, Pedena, Rovigno (fr.), auf dem Monte Carozza (fr.), Boschetto, Valldibecco und Lusinamoro bei Pola. Dalmatien : Bei Gara auf der Insel Curzola ; auf dem Monte Sergio bei Ragusa ; Skaljari und Sutvara donja bei Cattaro. 69. Barbula gracilis (Schleich.) var viridis Br. em. — Istrien: Valldibecco bei Pola. 70. Barbula gracilis Schleich var. patens m. Die Geschlechtspflanze in alien Theilen kràftiger als die der Stammform. Lockerrasig, Blatter abstehend, Rippe kurz austretend. Vielleicht von der Var. multiseta Limpn Laub-moose I. p. 625 nicht vorschieden. Frùchte wurden nicbt gesamraelt. — Istrien : Im Walde Siana und bei Valldibecco unweit Pola. 71. Barbula convoluta Hedw. — Istrien: In der Foiba von Pisino. 72. Aioina ambigua (Br. eur.) — Istrien: Monte Carozza und Monte Grande bei Pola. 73. Aioina aloides (Koch.) — Ratinar bei Triest. Istrien: Bei Verino, Pedena, Monte Carozza und Monte St. Daniele bei Pola. 74. Crossidium griseum (Jur.) — Istrien : Boršt bei Muggia und bei Montona. 75. Tortula atrovireus (Smith.) — Bazovica auf dem Triester Karste. St. Andrea und Servola bei Triest. ; 76. Tortula muralis (L.) — Stadtgebiet von Triest : Bei Bazovica. Istrien : Bei Borst und Boljunc nàchst Muggia; bei Vermo, Pisino, Pedena, auf dem Monte Maggiore, Rovigno, Galesano, bei Valldibecco, auf dem Monte Carozza, Monte Grande und Monte St. Daniele nàchst Pola. Dalmatien : St. Giacomo bei Ragusa, Skaljari bei Cattaro. 77. Tortula muralis (L.) var. incana Br. eur. — Istrien: Boljunc bei Muggia und Valldibecco bei Pola. Dalmatien : Smokvica und Blato auf der Insel Curzola; St. Giacomo und Monte Sergio bei Ragusa. 78. Tortula muralis (L.} var, rupestris Schultz. — Dalmatien: Skaljari bei Cattaro. 79. Tortida muralis (L.) var. obcordata Schimp. — Dalmatien : St. Giacomo bei Ragusa. 80. Tortida marginata (Br. eur.) — Istrien : Monte St. Daniele bei Pola. Dalmatien : St. Giacomo bei Ragusa. 81. Tortula subulata (L.) — Istrien : Auf dem Berge Slavnik. 82. Tortula alpina (Br. eur) var. inermis (Milde). — Lipica auf dem Triester Karste. Istrien : Gornji Kot bei Boljunc nàchst Muggia. 83. Tortula inermis (Brid.) — Istrien : Borst bei Muggia (fr.) 84. Tortula papillosa Wils. — Istrien : Im Walde Monisca auf der Rinde von Quercus pseudosuber. 85. Tortula laevipila (Brid) — Istrien: An Weiden, Pappeln und Ulmen bei Galignana, Pedena und Antignana (fr.), an der Rinde von Quercus pseudosuber auf dem Monte St. Daniele (fr.) und im Walde Monisca bei Pola (fr.). 86. Tortula laevipila (Brid.) var. laevipilaeformis (De Not.) Eine schwach charakterisierte Variet&t ! — Stadtgebiet von Triest : An der Rinde von Maulbeerbàumen bei Bazovica. Istrien: An Eichen bei Pedena; an Pappeln bei Vermo ; an der Rinde verschiedener Eichenarten (Q. pseudosuber, pubescens, ilex u. a.) bei Galesano, auf dem Monte St. Daniele (fr,) vmd im Walde Siana nàchst Pola. 87. Tortula montana (N. v. E.) — Stadtgebiet von Triest. Bei Bazovica (fr.). Istrien : Boršt und Boljunc (fr.) bei Muggia ; auf dem Berge Slavnik ; bei Galignana, Pedena (fr.), Galesano und auf dem Monte Carezza bei Pola. Dalmatien : Auf dem Berge Kom der Insel Curzola ; Monte Sergio bei Ragusa; Dobrota (fr.) und Skaljari (fr.) bei Cattare. 88. Tortula ruralis (L.) — Stadtgebiet von Triest: Bei Ratinar und Bazovica. Istrien : Monte Carezza bei Pola. 89. Dialy tri chia Brébissoni (Brid.) — Istrien : Boljunc bei Muggia; bei Pedena (fr.), Antignana, Vermo. Dalmatien: Skaljari bei Cattare. 90. Cinclidotus fontinaloides Hedw. — Istrien: Im Quieto bei Pinguente. 91. Schistidium apocarpum (L.) — Stadtgebiet von Triest: Bei Ratinar, Bazovica, Lipica, Servola und Zaule. Istrien : Bei Borst und Boljunc nàchst Muggia; auf dem Berge Slavnik, bei Pedena, Vermo, Antignana und Galesano. Dalmatien : Insel Lacroma bei Ragusa; Skaljari bei Cattare. 92. Grimmia tergestina Tomm. — Ratinar bei Triest. 93. Grimmia orbicularis Bruch. — Stadtgebiet von Triest : Bei Ratinar. Istrien: Borst bei Muggia. Dalmatien: Skaljari bei Cattare. 94. Grimmia pulvinata (L.) — Stadtgebiet von Triest : Bei Bazovica. Istrien : Auf dem Berge Slavnik ; bei Montona, Pedena, Vermo, Rovigno und Galesano. Dalmatien : Bei Blato und auf dem Berge Rom der Insel Curzola; bei Skaljari und Sutvara donja unvveit Cattare. 95. Zygodon viridissimus (Dicks.) — Istrien : An Eichen bei Galignana und Chersano ; an der Rinde von Olbiiumen bei Pomer ; an Eichen im Walde Siana und Lusinamoro bei Pola. Dalmatien: An Eichen auf dem Berge Rom der Insel Curzola. 96. l/lota crispa (L.) — Istrien: Auf dem Berge Slavnik; in der Dubrava bei Chersano. 97. Ulota crispula Bruch. — Istrien: Auf dem Berge Slavnik. 98. Orthotrichum anomalum Hedto. — Stadtgebiet von Triest : Bei Bazovica. Istrien : Bei Borst nachst Muggia, Montona, Pinguente, Pisino, Vermo und Antignana; auf Eichen bei Chersano und auf Weiden bei Pedena. 99. Orthotrichum saxatile Schimp. — Stadtgebiet von Triest : Bei Ratinar und Bazovica. Istrien : Boljunc bei Muggia ; auf dem Berge Slavnik ; bei Pisino und Galesano. Dalmatien : Skaljari bei Cattare. 100. Orthotrichum cupulatum Hoffm. — Stadtgebiet von Triest: Bei Bazovica. Istrien : Auf dem Berge Slavnik. Dalmatien : Skaljari bei Cattare. 101. Orthotrichum diaphanum (Gmel.) — Stadtgebiet von Triest: An Maul-beerbàumen bei Bazovica und Robinien bei Zaule. Istrien: An Weiden bei Vermo und Pedena, an Eichen in der Dubrava bei Chersano, im Walde Lusinamoro und auf dem Monte St. Daniele bei Pola. 102. Orthotrichum pallens Bruch. — Istrien : Bei Montona ; an Eichen in der Dubrava bei Chersano. 103. Orthotrichum stramineum Hornsch. — Stadtgebiet von Triest : Bei Bazovica auf Maulbeerbaumen und Mannaeschen ; bei Zaule auf Robinien. Istrien: Auf dem Berge Slavnik; bei Podgorje, Montona, Galignana, Vermo, Pedena, Chersano und Pola, 104. Orthotrichum Braunii Br. eur. — Istrien: An Eiclten in der Dubrava bei Chersano, an Korkeichen auf dem Monte St. Daniele bei Pola. 105. Orthotrichum Schimperi Hammar. — Istrien : An Pappelstàmnien bei Pedena und an Eichen in der Dubrava bei Chersano. 106. Orthotrichum fastigiatum Bruch. — Istrien: An Weidenstàmmen bei Verino. 107. Orthotrichum affine Schrad. — Istrien: Bei Montona. An Weiden bei Pedena. 108. Orthotrichum speciosum N. E. — Istrien: Auf dem Berge Slavnik; an Eichen in der Dubrava bei Chersano. 109. Orthotrichum leiocarpum Br. eur. — Istrien: Auf' dem Berge Slavnik; bei Podgorje, Pedena und Chersano. 110. Orthotrichum Lyellii Hook. — Istrien: An Eichenstàmmen in der Dubrava bei Chersano. 111. Orthotrichum obtusifolium Schrad. — Istrien : An Pappelstàmnien bei Verino. 112. Encalypta vulgaris (Hedw.) — Ratinar bei Triest. Istrien: In der Foiba von Pisino. 113. Encalypta contorta (Wulf.)— Istrien: Auf dem Berge Slavnik ; beiVermo, Pisino und Pedena. Dalmatien : Auf dem Berge Kom der Insel Curzola. 114. Funaria dentata Crome. — Dalmatien: St. Giacomo bei Ragusa. 115. Mniobryum carneum (L.) — Dalmatien: Skaljari bei Cattaro. 116. Mniobryum albicans (Wahlb.) — Dalmatien: Skaljari bei Cattaro. 117. Bryum torquescens Br. eur. — Istrien: Im Walde Siana, auf dem Monte Carozza, Monte St. Daniele und Lusinamoro boi Pola; bei Rovigno. Dalmatien : Monte Sergio und St. Giacomo bei Ragusa ; Skaljari und Sutvara donja bei Cattaro. 118. Bryum provinciale Philib. — Istrien: Valldibecco bei Pola. Dalmatien: Skaljari bei Cattaro. 119. Bryum capillare L. — Istrien: Auf dem Berge Slavnik. 120. Bryum capillare L. var. macrocarpum Hiiben. — Stadtgebiet von Triest: Bazovica. 121. Bryum capillare L. var. flaccidum Br. eur. — Istrien: An Weiden-stàmmen bei Pedena. 122. Bryum capillare L. var. meridionale Schimp. — Stadtgebiet von Triest : Bazovica. Istrien : Bei Pedena ; auf dem Monte St. Daniele bei Pola. Dalmatien: Auf dem Berge Kom der insei Curzola; auf dem Monte Sergio bei Ragusa; bei Dobrota unweit Cattaro. 123. Bryum caespiticium L. — Dalmatien : Monte Sergio bei Ragusa. 124. Bryum erythrocarpum Schwagr. — Istrien : Prato Grande bei Pola. 125. Bryum murale Wils. — Istrien : Bei Rovigno. Dalmatien : Skaljari bei Cattaro. 126. Bryum atropurpurenm Wahlb. — Stadtgebiet von Triest; Bei Bazovica. Istrien : Bei Boljunc unweit Muggia ; bei Galesano ; auf dem Monte Carozza und Monte St. Daniele bei Pola. 127. Bryum argenteum L. — Stadtgebiet von Triest: St. Andrea. 128. Rhodobryum roseum {Weis). — Istrien: In der Foiba von Pisino. 129. Mnium serratum Schrad, — Istrien: Auf dem Berge Slavnik, 130. Mnium undulatum (L.) — Istrien: In der Foiba von Pisino. 131. Mnium rostratum Schrad. — Istrien: Wald Siana bei Pola. 132. Mnium cuspidatum (L.) — Istrien: Bei Pisino, Rovigno : Valldibecco und Lusinamoro unweit Pola. Dalmatien : Dobrota bei Cattaro. 133. Mnium affine Blaud. — Istrien: Bei Pisino, Pedena, Dignano und Galesano ; Monte St. Daniele und Bosco Siana bei Pola. i ; 134. Mnium punctatum (L.) — Istrien : Im Draga-Thale bei Antignana. 135. Catharinea undulata (/..) — Istrien : In der Dubrava bei Chersano. 136. Catharinea angustata Brid. — Istrien: In der Dubrava bei Chersano. 137. Fontinalis antipyretica L. — Istrien: Im Betača-Bache bei Boljunc unweit Muggia. 138. Leucodon sciuroides (L.) — Stadtgebiet von Triest: Bei Bazovica und Lipica. Istrien : Auf dem Berge Slavnik ; bei Molitoria, Galignana, Glier-sano, Pedena; auf dem Monte Maggiore; im Walde Lusinamoro bei Pola. Dalmatien: Berg Kom auf der Insel Gurzola. 139. Leucodon sciuroides (L.) var. morensis (Schivagr.) — Stadtgebiet von . Triest : Bei Bazovica. 140. Leptodon Smithii (Dicks.) — Istrien: An Carpinus betulus zwischen Pedena und Antignana. Dalmatien : An Eichen auf dem Berge Kom der Insel Gurzola. 141. Neckera crispa (L.) — Stadtgebiet von Triest: Bei Lipica. Istrien : Auf dem Berge Slavnik ; in der Foiba von Pisino..1, 142. Neckera crispa L var. falcata Boul. — Istrien : Auf dem Berge Slavnik. 143. Neckera complanata (L.) — Stadtgebiet von Triest : Bei Lipica. Istrien : Auf dem Berge Slavnik ; bei Pedena, Chersano ; auf Eichen im Bosco Siana und Lusinamoro und auf dem Monte St. Daniele bei Pola. 144. Neckera complanata (L.) var. secunda Gravet. — Istrien : Unter Gebusch bei Pedena. • > 145. Neckera Besseri (Lobi) — Istrien : In der Foiba von Pisino. , 146. Homalia trichomanoides (Sdiruh.) — Istrien : Im Draga-Thale bei Antignana (fr.) ; in der Dubrava bei Chersano. 147. Leskea polycarpa Ehrh. — Istrien: Im Draga-Thale bei Vermo und Antignana. t 148. Anomodon viticulosus (L.) — Stadtgebiet von Triest : Bei Katina^, Bazovica und Lipica. Istrien: Bei Pedena, Chersano und Dignano ; im Walde Lusinamoro bei Fasana. 149. Anomodon attenuatus (Schreb.) — Stadtgebiet von Triest: .Im Walde von Lipica. Istrien : Bei Pisino, Pedena, Chersano und Antignana. 150. Anomodon longifolius (Schleich.) — Istrien : In der Foiba bei Pisino. 151. Pterogonium gracile (L.) — Dalmatien : An Eichenrinde und Kalkfelsen auf dem Berge Kom der Insel Curzola. 152. Ptergynandrum filiforme (Timm). — Istrien : In der Dubrava bei Chersano ; auf dem Berge Slavnik. 153. Thuidium tamariscinum (Hedw.) — Istrien: In der Foiba von Pisino. 154. Thuidium delicatulum ,(L.) — Stadtgebiet von Triest : Bei Katinar und Lipica, in 155. Thuidium Philiberti (Philib.) — Istrien: Boi Pedenà. 156. Thuidium recognitum (L.) — Stadtgebiet von Triest: Im Walde voli Lipica. Istrien: Auf dem Berge Slavnik; in der Dubrava bei Cbersano. 157. Thuidium abietinum (L.) — Stadtgebiet von Triest: Bei Ratinar und Lipica. Istrien: Auf dem Berge Slavnik. 158; Cylindrothecium Schleicheri Br. eur. — Istrien: Auf dem Berge Slavnik. 159. Cylindrothecium concinnum (De Not.) — Stadtgebiet von Triest : Bei Bazovica. Istrien: Bei Venno und Pedena. 160. Isothecium- myurum (Poli.) — Stadtgebiet von Triest: lm Walde von Lipica. Istrien: Im Walde Siana und Lusinamoro bei Pola. Dalmatien: Auf dem Berge Kom der Insel Gurzola. 161. Homalothecium sericeum (L.) — Stadtgebiet von Triest: Bei Bazovica und Servola. Istrien: Auf dem Berge Slavnik; bei Vermo, Galignana, Pedena und Galesano; im Walde Lusinamoro bei Pola. Dalmatien: Auf dem Berge Kom der Insel Gurzola; Dobrota bei Cattaro. 162. Homalothecium Philippeanum (Spruce). — Stadtgebiet von Triest : Bei Bazovica. Istrien: Auf dem Berge Slavnik; bei Dignano. Dalmatien: Skaljari bei Cattaro. 163. Camptothecium lutescens (Huds.) — Stadtgebiet von Triest: Bei Ratinar, Bazovica und Lipica. Istrien : Auf dem Berge Slavnik ; bei Pisino, Montona, Dignano und im Walde Monisca bei Pola. Dalmatien: Auf dem Berge Kom der Insel Gurzola. 164. Camptothecium lutescens (Huds.) var. fallax (Philib.) — Stadtgebiet von Triest: Im Walde von Lipica. Istrien: Bei Pedena und auf dem Monte Maggiore. 165. Brachythecium Mildeanum (Schimp.) — Stadtgebiet von Triest : Bei Lipica. Istrien: Bei Vermo und Pedena. 166. Brachythecium salebrosum (Hoffm.) — Istrien: In der Foiba von Pisino. 167. Brachythecium populeum (Hediv.) — Stadtgebiet von Triest: Bei Lipica. Dalmatien: Insel Lacroma bei Ragusa. 168. Brttckythecium velutinum (L.) — Stadtgebiet von Triest: Im Walde von Lipica. 169. Brachythecium rutabidum (L.) '— Stadtgebiet von Triest: Im Walde von Lipica. Istrien: In den Waldern bei Pedena und Dignano. 170. Brachythecium rivulare Br. eur. *— Stadtgebiet von Triest: Bei Bazovica. Istrien : Gorenji Kot bei Boljunc unweit Muggia. 171. Brachythecium glareosum (Bruch.) — Stadtgebiet von Triest : Bèi Ratinar. Istrien: Auf dem Berge Slavnik; bei Vermo und Pedena. Dalmatien: Monte Sergio bei Ragusa; Dobrota bei Cattaro. 172. Scleropodium illecebrum (Vaili.) — Dalmatien: Auf der Insel Lacroma bei Ragusa. 173. Scleropodium purum (L.) — Istrien : Bei Pisino und Pedena ; auf dem Monte Garozza und bei Pomer unweit Pola. Dalmatien : Auf dem Berge Kom der Insel Gurzola. 174. Eurynchium strigosum (Hoffm.) — Dalmatien : Berg Kom auf der Inslel ' Gurzola und Skaljari bei Cattaro. 175. Eurhynchium circinatum (Brid.) — Stadtgebiet vonTriest: Bei Bazovica. Istrien: Boljunc bei Muggia; in der Foiba von Pisino ; bei Dignano und Galesano ; Valldibecco, Monte Carozza, Monte St. Daniele und Lusinamoro bei Pola. Dalmatien: Auf dem Berge Kom der Insel Cur-zola; Insel Lacroma bei Bagusa; Dobrota und Skaljari bei Gattaro. 17G. Eurhynchium striatum (Sdireh.) — Istrien: Im Draga-Thale bei Anti-gnana; in der Dubrava bei Ghersano. 177. Eurhynchium meridionale (Schimp.) — Istrien: Im Walde Lusinamoro bei Pola. Dalmatien : Auf dem Berge Kom der Insel Curzola. 178. Eurhynchium striatulum (Spruce). — Stadtgebiet von Triest: Bei Bazovica und Lipica. Istrien : Bei Pedena und Dignano ; im Bosco Monisca und Lusinamoro bei Pola. Dalmatien: Auf dem Berge Kom der Insel Gurzola ; bei Skaljari und Dobrota unweit Cattaro. 179. Eurhynchium crassinervium (Tayl.) — Istrien: In der Foiba von Pisino; im Draga-Thale bei Antignana. Dalmatien: Auf dem Berge Kom der Insel Gurzola; Skaljari bei Cattaro. 180. Eurhynchium Tommasinii (Sendtn.) — Stadtgebiet vonTriest: Ini Walde von Lipica. 181. Eurhynchium pumilum (Wils.) — Istrien: Im Draga-Thale bei Antignana. 182. Eurhynchium praelongum (A.) — Stadtgebiet von Triest: Bei Ratinar, Bazovica, Lipica und Zaule. Istrien : Bei Pedena, Ghersano und Antignana; Prato Grande und Monte Carozza bei Pola. Dalmatien: Skaljari bei Gattaro. 183. Eurhynchium Swartzii {Turn.) — Stadtgebiet von Triest: Bei Lipica. Istrien: Boljunc bei Muggia; bei Verino, Pisino, Ghersano und Galesano ; Prato Grande bei Pola. 184. Eurhynchium Schleicheri (Hedw. Jil-) — Istrien: In derloiba von Pisino; bei Pedena. 185. Rhynchostegiella tenella (Dicks.) — Stadtgebiet von Triest: Bei Zaule. Istrien: Bei Rovigno, Galesano; Valldibecco, Monte (.arozza, Prato Grande, Kaiserwald, Monte St. Daniele und Lusinamoro bei Pola. Dalmatien: St. Giacomo und Insci Lacroma bei Ragusa ; Skaljari bei Gattaro. 186. Rhynchostegiella curviseta {Brid.) — Dalmatien: Dobrota und Skaljari bei Cattaro. 187. Rhynchostegium megapolitanum (Blaud.) — Stadtgebiet von Triest: Bei Bazovica. Istrien: Prato Grande bei Pola. 188. Rhynchostegium confertum (Dicks,) — Stadtgebiet von Triest: An Felsen bei Zaule. Istrien : Auf beschatteten, erdbedeckten Felsen und Eichen-rinde bei Pedena, bei Galesano, im Walde Lusinamoro bei Fasana, im Walde Siana und auf dem Monte St. Daniele bei Pola. Dalmatien: An Eichen auf dem Berge Kom der Insel Gurzola ;• unter Gebùsch auf der Insci Lacroma bei Ragusa. 189. Rhynchostegium murale (Neck.) — Istrien: In der Foiba von Pisino; in der Dubrava bei Chersano. 190. Rhynchostegium rusciforme (Neck.) — Istrien : Im Betaca-Bache bei Boljunc unweit Muggia; im Quieto bei Pinguente. 191. Thamnium atopecurum (L.) — Stadtgebiet von Triest: Im Walde von Lipica. Istrien : In der Foiba von Pisino ; im Draga-Thale bei Antignana. 192. Amblystegium filicinum (L.) — Stadtgebiet von Triest: Bei Ratinar, Ser-vola und Zaule. Istrien: Bei Pedena. 193. Amblystegium irriguum (Wils.) — Istrien: Im Betača-Bache bei Boljunc umveit Muggia; im Grajanski potok bei Pedena. 194. Amblystegium varium (Hedw.) — Istrien : In der Dubrava bei Chersano. 195. Amblystegium serpens (L.) — Istrien: In der Foiba von Pisino; bei Pedena. Dalmatien: Dobroto bei Gattaro. 19G. Amblystegium subtile (Hedw.) — Istrien: Bei Vermo ; in der Dubrava bei Chersano; im Walde Lusinamoro bei Fasana; im Walde Siana bei Pola. 197. Hypnum Sommerfeltii Myrin. — Stadtgebiet von Triest: Bei Bazovica und bei Zaule. Istrien : Auf dem Berge Slavnik ; bei Pisino, Pedena und Chersano; im Walde Lusinamoro bei Fasana; im Kaiserwalde bei Pola. Dalmatien: Auf dem Berge Kom der Insel Curzola. 198. Hypnum chrysophyllum Brid. — Stadtgebiet von Triest: Bei Bazovica. Istrien : Boljunc bei Muggia ; auf dem Berge Slavnik ; in der Dubrava bei Chersano; im Walde Lusinamoro bei Fasana. 199. Hypnum commutatum Hedw. — Istrien: Gorenji Kot bei Boljunc umveit Muggia. 200. Hypnum molluscum (Hedw.) — Stadtgebiet von Triest: Im Walde von Lipica. Istrien : Gorenji Kot bei Boljunc unweit Muggia ; auf dem Berge Slavnik ; in der Foiba von Pisino. Dalmatien : Auf dem Berge Kom der Insel Curzola. 201. Hypnum incurvatum Schrad. — Stadtgebiet von Triest: Im Walde von Lipica. Istrien : Bei Pedena und auf dem Monte Maggiore. 202. Hypnum Vaucheri Lesq. — Stadtgebiet von Triest: Bei Bazovica. 203. Hypnum cupressiforme L. — Stadtgebiet von Triest: Bei Bazovica und Lipica. Istrien: Auf dem Berge Slavnik; bei Chersano, Dignano, Galesano, Fasana und Pola. Dalmatien: Auf dem Berge Kom der Insel Curzola; auf der Insel Lacroma bei Cattaro. 204. Hypnum cupressiforme L. var. -filiforme Brid. — Stadtgebiet von Triest: Im Walde von Lipica. Dalmatien : Auf dem Berge Kom der Insel Curzola. 205. Hypnum Lindbergii (Lindb.) — Istrien : Bei Pedena. Dalmatien : Skal-jari bei Cattaro. 20C>. Hypnum palustre Iluds. — Istrien: Im Draga-Thale bei Vermo und Antignana. 207. Acrocladium cuspidatum (L.) — Istrien : In der Foiba von Pisino (fr.) ; bei Pedena und Cepič. 208. Hylocomium triquetrum (L.) — Istrien: In der Foiba von Pisino. 209. Hylocomium rugosum (Ehrh.) — Stadtgebiet von Triest: Bei Bazovica. Istrien : Auf dem Berge Slavnik. ■ ' ’ » .i ;•« / ; i • "i < > ■ \ O značaju in njegovih lastnostnih. O grškem modrijanu in čudaku Dijogenu se pripoveduje, da je neki dan hodil po atenskih ulicah s prižgano svetilko, kakor da bi kogar iskal. Ko ga vprašajo, kaj išče, se odreže: „ Človeka", in o drugi priložnosti je odgovoril na vprašanje, če so bilo igre dobro obiskovane, kratko: ^Gledalcev je bilo dovolj, ali ljudij malo."1) Kaj je neki hotel Dijogen izraziti s tem svojim čudnim obnašanjem in govorjenjem ? Nič druzega, nego dejstvo, da človek kaj malo spozna samega sebe in vsled tega tudi premalo obrajta častno službo, ktero zavzema v stvarstvu, kakor psalmist pravi: „Človek, ko je bil v časti, ni spoznal, postal je podoben brezumnim živalim."2) Človek je krona stvarstva. Človek združuje v sebi neorganično in organično naravo, on je svet v malem, ali mikrokozem, kakor so ga že modrijani stare davnosti imenovali. Vendar vso vidno naravo visoko nadkriljuje po neumrljivi duši, po pameti in volji. Le človek misli in razločuje med vzrokom in učinkom, med čednostjo in pregreho, med dolžnostjo in pravico i. t. d. Le njegova volja ne obvisi na čutnih stvareh, ampak teži po nadčutnih .dobrinah, hrepeni po resnici, slavi, po čednosti, lepoti, redu i. t. d.; ona išče neumrljivost in hlepi po neminljivi sreči. Le človek ima samozavest, se spozna kot samosvojno enotno bitje in ve, da je odgovoren za svoja dejanja. Telo in duša sta tako spojena, da tvorita jeden dejalni princip ; zato pa se v človeškem srcu rodijo strasti, ki ga ponižajo pod žival, pa tudi zorijo čednosti, ki ga povzdigujejo do najvišje človeške popolnosti. Človek je nadalje še družabno bitje, ki je v dušnih in telesnih potrebah popolnoma navezano na pomoč drugih. Vez ljubezni ga združi z bližnjim, njemu razodeva z besedo svoje misli in želje in z združenimi močmi se lotita skupnega dela. Le v edinosti je moč in človeštvo je doseglo sedanjo visokost omike v vsaki stroki se zjedinjenimi, združenemi močmi. Človek sicer premine, a njegova dela žive naprej potomcem v zgled in v izpodbudo. Zategadelj pa je potrebno, da vsak svoje dušne in telesne moči vestno porablja, da mesto, ktero zavzema v človeški družbi, vredno in * *) ') Binder Encycl. III. *) ps. 48. 13. dostojno opravlja, da bo na tak način se svojo osebo dobrodejno vplival na svoje sovrstnike, se svojim zgledom in delovanjem pa na potomce. Ta plemeniti in vzorni smoter doseže le ena vrsta ljudij, ki nosi skupno ime „Značaji“ ali značajni ljudje. Kaj je značaj ? Beseda „značaj", kakor tudi grška y«,pa.v.vrip, (0(1 XaP“oa£tv! vdolbsti) pomeni znak ali kakovost, po kateri se reči, kraji, ljudje med seboj razločujejo. Tako lahko govorimo o značaju pisave, krajev, vina i. t. d. Navadno pa govorimo o značaju le pri človeku. Rekli bi, značaj v pervotnem pomenu je skupina vseh naravnih, duševnih in nravstvenih lastnostij, po katerih se človek v obče od vseh drugih stvarij, posamezni ljudje pa med seboj po plemenih, narodih, stanovih razločujejo. Ako rabimo besedo značaj pri posameznem človeku, moramo reči, da pomeni v antropologičnem pomenu stalno kakovost človekovo in tako kakovost ima vsak, tudi tisti, ki se imenuje brezznačajen. Človek se razvija po telesu, pa ravno tako tudi po duši. Na duševni raz-vitek vplivajo različne moči, zunanje, telesne in notranje, odgoja, čas in razmere, v kterih živimo, naš život, temperamenti, nadarjenost i.t. d. Razne boje ima človek prebiti v duševnem življenju, od dneva do dneva si nabira večje spoznanje in več izkušenj, ktere njegovo voljo tako utrdijo, da si napravi stalna načela, po katerih se ravna v svojem mišljenju, teženju in delovanju in od katerih ga tudi nasprotne sile ne morejo trajno odvrniti. Taka trdnost in stalnost se imenuje značaj v širjem pomenu. Kdor toraj po določnih in stalnih načelih o rečeh in dogodkih sodi in se tistih drži v svojem delovanju, je značajen. Po načelih, ktera človeka vodijo vsled fizičnih in nravstvenih mikov v njegovem mišljenju in delovanju, je značaj v raznih ljudeh jako različen. Tako razločujemo po teženju in po vrlinah ljudi ošabnega in ponižnega, čistega in omazanega, pogumnega in plašljivega (boječega) značaja; po dejanjih, kamor vleče teženje, so ljudje krutega in prizanesljivega, neusmiljenega in milosrčnega značaja; po vtisu, kakoršnega napravlja dejanje na srce bližnjega, so osornega in blagega, ostudnega in plemenitega, škodoželjnega in dobrohotnega, prekanljivega in odkritosrčnega značaja. Kdor pa nima stalnih načel, ampak se ravna v svojem mišljenju in delovanju po okolščinah in razmerah, kakor jih dan nanese, je b r e z zna č a j n ež. Navadno pa se oziramo, ko rabimo besedo »značaj", na nravno stran in pravimo, da ima tisti, ki se drži dobrih in resničnih načel, dober značaj, narobe pa, kdor se drži slabih in neresničnih načel, ima slab značaj. Zato pravi Novalis: »Značaj je popolnoma izobražena volja" in Goethe: »Zgodovina človekova je njegov značaj", »Značaj je se zavednostjo stalna volja ali osnovna oblika, ktero si pridobi volja po večkratnih dejanjih. V značaju dospe nravstvena volja do svoje popolnosti." (Rumpel.)1) In tako lahko rečemo, v ožjem ') Rontgen, str. 181. pomenu zaznamuje beseda značaj »določno izražen znak duševnega življenja, ktero teži z vsemi silami po plemenitnih predmetih in je v tem teženju stalno, krepko, odločno/1) Ali je mogoče in tudi potrebno za vsakega, pridobiti si značaj ? Na to dvojno vprašanje nam odgovarja v kratkem Kant tako-le: »Imeti značaj, to je najmanje, kar zahtevamo od pametnega človeka, pa velja tudi največ po notranji vrednosti (človeški dostojnosti) : zaradi tega mora biti tudi najnižji pameti možno — imeti značaj in značaj mora po svoji vrednosti presezati največje prirodne darove/2) Možnost in potrebo si pridobiti značaj bi mogli tajiti le tisti, ki trdé, da je človek zvišana živalj. Res ima žival meso, kosti in kri, ima čute in čutno teženje, napravlja po nagonu umetna bivališča, vendar pa nima duha, kteri bi mislil, spoznaval in presojal, ne volje, ki bi hlepela po višji lepoti in dobroti. Pri njej ni samozavesti, ni nobenega napredka, ona mora vedno tako delati, kakor dela. Človek pa je sloboden, da se odloči za to ali ono reč. Sicer zanikujejo tudi slobodo človeške volje nekteri modroslovci, tako imenovani deterministi, ki trde, da vse naše delovanje neizogibno določujejo notranje in zunanje sile, da je toraj človek nekako stroj, kterega gonijo prirodne sile ali tudi božja roka, da se jim nikakor ne more vstavljati. Da pa temu ni tako, nas uči naša pamet. Mi razločujemo s pomočjo svoje pameti razne dobrine in o teh pre-vdarjamo, ktera donaša več haska. Ako bi ne imeli v sebi sposobnosti izbrati si to ali ono izmed vseh drugih, ampak bi nam bilo teženje po določeni dobrini že odmenjeno, k čemu potem zmožnost med raznimi dobrinami razločevati. — Sploh pa imamo že pojem slobode v svoji zavesti. Vsak pojem mora imeti svoj predmet, od kterega si pojem tako rekoč odluščimo. Od kod vzame naša pamet ta pojem? Gotove ne iz zunanje izkušnje, kajti vse zunanje reči in prikazni so pod prirodnimi zakoni. — Vzame ga iz notranje izkušnje, iz naše zavesti. Iz tega pa sledi, da mora naša volja v resnici slo-bodna biti, ker bi mi drugače tega pojma imeti ne mogli. Še bolj nas tega uči naša zavest. Svesti si smo, da lahko izmed različnih rečij eno ali drugo storimo, da celo eno in isto lahko storimo ali opustimo. Pri vsakem dejanju, kteregakoli izvršimo, se zavedamo, da smo se prostovoljno za njega odločili. Ako govorimo, čutimo v sebi slobodo molčati. Ali, ako ti igraš na harmonij ali na gosle, veš, da bi takrat lahko pel, da lahko dolgo igraš, da lahko eno in isto večkrat ponavljaš ali ktero novo zasučeš. In morebiti ti kdo zbadljivo reče: »Ti jenjaj, za danes je že dovolj* in ti se mu odrežeš: »Zdaj pa še bom nalašč naprej igral*, je gotovo to živ dokaz svobodne volje. Mnogokrat zarudi lice naših prijateljev v sveti jezi, ko nam prigovarjajo, da bi to storili, ali ono opustili, ali, ko nam dokazujejo, da je naše početje škodljivo, da ') Lampe str. 495, II. tl. J) Anthropol. p. 217. Lampe II. 496. celo nespametno, mi pa se kratko obregnemo : „vse zastonj, jaz ostanem pri svojem sklepu, sic volo, sic jubeo !“ Mi pa smo si tudi svesti, da ni take moči, ki bi nam mogla vsiliti kako dejanje ali nas odvrniti od njega- Telo se sicer da prisiliti, nikdar pa ne duša. S prigovarjanjem, s pretenjem, z mučenjem in se stradanjem je mogoče, nekako človeka pripraviti, da se na videz vda, da pa kaj v resnici hoče ali noče, to je popolnoma v njegovi oblasti. Mučence so vlačili v svetišča malikov in sipali v njihove pesti kadilna zrna, da so se po tistih valile na mališki žrtvenik. Toda s tem niso mučeniki zatajili vere, da, celò najhujše muke jim je niso odvzele. Kolikokrat se zgodi, da se človek odloči za kaj hudega, ako ravno ima veliko več nagibov za dobro in drugokrat pa ravno nasprotno. Zato imenujemo heroizem ali junaštvo tisto odločnost, po kateri človek izpolnuje svojo dolžnost in vsako še tako močno nasprotno nagnenje premaguje, kajti takrat premaga pamet strasti. Slobodo volje nam spričujejo tudi dejstva naše notranje izkušnje. Mi premišljujemo, preden se lotimo kakega dejanja. K čemu pre-vdarjati, če nismo slobodni? Izvršitev dejanja tudi lahko preložimo. Kako je to mogoče, če smo po silnejših nagibih nujno determinirani, da takoj izvršimo dejanje, kakor hitro oni začnejo na nas vplivati? In kdo ne pozna kesa in očitanja, ki nas muči od jutra do večera in od večera do zore, kedar se zavedamo, da nismo česar dobro storili in kako iz srca želimo, da bi le tega nikdar ne bili storili ? Zato navadno potem sledi trdni sklep, zana-prej drugače ravnati, to opustiti, drugo pa storiti. In da bi naši dobri sklepi gotovo dosegli svoj smoter, napravljamo celo namene, kaj in kje bomo nameravano storili in po čem se ravnali. Vse to je sad slobode. Ako dijak vsled bolehnosti ne izvrši uspešno šolskega leta, se bo sicer morebiti žalostil, pa očitati si nima ničesar in tudi drugi mu ne bodo očitali. Ako pa dobi vsled nemarnosti slabo spričevalo, ga bodo karali starisi, peklo pa bo tudi njega samega, da je zapravil zlati čas. Gotovo je to živ dokaz slobodne volje. Slobodo volje nam spričujejo dejstva zunanje izkušnje vseh narodov, vseh časov in krajev. Vsi narodi vseh krajev in časov imajo svoje postave in govorijo vsled tega o pravicah in dolžnostih. Kako bi mogli postavodajalci dajati postave in zahtevati od podložnih, da jih izpolnujejo, in obratno, kako bi mogli podložni iz postav za se izvajati pravice, ki jim gredo in kako se vezati na dolžnosti, ki jim nalagajo postave, ako so brez slobole? Morali bi se marveč vdati silnim nagibom, kteri neovrgljivo določujejo njih dejanja. In od kod razloček med dobrimi in hudimi dejanji? Ge se tudi razni narodi ne strinjajo v tem, kaj je prav za prav dobro in kaj lindo, ali v tem so vsi j ed ini, da jo dobro in zlo in da je med obema bistvena razlika. In ravno zato dajajo zakonodajalci zakone, da bi ljudi nagibali k dobremu in jih odvračevali od hudega. Ako bi človek ne irtiel slobodne voljo, ampak bi ga k delovanju gnala absolutna sila, bi za njega ne bilo ne nravno dobrih, ne nravno zlih dejanj, ter bi tudi ne imela nobene nravne vrednosti. Še več. — Človek bi tudi za nja ne bil odgovoren. In zopet se moremo vprašati: *Od kod pa imajo ljudje vseh časov in krajev zavest in navado, človeka hva- liti, ki po njihovem nazoru dobro dela, ali ga celo odlikovati, onega pa, ki -po njihovem nazoru stori kaj hudega, grajati ali kaznovati ? Od kod pojem o zasluženju in zadolženju ali krivdi, o plačilu ali kazni? Le za svoja dejanja odgovoren človek se mora poplačati in kaznovati ; odgovoren pa ni drugi nego listi, ki ima slobodno voljo. Iz tega očividno sledi, da je človek ali slo-boden, ali pa so pojmi o zasluženju in krivdi, o plačilu in kazni i. t. d. brez temelja, kar pa ni mogoče. „Če bi človek slobodne volje ne imel, bi bila kazen krivična in plačilo"1), pravi sv. Avguštin. Slobodo volje nam spričuje vsakdanje življenje. Vsaka družba mora biti organizirana, da obstoji. V organizirani družbi pa morajo biti taki, ki zapovedujejo in taki, ki ubogajo, sicer se družba ne drži. Vsako podjetje, ves promet in vsa kupčija, da, skoraj vsako delo sloni na pogodbi. V vsaki pogodbi, bodisi vrste kterekoli, stavijo drugi pogoje, drugi se pa na nje vežejo. Vse to bi bilo nemogoče, če bi ne imeli slobodne volje. Udje družbe bi se ne mogli vezati na pravila, pogodniki ne na pogod-bine, ker bi bili brez slobode, le orodje nepremagljivih sil, ki jih nujno determinirajo za določeno dejanje. Nadalje ljudje dobro razločujejo v svoji vesti, v svojem mnenju in v javni pravilni sodbi med dejanjem, ktero je kdo storil bodisi popolnoma ali le deloma prostovoljno in za ktero je tudi v istem razmerju odgovoren in med dejanjem, kterega ni storil prostovoljno in za ktero se on sam nima in ga tudi drugi ne morejo imeti odgovornega, n. p. nenameravan umor, ali umor v sili, v obupu, iz strahu i. t. d.2) Tako toraj kaže naše ravnanje v dejanskem življenju slobodo naše volje. Iz teh kratkih potez o slobodi človeške volje se razvidi, da, kdor taji slobodo volje, s tem razdira temelj družabnega in državnega življenja. On vniči vsako zasluženje in plačilo in osmeši vsako krivdo in kazen, pokonča vse vzore in izpihne vsako višje hrepenenje, ovrže vrednost odgoje in onemogoči nravstveno življenje. Kdor taji slobodo, mora tajiti tudi osebnega, neskončno svetega Boga, ali pa Boga napraviti za učinitelja vseh hudodelstev sveta. Človeka samega pa postavi v eno vrsto z živali, ali prav za prav pod živali; kajti živali goni vstvarjen nagon, ki se njihovi naravi prilega, človeka bi pa gonile kakor mrtev stroj skrivne sile. Seveda, kdor kaj takega trdi, zavrže s tem mogočnost značaja. Toda človek nikakor ni stroj nujnih sil, ampak je sloboden, izvzemši, če se sam rad vrže v tok strastij, potem drvé žnjim naprej, ne da bi se jim mogel uspešno ustavljati brez božje pomoči. Zato uči sv. Duh: Bog je stvaril v začetku človeka in ga prepustil oblasti njegove (lastne) odločbe .... Predložil ti je vodo in ogenj; stegni svojo roko, po čem hočeš. Pred človekom je življenje in smrt, dobro in hudo: kar se mu dopade, bo se mu dalo.8) Neovrgljiva je resnica, da vplivajo na človeško voljo, ker obstoji človek iz duše in telesa, razni činitelji, ki skušajo nekako oslabiti ali omejiti pros- * *) ‘) De lib. arh. 1. 2. c. 1. Et poena iniusta esset et praemium, si homo voluntatem non haberet liberam. *) StOckl I. d. p. 58. *) Eccl. 15. 14, 17. 18, tost volje. Prvi činitelj je naše lastno telo z vsemi potrebami. Ono potrebuje vsakdanjega kruha in pridobivanje tistega je več ali manj odvisno od drugih, ki premnogokrat omejujejo delavnost slobodne volje na zunaj ali v javnosti in tudi v najožjih krogih. Veliko vplivajo na voljo tudi različne družbe, kamor zahajamo, kraji, v kterih se zadržujemo, stan, v kterem živimo. Večkrat odvzame tudi enolično in duhamorno delo volji vsako slobodno gibčnost Najbolj pa vpliva na voljo popačenost narave. Sicer trdi Rousseau v svoji knjigi Emile, da je priroda na sebi dobra in dobro je tudi vse, kar iz njene roke pride, le človek jo pokvari po družbi, odgoji in prosveti ; enake misli je Platen in mnogo drugih. Po tej trditvi bi bil toraj novorojen otrok po naravi dober, od tod tudi Rousseau-ovo geslo: „Retournons à la nature." Da temu ni tako, nas učijo že modri možje paganske davnosti. Seneka piše v svojem 50. pismu: „Kaj vendar sami sebe varamo? Ni zunaj nas hudega, ampak v nas samih je, v našem srcu ima sedež."1) In kako znane so besede Ovidove : „Kaj drugega svetuje poželjenje in kaj drugega pamet; vidim, kar je boljšega in je odobrim, ravnam pa se po tem, kar je slabšega."* 2) Največji mislec stare davnosti, Aristotelj, reče: «Človek drugače spozna in drugače stori."3) In knjiga vseh knjig, sv. pismo v stari zavezi, govori: «Čut in misel človeškega srca sta nagnjena k zlu od njegove mladosti"4) in kako bridko toži sv. apostel Pavl v listu do Rimljanov: «Prodan sem v sužnost greha, kajti jaz ne delam dobrega, ktero hočem, ampak delam hudo, ktero sovražim." «Drugo postavo čutim v svojih udih, ktera se bojuje zoper postavo mojega duha, ktera me deva v sužnost pod postavo greha, ki je v mojih udih."5) Tega pa nas uči tudi skušnja. «Kdor misli, da je človek v prirojenem stanju dober, naj si malo ogleda zglede nerazkačene grozovitosti pri raznih divjih narodih na otokih in na planjavah severno zapadne Amerike, kako moré, ne da bi od tega imel kdo kakšen hasek in našel bo napako surovosti v toliki meri, da bo kmalo to trditev popustil." (Kant.)6) Naša narava je pokvarjena, to se ne da tajiti, pa človek je zmožen in tudi dolžen jo oblažiti in brzdati. Kakor jezdec vkroti divjega konja z uzdo in ga vodi, tako more in mora človek se svojo trdno voljo brzdati in voditi popačeno naravo. Kajna, kterega je trla zavist, posvari ljubeznjivo Gospod, rekoč: «Zakaj se ježiš in zakaj ti je upadel obraz? Ali ne boš prejel pla- čila, ako dobro delaš; če pa hudo, ali ne bo takoj greh pred durmi? Toda podvrzi si njegovo poželenje in gospoduj nad njim."7) Človek mora gospodovati nad popačenim poželenjem ter se postaviti na trdni temelj nravnosti. «Bistvo vse nravstvene vrednosti naših dejanj je ') Quid nos decipimus ? Non est extrinsecus malum, intra nos est, in visceribus ipsis sedet. Senec. Ep 50. 2) Aliudque cupido, mens aliud suadet, video meliora proboque, deteriora sequor. Ov. Metam. VII. 19.—21. 3) /D.h) vosi y.aì notti avito omog. Ar. V, Probi, sect. XXX. 12. 4) I. Mos. VIII. 21. *) Rom. VII. 14, 15, 23. *) Hettinger I. od. 2. d. ’) I Moz. IV. 6. 7. zavisno od tega, da vodi nravstvena postava neposredno našo voljo. Nravstveno slobodni volji mora dati smer samo postava, ne samo brez sodelovanja čutnih mikov, ampak celò z ogibanjem tistih in z odstranjenjem vsega nagnjenja, če bi vtegnilo biti tisti postavi nasprotno." (Kant.)1) Kaj lepo to izrazi od sv. Duha razsvetljeni kralj Salomon : „Boj se Boga in spolnuj njegove zapovedi, to je celi človek."2) Nikdar ni človek imenitnejši, kakor takrat, če svoje dolžnosti vestno izpolnuje in se stalno zoperstavlja hudemu nagnjenju, ter nižje teženje v sebi zaduši, držeč se pravila „ad maiora natus sum", „za višje reči sem se porodil." Takrat se namreč človek pokaže v svoji pravi vrednosti kot zvišano bitje, ki se svojim umom in svojo voljo vlada nad nižjo naravo ter tako izpolnuje povelje Stvarnikovo : »Podvrzite si zemljo in gospodujte črez ribe morja in ptice neba in črez vse, kar živi in se giblje na zemlji."3) Značaj si pridobiti je toraj možno, ker ima človek slobodno voljo ; vendar pa je treba borbe, ker vplivajo na voljo neugodno razni činitelji, najbolj pa popačena narava. Ktere lastnosti mora imeti dober značaj? Umeten slikar slika umetnine. Kjerkoli dela, zapušča sledove svoje umetnosti. Njega cenijo in častijo, njegove umotvore občudujejo in posnemajo, in njegove podobe iščejo. Takšen umetnik mora biti človek v duševnem življenju. On je nravstveno bitje ; mora toraj delati samo to in tako, kar in kakor je primerno in dostojno njegovi razumni naravi na sebi in v njeni primeri z vsemi drugimi bitji. Kamorkoli ga božja previdnost postavi, mora svoje mesto tako izpolnjevati, da ga bodo cenili, ga iskali in njegov zgled posnemali. Človek je razumno in slobodno bitje. Razum ga uči, da ima dolžnosti do Boga, do bližnjega in do samega sebe. Ker pa ni samo razumno, ampak tudi slobodno bitje, ni prisiljen k izpolnjevanju teh dolžnostij. Kdor jih izpolnuje, je nravno dober. Kdor pa si pridobi ročnost, da je vedno pripravljen jih izpolnjevati, ter jih po mogočnosti tudi izpolnuje, tisti je nravno kreposten. Nravstveno krepost si pridobimo in pridobljeno izpopolnimo s tem, da svoje dolžnosti, t. j. dobro, stalno opravljamo in zapreke, ki nam branijo dolžnosti izpolnjevati, t. j. hudo, stalno odvračujemo. Kdor se trudi svojo voljo popolnoma vravnati po božji volji in svoje strasti podvreči nravstvenemu zakonu, ta si pridobi nagnjenje in ročnost za dobro in to je bistvo nravstvene kreposti in ob enem korenina vsake druge kreposti. Krepost pa ima že tudi v sebi tisto nravstveno moč, ki je potrebna, da človek izpolnuje zakone nravnosti tudi takrat, ko ga od tistih odvraču-jejo strasti in skušnjave, ter ga vabijo in vlečejo na nasprotno stran. Ta nravstvena moč pripomore človeku do oblasti nad seboj, da za časa viharnih skušnjav in strastij hodi po poti nravnosti. Tako toraj krepost pri-pelja ne le do nravstvene popolnosti, ampak tudi do nravstvene slo- ') Rontgen str. 185. a) Eccles. XII. 13. s) I Moz. I. 28, bode. Nravstvena sloboda, ki obstoji v tem, da človek gospoduje črez sebe tako, da vse svoje mišljenje in teženje stavi pod vodstvo pameti in božjih zapovedij ter ga naravna le na dobro, je temelj dobrega značaja. Kreposti so navezane na štiri duševne moči, na pamet, na voljo, na pozitivno teženje ali želenje v obče in na negativno teženje ali odbijalno želenje. Formalni predmet nravnih krepostij je nravno dobro, to je, izpolnjevanje nravnega zakona. Da pa je to možno, mora naša pamet poznati nravni zakon in ga ob vsakem slučaju pravilno rabiti. K temu pripomore prva lastnost dobrega značaja, ki se imenuje modrost (prudentia). Modrost je krepost naše pameti, po kateri mi v vsakem slučaju prav razsodimo, kaj nravni red od nas zahteva. Razmere v človeškem življenju so take, da ni dovolj le dobro hoteti, ampak treba je skrbno presoditi, kako se naj ravna ravno v tem slučaji, ktera sredstva so ravno za ta slučaj najboljša in najbolj priležna in kako jih moramo rabiti ravno v teh razmerah. Le spomnimo se Natana, kako nežno sredstvo si izbere, da opozori Davida na storjeni greh. — Modrost, če tudi krepost naše pameti, se porodi iz nravstveno dobre volje in vravnava človeka vsestransko, posebno, kar se tiče poslednjega in najvišjega smotra. Kdor nima nravstveno dobre volje, se nikakor ne bo trudil, v svojem delovanju in ravnanju pogoditi s primerno modrostjo v vsakem obziru tega, kar je najbolj priležno nravnosti. Zato beremo v bukvah Pregovorov: »Začetek modrosti je strah božji"1) in psalmist do- stavi: »In kdor se po tem ravna, ima dobro pamet."2) Modrost vodi nravstveno zadržanje človekovo in določuje vsem drugim krepostim prave meje, da ne izgube značaja pravih krepostij. Sv. Bernard pravi: »Modrost je voditeljica krepostij in ima krmilo na vožnji skozi ži- vljenje."3) Dà se primerjati vojskovodji, ki napravi vojni načrt in odkaže častnikom in vojakom prostore. Ona vravnava našo dejanje po zakonih nravnosti, usposobi pa tudi druge voditi. Vsako naše dejanje mora imeti dober namen in mora rabiti dobra sredstva; če se potem tudi izjalovi uspeh, nas vendar tolaži misel, da smo nameravali dobro in najboljše. Kdor brez dobrega in pravega namena dela, prazno slamo mlati. »Quidquid agis, prudenter agas et respice finem." »Karkoli storiš, stori modro in oziraj se na izid." Samo dober namen še sicer tudi ne zadostuje, treba je zato previdne gorečnosti. »Modrost brez gorečnosti je slabotna in zaostaja, gorečnost brez modrosti se spotika in kaj rada prenagli."4) »Festina lente."5) »Hiti, pa se ne prenagli." Rimskega malika Jana, boga miru, so obrazovali z dvema obrazoma, z jednim je gledal naprej, z drugim nazaj. Bajkoslovje pripoveduje o njem, daje bil v dobi zlatih časov kralj v Laciji in da je imel dva obraza, z jednim je gledal v prihodnost, z drugim pa v preteklost, ter se na oba časa oziral pri vseh rečeh.6) Temu maliku je podobna modrost ali boljše, moder človek. On se spominja preteklosti, tega, kar je doživel, izkušenj, ktere si je nabral — preteklost uči. Se uči razumevati sedanjost, t. j. razmere časa, kraja, ljudij in okolščin, kakor tudi nravna sredstva, ki so za te razmere edino veljavna. * V, ') Preg. I. 7. — J) Psal. 110. 10. — s) Bern, s. Gant. — 4) S. Bern. s, Cant. — *) Suet. V, Aug. 87. — e) Binder. Beai. Ene. V, Sv. Pavl pride na svojem drugem potovanju v Atene oznanovat sv. vere Preden začne to imenitno delo, prehodi mesto, da bi spoznal ljudstvo in njegove posebnosti. Potem še le javno nastopi na Areopagu z mogočnim govorom, kteremu je izbral tistim razmeram jedino priležni uvod, rekoč: »Možje Atenci! Po vsem vas vidim, da ste nekako preverni. Ko sem okrog hodil in ogledoval podobe vaših bogov, našel sem tudi oliai-, na kterem je bilo napisano: »Nepoznanemu Bogu.“ Kogar toraj častite, dasiravno ga ne poznate, tega vam jaz oznanujem.1) Modri sprejema tudi nauke in nasvete drugih, posebno izkušenih ljndij in pametno primerja sedanjost s preteklostjo in sredstva v sličnih slučajih ter obrača oprezno svoje oči tudi na prihodnost. Prelepa sta izgleda, koja da božji zveličar, ko pravi : »Kdo izmed vas, ki hoče staviti stolp, se prej ne vsede, in ne preračuni potrebnih stroškov, če ima dovolj, da dokonča stavbo, da se mu, ko je položil temelj in ne more dokončati stavbe, ne bodo vsi smejali, ki to vidijo, rekoč: ta človek je začel staviti in ni mogel dokončati. Ali kteri kralj, ki hoče ili v vojsko zoper drugega kralja, ne bo prej premislil, če more z desetimi tisoči iti zoper tistega, ki pride z dvajsetimi tisoči zoper njega, da ne bo, ko še je oni daleč, poslal poslancev, da prosijo miru.“* 2) Modrost ne sme pogrešati previdnosti, ki gleda ostro na najbolj varno pot, ktera pelja do postavljenega smotra. Paziti mora na čas in na ugodne priložnosti, ki se ponujajo, kajti zamujeni čas se ne da več popraviti in dane priložnosti se redko povrnejo. Le modra pazljivost odstrani zapreke, ki se postavljajo vsaki dobri stvari na pot in ogladi cesto do zaželjenega konca. Druga lastnost, ktero mora imeti značaj, je pravičnost (justitia). Človek je družabno bitje, ima toraj dolžnosti in pravice do drugih. Te dolžnosti in pravice pripoznavati, jih pri svojem početju in delovanju uva-ževati in uresničevati, je imenitna naloga in se mora zahtevati od vsakega, ki hoče veljati za poštenjaka. Ravno k temu pa nam pripomore pravičnost, ki je krepost, ktera nagiblje našo voljo dati vsakemu, kar mu gre. »Pravičnost je tista krepost, ki da vsakemu svoje 3), pravi sv. Ambrož. »Pravičnost je trdna in stalna volja, dati vsakemu njegovo pravico"4), tako jo opisuje Ulpijan, pravoslovec cesarja Aleks. Severa. Pravičen je toraj tisti, ki vsak čas hoče le to, kar je prav in pravično in je pripravljen, vsakemu dati, kar mu gre. Seveda mora biti pravičnost združena z ljubeznijo, da damo bližnjemu dobrovoljno, kar mu po pravici gre in da mu po mogočnosti tudi tam pomagamo, kjer prav za prav nima pravice terjati naše pomoči, pa je v sili. Moramo pa tudi opustiti vse, kar nasprotuje pravicam drugih ali vsaj krši njihove pravice. Modrost celò zahteva, da opustimo dovoljeno dejanje, če se lahko zgodi brez posebne škode, da ne nasprotujemo tudi navideznim pravicam bližnjih, ter jih ne žalimo in ne pohujšujemo. Če tudi ni bilo prepovedano jesti malikom darovanega mesa, je vendar sv. Pavl opustil, da bi *) Dej. ap. XVII. 22, 23. ’) Luk. 14. (28-32). 3) Justitia est, >) ib. 777. ’) Sen. ad Helv. n. 123. *) Sv. Jan. Zl. bom. 13. ad Phil. •) Modi-, IV. 1. 2. 6) Justi Lipsii de Vesta et Vestal. synt. c. 11. *) pudicitiam eurn tantam inter tot captivas habuisse, ut in Africa natum quivis negaret. Justin, hist. 1. 32. 4. hiv. XXVI. 50, takoj izročiti očetu in njenemu ženinu. O tem činu pa so bili Španci tako presenečeni, da so mu dali izdelati srebern ščit, na kterem je bil ta slavni čin vdolben in kakor Feller v svoji zgodovini pripoveduje, so ta ščit našli v reki Ronu 1656. leta. Kako visoko so kristjani čislali čistost, o tem nam pripoveduje cerkvena zgodovina v obilni meri. Navedem le besede modrijana in mučenika sv. Justina, kteri na 15. poglavju svojega zagovornega pisma do cesarja Antona Pija (dbzoXoyiix Ttpdroj U7ièp xp'.axiavwv) tako le piše : „Mnogo oseb obojega spola, ktere so že črez 60 in 70 let stare in ki so bile v mladosti podučene v krščanstvu, so neomadeževane ostale in jaz sem ponosen, da lehko takšne pokažem v vsaki vrsti človeške družbe." Kot zgled bodi iz neštevila drugih omenjena le .sv. Neža, ki je rajši prestala neizrekljive muke, ko bi prodala devištvo. Sv. Ambrozij pripoveduje o njej sledeče: „Tako ne hiti nevesta na ženitnino, kakor ta devica, še le 13 let stara, na morišče. Navzoča množica ima sočutje; rabelj trepeče. Neža pa govori: „Rabelj, kaj čakaš? Naj le umre telo, ki more dopasti tistim očem, kterim jaz nočem dopasti. Ne daj mojemu nebeškemu ženinu dalje čakati na mene. Jaz hočem k njemu, k njemu hočem." Molče in z nagnjeno glavo sprejele je 304. leta smrtni udarec."1) In kaj naj rečem o deviških dušah obojega spola, ki se darujejo v nepretrgani vrsti v blagor človeštva? To so nepremagljivi junaki, kterih ne prestrašijo divji ljudje, ne dolga pot, ne smrad bolenikov, ne nalezljive bolezni, ne nehvaležnost, ne ječa in tudi mučeništvo ne. Devištvo stane sicer veliko boja, tako, da sv. Bernard piše: „ Devištvo v mladosti je nekrvavo mučeništvo", daje pa v tem življenju moč in srčnost tudi k največjemu naporu. Gottfried Bouillonski je imel tako moč, da je z enim mahom razklal jezdeca v oklepih in ko ga vprašajo, od kod ima to nenavadno moč, je odgovoril: „Ta desnica še se ni nikdar omadeževala s čim nečistim."2) Slavni vojskovodja Tilli, ki je zmagal v 36 bitkah, je zago-tovljal, da ni bil nikdar pijan in ne nečist.3) Le čisti ljudje so nesebični in pripravljeni darovati sebe in svoje imetje za blagor bližnjega in za višje dobrine. Duh, ki prebiva v čistem telesu, more se vspeti do višjih resnic in more tudi druge za tiste vneti. „Kajti v pregrešno dušo ne gre modrost in ne prebiva v telesu, ki je udano grehom."4) O Salomonu piše sv. Hijeronim : „Salomon je bil solnce učenosti, ljubljenec božji in hiša modrosti. Po nečistosti je zgubil modrost, slavo in čast ; postal je iz Gospodovega služabnika in pridigarja suženj malikov in kakor je prej spisal bukve modrosti, bi poznej mogel spisati bukve norosti."5) Te besede so se uresničevale na Galeriju, Justinu, Lotharju Burgundskem, na Henriku VIII., na Albrehtu Brandenburškem in na premnogih drugih, in bolniščnice in noriščnice so pri obilnem številu svojih prebivalcev le žalosten dokaz za njihovo resničnost. Na dišeči roži čistosti je trn, ki jo varuje, da je predrzna roka ne utrga in to je nežna sr amo žlj i v o st. Ta varuje vsega, karkoli je čistosti nevarno in tudi vsake sence, ki bi mogla otemniti lesk čistosti. Ona je zna- ') S. Amb. de virginib. 1. I. c. 2. — J) Lohner Bibi. I. — ») Bind. Ene. X. — 4) Modi-, I. t, — 5) Hier. opuse, ad Ruf, menje vestnega in nedolžnega srca, dà človeku nepopisljivo lepoto in ga prikupi ljudem. Zato se reče: „Tri reči še so nam ostale iz lepega raja: zvezde na nebu, cvetlice na polju in oko na sramežljivem licu.* Čistost se sramežljivostjo sta temelj človeške časti. Vzemi človeku te dve kreposti in treznost zraven, in napravil si iz njega podlo žival ali ga celo ponižal pod tisto. Naše življenje je neprestana vojska. Ker je namreč človek čutno bitje, za to tudi sile čutnosti nikdar ne mirujejo in se upirajo zoper višjega človeka. Višji človek, to je, človek kot umno bitje, pa jih mora spraviti pod oblast svoje pameti in to je mogoče le po zatajevanju in premagovanju samega sebe (lyxpax£:a). Že grški modrijani stare davnosti so imeli rek: „Sustine et abstine.*1) Kdor marsičesar svojemu poželenju ne odreče in ne podvrže svoje volje volji predpostavljenih, kdor ne premaguje ovir na poti nravne popolnosti in ne opravlja svojih dolžnostij tudi v težavnejših okolščinah, ne stori tega, kar zahteva zdrava pamet od njega. Kristus uči: „Ako hoče kdo priti za menoj, naj zataji sam sebe, naj vzame križ na svoje rame in hodi za menoj* in v neprecenljivi knjigi Tomaža Kemčana beremo: „Toliko boš v dobrem napredoval, koliko si boš prizadeval.* Prva in glavna strast, ki burka v človeškem srcu, je napuh, to je, neredno poviševanje samega sebe ali neredno teženje po odlikovanju in visokosti. Aleksander Veliki je odgovoril Dariju Kodomanu, ko ga je ta prosil za mir s ponudbo vseh dežel do reke Evfrata: „Sveta ne more vladati dvojno solnce in na zemlji ne moreta biti dve državi.*3) Napuh je nestrpna strast, ki z vso silo teži po časti, odlikovanju in moči in neusmiljeno vse odstrani, kar jo v tem zavira. Na miljone ljudij sta pomorila Cezar in Napoleon, le da bi ustregla svoji slavohlepnosti. Napuhjenec hvali sam sebe, zmanjšuje zasluge drugih, zaničuje nižje postavljene, še kaj rad ne odzdravi njihovemu pozdravu. Le težko podvrže svojo voljo volji predpostavljenih in hitro je pripravljen zavreči vsako avtoriteto, tudi božjo. Vsi krivoverci so iz napuha zavrgli prvo učilno oblast sv. cerkve, ter vstrajali trdovratno v nasprotstvu z verskimi resnicami. »Napuh je pred Bogom in ljudmi ostuden. On je začetek vseh pregreh ; kdor v njem ostane, bo napolnjen s kletvijo in na zadnje zavržen.*4) To nevarno strast napuha najboljše omejuje in vodi ponižnost. Ponižnost je dvojna, ponižnost pameti in ponižnost volje. Ponižnost pameti nas nagiblje pripoznati lastno neznatnost. Ponižnost volje pa nas pripravi, da imamo odkritosrčno željo, da bi nas tudi drugi imeli za tako neznatne, kakoršni smo in ravno to nasprotuje napuhu. Ona sicer ne vrnori v srcu teženja po odlikovanju, ampak postavi tistemu pamet za voditeljico. Ponižnost je korenina vseh drugih krepostij. Ge ravno bi morali imenovati ponižnost prav za prav izključno krščansko čednost, vendar tudi njo ') ’ EyjtoiSiov ' Enivrijtov. 'Avijo v xnt nntjov. (Aul. Geli. 17. 19. 6). *) Mat. 10. 24. ’) Justin, liist. 1. 11. c. 12. Ceterum neque mundum posse duobus solibus regi, neque orbem summa duo regna salvo statu terrarum habere. <) Sir. 10. 7. 15. zahteva in uči že zdrava pamet. Kajti človek predobro občuti, dasi je krona stvarjenja, da je vendar sam za se nič in da je popolnoma odvisen od Stvarnika, da se toraj nikakor ne more, opirajoč se na samega sebe, povzdigovati nad bližnjega. Ako se ozremo na svojo revščino in na svoje slabosti ter na bližnjega prednosti in dobre lastnosti, moramo pritrditi sv. Pavlu, ki piše: »Vsak bi naj bližnjega za višje smatral, ko sebe."1) Res je, da imamo morebiti mi posebne vrline in darove, ki nas nekako s ponosom napolnujejo, toda vprašajmo se, ali jih imamo mi iz sebe in jih nismo prejeli? Nasproti je morda tudi res, da opazujemo na bližnjem velike hibe in pregreške, toda ali nimamo takih tudi mi ? Pri tem pa, ko mi vidimo pogreške bližnjega, ne opazimo njegovih vrlin, ki so skrite in na kterih nas daleč prekaša. Druga strast, ki je pogubonosna za tistega, ki jo goji, kakor za tiste, do katerih je naravnana, je jeza. Jeza je razburjenost človeškega srca zarad zla, ktero nam je kdo storil resnično ali le navidezno, z željo, maščevati se. Jeza je dobra ali pregrešna, če je po pameti ali proti pameti. Naspa- metna je takrat, če je brez zadostnega razloga, tako, da si jo hočemo ohladiti nad nedolžnim, ali pa če presega naša razburjenost mejo dostojnosti in odvzame pameti vladarsko moč.2) Opravičena razburjenost, zaježena v prave meje, se imenuje gorečnost. Kristus izžene iz templja oskrunjevalce in apostoli so se spomnili prerokovanja: »Gorečnost za hišo božjo me razjeda."3) Jeza izhaja iz mnenja, da nam je kdo storil krivico in da še imamo vsled tega trpeti. Zato se jeza nanaša na povzročitelja zla, kot neposredni predmet in hoče z isto mero povrniti. Navadne prikazni jeze so te, da se razširijo krvne cevi in da stopi kri v glavo. Žile privodnice ali krvne žile, se napnejo, posebno na čelu in mušice se krčijo. Tudi živali imajo jezo in tista se razlije najprej črez neposredni vzrok prizadjanega zla. Pes zgrabi za kamen, kterega mu vržeš. Nekaj enakega se nahaja pri človeku, če mu jeza odvzame razumno sodbo. Tudi on pobija domačo posodo ali hišno opravo in dijak, prišedši domu, obtežen se slabim redom, kaj rad zavihti knjige v kot, da knjižni listi po hiši iščejo novih prostorov. Vendar je tako ravnanje nedostojno in nespametno. Ge jezo podpira ob enem tudi napuh, se kaj hitro razlije v kletvene besede zoper Boga in nravne moči. Sv. Alojzij je bival kot plemič princa Jakoba na dvoru Filipa II. Ko sloni neki dan princ na oknu, ga nadleguje močen veter. V svoji otročji jezi zakriči : »Veter, jaz ti prepovem, me več nadlegovati." Sv. Alojzij pa, ki je to slišal, mu reče: »Vaša kraljeva visokost pač lahko zapoveduje ljudem in ti tudi ubogajo. Ne more pa zapovedovati elementom, kajti ti pripadajo samo Bogu, kteremu mora tudi Vaša kraljeva Visokost pokorna biti."4) Kako smešno se nam kaže ravnanje Kserksovo, ko je premoščeval Helespont. Valovi mu raztrgajo most in on zapove našteti morju 300 udarcev z bičem. Na to spusti dvoje verig v morje, rekoč: »Žarka voda, to kazen ti nalaga tvoj zapovedovalec, ker si ga razžalila. Kralj Kserks bo korakal črez tvoj hrbet, storiš, kar hočeš."5) ') Fil. 2. 3. - ’) Tom. 212 ,[u. 158. a. 2. — ») Jan. 2. 17. - ‘) Cepari, sv. Alojzij. — *) Annegarn, II. d. 86. Če jeza vskipi v nas, je pač najboljše jo zapreti v svoje srce in ona se zgubi, kakor ogenj, ki nima zraka. Ako je opravičena, bo povzročitelj še že o pravem času prejel svojo kazen. Prenagljena jeza ne doseže nikdar kaj dobrega ; če je opravičena, navadno zakrkne krivca, namesto da bi ga poboljšala, če pa ni opravičena, pa napravi nepopisljivo zlo, kakor žalost, sovraštvo i. dr. Zato pravi psalmist: »irascimini et nolite peccare, ko se jezite, ne grešite.'1) Dokler ostane jeza pod varstvom pameti, ni nič nen-ravstvenega, ampak tako imenovana »sveta jeza' je celo potrebna, da človek dovrši in doseže kaj težavnega. Da jeza ne prekorači svoje meje, je jej potrebna krotkost (mansuetudo), to je, tista krepost, ki pogasi vsako nevoljo, krivično jezo in željo po maščevanju. »Učite se od mene, ker jaz sem krotek in iz srca ponižen, in bodete našli mir svojim srcom',2) tako uči tisti, ki je še na križu molil za svoje sovražnike. Krotki ne povrača razžaljenja s hudimi besedami, ampak rad pregleda razžaljenje, še celo z dobrotljivostjo povračuje in se ne maščuje, če bi to tudi lahko storil. Sv. Frančišek Šaleški je pomiril svojega krivičnega nasprotnika z besedami: »Zagotovljam vas, da vas bom, če mi tudi eno oko iztaknete, z drugim ravno tako milo pogledal, kakor bi bili moj najboljši prijatelj na zemlji.'3) V 11. stoletju živel je v Florenci visok vojaški dostojanstvenik z imenom Gvalbert. Imel je dva sina, Hugona in Janeza. Hugona umori v dvoboju neki plemenitaš in oče Gvalbert priseže morilcu krvno osveto in zapove sinu Janezu tisto, kakor hitro mogoče, izvršiti. Janez išče priložnosti in kmalu jo najde. Bilo je na veliki petek, ko jezdi iz svoje pristave proti Florenci in v neki ožini sreča morilca. Kri mu zavre in on zgrabi za meč, da bi prebodel že dolgo iskanega sovražnika. Plemenitaš skoči ves prestrašen s konja, prekriža roke na prsih in reče: »V imenu Jezusa, ki je danes molil na križu za svoje morilce, odpusti mi!“ Po teh besedah bil je Gvalbert tako ganjen, da odgovori : »Kar danes v imenu Križanega prosiš, ti ne morem odreči. Brat, jaz ti odpustim, kakor je Kristus odpustil, prosi za mene, da tudi meni odpusti grehe! Pojdi v miru!'4) O Filipu II., španskem kralju, se pripoveduje, da je se svojim tajnikom pozno v noč delal neka silna pisma. Ko je najimenitnejše skončal, da ga tajniku, da ga zloži in zapečati. Tajnik pa prime namesto za sipnico za črnilnik in polije pismo. Ves prestrašen ostrmi. Filip pa vzame posodi v roke in držeč ju tajniku pred oči, reče: »To je sipnica, to pa črnilnik.'5) Ravno isti kralj je na poročilo admirala Medine Sidonije, da je »nepremagljiva armada' po nevihti pokončana, mirno rekel: »Poslal sem vas zoper ljudi, ne zoper elemente.'6) Krotkost pridobiva srca, uteši nevoljo in pripravi mir. »Blagor krotkim, ker zemljo bodo posedli.'7) Sv. Vincencij Pavlanski je prišel kot suženj na pristavo nekega mohamedana v Afriki. Se svojo kratkostjo je kmalu pridobil vse druge sužnje. In tam, kjer se je prej le slišalo stokanje in kletev, vladal ■) ps. 4. 5. — ’) Mat. 11. 29. — ») Wilmer Ii. d. 600. — <) Donin IV. str. 133. — *) Annegarli VI. 115. — 6) ib. 130. — *) Mat. V. 4. je blaženi mir. Zulma, žena posestnikova, je bila tako ginjena, da je pregovorila moža h krščanstvu pristopiti.1) Imenitnost krotkosti so poznali tudi pagani. Sokrat je svojo Ksantipo zvoljno prenašal in ko mu je neki dan po bogatem zmerjanju še zlila pisker grde vode na glavo, je mirno rekel: »Zdaj vem, da Ksantipa ne razume samo grometi, ampak tudi deževati."2) Slavnega Perikleja je neki Atenec celi dragi dan zmerjal. Ko pride Periklej večer domu in še ga je razjarjeni Atenec do hiše spremljaj s klepetanjem, ukaže Periklej sužnju, naj ga spremlja z gorečo plamenico domu, ker se je že stemnilo.3) Pravična jeza mora kaznovati. Da pa kazen, bodisi da je tista samo v graji ali v dejanski kazni, ne pride preostro, treba je zavora, ki nekako oblažuje moč nevolje, in toraj tudi ostrost kazni in to je milostnost (lenitas). Važen je rek sv. Frančiška Šaleškega: »Z eno žlico strdi se vlovi več muh, kakor s celo kadjo kisa." Izgled milostnosti nam daje božji zveličar v svojem obnašanju do grešnikov. Kako strogo je zavrnil svoja apostola, ki sta vsa ogrčena zarad surovosti Samarijanov, ker niso hoteli Gospodu dati prenočišča, klicala: »Gospod, hočeš li, da pokličeva ogenj iz neba, da jih požge", rekoč: »Ne vesta, kakoršnega duha sta."4) Ponižnost, krotkost in milostnost uravnavajo naše srce, zunanjega človeka pa uravnava skromnost (modestia). Skromnost je krepost, ki ne hlepi po nikakoršni nezasluženi prednosti pred drugimi, marveč se rada za njimi postavi in odločuje drugim krepostim prave meje in pravo pot, zato je najtesneje združena z modrostjo. Pred vsem pa skromnost urejuje človeka v njegovem obnašanju, da je tisto v resnici tako, kakoršno se spodobi za pametnega človeka. Zunanjost človekova je nekako ogledalo znotranjosti. Zato govori modri Sirah: »Iz pogleda se spozna mož in po obrazu raz- umnež. Oblačila na telesu, smeh na zobeh in hoja izdajo človeka".B) Skrom- nost se mora ravnati po službi, stanu, starosti in spolu. Vendar ne smemo se skromnostjo zatreti svoje službene časti in ne buditi v drugih zaničevanja do našega stanu. Ravno tako ne sme odvzeti skromnost mladostne lepote, živahnosti in čednosti, še manj pa sme umoriti lepe lastnosti edino istemu spolu lastne. S preveliko skromnostjo se lahko škoduje ravno toliko ali več, ko s preveliko napetostjo. »Molče poslušaj in se svojim spodobnim obnašanjem se boš prikupil. Mladenič, o svoji reči jedva govori! Kedar boš dve-krat vprašan, kratko odgovori. V mnogih rečeh bodi, kakor bi bil neveden, ter molče poslušaj in vprašaj. Med velikaši ne bodi predrzen in v pričo starih veliko ne govori. Pred točo hodi blisk, pred sramežljivostjo pa pri-kupljivost in zavoljo spodobnosti boš dopadel."6) Četrta glavna lastnost dobrega značaja je srčnost (fortitudo). Srčnost je krepost, ki nas nagiblje se modro ustavljati nevarnostim, ktere nanaša nravstveno življenje in trdno prenašati zla in težave iz nravnih nagibov. Življenje človeško na zemlji je vojska.7) Ta vojska pa se bo le ') Donin IV. 230. — ’) Annegarti II. 165. — ») ib. 11!). — ‘) Luk. 9. 54. 55. — 5) Sir. 1!) (26-27). - “) Sir. 32 (9-14). - r) Tob. 7. 1. takrat končala se zmago, ako se človek ne ustraši nevarnostij in težav, pa jih seveda tudi sam rad ne išče. Sme se jih sicer izogibati, kakor daleč to pripušča pamet, toda pri vsem tem bo vendar zadel na neštevilne, kterih ne bo mogel odstraniti, in te je treba s potrpežljivostjo sprejeti in se stanovitnostjo nositi in ravno k temu pripomore srčnost. Ona uravnava toraj močna čustva negativnega ali odbijalnega želenja, da človek z vso močjo nravstvene volje odstranjuje zapreke in ovire na potu krepostnega življenja. Srčnost obstoji prvič v tem, da se ne ustrašimo nevarnostij in težav, ki nam branijo delati dobro in drugič v tem, da težave in zla krepko in stanovitno prenašamo, ko delamo dobro. Da nas ne ustrašijo nevarnosti in težave, potrebujemo pred vsem zaupanja (fiducia), da bomo premagali nevarnosti in zapreke. »Pomagaj si sam in pomagal ti bo Bog“, pravi pregovor. Vsak mora imeti zaupanje v sebe in na pripomoč božjo in potem pa naj nastopi z odločnostjo svojo delo. »Fortes fortuna adiuvat",1) »srčne podpira sreča", rekel je Rimljan. Krištof Kolumb, opozorjen po pismih in po zemljevidu svetopisca Toska-nelija, da bi se dalo tudi na zapadno stran priti v bogato Indijo, se odloči za to največje podjetje. Da bi si preskrbel potrebnih pripomočkov, obrne se do rojstnega mesta Genove, potem do Benečanov, pa nikakor se niso hoteli ogreti za njegove visoke namene. Potrkal je na srce portugalskega kralja Janeza II., v kojega državi je že bival nekaj časa, pa tudi ta ga ni uslišal. Konečno še je stavil svoje zaupanje na Ferdinanda in Izabelo, vladajočo dvojico novostvar-jene Španije. Ali tudi tukaj so mu začetno odklonili prošnjo. Še le po prizadevanju frančiškana Juana Pereza in kardinala Mendoze je prišlo 17. aprila 1. 1492 do pogodbe, po kateri je dobil tri ladje se 70 moži. Tretjega avgusta se je podal na daljno, nevarno in negotovo pot. Med potovanjem so se mu ladje pokvarile in 10. oktobra so se spuntali mornarji zoper njega, toda zaupanje v Boga in njegova odločnost sta zmagali in glej, že 12. oktobra je postavil, veselo prepevajoč »Te Deum“ in »Salve Regina", zastavo s križem na najdeni zemlji, ktero je imenoval »San Salvador."2) Odkritje novega sveta je bil začetek novega delovanja, nove prosvete in novih držav. Vse to je Kolumb dosegel v zaupanji v Boga in po blagem nagibu, pripomoči Indicem do zveličavne cerkve. Po vsej pravici reče Ozonam o Kolumbu:3) »La foi de ce grand homme, fit la moìtié de son genie", »Vera tega velikega moža je polovica njegovega veleuma." Zaupanje mora biti združeno z odločnostjo. Samo sklepati, pa ničesar dognati, je golufija samega sebe in mnogokrat tudi drugih. »S trdnimi sklepi je pekel nadelan", pravi pregovor. Boljše je malo govoriti, pa veliko storiti, ali kakor Italijan pravi: »La risposta piu breve di tutte è »Fare". »Najbolj gotovo znamenje puhlega duha je neodločnost v silnih okolščinah, ko ne ostaja drugega, ko trdno se dela poprijeti. Vedno nameravati, da hočemo predrugačiti svoje življene, pa nikdar dopolniti tega sklepa, je ravno tako, kakor ') Terenz. Phorm. 1. 4. ’) Hammerstein, Charaktb. 283. *) Wetzel, Leitst. 150. 4 če bi človek odlagal od dne do dne jesti in piti, dokler ne umre od gladu/1) (Tillotson.) Zaupanje in pravočasna odločnost ne vzdržujeta le posameznika, da rešuje s primeroma majhnimi dušnimi in telesnimi močmi težavne slučaje, ampak še tudi druge spodbujata k največjemu naporu. Kdo se tukaj ne spominja na »Devico orleansko8, ki je v enem tednu oslobodila po Angležih oblegano mesto Orleans in peljala sredi sovražnikov mladega kralja v Reims, da je bil kronan? Ona je Francoze tako spodbudila, da so prejeli z novo srčnostjo sovražnika in rešili očetnjavo.2) Ali kteri Avstrijec ne misli pri tej priložnosti s hvaležnim srcem na sv. Janeza Kapistrana, ki v najhujši sili, ko že obupuje junak Hunnyadi, reši Belgrad in premaga Turke?3) Srčnost mora delovati velikodušno (magnanimitas). Ako se gre za kaj blagega in velikega, se srčnost ne ozira na malenkosti, pozabi razžaljenja in je blagohotna celo do sovražnikov. Občudovati moramo egiptovskega Jožefa v ravnanju do njegovih bratov. Brez usmiljenja so ga bratje prodali in niso slušali na njegove prošnje, ne na njegov jok in niso imeli usmiljenja se starim očetom. Grez 15 let pridejo v Egipet kupovat žita, ne sluteč, da je njihov brat tamkaj podkralj. Jožef se jim da spoznati in med tem, ko oni trepetaje pred jim popadajo na kolena, jih on tolaži, rekoč: »Nikar se ne bojte in ne bodi vam bridko, da ste me prodali v te kraje, kajti v vašo srečo me je Bog poslal pred vami v Egipet."1) Isto-tako je ravnal David se Saulom. Saul je iskal Davida, da bi ga umoril, ali David je Saulu prizanesel, če tudi ga je imel dvakrat v svoji oblasti.* 5) Zoper Likurga, ki je dal Špartancem ostre postave, je nastal punt in neki mladenič, po imenu Alkander, mu je iztaknil oko. Likurg postoji mirno s krvavečim licem pred ljudstvom. Puntarji, to videč, se pomirijo, zgrabijo Alkandra in ga pripeljajo pred slavnega postavodajalca. Ta pa vzame razposajenega mladeniča v svojo hišo in skrbi lepo zanj tako, da je ta postal njegov najzvestejši prijatelj.6) Prava srčnost mora nadalje biti blagosrčna (magnificentia), to je, pripravljena mora biti z blago požrtvovalnostjo pomagati bližnjemu v potrebi in podpirati blage namene. O prvih kristjanih se bere: »Vsi pa, kateri so verovali (bili so jednega duha in jednega srca) in vse, kar so imeli, bilo je vseh. Nekteri so prodajali njive in imetje svoje in so od tega delili vsem, kakor je kdo potreboval."7) Kar pa so začeli prvi kristjani, to nadaljujejo vsi pravi kristjani do današnjega dne in bodo nadaljevali, dokler bo svet stal. Paganski svet ni poznal ljubezni do trpečega brata, toraj tudi požrtvovalnosti ne v blagor tistemu. Kristus pa je sam sebe daroval za ljudi in zato tudi terja, da brat za brata ') Rotondi, il carattere. 136. 5) Annegarn V. 218. ’) Hammerstein, Charaktb. 557. 4) Genes. 45. 5. 5) I. Kralj. 24. 4. 26. 7. 8) Annegarn II. 25. 7) Djanj. ap, 2. 44. 45. daruje imetje in če je treba, tudi sam sebe. Kdo ne občuduje onih blagih mladeničev in devic, ki zapustijo imetje in veselje sveta, ter se naselijo po boleniščnicah, da strežejo z nepremagljivo srčnostjo bolenikom? Ne vstraši jih smrad, ne nehvaležnost, ne nalezljiva boleznen in ne preteča rana smrt vsled napora. In ako bi nam bilo možno se podati tja na Molokaj, otok gobavcev, ali na Ganga v bivališče gobavcev, našli bi tamkaj junake in junakinje krščanske blagosrčnosti; ki ubogim zapuščenim trpinom strežejo z veselim obrazom in z radostnim srcem, dokler jih samih ne pograbi neusmiljena bolezen. Na svetu ni časti in ni blaga, s kterim bi se mogli poplačati misijonarji, delajoči tam v daljnih krajih, med divjimi in sovražnimi narodi, in zemlja nima krone dovolj slavne, s ktero bi počastila brate in sestre raznih redov, ki nabirajo in izgojujejo uboge, zapuščene otročiče ter jih podučujejo s težavami v večnih resnicah in časnih vedah. Njih trud in delovanje je pomočeno se srčno krvjo. Isto velja o prispevkih iz lastnega premoženja za velike in blage namene. David, ležeč na smrtni postelji, pokliče kneze svoje države pred se. Razloži jim, da je hotel zidati tempelj, ali Gospod ga je opozoril, da bo to storil Salomon. Na to jim našteje, koliko je on pripravil za stavbo, „kajti delo je veliko", jim reče, „ker se ne pripravlja prebivališče človeku, ampak Bogu. Napolnite tudi vi roke z darili, ter jih darujte Gospodu." In Izraelci so darovali v obilni meri, tako, da se je David zlo razveselil zarad njihove darež-ljivosti.1) Ko je napočila doba krščanstva, odprl se je neusušljiv studenec blagosrčnosti za blagodejne namene. Od svitlih vladarjev na prestolih, do navadnega delavca v borni delalnici, najdemo vse navdušeno za blagor človeštva. Nastale so cerkve, samostani, šole, odgojevalni in podpiralni zavodi, ustanove za umetnosti i. t. d. In glej ! Vse to je postavila in vzdrževala ter še vzdržuje večinoma krščanska ljubezen, ki je vsak čas vneta za umetnost, vedo, prosveto in človekoljubje. Od papeža Silvestra I. noter do Leona XIII. in od Konstantina Velikega in njegove matere sv. Helene do Frančišeka Jožefa I. in do vseh pravih krščanskih vladarjev, je nepretrgana vrsta blagih mecenov človeštva. Srčnost se ne postavi le v bran vsem nevarnostim in oviram krepostnega življenja, ampak ona teži s potrpežljivostjo, vztrajnostjo in stanovitnostjo po blagem smotru (cum patientia, constantia et perseverantia). Da pa ta smoter najde in ga tudi doseže, jej je pred vsem potrebna resnica. Pilatovo vprašanje „Quid est veritas", „kaj je resnica"2), je bilo pereče vprašanje v višjih in nižjih rečeh. Kajti resnica obstoji v tem, da se naši nazori, ktere imamo o kaki reči, tudi popolnoma strinjajo z rečjo. Ako to dosežemo, potem velja beseda Kristusova: „Veritas liberabit vos", „resnica vas bo oslobodila."3) O rečeh, ki zadevajo naše razmerje do Boga, je Bog sam razodel resnico. Tukaj stopi srčnost na prvo mesto, da se te resnice poprimemo, da se v njo uglobimo, da se nje, kakor daleč je to mogoče, preučimo, da jo tam iščemo, kjer jo je Kristus zapustil in kjer se edino najti da, v sv. katoliški ') I. paral. 29. 7. 9 — lan. 18. 38. — *) Jan. 8. 32. 4* cerkvi. Napačno bi bilo, ako bi jo iskali samo v knjigah in dragod, kjer se ni naselila, kajti takrat bi le našli „obleko, ktero je zapustila resnica",1) resnice same pa ne. Ko iščemo resnico, ne smemo ravnati, kakor Pilat, ki ni hotel čakati Jezusovega odgovora, boječ se zvedeti resnico ali pa, ker je bil preošaben, da bi si jo dal povedati, tudi ne, kakor cesarski namestnik Feliks, ki se je sicer zanimal za resnico in je v to Pavla poklical pred se, da bi jo zvedel. Ko pa jo je slišal in sprevidel, da se nikakor ne strinja ž njo njegovo življenje, ni imel poguma se je poprijeti ; tudi ne kakor Herod Agripa, kteremu se je sicer dopadel Pavlov nauk, pa se ga ni poprijel iz strahu pred svetom.2) Kdor višje resnice išče, mora biti podoben možu, ki išče dragih biserov, in če kterega najde, proda vse, kar ima in kupi zaželjeni biser.3) Ako se ozremo na redke može starodavnosti pred Kristusom, moramo občudovati njihov vztrajni trud, s kterim so zasledovali resnico. O Dijogenu se pripoveduje, da je prisrčno prosil modrijana Antista, da bi ga sprejel za učenca, toda ta mu odkloni prošnjo. Ker pa Dijogen ne neha prositi, vzdigne Antist svojo grčavo palico, da bi sitneža odgnal šiloma ; ali Dijogen odgovori: *Le udrihaj po meni, pa bodi prepričan, da ne najdeš tako trde palice, ki bi mene odgnala." In glej! Antist je bil omehčan in sprejel ga je med svoje učence.4) Kaj je bilo življenje Sokratovo, Platonovo, Aristoteljevo, Aristidovo, Ciceronovo i. t. d., kakor neumorno hrepenenje po resnici? In če so tudi namesto solnca našli le iskrice resnice, ki sicer niso zadostovale, da bi odpravile dvome, kakor to z bridkim zdihlajem izražuje največji mislec stare davnosti: *In dubio vixi, in dubio morior et nescio, quo ibo", „v dvomu sem živel, v dvomu umiram in ne vem kam grem", vendar nam označuje teženje po resnici nje kot može nepremagljive srčnosti. Ako pogledamo v dobo prvih krščanskih časov, moramo občudovati vztrajno potrpežljivost, s ktero so iskali nekteri možje resnico. Modrijan Justin, hrepeneč po resnici, se je najprej obrnil do Stojikov, ali ti mu niso vedeli ničesar povedati o najvišjem bitju, zato se je podal k Peripatetikom. Ti so vprašali po plačilu in to je smatral Justin za sramotno pri človeku, ki se peča z modrostjo. Šel je k Pitagorejcem. Ti pa ga niso sprejeli, ker ni razumel zvezdoslovja, geometrije in glasbe. Nazadnje je pristopil k Platonovim učencem in tukaj je našel nekaj resnice. Po nekem častitljivem možu opozorjen na sv. pismo, začel je tisto čitati in našel je celo resnico. Postal je kristjan in dal je svojo kri za sveto resnico.6) Še več se je trudil Klement aleksandrijski, preden je dospel do zaželene resnice. Kot pagan je obiskal vse imenitne šole, bavil se z nauki vseh znanih modrijanov, pa nikjer ni našlo njegovo hrepeneče srce miru. Prišel je na visoko šolo aleksandrijsko, kjer je učil slavni Panten in tukaj je prišel iz „grešne sužnosti malikovalstva do vere v zveličarja in do odpuščanja grehov" ter postal kristjan in dika aleksandrijske šole.6) ') Rotonil. 125 (James Russel Lovvel.) — ’) Djanja. 24. 25. 20. 28. — *) Mat. 13. 45. 40. — ') Annegarli II. 250. — s) Hammerstein 191. — e) Alzog 122. Tako nam našteva cerkvena in svetna zgodovina v nepretrgani vrsti v vsakem stoletju može, imenitne po učenosti in delovanju, ki so le po truda-polnem iskanju spoznali resnico. Naj imenujem le iz zadnjega stoletja angleška kardinala Newmanna in Manninga, ki sta po dolgi borbi prestopila v sv. katoliško cerkev in zadnji piše o tem tako le: „Tega sem zdaj pre- pričan, da sem bil prej slep in zdaj vidim.*1) Ali poglejmo nemške učenjake in umetnike, kterih slavna imena se glase: Grof Leopold Stolberg, ki je po dolgem preučevanju sv. pisma in cerkvenih očetov, posebno spisov sv. Avguština postal katoličan, ali slavni Mirosl. Schlegl. Schlosser, Hurter, Phillips, Klopp, R. in W. Schadow, Over-beck, Veith i. dr. Veith, na primer, je bil židovskega pokolenja. Kot dijak je že hrepenel po resnici. Bral je pridno sv. pismo in ko je slišal o mesijanskih obljubah in prerokbah, je tiste prebiral in premišljeval. Nekega dne dobi staro očetovo sv. pismo v roke, ter zapazi, da so bili v tistem oni listi iztrgani ali pa prelepljeni, na kterih bi imele biti obljube in prerokbe; vpraša toraj očeta po razlogu in namesto odgovora dobil je toplo zaušnico. Pa ravno to ravnanje očetovo je mladega Veitha toliko bolj izpodbudilo iskati resnico, dokler je ni našel. Postal je duhovnik in slavni pridigar.2) Ne moreta tukaj neomenjena ostati slavna Božidar in Alfons Ratisbonna, ki sta, preobrnivša se, zaslovela po svojem delovanju, posebno zadnji po ustanovitvi sijonskih sester.3) Veliko se je trudil za spoznanje resnice ruski grof Gregor Suwalow, ki je prepotoval dokaj dežel in povsod poizvedaval pri različnih verskih strankah po resnici, dokler je ni zasledil po mnogo-brojnem trudu, učenju in molitvi.4) Ravno tako je občudovanja vreden že pred njim knez Božidar Gallitzin. Kakor je nekdaj velikan učenosti sv. Avguštin sam sebe osrčeval, rekoč: »Si potuerunt hi et hae, cur tu non Augustine*, »če so premogli ti in one, zakaj bi ti ne premogel, Avguštin* in kakor je sv. Ignacij Lojolanski mnogokrat kot ranjen častnik v pampelunski bolniščnici v roko vzel opis življenja svetnikov in ga zopet z nevoljo odložil, ker ni prijalo njegovemu nevernemu srcu, dokler ni ogrel žarek božje resnice njegovega srca, tako so storili neštevilni drugi, preden jim je zasvetila luč večne resnice. Tudi tukaj velja beseda Gospodova: »Iščite in bodete našli.*6) Po resnici hrepeni duh človeški; njegov vsakdanji kruh je resnica, od nje in v njej on živi in njo bolj ljubi, ko telo in samega sebe.6) Zato je človek že po svoji pameti primoran iskati resnico. S tem pa se nikakor ne strinja tako imenovani indiferentizem (brezbrižnost). Brezbrižnost v verskih rečeh, t. j. mnenje, da je vse jedno, ktere vere se držimo, naravnost bije naši pameti v lice. Če bi to bilo vse jedno, bi morale vse vere imeti isto vsebino, kar pa ni, ker bi potem sploh ne bilo več ver, ampak samo jedna, ali pa mora biti laž in resnica isto, kar pa ni mogoče. Navadno tajijo indiferentisti vsako vero in če pa vendar rečejo, da so vse vere enako dobre, se hlinijo, ker se le pred svetom kažejo kakor bi se držali ktere vere, ko vendar nimajo nobene. Ravno tako pogubonosen in zaničljiv je indiferentizem ‘) Herd. Leks. Vili. — ’) Seigerscbmied 32. — 3) Holzatnmer II. 421. — ‘) Hammer-stein 163. — h) Mat. 7. 7. — 6) Avg. de mend. c. 7. v vseh drugih z razodetimi resnicami zavisnih vedah. Sv. Pavl pravi : „Omnia autem probate, quod bonum est, tenete",1) »poskusite vse, kar je dobrega, obdržite." Brezpogojno se vdati naziranju kakega človeka, ne da bi se njegovi nauki strinjali z večnimi resnicami in z našo vestjo, kaže duševno mlačnost in nemarnost. Vsak je marveč dolžen se preučiti o dvomljivih nazorih, kakor daleč je to za njega mogoče, ali pa se držati vestnih strokovnjakov. Nikakor pa bi ne bilo modro a priori se ustavljati novim nazorom v različnih vedah le za to, ker se ne strinjajo s prejšnimi sestavi. Ni pa dovolj, iskati resnico in jo spoznati, srčnost zahteva, da jo tudi pričamo in se stanovitno za njo potegujemo, če bi imeli zarad tega tudi trpeti škodo. Sokrata so obsodili Atenci v njegovi visoki starosti na smrt, ker se njegov nauk nikakor ni strinjal z nazori in z duhom popačenega ljudstva. Obdolžili so ga, da zapeljuje mladino s krivimi nauki in odvračuje ljudi od češčenja malikov, atenskih varuhov. Lahko bi zavrnil krivo obdolženje, toda on se je vskliceval na svoje javno življenje in zatrjeval, da je delal celih 30 let le edino na to, da bi napravil svoje someščane srečne in krepostne. Ko pa so ga vendar obsodili, da mora izpiti kupo strupenega trobelikovca, govoril je, preden je zapustil sodišče, pretresljivo slovo, ktero je sklenil z besedami: »Čas je, da odidemo od tod, jaz da umrem, vi da živite; pa kdo iz med nas je na boljšem, je neznano vsem, izvzemši Boga." Trideset dni, ktere še je imel čakati, da se je sodba izvršila, se je pridno pogovarjal se svojimi učenci, posebno o neumerljivOsti duše in še v zadnjih trenutkih je tolažil okoli stoječe.2) Poglejmo v zgodovino izraelskega ljudstva. Tu se nam pokaže osmero zvezd, kterih ne more zakriti noben oblak in to je makabejska mati se sedmerimi sinovi. »Kaj iščeš in česa se hočeš od nas učiti? Pripravljeni smo rajši umreti, kakor prestopiti božje postave naše očetjave", tako nagovori prvi sin krutega Antijoha, ki ga sili darovati malikom in on umre grozovite smrti. Sledijo mu vsi drugi, vsak zatrjujoč vero v Boga. In kako milo je slišali najmlajšega, še nežnega otroka, ko po materi osrčen kliče: »Kaj čakaš? Jaz ne bom pokoren zapovedi kraljevi, ampak postavi božji, ki nam je dana po po Mozesu."3) In v začetku krščanske dobe bodi nam pred oči postavljen vzor vsega človeštva, sredotočje vse zgodovine, Kristus, večna resnica, ki tako le govori: »V to sem se porodil in zato sem prišel na svet, da dajem spričevanje resnici."4) On je resnico učil, neustrašljivo bičal neresnico farizejev5) in je umrl za resnico. Na vprašanje Kajfovo: »Jaz te zarotim pred živim Bogom, da nam poveš, si ti Kristus, Sin božji", je odgovoril: »Ti si rekel", če tudi je vedel, da je na ta odgovor postavljena smrtna kazen.6) Nepremakljiva je srčnost njegovih apostolov in učencev, s ktero oznanujejo v pričo najhujših sovražnikov in nasprotnikov Jezusa vstalega in s ktero pogumno zavračujejo tiste, ki jim hočejo to prepovedati, rekoč: »Bolj je treba ubogati Boga, ko ljudij."7) In glej! Ko so jih zarad tega bičali, »šli so veseli iz zbora, ker so ') I Tes. 5. 21. — ’) Annegarti, II. d. (167—170). — 3) 11. Mak. VII. 2. 30. — ') Jan. 18. 37. — *) Mat. 23. 19. — *) Mat. 26. 63. 64. — ’) Dj. ap. 5. 29. bili vredni zarad Jezusovega imena trpeti."1) Kakor apostoli, tako so pričali kristjani vseh časov in krajev neustrašljivo z besedo in v dejanju resnico sv. vere in kedar je bilo potrebno tudi v neizrekljivih mukah in v muče-niški smrti. Neustrašeno so kristjani pričali sv. vero pred cesarji, kralji in njih namestniki, od čvrstih možev do nežnih devic, od sivih starčekov do nedolžnih otročičev, vsakega stanu in spola. Kako milo in prepričevalno donijo na primer besede sv. Polikarpa, škofa smirnskega, s kterimi odgovarja na terjatev prokonzulovo, da zataji Kristusa: „Šest in osemdeset let služim že Kristusu in ni mi še kaj žalega storil, kako bi mogel kleti svojega kralja, ki me je odrešil. Poslušaj toraj mojo očitno izpoved: Jaz sem kristjan."2) „Jaz sem kristjana, pri nas se ne zgodi nič hudega", s temi besedami je umirala devica sv. Blandina.3) „Jaz sem kristjan", tako odgovarja sv. Lucijan cesarju Maksiminu, ki ga vpraša po imenu, stanu in pokolenju, »kristjan sem; to ime zadostuje moji slavi."4) »Jaz sem kristjan, jaz sem krisljana", ta klic doni iz ust vseh miljonov in miljonov mučenikov od prvega mučenika sv. Štefana do mučencev, ki so lani in letos tamkaj v Kini umirali mučeniške smrti. Kakor so neustrašljivo pričali, ravno tako pogumno so zagovarjali kristjani vsak čas resnico sv. vere in cerkve. Le ozrimo se na trumo zagovornikov ali apologetov. Zagovorne spise so pošiljali cesarjem in njihovim namestnikom in v tistih zavračevali hudobne in izmišljene trditve nevernikov do kristjanov ter kazali njih nedolžnost. Tako dokazuje na primer sv. Justin v svojem zagovornem pismu do cesarja Antona Pija in Marka Avrelija, da so kristjani verni, čednostni in zvesti državljani.5) Atenagora, atenski modrijan, dokazuje v svojem zagovornem lislu do Marka Avrelija in njegovega sina Komoda krivično soviaštvo do kristjanov blizu tako le: »Vse se sme častiti v rimski državi, celo neumne živali in dopusti se vsaka, še tako abotna šega, le kristjan se že zarad imena sovraži. Ako moramo občudovati cesarsko blagohotnost do drugovernih, je toliko bolj nerazumljivo, da se kristjani, ki nikomur ne store kaj hudega, že preganjajo zarad imena."6) Enako so ravnali vsi drugi apologeti, na primer Kvadrat, Aristid, Origen, sv. Ciprijan i.t.d. Kakor resnico, tako je treba tudi vsak čas se srčnostjo braniti z njo zvezano pravico. V tretji knjigi kraljev beremo o Nabotu, meščanu mesta Jezrael. Imel je tamkaj vinograd, kterega je podedoval po svojih stariših, ki pa je mejil na posestvo samarijskega kralja Ahaba. Kralj, ki je tja kaj rad zahajal na letovišče, je želel ta vinograd pridobiti bodisi s tem, da ga kupi ali z drugim zamenja. Toda Nabot v to ni privolil, ker je bilo prepovedano, prodati podedovano posestvo, rekel je: »Ne zameri, gospod, da ti ne morem dati dedščine svojih očetov."7) Z enako srčnostjo so branili cerkveni predstojniki pravice sv. Cerkve in njenih otrok. Sv. Bazilij se je s tako pogumnostjo potegoval za pravice sv. cerkve, ktere so kratili arijanski cesar Valent in njegova namestnika Modest in Demosten, da je Modest pri neki priložnosti rekel, da še tako odločno ž njim ni govoril noben škof, na kar se mu Bazilij odreže, da ') ib. 5. 41. — ’) A1/..49. — ’) Don. III. 321. - ') Schuster, II. d. 579. - 5) Alz. 73. - •) ibid, 80. 87. — ’) III. Kralj. XXI. (1-3). še potem sploh s krščanskim škofom govoril ni.1) Neustrašljiv je bil sv. Ambrozij, kedar je šlo za resnico in pravico. Cesar mu zapove, da odstopi katoliško cerkev krivoverskim Arijancem in on odgovori: „Zapovedujejo mi odstopiti cerkev ; to meni ni dovoljeno, za cesarja pa se ne spodobi. Cesar nikakor ne sme misliti, da ima pravico tudi do tega, kar je božjega. Kar je božjega, pripada Bogu, kar pa je cesarjevega, cesarju. Cesarju pripadajo palače, škofu pa cerkve. Nabot ni hotel izročiti dedščine svojih očetov in jaz bi naj izročil dedščino Kristusovo.*2) Kako srčno je nadalje on zastavil cesarju Teodoziju ustop v milansko cerkev, preden je zadostil za prenagljeno prelivanje krvi v Solunikih. Občudovati moramo odločnost Gregorja VIL, s ktero se on loti spride-nosti v cerkvi in državi in pogubljivih razvad. Bori se za najsvetejšo reč, za pravico in red in če tudi tako rekoč v prognanstvu umre, je vendar zmaga njegova, -kajti ljubil jo pravico in sovražil krivico." Zato celo drugoverci niso mogli odreči temu „skoraj nadčloveškemu značaju papeževemu" občudovanja in pohvale. Protestantski zgodovinar Gregorovij ga proslavlja z besedami : „Brezorožna zmaga tega meniha ima več pravice, da jo občuduje svet, kakor vse zmage Aleksandra, Cezarja in Napoleona."3) Ali poglejmo v novejšo dobo. Napoleon si hoče podjarmiti celo Evropo. Vse se mu že skoraj uklanja. Knezi, celo kralji prosjačijo pri njem milosti, le Pij VIL, če tudi v njegovih rokah, se mu ne ukloni, ampak terja pravice sv. cerkve in njenih udov. Gregorij XVI odgovori carju Nikolaju L, ki ga je leta 1845 v Rimu obiskal in ga prigovarjal, da bi odobril nektere naredbe zoper katoličane, s kratkimi besedami: „Človeški zakoni se dajo predrugačiti, večni so pa nespremenljivi."4 In Pij IX. se je vztrajno ustavljal krivičnim zahtevam verskih in državnih prekucuhov s kratko besedo: tNon possumus." Nravstvena srčnost se ne ozira na osebo, ampak ima pred očmi veličastni smoter pravice in resnice, kakor Modri pravi: „Za pravico se poteguj z vso močjo in do smrti se bojuj za resnico in Bog se bo za te vojskoval zoper tvoje sovražnike.6) Kralj Antijoh Epifan je razposlal po celi svoji deželi poslancev, da bi ljudi zvabili k malikovanju. Ko pridejo v mesto Modin, zahtevajo od prvaka tistega okraja, po imenu Matatija, da bi s celo svojo obiteljo daroval malikom, kakor so to že storili drugi mogotci. Toda Matatija odgovori pričo zbranega ljudstva in kraljevih poslancev s povzdignjenim glasom: „In če so bili pokorni vsi narodi kralju Antijohu, da je vsak zapustil postavo svojih očetov in se pokoril zapovedim njegovim, jaz in moji sinovi in moji bratje ostanemo pokorni postavi svojih očetov." Isto so storili prvi kristjani naproti zahtevam rimskih cesarjev in njih namestnikov, sledeč besede sv. Petra: „Boga moramo bolj ubogati, ko ljudi."7) Istega pravila so se držali verniki za Henrika VIII. in Elizabete na Angleškem, isto so trdili srčni katoliki za čas Bismarka na Nemškem. Slavni kancelar Tomaž More, je odgovoril Cromwellu, ki ga je silil v suprematno prisego: „Jaz ne poskušam pridobiti nikogar za to ali drugo ') Alz. 2. 62. — 2) Alz. 362. — ’) Gesch. d. Stadt Rom, IV. 198. — h VViseman 382. — 5) Sir. IV. 33. — 6) I. Mak. 2. 19. 20. — ’) Dj. ap. 5. 29. mnenje, ne dajam svetov nikomur, ne grajam nikogar, ne želim nikomur kaj hudega, ampak vsem dobro, molim za kralja in za vse. Ge na taki način ne morem rešiti svojega življenja, ga na drugi način sploh nočem. Od časa, kar zdihujem v ječi, sem mislil že večkrat, da pride vsled trpljenja zadnja ura, poznam smrt in se le žalostim, da je šla mimo mene. Moje revno telo stoji pod kraljevim poveljem, daj Bog, da bi mu hasnila moja smrt."1) Kdor je po svoji službi poklican, braniti resnico in pravico in čuvati red, mora stanovitno in s potrpežljivostjo in z vso odločnostjo odstranjevati slabe zglede tistih, ki stoje na braniku, ki morajo biti luč na svečniku in mesto na bregu, da se zabrani pohujšanje. »Zavoljo zgube svojega življenja se ne boj govoriti resnice."2) Prerok Natan je šel h kralju Davidu in ga je opozoril na veliko pohujšanje in krivico, ktero je napravil z umorom zvestega Urije. Skoraj celo leto ni spoznal kralj svoje krivde, še le srčnost Natanova mu je zbudila vest.3) Kako mogočno so donele besede sv. Janeza Krstnika na ušesa Antipe in Herodijade : »Ni ti dovoljeno imeti žene svojega brata."4) Krščanstvo je imelo vsak čas dovolj mož na površju, ki so se sveto srčnostjo in vztrajnostjo bičali hibe in slabe zglede mogotcev in svarili pred pohujšanjem. Ko je cesar Leo III. iz trte zvil borbo zoper sv. podobe, mu papež Gregorij II. da pogumno nauk o sv. podobah, opozoreč ga, da sv. podobe po pravici njega popolnoma nič ne brigajo in če se že ne spozna na češčenje tistih, naj gre v šolo malih otrok in otroci ga bodo podučili.5) Naslednik Leona III., cesar Konstantin V., pokliče neki dan slavnega opata Štefana iz Nikomedije k sebi in ga nagovori pričo svojih dvornikov s ponosom tako le: »Ti kratkoumnež, ali ne sprevidiš, da se sme z nogami teptati podoba Jezusa Kristusa, ne da bi se onečastil s tem Kristus? Kaj ima les ali kamen opraviti s Kristusovo častjo?" Opat Štefan potegne iz žepa denar s podobo cesarjevo in reče: »Toraj smem tudi z nogami teptati to podobo, ne da bi kršil spoštovanje, ktero dolgujem tebi ! In srčno vrže denar ob tla in ga začne z nogami teptati. Ali hipoma planeje dvorniki na njega, on pa mirno, toda z močnim glasom zakliče : »Tako toraj ! Podobo zemljskega kneza onečastiti je kaznivo hudodelstvo, podobo kralja nebes oskruniti pa je dovoljeno!" Siloviti cesar ga je dal usmrtiti.6) Enako srčno so nastopali papeži nasproti krščanskim vladarjem, ki so se svojo krutostjo kršili pravice ali se svojim ravnanjem razdirali nravnost. Tako papež Nikolaj I. nikakor ni hotel privoliti, da bi se razdrl zakon Lotara IL, lotarinškega kralja, s Teutburgo, da bi se zaročil z Vairado, če tudi so se celo nektere sinode za to izrekle in je Ludovik II., brat Lotarov, v pest dobil Rim. Ravno tako je vztrajal na veljavi zakona Hadrijan IL, naslednik Nikolajev, ako ravno je že tudi prosila za razveljavljenje Teutburga zarad slabega ravnanja z njo.7) Nekaj jednakega najdemo pri francoskem kralju Filipu Avgustu IL, kteri je zavrgel pravo ženo Ingeburgo in se oženil z Nežo meransko. Inocenc III. ga je prisilil, da je zopet k sebi vzel svojo pravo ženo, Nežo pa odpustil. Isti papež je branil svetost zakona zoper ‘) Hammerst. 468. — J) Sir. IV. 24. — 3) II. Kralj XII. - ') Mark. VI. 18. — s) Hefele Cone. G. III. (362- 370). — e) Annegarn, 4. d. 80. — ’) Hefele, IV. 214. kralja Alfonza IX. leonskega in Petra II. aragonskega.1) Ravno tako je odklonil Pij VII. burno terjatev Napoleonovo, da bi razveljavil zakon brata Napoleonovega Hijeronima s Paterson, če tudi je vedel, da ga zaradi tega čakajo bridke ure.* 2) Sploh pa nas zgodovina uči, da so papeži, kot predstojniki vesoljne krščansko katoliške družine branili svojo čredo z vsemi močmi pred zapeljevanjem in pohujšanjem, pa tudi pred nasilstvom in krutostjo mogotcev. Nikdar pa tudi ni nedostajalo srčnih mož, kteri so zavračevali napačno ravnanje papežev. Tako je že sv. Pavl zavrnil sv. Petra v Antijohiji, zarad neodločnega ravnanja do judovskih in paganskih kristjanov.3) Ko je Paskal II. prisiljen dal Henriku V. posebne predpravice, so nektere sinode tiste odločno zavrgle. Ravno tako so kardinali pritisnili na Pija VIL, da je preklical 11 podstavnih dogovorov, ktere mu je izsilil Napoleon.4) V obče se sme reči, da nravna srčnost zahteva od podložnih, da opomnijo predpostavljene na pregreške, s kterimi se daje pohujšanje, kakor tudi na predsodke, ki slonijo na neutemeljeni podlagi, da jih obvarujejo krivičnega ravnanja do podložnih. Tukaj velja opomin: „Esto vir fortis“, „bodi srčen."5) Imenitne so besede Janeza Pyma6): »Rajši jaz trpim, da le resnico povem, kakor da bi resnica trpela, ker jaz molčim.“ K blagodejni srčnosti pripada tudi bratovski opomin. *Če greši zoper tebe tvoj brat, hodi in posvari ga med seboj in njim samim. Če te posluša, si pridobil brata.“7) Bratovska beseda sega v srce, kamor drug nihče ne more in obvaruje bližnjega časne in večne nesreče. Kdor ta opomin zanemarja iz strahopetosti, opustil je največjo dolžnost prijateljstva. „Ge pa tebe ne posluša, vzemi seboj še jednega ali dva, da ostane vsa reč v ustih dveh ali treh prič.“ Ako pa morebiti opaziš, da tebi ne zaupa toliko, kakor drugim, povej drugim, ki so ž njim v tesneji zvezi, da ga oni opomnijo na nevarnost njegovega stanja. „Ge pa jih ne posluša, povej cerkvi.” Ge tvoja in prijateljev blagohotna beseda ničesar ne zmore, poprosi njegove predpostavljene, da ga resno opozorijo na nevarno ali celo pogubonosno pot, ktero je nastopil s to družbo ali z onim društvom, s tem berivom ali z ono pisarijo, s to službo ali z onim podjetjem. Značajni človek bo iskal novih sredstev in ne bo pešal v prigovarjanju in v opominih, da reši bližnjega. Srčnost pa se ne sme le ozirati na posamezne osebe in ne le na posamezen stan, ampak mora pred očmi imeti občni blagor. Za tistega se mora potegovati z dovoljenimi sredstvi, tistega pospeševati in braniti na podlagi resnice in pravice. Slavni Gòrres se je s peresom zastavil za svoje stiskano katoliško ljudstvo nasproti kruti berolinski vladi in piše: „Ničesar sicer ne bom ') Bruck 391. ’) ib. 788. *) Gai. 11. 14 *) Brtìok 791. 5) 11. Kralj 10. 12. e) Praeferisco di patire io medesimo par aver detto la verità, anzi che lasciar patire la verità per diffetto delle mie parole. (Rotondi 142.) ’) Mat. 18. 15. storil, da bi ne mogel zagovarjati pred Bogom in svojo vestjo, pa naj v Berolinu zvedo, koliko premore mož, ki stoji na temelju resnice in pravice in ki se ne da prestrašiti.” In ob drugi priložnosti sam o sebi v tretji osebi govori, rekoč: »Kralj ni bogat dovolj, da bi mu odkupil dobro prepričanje. Dvori nimajo ničesar, da bi mu zamenili za mir vesti. Neodvisnosti duha in čistosti značaja bi ne prodal za nobeno ceno, če bi se tudi oglasili kupci za nju. On se priklanja samo pred Bogom in njegovo besedo, pred veličastvom resnice in nravnosti, prava in pravice, nikdar pa pred samovoljo in nasiljem, v katerikoli obliki se pokažeta.”1) In Gòrres je se svojo srčno besedo prebudil mnogo izvrstnih mož, ki so delovali v njegovem duhu in dobil je prelepo ime: »Defensor catholicae veritatis”, »branitelj katoliške resnice.” Lastnega dobrega prepričanja je treba in tisto moramo zastopati v javnosti bodisi s peresom, bodisi z živo besedo. Marsiktera opustošu-joča zla se dajo le odpraviti s krepkim, očitnim nasprotovanjem in z ugovarjanjem. Seveda, če so tisti, ki bi bili dolžni in zmožni govoriti, »molčeči psi”,2) potem je poznejše tarjanje in zdihovanje brez pomena. »Ego autem censeo, Carthaginem esse delendam.” Pregrehe, ki razjedajo blagostanje, krivice, ki razburjajo srca, krive nauke, ki more vero in nravnost, bi moral pobijati brez usmiljenja vsak pravico in resnicoljuben človek. Apostoli so nastopili z vztrajno srčnostjo zoper nevero, napuh, sebičnost in oholost paganov. Ozna-novali so jednakopravnost sužnjev z gospodarji, potegovali se za pravice žen in otrok, pobijali krvave igre in nespodobne predstave po gledališčih in drugod in glej! njihova beseda je pretresla srca in predrugačila zemlji obraz. Koliko le eden mož premore za blagor ljudstva, če se postavi na temelj resnice in pravice, nam kaže Danijel 0’Connell, rešitelj irskega ljudstva. Protestantovski Angleži so odvzeli katoliškim lrom vsa posestva in vse pravice, tako, da so bili v pravem pomenu sužnji svojih po krivici gospodarjev. L. 1775 se je porodil Danijel od katoliških starišev na Irskem. Ker katoličani niso imeli svojih šol, so ga stariši poslali v jezuitsko izgojevališče v St. Omer na Francoskem. Izvolil si je poklic pravnega zagovornika in si je naložil nevarno in težavno nalogo, osloboditi irsko ljudstvo. Neumorno je zbiral ljudstvo, učil ga, osnavljal društva in ni obupal, ako ravno so se mu stavile nepopisljive zapreke. Bil je izvoljen v državniško zbornico in tam je z največjim trudom in naporom dosegel prostost za irske katoličane. Ljudstvo mu je tako zaupalo, da se je k javnim zborovanjem, ktera je on priredil, sešlo na miljon ljudij, pa vse se je vršilo mirno, ker je imel na zastavi besede : »Kdor stori kako zločinstvo, krepi sovražnikovo moč.” Pa sovražniki so skovali zoper njega zaroto in ga obsodili na enoletno ječo, ktero je moral takoj nastopiti. Ko se je to zvedelo po Irskem, so trgovci zaprli svoje prodajalnice, časniki so izhajali črno obrobljeni in dan na dan so se za njega darovale sv. maše in opravljale molitve. Od vseh strani sveta so mu katoličani pošiljali pisma. V imenu francoskih katolikov mu je pisal pismo slavni Montalambert, v kterem ga slavi kot najzvestejšega otroka sv. cerkve in najodkritosrčnejšega in najmogočnejšega boritelja za prostost. Crez četrt leta je naj višje sodišče razveljavilo obsodbo. Ko se je vest o tem raznesla, so glavno mesto razsvetlili in zvonovi so zapeli po vseh cerkvah. Na praznik Marijinega rojstva se je zahvaljevala cela Irska za oproščenje svojega oslo-boditelja. — 0’Connel zboli in mora na jug. Izvolil si je Rim, da bi se kot zvest sin sv. cerkve poklonil sv. Očetu. Potoval je skozi Francosko, kjer ga je Montalambert s posebnim poslanstvom pozdravil v prekrasnem nagovoru, izročivši mu obljube udanosti do sv. Očeta. Toda on ni dospel do Rima. V Genovi je moral ustaviti svoje potovanje, kjer je, pokrepčan se sv. zakramenti, umrl 15. maja 1847. Njegova oporoka se glasi: „Moje telo na Irsko, moje srce v Rim, mojo dušo v nebo.“ To je mož, kteremu ne more nihče odreči svojega spoštovanja. Še celo neverni protestantski zgodovinar Bluntschli prizna, da se od Perikleja naprej ni nihče tako mirno in nesebično zastavil za blagor ljudstva, ko 0’Connel.1) Temu blagemu možu bi lahko priredili z istim spoštovanjem predsednika ljudovlade ekvadorske Garcio Morena, ki je deloval in umrl za vero in blagor svoje domovine. Z besedo in s peresom je branil svoje ljudstvo zapeljevanja. „Jaz sem katoličan", tako piše v nekem zagovornem spisu, »in sem ponosen na to, če se tudi ne morem prištevati gorečim kristjanom. Jaz ljubim svojo domovino iz globočine srca in si štejem v dolžnost prispevati k jenemu blagostanju. Zarad svojega verskega prepričanja in mnenja o pravem domoljubju nisem mogel molčati v prašanju, ki zadeva mojo vero in domovino ; kajti tukaj se gre za prepotrebno pospešitev prosvete in za čast cerkve. Že od nekdaj me je silil moj značaj, se potegovati za reč slabih in po nedolžnem preganjanih ; kajti mene razsrdi vsako silno zatiranje, naj je prizadene kdorkoli . . ,“* 2) In tega prepričanja se je ta blagi mož držal v besedi in dejanju tudi kot predsednik, dokler ga ni usmrtil podkupljen zlobnež. Na njegovem grobu se berejo za njega značilne besede : »Prenovitelju domovine, nepremagljivemu branitelju vere." Neovrgljiva je resnica, da blagostanj e države in ljudstvasloni na veri. Kjer je vera, tam plameni odkritosrčna ljubezen do vladarja in le verno ljudstvo je trezno, čisto, varčno, delavno ali v kratkem rečeno, ima tiste kreposti, ki so potrebne za njegov obstanek in razvitek. Zato pravi Platon: »Neznanje pravega Boga je največja nesreča za državo. Temelj vsaki človeški družbi podira tisti, ki ruši vero."3) Ni se toraj čuditi, če srčno nastopajo možje, vneti za blaginje domovine in ljudstva, na javnih shodili in v državnih zborih ter z glasom jerihuntskih trobent drobijo zidovje, iz kterega strelajo sovražniki domovine in ljudstva puščice nevere, prepira in pohotnosti med Bogu in domovini udano ljudstvo. Ko je silni Bismark napovedal nemškim katolikom kulturni boj, so se združili vsi verni poslanci in se zastavili za svoje ljudstvo. Posebno imeniten in neustrašen je bil med njimi Herman pl. Mallinkrodt. V krasnem govoru, kterega je imel 7. sveč. 1. 1874 v državnem zboru, pokazal je brezuspešnost nakan Bismarkovih proti katoliški cerkvi in njenim poda- ') Hammerstein (260—71). ’) ibid. 427. 3) Veri dei ignorantia est summa omnium rerum publicanarum pestis ; omnis humanae societatis fundamentum convellit, qui religionem convellit. (De legibus 1. 10.) nikom. Rekel je: „Tukaj ni borba zoper posamezne osebe, tukaj je boj krščanske vere zoper neversko modroslovje in Bismark je v tej borbi mimo-gredoča prikazen. On je sicer mogočna prikazen, pa v tem svetovnem boju nasprotij je slab kakor trst, kterega maje veter." Nato je javno zatrdil zvestobo katoličanov do cerkve in njenih predstojnikov, ktere ne bodo podkopala nobena še tako huda sredstva ter je sklenil svoj govor z besedami : „Premis-lite toraj, s kakšnim orožjem nas hočete premagati! Mi pa se med tem tolažimo z mislijo:per crucem ad lucem, po križu do luči, po trpljenju do zmage."1) „Srčni vlada svet", pravi pregovor. Ta rek pa le takrat velja v pravem pomenu, ako je srčnost spojena z modrostjo, če se poganja za vzorne dobrine, če je poblažena zvelikodušnostjoinnesebičnostjoinčejo stanovitnost ne zapusti. „Ne jenjajmo toraj delati dobrega, ob svojem času bomo želi neprestano."2) Trpežna, stanovitna volja doseže tudi pri največjih zaprekah svoj smoter. Nestanoviten človek pa ne doseže nič uspešnega. Vse začenja, pa ničesar ne dokonča, loti se tudi največjih rečij, pa kmalu vse popusti. Danes je ognjevito navdušen za kako reč, jutri pa jej že ves nevoljen obrne hrbet. Zato pravi Modri: „Ne dajaj se slehernemu vetru goniti in ne hodi po vsaki poti; zakaj tako ravna grešnik z dvojnim jezikom (ki se le po okol-ščinah ravna). Bodi stanoviten na potu Gospodovem, v svojem znanju in spoznanju resnice in spremlja naj te beseda miru in pravice “3) Vsaka dobra reč ima svoje ovire in težave; da jo toraj človek doseže, mora po njej težiti se stanovitnim navdušenjem. Težave, ktere premaguje, budijo v njem skrite moči, krepijo v njem zaupanje v sebe in ga priganjajo k toliko večji pridnosti. Pridobljeni uspehi mu osladijo vse borbe, ker ve, da so sad njegovega truda. „Brez boja ni zmage", „brez dela ni jela" in le „kjer se streže, tam se reže", tega nas uči vsakdanje življenje. Človek ima le eno nalogo na svetu, da izpolni svoj poklic. Neštevilne zapreke in ovire se mu stavijo na pot v izvršitvi te glavne naloge in sicer, ko si voli poklic, ko se nanj pripravlja in ko opravlja dolžnosti svojega poklica. Modri Stvarnik je odločil vsakemu posebno službo na svetu in mu dal za tisto tudi primerne zmožnosti. V tisti službi je človeku pripravil delo, vsakdanji kruh, pomoč in sveto zadovoljnost. Zato mora biti za vsakega prva skrb, da tisto spozna in se je neločljivo oklene, ne gledé na čast in dobiček, ki se mu ponujata drugod, ne gledé na sladkanje prijateljev in tarnjanje in rotenje starišev in sorodnikov. — Kakor hitro spoznaš svoj poklic, odkrižaj se odločno in srčno vsakemu oporekanju in če bi tudi moral trpeti silo in glad, zaničevanje in preganjanje, poberi te križe, naloži jih pogumno na svoje rame in boš srečen. Sv. Tomaž Akvinčan, iz roda mogočnih grofov\Akvinskih, je obiskoval šolo v Neapolju. V 16. letu svoje starosti se odloči ustopiti v red sv. Dominika. Ko zvedo starisi za ta namen, bili so silno razburjeni in zahtevali so mladega Tomaža nazaj. Da bi ga sitnosti starišev odtegnili, ga pošljejo predniki v Paris. Toda Tomaževa brata Landulf in Rinaldo sta mu pot pristregla, ga ujela in spravila na grad Roccosecca. Vsi ga prigovarjajo, da bi odstopil ') Hammerstein, 336. ’) Gal. 6. 9. s) Sir. V. 11. 12. od svojega sklepa, najprej z dobrimi besedami, potem s pretenjem in nazadnje skušajo njegovo voljo premagati se surovim ravnanjem. Toda Tomaž ostane zvest svojemu poklicu. Po posredovanju cesarja je bil izpuščen. — Postal je velikan učenosti, zgled čednosti, dušni rešitelj svojih sorodnikov in velik svetnik svete katoliške cerkve in zaščitnik učeče se mladine.1) Ali bi bil sv. Tomaž dosegel to slavo, ako bi se bil udal zahtevam svojih starišev in sorodnikov? Človek, ki ni v pravem poklicu, zgubi navadno vero, zadovoljnost in veselje do delovanja in s tem tudi svoj značaj. Kdor pa zadene svoj poklic, deluje z veseljem in zato tudi uspešno v svoji stroki, vé druge navdušiti za trajno delovanje in je sebi in bližnjemu v hasek. Več težav, ko pri izvolitvi, ima človek prebiti v pripravljanju na svoj poklic, kajti premnogim nedostaja potrebnih sredstev, drugim trdne volje, tretjim pa branijo na videz vsaj nepremagljive ovire. Vendar doseže, kdor vestno rabi čas, priložnosti in mu dane moči, če tudi z velikim trudom, postavljeni smoter. O Stojiku Kleantu se pripoveduje, da je bil ubog in slabo nadarjen, pa v sebi je čutil veliko nagnjenje do modrosti. Da bi lahko po dne neprestano poslušal svojega učenika Zenona, je zamakal po noči vrtove ali mlel na ročni mlin, da si je prislužil vsakdanji kruh. Po stari Solonovi postavi so ga pozvali pred sodišče, da bi se izpričal, od česar se živi. Ko pa so priče, pri kterih je po noči delal, dale spričevanje o njegovem poštenem in marljivem življenju, so mu ginjeni sodniki ponudili 10 min kot darilo, kterih pa ni sprejel, ker mu je prepovedal učenik Zeno.2) Kakor Kleantu, se je godilo in se še godi marsikteremu otroku revnih starišev. Imenujem tukaj le Siksta V., najslavnejšega papeža s tem imenom. Kot majhen deček je moral pasti svinje, namesto, da bi hodil v šolo, ker njegov ubogi oče Zanetto Peretti ni mogel plačevati šolnine. Pa mladi Feliks, tako je bilo dečku ime, je čutil v sebi hrepenenje po uku in naučil se je brati iz bukvic, ktere so mu posojevali v šolo zahajajoči otroci. Nazadnje se ga je usmilil neki sorodnik Fra Salvadore, ki je plačeval za njega šolnino. Z majhnim koščekom kruha prebil je Feliks celi dan v šoli. Z 12. letom je prišel v frančiškanski samostan. Pozno v noč se je učil in ker mu niso dovolili posebej luči, učil se je pri luči na hodniku in če je ta ugasnila, šel je v cerkev pred Najsvetejše, ter je tamkaj nadaljeval svoj uk pri svitu večne luči.3) In glej ! Iz revnega pastirčka je postal velik učenjak, potem frančiškanski general in nazadnje papež, slaven po visokem duhu in po delih. Kako si more človek tudi v največji revščini vendar pridobiti mnogo znanja s trajno pridnostjo, nam kaže čudna prikazen sv. Paskala Bajlon-skega. Bil je otrok zelo revnih starišev in zaradi tega ni mogel obiskovati šole, ampak je pasel sosedovo čredo. Dobil si je knjigo in poprosil mimo-gredoče, da so mu pokazali pismenke, dokler se ni naučil točno Citati. Spravil je poznej do samostanskega brata. Ali nabral si je toliko modrosti, da trdi njegov životopisec, učeni Janez Kimenes, da mu je brat Paskal reševal z lehkoto najtežja vprašanja.4) ') Hairnnerstein, 140. Donin, II. 66. — ’) Annegarci, II. 254. — ’) Bin. E. IX. 580. — 4) Donin, III. 169. Sploh nam kaže zgodovina različnih narodov može, ki so po vztrajni borbi z mnogovrstnimi ovirami dospeli do najvišjih častij in znanostij. Slavni pomorščak in oplovitelj sveta James Cook, sin revnih starišev, bil je učenec pri nekenj trgovcu. S 13. letom je prišel na ladjo, kjer je postal kuhar in potem pomagač krmarjev. Začel se je učiti računstva in potrebnih znanostij za pomorščake, postal je učenjak in kapitan in razkril je veliko neznanega sveta.1) Podpredsednik zedinjenih držav H. Wilson bil je v mladosti pastir in težak, potem črevljar in delal je tako pridno, da si je prislužil za šolanje potrebnega denarja.2) Wilh. Achtermann, znameniti kipar, bil je pastir, hlapec, mizar, dokler si ni toliko prihranil, da je mogel v Italijo, kjer se je v velikih težavah izlikal za slavnega umetnika.3) Blagi Slomšek, največji pedagog slovenski in Miklošič, naj večji slavist, sta bila sinova kmetskih starišev. Tudi pri opravljanju dolžnostij svojega poklica je sreča kaj redko mila. Vsak dan prinaša mnogo težav in bridkih izkušenj, toda srčni vztraja na pozorišču zvestega delovanja. Med najimenitnejše šaljive pisatelje in pesnike se mora gotovo šteti Španec Cervantes. Bil je tako ubog, da je moral zarad revščine odstaviti študije v Salamanki in stopiti kot strežnik v službo kardinala Akvavive. Poznej je oblekel vojaško suknjo, ktero je nosil večjidel svojega življenja. Pet let je zdihoval v algirski sušnosti in je umrl ubog in nepoznan v Madridu. Spisal je trideset igrokazov in več duhovitih romanov, med njimi sveto-znanega „Don Quixota". Njegovi umotvori so prestavljeni na mnoge jezike in vendar še na njegovem grobu dolgo časa spomenika ni bilo.4) Tudi „portugalski Dante“, slavni pesnik Camoens, ni imel boljše osode. Če tudi je bil plemenitega rodu in je prelival kri za svojo domovino, moral je vendar skoraj polovico življenja preživeti deloma v pregnanstvu, deloma v ječi, ker se je potegoval za zatirane Inr1e zoper portugalsko nasilstvo. Na otoku Macao zložil je poln navdušenja za blago domovino junaško pesem »Os Lusiados“, v kateri opeva portugalske junake. Toda kako slabo se mu je godilo na stare dni. Njegov zvest suženj Anton mu je po lizabonskih ulicah kruha prosil in po smrti Antonovi moral je iti v sirotnišnico, kjer je umrl.5) Torkvato Tasso, dika italijanskih pesnikov, bil je sin imenitnega očeta, toda ni mu sijalo solnce sreče. Obrekovali, zavidali, sovražili so ga njegovi tekmeci, da ni našel nikjer pokoja. 7 let je preživel v blaznici, kruha si je moral mnogokrat prositi, dokler ni v samostanu sv. Onofrija s križem v roki izgovarjajoč besede: »V tvoje roke izročim svojo dušo“, sklenil bornega življenja. In vendar! Kje naj bi bil neznan njegov umotvor, junaška pesem: »Gerusalemme deliberata."6) Največji nizozemski pesnik Joast van den Vondel, je zavžil veliko mu od rojakov prizadetih bridkostij. Kot sedemdesetletni starček si je moral v nizki službi služiti vsakdanjega kruha in pozneje so mu dovolili malo pokojnino. Toda starček še tudi zadnje dni življenja ni nehal peti in ko so mu zdravniki prepovedali, se baviti dalje s pesništvom, je prosil še samo dovol- ■) Binder, Real. Ene. III. — l) Wetzl, Leitst. 161. — * *) Hammerstein, 316. — *) Binder, R. E. II. d. — 5) Binder R. E. II. d. — 6) ibid 9. d. jenja, da si sam sestavi nagrobni napis. Baumgartner pravi o njem: „Vondel je dika stoletja, ne samo Nizozemcem, ampak pred vsem naši sveti katoliški cerkvi."1) Ako pogledamo v zgodovina slovenskega slovstva, najdemo enakih zgledov obilno na domačih tleh. Duhoviti in v resnici narodni pisatelj Jurčič bil je otrok „bornega kmeta." V sedmi in osmi šoli si je s peresom služil kruh. Vseučeliških študij ni mogel dovršiti zarad revščine. Beda ga ni zapustila celo življenje in ga je spravila v prerani grob. In vendar! Koliko lepega je spisal, spisal v narodnem duhu in v slikah iz domačega narodnega življenja.2) Tudi Levstik, ki je pesnik, jezikoslovec in kritik v eni osebi, je večji del življenja prebil v stiski in borbi.3) Sploh se lahko reče, da je mnogo sinov slovenskega naroda, ki so desegli visoko učenost in častne službe, imelo v mladosti revščino za svojo spremljevalko, pa tudi bodrilko. Res umestne so besede Richterjeve: „K uboštvu morem le reči: „Bodi mi pozdravljeno, pa samo ne pridi prepozno."4) Kakor mnogim nedostaja sredstev za pripravljanje na poklic in za opravljanje njegovih dolžnostij, tako pogrešajo zopet drugi veselja in volje. Sv. Izidor, pobožni in učeni škof sevilski, je bil sin kraljevega namestnika v Kartageni. Prve nauke je prejel doma, potem pa ga je dal oče v Sevilo, da bi si tamkaj pod vodstvom svojega brata Leandra pridobil višjih znanostij. Toda ni mu prijala resnost učenikov in učenje mu je bilo neprenosno breme. Zato zbeži neki dan s tihega iz mesta. Utrujen po dolgi hoji se vsede na podsek nekega studenca na vedrico in začne radovedno ogledovati njegovo opravo. Pri tem opazi, da je imel kamen, kamor je kapljala voda z vedrice, luknjice in da so bile na gredlju, na kterega je bilo namotano vože, vreze. Ko pride neka žena po vode, jo vpraša Izidor, kako so se napravile luknjice v kamenu in od kod pridejo one zareze na gredlju. Žena mu razloži, da je luknjice v kamen napravila od vedrice kapljajoča voda in zareze na gredlju pa je izdrgalo vože. In glej ! Ta naravna prikazen je dala mlademu Izidorju z nova pogum; rekel je sam pri sebi: „Če je dobil trdi kamen po kaplja- joči vodi luknjice in je napravilo vože po omotavanju trdemu lesu vreze, kolikor bolj morem jaz doseči s pomočjo božjo in z lastno pridnostjo, da bom napredoval v znanosti od dneva do dneva." Ta misel ga je osrčila toliko, da se je takoj vrnil v Sevilo in se lotil z veliko gorečnostjo učenja. Napredoval je v vseh vedah, postal je učenjak, naposled nadškof sevilski in sv. Cerkev ga prišteva cerkvenim učenikom.5) »Gutta cavat lapidem6), non vi, sed saepe cadendo." »Kaplja izvotli kamen, ne z močjo, ampak s kapljanjem." Le redko se posreči človeku na prvi hip to, za kar se poganja in navdušuje. Marsikteri trud je v začetku brez sadu in najboljši nameni se izjalovijo. Toda kmet ne neha orati in sejati drugo leto, če mu je prejšne leto pobila toča ali mu ugonobila zima dela trud, marveč še dela s toliko večjim naporom, ker upa, da se mu bo obneslo novo leto. To mora veljati pri vsakem podjetju, v vsaki službi ') Hammerstein, 97. — J) Glaser, IV. 99. — s) ib. III. 2. 208. — 4) Rudow, 179. — !) Donin, II. 402. — ‘) Ovid exe Ponto, 4. 10. 5. in v vsakem stanu, kajti »življenje ne da smrtnikom ničesar brez velikega napora."1) Še veliko bolj velja to o človeku, ki teži po višjih vzorih, bodisi da bi postal učenjak, ali umetnik, ali strokovnjak v odgoji mladine, ali junak na polju človekoljubja. Kolikor višje so dobrine, po katerih hrepeni duh človeški, toliko težje so tudi ovire, katere mora premagovati. Toda »kaplja izvotli kamen, ne z dvekratnim, ampak z večkratnim kapljanjem, tako človek postane moder, ne z dvekratnim, ampak večkratnim branjem."* 2) O Demostenu nam pripovedujejo zgodovinopisci junaške čine, po katerih se je likal za največjega grškega govornika. Večkrat je nastopil kot govornik, pa moral je vsakokrat, preden seje govor končal, oder zapustiti zarad posmehovanja poslušalcev. Upanje, postati kedaj govornik, mu je splavalo po vodi. Toda po starčeku Evnomu osrčen in po glumaču Satiru podučen, se odloči k težavnim vajam. Imel je namreč napako, da ni mogel izgovarjati pismenke »r“ ; glas je bil medel in vzdigoval je ramo, da ga je bilo smešno gledati in nestrpno poslušati. S kamenčkom na jeziku se je vadil izgovarjati „r“ in ob šumečem morju je krepil s kričanjem svoj glas. Podal se je v podzemeljsko sobo in pred ogledalom je likal kretanje telesa in postavljal se je pod viseč meč z golo ramo, da se je vsakokrat ranil, ko jo je vzdignil. Da pa bi prezgodaj ne končal svojih vaj, dal si je glavo na pol obriti. Po dolgotrajnem trudu prikazal se je zopet v javnosti in ljudstvo, ki se mu je nekdaj posmehovalo, mu je sedaj ploskalo in občudovalo njegovo spretnost v govorjenju.3) Nekaj sličnega beremo o parlamentarcu Disraelu. Ko je prvokrat govoril, so se mu poslušalci skoraj pri vsakem stavku smejali. Pa to ga ni prestrašilo, ampak rekel je ob koncu neuspešnega govora: »Marsiktero reč sem že večkrat začel, pa nazadnje jo vendar srečno dovršil. Sedaj se sicer vsedem. ker me nočete poslušati, pa prišel bo čas, ko me bodete poslušali s pazljivostjo." In res ! Trudil se je, da je spoznal svoje pogreške in jih odstranil in potem je zopet nastopil, ali poslušalci so strmeli vsled velikanskega vtisa.4) Koliko premore srčen človek, kterega žene čista ljubezen do bližnjega, posebno pa do mladine, nam kaže Don Boško, ustanovnik Salezijancev. Otrok revnih starišev, boril se je mladostna leta s težavami in postal je duhovnik. Neki dan naleti v Turinu, ko gre maševat, na dečka, ki mu razodene, da nima več ne očeta in ne matere in da še ni sprejel nobenega poduka, tudi v glavnih krščanskih resnicah ne, pa da je njegova srčna želja se učiti, da bi se ga le kdo usmilil. Pri tej priložnosti se zbudi v D. Bosku misel, zbirati okrog sebe zapuščene dečke, jih podučevati, voditi, kratkočasiti in iz njih izgojiti poštene rokodelce. Oni revni deček, kterega je prvega sprejel 8. dec. 1841 1., se je zval Jernej Garelli in D. Boško ga je imenoval »prvi kamen" svojega oratorija. Število takšnih dečkov, ki so po dne delali, zvečer se pa zbirali krog njega, ') Nil sine magno vita labore dedit mortalibus. Hor. S. 1. 9. 59. ’) Gutta cavat lapidem non bis sed saepe cadendo: Sic homo fit sapiens, bis non sed saepe legendo. „11 candelaio." Giord. Br. III. 6. J) Annegarn, II. d. 238. 4) Wetzel, Leitst. 103. da jih je podučeval in jih kratkočasil v nedolžnem razveseljevanju, je kmalu narastlo na sto. Toda ubogi Boško ni imel prostorov, ne denarja. Prostore si je izprosil ali pa najel za mali denar, pa hitro so se ga povso 1 naveličali, ker so bili dečki preglasni. Poleg tega še je smatrala policija celo družbo za nevarno. V nobeni hiši ni več dobil prostorov, za to je najel travnik v Valdoccu, turinskem predmestju. Tukaj so se dečki po nedeljah zbirali, tukaj jih je spovedaval, od tod vodil skupno v cerkev k sv. maši in k bornemu zajuterku in potem na travnik, kjer so v poduku in v razveseljevanju prebili celi dan. Toda tudi ta travnik so mu vzeli in mu odtegnili majhno plačo, s ktero je vsaj za silo poravnal stroške. In kaj sedaj ? — Svetovali so mu, naj dečke odpusti, izvzemši dvajset. Ali on, izročivši svojo blago podjetje božji previdnosti, odgovori pogumno: »Imeli še bodemo veliko hišo, v katero se bodo sprejemali vsi dečki, ki se oglase, in delavnice bodo tamkaj, da se bodo učili vsa rokodelstva, vrtovi bodo zraven, v katerih bodo igrali otroci, cerkev bo tam, kjer se bo molilo in šola, kjer se bo podučevalo.“ In ni se varal. Kmalu na to mu pride nekdo ponujat škednja, kjer bi naj zbiral svoje ljubljence. Tistega je po mogočnosti uredil tako, da je celo smel tamkaj opravljati božjo službo. Ko je imel prvokrat sv. opravilo 1846. 1., na velikonočno nedeljo, bilo je navzočih 700 dečkov. Od zdaj naprej mu je pomagala njegova blaga mati. Nekega večera prihiti k njemu deček od dežja ves premočen in upehan. Smilečna mati takoj zakuri, da bi se deček posušil in segrel, mu skuha yecerjo in pripravi posteljo. In ta slučaj je pripravil Boška, da je ustanovil dom za zapuščene dečke ter ga imenoval »oratorij sv. Alojzija." Ustanovil je štiri družbe v blagor trpečega človeštva, ki delujejo med moško in žensko mladino in že za čas njegovega življenja je bilo nad sto tisoč otrok v skrbi njegovih družb in do 25.000 dobro izgojenih mož je prihajalo vsako leto iz njegovih vzgajališč. Ko je leta 1888 umrl, je imela njegova blažena ustanova črez štiri sto vzgajališč za zapuščeno mladino obojega spola. — Pa odkod je jemal sredstva? Res čudna so pota božje previdnosti ! Minister Ratazzi, ki je v svojem sovraštvu do sv. cerkve pregnal vse duhovne redove iz sardinskega kraljestva, dovoli loterijo v prid Boskove naredbe. Sam ga spodbuja, da ustanovi duhovno družbo mož, ki bi nadaljevali začeto delo in hvali njegovo učbo. Boško ustanovi glavno družbo Salezijancev, ki sedaj tako plodonosno deluje po celem svetu. Veliko težav je imel Boško, preden je postavil poslopje, kakoršnega je potreboval. Božja previdnost mu je po velikih izkušnjah preskrbela dobrotnikov in tako je dosegel po svoji srčnosti in vztrajnosti in zaupanju v božjo pomoč blagi smoter, po katerem je težilo njegovo usmilečno srce. Slednjič še srečamo en napotljaj, ki zavira naše delovanje ali ga morebiti celo pretrga, če nimamo srčnosti dovolj, do ga naglo preskočimo in to je sodba sveta o našem delovanju. Kaj rado se zgodi, da nočejo pripoznati ljudje zaslug, ki si jih kdo pridobi, bodisi, da jih ne vedo prav ceniti, bodisi, da zaslužnim delom podtikajo slabe namere, ali, kar se še gosteje zgodi, da njih vrednost manjšajo iz nevoščljivosti. Vendar blagega srca kaj takega ne prestraši; saj nas ne sme gnati k delovanju kot prvi nagib častiželjnost, ampak ljubezen do Boga in do bližnjega, blagor domovine in častitljivost in visok namen službe, ktero opravljamo. 61, Pred očmi moramo imeti dejstvo, da ima vsako dobro delo dvojno vrednost, za večnost in časnost. Pred Bogom ni pozabljeno nobeno delo: »Poznam tvoja dela in tvojo vero in ljubezen, tvojo službo in tvojo potrpežljivost'1) in tudi plačilo bo sprejel vsak po svojih delih: »Prišel bo Sin človekov v časti svojega Očeta se svojimi angeli in takrat bo podelil vsakemu po njegovih delih'2) »in sicer tistim, ki iščejo v stanovitnem opravljanju dobrega slavo, čast in neumrljivost, večno življenje.'3) Tudi pozabljeno ne bo njegovo ime, kajti »v večnem spominu ostane pravični.'4) Prišel bo pa tudi čas, ko bodo ljudje čislali časno vrednost našega truda in delovanja, da celo, ko bodo sovražniki in nevoščljivci morali pripo-znati naše zasluge. Fokijon, slavni atenski vojskovodja, ki je v petinštiridesetih vojskah zmagoslavno zapovedoval,, bil je od nevoščljivcev po krivem zatožen in kot sovražnik domovine od preslepljenega ljudstva obsojen k smrti. Ko ga nekdo vpraša v ječi, če še ima kaj sporočiti svojemu sinu, odgovori: »Da, povej mu, naj se zarad mene nikdar ne maščuje nad Atenci, če bi mu to tudi bilo lehko mogoče.' Tudi njegovemu truplu so odrekli na domači zemlji grob; prijatelji so ga sežgali v Megari in izročili pepel njegovi ženi, ktera ga je zagrebla v lastni hiši, rekoč: »Tebi, sveto mesto, zaupam ostanke pravičnega moža. Ti ga boš izročilo očetovemu grobu, ko se bodo spametovali Atenci.' In res! Kmalu so z grevanim srcem spoznali svojo lahkomiselnost ter postavili Fokijonu bronast spomenik, njegove krivične tožilce pa so usmrtili.5) Blagega Kolumba so črnili nevoščljivci na vso moč in prilizljivec Boba-dila ga je dal, ko je bil na tretjim potovanju na otoku Hajti, brez povoda vkovati v verige in kakor hudodelca peljati na Špansko. Ko mu poveljnik ladje hoče odvzeti verige, Kolumb ne privoli, rekoč: »Moj kralj mi je zapovedal se podvreči povelju Bobadilovemu. V imenu kraljevem sem bil vkovan, le povelje kraljevo me more zopet osloboditi. Voljno bom nosil te verige in spominjale me bodo vedno na plačilo, ktero sem sprejel za zasluge.' Res ga je dal kralj hitro oprostiti, ko je zvedel za zločinstvo in ga je ljubeznivo sprejel. Še četrto potovanje je napravil Kolumb v blagor domovine, ne da bi prejel kako plačilo. Še le po smrti so se ga začeli spominjati s hvaležnostjo.6) Vrednost, delavnost in vpliv posameznega človeka se učijo ljudje še le takrat prav spoznavati, ko so ga zgubili. Takrat pogrešajo njegovo spretno roko, njegove merodajne nasvete in njegovo vsestransko skrb in modro vodstvo. Kar so prej malo cenili, spregledali ali zasmehovali, to najdejo sedaj v marsikterem oziru nedomestljivo. Kdor se je v svojem življenju poganjal za blago in sveto reč, kdor ni iskal sebe, ampak časni in večni blagor bližnjega, ta lahko o sebi reče: »Exegi monumentum aere perennius,7) »postavil sem si spomenik, trpežnejši od brona.' In če bi se ga tudi nihče ne spominjal, je prepričanje, da je vestno porabljal dušne in telesne moči v svojem poklicu, plačila dovolj. Kdo je >) Skr. raz. II. 19. — ’) Mat. XVI. 27. — ») Rim II. 7. - 4) ps. 111. 7. - 5) Annegarn, II. 245. — 6) Schwartz, Biog. Gesch. II. d. 175. — 7) Horaz. Od. III. 1. 5* postavil spomenike onim misijonarjem, ki so prvi prehodili različne dele sveta in podučevali z nepopisljivim trudom ljudi in so bili prvi pijonirji vesoljne prosvete? Ktere knjige omenjajo blage učitelje, ki so podučevali brezomikane pradede evropskih narodov v prvih potrebnih znanostih, ki so gojili vede in umetnosti in bili edini pokrovitelji teh nebeških prikaznij ? Kje se proslavljajo blage osebe, ki so ustanovljale hiše milosrčnosti in človekoljubja, kterih dobrote še uživajo potomci poznejšnih stoletji? Noben napis ne bo naznanjal imen onih junakov in junakinj, ki delujejo dandanes med divjimi narodi raznih delov sveta, ki strežejo po boleniščnicah in sirotnišnicah, ki se trudijo po šolah z edino željo, pomagati trpečemu človeštvu. Toda ta srčnost ima večni odsvit in sloni le na temelju sv. vere, zato tudi ne izmre. Kakor je bila „kri mučenikov seme novih kristjanov" (Tertu-lijan), tako zbujajo izgledi nesebične srčnosti nov naraščaj. „Non omnis moriar",1) „ne bom popolnoma umrl", tako si sme reči vsak značajen človek. Ge tudi telo umre, njegov duh živi naprej in deluje med ostalimi po naukih, vzgledih in delih ter prinaša stoteren sad. ') Hor. Od. m. 30, 6. Jakob Kavčič. Popravki : itr. 19, vrsta 12 žival nam. živalj. T) 26, n 24 kakor rt kako. rt 31, n 20 Julijan rt Julian. n 44, n 2 srebrn n srebern. rt 41, rt 18 sprejela n sprejele. rt 45, op. ’) ' EyytiQiòiov rt 'Eyytoidin n 46, vrsta 33 naravne n nravne. rt 48, n 7 zvečer n večer. rt 49, rt 14 svoje n svojo. Jahresbericht, I. Personalstand, Fàcher- und Stundenvertheilung. A. Lehrkòrper. 1. Julius Glowacki, Director der VI. Rangsclasse, Mitglied des k. k. Landesschulrathes, Mitglied der k. k. zoolog.-botati. Gesellschaft, lehrte Mathematik in III. A u. B, philosophische Propadeutik in VIII. 8 Stunden. 2. Josef Holzer, Professor der Vlil. Rangsclasse, Hilfskraft des Directors, Custos der Lehrer-bibliothek und der archàologischen Sammlung, Ordinarius der II. A, lehrte Latein in II. A, Griechisch in Vili., Deutsch in II. A und Kalligraphie. 19 Stunden. 3. Franz Horàk, Professor der VII. Rangsclasse, Custos der geograph.-bistor. und der numism. Sammlung, lehrte Geographie und Geschichte in II. A und B, IV. A und B und VII. 19 Stunden, 4. Franz Jerovšek, Professor der VIII. Rangsclasse, lehrte Latein in IV. B und VIL, Slovenisch filr Slovenen in IV. A und B, V. und VIL, Stenographie im I. und II. Curse. 21 Stunden. 5. Jakob Kavčič, Professor, Exhortator, lehrte Religionslehre in I. B bis IV. B, Slovenisch filr Deutsche im II. und III. Curse. 12 Stunden. 6. Johann Košan, Professor der VIII. Rangsclasse, Custos der Unterstiitzungsvereins-Bibliothek, Ordinarius der IV. B, lehrte Griechisch in IV. B und VIL, Deutsch in II. B, Slovenisch filr Slovenen in VI. und VIII. und filr Deutsche im IV. Curse. 18 Stunden. 7. Blasius Matek, Professor der VIII. Rangsclasse, Ordinarius der VIL, lehrte Mathematik in I. B, II. B, IV. B, V. und VIL, Physik in VIL 19 Stunden. 8. Anton Medved, Doctor der Theologie und Philosophie, Professor, Exhortator, lehrte Religionslehre in I. A bis IV. A und V. bis Vlil., Deutsch in I. B. 20 Stunden. 9. Franz Xaver Metzler, Professor der VIII. Rangsclasse, Ordinarius der I. A, lehrte Latein in I. A, Deutsch in I. A, V. und VIL 18 Stunden. 10. Julius Miklau, Professor der VIII. Rangsclasse, Jugendspielleiter, Custos der Programm-sammlung, Ordinarius der Vili., lehrte Geographie und Geschichte in I. A und B, III. A und B, V. , VI. und Vili., steiermàrkische Geschichte in IV. A und B. 24 Stunden. 11. Ignaz Pokorn, Professor der VIII. Rangsclasse, Ordinarius der III. B, lehrte Latein in III. B, Griechisch in III. B und VI. 16 Stunden. 12. Leopold Poljanec, Doctor der Philosophie, Professor, Custos des naturhistorischen Cabinettes, lehrte Naturgeschichte in I. A und B, IL A und B, III. A und B, V. und VI., Phvsik in III. A und B und IV. B. 19 Stunden. 13. Georg Polzi, Professor der Vlil. Rangsclasse, krankheitshalber beurlaubt. 14. Rudolf Straubinger, Professor, Ordinarius der VI., lehrte Latein in VI., Deutsch in III. A, VI. und VIII. 15 Stunden. 15. Karl Verstovšek, Professor, Custos der II. Abtheilung der Schtilerbibliothek, Ordinarius der IL B, lehrte Latein in II. B und VIII., Slovenisch in IL A u. B, lil. A u. B, 18 Stunden. 16. Friedrich Vogl, Doctor der Philosophie, Professor dei Vili. Rangsclasse, Custos der ersten Abtheilung der Schtilerbibliothek, Ordinarius der V., lehrte Latein in III. A und V., Griechisch in IV. A, philosophische Propadeutik in VIL 18 Stunden. 1.7. Karl Zahlbruckner, Professor, Custos des physikalischen Cabinettes, Ordinarius der IV. A, lehrte Mathematik in I. A, IL A, IV. A, VI. und VIII., Physik in IV. A und VIII., 20 Stunden. 18. Anton Dolar, Doctor der Philosophie, supplierender Gymnasiallehrer, Ordinarius der I. B, lehrte Latein in I. B, Griechisch in V., Slovenisch fur Slovenen in I. A und B und filr Deutsche in der I. Abtheilung. 18 Stunden. 19. Victor Lowenthal, supplierender Gymnasiallehrer, Ordinarius der III. A, lehrte Latein in IV. A, Griechisch in III. A, Deutsch in lil. B, IV. A und B. 20 Stunden. 20. Arthur Hesse, Professor an der StaatsreaL-chule in Marburg, Nebenlehrer, Custos der Lehr-mittelsammlung fur den Zeichenunterricht, lehrte Zeichnen in 3 Abtheilungen. 7 Stunden. 21. Nikolaus Krassnig, Doctor der Philosophie, Professor an derk. k. Staatsrealschule in Marburg, Nebenlehrer, lehrte FranzOsisch im I. Curse. 2 Stunden. 22. Rudo'f Marki, Turnlehrer an der k. k. Lehrerbildungsanstalt und an den beiden Mittel-schulen, Nebenlehrer, lehrte Turnen in 2 Abtheilungen. 4 Stunden. 23. Rudolf Wagner, Dom- und Stadtplarrorganist, gepriifter Lehrer fUr Gesang an Mittelscbulen, Nebenlehrer, lehrte Gesang in 3 Abtheilungen. 5 Stunden. B. Diener. Johann Laupal, k. k. Schuldiener. — Victor Zierer, Aushilfsdiener. Schuler-Verzeichnis. I. Classe A (37+1). Bancalari Leo Berenreither Joh. Berstovšek Leo Bratanič Franz Drofenik Friedrich Golob Ernest Gregorek Joh. Gugel Wilhelm Habijanček Josef Hanf Josef Hofbauer Arnold Hòfel Rudolf Holzer Wilhelm Jager Heinrich Jaklin Maximilian Jonas Johann Kramberger Karl Kuražija Franz Lorber Johann Mayer Karl Mejak Oswald Miklau Friedrich Neschmach Franz Nestroy Johann Paulič Albin Regoršek Karl Sanderman Josef Schautz Franz Schemeth Johann Schuster Kurt Stergar Alfons Stossier Franz Šuligoj Johann Verstovšek Joh. Vodopivec Rudolf Wallner Johann Zweifler Augustin. Jàger Alois (Privat.). I. Classe B (63). Amalietti Peter Amon Johann Baumgartner Karl Beberič Alois Čuš Jakob Dobnik Leo Feuš Franz Flis Anton Fras Franz Furst Franz Gnus Kasimir Gobec Alois Gobec Rudolf Gorišek Mirko Herzog Ferdinand Holcman Paul Holcinan Vincenz Hrastnik Franz Hren Josef Ivanšek Franz Jager Johann Jureš Alois JuroviC Friedrich Ketiš Kallist Klobasa Andreas Kociper Franz Kokole Josef Koroša Johann Korošak Roman Lah Anton Leskošek Karl Lobnik Franz Madile Johann Marin Willibald Marinič Franz Mešiček Johann Močnik Vincenz Osterc Alois Otorepec Adalbert Peršuh Anton Plečko Barth. Pliberšek Alex. Plohl Peter Rakovič Franz Rep Markuš Rezman Alois Rihtarič Peter Slavič Johann Smole Maximilian Spendia Johann Šibert Johann Šnuderl Stanislaus Tement Johann Toplak Franz Turnšek Franz Veble Franz Vesenjak Franz Voršič Alois Zajc Josef Zelenko Alois Zelenko Franz Zorjan Johann Zorko Johann. II. Classe A (27). Badi Otto Ceian Valentin Eggenberger V., R. v. Frisch Hermann Glavič Raimund Hauser Robert Janžek Leo Korže Norbert Krainc Johann Krek Johann Lehmann M., Edl. v. Morocutti Anton Nemanitsch Gunther Ortner Anton Petrovič Hans Pliberšek Rudolf Rak Ferdinand Roškar Josef Smola Rudolf Sòlch Georg Solak Karl Soss Friedrich Srebre Bogomir Vielberth Wilhelm Wallner Adolf Wantur Adolf Wresnig Franz. II. Classe B (53). Bratina Anton Coretti Cornelius Čuček Ernest Čuš Alois Gašper Martin Glančnik Karl Gumzej Bogomir Hajšek Johann Hlebce Josef Horvat Anton Ivanc Karl Jazbinšek Franz Ješovnik Anton Kislinger Rudolf Kokot Ludwig Kolterer Franz Korošak Franz Koser Johann Kovač Franz Lepej Cyrill Majcen Josef Majcen Stanko Malenšek Alois Mavrič Roman Medik Mati hias Merslavič Johann Meznarič Matthias Murko Rudolf Paulšek Karl Pernat Anton Pliberšek Anton Poček Johann Postrak Markuš Sagadin Anton Spendi August Stegenšek Franz Štiglic Franz Šegula Martin Šenekar Rudolf Širec Andreas Trinkaus Johann Valenti Franz Vaukan Anton Vavroh Miroslav Vertics Josef Vešnik Ferdinand Vrabelj Franz Vreš Franz Vuga Josef Werdnik Johann Zavrnik Franz Žepič Ludwig Živko Albin. III. Classe A (261-1). Berger Ewald Bračko Anton Hrovat Anton Kalmann Heinrich Koroschetz Hubert Kosz Josef Matasič Peter Mitterer August Moge Virgilius Nestroy Ferdinand Raunicher Albert Samlicki Karl Schmidi Alfred Schmidi Karl SchOnheinz Leo Sirk Thomas Srebre Egon Stergar Wilhelm Stettinger Bruno Toplak Johann Ulčnik Johann Vetter Eduard Viher Friedrich Weisser Felix Wresnig Konrad Wurzinger Johann, v.Werner E. (Privat.). III. Classe B (42). Cede Anton Čuček Franz Dobnik Stefan Drevenšek Josef Ferenčak Johann Gorišek Johann Hohnjec Franz Hojnik Franz Hrastnik Franz Ješovnik Felix Jurečko Johann Kaučič Josef Kostanjevec Franz Košan Johann Krajnc Johann Krajnc Marcus Morie Max Pirkmaier Othmar Pohar Alois Potočnik Josef Rajh Friedrich Rola Josef Steinfelser Franz Šaril Johann Škrohar Johann Šlibar Franz Tašner Josef Teistenjak Alois Toplak Johann Umek Michael Večaj Adalbert Veršič Alois Volaušek Josef Vovčič Johann Vrabl Nikolaus Weixl Bruno Zagoršak Franz Zavodnik Albert Žekar Franz Živortnik Paul Žmavc Josef Žunkovič Johann. IV. Classe A (21+1). Atzler Roland Barton Leo Cuš Martin Ferk Franz Hržič Augustin Jug Karl Kniely Konrad Lassbacher Anton Moritsch Max Moser Franz Novak Josef Pogruic Maximilian Pollak Josef Reismann Josef Schmiderer Hans Šoba Alois Sok Anton Vielberth Waldemar Voit Victor Zagoda Josef Zhuberr. Okrog Kuno. Schmid A. (Privatist). IV. Classe B (34). Baš Johann Boezio Leonhard Brunčko Leonhard Cajnko Odon Crnčič Ruprecht Drev Franz Friedl Adolf Geratič Adolf Ivanuš Valentin Kink Fortunat Klasinc Franz Klobasa Johann Koprivnik Vojteh Koser Ludwig KovaCič Alois Minafik Franz Napotnik Josef Nežmah Josef Novak Ludwig Paulie Franz Pohar Robert Potočnik Anton Slana Franz Supančič Josef Škofič Marcus Špur Johann Šumenjak Alois Trstenjak Karl Veble Andreas Veranič Anton Zabovnik Josef Zapečnik Johanu Zorjan Johann Zorman Josef. V. Classe (55+1). Barbič Michael Borko Jakob Codelli Franz Deržič Johann Oušej Karl Ferenčak Rudolf Gala Michael Goli Ernst Gottscheber Friedr. Grilc Josef GrOgl Ferdinand Heric Josef Ilešič Georg Jančič Johann Jarh Franz Jehart Gustav Jug Emil Jurko Victor Klasinc Franz Kolarič Karl Koren Franz Kosi Franz Krajnc Karl Križan Ferdinand Lešničar Johann Lešnik Alois Pavlič Bogumil Pavlič Peter Petrovič Anton Petrovič Friedrich Pinter Josef Plockinger Franz Polak Franz Pučnik Josef Raišp Johann Rop Franz Rožman Franz Schmidt Alfred Senekovič Johann Siebtr Friedrich Sok Wenzel Stajnko Michael Stettinger Gottfried Ffirst Sulkowski L. Šalamun Franz Šegula Rudolf Šiško Heinrich Škof Franz Toplak Franz Weixl Eduard Witschela Franz VVurnsberger Elias Wurzinger Josef Zavodnik Franz Žižek Johann. v.Werner H. (Privat.). VI. Classe (42). Atelšek Johann Bogovič Johann Cmak Ludwig Finžgar Johann Fohn Heinrich Gaber Emil Gaberc Martin Glonar Josef Goričan Anton Goschenhofer Robert Haberleitner Odilo Kartin Herbert Kokoschinegg Josef Koropec Richard Koschell Othmar Kren Franz Lah Franz Leber Franz Leskošek Johann Liebisch Alfred Mayr Alois Murn Alois Munda August Ostermann Victor Pažon Konrad Pilch Johann Pirnat Josef Podpečan Barthol. Bajer Wilhelm Rampre Franz Robar Franz Schetina Victor Schigert Heinrich Schtrnberger K., Freih. v. Sobotka Franz Širec Johann Toplak Josef Vrečko Friedrich Vtičar Anton Weiss Josef Ziesel Eduard Zorjan Matthias. VII. Classe (31). Bukovšek Anton Coki Gustav Dolinšek Eduard Eichelberger Peter Fiičič Franz Fludernik Ignaz Furman Franz Glančnik Paul Hòllmuller Julius Jurhar Martin Kostrevc Josef Kramberger Mariin Kristovič Michael Lipša Franz Mravljak Franz Pestevšek Karl Požegar Benno Prekoršek Johann Ratej Friedrich Rauter Matthias Sagaj Marcus Sehreiner Heinrich Smola Anton Stibler Michael Stiebler Arthur Štuhec Anton Šeško Konrad Teisinger Maximilian Tribnik Karl Turnšek Victor Vedečnik Johann. Vili. Classe (33+1). Ban Adam Baršič Julius Černjavič Jakob Dominkuš Adolf Dvoršak Blasius Felber Fritz Frisch Robert Goschenhofer Heinr. Heric Matthias Horak Rudolf Juritsch Gottfried Kidrič Franz Kieslinger Edmund Kolenc Leopold Korže Ivo Koschatzky Edmund Kotnik Franz Lamut Johann Lebar Josef Levitschnigg Hernr. LuschOtzky Franz Mihalič Franz Monetti Franz Ozimič Josef Pečovnik Adolf Pive Josef Pohleven Anton Roschker Ernst Teisinger Erich Tkavc Anton Url Emil Zepitsch Josef Zidanšek Josef. Marquis de Colius L. (Privatist). III. Lehr- A. Obligate Classe. Stun- den- zahl. Religions- lehre. Lateinische Sprache. Deutsche Sprache. I. A & B 25 2 Stunden. i. u. II. Haupt-stilck des grofien Kate-chismus und die Lehre vom 2., 3. und 4. Sacrament. 8 Stunden. Die regelmàfiige Formenlehre, Vocabel-lernen, Obersetzungs-iibungen aus dein tjbungsbuche ; ungefàhr von der Mitte des I. Sem. an wòchentl. eine Schularbeit. 4 Stunden. „ A. Der enveiterte einfache Satz; Formen-ehre. Orthographie. Lesen, Erklaren und Vacherzahlen; Memorieren u. Vortragen. [m I. Sem. monatl. 4 Dictate, im II. Sem. monatlich 1 Haus-, 1 Schulaufsatz (Nacherzahlungen) und 2 Dictate. I. B. Empir. Erkl. der Elemente der regelm. Formenl. u. d. Nothw. a. d. Syntax. Lesen, Sprechen, Nacherzahlen, Memor, u. Vortragen pros. u. poet. Lesestucke. Gegen Ende d. I. Sem. und im II. Sem. schr. Wie-dergabe erkl. Lesestiicke. Mon. 2 schr. Ar-beiten,iml. Sem. durchwegs Schularbeiten, im II. Sem. abwechs. Schul-u. Hausarbeiten. li. A & B 26 2 Stunden. Das Wichti-gere aus der katholischen Liturgik. Wiederholung der Glaubens-lehre u. Neu-behandlung des III. u. IV. Hauptsttìckes des grofien Katechismus. 8 Stunden. Erganzung der regel-mafiigen Formenlehre, die unregelmafiige Formenlehre und das Nothwendigste aus der Satzlehre, eingeiibt an den Siitzen und Stiicken des Obungsbuches. Vocabellernen. Monatlich 3 Schulauf-gaben, 1 Hausaufgabe. 4 Stunden. 11. A. Ervveiterung der Formenlehre. Wiederholung des einfachen Satzes ; der zusammengesetzte Satz. Lesen, Erklaren, Wiedererzahlen, Memorieren und Vortragen ausgew. Lesestucke. Monatlich 2 Aufsatze und 1 Dictat. II. B. Wiederhol. u. Ergànz. derFormen-u. Satzlehre. Die vvichtigst. Unregehniifiig-keiten in Genus, Declin. und Conjugation auf empirisch. Wege. Das starke Verb. Orthographie. Lectiire wie in der I. B. Monatl. 2 schriftl. Arb., abwechs. Schul- u. Hausarb. (Nacherz., imll. Sem. auch Beschr.) III. A & B 26 2 Stunden. Geschichte der gottlich. Offenbarung des alten Bundes. Neu-behandlung der Lehre von den Gnaden-mitteln und Wieder-holung der wichtigsten Partien der Glaubens- u. Sittenlehre. 6 Stunden. Wiederholung ein-zelner Abschnitte der Formenlehre, die Con-gruenz- und Casuslehre; aus Cornei. Nepos: Miltiades, Themistocles, Aristides, Pausanias, Cimon, Thrasybulus, Epaminondas, Pelopidas, Agesilaus, Alie 14 Tage eine Schul-, alle 3 Woclien eine Hausaufgabe. Griechische Sprache 5 Stunden. Die Formenlehre bis zum Fut. der Verba liquid. (III. a bis zum Fut. der Verb. muta), eingeiibt a. d. Stiicken des Obungsbuches. Vocabellernen. Memorieren einzelner Stiicke. Von der 2. Halite des I. Sem. an alie 4 Wochen eine Haus- und eine Schulaufgabe. Deutsche Sprache 3 Stunden. Grammatik: Systematischer Unterricht in der Formen- und Casuslehre mit Riicksicht auf die Bedeutungs-lehre. Lecture mit besonderer Beach-tung der stilist. Seite. Memorieren und Vortragen. Aufsatze: Im Sem. 8 schriftl. Arbeiten. IV. A & B 27 1 2 Stunden. Geschichte der gòttlichen OlTenbarung I des neuen Bundes. 6 Stunden. Die Tempus- u. Modus-lehre, eingeiibt an ent-sprech.Sàtzen u. Stiicken a. d. Obungsb. Elemente der Prosodie und Metrik Caes. bell. Gali. I., IV Ovid von Sedlmayer einz. Verse u. Disticha Die 4 Weltalter. Alie 3 Wochen 1 Haus-, alie 2 Wochen 1 Schularbeit. 4 Stunden. Wiederholung des Nomens und der Verben auf <»; die Verben auf und die iibrigen Classen, eingeiibt an den Siitzen, Lesestiicken u. Versen d. Obungsbuches ; monatlich eine Haus- und eine Schulaufgabe. 3 Stunden. Grammatik: Systematischer Unterricht. Syntax des zusam-mengesetzten Satzes, die Periode. Grund-ziige der Prosodie und Metrik. L ectiire mit besonderer Be-achtung der stilisti-schen Seite. Memorieren und Vortragen. Im Sem. 8 schriftl. Arbeiten. plan. Lelirgegenstànde. Slovenische Sprache. Geschichte und Geographie. Mathematik. Naturwissen- schaften. 3 Stunden. Formenlehre, der ein-fache und der zusam-mengesetzte Satz, or-thographische Obungen, Lesen, Erklaren, Wieder-erzàhlen, Memorieren u. Vortragen ausgewahlter Lesestiicke. Im I. Sem. monatlich 2 Dictate, im II. Sem. monatlich 1 Haus- u. 1 Schularbeit. 3 Stunden. Die nothwendigen Vor-begrilfe der mathe-matischen Geographie, allgemeine Begriffe der physikalischen und politischen Geographie, specielle Geographie der 5 Erdtheile. 3 Stunden. Die 4 Species in unbe-nannten, einfach u. mehr-fach benannten ganzen u. Decimalzahlen. Die Grundgebilde. Gerade, Kreis; Winkel u. Parallelen. Die einfachsten Eigen-schaften des Dreieckes. 2 Stunden. Die ersten 6 Monate : Saugethiere und Insecten. Die letzten 4 Monate: Pflanzenreich. 3 Stunden. Analyse des zusammen-gesetzten Satzes, Fort-setzung d. Formenlehre. Lesen, Erklaren, Wieder-erzahlen, Memorieren und Vortragen ausgewahlter Lesestiicke. Monatlich 2 schriftliche Arbeiten. 4 Stunden. Specielle Geographie Asiens und Afrikas ; allgemeine Geographie von Europa, specielle von Stideuropa und GroBbritannien. Kartenskizzen. Geschichte des Alter-thums (hauptsachlich der Griechen u. Komer) mit bes. Riicksicht auf das biogr. und sagen-hafte Element. 3 Stunden. Die Bruchrechnung. Ver-haltnisse und Proportionen, einfache Regeldetri. Die 4 Congruenzsàtze nebst Anwendungen auf das Dreieck, der Kreis, das Viereck und das Vieleck. 2 Stunden. Die ersten 6 Monate : Vogel, Reptilien, Amphibien und Fische. Einige Formen aus den ubrigen Abthei-lungen derwirbel-losen Thiere. Die letzten 4 Monate: Pflanzenreich: Forts. des Unter-richtes der ersten Classe. 2 Stunden. Wiederholung ent-sprechender Partien der Formenlehre ; Syntax. Lesen, Erklaren, Wiedererzàhlen, Memorieren und Vortragen ausgewahlter Lese-stticke. Im Semester 8 schriftliche Arbeiten. 3 Stunden. Geschichte des Mittel-alters mit Hervorhebung der Osterr.-ungarischen Geschichte ; Geographie Frankreichs, Deutsch-lands, der Schweiz, Belgiens, der Nieder-lande, Nord- und Ost-europas, Amerikas und Australiens. 3 Stunden. Das abgekiirzte Rechnen mit unvollstàndigen Zahlen, die vier Rech-nungsarten mit ein- und mehrgliedrigen besonderen und algebraischen Aus-drticken, die 2. Potenz und die 2. Wurzel dekadischer Zahlen. Flachenvergleichung, Flachenbestiminungen, Ahnlichkeit. 2 Stunden. I. Semester: Vorbegriffe der Physik, Wàrmelehre und Chemie. II. Semester: Mineralogie. 2 Stunden. Fortsetzung und Be-endigung der Syntax, Metrik, Lesen, Erklaren. Wiedererzàhlen, Memorieren und Vortragen ausgewahlter Lese-sttlcke. Im Semester 8 schriftliche Arbeiten 4 Stunden. Obersicht der Geschichte der neueren und neuesten Zeit mit be-sonderer Berucksichti-gung der Geschichte Osterreich-Ungarns ; Osterreich.-ungariche Vaterlandskunde. 3 Stunden. Cubieren und Cubikwurzel-ausziehen, Gleichungen mit einer und mit mehreren Unbe-kannten, die zusamm.n-gesetzte Regeldetri. Gegenseitige Lage von Geraden und Ebenen, Hauptarten der KOrper, Oberflachen- und Raum-inhaltsberechnung. 3 Stunden. Magnetismus, Elektricitàt, Mechanik, Akustik u. Optik, Elemente der mathematischen Geographie. Classe Stunden -zahl. Religions- lehre. Lateinische Sprache. Griechische Sprache. Deutsche Sprache. V. 27 2 Stunden. Einleitung in die katholische Religionslehre. 0 Stunden. Liv. I, XXII, cap. 1—20; Ovid (ed. Sedlmayer) Met. li, 1—242, 251—332 ; V, 385-437, 462-571 ; VI, 146 312; Vili, 618-720; X, 1 -63,72—77; XV, 871-879. Am. I, 15. Fast. I, 465- 586; II, 83-118, 193 -242. 687-710. Trist. I, 3 u. IV, 10. Ep. ex Ponto III, 2. Wiederholung der Syntax des Nomens. Wóehentlich 1 Stunde grammat.-stilistische Ùbungen; inonatlich eine Schulaufgabo. 5 Stunden. Xenophon : Ausgewàhlte Abschnitte aus der Anabasis I—III. Homer, Ilias A. Wóehentlich 1 Grammatik-stunde. Erklarung und Ein-ùbung der Syntax (bis /ur Lehre vom Infinitiv) ; im Semester 4 Schulaufgaben. 3 Stunden. Wortbildung. Lehnwórter, Fremdwórter. Volksety-mologie. Lectùre mit besonderer Rucksicht auf die Charak-teristik der ep., lyr. und didakt. Gattung. Vortrag der memorierten Gedichte. Aufsàtze : Jedes Semester 7 Arbeiten, vorwiegend Hausaufgaben. VI. 27 2 Stunden. Katholische Glaubenslehre. 6 Stunden. Sallust. Bell. Jug. Vergil, Aen. I, Eci. I. u. V. Georg. II, 116-176; II, 458-540 ; Cic. in Cat. I. Caesar bell, civ. li. bis cap. 30. Wiederholung der Syntax. Tempora und Modi. . Wóehentlich 1 Stunde gramnwt.-stilistische Ùbungen; monatlich eine Schulaufgabe. 5 Stunden. Homer: Ilias II. v 85-483; IH., V., VI., XVIII., XIX., Herodot, VII. B. nach Scheindler. Xenophon: Auswahl ausAnab., Kyrup. und Comm. Wóehentlich 1 Grammatik-stunde. Tempus- und Modus-lehre ; Wiederholung der Casuslehre. Im Semester 4 Schulaufgaben. 3 Stunden. Genealogie der germanischen Sprachen. Mittelhochdeutsche Grammatik und Lectùre. Neuhochdeutsche Lectùre : Klopstock, Lessing. Literaturgeschichte bis zur Sturm- und Drangperiode. Vortragen memorierter Gedichte. In jedem Semester 7 Aufsàtze, davon 4 Hausarbeiten. VII. 27 2 Stunden. Katholische Sittenlehre. 5 Stunden. Cic. pro T. An lio Milone, pro Archia poèta, de officiis I. 1. Verg. Aen. II. v. V. 298 an, IV., VI., Vili, (nach Golling) Wiederholung und Einùbung ausgewàhlter Abschnitte der Grammatik. Wóehentlich 1 Stunde grammat.-stilistische Ùbungen; im Semester 5 Schulaufgaben. 4 Stunden. Demosth.: I. li. und III. olynth. Rede, I. phil. Rede, Homers Odyssee : I. 1-95, V., VI., VII., Vili, 1-103, 417-586. IX. Wóehentlich eine Grammatik-stunde mit stilist. Ùbungen und Wiederholung der Gramm. Im Semester 4 Schulaufgaben. 3 Stunden. Literaturgeschichte von den Stùrmem u. L»ràngern bis zu Schillers Tode. Lectùre (zum Theil nach dem Lesebuche) : Herder, Goethe, Schiller. Goethes „Iphigenie auf Tauris44; Schillers „Wil-helm Teli44. Redeùbungen. Aufsàtze wie in der VI. Classe. Vili. 27 2 Stunden. Geschiclite der christ lichen Kirche. 5 Stunden. Tacit. Germ., 1—27 ; Annales (Auswahl). Hora/. : Auswahl aus den Oden, Epoden, Satiren und Episteln. Wiederholung ver-sehiedener Partien der Formen-und Satzlehre. Wóehentlich 1 Stunde grammat.-stilistische Ùbungen; im Semester 5 Schularbeiten. 5 Stunden. Platon : Apologie, Kriton, die Schlusscapitel aus Phaedon ; Sophokles’ Antigone ; Homers Odyss. 17. und 19. Ges. Alle 8 Tage eine Grammatik-stunde (Wiederholung u Ein-ùbung ausgewàhlter Abschnitte der Grammatik); im Semester 4 Schulaufgaben. 3 Stunden. Literaturgeschichte des 19. Jahrh. ; deutsche Dichtung in Ósterreich. Lectùre : die Probeti des Lesebuches (Auswahl). Goethes ^Hermann und Dorothea-4, Schillers *Lied v. d. Glocke14, Griilparzers „Sappho“, Lessings pLaokoon“ in einzelnen Stùcken. Redeùbungen. Aufsàtze wie in der VI. Classe. Slovenische Sprache. Geschichte und Geographie. Mathematik. Naturwis8en- schaften. Philosoph. Propadeutik. 2 Stunden. Tropen und Figuren. Lectore mit besonderer Rucksicht auf die Charak-teristik der epischen Gattung. Vortràge memorierter poetischer Stiicke. In jedem Semester 4 Haus- und 3 Schul-arbeiten. 3 Stunden. Geschichte des Alter-thums, vornehmlich der Griechen und Rómer bis zum Auftreten der Gracchen mit besonderer Hervorhebung der cultur-historischen Momente und mit Wiederholung der Geographie Asiens, Afri-kas, Sfideuropas und Frankreichs. 4 Stunden. Einleitung, die Grundoperationen mit ganzen Zahlen, Theilbarkeit der Zahlen, gemeine und Decimalbruehe, Verhàltnisse und Proportionen. Gleichungen 1. Grades mit einer und mehreren Unbekannten. Longimetrie und Planimetrie. 2 Stunden. I. Semester: Mineralogie. II. Semester: Botanik. — 2 Stunden. Grammatik : Wort-bildungslehre, Elemente der lyrischen und dramatischen Poesie in Verbindung mit entsprechender Lecture, Vortràge memorierter poetischer Stficke. Aufsàtze wie in der V. Classe. 4 Stunden. Geschichte des Alter-thums von denGracchen an. Das Mittelalter, die Neu-zeit bis zum Ende des 30jàhrigen Krieges. Geographie: Schweiz, Deutschland, Niederlande, Belgien, Dànemark, Skandinavien, Russland, Kumànien. 3 Stunden. Potenzen, Wurzeln, Logarithmen, Gebrauch der Logarithmentafeln, Gleichungen 2. Grades mit einer Unbekannten. Stereometrie, Goniometrie und Auflósung des rechtwinkligen und des gleichschenkligen Dreieckes. 2 Stunden. Zoologie. — 2 Stunden. Literaturgeschichte bis Prešeren. Lectftre charakter. Abschnitte der behandelt. Werke. Freie Vortràge. Aufsàtze wie in der V. Classe. 3 Stunden. Geschichte der Neuzeit vom Beginne des 30jàhrig. Krieges bis auf die Gegen-wart mit besonderer Hervorhebung der cultur-historisehen Momente und mit fortwàhrender Berucksichtigung der Geographie. 3 Stunden. Unbestimmte, quadratiche, Exponential- und einige hóhere Gleichungen. Progressionen nebst ihrer Anwen-dung auf die Zinseszinsrechnung, Combinationslehre und binomischer Lehrsatz. Auflbsung schiefwinkliger Ureiecke. Elemente der analytischen Geometrie in der Ebene mit Einschluss der Kegelschnitts-linien. 3 Stunden. Einleitung, allgemeine Eigen8chaften der Kórper, Mechanik fester, flussiger und luftfórmiger Kòrper, Wàrme-lehre und Chemie. 2 Stunden. Logik. 2 Stunden. AltsloveniscbeFormenlehre mit Lese- und Ubersetzungsùbungen, fibersichtliebe Zusammen-fassung der slovenischen Literatur. Genealogie der slav. Spractaen. Freie Vortràge. Aufsàtze wie in der V. Classe. 3 Stunden. Geschichte Ósterreich-Ungarns. Im II. Semester 2 Stunden Geographie und Statistik Ósterreich-Ungarns. Wiederholung von Partien aus der griechischen und rómischen Geschichte, wochentlich 1 Stunde. 2 Stunden. Wiederholung des gesammten mathematisehen Lehrstoffes und Ùbungen im Lósen mathematischer Probleme. 3 Stunden. Magnetismus, Elektricitàt, W ellenbewegung. Akustik, Optik, Elemente der Astronomie. 2 Stunden. Empirische Psychologie. 76 B. Unterriehtsspraehe. Die Unterriehtsspraehe ist utraquistisch u. zw. in den A-Glassen des Unter- und in allen Classen des Obergymnasiums deutsch, in den B-Glassen des Untergymnasiums in Religion, Latein und Mathematik, temer in Slovenisch tur Slovenen in allen Classen slovenisch. 1. Slovenische Sprache fiir Schiller deutscher Muttersprache in 4 Gursen zu je 2 Stunden. I. Curs: Das Wichtigste aus der Laut- und Formenlehre, Vocabellernen, Sprechubungen, Ubersetzungen aus dem Slovenischen. Nach den ersten 8 Wochen monatlieh eine Schularbeit. Unterriehtsspraehe deutsch. II. Curs: Fortsetzung der Laut- und Formenlehre, Syntax, Sprechubungen, Ubungen im Nacherzàhlen. Monatlieh 1 Schularbeit. Unterriehtsspraehe vonviegend slovenisch. III. Curs: Wiederholung der Grammatik, Vocabellernen, Sprech- und Obersetzungs-Ubungen. Lee til re nach Lendovšek-Štritof. Slovenisches Lesebuch fiir Deutsche. Monatlieh 1 Schularbeit. Unterriehtsspraehe slovenisch. IV. Curs: Wiederholung der Grammatik, Sprechubungen, Lectiire aus Dr. J. Šket, Čitanka za III. razred mit gleiehzeitiger Bespreehung der Hauplperioden der slovenischen Literatur und deren Vertreter. Monatlieh 1 Schularbeit. Unterriehtsspraehe slovenisch. 2. FranzOsische Sprache. 2 Stunden. I. Curs: Laut- und Formenlehre, Ubersetzungen und Conversation. 3. Steiermiirkische Geschichte und Geographie. 2 Stunden. 4. Stenographie. Untere Abtheilung, 2 Stunden: Wortbildung und Wortkilrzung. Obere Abtheiluug, 2 Stunden: Wiederholung der Lehre von der Wortbildung und der WortkUrzung. Satzkilrzung. Schnellschriftliche Ubungen. 5. Zeichnen. I. Unterrichtsstufe. I. Classe. 3 Stunden: Anschauungslebre, Zeichnen ebener geometr. Gebilde und des geometr. Ornamentes, Grundbegriffe der Raumlehre, Erklarung der elementaren KOrperformen. II. Unterrichtsstufe, II. bis IV. Classe. 2 Stunden: Perspectivisches Freihandzeichnen nach Draht- und Holzmodellen, Zeichnen einfacher Flachornamente im Umriss. Zeichnen und Malen von Flachornamenten der antikclassischen Kunstweise. Zeichnen nach einfachen Gefaflformen und nach ornament. Gipsmodellen. III. Unterrichtstufe. V. bis Vlil. Classe. 2 Stunden: Erklarung der Gestalt des menschlichen Kopfes und Gesichtes, Kopfzeichnen nach Vorlagen und ReliefabgUssen, Masken und Busten. Wiederholung und Fortsetzung des Stoffes aus den vorhergebenden Classen. 6. Gesang. I. Abtheilung (Anfanger), 2 Stunden. II. Abth. (Sopran und Alt), 2 Stunden. III. Abth. (1'enor und Bass), 1 Stunde: das Ton- und Notensystem, Bildung der Tonleiter, Kenntnis der Intervalle und Vortragszeichen, Eintibung vierstimmiger Gesànge und Messen. 7. Turnen in 2 Abtheilungen zu je 2 Stunden: Ordnungs-, Frei- und Geriithturnen. 8. Sch onschreiben. 2 Stunden: Die Current und die Lateinschrift. Religionslehre: Grofier Katechismus I. A. Dr. Fischers Lehrbuch der kathol. Religion (II. A—-III. A) 8.—12. Aufl., der Liturgik (II. A), der Geschichte der gottlichen Otfenbarung des alten und neuen Bundes (III. A und IV. A) 5.-8. Aufl.; veliki Katekizem (I. B—III. B', Liturgika (II. B), Karlins Zgodovina božjega razodetja v stari in novi zavezi (III. B und IV. B); Dr. A. Wapplers LehrbUcher der kathol. Religion fttr die oberen Classen der Gymnasien (V,—VII.) 4.-8., 3.-7., 6. Aulì.; Dr. B. Kaltners Lehrbuch der Kirchengescbichte (VIII.) 2. Aufl. Lateinische Sprache: Dr. F. Schultz’ kleine lateinische Sprachlehre (1. A—VIII.) 22. Aufl., Haulers latein. Obungsbuch (Ausg. A) f. d. I. A und II. A, 15., bez. 14. Aufl.; Kermavners Latinska slovnica (I. B—IV. B) 1. und 2. Aufl.; Wiesthalers Latinske vadbe (I. B und II. B) 3. Aufl.; Hauler, Aufgaben zur Einiibung der latein. Syntax; I. Casuslehre (III. A) 9. Aufl.; IL Moduslehre (IV. A) 6. Aufl. Kermavners Vadbe v skladnji latinski, I. und II. (III. B und IV. B) 1. Aufl.; Corn. Nep. vitae, ed. Weidner (III.) 4. Aufl.; Caesaris bell. Gallicum, ed. Prammer (IV.) 6. Aufl.; Ovid., ed. Sedhnayer (IV. und V.) 5. Aufl.; Livius, ed. Golling (V.); Sallusts Jugurtha (VI.); Cicero; Caes. bell, civ., 1. u. 2. Aufl., Virgil, ed. Golling (VI. u. VII.); Tacitus; Horatius, ed. Petschenig (Vili.) 2. Aulì.; Teinpsky’sche Textausgaben). Hintner und Neubauer, Aufgabensammlung (Vili.), Scheindler u. Sedlmayer, Aufgabensammlung (V.—VII.) 1. u. 2. Aufl-Griechische Sprache: Curtius-Hartel, Griechische Schulgrammatik(III.—VIII.) 19.—22. Aufl.; Dr. Val. Hintner, Griechisches Ubungsbuch zur Grammatik von Curtius-Hartel (III.—V.) 3. und 4; Aufl.; Dr. K. Schenkl, Obungsbuch zurn Obersetzen (VI.—VIII.) 9. Aufl.; B. von Lindner, Auswahl a. d. Schriften Xenophons (V., VL); Rzach u. Cauer, Homer (V.—VIII.); Dr. Scheindler, Herodot (VI.); Demosfhenes (VII.), Platon u. Sophokles (Vili.). (Tempsky’sche Textausgaben) Deutsche Sprache: Dr. F. Willomitzers deutsche Grammatik fiir Osterreich. Mittelschulen (I.—VI.) 7. u. 8. Aufl.; Leopold Lampels deutsches Lesebuch (L—IV.) 7.-8., 4.-6., 3.-15-, 4. —5. Aufl.; Kummer und Stejskal, deutsches Lesebuch fur Osterreich. Gymnasien (V.—VIIL) C. Freie Lelirgegenstande. 7., 3.-6., 2.-4. Aufl. Lessings .Minna von Barnhelmu (VI.); Goethes „Iphigenie a. T.“; Schillers Wilhelm Tell“ (VII.); Goethes „Hermann u. Dorotheau, Schillers „Lied von der Glocke“, Grillparzers „Sappho“ (Ausg. v. Cottas Nachfolger) und Lessings „Laokoonu (Vili.). Schulausgaben von Graser, Holder und Freytag. Slovenische Sprache: FUr Slovenen: Janežič-Skets Slovnica (I.—VI.) 7. und 8. Aufl.; Dr. Skets Slovstvena Čitanka (VII.—Vili.) 1. Aufl.; Dr. Skets Staroslovenska slovnica in berilo (Vili.); Or. Skets čitanka (I.—IV.) und berilo (V., VI.) 2., bezvv. 1. Aufl. — Lecture: Jurčič, Dr. Zober (V.), Vodnik und Prešeren (VIII.). Fflr Deutsche: Lendovšek, Sloven. Elementarbuch (I. u. II. Gurs), Anton Štritof, Slov. Lesebuch fflr Deutsche (III. Curs), Janežič-Sket, Slovnica (IV. Curs) und Slovenska čitanka za tretji razred (IV. Curs). Geschichte und Geo grap hi e: Dr. F. M. Mayers LehrbUcher der nllgemeinen Geschichte fur Untergymnasien, 2. und 3. Aufl.; A. Zeehes' 2. und 3. Aufl. der allgemeinen Geschichte l'Ur Obergymnasien; Dr. Richters Lehrbuch der Erdbeschreibung (IL u. III.) 3. Aufl.; Supan, 10. Aulì, in der I. Classe; Zeehe-Schmidt, Ost. Vaterlandskunde f'Ur die Vili. Classe; Dr. F. M. Mayers Geographie der Osterr.-ungar. Monarchie (IV.); Atlanten von Kozenn (I. u. II.), Kozenn und Richter (111.—Vili.); Putzger (IL—VII.) und Steinhauser (IV. und VIII.); Atlas antiquus von Kiepert (II., V. und VIII.). Mathematik: Dr. Fr. R. v. Močniks LehrbUcher der Arithmetik und Geometrie fUr Untergymnasien (L—IV.) 35., bezw. 26. Aufl., 25., bezvv. 20. Aufl., Mateks Aritmetika in Geometrija za nižje gimnazije (I. B bis IV. B) L Aufl.; Močnik, Algebra und Geometrie fOr Obergymnasien (V.—MII.) 25. Aufl., bezvv. 17.—22. Aufl.; Dr. A. Gernerths logarithmisch-trigonometrisches Handbuch (VI.—Vlil.). Naturi e h re: Dr. J. Krists AnfangsgrUnde der Naturlehre fttr die unteren Classen (III. u. IV.), 19. Aufl. und Dr. A. Handls Lehrbuch der Physik (VII. und VIII.), 4. und 5. Aufl. Naturgeschichte: Dr. A. Pokornys illustrierte Naturgeschichte (I,—III.), 23.-25., 20,—21. und 17.—19. Aufl.; Dr. F. v. Hochstetters und Dr. A. Bischings Leitfaden der Mineralogie und Geologie (V.), 12. und 14. Aufl.; Dr. R. v. Wettsteins Leitfaden der Botanik (V.); Dr. V. Grabers Leitfaden der Zoologie (VI.), 2. und 3. Aufl. Philosophische Propàdeutik: Dr. Al. Hofler, Grundlehren der Logik (VIL), 2. Aufl. Dr. Al. HOller, Grundlehren der Psycho logie (Vili.). Steiermarkische Geschichte: Dr. K. Hirsch, Heimatskunde des Herzogthums Steiermark, neu herausgegeben von F. Zafita. 2. Aufl. Stenographie: R. Fischers theoretisch-praktischer Lehrgang der Gabelsberger’schen Steno-graphie. 40. Aufl. FranzOsische Sprache: A. Bechtel, FranzOsisches Sprach- u. Lesebuch. I. Stufe. 5. u. 6. Aufl. E. Theraen. a) Fiir die deutschen Aufsatze. V. Classe: 1. Ein Tag aus den verflossenen Ferien. Schilderung. 2. „Zum Kampf der Wagen und Gesànge, — Der auf Korinthus’ Landesenge — Der Griechen Starnine froh vereint — !“ Schilderung nach obigen Versen. 3. Die Kunst — in Schillers Romanze „die Kraniche des Ibykus“. 4. Mein bisheriger Lebenslauf Schilderung. 5. Wodurch wurde die nationale Einheit der Griechen aufrecht erhalten? 6. Meine Weihnachtsferien. Schilderung. 7. Das kraftigste seelische Motiv im „Waltharilied“. 8. Der I. Theil des Nibelungenliedes — eine erschUtternde Jugend-TragO die. 9. Der Burgunden letzter Tag auf Etzelnburg. 10. Der Empfang der Burgunden auf der Etzelnburg; Volkers und Hagens Nachtvvache. Auszug. Selbstandiges Ordnen der gegebsnen Punkte des Planeš. 11. Fruhlingszauber. 12. Welche Bedeutung hat die neue Wasserleitung fur die Bevvohner der Stadt Marburg? 13. „Gaudeamus igitur, iuvenes dum sumus !“ 14. ..Herr, du bist grofi !“ Ausfuhrende Schilderung nach J. G. Seidls gleichnamiger Hymne. VI. Classe: 1. Der alte Hildebrand. (Charakterbild.) 2. Karls des Grofien Verdienste um die deutsche Literatur. 3. Allgemeiner Charakter der deutschen Literatur im XII. u. XIII. Jahrh. 4. Bis dat, qui cito dat. (Sprichvvort). 5. Geschichte und Sage im Nibelungenliede. 6. Welche Vortheile gevvahrt das Reisen? 7. Adherbals Lebensschicksale und sein Ende. (Nach Sallust). 8. Die SchOnheiten unseres Vaterlandes. 9. Walthers von der Vogehveide Leben und Dichten. 10. BenUtze die Zeit, denn sie ftieht scimeli. 11. Das Leben und die Beschaftigung des Schvveizervolkes in den vier Jahreszeiten (Nach Hallers „Alpen“). 12. Wer sein Vaterland nicht kennt, hat keinen Mafistab fur fremde Lander. 13. Klopstocks Bedeutung als Odendichter. 14. Major v. Tellheim, ein nachahmenswerter Charakter. VII. Classe: 1. Die Katastrophe in Shakespeares „Macbeth“. 2. Meine Ferien. Eine Schilderung nach dem Leben. 3. Die Iden des Marz. Nach Shakespeares Trauerspiel „Julius Caesar“. 4. Noch im Hafen! Ein Lebensbild. 5. Welche Bedeutung hat der Wahlspruch unseres weisen Landesftirsten far unser Vaterland Osterreich? 6. Inwieferne enthalt der Spruch „Bete und arbeite!" die Hauptbedingungen eines glOcklichen Lebens? 7. „Die edle Treiberin, TrOsterin Hoffnung!-* 8. Die Exposition in Goethes „Gòtz von Berlichingen“. 9. In welches Licht stellt die Exposition in Goethes „Iphigenie auf Tauris“ die Heldin? 10. Steigerung, Hohepunkt, Urnschwung und Schlussact in Goethes „G0tz von Berlichingen“. 11. „Das Schicksal vvird dir Ruhe gonnen, ~~ Du mufit nur vvissen, vvollen, kònnen!“ 12. Im Wonnemonat. Schilderung. 13. Sorgt das Gymnasium auch fUr misere Herzensbildung? 14. In welchem Verhaltnisse zum Menschen stellt Schiller in seinem Gedichte „Der Spaziergang“ die Natur dar? RedeUbungen: 1. „Macbeth“. 2. „Othello“. 3. „Julius Caesar“. 4. Aus welchen Grtinden konnte der Tod Caesars dem rOmischen Staate nicht zum Heile gereichen? 5. „Julius von Tarent“. 6. Expositiori. 7. Steigerung. 8. III. Act. 9. Umschwung. 10. Schlussact in Schillers Trauerspiel „Die Ràuber“. 11. Exposition. 12. Steigerung. 13. III. Act 14. Umschwung. 15. Katastrophe in Schillers „Fiesco“. 16. Exposition. 17. Steigerung. 18. III. Act. 19. Umschwung. 20. Katastrophe in Schillers ^Cabale und Liebe“. 21. Exposition. 22. Steigerung. 23. III. Act. 24. Umschwung. 25. Schlussact in Schillers „Don Carlos“. Charakterstudien. 26. Karl von Moor. 27. Franz von Moor. 28. „Fiesco“. 29. Luise Millerin. 30. Die Prinzessin Eboli. 31. Marquis Posa. Vili. Classe: 1. Gebirge trennen, Meere verbinden. 2. Goethes „Hermann u. Dorothea“: Hermanns Mutter. (Charakterbild). 3. Wie kommt es, dass die Verdienste groBer Miinner oft erst nach dem Tode anerkannt werden? 4. Veranlassung, Entstehung und Bedeutung von Goethes .Epilog zu Schillers Glocke“. 5. Die YVurzeln der Vaterlandsliebe. 6. Brutus, ein echter Patriot der ROmer. (Nach Shakespeare). 7. Die alten Germanen. (Ein Charakterbild nach Tacitus’ Germania). 8. Das Volksthtimliche in Goethes „Faust“. 9. Licht- und Schattenseiten der romantischen Schule. 10. Die Namen sind in Erz und Marmorstein so wohl nicht aufbewahrt als in des Dichters Lied. 11. Der Cheruskerfiirst Hermann. (Ein Charakterbild nach Kleists „Hermannsschlachl“). 12. Der brave Mann denkt an sich selbst zuletzt. 13. Die Wechselbc-ziehungen zwischen dem Oriente und Occidente von der àltesten Zeit bis zur Gegenwart. (Maturitàtsarbeit.) RedeUbungen: 1. Sturm- und Drangperiode (Horak). 2. Die romantische Schule (Korže). 3. Gemeinsames Wirken Schillers und Goethes vom Jahre 1794 (Koschatzky). 4. Das Wirken der Romantiker (OzimiC). 5. Reformen Maria Theresias und Josefs IL (Zepitsch). b. Fiir die slovenischen Aufsàtze. V. Classe: 1. Gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo. 2. Potovanje skoz jesensko pokrajino. 3. Letni Casi in človeško življenje. 4. Kakega pomena je Nil za Egipt? 5. Kako pride, da nihCe ni zadovoljen s svojo usodo? 6. Posledice dvoboja med Horatiji in Kuri atiji. 7. Katere znake narodne pravljice nahajamo v pravljici „Mladenič in trije pozoji“ in kako jih naj razumevamo? 8. Mraz — umetnik. 9. Zakaj se pogosto povišujemo nad svoje brate? 10. Pomen grških narodnih iger. 11. Junaška pesen med Slovenci. 12. Življenje v gozdu. 13. Slika pokrajine v luninem svitu. 14. Proti koncu. VI. Classe: 4. Zadnji dnevi mojih počitnic. 2. Ogenj, Človeški dobrotnik. 3. Osnova, vsebina in oblika GregorCiCeve ode „Oljki". 4. Kakšnega pomena je xufoGxonia za sestavo Iliade? 5. Zima, prijateljica bogatinov in neprijateljica siromakov. 6. Nasledki križarskih vojsk za posamezne stanove. 7. Plug in meC. (Alegorija). 8. Nulla salus bello, pacem te poscimus omnes. (Verg. Aen.). 9. Kakšni pomočniki podpirajo Človeka pri njegovih opravkih? 10. Izkušnja je pregovore rodila, potrdila in ohranila. 11. Rabotanje živalstva v človeškem gospodarstvu. 12. Prevrat v Jurčičevi žaloigri „Tugomer“. 13. Trojanci o morski nevihti. (Po Verg. Aen. L). 14. Krjavelj, klasiški smolar v Jurčičevem romanu „Deseti brat“. (Značajna črtica.) VIL Classe: 1. Kako vpliva zemeljsko površje na razvitek narodne prosvete? 2. Principiis obsta! 3. TIoìXà rre Stiva xovótv àv&Qiónov Suvóxtnov néXet. 4. Skrbna vzgoja je večjega pomena ko zlata dota. 5. Cas, naš prijatelj. 6. V kako luč stavi Ciceronov značaj njegov govor za T. Anija Milona? 7. Zakaj se je potezal Demosten za grško svobodo brez uspeha? 8. Acti labores iucundi. 9. Na potrpežljivosti spoznaš moža. 10. Termopile in Siget. 11. S katerimi sredstvi doseže Vergilij v drugem spevu Eneide, da zanimanje za Enejevo povest ne opeša do konca? 12. Vivere, mi Lucili, est militare. Seneca. 13. Non omnia possumus omnes. Vergil. Eclog. Vlil. 63. 14. Kateri činitelji so pripomogli, da so Grki poslali učtielji zapadnega svela? Govori: 1. Kako se je in kako se ni učiti? (Kramberger). 2. Slovenski roman (Jurhar). 3. Kaj je uničilo Slovanki živelj po denešnjih Nemških deželah ? (Prekoršek). 4. Jurčičev Tugomer (Turnšek). 5. Krst pri Savici (Rauter). 6. Kmetski upori na Štajerskem (Bukovšek). Vili. Classe: 1. Vsak začetek je lahek, vsak začetek je težek. 2. Zakaj plezamo tako radi na gore? 3. Reka Drava. 4. O vedenju Sokratovem pred sodniki. (Po Sokratovi apologiji). 5. „Nova pisarija" Prešernova. 6. Resnica besed Horacijevih: „Virtutem incolumem odimus, — Sublatam ex oculis quaerimus, invidi1* (Carm. III., 24) naj se dokaže na Prešernu. 7. Spomin in up, mila spremljevalca človeškega življenja. 8. Alteri vivas oportet, si vis tibi vivere (Seneca). 9. Izobraženec in učenjak (Prispodoba). 10. Spoštujte sivo preteklost, a živite za čilo sedanjost! (Govor). 11. Narodopisna črtica iz mojega rojstnega kraja. 12. Levstikove zasluge za slovensko prozo. 13. Narava, življenje in kristjanstvo so največji učeniki človeštva. (Za zrelostni izpit). Govori: 1. Srce in glasba (Baršič). 2. Nekaj besed o slovenskem jeziku (Černjavič). 3. Kakšno stališče naj zavzema dijak napram današnjim važnim vprašanjem človeštva? (Dominkuš). 4. Prešernov sonetni venec (Heric). F. Privatleeture. V. Classe, a) Latein. Barine: Li v. XXL, 1 — 10. Borko: Liv. III., 33—43; XXL, 1—10. Ovid. Metam. I., 163—415. Codelli: Ov. Met. XII., 607 -623; XIII., 1—398. Deržič: Liv. XXL, 1—10. Dušej: Ov. Met. L, 163-415. Gala: Liv. XXXIII., 12-13, 32—33; XXXIX., 49-51; XLV., 7-8. Goli: Ov. Met. L, 163—415. Gottscheber:. Ovid. Metam. VIII., 743—842, 875-878; XIV., 581—608, 805 - 851; XV., 746-870. Grilc: Liv. XXL, 1-10. GrOgl: Liv. XXL, 1-12. Jančič: Ov. Met. L, 163—415. Jehart: Liv. XXL, 1-11. Jurko: Liv. XXL, 1 — 10. Kolarič: Liv. XXL, 1-10. Kosi: Liv. XXL, 1—10. Krajnc: Liv. XXL, 1—63. Ovid. Metam. III., ^28__731 Križan: Liv. XXL, 1—10. Lešničar: Liv. XXI., 1—30. Ovid. Metam. XI., 573-748; XIV., 246—307; XV., 622—700, 728-744. Lešnik : Liv. XXL, 22 -27 ; XXVI., 9 ; XXX., 20. Ovid. Metam. IV.. 1—35, 391—415; VIL, 528 -660; XIV., 246 -307. Pavlič Peter: Liv. XXL, 1—10. Petrovič Fried.: Ov. Met. XII., 607—623; XIII. , 1-398. Pinter: Liv. XXL, 1—63. Ov. Met. L, 313—415; VIII., 183-235; XIV., 581-608, 805—851. PlSckinger: Ovid. Metam. VIII., 183—235; X., 110-142; XII., 607-623; XIII., 1—398; XIV. , 581—608. Polak: Liv. XXL, 1-20. Ovid. Metam. XIV., 581—608, 805—851 ; XV., 622-700., 728—744, 746-870. Pučnik: Liv. XXL, 1-10. Raišp: Liv. III., 33—43; XXL, 1—10. O v. Met. XI., 474-748; XII., 1-38. Rop: Ov. Met. L, 163—415. Senekovič: Liv. XXI., 1—10. Ovid. Metam. I., 313-415; VIII., 183-235; XIV., 581-608. Sok: Ov. Met. L, 163-415. Stajnko: Ovid. Metam. L, 313—415; VIII., 183-235; XIV., 805-851; XV., 746 -870. Stettinger: Liv. XXL, 1—10. Ov. M. I., 163—415. Šalamun: Liv. XXL, 1—10. Škof: Liv. XXL, 1-10. Toplak: Liv. XXL, 21—37. Ovid. Metam. II., 760-801; III., 528 -733; IV., 1-35, 391—415, 615—662, 670-746, 753—764. Weixl: Liv. XXL, 1—10. Ov. Met L, 163—415; VIL, 528-660; VIII., 183-235; XII., 1—38, 575-606; XIV., 581-608; XV., 622—700, 728-870. Zavodnik: Liv. XXL, 1—15. Žižek: Liv. XXL, 1-10. b) Griechisch. Rarbič: Xen., Anab. IV, 1.5—5.21. Borko: An. IV, ganz. Codelli: Anab. IV, 5.21—6.1, 7.18—8.1, 8.9 bis Ende. Deržič: An. IV, 3.3—5.1. Ferenčak: An. IV, 7.1 bis Ende. Gala: An. IV, 2.1—3.6. Grilc: An. IV, 1.5—4.1. GrOgl : An. IV, 1.5-3.3. Heric: An. IV, 7.5 bis Ende. Ilešič: An. IV, 1.5—2.24. Jančič: An. IV, 7.1 bis Ende. Jarh: An. IV, 1.5—2.24. Jug: An. IV, 4.1—5.30. Jurko: An. IV. 1.5—5.1. Klasinc: An. IV, 1.5—5.21. Kolarič: An. IV, 1.5—5.21. Kosi: An. IV, 7.1 bis Ende. Kranjc: An. IV, ganz. Križan: An. IV, 7.1 bis Ende. Lešničar: An. IV, 1.5—5.30. Lešnik: An. IV, 3.3-4.1, 7.1 bis Ende. Pavlič B.: An. IV, 4.1—7.1. Pavlič P.: An. IV, 1.5—3.3. Petrovič A.: An. IV, 4.1—5.21. Petrovič Fr.: An. IV, 4.1—5.21. Pinter: An. IV, 7.1 bis Ende. Polak: An. IV7, ganz. Pučnik: An. IV, 4.1 bis Ende. Raišp: An. IV, 4.1 bis Ende. Rop: An. IV, 7.1 bis Ende. Rožman: An. IV, 1.5—2.24. Schmidt: An. IV, 3.3—5.1. Senekovič: An. IV, 1.5—5.1. Stettinger: An. IV, ganz. Sok: An. IV, 7.1 bis Ende. Šalamun: An. IV, 1.5—3.3. Šegula; An. IV, 1.5—4.1. Škof: An. IV, 3 3-4.7. Weixl: An. IV, 1.5—4.1. Wurzinger: An. IV, 4.1—5.21. Zavodnik: An. IV, 4.1—7.1. VI. Classe, a) Latein. Bogovič: Cie. in Cat. II. Cmak: Vergil Aen. IV. Gaber: Cie. in Cat. IL, III. pro rege Deiotaro, Verg. Aen. IV. Glonar: Cie. pro Rase. Amer. Haberleitner: Cie. in Cat. III., Verg. V. u. VIL Kartin: Cie. in Cat. II. Kokoschinegg: Cie. in Cat. III. Koschell: Cie. in Cat. II. Leskošek: Cie. pro rege Deiotaro u. in Cat. IL; Vergil Aen. IV. Murn: Cie. in Cat. IL, Verg. Aen. IV. Rajer: Cie. in Cat. II. Robar: Cie. pro rege Deiotaro u. in Cat. II.; Vergil Aen. IV. Schetina: Cie. in Cat. III. Schigert: Cie. in Cat. III. Schonberger: Sali. bell. Cat.; Vergil Aen. III., IV. und V. Cie. pro Lig., pro rege Deiotaro, de imperio Cn. Pomp. Sobotka: Cie. in Cat. IV. VVeiB: Cie. in Cat. III. b) Griechisch. (Homer Ilias.) Atelšek: XII. Bogovič: XXII. Cmak: XXII. Finžgar: IV. Fohn: IV. Gaber: XX. und XXII. Gaberc: XVI. Haberleitner: IV. und XII. Kokoschinegg: XXII. Kosehetl: IV. und XXII. Lah: XVI. Leber: IV. Leskošek: XVI., XXII. und XXIV. Liebisch: XXII. Mum: IV. und XVI. Munda: XII. Ostermann: IV. Pažon: XII. Pirnat: XVI. Podpečan: XVI. und XXII. Rajer: XXII. Rampre: XVI. Robar: IX., X. und XI. Schetina: XXII. Schigert: XXII. Schonberger: IV., XVI. und XXII. Sobotka: IV. Širec: IV. Vrečko: IV. WeiB: XXII. Ziesel: XI. Zorjan: XV. und XXII. Vil. Classe, a) Latein. Bukovšek: Cie. orat. de imperio Cn. Pompei. Dolinšek: Cie. orat. in Catilinam II. et. III. Eichelberger: Cie. orat. pro rege Deiotaro, Vergili Aeneidis XI. Fludernik: Ciceronis Cato Maior. Glančnik: Cie. orat. pro Roscio Amerino. Jurhar: Cie. Laelius, Cato Maior. Kostrevc: Cie. orat. de imperio Cn. Pompei, Vergil. Eci. IL, III., IV., Georgicon III. Požegar: Cie. orat. pro Roscio Amerino. Smola: Cie. orat. de imperio Cn. Pompei, Cie. orat. pro Q. Ligario. Stibler M.: Cie. orat. de imperio Cn. Pompei, Cie. Cato Maior, Vergili Eclog IL, III., IV., Vergili Georgicon III. Stiebler A. : Cie. orat. de imperio Cn. Pompei. Šeško: Cie. orat. de imperio Cn. Pompei, Ciceron. Laelius. Schreiner: Cie. orat. in Catilin. IL, III., IV. Teisinger: Cie. Cato Maior. b) Griechisch. Bukovšek Anton: Dem. IhiUnnov II. u. III. Požegar Benno: Hom. Odyss. IX. Prekoršek Johann: Dem. ìlfQÌ rftg ùoìjvTjg. Ratej Friedrich: „ „ „ „ Schreiner Heinr.: „ „ ■ „ „ Kara ù.innov IL Smola Anton: Hom. Odyss. XXIII. Stibler Michael: Hom. Jl. Vili, und IX. Stiebler Arthur: Hom. JI. X. Šeško Konrad : Hom. JI. XX.—XXII. Teisinger Max: Dem. Thoì rijg eÌQìjrtjg, Karti tl>t\innov II. Vlil. Classe, a) Latein. Felber : Cie. Lael. d. amie. Goschenhofer: Cie. or. Cat. III., IV. Cie. pro r. Deiot. Cie. Lael. d. amie. Juritsch : Cie. or. Cat. III., IV. Cie. pr. Ligario. Kolenc : Verg. Aen. V. Koschatzky: Cie. pr. rege Deiot. Cie. C ato M. d. sen. Luschiitzky: Verg. Aen. VII. Mihalič : Tac. hist. I. Pečovnik : Tac. hist. I. Pive : Cie. Lael. d. amie. Teisinger : Tac. Agr. Tkavc : Tac. Dial. d. orat. b) Griechisch. Dvoršak : Platons Euthyphron. Felber : Odyssee, 3. Ges. Fnsch : Demosth. R. iiber die Angel, im Chers. Goschenhofer: Platons Euthyphron, Laches; Demosth. 2. phil. Rede; Odyssee, 2. Ges. Horak: Odyssee, 13. u. 14. Ges. Kieslinger : Odyssee, 8. Ges. Kolenc : Odyssee, 2. Ges. Korže: Platons Euthyphron. Koschatzky: Odyssee, 2., 18. u. 23. Ges.; Platons Euthyphron. Levitschnigg: Odyssee, 3. Ges. Luschiitzky : „ „ Mihalič : Platons Euthyphron. Pečovnik : „ „ Url : Odyssee, 8. Ges. Zepitsch: Platons Euthyphron. IV. Vermehrung der Lehrmittel. A. Bihliothek. I. Lehrerbibliothek. (Bibliothekar: Prof. J. Holzer.) a) Geschenke : 1. Des k. k. Ministeriums f. Cultus u. Unterricht: Zeitschr. f. Osterr. Volkskunde. — 2. Der kais. Akademie der Wissenschaften in VVien: a) Anzeiger der math.-naturw. Classe 1901; b) Sitzungsberichte der phil.-histor. Classe, 143. Bd. ; c) Arehiv f. osterr. Geschichte, 89. Bd., 2. Halfte, 90. Bd., 1. und2. Halfte. — 3. Derk. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und histor. Denkmale: Der Mittheil. 27. Bd., 1901. — 4. Des furstbischòfl. Lavantei G onsistoriums : Personalstand des Bisthums Lavant im Jahre 1902. — 5. Der k. k. Gymnasialdirection : a) K. Antolik, Unga-rische Jugendspiele; b) Ed. Suess, Abschieds-Vorlesung bei seinem Riicktritte vom Lehramte. — 6. Des k. k. Str afanstaltslehrers H. Fel. Stegnar: Mittheilungen des Musealvereines f. Krain, 2. Jahrg. 1883. — 7. Des Buchh&ndlers H. Maxlsling: a) Geogr. Anzeiger von J. Perthes, 1901; b) Blatter fur Biicherfreunde, 8 Hefte. — 8. Vom Verlag des „Lit. Centralbl.“: Wòchentl. Verz. der erschienenen und vorbereiteten Neuigkeiten des deutschen Buchhandels. — 9. Des H. Prof. Georg Polzi: Die Kultur, 2. Bd. — 10. Der steierm. Landesbib liothek : Mittheil. iiber neueste Enverbungen. — 11. Der Marburger Spar-cassa: Jubilàumsschrift. b) Ankauf: 1. Zeitschr. f. d. òsterr. Gymnasien, 52. Jahrg. 1901. — 2. Liter. Centralblatt fùr Deutschland, 52. Jahrg. 1901. — 3. „Gymnasium“, 19. Jahrg. 1901. — 4. Stimmen aus Maria Laach, 1901. — 5. Boscher, Ausfuhrl. Lexikon der griech. u. ròm. Mythologie, 44. u. 45. Lief. — 6. Mittheil. und Abhandl. der geogr. Gosellschaft in Wien, 1901. — 7. Die 8sterr.-ung. Monarchie in Wort und Bild, 370.—397. Lief. (Schluss). — 8. Verhandl. d. k. k. zool.-bot. Ge-sellschaft in Wien, 1901. — 9. SchrOder und Ròthe, Zeitschr. f. deutsches Alterth. u. deutsche Literatur, 1901. — 10. Osterr.-ung. Revue, 28. Bd. — 11. Diviš und Potzl, Jahrbuch des hòh. Unterrichtswesens in Osterreich, 15. Jahrg. 1902. — 12. Belger u. Seyffert, Berliner philo-logische Wochenschrift, 21. Jahrg., Schluss, vom 22. die Hàlfte. — 13. Bibliotheca philol. class. 1901. — 14. Jagié, Archiv f. slavische Philologie 1901. — 15. Ljubljanski Zvon, 1901 Schl., 1902 die Halite. — 16. Grimm, Deutsches Worterbuch, 10. Bd. 7. u. 8. Lief., IV. Bd. 1. Abth. 3 Th. 3. Lief., 13. Bd. 1. Lief. — 17. Burkhardt u. Meyer, Encyclop. d. mathem. Wissenschaften, IV. Bd. 1. Lief., I. Bd. 6. Lief. — 18. Letopis Slovenske Matice za leto 1901; dazu Zbornik in 3 Theilen und Dr. Murkos Nekrolog fur Dr. Vatroslav Oblak. — 19. Brock-haus Konversations-Lexikon, 14., vollst&ndig neu bearbeitete Auflage ; in 16 Banden nebst einem Supplementband. — 20. Dr. J. W. Nagi und Jak. Zeidler, Deutsch.-Osterr. Literaturgesch., I. Band. — 21. Baumeister, Handbuch der Erziehungs- und Unterrichtslehre fiir hohere Schulen, 3. u. 4. Bd., Didaktik und Methodik der einzelnen Lehrfacher. — 22. Pape’s Worter-buch der griech. Eigennamen; 3. Aufl. bes. v. Benseler. — 23. Luckenbach, Abbildungen zur alten Geschichte f. obere Classen hoherer Lehranstalten. — 24. Homerische Waffen. Arclnlol. Untersuchungen von Wolfg. Reichel. 2., vollst. umgearb. und enveiterte Auflage. — 25. Iilustriertes Worterbuch der rom. Alterthiimer mit steter Beriicksichtigung der griechischen von A. Ridi. Aus dem Engl. iibersetzt. — 26. „0sterr. Mittelschule“ 1901. — 27. Poske, Zeitschr. f. d. physik. und ehem. Unterricht, 3 Hefte. — 28. Heiderich, Vierteljahrshefte f. d. geograph. Unterricht, 3 Hft. — 29. Ganglbauer, Die Kafer Mitteleuropas, 2. Bd. — 30. Gomperz, Griech. Denker, II. Bd., H. 10—12. — GegemvSrtiger katalog. Bestand : 6884 Stùcke in Banden, selbst. Blattern und Heften, 21372 Programme. 2. Schiilerbibliothek. (Custoden: Prof. Dr. F. Vogl und Prof. K. Verstovšek.) a) Geschenke: 1. Des Schiilers Matasié Peter : Chr. Schmid, Die Lautenspielerin. — Chr. Schmid, Die Beatushohle, — Fr. Hoffmann, Auf der Flucht. — Lohr, Grosses Marchen-buch. — A. Grabner, Robinson Crusoe. — 2. Des Schiilers Petrovič Johann : E. Kortiim, Un-straflich. — 3. Des Schiilers Stibler Michael : Fr. Prešeren, Poesien, in deutscher Ubertragung ges. u. h. Dr. Fr. Vidic. b) Ankauf: 1. R. Weifienhofer, Erzahlungsschriften (6). — 2. W. O. Horn, Er-zìihlungen (10). — 3. W. Herchenbach, Erzahlungen (10). — 4. Hans v. d. Sann, Treu dem Kaiser, treu dem Vaterlande. — 5. A. Groner, Im Elend. — 6. Fr. Hoffmann, Volks- und Ju-gendbibliothek (8). — 7. Murray-Hoffmann, Der Prairievogel. — 8. Cooper-Moritz, Der Pfad-finder, Der Wildtòdter, Lederstrumpf. — 9. Marryat-Hoffmann, Der fliegende Hollander. — 10. Gaudeamus, Blatter und Bilder f. d. studierende Jugend. IV. u. V. Jahrgang (doppelt). — II. Fr. Hoffmann, Neuer deutscher Jugendfreund, Bd. 47, 49, 51. — 12. J. Brinar, Medvedji lov. Čukova gostija. — 13. J. Trošt, Na rakovo nogo. — 14. J. JurCiC, Pripovedni sp:si, zv. VI, VII, Vlil, X. — 15. Levstik: Zbrani spisi I-V. - 16. Kerstnik J., Zbrani spisi I, II. — 17. LaurenCiC J., Kranjsko v slikah in opisih. — 18. Fr. Orožen, Vojvodina Kranjska. — 19. Knezova knjižnica Vlil. zv. — 20. Zabavna knjižnica XIII. zv. — 21. F. Dahn, Bissula; — 22. F. Dahn, Felicitas. — 23. L. Ganghofer, Die Martinsklause. — 24. E. Spielhagen, Sturm-flut. — 25. J. Wolff, Der wilde Jager. — 26. J. Wolff, Der Raubgraf. — 27. A. Marby, Der Štern v. Mostar. — 28. A. Mager, Modeme deutsche Dichter. — 29. Fl. Hintner, Antigrobianus oder das ABC der guten Lebensart. — Gegenw&rtiger Bestand : 1570 Stiicke in Banden und Heften. B. Historisch-geograpliisclie Saramlung. (Gustos: Prof. Fr. Ho rak.) Karten. Ankauf: Kiepert Richard, Stumme phys. Wandkarte Frankreichs, RuMands, Skandi-naviens; Kiepert Heinrich, Physikalische Karte von Asien. Historische Bilder. a) Geschenk: Des hohen Ministeriums fflr Cultus und Unterricht: Stenska tabla pra-in ranozgodovinskih spomenikov etc. von Dr. M. Much. h) Ankauf: 1. Die Zusammenkunft Maximilians I. mit Wladislav von Biihmen. — 2. Der heil. Severinus und Odoaker. — 3. Friedrich mit der leeren Tasche gibt sich den Ti-rolern zu erkennen. — Stand der Sammlung: 87 Wand- und Handkarten, 20 Atlanten, 35 geogr. Bilder, 2 Globen, 1 Tellurium. C. Physilaliselies Cabinet. (Custos: Prof. K. Zahlbruckner.) Neuanschaffungen: Centrifugalmaschine sammt Nebenapparaten, Wellen- maschine nach Mach, Aluminium-Elektrometer nach Kolbe, dazu : eine einsetzbare Eichungs-skala, eine Hohlkugel und 2 isolierte Probekugeln, Ebonitstab mit Papierelektroskop, kleiner Projectionsapparat, ein Aluminiumelektroskop, ein Normalkondensator und ein Kapazit&ts-messer; dann chemische Glaswaren, u. z. Biegerohren, Kochkolben, 2 Kristallisierschalen, 5 Porzellanschalen, 4 Porzellantiegel mit Deckel, Retorten aus schwer schmelzbarem Glase mit Tubus und Stopsel, Sicherheitstrichter, 30 Gummistopsel, Biirsten zum Reinigen der Eprouvetten-Kolben und Beclierglaser. — Das Inventar des physikalischen Cabinettes ziihlt 765 Nummern. D. Naturhistorisehes Cabinet. (Custos: Prof. Dr. L. Poljanec.) a) Geschenke: Des Herrn Directors Giowacki: Herbarium von 400 Exemplaren und 10 Meeresalgen aus der Adria; des Herrn Prof. Dr. Schwaighofer; Sammlung von Samen bes. Rohnenj Friichte von Cytisus Laburnum, Robinia Pseudacacia, Gleditschia triacanthos und Polygonum Fagopyrum, Daedalea quercina, Polyporus, Schiilerherbarium auf Carton; des Schulers der V. Cl. Codelli: Madrepora; des Schulers der III. A Cl. Matasič: Blatt von Cocos nucifera; des Schulers der I. A Cl. Stergar: Kopfskelet von Anas boschas. b) Ankauf: Handmikrotom und Mikrotommesser; Mikr. Prftparate: Steinkohle (Diinn-schliff) und Hydra viridis, Rachen eines Selachiers, Kopfskelet von Cebus capucinus, Lingula anatina, Stauronotus marocanus, Gryllus domesticus, Sycon raphanus, Querschnitt von Cocos nucifera uud vom Ebenliolz. Friichte von Thea Chinensis (mit bliihendem Zweige), Coffea Arabica, Gummi elasticum. Areca catechu, Theobroma cacao, Stamm von Bambusa arundinacea und Saccharum officinarum, Ahles: Wandtafeln fiir Pflanzenkrankheiten, Pflanzenmodelle von Secale cereale und Aspidium filix mas. — Die Sammlung zahlt 16598 Stiick in 2060 Nummern. E. Lelirmittel fur den Zeiehenunterrielit. (Custos: Prof. A. Hesse.) Ankauf: 18 kunstgewerbliche Gipsmodelle mit Material-Imitation. 10 kleinere und 15 grossere Klappbretter (zum Aufstellen der Modelle). Stand der Sammlung: A. 6 perspect. Apparate; B. 20 element. Dralitmodelle; C. 36 element. Holzmodelle; D. 10 architekt. Elementar-Formen; E. 10 architekt. Formen; F. 25 Ge-fassformen; G. 61 ornament, und kunstgewerbl. Gipsmodelle; H. 22 figurale Reliefabgusse; J. 17 KOpfe und Biisten; K. 91 St. Varia; L. 18 Vorlagewerke; M. 22 besondere Vorlagen. F. Miisikaliensanimluiig. (Custos; Gesangslehrer Rud. Wagner.) Ankauf: 1. 1 Partitur mit 20 Stimmen fur den Kirchengesang (Messe von V. E. Becker). — 2. 1 Partitur mit 50 Stimmen der Messe in honorem Sancti Josephi von Ludvv. Ebner. — 3. Cecilija. Cerkvena pesmarica, v. Ant. Fiirster, 20 Exemplare. — Stand am Schlusse des lauf. Schuljahres : 5596 Stiick Musikalien, 12 Wandtafeln und 1 Stimmgabel. G. Munzcnsaiiiinluiig. (Custos: Prof. Fr. Horàk.) Geschenke: Des hochw. Herrn Prof. Dr. Fr. Kovačič: 1 Silbermunze aus der Zeit des riim. Kaisers M. Jul. Philippus 244—49; des Herrn Oberlehrers Ernst Slane aus St. Wolfgang a. Kaagberge: 7 Stiieke Steingeriithe, 1 Hufeisen; des Herrn Mediciners Anton Heric: 1 Silbermiinze (Brakt.) unbekannten (bohm.?) Ursprunges. — Summe aller num. Gegen-stiinde: 1370. Anhang: 1 riim. Fibula, 1 Spinmvirtel, Bruchstiicke eines riim. Mosaikbodens, 7 Stiieke Steingeriithe, 1 Hufeisen, Lachmanns Munzenkunde u. Hickmanns „Vergleichende Munztabelle“. H. Areliàologisehe Sammlung. (Custos: Prof. J. Holzer.) Ankauf: 1. Reliefs vom Parthenon (in Gips) sammt Rahmen. — 2. Hellas, I. u. II. Heft. Photogr. Aufnahmen in Griechenland. — Im ganzen 9 Nummern. Fùr alle den verschiedenen Lehrmittelsammlungen des Gymnasiums ge-machten Geschenke wird den hochherzigen Spendern der warmste Dank ausgesprochen. V. Unterstutzung der Schuler. A. Die zwei Platze der Andreas Kautschitsch’schen Studentenstiftung, bestehend in der vom liochw. Herrn Canonicus, Dom- und Stadtpfarrer Jakob Philipp Robine besorgfen vollstàndigen Verpflegung, hatten die Schiller IV. B-CI.Crnčič Ruprecht und Pohar Robert inne. R. Die Zinsen der A. Kautschitsch’schen Stiftung im Betrage von 12 K wurden zur Anschaffung von Schreib- und Zeichenrequisiten verwendet. C. Die fur 1902 falligen Zinsen der A. Humer’schen Stiftung von 10 K 50 h wurden dem aus Marhurg gebiirtigen Schuler der IV. A-Cl. Victor Voit zuerkannt. D. Aus der Ringaufschen Stiftung wurden an diirftige Schuler Arzneien im Kosten-betrage von 54 K 23 h verabfolgt. E. Von den aus der Marburger Sparcasse-Jubilaumsstiftung bis 31. December 1901 falligen Zinsen wurden laut Stadtschulrath-Beschlusses vom 16. Janner 1. J. die Schuler Kies-linger Edmund der Vili. Classe, Leber Franz der VI. Classe, Pilch Johann derselben Classe, Witschela Franz der V. Classe, Kniely Konrad, Atzler Roland und Zagoda Josef der 1V.-A Classe und Gugel Wilhelm der I. A-Classe mit je 16 K betheilt. F. In die Cassa des Vereines zur Unterstutzung durftiger Schuler des Gymnasiums haben als Jahresbeitràge oder VVohlthfttigkeitsspenden fUr 1901/1902 eingezahlt : A) die wirklichen Mitglieder. Herr Baron Richard Basso-Godel-Lannoy................... Herrn Wilhelm Blanke’s Buchhandlung..................... Herr Dompfarrer, Canonicus Jak. Phil. Bohinc............ „ Dr. Barth. R. v. C ar n eri, Schriftsteller........ „ Prof. Dr. F. Fe uš................................. „ Dr. Barth. Glančnik, Advocat....................... „ Dr. Joh. Glaser, Advocat.............................. „ Dir. Jul. Gtowacki.................................... „ Dompropsl Lorenz Herg................................. „ Prof. Jos. Holzer................................... „ Prof. Franz H o rak................................. „ Domdechant, Pralat Karl Hribovšek .................. „ Prof. Franz Jerovšek................................ „ Prof. Andreas Jurtela in Stavropol.................. „ Prof. Jakob Kavčič.................................. „ Franz Kočevar, Weinhandler.......................... „ L. H. Koroschetz, Kaufmann.......................... „ Prof. Johann Košari................................. „ Dr. Jos. Kronvogel, k. k. Landesgerichtsrath........ „ Canonicus Josef Majcen.............................. „ Prof. Blasius Matek................................. „ Canonicus Dr. Martin Matek.......................... „ Prof. Dr. Anton Medved.............................. „ Prof. Julius Miklau................................. „ Canonicus Dr. Johann Mlakar......................... Se. f.-b. Gnaden Dr. Michael Napotnik................... Herr Josef Ozmec, Pfarrer in St. Lorenzen a. D.......... „ Andreas Platzer, Kaufmann........................... „ Prof. Ignaz Pokorn.................................. „ Med. Dr. Amand Rak ................................. „ Dr. Franz Rosina, Advocat........................... „ Karl Scheidbach, Buchhàndler........................ Herren GebrUder Schlesinger, PioductenhUndler........... Herr Dr. Hans Schmiderer, BUrgeimeisler................. „ Dr. Joh. Sernec, Advocat............................ „ Franz Simonič, Domvicar............................. „ Karl Soss, Kaufmann........................... • • • i K h ... 10 — ... 6 — . • . 10 — ... 10 — ... 5 — ... 20 — ... t — ... 10 — ... 6 — ... 4 — ... 4 — ... 10 -... 5 — ... 10 — ... 4 — ... 4 — ... 4 — ... 4 - ... 10 — ... 4 — ... 5 — ... 4 — ... 10 -... 4 -- ... 6 — . . . 40 — ... 4 - ... 5 — ... 4 — ... 4 - ... 4 - ... 5 — ... 4 — ... 10 — ... 4 — ... 4 - ... 4 — Ftirtrag 265 — Herr Eduard Taborsky, Apotheker ....... „ Josef Tscheligi, Realitatenbesitzer................. „ Prof. Dr. Vogl...................................... „ Canonicus Barthol. Voh.............................. „ Dr. Franz Voušek, k. k. Landesgerichtsrath . . „ Peter Zadravec, Kaplan in St. Johann a. Dr. „ Prof. Josef Zi d anšek.............................. Geehrte Bezirkssparcassa Windischgraz.................... Lobi. Bezirksvertretung Marburg.......................... „ Bezirksvertretung Windisch-Feistritz................ Geehrter Verein ^Hranilno in posojilno društvo v Ptuji“ Geehrte Posojilnica in Cilli............................. B) die Wohlthater: Frau Anna Badi, Hausbesitzerin....................... Herr Franz Boh a k, Kaplan an der Dompfarre . . . „ Josef Cede, Kaplan an der Magdalenapfarre . . „ Alois Cii! e k, Burgerschulkatechet............. „ Dr. Anton Dolar, k. k. suppi. Gymnasiallehrer . . „ Matthias Efferl, Kaplan in GroSsonntag .... „ Felix Ferk, prakt. Arzt......................... „ Dr. Franz Firbas, k. k. Notar................... „ Alois Haubenreich, ftirstbischofl. Expeditor . . „ Rud. Janežič, Spiritual ......... „ Bernh. J en tl, Realittitenbesitzer............. „ Anton Jerovšek, f.-b. Hofkaplan................. „ Dr. V. Kac, prakt. Arzt......................... „ Ant. Kolarič, Kaplan an der Magdalenapfarre. . „ Ant. Korošec, Studienprafect.................... „ Prof. Dr. Franz Kovačič. . .................. „ Victor LOwenthal, k. k. suppl. Gymnasiallehrer . Frau Anna Majciger, Schulrathsgattin................. Herr Prof. i. R. Job. Majciger, k. k. Schulrath . . . „ Johann Markošek, Kaplan an der Dompfarre . . „ Josef Martinz, Kaufmann......................... „ Rad. Marzidovšek, k. u. k. Feldkaplan .... „ Prof. Fianz Metzler............................. „ Franz O eh ni, Hausbesitzer..................... „ Johann Petrovič, k. k. Gerichtsadjunct . . . , „ Prof. Georg Polzi. . . . ....................... „ Prof. Dr. Leopold Poljanec...................... „ Josef Rapoc, Hausbesitzer ...................... „ Ehrencanonicus und Dechant Thomas Rožanc Fri. Maria Schmiderer, Hausbesitzerin................ Herr Peter Stefan, Kaplan an der Magdalenapfarre. . „ Prof. Rudolf Straubinger........................ „ Alois S ver, k. k. Strafanstalls-Seelsorger. . . . „ Prof. Jakob Taj e k............................. „ Dr. med. Philipp Terč........................... „ Prof. Karl Verstovšek........................... „ Prof. Jos. Vreže................................ „ Oberstl. Anton v. Werner........................ „ Prof. Karl Zahlbruckner......................... Ergebnis einer Sammlung unter den Scbtilern K h K h I. A Classe. Bancalari 60 Berenreither 60 Golob 40 Hanf 1 — Hofbauer 1 20 HOfel 1 - Holzer 2 — Jftger 2 — Jonas 1 20 Miklau 2 — Nesclnnach 40 Nestroy 2 - Sanderman 1 — Schemeth 2 - Schuster 60 Stergar 40 Stossier 1 — Verstovšek 40 Wallner 40 Zweifler 1 — 21 20 K h I. B Classe. Amon >30 Baumgartner 40 Cuš 20 Dobnik 10 Feuš 10 Gnus 40 Gobec Alois 10 Gobec Rudolf 10 Gorišek 4 — Holcmann Paul 20 K h tJbertrag 265 — . . . . 20 — .... 10 — .... 4 — .... 4 — .... 4 — .... 4 — .... 5 — ....20— .... 20 — . . . . 20 — . . . . 50 — .... 30 - Summe 456 — K b .... 2 — .... 2 — . . . . 2 — ......3 — .... 3 — .... 2 — .... 2 — .... 3 — .... 2 — .... 3 — .... 2 — .... 3 — .... 2 — .... 2 — .... 3 — .... 2 — .... 1 — .... 2 — .... 2 — .... 1 - .... 2 — .... 3 — .... 2 — .... 2 — .... 2 — .... 2 — .... 2 — .... 2 — .... 2 — .... 2 — .... 2 — .... 2 — .... 2 — .... 2 — .... 2 — .... 2 — .... 3 — .... 2 — .... 2 — Summe 84 — ........... 203 09 K h Holcman Vincenz 20 Hrastnik 1 — Jager 2 — Jureš 10 Kokole 20 Kolar 10 Koroša 10 Korošak 20 Leskošek 1 — Marin I 66 Marinič 20 K 1» Mešiček i — Močnik 20 Otorepec 40 Peršuh 40 Rakoiič 20 Rezman 20 Rihtarió 20 Šibert 1 — Slavič 20 Skvarča 20 Vesenjak 40 Zelenko Alois 10 Zelenko Franz 20 Zorko 20 17 56 II. A Classe. Badi 2 - Čelan 20 v. Eggenberger 20 Frisch 1 — Glavič 80 Hauser 20 Janžek 40 Korže 40 Krainc 30 Krek 30 v. Lehmann 1 — Morocutti 1 — Neinanitsch 2 — Ortner 40 Petrovič 50 Pliberšek 30 Rak 1 — Roškar 40 Smola 20 Soleh 1 - Solak 40 Soss 40 Srebre 2 — Vielberth 2 — VVallner 50 VVantur 30 Wresnig 2 — tžl 20 II. B Classe. Bratina 50 Glančnik 2 — Jazbinšek 20 Kislinger 20 Klobučar 1 — Kolterer 20 Korošak 50 Lepej 20 Majcen St. 1 — Medi k 20 Merslavič 20 Meznarič 10 Trinkaus 20 Valenti 20 Vaukan 10 VreS 20 Werdnik 20 Žepič 60 7 80 K h III. A. Classe. Bračko 20 Hrovat 40 Kalmann 60 Koroschetz 4 - Kosz 20 Matasič 2 - Mitterer 40 Moge 60 Nestroy 2 — Raunicher 1 — Samlicki 40 Schònheinz 60 Schmidi Alfr. 1 — Schmidi Karl 3 — Sirk 60 Sock 60 Solak 60 Srebre 2 — Stergar 1 — Stettinger 1 Toplak 1 — Ulčnik 40 Vetter 2 — Viher 50 Wurzinger 20 Wresnig 2 - 28 30 III. B Classe. Cede 50 Čuček 60 Dobnik 20 Drevenšek 20 Ferenčak 25 Gabron 20 Gorišek 20 Hohnjec 51 Hojnik 20 Ješovnik 1 — Jurečko 20 Kaučič 1 20 Kostanjevec 30 Koša n 2 — Krajnc J. 30 Krajnc M. 32 Morie 20 Pirkmaier 1 01 Pohar 10 Potočnik 40 Rajh 1 — Rola 20 Steinfelser 1 — šarh 1 11 škrobar 30 Šlibar 42 Tašner 20 Terstenjak 32 Toplak 20 Umek 10 Večaj 20 Veršič 2 — Volaušek 20 Vovčič 50 Vrabl 10 Weixl 30 Zagoršak 40 K h Zavodnik 40 Z ek ar 40 Zivortnik 50 Žmavc 20 Žunkovič 30 20 24 IV. A Classe. Atzler 40 Cuš 30 Ferk 20 Hržič 20 Jug 20 Kniely 30 Lassbacher 30 Moritsch 2 — Moser 40 Novak 20 Pogruic 20 Pollak 40 Reismann 2 - Schmiderer 2 — Šoba 20 Vielberth 2 — Voit 40 Zagoda 10 v. Zhuber 1 — 12 80 IV. B Classe. Baš 50 Cajnko 40 Crnčič 20 Geratič 50 Ivanuš 50 Kink 30 Klasinc 30 Klobasa 30 Koprivnik 1 50 Koser 20 Minafik 60 Napotnik 40 Nežmah 40 Novak 50 Pohar 20 Slana 30 Škofič 20 Trstenjak 60 Zabovnik 40 Zapečnik 1 — Zorman 10 9 40 V. Classe. Barbič 20 Borko 40 Godel li 60 Deržič 10 Dušej 30 Gala 20 Goli 1 — Gottscheber 1 — Grilc 20 Grtigl 50 Heric K h 10 Ilešič 20 Jančič 20 Jarh 20 Jehart 1 20 Jug 20 Jurko 30 Kalus 2 — Klasinc 20 Kolarič 20 Koren 30 Kosi 20 Krajnc 1 — Križan 30 Lešničar 20 Lešnik 1 — Pavlič Bog. 1 03 Pavlič Peter 30 Petrovič Anton 20 Petrovič Friedr. 50 Pinter 1 — PlOckinger 40 Polak 30 Pučnik 20 Raišp 20 Rop 20 Rožman 20 Schmidt 1 — Senekovič 24 Sok 10 Stajnko 20 Stettinger 2 — FiirstSulkovvski 2 — Šalamun 50 Šegula 30 Šiško 30 Škof' 20 Toplak 30 Weixl 50 Witschela 10 W urzinger 1 - Zavodnik 20 Žižek 20 25 97 VI. Classe. Fobn 1 — Goschenhofer 1 — Karti n 2 — Liebiseh 2 — Mayr 4 -i- Bar. Schonberger 2 — bobotka 1 - 13 - VII. Classe. Bukovšek 20 Coki 40 Eichelberger 20 Glančnik 2 01 Kramberger 20 Kristovič 20 Mravljak 50 Pestevšek 44) Rauter 40 Schreiner 2 01 K h Stibler Mich. 20 Štuhec 30 Šeško 30 Tribnik 40 Turnšek 60 Vedečnik 50 8 82 K h Vlil. Classe. Černjavič 40 Dominkuš 40 Goschenhofer 2 — Heric •10 Horak 1 — Juritsch 50 K h Kidrič 40 Korže 1 — Koschatzky 2 — Kotnik 50 Lebar 50 Mihalič 70 Monetti 40 Pečovnik 60 K Pohleven 50 Roschker 2 — Teisinger 2 — Tkavc 80 Url 40 Zepitsch 30 16 80 Rechnungs-Abschluss Ur. 46**) vom 1. Juli 1902. Die Einnahmen des Vereines in der Zeit vom 1. Juli 1901 bis 1. Juli 1902 bestehen: 1. Aus den Jahresbeitragen der Mitglieder................................. 456 K — 2. Aus den Spenden der Wohlthàter......................................... 287 „ 09 3. Aus den Interessen des Stammcapitales...................................413 „ 08 4. Aus den Sparcasse-Interessen...............................................10 „ 41 5 Gassarest vom Jahre 1901 ................................................ 455 „ 45 Summe . . 1622 K 03 Das Stammcapital betragt 10.400 K in Papieren. Die Ausgaben ftir Vereinszwecke in der Zeit vom 1. Juli 1901 bis 1. Juli 1902 betrugen: 1. Fur die Unterstiitzung wiirdiger und dtirftiger Schiller : a) durch Beistellung von Freitischen.................................... 635 K 04 h b) durch Ankauf und Einband von Lehrbiichern und Atlanten, welche den Schtilern geliehen oder geschenkt wurden............................149 ,, 10 „ c) durch Verabfolgung von Kleidungsstiicken etc.............................— „ — „ d) durch Geldunterstiltzungen..............................................35 „ — „ 2. Filr Regieauslagen (Entlohnung fur Schreibgeschafte etc.) . . . . 20 „ — „ Summe . . 839 K 14 h Es bleibt somit ein barer Cassarest von.................................. 782 K 89 h G. Zu besonderem Danke sind viele Schiller des Gymnasiums den Herren Àrzten in Marburg ftir bereitwillige und unentgeltliche Hilfeleistung in Krankheitsfallen verpflichtet. H. Freitische wurden mittellosen Schtilern von edelherzigen Wohlthàtern 595, vom Unterstiltzungsvereine 36, zusammen 631 in der Woche gespendet. Fùr alle den Schùlern des Gymnasiums gespendeten Wohlthaten spridit der Berichterstatter im Namen der gutigst Bedachten hiemit den gebùrenden innigsten Dank aus. VI. Fòrderung der kòrperlichen Ausbildung der Jugend. In Befolgung des diesen Gegenstand betreffenden hoh. Min.-Eri. vom 15. Sept. 1890, Z. 19.097, wandte sieh die Direction auch heuer an das k. u. k. Mihtiir-Stations-Commando, welches der Gymnasialjugend eine namhafte PreisermaBigung bei der Beniltzung der Militàr-Schwimmschule gewahrte. Auch das Commando der k. u. k. Infanterie-Gadettenschule zu Marburg gestattete den Gymnasialschlilem an zwei Wochentagen das Baden in ihrer Schwimm-anstalt gegen ermafiigte Eintrittspreise und den àrmeren Schillern sogar unentgeltlich. Beiden Militarbehorden sei daflir hiemit der beste Dank ausgesprochen. Die Vorstehung des Stadtverschonerungs-Vereines erlaubte den Schiilern die Beniltzung des Eislaufplatzes auf dem Stadtteiche zu ermiiCigten Preisen, wofilr die Direction gleichfalls den verbindlichsten Dank ausspricht. Zur Abhaltung von Jugendspielen im Freien wurde vom ho. k. k. Landwehr-Stations-Commando der sogenannte kleine Exercierplatz in der Karntnervorstadt jeden Mittwoch und Freitag nachmittags der Direction in der bereitwilligsten Weise uberlassen, woftir hier eben-falls warmstens gedankt wird. Daselbst veranstaltete der Spielleiter, Professor Julius Miklau, bei jedem giinstigen Wetter sowohl im Herbste des vorigen Jahres als auch im Frilhling und Sommer des lauf. Jahres verschiedene Spiele, an denen sich die Jugend aller Glassen eifrig betheiligte. Es wurde im ganzen wegen der Ungunst der Witterung nur 8mal gespielt, und zwar von V45—747 Uhr. Die Betheiligung vvar rege, da durchschnittlich 150 Schiller aller Glassen theilnahmen. Die Spieler bildeten je nach ihrer Anzahl 8—18 Abtheilungen, von denen eine die Schiller des Obergymnasiums umfasste, wàhrend die anderen sich aus Schiilern des nahezu gleichen Alters zusammensetzten. Ant beliebtesten war das Fubballspiel, welches an **) Dor Rechnungsabschluss Nr. 45 wurde in der ordentliehen General versammlung vom 1. December 1901 ge-prfift und fur richtig befunden. Der Aussehuss des laufenden Vereinsjahres bestand aus den Herren : Julius GJowaeki, k. k. Gyrnnasial-Director, Obmann ; Domdechaut Pral at Karl Hribovšek, Canonicus Dr. Job. Mlakar, Prof. Joh. Košan und Prof. Rud. Straubinger. Als Recbnungsrovisoren fungierten : Prof. BI. Matek und Prof. Karl Zahlbruckne \ als Ve-rificator des Protokolles : Prof. J. Holzer. jedem Spieltage ungefahr 6—8 Abtheilungen durch langere Zeit in Anspruch nahm. AuBerdem vvaren stets zwei Scbleuderballe und regelmaBig drei kleinere Balle beim sogen. Bastartln, ein Croquet- und ein Boccia-Spiel in Vervvendung. Auch wurden vom Turnlehrer wahrend des ganzen Jahres Bewegungsspiele im Turnsaale geiibt. Ferner wurden unter ziemlich reger Betheiligung 5 zvveistundige Fufiwanderungen unternommen. Die Conferenz iiber die Mafinahmen zur Forderung der korperlichen Ausbildung der Schuljugend wurde am 8. Janner 1. J. abgehalten. VII. Erlasse der vorgesetzten Behòrden. 1. Erlass des k. k. Min. f. C. u. U. vom 22. Mai 1901, Z. 5771, intim. d. d. Eri. d. k. k. L.-Sch.-R. v. 12. Juni 1901, mit dem dem Professor Julius Miklau ein Stipendium zu einer in den Hauptferien des Jahres 1901 nach Dalmatien, Montenegro und die Occupationslander aus-gefiihrten Studienreise verliehen wurde. 2. Erlass des Herrn Ministers filr Cultus und Unterricht vom 14. November 1901, Z. 34.254, intim. m. d. Eri. d. k. k. L.-Sch.-R. vom 25 November 1901, Zahl 10.817, nach dem die Weihnachtsferien des Jahres 1901 mit dem 21. December mittags zu beginnen hatten. 3. Erlass des k. k. Min. f. C. u. U. v. 16. November 1901, Z. 16.033, intim. d. d. Eri. d. k. k. L.-Sch.-R. v. 9. December 1901, Z. 11.111, mit dem vom Schuljahre 1902/03 an der Anstalt der obligate Turnunterricht eingefuhrt wird. 4. Erlass des k. k. Min. f. C. u. U. vom 9. December 1901, Z. 29.947, intim. d. d. k. k. L.-Sch.-R. v. 15. December 1901, Z. 45982, mit dem fur die Anstalt die Herstellung einer neuen Heizanlage angeordnet wird. 5. Verordnung des Herrn Ministers fur Cultus und Unterricht vom 24. Februar 1902, Z. 36.991 ex 1901, mit der vom Schuljahre 1902/03 angefangen eine neue deutsche Recht-schreibung angeordnet wird. 6. Erlass des Herrn Ministers fur Cultus und Unterricht vom 23. April 1902, Z. 5522, intim. d. d. Eri. des k. k. L.-Sch.-R. v. 9. Mai 1902, Z. 4346, mit dem dem Prof. Dr. Leopold Poljanec ein Stipendium zu einer in den Hauptferien 1902 auszufuhrenden Studienreise verliehen wird. Vili. Chronik. a) VerSnderungen im Lelirkorper. Zufolge Erlasses des Herrn Ministers fur Cultus und Unterricht vom 11. Juni 1901, Z. 13.187, wurde dem ha. Professor Dr. Johann Tertnik, der seit Jahren den k. k. selb-standigen Gymnasialclassen in Cilli zur Dienstleistung zugewiesen war, eine Lehrstelle arn IL Staatsgymnasiun) in Laibach verliehen. Mit dem Erlasse vom 15. Juni 1901, Z. 11.515, hat der Herr Minister fur Cultus und Unterricht dem wirklichen Lehrer am Staatsgymnasium in Krainburg Dr. Leopold Poljanec eine an der Anstalt erledigte Lehrstelle verliehen. Mit dem Erlasse des k. k. st. Landesschulrathes vom 9. August 1091, Z. 3.056, wurde die Bestellung des Lehramtscandidaten Dr. Anton Dolar zum Supplenten filr das Schul-jahr 1901/2 genehmigt. Mit den Erlassen des k. k. Ministeriums filr Cultus und Unterricht vom 4. Juli 1901, Z. 18.900, und vom 7. Februar 1902, Z. 1.176, wurde Professor Georg Polzi auf die Dauer des Schuljahres 1901/2 krankbeitshalber beurlaubt. Mit dem Erlasse des k. k. st. Landesschulrathes vom 2. October 1901, Z. 8.470, wurde die Bestellung des Lehramtscandidaten Victor Lowenthal zum Supplenten an der Anstalt fiir die Dauer des Schuljahres 1901/2 genehmigt. Die im vorigen Schuljahre ha. in Verwendung stehenden Supplenten Dr. Josef Effen-berger und Johann Zmolnig wurden mit 15. September v. J. ihrer Dienstleistung an der Anstalt enlhoben. Ersterem wurde eine Lehrstelle arn Communal-Gymnasium in Gmunden verliehen. b) Die widitigsten sonstigen Vorkommnisse. Am 18. August wohnten die in Marburg anwesenden Milglieder des Lehrkbrpers dem zur Feier des Geburtsfestes Seiner k. u. k. Apostolischen Majestàt des Kaisers veranstalteten solennen Hochamte bei. Die Scbttleraufnahme fand am 13. und 14. Juli und am 16. und 17. September statt. Das Schuljahr wurde am 18. September 1900 mit dem feierlichen hi. Geistamte eroffnet. Am 4. October feierte die Lehranstalt das h ohe Namensfest Seiner k. u. k. Apostolischen Majestàt mit einem feierlichen Gottesdienste. Am 19. November betheiligten sich der Lelirkorper und die Schiller an einem zum Andenken an Weiland Ihre Majestàt, die Kaiserin Elisabeth, veranstalteten Trauer-gottesdienste. Am 15. Februar wurde das erste Semester geschlossen und am 19. d. M. das zweite Semester begonnen. Am 6. Marz starb der Schuler der III. B. Classe Franz Supanič. R. I. P. Am 17. und 18. Marz wurde die an der Anstalt iibliche Osterandacht abgehalten. Zugleich empfiengen die Schuler die hi. Sacramente, gleichwie am Anfange und am Ende des Schuljahres. Am 28. Aprii starb in seiner Heimat der Schiller der 7. Classe Josef Wurzer, zu dessen Beerdigung sich eine Abordnung des Lehrkorpers und eine Anzahl von Schulern nach Radkersburg begaben. R. I. P. Der 15. Mai wurde von der Direction frei gegeben und an diesem Tage Classen-ausfluge veranstaltet. Am 24. Mai wurde die Priifung aus der steiermarkischen Geschichte unter dem Vorsitze des Directors abgehalten. Der=elben unterzogen sich neun Schiller der beiden Parallelen der 4. Classe, welche insgesammt vorzilglich entsprachen und dabei das hervorragende Interesse und den besonderen Fleitl bezeugten, den sie beim Studium der Geschichte ihres engeren Vaterlandes bethatigt batten. Die ersten Preise, zwei vom steiermarkischen Landesausschusse fùr die besten Leistungen gewidmete Preismedaillen, wurden den beiden Schulern Johann Baš und Konrad Kniely zuerkannt. Aufierdem wurden noch Prtifungspreise gespendet u. zw. von Sr. fiirstbiscb Oflichen Gnaden, Herrn Dr. Michael Napotnik 2 Goldstiicke àlOK, vom Herrn Burgermeister Dr. Hans Schmiderer 1 Ducaten, von dem hochwurdigen Herrn Domdechant und Pralaten Karl Hribovšek 1 Prachtband „Opus Sancti Lucae“, vom hochwiirdigen Herrn Domcapitular und Professor Theologiae Dr. Johann Mlakar 1 Zenn-kronenstiick, von Professor Julius Miklau ein VVerk „Steiermark in Wort und Bild“ und von einem Ungenannten die Geschichte der Steiermark von F. M. Meyer. Mit diesen Preisen wurden die ilbrigen Schuler betheilt u. zw. Anton LaSbacher, Andreas Veble, Karl Trstenjak, Johann Geratič, Leonhard Boezio, Anton Veranič und Fortunat Kink. Am 26. Mai inspicierte der Herr Landesschulinspector Leopold Lampel die Anstalt. Am 21. Juni wurde das Fest des hi. Aloisius, des Patrons der studierenden Jugend, in der Aloisikirche durch einen feierlichen, vom Pralaten und Domdechant Karl Hribovšek celebrierten Gottesdienst gefeiert. Der Tag war schulfrei. Am 28. Juni wohnten die dienslfreien Mitglieder des Lehrkorpers dem in der Dom-kirche fiir Weiland Seine Majestàt, Kaiser Ferdinand I., celebrierten Gottesdienste bei. Vom 27. Juni bis 2. Juli wurden die mtindlichen Versetzungsprtlfungen, vom 7. bis 10. Juli die Classification vorgenommen. Bei dieser erhielten die erste Classe mit Vorzug folgende Schuler : H o 1 z e r Wilhelm, Jager Alois und Miklau Fritz der I. Cl. A; Baumgartner Karl, Fras Franz, Gnus Kasimir, Holcman Vincenz, I v a n š e k Franz, Kokole Josef, Leskošek Karl, Peršuh Anton, Plohl Peter, Rakovič Franz, Rezman Alois, Rihtarič Peter, Teraent Johann, Toplak Franz, Veble Franz, Vesenjak Paul und Zelenko Franz der I. Cl. B; Badi Otto, Nemanitsch Giinther und Wan tur Adolf der II. Cl. A ; J a z b i n š e k Franz, Majcen Stanko und Stegenšek Franz der IL Cl. B ; Hrovat Anton, N e s t r o y Ferdinand, Schmidi Karl und W e i s s e r Felix der III. Cl A; Gorišek Johann, Kaučič Josef, K o š a n Johann, Steinfelser Franz Šlibar Franz, Umek Michael, V e r š i č Alois, V o 1 a u š e k Josef und Vrabl Nikolaus der III. Cl. B; Kniely Konrad der IV. Cl. A ; Baš Johann, Brunčko Leonhard, Potočnik Anton und V e b 1 e Andreas der IV. Cl. B; Borko Jakob, Krajnc Karl, Lešničar Johann, P i n t e r Josef, R a i š p Johann, Stettinger Gottfried und Žižek Johann der V. Cl.; Gaber Emil, G 1 o n a r Josef, Goričan Anton, K o s c h e 11 Othinar, Leskošek Johann, M a y r Alois, Murn Alois, Robar Franz und Karl Freiherr von SchOnberger der VI. Cl.; Hóllmuller Julius, Jur h ar Martin und Prekoršek Johann der VIL Cl.; Ban Adam, Goschenhofer Heinrich, Kidrič B'ranz, Monetti Franz, Ozimič Josef, Pečovnik Adolf, T e i s i n g e r Eri ch und Z e p i t s c h Josef der VIII. Cl. Am 15. Juli wurde das bi. Dankamt vom Herrn Pralaten und Domdechant Karl Hribovšek celebriert, nach demselben die Preise der Schillerstiftung den Scbiilern Odilo Haberleitner der VI. Cl. und Lešničar Johann der V. Cl. uberreicht und das Schuljahr mit der Zeugnisvertheilung geschlossen. IX. Statistik der Schiiler. G 1 a S e I. II. III. IV. VI. Zusammcn V. VII. Vlil a b a b a b a b i • tanit Zu Ende 1900/901 . . . 39 58 23 48 22 43 22 44 51 41 38 40 469 Zu Anfang 1901/902 . . Wahrend des Schuljahres 40 72 31 56 28 45 22 34 58 43 34 33 496 eingetreten .... 2 — — — 2 — — — 1 — — 2 7 Im ganze» also aufgenommen . . 42 72 31 56 30 45 22 34 59 43 34 35 503 Darunter : Neu aufgenommen u. zw.. aufgestiegen .... 36 69 1 3 4 1 2 — 6 — — 1 123 Repetenten .... — — — 1 3 2 1 — 2 — — — 9 Wieder aufgenommen u. zvv.: aufgestiegen .... — — 28 48 19 36 17 34 47 42 32 34 337 Repetenten .... 6 3 2 4 4 6 2 — 4 1 2 — 34 Wahrend des Schuljahres ausgetreten .... 4 9 4 3 3 3 — — 3 1 3 1 34 Schulerzahl zu Rude 1901/902: Offentliche .... 37 63 27 53 26 42 21 34 55 42 31 33 464 Privatisten .... 1 — — — 1 — 1 — 1 — — 1 5 2. Geburtsort (Vaterland). Marburg 7 8 3 10 2 4 2 2 8 3 7 56 Steiermark (auBer Marburg) 24 58 12 46 10 40 14 32 48 31 25 22 362 Niederdsterreich .... 2 — 1 — — — — — — 1 — — 4 Oberosterreich .... 1 1 Kiirnten — 1 2 — 1 — — — 1 — — 1 6 Krain 2 4 2 3 1 — — — — 1 1 1 15 Ktistenland 1 — — — — — 1 — 1 — — — 3 Tirol 1 1 — 2 Bòhmen 1 — — — — — — — 1 — 1 1 4 Mithren 1 — — — 2 — 2 — 1 — — — 6 Schlesien — — 1 — 1 — — — — — — 2 Ungarn — ““ — 1 2 — — — — 1 — 1 5 Kroatien — 1 1 — — — 1 Deutschland 1 2 Summe . . 38 63 27 53 27 42 22 34 56 42 31 34 469 3. Muttersprache. Deutsch 33 — 22 — 21 — 15 — 15 18 7 15 146 5 63 5 53 6 42 7 34 41 24 24 19 323 Summe . . 38 63 27 53 27 42 22 34 56 42 31 34 469 4. Religionsbekenntnis. Katholisch, lat. Ritus . . 38 63 27 53 27 42 21 34 56 41 31 33 466 Evang., Augsb. Confession 1 — — 1 -- 1 3 Summe . . 38 63 27 53 27 42 22 34 56 42 31 34 469 C 1 a S s e I. II. III. IV. Zusammei V. VI. VII. Vil 5. Lebensalter. a b a b 1 a b a b 11 Jalne 4 4 8 12 „ 13 8 3 1 25 13 „ 17 18 9 9 2 1 56 14 „ 1 23 11 11 6 7 2 61 15 „ 2 7 3 14 8 12 4 7 5 62 16 „ — 2 — 13 9 11 5 12 11 6 69 17 „ 1 1 — 4 1 7 10 9 15 10 1 59 18 « — — 1 — 1 4 1 4 16 12 8 4 51 19 n — — — 1 — — — 2 8 9 10 8 38 20 „ 1 4 9 9 23 21 „ 1 1 8 10 22 „ 2 2 4 23 » T — — 2 2 24 „ 25 „ — — — — — — — — — 1 1 Summe . . 38 63 27 53 27 42 22 34 56 42 31 34 469 6. Nach dem Wohnorte der Eltern. OrtsangehOrige .... 20 5 18 5 13 3 11 3 14 11 5 8 116 Auswàrtige 18 58 9 48 14 39 11 31 42 31 26 26 353 Summe . . 38 63 27 53 27 42 22 34 56 42 31 34 469 7. Classification. a) zu Ende des Schuljahres 1901/902. I. Fortgangscl. mit Vorzug 2+i 17 3 3 4 9 1 4 7 9 3 8 70+i I. Fortgangsclasse . . . 29 34 20 39 12 ti 25 20 21 40+i 28 26 25 319+2 Zu einer Wiederholungs- priifung zugelassen . . 1 6 3 5 2 2 — 3 4 2 1 — 29 II. Fortgangsclasse . . . 3 6 1 4 6 5 — 5 1 2 1 34 III. Fortgangsclasse . . . 2 — — 2 2 — — — 1 — 7 Zu einer Nachtragspriifung zugelassen — — — — — 1 O+i 1 2 1 O+i 5+2 AuBerordentliche Schiller . Summe . . 37+‘ 63 27 53 26+1 42 21+i 34 55+' 42 31 33+i 464+5 b) Nachtrag zum Schuljahr 1900/901. Wiederholungspriifungen vvaren bewilligt . . . 3 6 1 4 2 2 5 6 9 3 7 48 Entsprochen haben . . . 2 4 1 i 1 1 3 5 7 3 6 34 Nicht entsprochen haben (od. nicht erschienen sind) 1 2 — 3 1 1 2 1 2 1 14 Nachtragsprtitungen vvaren bewilligt — 1 — — 1 — — — 1 6 1 — 10 Entsprochen haben . . . — 1 3 Nicht entsprochen haben . — — — — 1 — — — — — 1 2 Nicht erschienen sind . . — — — — —- — — — 1 4 — — 5 Darnach ist das Endergebnis fur 1900/901 : I. Fortgangsclasse m. Vorzug 3 4 £ 7 2 3 2 4 8 1 7 6 49 I. „ .... 29 46 18 32 15 32 16 38 37 34 29 33*' 359 + i II. „ .... 6 6 1 9 5 8 4 2 5 2 2 50 m. „ .... 1 2 2 — — 5 Ungeprttft blieben. . . . — — — — — — — — 1 4 — — 5 Summe . . ! 39 58 23 48 22 43 22 44 51 41 38 39+i 468+i C a S S e 8. Geldleistungen der 1 11 Til IV /.Hsammeii Schiiler. ! V. VI VII VIII Das Sohulgeld liaben a b a b a | b a b gezahlt: im I. Semester 25 28 16 14 20| 11 8 4 19 12 5 7 169 im II. Semester 11 13 15 16 19 7 10 8 11 15 6 7 138 Zur Halfte waren befreit im I. Semester im II. Semester Ganz befreit waren im I. Semester 14 43 14 42 10 34 14 30 39 30 29 28 327 im II. Semester 28 55 12 40 10 37 12 26 45 27 25 27 344 Das Schulgeld betrug im ganzen im I. Semester K 750 840 480 420 600 330 240 120 570 360 150 210 5070* im II. Semester K 330 390 450 480 570 210 3001 240 330 450 180 210| 4140 Zusammen K 1080 1230 930 900 1170 540 540 360 900 810 330 420 9210 Die Aufnahmstaxen betrugen ... K 15120 2S9-80 1-20 16-SO 25-10 12-60 12-60 — 33-60 — — 1-20 551-10 Die Lehrmittelbeitrage betrugen ... K 82-00 11100 62-09 112-00 60-00 90-00 n-oo 68-00 118-00 86-00 68-00 10-00 1001-00 Die Taxen fur Zeugnis- duplicate betrugen K ; — — 4-00 — — — — — — — 400 — 8-00 Summe K 123320 133-80 70-20 12880 8910 102-60 56-60 68-00 15160 86-00 12-00 11-20 1566-10 9. Besuch des Unter- richtes in den relat.- oblig. u-nicht obligaten Gegenstànden. Zweite Landessprache (Slovenisch) I. Curs 13 — 8 — 1 — 1 — — — — — 23 II. Curs 2 — 1 — 2 — 2 — 2 3 — — 12 III. Curs — — 1 — 2 — 1 — — 1 — - 5 IV. Curs 1 5 6 Franzdsische Sprache. — — — — — — * — 6 4 9 8 2 29 Kalligraphie .... 14 16 10 3 43 Freihandzeichnen 1. Curs 5 10 3 3 21 II. Curs 1 — 4 7 2 6 3 3 2 1 — — 29 111. Curs — — — — 1 — — 2 4 7 2 1 17 Turnen : I. Curs 12 27 3 11 2 7 — — — — — — 62 II. Curs — — — — — — 2 — 7 1 10 4 24 Gesang: I. Curs 4 7 — 5 — 3 — 1 — — — — 20 II. Curs 2 3 1 7 2 8 — 5 — — — — 28 III. Curs 1 10 7 3 21 Stenographie : I. Curs — — — — — — 8 18 30 7 1 — 64 11. Curs 5 4 4 1 14 Steiermark. Geschichte — — — — — — 4 9 — — — ~ 13 10. Stipendien. Anzahl der Stipendien im I. Semester — — — 2 — 1 1 3** 3 1 3 8 22 im II. Semester 1 1 — 1 1 1 3»* 5 2 5 9 32 Gesammtbetrag im I. Semester K — — — 200 — 100 1 23 77, Jus Im Sommerlermine 1902 unterzogen s-ich von 33 Offentlichen Sehulern der Vili. Classe sàmmtliche der Maturitàtsprtifung. Dazu kam ein Privatist. Die schriftliche Maturitàtspriifung wurde vom 2. bis zum 7. Juni vorgenommen. Die dabei ausgearbeiteten Themen waren folgende : 1. Uberselzung aus dem Lateiniscben ins Deutsche: Vergil. Aen. XII., 174—211. 2. Obersetzung aus dem Deutschen ins Laleinische : Die Sclilacht am Trasimenus. 3. Aus dem Deutschen : Die Wechselbdziehungen zwischen dem Oriente und Occidente von der altesten Zeit bis zur G( genwart. 4. Ùbersetzung aus dem Griecbiscben : Platon, Protagoras, Cap. 11 bis dconehai eiv&naintp. 5. Aus der Mathematik: 1) Der Bruch - soli in Partialbruche mit den Nennern (3 -f- 4 X) und (6 + 7 X) zerlegt vverden. 2) Vier Zahlen stehen in geometrischer Progression, die Summe der ersten und vierten verhalt sich zur Summe der zweiten und dritten wie 3:2, die zweite Zahl ist uni 72 kleiner als die vierte ; vvie heiBen die vier Zahlen? 3) Der charakteristische Axialschnitt eines schiefen Kegels ist an der Basis rechtwinklig ; gegeben ist der Winkel an der Spitze « und die Axenlange a ; wie groB ist das Volumen der dem Kegel eingeschriebenen Kugel ? Z. B. a = 6’3472, a — 39° 42’. Der charakteiistische Axialschnitt soli construiert vverden. 4) Durch die Punkte P (0 05, 05) und Q (5, y,) einer Parabel, deren Scheitei mit dem Ursprung und deren Axe mit der X-Axe des Coordinaten-systems zusammenfallt, wird ein Kreis gelegt, dessen Mittelpunkt in der Ordinatenaxe liegt ; wie lautet die Gleiehung der Parabel, des Kreises und der in den Punkten P und Q an die Parabel gezogenen Tangenten, und welchen Winkel schlieBen die beiden Tangenten mit einander ein? 6. Aus dem Slovenischen: a) ftir Slovenen: Narava, življenje in kristjanstvo so naj večji učeniki Človeštva, b) fiir Deutsche: Ogenj in voda dobro služita, pa slabo gospodarita. Narodni pregovor. Die miindliche Priifung vvurde vom 23.—26. Juni unter dem Vorsitze des Herrn Landes-schulinspectors Leopold Lampe! durchgefulirt. Der oben angefuhrte Privatist konnte krank-heitshalber zur Priifung nicht erscheinen. Von den iibriggebliebenen 33 Abiturienten vvurden 30 fiir reif erklart, darunter 6 mit Auszeichnung, 3 erhielten die Erlaubnis zu einer Wieder-holungspriifung nach den Hauptferien. Die als reif befundenen Abiturienten sind folgende : Post-Nr. Name Geburtsort Vaterland J g 11 5 •- Dauer der Gymnas.-stadien in Jahren Gevvahlter Beruf 1 Ban Adam* Arnovoselo Steiermark 21 8 Theologie 2 Černjavič Jakob Wolfsdorf 21 8 Nalurmvensthafien 3 Dominkuš Adolf St. Anton i. W.-B. 21 8 Jus 4 Dvoršak Blasius Wranga n 20 8 Theologie 5 Felber Friedrich Marburg 18 8 Jus G Frisch Bobert Klagenfurt Karaten 18 8 Jus 7 Goschenhofer Heinr.* Marburg Steiermark 19 8 Theologie 8 Heric Matthias Wolfsdorf 19 8 Jus 9 Horak Rudolf Marburg 19 8 Jus 10 Juritsch Gottfried Marburg 20 8 Jus 11 Kidrič Franz* Radmannsdorf 22 8 Jus 12 Kieslinger Edmund Eibisvvald 20 9 Bahndienst 13 Kolenc Leopold Vonarje V 25 9 Theologie 14 Korže Ivo St. llgen unt. Turiak 20 8 Jus 15 Koschatzky Edmund Mittelvvalde Preuss.-Schl. 19 8 Jus 16 Kotnik Franz Unterpulsgau Steiermark 21 8 Jus 17 Lebar Josef Kreuzdorf 20 10 Medicin 18 Levitschnigg Hermann Marburg n 18 8 Jus 19 Luschiitzky Franz Ober-Leseče Krain 19 8 Marinecommissariat 20 Mihalič Franz Eisenthiir Steiermark 19 8 Jus 21 Monetti Franz* Zinsatli r> 21 8 Theologie 22 Ozimič Josef* Kostanjevec n 20 8 Theologie 23 Pečovnik Adolf* St. Leonhard i. W.-B. Ti 19 8 Matliraatik luPhvsik 24 Pive Josef Reifnig » 23 9 Bahndienst 25 Pohleven Anton Strug n 20 8 Theologie 26 Roschker Ernst Marburg 19 8 Jus 27 Teisinger Erich Pilsen Bohmen 18 8 Mililir-Akadtmie 28 Tkavc Anton Krottendorf Steiermark 21 8 Theologie 29 Zepitsch Josef Windischgraz 21 9 Jus 30 Zidanšek Josef Škeden n 19 8 Theologie XI. Aufnahme der Schiiler fiir das Schuljahr 1902/03. Das Schuljahr 1902/03 wird am 18. September 1. J. um '/,8 Uhr morgens mit dem hi. Geistamte iti der Aloisikirche eriiffnet werden. Die Einschreibung der Aufnahmswerber in die erste Classe wird am 15. Juli von '/,10—12 Uhr und am 16. September von 9—12 Uhr im Lehrzimmer der II. B-Classe statt-linden. Die Ubrigen, in die Anstalt neu eintretenden Schiiler und diejenigen, welche bereits im Juli-Termine die Aufnahmspriifung in die erste Classe mit gutem Erfolge bestanden haben, haben sich am 16. September um die gleiche Zeit und am gleichen Orte zur Aufnahme zu melden. Die Aufnahme der Schiller, welche der Anstalt schon friiher angehiirt haben, erfolgt am 16. und 17. September von 9—12 Uhr im Lehrzimmer der V. Classe. Spàter findet keine Aufnahme statt. Schiller, welche aus der Volksschule in die erste Classe aufgenommen werden wollen, mUssen das zehnte Lebensjahr nodi im laufenden Kalenderjahre vollenden und sich einer Aufnahmsprufung unterziehen, bei vvelcher gefordert wird: a) Jenes MaB des Wissens in der Religion, welches in den ersten vier Classen der Volksschule erworben werden kann. b) In den Unterrichts-Sprachen: Fertigkeit im Lesen und Schreiben der deutschen und lateinischen Schrifl; Kenntnis der Elemente der Formenlehre; Fertigkeit im Zergliedern einfach bekleideter Siitze; Bekanntschaft mit den Regeln der Rechtschreibung und richtige Anwendung derselben im Dictandoschreiben. c) Im Rechnen: Obung in den vier Grundrechnungsarten in ganzen Zahlen. Nichtkatholische Schiller haben bei der Einschreibung ein vom Religionslehrer ihrer Confession ausgestelltes Zeugnis iiber ihre religióse Vorbildung beizubringen. Einer Aufnahmsprufung haben sich auch alle Schiller zu unterziehen, welche von Gymnasien kommen, die a) nicht die deutsche Unterrichts-Sprache haben, b) nicht dem k. k. Ministerium fiir Cultus und Unterricht in Wien unterstehen oder c) nicht das Offentlichkeits-recht geniefien. Schtiler, welche von oflentlichen Gymnasien kommen, konnen einer Aufnahmsprufung unterzogen werden. Alle neu eintretenden Schiller sind von ihren Eltern oder vertrauenswilrdigen Stellvertretern derselben vorzufiihren und haben sich mit ihrem Tauf- oder Geburtsschein und den Frequentationszeugnissen oder Nachrichten tlber das letzte Schuljahr auszuweisen. Die Aufnahmstaxe von 4 K 20 h, der Lehrmittel- und Jugendspielbeitrag von 2 K 60 h und das Tintengeld fiir das ganze Schuljahr im Betrage von 60 li sind von alien neu eintretenden Schtilern bei der Aufnahme zu entrichten. Die Aufnahmswerber in die erste Classe bezahlen diese Betrage erst nach der mit Erfolg bestandenen Aufnahmsprufung u. zw. die vom Juli-Termine bei ihrer Einschreibung am 16. September, die vom September-Termine nach der Aufnahmsprufung am 16., bezw. am 17. September in der Directionskanzlei. Die nicht neu eintretenden Schiller entrichten bloB den Lehrmittel- und Jugendspielbeitrag und das Tintengeld. Die Taxe fiir eine Privatisten- oder eine Aufnahmsprufung betràgt 24 K; fiir die Auf-nahmspriifung in die erste Classe ist jedoch keine Taxe zu entrichten. Schiller, welche von einer anderen Mittelschule kommen, konnen ohne schriftliche Beslàtigung der an derselben gemachten Abmeldung nicht aufgenommen werden. Das Schulgeld betrilgt 30 K fiir jedes Semester und ist in den ersten sechs Woclien jedes Semesters in Form von Schulgeldmarken bei der Direction zu erlegen. Von der Zahlung des Schulgeldes konnen nur solche wahrhaft diirftige*) SchUler befreit werden, welche im letzten Semester einer Staats- oder anderen offentlichen Mittelschule angehiirt, in den Sitten die Note „lobenswert“ oder „befriedigendu, im FleiBe die Note „ausdauernd“ oder „befriedigend“ und im Fortgange mindestens die erste allgemeine Zeugnisclasse erhalten haben. Die beziiglichen Gesuche sind bei der Aufnahme zu iiberreichen. Fiir das erste Semester der ersten Classe gilt die hohe k. k. Ministerial-Verordnung vom 6. Mai 1890, deren wesentlichste Bestimmungen folgende sind: 1. Das Schulgeld ist von den offentlichen Schulern der ersten Classe im ersten Semester spittestensim Laufe der ersten 3 Monate nach Beginn des Schuljahres im vorhinein zu entrichten. 2. Offentlichen Schulern der ersten Classe kann die Zahlung des Schulgeldes bis zum Schlusse des ersten Semesters gestundet werden: a) wenn ihnen in Bezug auf sittliches Betragen und FleiB eine der beiden ersten Noten der vorgeschriebenen Notenscala und in Bezug auf den Fortgang in alien obligaten Lehrgegenstanden mindestens die Note „befriedigend“ zuerkannt wird, und b) wenn sie, beziehungsweise die zu ihrer Erhaltung Verpflichteten, wahrhaft dtirftig, das ist in den Vermilgensverhaltnissen so beschriinkt sind, dass ihnen die Bestreitung des Schulgeldes nicht ohne empfindliche Entbehrungen mòglich sein wiirde. 3. Um die Stundung des Schulgeldes fiir einen Schiller der ersten Glasse zu erlangen, ist binnen 8 Tagen nach erfolgter Aufnahme desselben bei der Direction jener Mittelschule, welche er besucht, ein Gesuch zu iiberreichen, welches mit einem nicht vor mehr als einem Jahre ausgestellten behordlichen Zeugnisse iiber die VermOgensverhàltnisse belegt sein muss. Zwei Monate nach dem Beginn des Schuljahres zieht der Lehrkorper auf Grund der bis dahin vorliegenden Leistungen der betreffenden Schiller in Erwàgung, oh bei denselben auch die unter Punkt 2, lit. a, geforderten Bedingungen zutreffen. Gesuche solcher Schiller, welche den zuletzt genannten Bedingungen nicht entsprechen, sind sogleich zuruckzuweisen. Die definitive Befreiung von der Zahlung des Schulgeldes fiir das erste Semester wird unter der Bedingung ausgesprochen, dass das Zeugnis iiber das erste Semester in Beziehung auf sittliches Betragen und FleiB eine der beiden ersten Noten der vorgeschriebenen Notenscala aufweist und der Studienerfolg mindestens mit der ersten allgemeinen Fortgangsclasse bezeichnet ist. Trifft diese Bedingung am Schlusse des Semesters nicht zu, so hat der betreffende Schiller das Schulgeld noch vor Beginn des zweiten Semesters zu erlegen. 4. Jenen Schillern der ersten Classe, welche im ersten Semester ein Zeugnis der ersten Classe mit Vorzug erhalten haben, kann auf ihr Ansuchen von der Landesschulbehflrde die Rilckzahlung des ftir das erste Semester entrichteten Schulgeldes bewilligt werden, wenn sie die Befreiung von der Zahlung des Schulgeldes fiir das zweite Semester erlangen. *) Der Naeliweis liiefùr ist durch ein genaues, nicht iiber ein Jahr altea, vom Gemelnde- und vom I’furraint ausgestelltes Mittellosigkeitszeugnis zu erbringen. Die Wiederholungs- und Nachtragsprufungen werden ani 10. und 17. September von 9 Ulir an abgehalten werden. Mit Bezug auf den § 10 des O.-E. wird den auswartig befindlichen Eltern hiesiger Schiller die Pflicht ans Herz gelegl, dieselben unter eine verlàssliche Aufsicht zu slellen; alien Eltern und deren Stellvertretern aber wird auf das eindringlichste empfolden, beziiglicli ihrer der Lehranstalt anvertrauten Pfleglinge mit derselben in regen Verkehr zu treten, da nur durch das eintràchtige Zusammenwirken von Schule und Haus das Wohl der Jugend erreicht werden kann. O znanilo. Na c. k. gimnaziji v Mariboru se začne šolsko leto 1902/03 s slovesno mašo dne 18. septembra. Učenci, kateri žele vstopiti na novo v prvi razred, se morajo oglasiti spremljani od svojih starišev ali njih namestnikov dne 15. julija ob VžUk uri dopoldne ali začetkom novega šolskega leta dne 16. septembra dopoldne ob 9. uri pri ravnateljstvu s krstnim listom in z obiskovalnim spričevalom ter izjaviti, zelé li biti vsprejeti v slovenski ali nemški oddelek prvega razreda. Vsprejemne skušnje prično se 15. julija ob 2. uri popoldne in 16. septembra tudi ob 2. uri popoldne. V Mariboru, meseca julija 1902. Ravnateljstvo.