POŠTNINA PLAČANA
I ■ ■
m
1
I
T K B O I I $ a * I Ul D U S T II I .1
IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNISVO IN UPRAVA V TRSTU, UL. RUGGERO MANNA ST. 29. TELEFON 27—947. CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15,— LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350,— LIR, 85.— DIN; POLLETNA 180,— LIR, 45,— DIN. ČEKOVNI RAČUN »LJUDSKA ZALOŽBA TRST, ŠTEV. 11546. — CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI STOLPCA 40,— LIR.
I Leto IL št. 12
Tvst 15. februarja 1948
Cena lir 15
1
IBI, Tržaški Lloyd
in STO
Po 'dolgih razpravah v '-italijanskem gospodarskem tisku in na sejjah raznih komisij in gospodarskih ustanov je Italijanska VLada kontno odobrila nova pravila za IR1 tIstituto Ricostruzio. ”e Industriale), to je državnega Zavoda za industrijsko obnovo-Nova ■pravila v bistvu ne izpreminjajo dosedanjega odnosa drža-Ve nasproti temu gospodarske-i!lu orjaku, ki ima v rokah ve-irio delnic 280 velikih podjetij n bo odslej razpolagal z glav-nico £o milijard lir'.
Predsednika in glavnega ffjvnatelja imenuje predsednik jnde in letno bilanco mora la-da predložiti parlamentu; uju-vnico, Id je bila najprej po-išana od 12 na 40 in zdaj na > vplača ministrstvo držav-■9a zaklada.
Zrahljana je bila nekoliko JjSedanja tesna- povezanost ed osrednjo upravo in posa-eznimi družbami (holdingi),
'p. Pripadajo IRI-ju, kakor rimare (pomorstvo), Finsi-(rf ^e^ezarns), Finmeccanica pfjf to-lurgija) in tako dalje, v hkor dajejo tem pravila več-® avtonomijo. Tako pravila dnun° Predvidevajo pri upra-“b teh družb tudi sodelovaje delavcev — oblika Se ni n Cn9 določena, ker j,e ostalo feSereo vprašanje pravnega ^JZnanja tovarniških odborov pr ^dtem ko pri osrednji u-®vi delavstvo ni zastopano, usodo IRI-ja se zanima-Predvsem kot državljani ni kateremu je pq mirov. itJ^odbi pripadla imovina ^banske države; 1RI je na imel delnice pred-ierrl T.riaSJced'a Lloyda, Zdru-jadranskih ladjedelnic dri&A), Italie (v kolikor je ta orìZ . > s sedežem v Genovi, lag^ala iz Trs^a Kozuličeve l Je «Saturnijo», «Vulkanijo»
’ Združenih jadranskih ^ledeinic (CRDA) in Ske-Kniske železarne \TLVA».
rfLravn° je bilo to vprašuje . eno s pogodbo o premirju n' septembra 1943) in rnirov-kai ?°90dbo, ki ne priznata ni-p ™ne izpremembe, izvršene ^ Premirju z namenom, da bi
n n ^~aVna imovina odtujila in -a ta način
način ugrabila STO-ju-Hn. politika večnega odlaša-2 imenovanjem
Pia la, v lant,
______,__ guverner-
f-aje oddiha raznim Speku-vin0rn na račun državne imo-je ® sTO-ja in ustvarja ozrač-zbirSPavan°sti, v katerem se do skušnjave za razne ne-®lyene manipulacije.
stnm-se.Tn tržaški mornarji po-na Jaio vprašanje, zakaj voj-mu,Iava’ ne izposluje povr-Vm,e tržaških ladij (Saturnije, sila ™-^"e	&r.), ki so danes
Voln-?nosne> in tfftožko Tržaške,
Pedpr. Genoye-
dje?
Tržaškega Lloyda iz kjer so še registrirane njegove la-llJUrjUdi bilanca Tržaškega ViditJ1 Je ~e aktivna, kakor Vajam 12 P°ddtkov, ki jih na-nieaf na drugem mestu. UorripTn k° italijanski tisk vesti	0 us°dni pasivno-
o vj °~ia, da bi svet prepričal hi0ajf?9?vi gospodarski obne-la^°sti in nesposobnosti za len obstanek.
Tržaškega Lloyda
aktivna
v <i0*Ue ^uercher Zeitung» objavlja ta ,Su *2 Milana bilanco Tržaške-Pl°vn°y<ta’ ki Ba imenuje italijansko izi(a2 družbo. Bilanca za 1. 1946. ''■tka	m**'iona lir čistega do-
ln sicer po odbitku stroškov (v prejšnjem mil. lir; od tega odpade zacijo 16,1 (prejšnje leto ca ! 3„l!hj0nov lir- Delniška glavni-st0 y 0 milijonov lir bo vrgla či-brUto)Vl?endo 4% (prejšnje leto 4% fa je ' Iz Poročila upravnega odbó-tržaškiraZV'dno’ da 1= tvrdka dala 01 ladjedelnicam (Svetega
Marka in Tržaškemu -arzenalu), ki jih list imenuje italijanske za 1,2 milijarde naročil. Med vojno je Tržaški Lloyd izgubil 90 odstotkov svoje mornarice. Del te zgube je pokril z nabavo ameriških ladij tipa «Liberty». Preureditev ladje «Toscane» je stala 700 milijonov lir. V bilanci je vrednost mornarice in ostalega pomorskega materiala znižana od 268 na 86,2 milijona lir. Postavka dolžnikov je narastla od 602,6 ca 1.370.9 mil. lir. Postavka sklada za odpis vrednosti mornarice z?jaša 549,7 (poprej 533,8) mil. lir. Postavka upnikov znaša 885,8 (poprej 625,8) mil. lir.
Močna udeležba
italijanske države pri narodnem gospodarstvu
Italijanski minister za industrijo Togni je obrazložil na tiskovni konferenci preureditvi IRI-ja in je ob tej priliki med drugim podal naslednje podatke o udeležbi države pri narodnem gospo-
darstvu (podatki se nanašajo na predvojno dobo) :
Plovba: 90 odst. celokupne to-naže (FINMARE: družbe Italia, Tržaški Lloyd, Tirrenìa, AdriatL <ca itd-J.
Pómorsikfi findustsigla (Združene jadranske ladjedelnice, CRDA Ansaldo, Ode'ri, Terni, Orlhndo, Navalmeccanica itd.): '78 odst. trgovinske mornarice in 91 odst. vojne mornarice je bilo zgrajenih v ladjedelnicah državnega zna-'baja.
Premog in lignit: večina delnic po družbi A. Ca. I. in Terni.
Metalurgija: (Uva, Terni Siac, Dalmine, Cogne, Animi itd.): 75 odst. celokupne proizvodnje, 100 odst. proizvodnje surovega železa.
Tekoča goriva: vèlica večina po družbi Agip in Anic.1
2ibo , srebro:	velika) večina
(Monte Amia ta).
Mehanika: znatna večina (Ansaldo. Alfa Romeo, Navalmeccanica, Sangiorgio, Motomeccanica itd.).
Promet: velika večina (Državne železnica itd.).
Elektroindustrija: 27 odst. proizvodnje električne energije (Sio, Vizzola, Terni. Trentina itd.).
Telefon: 52 odst. celokupnega števila naročnikov (Štet, Telve^ Stipel, Tim-o).
Celuloza: 71 odst. proizvodnje (Družbe: Cellulosa Cloro Soda, Poligrafica itd.).
Sintetični kavčuk: 50 odst. ostalo Pirelli.
Kreditni zavodi:	75—80 odst.
vseh denarnih vlog.
Tobak: 100 odst. (Državni monopol).
Češkoslovaška in Trst
Pot v Levant pelje skozi Trst
In
letu
*SUb v višini 239,5
l8,4)
153,4)
amortiz
Iz članka .«Češkoslovaška zunanja trgovina in tržaško pristanišče)), ki ga je napisal dr. Hubert Ripka, minister za zunanjo trgovino Češkoslovaške republike, za poročevalsko agencijo «Ati», posnemamo glavne misli predvsem, kolikor se nanašajo na sam Trst.
Pisec v uvodu navaja, kako je Češkoslovaška že po svojem geografskem položaju in, po strukturi svojega gospodarstva navezana na zunanjo trgovino kot uvoznica surovin in izvoznica industrijskih izdelkov, češkoslovaška je praktično stopila v' odnose skoro z' vsem svetom, čeprav se industrijska proizvodnja po dveletnem gospodarskem načrtu približuje predvojni višini, je češkoslovaška zunanja trgovina zaostala za njo. Češkoslovaška je v gospodarskih stikih z velikimi in malimi silami vsega sveta. Glede na sedanji položaj Nemčije, ki je zgubila svoje prejšnje trgovinske postojanke v Vzhodni in Jugovzhodni Evropi, je razumljivo, da se je povečala češkoslovaška trgovina s podonavskim sektorjem, z Balkanom, s Poljsko in Rusijo. To je razumljivo toliko bolj, če se upoštevata zemljepisni položaj Češkoslovaške in okolnost, da vse te države lahko nudijo češkoslovaški važne surovine in živila, ki jih potrebuje, v zameno za njene industrijske proizvode. Poleg tega te države, kakor Češkoslovaška pripravljajo načrte na dolgi rok, tako da je mogoče zaključiti z njimi pogodbe pod dobrimi pogoji. Takšni sporazumi so bili sklenjeni preteklo leto s Poljsko, Jugoslavijo, in Rusijo. Računajo, da bo delež Rusije v češkoslovaški zunanji trgovini, znašal to leto 16%, vseh vzhodnih in jogovzhodnih držav (z Rusijo vred) pa okoli 40%. Ostalih 60% odpade na ostale države, ki bodo prav tako dobav-gale češkoslovaškemu gospodarstvu potrebne surovine.
Za svojo prekmorsko trgovino uporablja Češkoslovaška naslednja pristanišča: na Poljskem Gdi-njo, Gdansk in Sčečin; v Belgiji Anvers: v Holandiji Rotterdam in Amsterdam; v Nemčiji Hamburg in Bremen; na Sredozemlju Reko in Trst. Poljska pristanišča zavzemajo po obsegu uvoženega blaga važno mesto; skozj ta pristani-
šča uvoza Češkoslovaška iz Švedske železno rudo, medtem ko šo za češkoslovaški izvoz zelo važna holandska pristanišča in Hamburg.
Ko razmotrivamo o koristnosti uvoza in izvoza skozi tržaško pristanišče, moramo ugotoviti, da je razdalja iz Češkoslovaške do Trsta skoro enaka kakor do Anvesa. Čez Trst uvaža Češkoslovaška egiptski bombaž, medtem ko izvaža les in industrijske proizvode. Tako je v času od 4. do 10. januarja prispelo iz Trsta na Češkoslovaško 127 vagonov bombaža, oljnatih semen in *drugega blaga, medtem ko je bilo odpravljenih 124 vagonov raznega češkoslovaškega blaga.
Češkoslovaška izkoristi vsako priliko, ki jo ji nudi Trst in uporablja to pristanišče predvsem za svojo trgovino z Levantom, ki je zelo važen za češkoslovaško. V prvih 11 mesecih lanskega leta je Turčija kupila za 615 milijonov češkoslovaškega blaga, to je za 123 milijonov dolarjev. Palestina je dosegla 576 milijonov kron (11.5 mil. dolarjev); Egipt za 341 milijonov (6.8 mil. dolarjev)\ Češkoslovaška je uvozila iz Turčije blaga za 791 milijonov kron (11.8 mil. dolarjev); iz Palestine za 63.5 mil. kron (1.27 mil. dolarjev) in iz Egipta za 814,7 mil. kron (16.3 mil. dolarjev).
Minister Ripka je mnenja, da so dane možnosti za nadalnji trgovinski razvoj tudi s Sinjo, Libazioni, Irakom in Iranom. Iz tega razloga je češkoslovaško ministrstvo za zunanjo trgovino poslalo svoje trgovinske atašeje ne samo v Kairo, Carigrad in Jeruzalem, temveč tudi v Bejrut in Teheran.
želi trgovati z samo, ker' želi
Češkoslovaška vsem svetom ne izvažati in uvažati, kar potrebuje, temveč tudi zato, ker sta trgovina in gospodarsko sodelovanje tudi sredstvo za zboljšanje mednarodnih političnih odnosov in utrditev miru. Dr. Ripka je mnknja, da je dana možnost razvoja češkoslovaške trgovine z vsem Sredozemljem, na katerem zavzema Trst tako važno in tradicionalno postojanko.
Severni tekmeci nevarni
Nagel razvoj severnih luk
V naslednjem podajamo podatke o razvoju glavnih luk ha severu, ki prihajajo v poštev kot tekmeci tržaške luke v tranzitnem prometu. Čitatelji se bodo takoj prepričali, da severne luke, tudi tiste, ki so bile med vojno skoro popolnoma uničene, kakor Gdinja, Gdansk. Hamburg ih Sčečin, neprimerno hitreje riapredu-
D«ti/ki naj ustrezajo domačim razmeram
Priprave za odmero davka n i dohodek se bližajo koncu in sredi aprila zapade že prvi obrok. Davki se na Tržaškem nalagajo in pobirajo v smislu italijanske zakonodaje, ki 'jih je anglo-ameriška vojna uprava raztegnila na STO z posebno uredbo.
Ne bomo se spuščali v krit h ko samega davka na dohodek, ki se bo sicer pobiral retroaktivno od 1. januarja 1947 l., pač pa se bomo ;omejili na nekaj splošnih pripomb glede odmere davkov ria STO-ju. Ugotavljamo predhsem, da je statistično ugotovljeno,. da je Italija naj-strože pobirala davke v Julijski krajini. (Glej podatke v knji gi .»L’Economia della Veenia Giulia« — izd. Tržaška univerza, l. 1946.. V nobeni italijanski pokrajini se niso pobirali davke s takšno strogostjo.
Celo tržaški listi, katerih somišljeniki so u sedanji tržaški upravi, priznavajo, da se praksa . n;7f' pobiranja /lepkev ne Tržaškem nadaljuje, to se pravi, da se italijanski davčni zakoni v Trstu strožje izvajajo kakor v sami Italiji, čeprav preživlja tržaško gospodarstvo težko krizo.
Saminù italijanskim oblastnikom, ki so že vajeni italijanskega kompliciranega upravnega sistema, se vidi dosedanji davčni sistem ppekompliciran in finančno ministrstvo je ustanovilo posebni odbor, ki naj prouči sedanji davčni sistem in predloži osnutke za poenostavljenje. Toliko bolj neznosen je ta sistem za Tržaško ozemlje, ki mu ga je naložila Italija po odpravi avstrijskega, saj je bil ta nnogo bolj preprost in je ustreza-domačim gospodarskim razmeram ter običajem in miselnosti prebivalstva.
Mar naj tržaško prebivalstvo čaka rezultate italijanske ankete, ko je splošno znano, da italijanski komplicirani sistem ovira hitro poslovanje in predstavlja poleg nesocialne razdelitve davčnega bremena - za poslovne ljudi in vsakogar ogromno zgubo v času? Dohodnina n. pr. u-darja predvsem male trgovce in obrtnike. Najhujša je pa nepreglednost italijanskega sistema, kar ima za posledico, da davkoplačevalci težko ugotovijo, ali jim je bil davek pravilno od-meriem in točno pobran.
Celo v italijanskih gospodarskih listih naletimo na pritožbe proti omalovaževanju davkoplačevalca. Tako piše »II Sole« (24 jan.): Podrazumeva se, da je on samo oseba, ki mora plačati, ne da bi imel pravico videti, razumeti in prepričati se kako in Zakaj se dd njega zahtevh- in uporabi denar, ki ga mora potegniti iz žepa.«
Da, samo oseba, ki mora plačati. Toliko bolj velja to za STO pud angloameriško vojno upravo, kjer velik del davkoplačevalcev zaradi svoje narodnosti ali radi svoje politične politične usmerjenosti sploh ne pri de do besede pri upravi.
Glede same višine davka: U-pravni sistem, število uradni-štva je treba prikrojiti dejanskim potrebam in davčni zmožnosti STO-ja. Polovico sedanjega uradništva, ki ga je italijanska upravii[ natrpala v Trst, lahko odide domov brez vsake škode Za poslovanje uradov. Davčno breme bo potem vsekakor lažje.
jejo kakor tržaška. Čeprav tržaško pristanišče ni bilo bugne kako razdejano v primeri s tèmi pristanišči, ni utegnilo izkoristiti novega. položaja, ki je nastal po razdejanju omenjenih luk. To priložnost so izkoristile luke. na severo-zapadu kakor Rotterdam in An-. vers, ki so prevzele precejšen del provietg iz srednje. Evrope. Vse kiaže, da se je položaj za Trst poslabšal tudi, ker se pri češkoslovaškem tranzitu opaža da se vse bolj naslanja na poljske luke. — Poljska razpolaga zdaj tudi s $ce-činom — kjer je deležen večjih ugodnosti, bodisi glede tarif ali načina poravnave; gospodarstvi Češkoslovaške; in Poljske se namreč čedalje bolj navezujeta drugo na drugo, kar se seveda odraža tudi v trgovihški politiki glede uporabe poljskih luk. Velika prednost luk na severu je tudi v tem, tranzitni promet, ker razpolagajo da jim ni treba računati samo na z obširnim nacionalnim zaledjem, v katera ne more vdreti konkurenca tujih luk.
Gdinja in Gdansk: 15,000.01)0 Ion
Poljska vlada je določila velike kredite za obnovo svojih pristanišč, ki bodo kmalu dosegla predvojno zmogljivost. Gdinja razpolaga danes že s 7.200 metri obale, kar predstavlja 62% predvojne dolžine in s skladišči s površino 123.554 kv. m (50% predvojne); njene tehnične naprave za nalaganje in razlaganje so obnovljene za 36%.
V	totca:. -.-azmevju je -približno obnovljena luka v Gdansku. Dolžina njene obale znaša danes že 13,700 m (64%), površina skladišč pa 52,471 kv. m (18%); tehnične naprave so bile obnovljene za 32%.
V	preteklem letu je dosegel promet v Gdinji in Gdansku skoro 10 milijonov ton, od katerih odpade na Gdansk nad polovico. V prvih enaj stih mesecih je znašal uvoz in izvoz v obeh lukah 8,700.000 ton, samo v novembru pa 1,025.000 tpn. V prvem tromesečju je zaradi hude zime, ko sta bili obe pristanišči zamrznjeni, promet zelo padel in je znašal samo 686.800 ton, v drugem tromesečju 2,566.500 ton, medtem ko se je v tretjem dvignil na 3,370.100 t.
Do konca novembra je dosegel u-voz 2,570.000 t, izvoz pa 6,310.000 t. Luki sta torej v prvi vrsti izvozni. Poljska, izvaža čez Gdansk in Gdinjo predvsem premog in koks, ki predstavljata 90% njunega. izvoznega prometa; samo v novembru je znašal izvoz premoga in koksa skozi obe lu-ku 736.215 t. Ko sta luki bili osvobojeni I. 1945-, je znašal promet
917.000	ton. Leta 1946 se je dvignil na 736.800 ton, toda ta promet se je nanašal predvsem na material, ki so ga potrebovali za popravila pristanišč. Triletni gospodarski načrt predvideva za leto 1948. v obeh lukah 15,800.000 ton prometa.
POLJSKA PRISTANIŠČA SLUZIJO ZLASTI ČEŠKOSLOVAŠKI
V	letu 1947, je bilo uvoženo v tranzitu skozi Gdinjo in Gdansk
722.000	ton različnega blaga: od tega je bilo za Češkoslovaško
678.000	ton, ostalo je odpadlo na Sovjetsko zvezo, Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo. Skozi obe poljski pristanišči je bilo izvoženo v tranzitu blaga za 52.000 ton od tega je odpadlo na Češkoslovaško 43,000 ton, na Madžarsko
6.000	ton in na Sovjetsko zvezo
3.000	ton.
tein namesto Hamburga
Ob drugi priliki smo že omenili, da je poljsko ministrstvo za pomorski promet nakazalo ogromne kredite4'za obnovo Sčečina, ki znašajo 30% vsega investicijskega načrta za leto 1948. Sčečin razpolaga danes že s 14.843 m obale, dalje s silosom s površino 57.500 kv. m. Po načrtih poljske vlade bo Sčečin, ki je pod Nemčijo uvažal predvsem blago za Berlin, postal glavna izvozna luka za poljski premog. Češkoslovaška se je v zadnjem času odločila, da bo promet, ki se je pred vojno razvijal
čez Hamburg, v bodoče napotila v Sčečin.
Poljska vlada namerava zgraditi Sčečin predvsem kot tranzitno luko. Pristaniške naprave bodo v tem letu tako dopolnili, da bo luka lahko zmogla 3 milijone ton prometa v tem letu in 6 milijonov ton v prihodnjem. Poljski minister za pomorstvo Rapacki je nedavno izjavil, da. je obnova Gdinje in Gdanska tako napredovala, da luki lahko sprejmeta že 85% da znaša zmogljivost o-beh luk že 85,5% predvojne. Kasub-ski bazen v Sčečinu bo zgrajen za velike tovore ter mu bodo dodani 4 novi pomoli.
Hamburg zapel aa obzorju
V	Hamburgu je promet decembra dosegel s 584.157 tonami vrhunec v povojni dobi in je bil za 53.953 ton večji kakor v novembru in 221.184 ton večji kakor v decembru leta 1946. V primeri z letom 1939. je,znašal komaj 29%. Hamburg uvaža predvsem živila iz ZDA, vendar v zadnjem času čedalje bolj na'rašča uvoz surovin. (202.008 t. v decembru), predvsem premoga. Hamburg je izvozil v decembru 141.360 ton. V prvem polletju preteklega leta je prispelo v pristanišče 1.509 ladij s tonažo 142 milijonov ton, med katerimi je bilo 127.883 ton nemškega ladjevja. Promet je znašal v tem času 2,57 milijona ton ,sam uvoz 1,96 milijona ton. V primeri z letom 1946. je uvoz narastel za 300.000 ton (18%) in izvoz za 25.000 ton (71.6%).
Podatki o razvoju prometa v preteklem letu kažejo, da postajajo trgovinske zveze Hamburga s prekooceanskimi deželami čedalje tesnejše in da popuščajo zveze z evropskimi državami. Promet s prekomorskimi deželami se je povečal za 0,67 milijonov ton, medtem ko je promet z Evropo padel za 20.000 ton. to je 16,2%. Promet s Češkoslovaško je bil precejšen, prav tako z Veliko Britanijo in Dansko.
flolleriam ima 100 grog
V	decembru je prispelo v Rotterdam 605 ladij s tonažo 1,780.671. Holandija naglo obnavlja svojo trgovinsko mornarico, ki je danes dosegla že 2,318.887 br. reg. ton, medtem ko je pred vojno imela 2,774.053 br. reg. ton. Vzporedno z razvojem njene mornarice raste tudi promet v njenih lukah. Rotterdam ima danes. že 100 rednih prog. Ameriške in angleške petrolejske družbe so najele 270 ha zemljišča za zgraditev novih petrolejskih skladišč v Rotterdamu.
ROTTERDAM PETROLEJSKO SREDISCE ZAPADNIH KONCERNOV
Po poročilih iz Rotterdama so veliki zapadni petrolejski koncerni, kupili obširna zemljišča ob rotterdamskem pristanišču. Za gradnjo petrolejskih skladišč v povečanje dosedanjih skladišč je skupina «Shell» najela 200 ha zemljišča na levem bregu Meze,, medtem ko je s skupina «Salter» 'Standard Oil Company in Texas Company USA) najela 80 ha zemljišča. Iz rotterdamskih skladišč na, meravajo zapadni petrolejski koncerni preskrbovati velik del evropskega zaledja s petrolejem.
Anvers sega v Srednja Evropo
Promet v prvih osmih mesecih preteklega leta je v Anversu dosegel okoli 14 milijonov ton. Anvers ima v prvi vrsti bogato nacionalno zaledje, to je silno razvito belgijsko industrijo, ki dela za izvoz. 60% prometa v Anversu prihaja iz zaledja V povojnem času se je razmahnil tudi tranzitni promet iz Srednje Evrope, ker so nemške in poljske luke med vojno zelo trpele. Belgijci poskušajo privabiti čim več'prometa iz Srednje Evrope s posebnimi tarifami in z uvedbo direktnih prog. Anvers ima to srečo, da leži na reki. Tako je dovoz v rečnem prometu v devetih mesecih preteklega leta znašal
2,400.000	ton, izvoz pa 5,500,000 ton, medtem po je celoten promet po železnici znašal 7 milijonov.

15. februarja 1948
Kemična industrija v Trstu
Nekdaj je bilo v Trstu v večjem obsegu razvito le ladjedelstvo in tak izraz je imela tržaška industrija vse do zadnjih desetletij preteklega stoletja. Saj nudi to pristaniško mesto vse pogoje za ugoden razvoj večjih in manjših industrijskih podjetij, ki se bavijo z izdelovanjem In popravljanjem najraznovrstnej-ših pomorskih prevoznih sredstev.
Toda sčasoma se je zelo razvila tudi industrija drugih panog.
Ker omogoča morje cenen dovoz raznih surovin iz prekmorskih dežel se je ob njem razvila zlasti industrija, ki predeluje kolonialne surovine in tudi industrija, za katero sicer zaradi nedostatka surovin na domačih tleh ne bi bili dani naravni pogoji.
Moderno opremljeno pristanišče o-mogoča z razmeroma nizkimi prevoznimi stroški nabavo surovin iz prekmorja, toda prav tako odpravljanje industrijskih izdelkov kupcem po isti poti.
Tako so bile ustanovljene v Trstu tudi razna velika in manjša industrijska podjetja kemijske stroke. Na tem področju industrijskega udejstvovanja so predvsem značilne rafinerije nafte, rafinerija rastlinskih maščob ter tvornice barv in lakov. Nadalje so v Trstu tudi milarne, tvornice zdravil in kemikalij ter še druga podjetja kemijske stroke.
V tržaški kemijski industriji zavzemajo vsekakor prvo mesto RAFINERIJE NAFTE. Saj zaposlujejo največje število nameščencev v primeri z ostalimi podjetji kemijske stroke. Pogoj za postavitev rafinerij nafte je bila vsekakor zelo pove-< čana poraba raznih proizvodov, ki jih dobimo z destilacijo nafte. Velik potrošnik tekočih goriv so predvsem motorne ladje, ki se usidrajo v tržaški luki. Za rafinerije je zelo ugodno tudi to dejstvo, da lahko dobivajo nafto preko morja na plavajočih cisternah. Saj so skoraj vse rafinerije postavljene v bližini morja.
Čistilnice nafte
Največja čistilnica je «Aquila», ki je postavljena ob morju v Zavljah. Ima tudi svoj pomol, s katerega so speljane cevi do številnih rezervoarjev. Sploh je obrat moderno urejen. Čistilnica je bila dograjena leta 1937 toda pri letalskem napadu 10. junija 1944. je bila skoraj popolnoma uničena. Ta rafinerija je danes v glavnem obnovljena in tako lahko vrši vsa najvažnejša dela. Po predvojnih podatkih predela 450.000 ton nafte v enem letu, v njenih rezervoarjih pa lahko hrani 110.000 kub m tekočih goriv. V tem podjetju je zaposlenih nad 500 nameščencev. Tovarna je bila zgrajena z ameriškim^ kapitalom in je še danes v njegovih rokah.
Druga nekoliko manjša rafineri-rija nafte je pri Sv. Soboti, prav tako ob morju. Zgrajena je bila že v avstrijskih časih. «Čistilnica pri Sv. Soboti» je last družbe «Standard Italo-Americana Petroli» (SIAP). Odkar so bile v Italiji nacionalizirane tvornice raznih inozemskih podjetij, je delala čistilnica v okviru družbe AGIP («Agenzia Generale Italiana Petroli»), ki ima v Trstu tudi rezervoarje družb «Benzina Petroleum» (B. P.) in «Nafta», ki pripada koncernu Shell. Čistilnica pri Sv. Soboti lahko predela v enem letu 100.000 ton nafte. V njej je zaposlenih okoli 270 nameščencev.
Nadaljnja rafinerija je last družbe «I.R.C.O.» («Industria Rafinazione Rigenerazione Chimica Olii e Affini») Ta je manjšega obsega kakor pryi dve podjetji. Čistilnica je v predmestju Sv, Ana. Čeprav ima vse naprave za predelavo nafte, vrši sedaj le redestilacijo in čiščenje tekočih goriv na račun Tržaškega petrolejskega zavoda E.P.T. («Ente Petroli Triestino»), ki je od VU pooblaščen, da trguje z naftinimi proizvodi na področju STO-ja pod an-glo-ameriško vojaško upravo. Čistilnici družb «Aquila» in «SIAP» pa delata predvsem za inozemstvo, v prvi vrsti za Češkoslovaško in Avstrijo.
Poleg teh podjetij se bavi s čiščenjem nafte tudi Industrijska družba za mineralno olje : («Società Industriale dell’Olio S. A.»), ki ima svoje naprave v ulici Giacinti.
Pridobivanje rastlinskih olj
Nadalje je v Trstu moderno industrijsko podjetje družbe «Gaslini S. A.», ki prideluje razne rastlinske maščobe. Ta družba ima v Italiji 37 tvorni c ter 1 v Trstu. S stiskanjem in ekstrahiranjem rastlinskih semen in plodov izdeluje olja, ki jih uporabljamo v industriji in kot hranivo. Tehničnega pomena so predvsem sulfurno olje, laneno olje ter firnež, razna droga olja, maščobne kisline in preostanki rafinacije jedilnih olj. Tropine, ki jih dobe pri stiskanju plodov, oziroma semen služijo za krmljenje živine.
Barvna industrija
Z večjim številom podjetij je zastopana «industrija barv in lakov». Proizvodi teh tvornic so namenjeni v glavnem ladjedelnicam in plovnim podjetjem, ki uporabljajo zelo velike količine lakov, predvsem pa posebno podmorske lake, s katerimi se opleskajo deli ladje pod morsko gladino.
Največje podjetje te vrste je last družba «Gioacchino Veneziani S. A.» Izdeluje raznovrstne oljnate lake ter sintetične, nitrocelulozne lake. Znane so podmorske barve «Mora-via». Ta tvrdka ima v Trstu dve tvornici.
Barve izdeluje tudi «I.C.A.S.A.» («Industrie Chimiche Adriatiche S. A», ki proizvaja poleg barv tudi zdravila in kemikalije. Podjetje izdeluje prav tako oljnate barve, raznovrstne lake in podmorske barve.
Nadaljnje tržaške tvornice barv so: «Colorifici Zonca», «Zanki A. e Figli»; «Damiani Costantino Co.», «Adriatica Colori» in «Colorificio Italia».
V Trstu so tudi Stiri milarne, v katerih prizvajajo v večjem obsegu milo raznih kakovosti. Te so «A.D. R.I.A. S. A.» («Antiche Ditte Riunite Industrie Adriatiche»), «Hauser Guerrino», «Pontini», in «Hauser F. & E.». Največja in tudi zelo moderno opremljena je milarna «Adria». Poleg naprav, ki so potrebne za izdelavo mila, poseduje podjetje tudi kolono za katalitičen razklop maščob. S to napravo lahko dobivamo iz maščobe glicerin in maščobne kisline, predvsem stearin.
Milarna «Pontini» se bavi tudi z rafiniranjem maščob.
Dišave in zdravila
Podjetje «Bratje Janoušek» v Bar-kovljah je edino, ki v Trstu proizvaja eterična olja za dišave in lekarniško uporabo, esence za likerje in poživljajoče pijače ter pripra-Ija zdravju neškodljiva barvila. Podjetje Janoušek je ustanovilo svojo prvo tovarno v Pragi leta 1883., leta 1912 je pa postavilo svo-
jo podružnico v Trstu, ki je zdaj neodvisno podjetje. V svojem obratu destilira razne esence in droge (kumin, koriander, cimet, nageljnove žebice in druge) in poleg tega tudi trguje na veliko z raznimi aromatičnimi proizvodi in snovmi, ki jih uporabljajo proizvajalci diša^Jin kozmetičnih proizvodov.
Značilno kemijsko podjetje je «Tržaški farmacevtski zavod» («Istituto Farmacoterapico Triestino»), katerega farmacevtski proizvodi so plod znanstvenega dela kemikov in farmacevtov. To podjetje izdeluje lastne zdravilne specialitete, nadalje sterilne raztopine v stekleničicah za ' injekcije, kemikalije za lekarne, raznovrstne izvlečke ter druge, snovi, ki jih uporabljajo lekarne. Podjetje tudi trguje s specialitetami drugih farmacevtskih tovarn in kemikalijami za lekarne.
že preje omenjena tvrdka «I.C.A. S. A. izdeluje prav tako razne farmacevtske preparate, vendar je manjše kakor «I.F.T.».
Tudi podjetje «Meli F.co» izdeluje razne kemikalije, vendar se v glavnem bavi s trgovino proizvodov kemijske in farmacevtske industrije.
Pridobivanje katrana
Katran in destilate nafte obdelujeta podjetji «Ing. Enrico Giorgio Panfili e Figlio» ter «Zucculin». Ti podjetji izdelujeta asfaltne in katranske emulzije, strešno lepenko in razne slične proizvode.
Tvrdki «Molinari Tommaso e Ettore» ter «Lepore Michelle» izdelujeta iz premogovega prahu premogov aglomerat (brikete».
Kisik in acetilen za avtogeno varjenje proizvaja tvrdka «Gas Compressi Soc. a. g. 1. Ossigeno Acetilene» ter s tema plinoma tudi polni jeklene bombe. Poseduje nadalje napravo za preizkušanje jeklenih bomb za hranjenje plinov ter preizkušanje manometrov.
Poleg omenjenih industrijskih podjetij so še nekateri manjši obrati, ki se pečajo s pridobivanjem raznih kemijskih proizvodov, predvsem mešanic za praktično uporabo.
Ing. M. P.
Uva" pod Italijo
in vojna konjunktura
Neka nova tržaška časopisna agencija je prišla glede današnjega položaja škedenjske železarne do naslednjih zaključkov:
1.	Od 1. 1902 do 1. 1914 je letna proizvodnja surovega železa v ške-denjski železarni narasla od 45.000 na 90.000 ton. Višek proizvodnje
110.000	ton so zabeležili 1. 1912. Od 1915 do 1924 ni železarna obratovala. Leta 1929 so registrirali 130.000 ton proizvoda. Višek produkcije je bil dosežen 1. 1939 s 179.593 tonami.
2.	(Italijanski trg je absorbiral proizvode železarne v večji meri kot pa Podonavje pred vojno. Ske-denjska železarna bi postala ena največjih in najmodernejših v Evropi, če bi tega ne bila preprečila vojna.
3.	Sedaj sta jeklarna in valjarna v polnem obratu, medtem ko je proizvodnja koksa in plina skoraj na predVojni višini. Družba proučuje možnost, da bi spravila v obrat tudi visoke peči in upa, da v tem pogledu v kratkem premostila vse tehnične ovire.
Ker so gornja izvajanja tudi neposreden odgovor, na kar je naš list o zadevi že napisal, se nam zdi potrebno podčrtati naslednja dejstva:
1.	Proizvodnja škedenjske železarne je pred vojno stalno naraščala sorazmerno hitreje, kakor kadarkoli pozneje. Pod Italijo je železarna 6 let popolnoma mirovala. Od leta 1930 do leta 1937 je železarna registrirala naslednjo proizvodnjo (med oklepajem je označen odstotek proizvodnje napram celokupni itali-
janski	produkciji surovega železa):		
1930	ton	85.300	(15,72%)
1931	ton	79.300	(15,37%)
1932	,ton	81.200	(15,59%)
1933	ton	78.600	(15,16%)
1934	ton	81.100	(15,40%)
1935	ton	84.745	(15,10%)
1936	ton	94.220	(13,90%)
1937	ton	97.440	(14,20%)
Iz statistike je razvidno, da ni železarna vse do 1938 (na pragu vojne!) dosegla proizvodnjo, ki so jo registrirali v zadnjih letih pred prvo svetovno vojno. V primeri s celokupno italijansko proizvodnjo pa je stalno nazadovala. Višek proizvodnje, ki so ga registrirali neposredno pred zadnjo vojno je bil
v zvezi z vojnimi pripravami italijanskega imperializma.
2.	Podonavje je vsekakor absorbiralo pred prvo svetovno vojno celokupen proizvod železarne. Danes so možnosti plasiranja proizvoda v tržaško zaledje še ugodnejše, ker so vse države in zaledja v polni fazi industrializacije.
3.	V polnem obratu je danes samo koksarna in še ta verjetno, ker se s tem slučajno sklada ameriška gospodarska politika, ki išče tržišča za svoj premog. Oddelki jeklarne delujejo le, v kolikor jim je na razpolago potrebna surovina. Glavni in osnovni objekti železarne
—	visoke peči — popolnoma mirujejo. Sicer nas danes bolj kakor zgodovina zanima stvarnost sedanjega položaja. Vodstvo «ILVE» govori o težavah, ne pove pa kakšne narave so te težave, niti kakšne korake je storila — ako jih je sploh
—	da bi premostilo ovire na poti k obnovi te važne tržaške industrije.
Tržaška konopljarna
mora na lastno pot !
Med sindikalnimi organizacijami in vodstvom tržaške konop ljarne so v teku pogajanja glede nameravane odslovitve več desetin delavcev. Vodstvo konopljar ne trdi, da je zmanjšanje delovne moči neobhodno potrebno zaradi zmanjšanega delovnega obrata.
Konopljarna, ki deluje že od
1.	1903 je dajala normalno zaposlitev 600 delavcem in delavkam in je proizvajala dnevno nad 100 q. Žakljev ine, ter porabila povprečno 2.000 q. surovine mesečno, od tega 42 odst. konoplje m 58 odst. jute. Med vojno je tovarna močno trpela’ zaradi večkratnega bombardiranja. Današnja proizvodnja tovarne se suče okrog 50 q. žakljevine dnevno.
Po prvi svetovni vojni so. izvažali velik del proizvoda v inozemstvo, posebno na Poljsko, v Jugoslavijo, Grčijo.1 Romunijo in Albanijo, pozneje pa so večina izdelkov pošiljali na italijanska tržišča;
Odjemalcev bi bilo tudi danes dovolj; glavna ovira za nadaljnji razvoj so težave z nabavo- potrebnih surovin. Tržaška konopljarna je v tem pogledu še vedno
odvisna od italijanskih konzorcijev za konopljo in juto; Jasno je, da bo vodstvo tovarne lahko preprečilo propast te tržaške industrije, le če bo izbralo neodvisno pot tako glede nabave surovin-kakor glede plasiranja proizvodov.
DRUŽBA «ISTRA — TRST» V LIKVIDACIJI
Italijansko ministrstvo za trgovinsko mornarico je odpovedalo pogodbo, sklenjeno 1. 1939 s paroplov-no družbo «Istra - Trst». S tem je odpadla državna podpora, ki jo je družba prejemala za vzdrževanje rednih potniških prog na Jadranu. Družba razpolaga s 4 ladjami, od katerih so tri v najemu pri italijanskih brodarjih. Podjetje je že odslovilo 16 nameščencev.
Družba je menda sama namenoma povzročila ukrep italjanske vlade, da bi s tem našla izgovor za preselitev, kamor se ji trenutno obetajo večji dobički. Jasno je, da pomeni likvidacija te družbe nov udarec za tržaško pomorstvo. Ni dvoma, da bi se bila družba dala ohraniti pri življenju, ko bi bili njeni lastniki pokazali malo več aktivnosti.
DOSTOP TUJCEV V TRŽAŠKO PRISTANIŠČE
ZVU je odredila, da se morajo tiste poslovne osebe iz inozemstva, ki želijo dobiti dostop v tržaško pristanišče zaradi poslovnih zadev javiti z osebnimi in poslovnimi lsitinami pri tržaški Trgovski zbornici, in sicer osebno. Zbornica presodi, ali • pripoji oroči izdajo luške prepustnice. V pritrdilnem primeru izda prosilcu pismeno priporočilo, na temelju katerega izda potem prepustnico (Dock pass) oddelek za varnost pristanišča (Fort Securi-ty Section) v ulici S. Nicolo št. 8.
«KOZARA» V GDINJI — «BALTIK» NA REKI
28. januarja je prispela v poljsko pristanišče Gdinja prvič po vojni jugoslovanska ladja «Kozara», ki je bila nedavno popravljena v Tržaški ladjedelnici. Parnik je *pripeljal prvo količino žita, ki ga je Poljska naročila v Jugoslaviji.
Teden dni pozneje je priplula v reško pristanišče prva poljska ladja po osvoboditvi, in sicer parnik «Baltik», ki je ena izmed največjih poljskih ladij. Jugoslovanska in poljska mornarica bosta imeli veliko vlogo pri nadaljnem razvoju trgovinskih stikov med obema državama.
Industrializacija Jugoslaviji
Vse večja proizvodnja umetnih gnojil
»MOSKVIC« ZA VSAKOGAR
Po poročilu »Izvestij« so nedavno odprli v Moskvi prv,o posebno trgovino za prodajo avtomobile, motornih koles in koles. Doslej so avtomobile lahko nabavljali samo ustanove in organizacije. Odslej bo mogoče tudi sovjetskim državljanom, da si nabavijo avto. V novi trgovini je že naprodaj sovjetski ljudski avto »M.os-kvič«, ki je razmeroma poceni in silno pripraven za izlete.
NOVO SINTETIČNO VLAKNO
Iz Washingtona javljajo, da je podjetje »Dow Chemical Company« napovedalo proizvodnjo novega tipa tkanin iz sintetičnega vlakna imenovanega »saran«. Novo vlakno pridobivajo ha osnovi petroleja in klora. Nove tkanine bodo nepremočljive in nezgorljive ter bolj odporne in ekonomične kakor nylon
RAZMAH TELEVIZIJE
Po poročilih iz New Yorkà bo industrija za proizvodnjo televizijskih aparatov v najkrajšem času zahtevala investicijo 6 milijard dolarjev. To izjavlja predsednik radijske družbe National Broadcasting Company, ki je v svoji izjavi dodal da bo televizijska mreža v najkrajšem času, to je še v teku tega leta zajela ozemlje, na katerem živi 22 milijonov ljudi. V naslednjem letu ali 18 mesecih se bo razširila na drugih 22 milijonov ljudi. Po mnenju predsednika omenjenega društva bo televizijska industrija v kratkem času zaposlila okoli 250.000 moških in žensk.
Televizijska mreža med Bostonom in Washìngtonom ki’ je dolga 500 milj, bo omogočila 25 milijonom ljudi televizijske sprejeme. Gradili so jo več let in je stala 2 miliona dolarjev. Industrije! proizvajalci navadnih radijskih aparatov se bojijo, da bo novi izpodrinil stare aparate.
V Jugoslaviji se mora proizvodnja umetnih gnojil dvigniti po načrtu do teta 1951 na 350.000 ton nasproti 36.250 tonam v letu 1946,- Že lani se je jugoslovanska proizvodnja gnojil znatno povečala v velikih kemičnih tovarnah v Subotici, Dalmacija v Dugem Batu, v kemični tovarni v Celju in v tovarni dušika v Rušah. Podjetja kemične industrije so leta 1947 izpolnile plan proizvodnje umetnih gnojil s 119%.
Tovarne izdelujejo, superfosfat, cijanamid, in mešana gnojila. Lani so razdelili 18.000 ton snperfosfata. Letos se bo povečala predvsem proizvodnja apnenega dušika, in sicer za okrog 30%. Poleg apnenega dušika je predvidena tudi proizvodnja dušikovega gnojila na bazi amonija-ka. V ta namen bodo letos zgradili tovarno amonijevega sulfata in dragih dušikovih spojin v bližini Obrenovca.
Da bi se povečala proizvodnja fosfornih gnojil, bodo dvignili predvsem proizvodnjo žveplene kisline. V Sabcu bo kmalu dograjena nova tovarna superfosfata. Istočasno pa so v teku poizkusi za proizvodnjo fosfornih gnojil brez uporabe žveplene kisline, ki jo morajo uvažati, s pomočjo električne energije.
NAPREDOVANJE JUGOSLOVANSKE ELEKTROINDUSTRIJE
Pri elektrifikaciji in industrializaciji Jugoslavije zavzema posebno važno vlogo nova tovarna električnih strojev «Rade Kančar» v Zagrebu, ki je že v prvem letu delovanja dosegla značilne uspehe po vrsti in količini proizvodov.
V tovarni gradijo sedaj med drugim tudi velik električni generator, ki je namenjen hidrocentrali na Mariborskem otoku in ko so ga v glavnem že dogradili brez pomoči tujih strokovnjakov. Kmalu bodo pričeli s serijsko izdelavo velikih transformatorjev po 1000 kw, pa tudi z gradnjo ogromnih transformatorjev za
110.000	voltov.
Pozornost vzbuja pa že sam seznam nešteto drugih proizvodov, ki
jih izdelujejo ali jih bodo še let»1 pričeli izdelovati v tovarni. Tovaf na proizvaja 6 tipov električni! motorjev od 34 do 74 kw, kateri® se bodo kmalu pridružili veliki 60* kilovatni in mali 0,5 kilovatni str® ji, posebni motorji za dvigala, zi mlekarske separatorje, ter special® motorji za rudnike, ki bodo popoi noma zaščiteni pred eksplozivni!® plini. Lepe uspehe je poleg tega dj segla tovarna pri izdelovanju tel® tonskih aparatov, tovornih dvigal’ električnih grelcev za vodo, elektri® nih valilnic in pri izolacijskem m® terialu iz impregniranega papirja. :
USPEHI JESENIŠKE ŽELEZARNE Železarna na Jesenicah je v prve® letu petletnega plana presegla pr°' izvajalni plan za 9%. V januarj11 1948 je železarna izpolnila 8,9% c® lotne planske proizvodnje. Preseže* je znaten posebno pri jeklarni, med’ tem ko ni mogel plavž zaradi raz-nih težkoč izpolniti svoje naloge * celoti.
NOVI NAČRTI ZA GOJITEV JUŽNEGA SADJA V DALMACH1 V južnih predelih Jugoslavije s° doslej gojili južno sadje 'le v manj' ših količinah. Edina drevesnica z8 limonova in oranžna drevesa, ki jc obstojala v Kotoru. je bila med vojno zapuščena. Sedaj pa so ustanO" vili v Dubrovniku odsek za gojenj6 južnih kultur, ki jih nameravaj0; razširiti posebno v Dalmaciji. Odsek ne bo sam oskrbel za gojitev potrebnih sadik, temveč bo tudi proučeval vsa vprašanja v vezi 8 možnostjo gojitve južnih kultur v Dalmaciji. Ker so namreč mrzle zime 1. 1941 in 1947 popolnoma uničile limonove nasade, deloma pa °' ranžne, se postavlja sedaj vprašanje selekcije sadnih vrst, ki bi bil® odpornejše tamkajšnim podnebnim prilikam. Z istimi težkočami so se borili tudi italijanski sadjarji, ko S° pričeli gojiti nasade južnega sadi8 v Severni Italiji, posebno pri Gardskem jezeru (Verona) in v Liguriji-
Preureditev ljubljanskega železniškega križišča
Ze preko 100 let staro ljubljansko železniško križišče ne ustreza več zahtevam sodobnega pr orme ta in predstavlja obenem oviro za urbanistični razvoj Ljubljane same. Zaradi tega proučujejo strokovnjaki nove načrte za do. končno ureditev železniškega prometa na tem sektorju. Osnovni načrti preureditve se naslanjalo na naslednje rešitve:
1.	Sedanja glavna ljubljanska postaja bo namenjena samo potniškemu prometu: Staro progo in (postajo bodo poglobili za 7 ni tako da bo mogoče premostiti železnico. kjer bodo to zahtevali cestni prometni razlogi.
2.	Zgradili ali izpopolnili bodb novo obvozno progo na severnem)
robu Ljubljane (Laze-Cmuče-Dravi je-Vič). Tranzitni tovorni vlaki proti Trstu in Jesenicah1 bodo vozili direktno po tej progi
3.	Med Lazami in Črnučami bodo zgradili novo ranžirno postajo z vsemi potrebnimi napravami in delavnicami , kjer bodo sestavljali vlake za notranjost države in obmorska pristanišča.
Za uresničenje načrta predvidevajo 1 milijardo in pol dinarjev stroškov. Prva etapa gradbenih del se bo pričela verjetno že prihodnjo leto.
Pri tem načrtu je neposredno
zainteresirana tudi tržaška luka. saj vodi skozi Ljubljano najvažnejša prometna žila, kil veže Trst z zaledjem.
Iz Jugoslavije v Italijo -iz Italije v Trsi
Italija dovoljuje uvoz raznih vrst živil, kakor fižola, graha, krompirja, jajc, sira, marmelade, svežega in zmrznjenega mesa, itd., samo pod pogojem da uvoznik odstopi 35 odst. uvoženega blaga Visokemu komisariatu za preskrbo.
Ta predpis se že dolgo izvaja tudi v Trstu, kjer izdaja uvozna dovoljenja za živila sam SEPRAL. Kar je pa posebno zanimivo, je to, da zahteva SEPRAL omenjeno količino
35 odst. pa cenah, ki jih sam določi in da so te cene za kakih 20 odst-nižje od lastne cene uvoznika. Po' sledica tega je, da mora uvoznik tako nastalo izgubo kriti z dražjo prodaja blaga, s čimer je zadet potrošnik. Jasno je, da na ta način it inozemstva uvoženo blago (jugoslovanske, n. pr. teletina, jajca itd.) ne more uspešneje konkurirati italijanskemu, oziroma ne more v večji meri vplivati na znižanje cen na tržaškem trgu. Pri tem nastaja čuden paradoks: Gospodarska politika angloameriške vojne uprave ovira uvoz živil iz Jugoslavije in Trst Je navezan na uvoz iz Italije, ki sama uvaža živila iz Jugoslavije.
VESTNIK
Slovenskega gospodarskega udruženja
Po enem letu obstoja
Naloge, ki si jih je udruženje Zadalo ob ustanovitvi, so bile zelo obsežne. Še organizacija, ki oi uživala res vsestransko podporo oblasti, javnih ustanov in celokupnega lastnega članstva, bi jih v razdobju enega leta težko zmogla; da je moglo udruženje izpolniti le del vseht upanj, ki smo jih polagali vanj, je pri današnjih razmerah, v katerih živi tukajšnji slovenski, in posebej gospodarski živelj, ter vri pičlih denarnih sredstvih, s katerimi razpolaga, in pri skromnem upravnem aparatu, ki ga ima, razumljivo. Zato je razveseljivo že samo dejstvo, da mu je ■ pretežni del slovenskih gdspodarstveni-kov ostal kljub vsem težavam zvest in da je udruženje vedno uživalo njihovo podporo in pomoč.
Čeprav bodo imeli člani priliko slišati podrobnejše poročilio na rednem občnem zboru, ne bo odveč, če že sedaj prav na krat. k o orišemo delovanje udruženja v prvem letu obstoja. Iz pregleda bo razvidno, da to delovanje ni bilo brez uspehov-
Ze v prvih mesecih obstoja je imelo udruženje priliko, da pride v stik z mednarodnimi činitelji. T0 je bilo takrat, ko je prišla v Trst mednarodna komisija za preučevanje finančnegh položaja Trsta. Uprava, si je prizadevala in dosegla, da je bilo zaslišano tudi naše udruženje, ki je tako moglo po svojih delegatih obrazložiti svoje poglede v tem vprašanj u-
Ta pryi stik z mednarodnimi krogi pa ni ostal osamljen. U-druženje je namreč stopilo v zvezo tudi s pristojnimi gospodarskimi činitelji tistih slovanskih držav 'v zaledju, ki v večji ali manjši meri težijo gospodarsko na Trst. Pri tem je podpira, 'la interese tržaškega goisjpbdar-stua na splošno in interese svojih lastnih članov. Stiki so naleteli na ugoden odziv in prizadevanja udruženja ter niso ostala brez u-speha. Ko odpadejo številne ovine za živahnejši razvoj trgovske izmenjave blaga s temi državami, bodo postali uspehi vidnejši, česar se trdno nadejamo-
Tudi ZVU nam je na našo Predstavko zagotovila popolno enakopravnost z vsemi drugimi sličnimi strokovnimi organizacijami v Trstu in nam obljubila iste moralne in materialne ugod-: nosti, kakršnih so deležna druga udruženja.
stoj, nego tudi njegovo poživitev. Potrebno je, da se tega Zavedajo vsi člani, tudi tisti, ki se držijo sedaj še bolj ob strani. S svojo lastno dejavnostjo, s tem' da bodo iznašali pred svojo erga-nizacijo svoje lastne gospodarske težave in težave suole stroke, kakor tudi s tem-, da bodo seznanjali udruženje Z ovirami in morebitnimi krivicami, na katere bodo naleteli v svojem gospodarskem udejstvovanju, bodo sami v največji meri pripomogli k dosegi tega cilja.
Zatrdno upamo, da bomo v novem letu napravili v tem pogledu velik korak naprej-
RED.NI OBC.NI ZBOR
Letošnji redni občni zbor udruženja bo po sklepu upravnega odbora v drugi polovici meseca marca Opozarjamo članstvo, da se bodo v smislu pravil vršile še pred občnim zborom skupšč'ne posameznih kategorij. Datume skup'ščin bomo objavili tudi v »Primorskem dnevniku«, na kar svoje člane izrecno opozarjamo
* * *
DAVEK NA POSLOVNI PROMET Z VINOM
Po splošnem ukazu št. 90 z dne 24. 1. 1947 se je plačeval doslej davek na poslovni promet z vinom v prodaji na veliko po postavki 6 odst., v kasnejši nadrobni prodaji pa še posebej po redni postavki 3 odst. Po isti nižji postavki 3 odst. se je deloma plačeval prometni davek tudi pri prodaji vina v industrijske namene.
Sedaj izišli *ukaz št 131 z dne 27. 1. 1948 pa določa da se davek na poslovni promet z vinom katere koli vrste razen penečih vin ter od mošta in grozdja določa na 10 odst. in -da se plača samo enkrat za vse prenose, v.števši prodajo na drobno, istočasno s plačilom trošarine.
Ta odredba bo morala nujno vplivati na višino prometnega davka, ki ga odmerja davčna oblast gostilničarjem pavšalno s 3 odst. od ugotovljenega prometa. Ker se plača prometni davek na vino, samo enkrat, bo smela davčna oblast pri odmeri pavšalnega prometnega davka upoštevati v bodoče samo promet z drugimi alkoholnimi pijačami in z jestvinami.
Pri prometu z vinom v industrijske svrhe se še nadalje plačuje prometni davek v višini 3 odst.
Na znotraj se je udruženje posvetilo nalogi, da daje članom Potrebna pojasnila, informacije, nasvete in pomoč v raznih osebnih gospodarskih zadevah ter da zastopa' članstvo in njegove koristi tudi posamezno pred oblast, mi in drugimi organizacijami. Zdi se, da se člani v preteklem letu niso v zadostni meri zavedali pravic, ki jih imajo v tem posi ledu navram udruženju; kajti
Sorazmerno majhno ie bilo število tistih, ki so jih izkoriščali in iskali pri udruženju nasvetov, informacij in pomoči- Kljub temu pa je imelo udruženje priliko, da ie za poedine člane velikokrat, brezplačno in cesto s popolnim uspehom posredovalo na Tržaškem ozemlju in izven njena pri raznih oblasteh in ustano-vah, kakor tildi p omagalo pri sestavljanju prošeni, prizivov In drugih vVogj. Želeti bi bilo, da, bl elani p vse večji meri izkoriščali take ugodnosti. V tem delu se ne omejujemo na pomoč pri oblasteh Tržaškega ozemlja; tudi v Jugoslaviji, kjer ima mnogo članov gospodarske interese, poma-9amo z nasveti in vlogami.
Važna naloga udruženja bi bi-la tudi dobra splošna gospodarska in posebej trgovska informa-Hvna služba. Na strmi poti k te-mu cilju smo brez dvoma ustregli vsemu članstvu, če prejemu edini tukajšnji slovenski gospodarski Ust »Gospodarstvo«, ki daje tudi našemu udruženju gostoljubje za njegove objave1- V ^sti namen smo nabavili tudi nevne gospodarske biltene z gospodarskimi vestmi z vsega svetu di s cenami na in drugih tržiščih.
,	—'<-.n .vo v naši pisarni vsa-
emu članu vselej na razpolago. Najvidnejšo in neposredno SPPotno korist pa so imeli tisti n?si člani, ki so vosebe poveza-, 1 v konzorcije- Po zaslugi teh onzorcijev ie bilo mogoče, če-Sj.av osied obstoječih težav le v ^omnejši meri, nuditi material-u3odnosti tudi drugemu na-Seniu članstvu.
sta^ZTriere’ ki so narekovale u-je ovitev udruženja, narekujejo nadaUe ne samo njegov ob-
■7 in posebe-i ^ahjanskem
*1 bitte™,-
TAKSE PRI JAVNEM AVTOMOBILSKEM REGISTRU
Interesente opozarjamo da. je izšel v Uradnem listu ZVIJ z dne 1. 2. 1948 ukaz št. 127 z dne 27. 1. 1948, ki določa nove takse za listine. ki se predlagajo javnemu avtomobilskemu registru; nove takse tičejo prvi vpis, obnovitve vpisa vpis prenosa lastninske pravice, vpis bremena, pr'egled javnega registra in izdajo raznih listin po tem registru.
Trst računa
na Palestino
Tržaški pomorski krogi sledijo z veliko pozornostjo razvoju palestinskega vprašanja. Računajo, da se bo po končani ureditvi palestinskih zadev znatno povečal tranz'tni promet med Palestino in tržaškim zaledjem. Prihajajo tudi vesti da bodo skandinavski in drugi inozemski brodarji izrabili ugodno konjunkturo za ustanovitev novih pomorskih prog med Trstom in PJalestino.
Javljajo med tem, da je bila pretekli mesec ustanovljena v Pragi arabska trgovinska zbornica, 'ki bo pospeševala trgovinske odnose med Češkoslovaško in Bližnjim vzhodom. Zbornica bo predstavljala interese trgovcev dežel Arabske lige. t. j. Egipta, Arabske Palestine, Libanona, Iraka. Sauditske Arabije, Jemena, Transjordanije in severne Afrike. Za predsednika je bil izvoljen Egipčan Abdel-Ghaffar El-Sai.
NAČRT ZA NAJVECJO POLJSKO JEKLARNO
Na prekopu Glivvice bodo zgradili največjo jeklarno, ki bo proizvajala letno 700.000 ton jekla. Glavne stroje in naprava bodo nabavili v Sovjetski zvezi na podlagi nedavno sklenjene sovjetsko-poljske trgovinske pogodbe.

Vzrohl
tržaškega mrtvila
V tržaškem gospodarskem krožku «Cenacolo» je predaval ravnatelj skladišč Dr. Bernardi o temi: »Tr-
L
Bilanca za leto 1947
žaško pristanišče in težavna preureditev Srednje Evrope«. Med glavnimi ovirami, ki otežujejo tržaški promet je predavatelj omenil v prvi vrsti pomanjkljivosti železniških komunikacij z zaledjem, neurejene carinske in prometne tarife in gospodarski preustroj tržaškega zaledja. Predavatelj je brez dvoma dober poznavalec tržaških gospodarskih problemov, saj je med drugim večkrat zastopal interese Trsta na mednarodnih konferencah. Vendar se pri njegovih izvajanjih pred «elitno» gospodarsko ustanovo ni oddaljil od zastarelih pojmov, ki žal še vedno prevladujejo v tukajšnjih vodilnih krogih. Dr. Bernardi pripisuje sedanji zastoj v tržaškem prometu predvsem nerešenemu vprašanju prometnih zvez z zaledjem. Skoda, da ni govornik tudi povedal, pd čigavi krivdi ni to vprašanje še rešeno in kako so ga doslej reševali. Mar naj spet omenjamo, kako gre trgovinska in prometna politika vojne uprave STO-ja in italijanskih železnic, da se čimbolj ovira promet na železnicah čez jugoslovansko ozemlje, t. j. po južni in bohinjski progi in pospešuje na pontebski. Ta tendenca se je jasno pokazala tudi na dosedanjih mednarodnih konferencah za ureditev železniškega prometa v tržaškem zaledju.
Ravnatelj j. s. je navedel tudi nekaj podatkov o obnovi tržaškega pristanišča, ki je bilo med vojno desetkrat bombardirano. V teku leta 1948 bo pristanišče obnovljeno 100 odstotno, žitni silos bo pričel obratovati aprila t. 1. Do konca leta pa bodo obnovljena vsa skladišča. Dosedanji stroški za obnovo znašajo 2.875.000.000 lir. * v
Po poročilu Državnega statističnega urada v Pragi izkazuje češkoslovaška zunanja trgovina v mesecu decembru 1947 pri uvozu 3.276 milijonov Kčs in izvozu 3.677 milijonov Kčs aktivno bi an. co v znesku 401 milijonov Kčs. Decembrski uvoz in izvoz sta bila v letu 1947 med vsemi meseci največja.
Kar pri češkoslovaškem izvozu najbolj preseneča je stalno večji
1.	Živa goveja živina . .
2.	Hrana in pijača . •
3.	Surovine in polizdelki
4.	Gotovi izdelki • .	.
5.	Zlato in srebro ■ . .
Skupaj ...................
Pregled uvoza in izvoza za leto 1947 po najvažnejših državah
(vedno v milijonskih Kčs): Uvoz		Izvoz
1. Belgija	1.328	1.817
2. Ve’ika Britanija	3.358	1.840
3. Bolgarija	892	631
4. Danska	800	685
5. Francija	1.000	878
6. Italija	1.152	1.246
7. Jugoslavija	1.354	1.771
8. Madžarska	570	801
9- Nemčija	265	514
10. Nizozemska	1.663	2.457
11. Norveška	664	558
12. Poljska	689	476
13. Avstrija	507	1.007
14. Romunija	244	399
15. Grčija	267	237
16. Sovjetska zveza	1.776	1.445
17. Švedska	2.000	2.086
18. Švica	2.216	2.925
19. Turčija	795	653
20. Palestina	112	62S
21- Indija	551	286
22. Egipt	840	359
23. Južnoafriška unija	52	260
24. Kanada	350	177
25. ZDA	2.916	1.250
26. Argentina	276	592
27. Brazilija	811	271
28. Avstralija	167	12Z
„Gospodarski" ustroj Zapadne Nemčije
Na pobudo ZDA pripravljata ameriška in angleška vojna uprava
v Zapadni Nemčiji novo «gospodarsko» organizacijo dveh zapadnih pasov in 9. februarja je stopila v veljavo oktroirana ustava. Nova gospodarska uprava bo na podlagi te ustave izvedena do 24. februarja. Poskusi za dosego sporazuma v zavezniškem nadzornem svetu v Berlinu so propadli; med zadnjimi je bil poskus za dosego sporazuma glede cen in razpečevanja nemškega premoga.
Angloameriška ustava predvideva ustanovitev skupnega «gospodarskega sveta» (s 102 člani), ki bo imel pod nadzorstvom Angležev in Američanov zakonodajno moč na področjih: prometa, zaščite, duhovne imo-vine, gospodarstva in zunanje imo-vine; za zdaj mu še ni dana zakonodajna pravica na področju dela in socialne preskrbe. Vlado predstavlja «izvršilni odbor», (komite), ki ga izbere gospodarski svet med svojimi člani. Ustanovljeno je bilo tudi «vrhovno sodišče za združeno gospodarsko ozemlje».
Krajevna uprava pripada deže-Dežela
Angleška cona
Nordhein - VVestfalen Niedersachsen Schlesvvig - Holstein Hamburg Ameriška cona Bayern Grosshessen Wuertemberg - Baden Bremen
Sovjetska cona
Sachsen
Sachsten - Anhalt Brandenburg Mecklenburg Berlin (vse 4 cone)
Francoska cona Rheinpfalz
Baden - VVuerttenberg Hohenzollern
Vrednost izvoza iz kombiniranih pasov angleške in ameriške uprave je znašala 1. 1947 55,508.215 funtov. Blago je bilo izvoženo v 65 tujih'držav. Zapadna Nemčija brez francoske cone je izvozila za 9,094.588 funtov raznih industrijskih izdelkov, ostali izvoz predstavljajo premog, les in razne usluge nemških pristanišč. Leta 1946 je iz-
lam, ki imajo svoje predstavnike v «deželnem zboru», ki deluje vzporedno z gospodarskim svetom in nima pravice nadzora nad njim. Formalno gre za gospodarsko združitev in novi gospodarski ustroj, vendar je jasno,, da ima ta reorganizacija politično obeležje.
Po švicarskih listih prinašamo statistične podatke o obsegu posameznih zasedbenih pasov in številu prebivalstva na podlagi predvojne statistike. (Ti se nekoliko razlikujejo od podatkov, ki smo jih priobčili v 7. št. «Gospodarstva» na podlagi popisov iz leta 1939 Tn 1940. Po popisu iz leta 1940 šteje današnja Nemčija preko 66 milijonov prebivalcev).
Današnja Nemčija obsega 337.701 kv. km, mftltem ko je leta 1938 površina Nemčije brez Avstrije znašala 470.544 kv. km. Njeno prebivalstvo šteje 60,402.000, leta 1938 brez Avstrije 68,072.000 ljudi. Nemčija je razdeljena v 15 dežel, med katerimi je največja Bavarska. Upravljajo jo 4 vojaške uprave, ki obsegajo naslednje pasove:
Glavno mesto	Povr.	Preb. V mil.
Duesseldorf	34.050	11,691
Hannover	48.000	6,738
Kiel	15.700	2,573
Hamburg	750	1,405
Muenchen	70.238	8,093
VViesbaden	21.119	4,050
Stuttgart	15.000	2.649
Bremen	404	0,491
Dresden	17.100	5,543
Halle	24.400	4,162
Potsdam	26.900	2,536
Schwerin	23.600	2,149
— .	—	3,222
Koblenz	19.782	2,712
Freiburg	9.952	1,181
Tuebingen	10.606	1,108
voz iz omenjenih pasov znašal komaj 38,250.000 funtov. Glavni trgi nemškega blaga so Velika Britanija, ZDA, Belgija, Češkoslovaška, Danska, Francija, Holandija, Norveška, Švedska in Švica. V lanskem letu je Zapadna Nemčija sklenila trgovinske pogodbe in sporazume z 19 evropskimi državami.
izvoz gotovih izdelkov, v mesecu 1 decembru je bilo gotovih izdelkov izvoženih za 78 odst-, kar predstavlja rekord po osvoboditvi
V letu 1947 je znašal celoten u-voz 28.635 piilijonov Kčs, izvoz pa 28.609 milijonov Kčs, tako da je leto 1947 končalo s pasivno bilanco v znesku 26 milijonov Kčs. Podrobni podatki so naslednji (vedno v milijonskih Kčs);
mi!. Kčs odst.
• uvoz
. .	95	0.3
. . 5429 19.0 . . 16421	57.3
. . 6688 23.4 2 0.0
mil. Kčs odst. "izvoz 27	0.1
3132 11.0 4298 15.0 21138 73.9 13	0.0
. . . 28635 100.0	28608 100 0
Češkoslovaška zunanja trgovina se je'v preteklem letu zelo lepo razvijala, dasi to leto ni bilo vedno ugodno, v nekaterih smereh celo neugodno (katastrofalna suša z vsemi posledicami, ki je napravila za približno 10 milijard Kčs kar se bo poznala telasti v zunanji trgovini: potreba povečanega uvoza hrane in krme in zmanjšani izvoz hrane in nekaterih izdelkov, kakor so hmelj, sladkor, pivo itd). Pomoč Sovjetske zveze v obliki uvoza žitaric se je pokazala v decembru, ko je bila Sovjetska zveza naj večji dobavitelj; a njo je Jugoslavija, ki je izvozila ha Ceško-
v
slovaško zlasti koruzo, tobak in sveža jabolka. Jugoslavija je bi-a z decembru tudi največji kupec češkoslovaškega blaga, na drugem mestu je bila Nizozemska in na tretjem Sovjetska zveza. Najbolj izrabliiansp trgovino ima Češkoslovaška, s Švedsko, Svico in Nizozemsko, med tem ko predstavljajo ZDA in Velika Britanija za češkoslovaško zunanjo trgovino trajno pasivno bilanco.
NOVE ZNAMKE IN SREBRN DENAR V LETU 1948
Češkoslovaško finančno ministrstvo pripravlja v letu 1948 izdajo treh vrst spominskih srebrnih 50 Kčs, in sicer za 600-letnico Karlove univerze v Pragi 7. aprila, k tretji obletnici praške vstaje 5. maja in k 100-letnici I. slovanskega kongresa v mesecu juniju.
Češkoslovaško poštno ministrstvo bo izdalo v letošnjem letu 6 vrst novih poštnih znamk. Prva serija teh znamk bo izšla ob priliki proslave 600-letnice Karlove univerze, druga ob XI. Vsesokolskem izletu, tretja ob priliki proslave 100-letnice Ustavodajne skupščine, ki se je vršila v moravskem mestu Kromeriž, četrta ob 100-letnici slovaške vstaje v letu 1948, peto ob proslavi 30-letnice Češkoslovaške republike in končno posebno serijo znamk z doplačilom za akcijo Združenih narodov za pomoč gladujočim otrokom.
Češkoslovaška trgovina
s Sovjetsko zvezo
Češkoslovaški minister za zunanjo trgovino dr. Hubert Ripka: je podal v cidboru za! zunanjo trgovino ustavodajne narodne skupščine obširno in izčrpno poročilo 'o češkoslovaški trgovini s Sovjetske zvezo. Uvodoma ie poudaril, da Sovjetska zveza ni proti temu, da bi Češkoslovaška objavila cene sovjetskih žitaric, ki jih je nakupila v preteklem letu Češkoslovaška. Cena sovjetske pšenice znaša 122 dolariev za eno tono 1000 češkoslovaška državna meja (Cerna prie Čope), cena rži je 6279 Kčs, koruze 5668.50 Kčs, ječmena 5107,50 Kčs in ovsa 5150.50 Kčs za eno tono. Te cene so zelo ugodne in povsod drugod na svetovnih tržiščih bi plačala Češkoslovaška mnogo več. Razlika v ceni za Vso količino 600.000 ton žitaric znaša proti cenah nai severoameriških tržiščih 931.3 milijonov Kčs. Ker pa tako velike množine žitaric bi ne bilo na razpolago niti v ZDA bi morala Češkoslovaška kupovati tudi v Kanadi, Argentini in drugod, tako da bi znašala ta raz’ika vsaj 1-3—1.7 milijard Kčs. Na ta način ie Češkoslovaška prihranila več sto milijonov Kčs v tujih devizah. Češkoslovaška mora danes skrbeti zato, da bo pravočasno dobavljala, Sovjetski zvezi industrijske izdelke, s katerimi bo plačala sovjetske pošilike surovin in žitaric. Do konca januarja je Sovjetska zveza dobavila Češkoslovaški kljub ogromnim prometnim težavam 200-000 ton žitaric, približno 3.000 ton (6 vlakov dnevno). okviru letošnjih kontingentov nove trgovske pogodbe je Češkoslovaška» uvozila iz Sovjetske zveze za 937 milijonov Kčs in surovin za 46,5 milijonov Kčs. Naravno je, da mora tudi Češkoslovaška izvažati mnogo več svojih izdelkov v Sovjetsko zvezo, da bi se bilanca izravnala. Minister Dr-Ripka je zlasti poudaril pomen sovjetskega posojila v višini 1.150 milijonov Kčs. Sovjetske in ostale dobave žitaric (iz Argentine, Kanade. Jugoslavije, Madžarske. Romunije in Poljske) bodo zelo zboljšale češkoslovaški prehranjevalni položaj; domači odkup pšenice znaša 616-000 ton, ječmena
105.000	ton in ovsa 25.000 ton. To pa istočasno pomeni, da ima Češkoslovaška zagotovljeno potrebo žitaric do meseca septembra, torej deli kot do nove žetve. Minister dr. Ripka se je tudi pohvalno iizrazil o posebnih dobavah . so-vjelske pšenice za spomladansko setev, Sovjetska zveza je na prošnjo češkoslovaške vlade poslala
20.000	ton (2.000 va,gonov) trde
pšenice ukrajinskega porekla za spomladansko setev. Češkoslovaška je s tem prihranila višaj 2 milijona dolarjev, ker bi sicer mora’a nabaviti' to pšenico na1 dolarskem področju. Ob koncu svojega govora je minister dr. Rinka izjavil:	»Trgovska in gospodarska
pogodba, ki ie bila podpisana v mesecu decembru, v Moskvi ni samo v korist gospodarstev obeh držav, amveč bo tud.i prispevala k
utrditvi^ češkoslovaško-sovjetskega zavezništva.
AVTOMOBILSKE PROGE MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN MORJEM
V	kratkem bo pričela zopet obratovati 900 km dolga avtomobilska proga Trst — Olomuc, ki je bila. vpeljana oktobra 1947 a je bila trenutno prekinjena. JjJa progi bodo sedaj uporabljali štiri težka vozila »Tatra«.
Kmalu pa bodo češkoslovaške državne železnice uvedle tudi novo avtomobilsko progo med Prago in Anversom. Računajo da se bo na tej progi voznina sukala okoli 1250 kč za tono.
ARGENTINSKO ZITO ZA ČEŠKOSLOVAŠKO CEZ TRST
Češkoslovaška je nabavila v Ar-gentiniji 150.000 q. žita. Dober del blaga, ki ga že natovarjajo v Buenos Airesu_ bodo pošiljali na Češkoslovaško skozi tržaško pristanišče.
PROIZVODNJA ZELEZA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM,
V decembru 1947 so na Češkem proizvedli 178.988 ton suirovega železa in 170.000 ton jekla. S tem je bil prekoračen plan za 25 odst, odnosno za 8 odst
V	zaprtem krogu
Anglija napenja vse sile, da bi se rešila iz sedanje finančne in splošne gospodarske krize s povečanjem proizvodnje in izvoza. Marshallov plan ji'je nadel tudi naslednje naloge: «povečanje industrijske proizvodnje, razmah izvoza, začasno zmanjšanje življenjskega standarda; po 1. 1952. bo morala biti angleška proizvodnja za 25% večja kakor pred drugo svetovno vojno.
Toda industrija nima dovolj delavcev, ker je naravni prirastek prebivalstva na Angleškem prav majhen. Zato je treba iskati delavce drugod, predvsem jih Anglija v zadnjem času jemlje iz taborišč razse-ljencev. Za ta korak so se oblastniki odločili kljub nasprotovanju domačega delavstva, ki se boji, da bi doseljevanje delavstva iz inozemstva potisnilo plače navzdol.
i
Pri angleških gospodarstvenikih se oglašajo drugi pomislèki. V. B. Red-dway, član gospodarskega komiteja in komisije za proučevanje gibanja prebivalstva, obravnava to vprašanje v «Observerju» in opozarja tudi na negativno stran — vedno z angleškega stališča: za večje število delavcev bo treba uvoziti več hrane, zgraditi jim bo treba stanovanja prav zdaj, ko na Angleškem vlada hudo pomanjkanje stanovanj; za vse to so potrebni veliki kapitali. Trenutno ne bo prebivalstvo mnogo naraslo zaradi teh priseljencev, toda... To so mladi ljudje, ki si bodo postavili lastne družine in kmalu bo tu Kopica otrok... toži Reddway.
TRZNI PREGLED
V	začetku oktobra preteklega leta so cene prehrambenih izdelkov na debelo narasle za 70-krat v primeri 2 letom 1938. V začetku l. 1948 se je ta indeks znižal povprečno na 58 torej za okoli. 19 odst. Cene na drobno pa niso nazadovale več kot za 10 do 12 odst. Nesorazmerno pocenitev na drobno v primeri z nazadovanjem cen na debelo pripisujejo večinoma naraščajočemu davčnemu pritisku, ki pa ne; pritiska toliko na dohodke prekupčevalcev kolikor ha izdatke potrošnika.
Zaradi valutne skupnosti, še bolj pa zaradi gospodarske politike angloameriške uprave je. tržaški trg pod pretežnim vplivom itial'janskih tržnih razmer.
Italijanski in zatorej dudi tržaški trg poteka še vedno v znamenju preurejevanja in pričakovanja. Polagoma izginjajo doslej občutne razlike med cenami raznih tržnih središč. Cehe so se v glavnem ustalile. V blagovnem prova iu vlada še vedno precejšno mrtvilo.
Od konca februarja do maja vsakega leta je tendenca naraščajočih cen v nenačrtnem gospodarstvu običajen pojav, ker normalno trg odgovarja na povečano povpraševanje z manjšo razpoložlH-vostjo. Italijanska politična situacija bo v tem pogledu verjetho vplivala na nadaljni tržni razvoj. Pričakovati je namreč, da bo italijanska desničarska vlada iz razumljivih razlogov skušala z vsemi sredstvi omilti ali vsaj do vo-0 litev odložiti opisani tržni razvoj, ki je, kakor rečeno čisto normalen gospodarski pojav. Pri tem- se bo med drug'm oslonilg na povečani uvoz. na omejitev izvoza, na kreditno politiko in na širjenje o~/<-timističhih vesti, ki naj bi vplivale predvsem^ ng potrošnike. Dejanski položaj trga bo zaradi tega razviden šele po 18. aprilu.
& 4 &
nazadovanje cen gradbenega materiala
V	zadnjem času so cene gradbenega materiala nazadovale za 10—20 odst. tako nudijo danes furlanske opekarne votlo opeko franko gradilišče po 10, medtem ko je bila prej po 13,50 z;v komad; padla je tudi cena opek tipa »Rex« za strope, ki se je' prej prodajala po 650 za kv, m in gre danes po
480. Napovedujejo tudi padec cene cementu, ki je šel doslej po 1.030 lir franko tovarna. Gradbeno železo je šlo tudi navzdol od 115 na 90—95 za kilogram.
Z.
Melanholična razmotrivania
Konservativni «Daily Mail» (29. jan) obžaluje, da je bil z razvrednotenjem franka napravljen na opolzkih tleh nevaren korak, ki vodi k razkroju evropskih ustaljenih valut, preden se je pričel čutiti stabilizacijski ■ vpliv Marshallovega načrta. Francija je žrtev ameriškega zavlačevanja in usodnega prekooceanskega nagnjenja za «politično igračkanje». *Kakor v preteklosti, se bo ta igra tudi zdaj pokazala za škodljivo in drago. Američani niso bili prvič v zgodovini prisiljeni vmešati se v evropske razmere prepózno in nevarnost je danes večja kakor kdaj poprej, da bo Marshallova pomoč prepozna ali da bo potrebna v dvojnem obsegu za dosego namena. Dalje pravi list, da je glavna točka tega melanholičnega raz-motrivanja dejstvo, da se dogodki v Evropi razvijajo s takšno nagli-. co, da lahko reši zapadno Evropo samo takojšno in čim širokogrud-nejša pomoč, izvedena z vso odločnostjo. Franciji je bilo razvre notenje vsiljeno. Razvrednotenje franka bo prizadelo neizmerno škodo in je znak, kako tragično gorje razjeda kontinent. List na to roti Američane v imenu civilizacije, naj se vendar ne obotavljajo, kajti jutri bo lahko že vse prepozno.
Zakaj se «Daily Mailu» tako mudi, nam pove londonski dopisnik konservativnega švicarskega lista «Gazette de Lausđnne» pod naslovom «Razpoka in počasnost kongresa». Sir Stafford Cripps, angleški, finančni minister je živo poudaril, da Velika Britanija ne more doseči gospodarskega ravnotežja brez ameriške pomoči. Razpoka v angleških financah je prevelika: pasiva sicer ne znaša več 200 milijonov funtov mesečno, toda še vedno 40 milijon. Po mnenju angleških strokovnjakov bo usihanje angleških rezerv v zlatu in devizah v dosedanjem tempu že aprila dovedlo do ravni, pod katero Anglija ne sme več. Dopisnik ■dodaja, da se v Londonu hudujejo nad počasnostjo ameriškega Kongresa.
2 IVINA
Na tržiščih severne Italije se cene živine nagibajo k podražitvi. Zaradi izredne mile zime so že pokosili zimske travnike. Živinorejci niso več primorani oddajati svoje živine, mnogi, pa hitijo z nakupi plemenskih glav.
Zadnje kvotacije za kg žive teže pri proizvajalcu so naslednje:
Rovigo: voli lir 230-260; krave I 220-260, II 180-200; teleta 380-400. Prašiči rejeni 480-520; prašički za rejo 780-800. Kokoši 560-580. Zajej 180-220.
Modena: teleta lir 400-480; voli I 300-320, II 260-290; krave I 250-270, II 220-240. Prašički do 20 kg lir 750-780, nad 20 kg lir 740-770. Prašiči rejeni 440-450, teže .50-100 kg lir 530-550.
• OLJE
Povpraževanje in cene v porastu. V Apuliji kvotira kg olja na debelo 320-390 lir, po kakovosti; v nekaterih primerih je proizvod dosegel tu d j 420 lir za prvovrstno blago. V srednji Italiji: lir 400-450.
poredno narašča tudi cena semenskega olja.
VINO
Cene čvrstejše kljub neznatnemu povpraševanju.
Verona: soave lir5 500-540 za stop. /hi; «Verona» lir 440-450.
Firence: boljša vina 1947, 11-12 stop. lir 6.000-6.500; 12/13 stop. lir 6.500-7.000; 13/14 stop. lir 7.500-8.500.
ŽITARICE IN STROČNICE
Rovigo; Zito 12-13.000 za q; koruza bela 4.200-5.200:	ječmen
8.000; oves 4.200-4.300. Fižol običa-
jen 9-9.500, beli 12-13.000; grah zelen 9-10.000; beli 6-6.500.
PADEC CEN BOMBAŽEVINI Trst. V zadnjem času so cene bombaževim na tržaškem trgu padle za okoli 20 odst. Ne gre samo za nazadovanje cen pri trgovcih, temveč sami proizvajalci nudijo blago ceneje. Padec cen je v zvezi z italijanskim trgom, ki je seveda s svoje strani odvisen od svetovnega. Italijanske tkanine so zadele na svetovnem trgu konkurenco drugim državam, predvsem Američanov. Italijanski izdelki, tudi volneni izgubljajo trge v Franciji, Belgiji, na Angleškem .in v Južni Ameriki.
Cene bombažastim izdelkom na drob no v Trstu: flanela, ki se je prej prodajala po 420—450 gre danes že pa 315—330; blago za rjuhe, širine 150, ki je prej šlo po 640, stane danes 540—550, širine 260, poprej prodajala: po 1.450 danes pa po 1.200; popelia za srajce: poprej 850, danes 720; pisane tkanine za obleke in predpasnike prej 400, zdaj 280 lir. Blagd za namizne prte: prej 1.020 zdaj 750. Cene: sukanca so neizpremenjene. Sukanec se v primeri s predvojnimi časi ni podražil tako kakor ostalo blago, ki je šlo približno lOOkrat navzgor.
Volneni izdelki so šli navzdol za okoli 10 odst., toda ne toliko pri proiz-lacih kakor pri samih trgovcih, ki jih straši zastoj v prodaji in nimajo likvidnega denarja. Padla je nekoliKo tudi cena same volne; tako se n. pr. dogaja, da kg volne, ki je prej stal 5.500, nudijo dane? za 5.000 lir.
PODRAŽITEV PREMOGA V ITALIJI
Doslej je 'v Italiji stal ameriški premog 20 dolarjev, to je 8.600 lir
Svetovna tržišča
Padec cen v ZDA
New York
Bombaž (funt)	35.76	34.35	32.90
Volna	»	188.—	189,—	181.—
Juta	»	22.25	22.25	22.30
Baker	»	21.50	21.50	21.50
Aluminij »	15,—	15.—	15,—
Jeklo	»	58.—	58,—	58,—
Živo srebro			
(stek! 79 lbs)	80,—	77,—	77.—
Chicago			
Zito (bushel)	314,—	276.75	256.50
Koruza	»	277.05	247.—	—
Kava (santos 4)	26.87	27.—	27.—
Surovo železo	40.50	40.30	39.50
Na amariškem tržišču je zbudilo veliko pozornost nazadovanje cen žita in bombaža, k; se je pričelo prve dni februarja. Uradni ameriški krogi izjavljajo, da ni pričakovati nadalnjega znatnega padca in da se trg razvija po željah deflacionistične Trumanove politike. Nekateri gospodarski krogi menijo nasprotno, da se bo padanje cen nadaljevalo. Drugi so pa mnenja, da naznanja ta nepričakovani padec predstoječo gospodarsko krizo. Države ki so vključene v sistem Marshallovega plana sledijo z velikim zanimanjem razvoj ameriškega tržišča in sodijo na prvi vtis, da jim bodo visoke cene na tem tržišču nudile večje ugodnosti. Ni pa izključeno, da je padec cen omenjenih surovin prvin prav za prav posledica nezaupanja v Marshallov plan, še preden se je ta pričel izvajati.
(po tečaju 430 lir)'; če dodamo davke pristaniške pristojbine in druge takse, dobimo ceno 9.000 lir. Po novem tečaju lire (570 lir za dolar), znaša osnova cena 11.400, ki do potrošnika naraste na 12.000 lir. To se pravi, da se je cena premogu podražila za 3.000 lir pri toni.
jr o KS. z: a
VALUTE V MILANU				
	29. 1.	12. 2	Min.	Maks.
Funt šterling zlato	8.900	9.100	8.900	9.100
Napoleon	6.300	6.500	6.300	6.500
Dolar	600	605	'600	605
Francoski frank	160	172	160	172
Švicarski frank	142	143	142	147
Funt št. papir	1.450	1.450	1.450	1.450
lato	850	880	850	880
EFEKTU V TRSTU
BANKOVCI V ZUERICHU DNE 10. FEBRUARJA 1948.
Italija	0,65	Portugalska	16,20
Anglija	10,05	Avstrija	5,50
ZDA	4,13	Češkoslovaška	1,50
Belgija	8,-	Palestina	11 —
Francija	1,23	Norveška	49.—
Argentina	90 —	Holandija	68,-
	29. 1	12. 2	Min.	Maks.
Južna železnica	1.915	1.780	1.760	1.915
Splošne zavarovalnice	12.900	11.950	11.950	12.900
Assicuratrice	1.365	1.200	1.200	1.365
Infortuni	12.850	11.850	11.850	12.850
Riun. Adr. Sic.	4.725	4.270	4.250	4.725
Jerolimić	1.000	880	880	1.000
«Istra-Trst	790	790	790	790
«Lošinj»	3.300	3.450	3.300	3.450 '
Martinolić	1.000	1.000	1.000	1.000
Premuda	3.600	3.600	3.600	3.600
Tripković	4.275	3,800	3.800	4.275
Openski tram	1.020	1.020	1.020	1.020
Terni	314	288	285	314
ILVA	202	196	183	202
Zd. Jad. ladjedeln.	290	285	285	290
Ampelea	500	500	500	500
Arrigoni	320	320	320	320
Soške cementarne	135	135	135	135
Sporno vprašanje
žitnih cen v Italiji
V Italiji se je razvila živahna razprava o novi ceni žita pridelka 1948. namenjega obveznemu odkupu.
Leta 1930. se je cena žita pri proizvajalcu sukala okoli 120.— lir za q. Nas’ednia leta se je povzpela do 135.— lir. V vojni dobi je cena proizvoda sledila splošni podražitvi in ie v preteklem letu dosegla na prostem tr;gu celo 28000.— lir za q. Uradna cena za leto 1945—46 je bila 2250.— lir, za leto 1946—47 pa 4.000,— lir,
Pred vojno je bila notranja cena žita stalno nad inozemsko. V povojni dobi je bila cena domačega žita znatno pod cenami, ki so veljale na mednarodnih tržiščih. Na koncu 1946. je žito na ameriškem trgu stalo 7.50 dolarjev, sedaj pa 12 do'ar jev (lir 8.064 po uradnem tečaju lire). S prevoznino stane žito iz ZDA v Genovi 14 dolarjev, argentinsko pa 19.5 dolarjev.
Vsekakor računajo, da bo cena žita prihodnjega pridelka najmanj 6.500.— lir za q. Do-
nosnejša cena bo po mnenju u-radnih krogov povečala proizvodnjo. Zaradi nizke cene so namreč proizvajalci v letu 1946-47 zmanjšali površino, namenjeno žitni kulturi za 100.000 ha v primeri s prejšnjim letom in za 600.000 ha v primeri s povprečjem 1936—1939.
Italiia je na zasedanjih, ki so se bavila z Marshallovim planom, obnubila, da bo povišala letno proizvodnjo Žita na 72 milijonov q. Ce bo povišanje cen gonilna sila za večjo proizvodnjo žita, bo stvar trenutno izvedljiva, ker bodo cene glavnim svetovnim proizvodom, kakor je žito. med izvajanjem ameriškega plana gotovo poskočile. Z e sedaj pa predvidevajo nekateri italijanski gospodarstveniki nastqp velikih težkoč za italijanske kmetova1-ce, ko se bodo morali ti na koncu izvajanja Marshallovega plana zopet postaviti na lastne noge. Postavlja se namreč vprašanje, ali bo Italiia po zaključku Marshallovega plana lahko ohra: nila cene na tisti višini, do katere jih je pritirala konjunktura za časa trajanja Marshallovega plana. V negativnem primeru bodo cene v Italiji padle, kar bo
lahko imelo težke posledice za italijansko kmetijstvo.
Umetno optimistično ozračje, ki ga je ustvaril Marshallov plan, bi se utegnilo spremeniti v hudo krizo in ni izključno, da se bo moralo v tem pogledu vrniti k predvojnemu avtarkičnemu sistemu, ki pa je imel, kakor vsem znano, za italijansko gospodarstvo pogubne posledice.
proizvajalni stroški in
PRODAJNE CENE KMEČKIH PROIZVODOV V ITALIJI
Pol podatkjih. ki jih izdajajo italijanski statistični uradi za kmetijstvo, se je prodajna cena kmetijskih proizvodov zvišala v decembru 1947 46,4 krat v primeri z letom 1938. V istem razdobju so cene proizvajalni!) sredstev narasle za 66,7 krat. Superfosfat 16_18 se je na primer podražil 62.7 krat, amonijev' sulfat 56,1 krat, kalcicianamid 15-16 57 krat in: nitrat 62,8 krat- Mezde kmetijskih delavcev so se istočasno dvignile 67,4 krat. Iz navedenih številk je razvidno znatno nesorazmerje med dohodki (pro'zvajalca in proizvajalnimi stroški, kar se vsaj doslej še ne dogaja na industrijskem sektorju.
NOVE KNJIGE
«Glavni Zadružni Savez L. R. Hrvatske» je izdal «Zadružni kalen-dar 1948», ki vsebuje v pestri obliki, poleg prosvetnih in literarnih člankov, mnogo spisov gospodarsko-za-družnega ter kmečko-strokovnega značaja. Cena din 30.
Ista ustanova je izdala tudi 3. številko. Male zadružne knjižnice «Rad u seljačkim radnim zadrugama», delo je prevedeno iz bolgarščine. Izvirnik je napisal Mihael Minkov. Cena 17 din.
Zaradi aktualnosti problemov bosta obe deli gotovo zanimali tudi slovenskega čitatelja.
AVTDPflDJETJE (MARIJA
VOZNI RED
Odhod: Pulj 6.00; Novigrad 7.00 — 16.30; Reka 7.00; Koper 6.00 — 7.00 —	12.30	—	16.30	—	19.45;
Portorož 7.00 — 12.30 — 19.45; Postojna 7.30; Ljubljana 7.3"0; Umag 16.30.
Prihod: Pulj 19.30; Novigrad 10.00 18.30; Reka 18.00; Koper 8.30 — 10.00 — 18.30 — 19.00 — 19.30; Portorož 8.30 — 10.00 — 19.00; Postojna 18.00; Ljubljana 18.00; Umag 10.00.
Odgovorni urednik:
Dr. MIRKO KORŠIČ Tiskala Zadružna tiskarna v Trstu
Zadruga
prodajalcev kuriva
TRST
Uradi: Ul. Mazzini B - Centralno skladišče Via delle Milizie
Ul VOD D. D.
UVOZNI
IZVOZNI
zavod
TRST - ULICA CICERONE 8
Tel. 80-00, 56-38, 29-306
e
iiilriniiMgiex
družba z o. z.
UVOZ
Trst, ul. Valdirivo 11
IZVOZ
Te! 87-70 - 29-153
Zadruga trgovcev z živili
na Tržaškem ozemlju
ul. Torrebianca 27 z. z o. z. - Te! 3206
IRM M’ZALOGI NASLEDNJE BLAGD:
Suhe slive v zabojih :	po 12.50 - 80 komadov na kB
po 25, -100 komadov na ko	„ 12.50 - 70	„ „
.. 25.- • 10	.. ., .. I 20- - 60	.....
Kavin nadomestek „Frank" Zagreb, zavojčki po ljlO in zav. po 1/6. Knaipova sladna kava zav. po t\5.
Mešanica „Divka" zav. po tl 10 in zav. po 1/4
Krompir „Ida ‘ in „Rosa" - Naravni goriški med - Miner, voda „Radenci" steki, po V2 in 11
Jazbav Stanislav
Gradbeni les in mizarstvo Trst, ulica Settefontane 103 - Telefon 90475
Zadr UL. F	uga mesarjev Tržaškega i :OSCOLO 5	TEL.	Mija 90-271
Nova velika pošiljka tolminskih telet		
\
j
■ I
flj
k 1 J
"C&ti-PiaUped,
CENTRALA:
TRST - Viale Miramare, 3 Te! 32-08
TRŽAŠKA SPED1CIJSKA DRUŽBA
PODRUŽNICE:
MILAN - Via Valtellina 32, Telefon 696-458
BENETKE - S. Polo - Calle della Laca 2455/B, Te! 25-562
RIM - Via Stazione S. Pietro 31, Te! 51-416