Naročnina mesečno ^^^^^ ^^^ _ ___ ^^^	Ček. račnn: Ljub-
dar ^ ^r U^ T*^ ^ JHV ~ flk ^^^^	ti.™z.
deljska izdaja ce- ^^^^^	MHf	^^M	^^k ^^V	■	fl^^^ M	g/^
^HUUNk Sn BSm	— #	m^m^^J	M
inozemstvo <20Din .	flV	■■	flV ^^	ff
je v ^^^^^ JM^^* JjB^^^Jl ^Hr ^L^^	U prava: Kopitar-
Kopitarjevi ul. 6/111 " ^^^^^^^ ^	jeva ulic« štej.
Telefoni uredništva la ■ prave: 4<W>i, «»41, 40-08, 40 04, 40-08 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ia dneva po praznika
„Po pravičnosti k miru"
P vnem katoliškem svetu je zavladalo veliko veselje, da je Cerkev tako hitro dobila novega poglavarja, in sicer v osebi prejšnjega državnega ta j mika kardinala Evgena Pacellija, ki je kot papež privzel ime Pij XII. To je v zgodovini katoliške Cerkve nekaj prav izrednega. Kajti od prve polovice 17. stoletja, torej od začetka, ko je bilo ustanovljeno pa-pešiio državno tajništvo (pod Urbanom VIII.), se je zgodilo samo dvakrat, da je bil izvoljen državni tajnik prejšnjega papeža. To sta bila zaporedna papeža Aleksander VII. (1655 do 1667) in Klemen t IX. (1667—1669). Nekaj izrednega je tudi, da je bil Pij XII. tako hitro izvoljen, namreč že prvi dan kardinalskega volivnega zbora. Ko je bil leta 1878 izvoljen Leon XIII. že pri tretjem glasovanju (drugi dan konklava), je kardinal Ferrieri z ozirom na tako hitro izvolitev izrekel besede: »Non fuit aleotio, sed divina iinspiratio« (ni bila volitev, ampak božje navdihnjen je). To bi se moglo tudi sedaj reči, kardinal Pacelli je bil tako izredna in prevladujoča osebnost v kar-dinalskein zboru, da po človeško govorjeno volivci res ne bi mogli zbrati nobenega, ki bi med njimi bil za to najvišje mesto sposobnejši in vrednejši.
Dejstvo, da je dosedanji državni tajnik prišel na papeško mesto, ima še drug, zelo važen pomen. Pacelli je biil pod Pijem XI. skoraj 9 let državni tajnik, to je, vodil je vse diplomatične posle svete stolice. V najbolj razburkanih časih je držal v rokah skoraj eno deseteletje vse niti vatikanske diplomacije in je na ta način bolje kot kdorkoli na svetu dobil globok vpogled v razmere po vsem svetu in v nevarno vrenje ter trenje, ki vlada med državami. Nihče ni bolje poučen o velikih nevarnostih, ki groze narodom zaradi vse večjega poželjenja držav po novih deželah, zaradi vedno hujše vojne propagande in strahotnega oboroževanja po vseh delih sveta. Pij XII na svojem svetovnem razgledu vidi, da je mir v svetu resno ogrožen.
Tako je za svojim velikim prednikom novi papež poleg papeške časti prevzel tudi njegove skrbi in bremena. Največja skrb Pija XI. v vsej dobi njegovega papeževanja je namreč bila, kako človeštvu ohraniti mir. Se ga slišimo v sveti vnemi govoriti: »Ko bi se kdo predrznil storiti ta nedopovedljiv zločin (začeti vojno namreč), bi ne mogli nič manjšega storiti, kaikor da se še enkrat obrnemo k Bogu in ponovimo globoko užaloščenega srca sledečo molitev kralja Davida: »Dissiipa gentes, quae bella volunt! — Gospod, uniči narode, ki hočejo vojno! Da hi se mogli vojne izogniti, da bi nam bila prihranjena, to je naša največja želja, naša dnevna molitev, ki jo pošiljamo k ljubemu Bogu, k Bogu miru!« — Strah pred vojno še kar naprej stiska človeška srca. Nevarnost vojne se ni prav nič zmanjšala v zadnjih letih, če ne morda še poostrila. Zato je tudi prva beseda novega papeža posvečena misli na mir, kajti v Vatikanu vedo prav dobro, da bi vojna bila največja nesreča, ki bi človeštvo mogla doleteti. Ne sme nas tudi presenetiti, ako novi papež prav tam išče zdravila proti sovraštvu in grozečim vojnam kakor njegov predhodnih. Geslo Pija XI. je bilo: Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem. V bistvu enako je tudi papeško geslo Pija XII.: Če se bo na zemlji utrdilo kraljestvo božje, potem bo na svetu vladala pravičnost, ki je najzanesljivejša podlaga miru in sprave. Torej: po pravičnosti k miru! Le da geslo Pija XII. bolj domače in dostopno zveni tudi nekatoliškim, verski misli odmaknjenim ušesom. Kakor njegov predhodnik, se bo torej tudi sedanji sv. oče predvsem prizadeval, da s širjenjem in utrjevanjem krščanske pravičnosti izmiri in zbliža narode ter jih obvaruje pred strahotno, vse uničujočo vojno.
Pij XI. je s pogumno besedo ožigosal sovražnike miru, čeprav mu je to nakopalo hudih sovražnikov. Tudi Pij XII. je že v prvi svoji poslanici označil najhujšega sovražnika pravične sprave med narodi: krivičnem. Ker ni pravičnosti, zato ni miru. Države in narodi so pozvani, da krenejo na novo pot, ako si hočejo ohraniti predragoceni mir. Ni mogoče tajiti, da je zapleten položaj v evropski politiki, ki je knr naprej nabita z razstrelivom, v glavnem posledica dejstva, da ni prav nobene politične morale več. Naše stoletje bi prav lahko tudi imenovali stoletje laži in demagogije. Nikdar se še ni toliko lagalo in še nikdar ni laž žela tolikšnega zmagoslavja kakor v naši dobi. Tu tiči vzrok mnogih krivic in zastrupljenega ozračja med državami.
Nepošteno delo se opravlja na dva načina: Po eni strani se sklepajo svečane pogodbe in se dajejo najtrdnejša zagotovila, o katerih drugi pogodbenik misli, da se lahko nanje zanese in po njih uravna svoje delovanje. Toda ob resni uri, ko bi pogodba morala prestati svojo preizkušnjo in trdnost, pa jo prvi pogodbenik brez pomisleka prelomi ali cinično razglasi za krpo papirja. To je strašna nepoštenost, ki narode opravičeno opominja k opreznosti, k nezaupanju in divjemu oboroževanju, pri čemer ima vsaka država svojo sosedo za nepošteno, brez ozira na morebitna zaveizništva. — Po drugi strani pa imamo opraviti s sistematično lnžnjivo propagando, kii neprestano zastruplja javno mnenje z lažmi Jia intrigami. Gotovih resnic in dognanih ugo-
Pij XII. bo kronan 12. marca
Obred kronanja bo na balkonu cerkve sv. Petra, tako da bo lahko gledalo pol milijona ljudi
Rimski listi trdijo, da je bit novi papež izvoljen soglasno
Vatikan, 4. marca. A A. Štefani: Izvedelo se je, da slavnostno kronanje vrhovnega poglavarja katoliške Cerkve v nedeljo, dne 12. marca, ne bo v baziliki sv. Petra, ampak na balkonih za blagoslovitev množice, ki bo zbrana na trgu sv. Petra. Tako se bo spet obnovil starodavni običaj, ki ga bodo pozdravili de-settisoti vernikov iz vseh krajev sveta, ki so izrazili željo, da bi mogli prisostvovati tej slovesnosti, a ne bi mogli dobiti prostora v baziliki. Bazilika ima namreč prostora samo za 50.000 ljudi. Tako bo ta slovesnost imela še veličastnejšo in svečanejšo obliko, kakor bi jo imela drugače. Obred kronanja bo lahko gledalo milijon ljudi. Sicer je pa loggia za blago-slavljanje množic zgrajena nalašč v ta namen. Zgradil jo je Bramante.
Izvedelo se je, da bo 19. marca papež Pij XII. obiskal kot rimski nadškof baziliko sv. Jaueza Lateranskega, ki je kakor znano, rimska katedrala.
Ugibanja o izvolitvi novege papeža
Vatikan, 4. marca. A A. Iz vatikanskih krogov se izve, da je novi papež dobil v konklavu pri prvem glasovanju 35 glasov, pri drugem glasovanju 40 in pri tretjem glasovanju 61 glasov. Vsi kardinali so bili že v začetku popolnoma prepričani, da bo izvoljen kardinal Pacelli že prvi dan ter so že po prvem glasovanju začeli pripravljati svojo prtljago za odhod. 62. glas — glas kardinala Pacellija — je bil oddan " na ime kardinala Granito di Belmonte. Tudi »Messaggero« piše, da je pri prvem glasovanju tf konklavu dobil Pacelli 35 glasov, pri drugem pa 40 glasov, to je dva glasova manj kakor je potrebno za dvetretjinsko večino. Po drugem glasovanju se je veliko število kardinalov zbralo okoli Pacellija, ker so v njemu že videli novega papeža. Ko so se zbirali kardinali k tretjemu glasovanju, so so vsi poklonili pred kardinalom Pacellijem v znak spoštovanja. Pri tretjem glasovanju je dobil Pacelli 61 glasov, medtem ko je en glas dobil najstarejši kardinal Granito di Belmonte. Ta glas je dal za njega Pacelli v znak spoštovanja do najstarejšega kardinala.
Vatikansko mesto, 4. marca b. 12. marca bo kronanje sv. očeta. Pričakujejo, da bo papež Pij XII. tedaj objavil ludi svojo encikliko.
Vatikansko mesto, 4. marca. b. Po živahnih dneh je življenje v Vatikanskem mestu spet normalno. Vsi so se vrnili k 6vojim prejšnjim opravilom. Le veliko število zastav še vedno priča o izvolitvi novega papeža. Drugače pa so tudi vsi znaki konklava bili odstranjeni v teku noči in
tako stopa konklave 2. marca v zgodovino kot najkrajši. Vsi smatrajo tudi, da je bil ta konklave tudi najsrečnejša izvolitev papeža.
Davi je sv. očo oav vse zgodaj odšel v prostore tajništva in delal. Pred vsem so mu njegovi tajniki in komorniki prinesli ogromno število brzojavnih čestitk. V ponedeljek se bo papež preselil v prostore, ki so določeni zanj, v tajništvu pa bo prepustil mesto drugi osebnosti, ki pa še ni znana. Doslej še ni potrjeno, da bo novi tajnik kardinal Maglione, bivši nuncij v Parizu. Resen kandidat je tudi kardinal Tedeschini. Koga bo imenoval novi papež za svojega tajnika, bo v najkrajšem času znano. Kronanje sv. očeta ne bo v notranjosti baziliko sv. Petra, temveč v atriju cerkve, tako da bo kronanjske svečanosti lahko opazovalo tudi ljudstvo s trga sv. Petra. Dopoldne so novega papeža obiskali kardinali in se zlasti raz-
govarjali z njim o razmerah v državah, kjer Imajo svoje sedeže. Vsi kardinali, ki so bili v konklavu, bodo ostali v Rimu do kronanja papeža. Ameriški kardinali bodo odpotovali iz Rima 6redi marca.
Čestitke naše države
Belgrad, 4. marca. A A. Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič je v imenu kr. vlade poslal brzojavno Čestitko državnemu tajniku pri sv. stolici o priliki izvolitve sv. očeta Pija XII. Brzojavno čestitko je poslal tudi zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič.
Zarota proti Calinescu
Številne aretacije članov „Železna garde"
Bukarešta, 4. marca. TG. Poročevalna družba Havas javlja, da se je policiji za državno varnost posrečilo odkriti zaroto, naperjeno proti poslovodečemu predsedniku vlade Calinescu (ki je v sedanji vladii podpredsednik ministrskega sveta, notranji minister in vojni minister). Na uradnem mestu do sedaj o poteku odkritja zarote še ni bilo nič javljenega. Iz verodostojnih virov pa javljajo, da gre spet za teroristični poskus »X e 1 o z n e garde«, ki je ministra Calinesca vzela na muho kot
svojega največjega sovražnika. Policija je aretirala celo vrsto terorističnih voditeljev, med njimi nekaj, ki jih je policija kot kolovodje »Železne garde« že dalje časa zaman iskala. Na policiji pričakujejo še nadaljnjih odkritij. Ministra Calinesca, ki si je nadel nalogo, da terorizem zatre z močno roko, stražijo posebni oddelki policije za obrambo države. (Ministrski predsednik patriarh Miron Christen se nahaja na oddihu v južni Franciji.)
saato*-'
ii
Čim prej pozabimo
u
na preteklost.,.
Jordana o odnošajih med Španijo in Francijo
Pariz, 4. marca. AA. Španski minister za zunanje zadeve general grof Jordana je izjavil so-trudniku »Matina« v Burgosu, da ho edino čas mogel izbrisati neugoden vtis, ki ga je napravilo v nacionalni Španiji stališče Francijo za časa meščanske vojne. Nacionalna Španija zameri Franciji, da jo pripomogla k podaljšanju vojnih strahot v Španiji. Zato Francija ne more zahtevati od nacionalno Španije, da bi se pokazala nehvaležno napram onim, ki so jo podpirali žo od vsega za-
„Na straži evropskega miru med Baltikom in Črnim morjem"
Poljski listi k obisku romunskega zunanjega ministra
bodo proučili politični položaj s stališča skupnih interesov obeh držav, ter bodo delali za politično koordinacijo obeh zaveznic.
Krakovski list »Ilustrovanl Kurier Codzienic posveča (iafeneovemu obisku članek s podnaslovom »Na straži evropskega miru med Baltikom in Črnim morjem«. List navaja tele uspehe, ki jih je Gafencu že dosegel: predvsem popustitev napetosti med Romunijo in Madžarsko ter Romunijo in Bolgarijo, kar je dokaz življenjske sile Balkanskega pakta. Poljska te uspehe z veseljem pozdravlja. Ideja miru, ki navdihuje Gafencovo politiko, je prav tako tudi geslo poljske politike.
Poljsko - romunska zveza je steber miru med Baltikom in črnim morjem, je železen jez med zahodom, in vzhodom. Poljska in Romunija, končuje list, sta prav tako daleč od vseh ideoloških Jront in blokov.
Varšava, 4. marca. AA. Pat: Romunski zunanji minister Gafencu in njegova žena sta se danes dopoldne pripeljala v Vn šavo. Na postaji so ju sprejeli in pozdravili zunanji minister Beck s svojo ženo, njegov namestnik Sembeck, romunski poslanik Franasovič s svojo ženo in Člani poslaništva, šef protokola Lubienski in drugi višji uradniki poljskega zunanjega ministrstva, varšavski vojvoda Jaroševič, varšavski župan Saterzin-ski in mnogo časnikarjev. Z istim vlakom se je pripeljal tudi poljski bukareški poslanik Račinski.
Vojaški list »Poljska Z h r o j n a« pa piše, da bo poljska javnost zelo prisrčno pozdravila obisk romunskega zunanjega ministra. Takoj ko je prevzel svoj resor, nadaljuje list, je Gafencu odločno začel uresničevati svoje misli. Romunski zunanji minister osebno pozna Becka in je želel obnoviti posebne stike z njim, ter jc tudi dal pobudo za ta obisk. Varšavski razgovori bodo potrdili prijateljstvo in trajni značaj zavezništva med obema državama. Toda še bolj je treba podčrtati politični pomen teh razgovorov. V Varšavi
tovitev narodi enostavno ne smejo zvedeti, ker jih drži v megli in na stran polih lažna propaganda. Hujskači na vojno namenoma prikazujejo pri neljubih sosedih tako stanje in pišejo o takih ukrepih, da morajo razburiti vsakega, ki človeško čuti. Toda, koliko je nn tem resnice? Po nekod države same preprečujejo, da bi prebivalstvo zvedelo resnico. Resnica je to, kar država hoče imeti kot resnico. Ni to resnično, kar je resnica, ampak je resnično, kar državi koristi. Ta zgolj utilitaristična, koristoljubna morala, po kateri ena država drugi očita kot največjo grdobijo, kar pa je isto sama pravkar za dosego svojih ciljev razglasila za največjo krepost, — ta nemoralna dvojnost je eden glavnih vzrokov*
da je ozračje med državami tako neiskreno in zastrupljeno. Človeštvo se je odmaknilo od Resnice, zato se duši v laži, v nezaupanju, v lastnem nepoštenju in v lastni krvi.
Do miru vodi pot pravičnosti, pot poštenja. To je resnica, ki nam doni iz središča krščanstva. Nevarnost vojnega požara bo odstranjena šele tedaj, ko se bosta objela pravica in mir. To je vzvišeni cilj sedanjega svetega očela Pija XII., kakor spoznamo iz njegovega pa-peškega gesla. Mogočno se bomo temu lepemu idealu približali, ako bodo vsaj vsi katoličani sledili klicu Kristusovega namestnika in s f»ravičnostjo utirali pot do pravega miru v družinah, y soseski, v državi »*■ po vsem pvetu«	Drin
četka. Francija jo to dni napravila lepo kretnjo, ko je za veleposlanika v Španiji imenovala enega izmed svojih najslavnejših sinov. Potrebno je, čim-preje pozabiti na preteklost ler sodelovati v medsebojnem soglasju. Čas bo najboljši veleposlanik in posredovalec med Španijo in Francijo.
Burgos, 4. marca. AA. Štefani: Vsa nacionalna Španija v bližini bojišča je preplavljena z četami in dolgimi vrstami tovornih avtomobilov z življenskimi potrebščinami. V Burgosu se je zbralo veliko število diplomatov in drugih visokih osebnosti, tako da so vsi boleli prenapolnjeni ter so morale vojaške oblasti rekvirirati vse hotele.
O tem, kar so dogaja v republikanski Španiji, nimajo v Burgosu točnih podalkov. Splošno vlada vtis, da sta dve tretjini republikanskih voditeljev zalo, da se preda republikanska Španija brez pridržka, ostala tretjina voditeljev pa je ostala popolnoma pod vplivom Moskve in je zato, da se organizira skrajen odpor.
f'ete gen. Franca so zasedle španski del T a n -gorja v Maroku, čemur se je Francija dozdaj protivila z utemeljitvijo, da tamošnja avtonomna sultanska vlada tega ne dovoli.
Gdring obišče Libijo
Rim. 4. marca. AA. Vos italijanski tisk toplo pozdravlja (iiiringovo potovanje v Italijo. Politični krogi naglašajo, da Ooring prihaja v Italijo zaradi počitka, toda za časa njegovega daljšega bivanja v Italiji bo dana tudi prilika, da se sestane z merodajnimi italijanskimi krogi. Politični krogi naglašajo, da ni treba pričakovati nobenih senzacionalnih dogodkov, kar posebno velja za Gorin-gov obisk v Libiji, ker bo ob tej priliki vrnil samo obisk maršala Balba v Berlinu.
Neresnične vesli
o mobilizaciji v Italiji, o nemških podmornicah v Sredozemlju
Rim, 4. marca. TG. Na merodajnom mestu v Rimu so najbolj odločno zanikalivest, ki jo je raztrosila neka ameriška poročevalna družba (in so je ponatisnili ludi skoraj vsi evropski listi), da je Italija vpoklicala pet ali šest letnikov, skupaj en milijon mož, pod orožje. Ameriška poročevalna družba govori o letakih, ki so nabiti v tem smislu. V vsej Italiji ni nabitega nobenega takšnega letaka. Nabiti so samo pozivi za letnika 1917 in 1918, ki pa morata itak normalno pod orožje. V nobenem primeru torej ne gre za kakšno mobilizacijo in so te vesti izmišljeno ter po svojem namenu zlonamerne.
Tisk nekaterih držav je objavil te dni vest, da se nahaja v Sredozemskem morju 20 nemških podmornic. Ta vest jc brez osnovo.
Prav tako je brez podlage vest, d a r o odpotovale nemške čete v kolonialnih uniformah v Libijo. Poleg tega so bile razširjene tudi druge netočne in tonden-oiozne vesti o pripravah za napad na Džibuti in Tunis. Očividno se nahajamo pred novo ofenzivo alarmantnih vesti, (Štefani),
Narodna skupščina Je sprejela preračuni
Z 281 glasovi je preračun v načelu sprejet
Petkova večerna seja
Belgrad, 4. marca. m. Zadnji govornik na inočnji seji skupščine, ki je trajala pozno v nač, je bil Stojimir Jovanovič, za njim pa se je takoj oglasil bivši minister za gozdove in rudnike dr. Milan Ulmanski.
Sobotna dopoldanska seja
Današnja >eja skupščine ee je pričela ob napovedanem času. Zaradi opozorila predsednika skupičine, da bo proti večeru poimensko glasovanje a državnem preračunu in finančnem zakonu v načelu, je bilo navzočnih precej poslancev. Precej je bila zasedena tudi galerija, določena za občinstvo. Na dnevnem redu je bilo sporočeno, da je vlada predložila skupščina v uzakonitev mednarodno konvencija za vzpostavitev zrakoplovnega prometa med Jugoslavijo in Albanijo, ki ga vzdržuje jugoslovansko letalstvo.
Nato ae je nadaljevala preračunaka rarprava 5n je dobil besedo opozictonalec Tripko Žugič, bivši demokrat. Uvodoma je kritiziral predloženi preračun, za tem se je podrobno pečal z notranje -političnimi vprašanji. Dejal je, da je naša država doslej šla skozi dve politični razdobji. Že v prvem razdobju od ustanovitve da uvedbe šestojanuar-6kega režima 60 bile skupne ideje o notranji ureditvi države. Govornik omenja centralistično vi-dovdansko ustavo. Omenja vse poskuse pred 6. januarjem 1929. leta za prihod Hrvatov v Belgrad, dalje Davidavičcvo vlado 1. 1924 in poznejše notranje politične dogodke. Za tem je govornik prišel na kritiko šestojanuarekega režima ter na sedanjo vladno ustavo in sedanji parlament. Zahteva rešitev hrvatskega vprašanja in izdanje političnih zakonov, ki naj jih vlada izda brez sodelovanja skupščinskega odbura.
Srbska, hrvatska bi slovenska narodna samobitnost
Naslednji govornik Gjorgje Markovič (JR2) je
prav tako obširno govoril o hrvatskem vprašanju. Najprej je omenil vladno deklaracijo in poudaril njeno veliko važnost. Dejal je, da je to prva deklaracija vlade iz naše države, ki je odkrito priznala, da imamo žc 20 let v državi nerešena notranjepolitična vprašanja. Govornik se zavzema, da ne sme biti nobenih ovir za rešitev hrvaškega vprašanja. Treba je izvesti potrebne spremembe, če ta zahtevajo državni interesi. Obširno je govoril o zapostavljenem uradniškem kadru na Hrvatskem in o gospodarstvu. Omenil je samo sestavo upravnega odbora Poštne hranilnice in Narodne banke. Hrvatsko vprašanje je po govornikovem mnenju treba hitra rešiti ter je treba čim preje izdati političen zakon. Po izdanju tega zakona zahteva govornik razpustitev 6edanje skupščine in nove volitve. Odločno je nastopal proti vsem, ki so proli sporazumu ter je branil Hrvate in njihove zahteve. Po,udarjal je, da je tudi on za priznanje srbske, hrvatske in slovenske narodne samobitnosti.
Smuške tekme na Rožci
Jesenice, 4. marca.
Popoldne se Je začelo na Rožci nad Jeseni-ami žensko prvenstvo v alpski kombinaciji. Nazadnje je tudi v ženskem tekmovanju prebit led. Letos imamo prvič tudi žensko tekmovanje v alpski kombinaciji. Za prvo žensko tekmovanje je vladalo veliko zanimanje. Med udeleženkami smo opazili poleg Gorenjk tudi 2 Belgrajčanki, 1 Mariborčanko in 2 Ljubljančanki. Vsega skupaj je tekmovalo 12 tekmovalk. Tekmovanje se je začelo oh 13. Proga je vodila izpod vrha Kleka v višini 1580 m mimo skalaške koče do višine približno 1300 m, kjer je bil cilj. Proga je bila dolga okrog 1200 metrov in je bila za ženske razmeroma težka, ker je bila zelo strma. Ko pa se je sneg malo ojužnil, je bilo precej lažje in se je tekmovanje izvršilo brez vsake nesreče. Smolo je imela le Mariborčanka Cerničeva, ki si je zlomila smučko in je morala odstopiti. Najboljša tekmovalka je bila Erika Heim, sestra našega odličnega tekmovalca v alpski kombinaciji. Odlično jo vozila tudi Štolcerjeva iz Kranjske gore, ki je imela v prvem delu proge tudi najboljši čas; v drugem delu pa je zaradi utrujenosti večkrat padla, tako da si je naskok iz prvega dela proge zmanjšala in je morala končno prvo mesto odstopiti Heimovi. Zaradi bolezni ni mogla nastopiti Pračkova, ki bi brez dvoma zasedla eno prvih dveh mest. Prav dobro sta se držali tudi obe Belgrajčanki, dr. Popovič-Dedier Olga in Cajič-Jenič. Sicer sta pa obe Belgrajčanki stari znanki gorenjskih planin. Kot krmar je prvi vozil Štumpl Tone (Skala), ki je progo prevozil v 1.19.
Izid prvega dela tekmovanja v alpski kombinaciji v smuku je sledeč:
1. Heim Erika (Skala) 2:27.4; 2. Stolcer Pavlina (Skala) 2:41.0; 3. Tausik Mila (SMK Ljubljana) 3:05.8; 4. Cajič-Jenič Danica (Belgrad) 3:35;
5.	dr. Popovič-Dedier Olga (Belgrad) 3:37.6;
6.	Auersperg Tatjana, Dovje-Mojstrana, 3:54.
t/.
Za njim je govoril opozicionalec Pavlo Jovo- nekaterih ljudi iz Belgrada v okrajih, kl jih niti
vič, poslanec bivše zemljoradniške stranke. V daljšem govoru jo predvsem prikazal siromaštvo, ki vlada v Črni gori ter zahteva, da se zahteve Črnogorcev upoštevajo. Zavzemal se je 7.a rešitev hrvatskega vprašanja. Med njegovim govorom je prišlo do živahnega prepira. Govorniku so namreč nekateri vladni poslanci zamerili nekatere očitke. Zaradi hrupa je predsednik sejo prekinil. l'o krajšem odmoru so je seja nadaljevala ter je prišlo med govornikom in vojvodinskimi poslanci zopet do prerekanja. Jovovič jo namreč poudarjal, da je šest bogatih okrajev v Vojvodini dobilo za raz-dolžitev kmetov 200 milijonov din, Črna gora pa samo 17 milijonov.
Za njim jo zaradi osebnega pojasnila dobil besedo Joca Giorgijevič. Poudarjal je, da ni resnična trditev predgovornika, da on zahteva prodajo pančevskega močvirja veleposestnikom. Zahteval jo samo v primeru prodaje, da se čisti dobiček porabi za izsuševanje.
V imenu vojvodinskih poslancev Je dobil besedo Franko Avramovič. Poudarjal je velike zasluge v preteklosti in sedanjosti. Za njim je govoril Jovovič zaradi osebnega pojasnila.
Predzadnji govornik na dopoldanski seji je bil Mladen Miloševi!;. Nastopil je proti kandidaturam
ne poznajo in v katerih tudi ne žive. Obširno se je bavil kot zdravnik z zdravstvenim stanjem našega podeželja ter je poudarjal potrebo za zboljšanje higijenske službo na vasi. Zavzemal se je tudi za pocenitev zdravil.
Kot zadnji govornik je govoril Milan Džeklt. Nastopil je proti brezplodnemu prerekanju poslancev v skupščini. Poudarjal je, da bi morate razprave biti v skupščini na dostojni višini.
Popoldanska seja
Belgrad, 4. marca. m. Popoldanska eeja skupščine ee je pričela točno ob četrt na šest. Zaradi glasovanja o predlogu državnega proračuna in finančnega zakona za 1939-40 leto so prišli k razpravi skoraj vsi poslanci. Tudi galerija za občinstvo in časnikarske lože so bile nabito polne.
Poslanec dr. Koce
Prvi je dobil besedo poslanec dr. Jure Koce,
ki je v svojem obširnem govoru razčlenjeval posamezne postavke v prediogu držav, preračuna.
Slovenci in sporazum s Hrvati
Velik govor poslanca Gabrovška o preureditvi države
Za njim je dobil besedo drug poročevalec fin. odbora poslanec Franc Gabrovšek, ki je med drugim izjavil, da je v preračunski obravnavi iz govorov posameznih poslancev razvidno, da je danes najvažnejše notranjo politično vprašanje hrvatsko vprašanje in da danes tega vprašanja nihče več no zanika. Zaradi tega je jasno, da vsi, ki ljubijo to državo, želijo, da bi so to vprašanje čimprej rešilo. Mi Slovcnci, ki smo na meji dveh velikih narodov, toliko bolj občutimo, kaj nam jo in nam mora biti močna in dobro urejena Jugoslavija. Govornik poudarja, da noče biti neskromen, toda kljub temu poudarja, da je prišel iz genoracijo, ki jo jo vzgajal nepozabni Janez Krek. S preroškim duhom je glijjlal, kako nujno je. da se zedinijo Jugoslovani v svojo državo. Vedel je, da propada stara Avstro-Ogrska, ki ni bila sposobna, da bi z enakopravnostjo zavarovala slovanske narode od nasilja Germanov. Pokojni dr. Krek je vse učil ljubezni do jugoslovanske domovine in svobode. Čeprav nismo mogli vedno v naši Jugoslaviji reči, da so bile zavarovane naše državljanske svobode, naša ljubezen do močne jugoslovanske države ni nič manjša ter se tudi ni zmanjšala vera, da ee bodo uredile notranje razmere države tako, da bodo zadovoljni vsi deli države. Prav zaradi tega, ker tako ljubimo to državo, želimo, da se čimprej reši hrvatsko vprašanje. Včeraj nam je nekdo dejal: »Ce se spnnizumemo s Hrvati, l«>ste najbolj trpeli vi, naivni Slovcnci!«
Govornik pravi, da se tega ne boji, toda v vsakem primeru velja za nas: Salus rei puhlice suprema lex. Rešitev tega notranjepolitičnega "vprašanja je nadvse potrebe in se ne'»mejo delati na umeten način oviro za ta sporazum. Toda ko po» slušamo te razprave In razne pripombe, se mf'zdi, da se miselnost ne more dvignili nad meglene teorije, ki ovirajo, da bi se hitro preuredile naša notranjepolitične razmere, da bi 6e rešilo hrvatsko vprašanje. Predvčerajšnjim so je ugotovljalo na tej razpravi, da je bit ali osnova hrvatskega vprašanja ali unitaristična koncepcija ali koncepcija dveh narodov. Isti govornik je dejal, da dr. Maček zahteva priznanje narodne individualitete, in kar iz tega sledi. Volitve po vrsti dokazujejo, da stoji ves hrvatski narod za svojim voditeljem. Tukaj no pomaga nobena razprava o preteklosti, nobeno tolmačenje besedi velikih voditeljev, ki so hoteli dati izraza ljubezni nasproti veliki državi vseh južnih Slovanov. Vsi, ki so namreč kazali pot v boljšo bodočnost, so vedno poudarjali, da nfiora biti v novi državi mnogo svobode. Oni niso razpravljali o federalizmu ali centralizmu, hoteli so samo državo, ki ustreza volji državljanov in ki zadovoljuje vse dele države. Kakšen smisel mora imeti potem poudarjanje pretiranega jugoslovanskega integra-lizma v tej državi, čo so hoče napraviti sporazum z onimi, ki so to zamisel zavrgli? Vsi, ki so pozdravili deklaracijo kr. vlade, jo morajo podpirati za ustvaritev nove miselnosti pomirjenja in strpnosti, da bi tako tudi dejansko prišla do izraza želja za ustvaritev sporazuma.
Govornik poudarja potem, 3a se mu zaradi tega tudi zdi, da ne koristi sporazumu, če se tako poudarja, da mora kr. vlada izpolniti neko pogoje. Eden takih pogojev je novi volivni zakon. Mi se volitev ne bojimo in prav zaradi tega lahko tudi vprašamo, zakaj je potreben opoziciji nov voiivni zakon? Hrvatje ne bodo nikdar dobili več glasov, kakor so jih dobili sedaj. Za ustvaritev sporazuma ni potrebna nova skupščina, ker je ta skupščina pozdravila deklaracijo kr. vlade in vsi vedov da bo vlada storila vse, kar je potrebno, da bo lahko napravila sporazum. Ta skupščina ni ovira za sporazum. Ali pomeni postavitev tega pogoja nezaupanje do kr. vlade? Nam ie nujno potreben sporazum Zakaj potem zahteva po novih volitvah?
Postavljeni so bili tudi drugi pogoji: da se morajo opustiti vse kazni, ki so bile izrečene za časa volitev. Poslanci so vedeli za velika število

t
Zapustila nas je za večno predobra soproga, mati, stara mati, sestra, teta, tašča, gospa
Marija Herzmansky roj. Štrubelj
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 6. marca 1939 ob 2 popoldne izpred hiše žalosti Večna pot št. 59 na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko
grobnico k večnemu počitku. Sv. maSa zaduSnlca bo brana v torek, 7. t. m. ob pol 8 v cerkvi Marijinega oznnnenja.
Žalujoče rodbine:
Herzmansky, StrubelJ, Kafser, Skale, Kovač, Prlnčlč, Strban In ostalo sorodstvo
ljudi, ki so bili kaznovani za čas volitev. Govornik poudarja, da vse to verjame, toda pristavlja, da ti govorniki niso povedal, ali so bili vsi ti ljudje kaznovani v resnici in izrečno samo za politične delikte. Pa tudi tega niso povedali, zakaj se mora to takoj izvršiti, ali samo zaradi nezaupanja? Ali je mogoče delati v ozračju nezaupanja? Ali niso ti pogoji velika ovira za sporazumevanje? Poslanec paudarja, da se boji, da so ravno zaradi teh pogojev govornikov sporazuma iz oktobra mescca lanskega leta tudi največje ovire za pospešitev dela za sporazum. Človek si lahko misli, da je to namerno zavlačevanje sporazuma.
Nepotrebni pogoji so samo nova ovira. Ne sme se pozabiti, da bo tudi v normalnem razvoju reševanja tega vprašanja dosti težav in da bo minilo dasti časa do popolne rešitve hrvatskega vprašanja. Sporazum je kompromis. Na obeh straneh je treba popuščati, Zaradi tega ne 6me nihče ovirati
dela ne na eni ne na drugi »trani, ako v resnici ljubimo to državo. Mi želimo popolno reSltev hrvatskega vprašanja, in »icer čimprej.
Država je sestava majhnih družabnih ®not, <vl katerih ima vsaka avoje delo. Kar lahko izvriujejo majhne organizacije, je nepotrebno, da bi to opravljala velika organizacija — država. Vsako teh malih enot je treba pustiti, da dela vse, kar lahko izvrši v svojem delokrogu. Država je organizem, v katerem mora delovati vsak del. Če v tem organizmu popusti samo en del, tedaj trpi škodo cel organizem. Zato je nujno potrebno, da se osvobodimo birokratizma ter je potrebno, da vlada izda čimprej potrebne odredbe za podelitev Širokih samouprav. Vlada je skupščini predložila preračun, prebrala je poslancem svojo deklaracijo, katero so ti pozdravili. Zato ima velika večina zaupanje v: sedanjo vlado.
Za svoja izvajanja je govornik lel odobrava" nje. Zaključil je z besedami, da glasuje za državni proračun.
281 poslancev glasuje za
Predsednik skupščine je potem razglasil, da je lista govornikov v načelni proračunski razpravi izčrpana. Tajnik Milan Badžak je klical po vrsti posamezne poslance, ki so vsi glasovali za proračun. Opozicijski poslanci so spet zapustili zbornico pred glasovanjem kakor tudi ob sprejetju državnega proračuna. Skupno je glasovalo 281 poslancev, vsi za.
K razpravi pa sploh nišo prišli In se glasovanja udeležili lile poslanci: Milorad Vesielinovič, Dimitrij Peširovič, dr. Vukašin Didič, Živko Djor-djevič, Danilo Djurovič, Sava Jakšič, Djuro Jan-kovič, Panta Jovanovič. Vladimir Kazimirovič, dr. Branko Kaludjerčič, Miljutin Krstič, Miloš Maliča-nin, Dimitrij Mladenovič, Živko Popovič, Ilija Po-povič, dr. Ljuba Popovič, Dragotin Sokolovič, Dra-gomir Stojadinovič, dr. Milan Stojadinovič, Sta-menko Stošič, Dobrivoj Stošovič, Todor Tomič, Niko Čipiko, Anastazij čorbelič.
Upravičeno pa sta bila zadržana kmetijski mi-* nister inženir Beslič in slovenski poslanec dr. Ogrizek.
Izid glasovanja so narodni poslanci vladne večine pozdravili z dolgotrajnim odobravanjem in ovacijami predsedniku vlade in notranjemu ministru g. Dragiši Cvetkoviču,
Predsednik skupščine Milan Simonovič je nato današnjo sejo sklenil ter napovedal prihodnjo za ponedeljek ob 9 zjutraj s sledečim dnevnim redom: raz-prava o podrobnostih o proračunskih predlogih za vrhovno državno upravo, za postavko za pokojnine, invalidnine in invalidske podpore, državne dolgove ter preračunska predloga za pravosodno k prosvetno min oistrstvo.
Smuške tekme na Pohorju
69 tekmovalcev _ Prvi Cizelj, drugi Heim
Ribnica na Pohorju, 4. marca.
Danes Je bil prvi dan državnega prvenstva v alpski kombinaciji na Pohorju. — Prvič je ta tekma na Pohorju; vse dosedanje so bile na Gorenjskem. Gotovo je pomembno, da je zveza izročila mariborski podzvezi za njeno desetletnico prireditev takega tekmovanja, ki zahteva veliko izkušenj in ogromen aparat. Toda že današnji dan je pokazal, da so tudi Mariborčani dorasli taki težki nalogi. Mariborska zimskošportna podzveza je zastavila vse sile, da je prireditev tehnično in propagandno izpadla kot najboljša. Zahvala in priznanje gre v tem primeru vsem funkcionarjem.
Tekmovanje je bilo okrog Seniorjevega doma nad Ribnico na Pohorju. Obiskovalce je sprejela danes Ribnica na Pohorju vsa v zastavah, pa tudi Seniorjev dom je bil slovesno okrašen. V Senior-jevem domu je sedež vodstva tekem in tekmovalcev. Vsi ostali tekmovalci so se morali razkropiti po bližnjih pohorskih domovih, ali pa so prenočili v Ribnici na Pohorju. Zanimanje za tekmo je bilo izredno, tembolj, ker so pričakovali prvič resen dvoboj
Med Gorenjci in Mariborčani
ki zadnja leta tudi v smuškem športu vedno bolj silijo v ospredje. Današnja tekma v smuku je pokazala, da so bila velika pričakovanja opravičena. Mariborčani so se pokazali kot enakovredne nasprotnike Gorenjcem.
Snoči je bilo zbranih 60 tekmovalcev s predstavniki klubov ter vodstvom tekmovanj v Senior-jevem domu. To število je doslej največje pri državnih smučarskih tekmah.
Prvolno je bila za državno prvenstvo določena proga, ki bi bila izpeljana po taki trmini kakor najbolj strmi del sedanje proge. Pomanjkanje snega pa je to preprečilo ter so jo morali deloma preložiti na položnejšo zemljo, kjer je bilo več snega. Tekma je šla po tako imenovani inž. Le-narčičevi progi. Začetek je bil pod Jezerskim vrhom v zavetju gostega smrekovega gozda. Proga je bila dolga 13 km, višinska razlika pa je znašala 400 metrov. Od začetka se je spuščala proga v kratkih vijugah do odprtega travnika, takoj za njim pa je bil eden najtežjih predelov, tako imenovane traverze na mostičku. Ta del proge je zahteval vse tehnično znanje od smučarja, da jo je prevozil z brzino. Skoraj polovico tekmovalcev je tukaj padla. Kdor pa je prevozil brez padca, ie res pokazal znanje.
Po mostičku je sledila srednje položna proga, kl kljub temu ni bila lahka, ker je bila zelo valovita. V tem delu so prišli do izraza tekmovalci z vzdržljivostjo v nogah, ker je ta proga zahtevala velik napor. Od tu je prešla proga v desne traverze, ki jo je bilo treba prevoziti silno oprezno zaradi štorov, ki so gledali izpod snega. Tu je dobil vsak tekmovalec »mehke noge« in je v takem stanju zavozil v drugo nevarno točko proge, v tako imenovani bukov gozd, skozi katerega je izpeljana 15—20 m široka izseka, ki je zahtevala vso preizkušnjo obvladovanja brzine. Ta del je bil močno zaledenel, treba ga je bilo prevoziti v veliki hitrosti in se je zavozilo na obsežen travnik. Sedaj je prišel del proge, na katerem so se tekmovalci lahko prvič odpočili. Tu je prišla do veljave maža. Po mnogih strmih presekih se je pot odprla na razsežen travnik, na katerem je bil cilj, ki so ga gotovo vsi tekmovalci z veseljem pozdravili.
Organizacija na višku
Organizacija je bila na višku, za kar gre posebna zahvala telefonu, ki je bil napeljan od začetka do cilja. To je prvič, da se je pri nas pri državnem prvenstvu uporabljal pri smuku telefon. Na vsej dolžini so bile kontrolne postaje, na treh najnevarnejših mestih je bila pa organizirana idravniška služba. — Od prvakov 60 izostali le 1
Pralrft, Klein in Urbane. Pralek namrel ni dobit dopusta.
Kako so vozili
Uspeli so danes zaradi težke proge le tisti, ki so vzdržali pogon s premišljenoatjo. Med mlajšim sta se posebno izkazala Herle in Gajšek ter se vidi, da nam tudi izven Gorenjske dorašča iz-boren naraščaj. Med prvaki je prvi Stane 2van, ki je prevozil dolgo progo silno divje, v bukovem gozdu pa je s padcem izgubil ugodno mesto, ki bi ga bil gotovo dosegel. Cizelj in Heim, ki 6ta imela srečo, 6ta pokazala vrhunec tehnike. Vozila sta brez padca, tehnično silno lepo in trdno. 'Znidar, ki se je najbolj divje pognal, je takoj ob začetku padel, izgubil smučko ter moral odstopiti. Ostali pa niso pokazali posebnega znanja, kar velja posebno za Zagrebčane in Sušačane.
Izidi
Ob 11 so bile tekme končane, potem pa se jv sestala žirija v Seniorjevem domu ter so bili razglašeni uspehi tekme:
1. Miran Cizelj (SPD Maribor) 3.51,
1. Cizel Miram, SPD, Maribor, 3.51; 2. Heim Hubert, TK Skala, Jesenice, 3.56; 3. Kobler Stanko, TK Skala, Jesenice, 4.12; 4. Herle Franc, SPD Celje, 4.14.1; 5. Gajšek Božo, SPD Maribor, 4.15.1; 6. Lukanc Slavko, SK Tržič, 4.17.6; Čop Franc, SPD Maribor, 4.229; 8. Saksida Ivan, Bratstvo, Jesenice, 4.25.8; 9. Žvan Lojze, ASK Gorenjec, Jesenice, 4.26.6; 10. Voller Kristian, SMK Ljubljana, 4.28.5.
V tehničnem vodstvu so bili zastopniki zveze Bernik Viljem, Senica Drago, Forstnerič, Kogov-šek Boris, Katnik Alojz, Grubanovič Jožie, Grčar Jože, Gebrič Franc in Ljubica Singerli. Starterji so bili Senica, Purkeljc in Zorzut.
O rezultatu današnjih tekem nam je Heim Hubert, znani naš prvak, izjavil sledeče:
Heimova izjava
»Proga je bila danes v izvrstnem stanju. Popolnoma je odgovarjala državnemu prvenstvu in je najboljša, kar jih lahko na Pohorju imamo. Razlika pa je v tem, da smo Gorenjci navajeni na bolj strme proge brez ravninskih daljav. Ker je bila proga ravninska, je bil uspeh odvisen od maže in od tekmovalčeve zagrizenosti, da se je v ravnini pognal z vsemi silami. Gorenjci smo bili iznenadeni. Polovična voznina je bila dovoljena šele v četrtek, tekmovanje pa sc je pričelo že danes, v sobolo. Za vajo nam je ostal skoraj samo petek dopoldne. Polovična voznina bi morala biti dovoljena vsaj tri do štiri dni pred tekmovanjem. Vozil sem, kot vozim zmeraj. Bil sem siguren. Ako bi bil progo bolje poznal, bi bil izid gotovo boljši. V posameznih delih proge sem vozil z negotovostjo. Proga je bita laka, da je tudi najmanjši padec uničil rezultat. Tekmovanje je bilo zasedeno izborno. Prvovrstnih moči je bilo malo, res najboljših pa samo osem. Manjkali so Praček, Urban in Klein, in če hi se tekmovanje udeležili tudi ti, bi bil izid drugačen.«
Jutri se nadaljuje tekmovanje v slalomu na Črnem vrhu poleg Senjorjevega doma. Žirija je sklenila, da se pripusti v tekmovanje za slalom samo 30 najboljših tekmovalcev današnje tekme.
Dunajska vremenska napoved: Zjutraj megleno, sicer jasno, toplotne razmere ee ne bodo spremenile.
ZagrebSka vremenska napoved: Jasno, stalno
in hladno.
Zemunska vremenska napoved: V glavnem bo jasno in hladno. Jutranja megla po dolinah in kotlinah.
>
Od nedelje - do nedelje
Zunanji pregled
Nad vse dogodke preteklega tedna se dviga najsvetejši ined njimi — to je izvolitev no-vega poglavarja katoliške Cerkve, papeža Pija XII. 20 dni po smrti Pija XI so kardinali katoliške Cerkve — 62 po številu — pristopili k volitvi novega Kristusovega namestnika. Že prvi dan in sicer pri tretjih volitvah je. bil izvoljen za papeža dosedanji državni tajnik kardinal Pacelli, ki ga imajo Slovenci v svežem spominu, saj jo na evharistični kongres v Budimpešti v majniku 1. 1938 potoval skozi slovensko deželo in je že pri tej priložnosti blagoslavljal naš narod. Novi papež, ki slovi po svojem strogem, svetniškem življenju in po svoji neizmerno globoki izobrazbi, je star 63 let in je sedel na prestol sv. Petra prav na svoj rojstni dan, dne 2. marca. Po vsem svetu je zavalovalo nepopisno veselje, da je bil kardinal Pacelli izvoljen za papeža. Saj je v teku svojega življenja in v službi raznih papežev prepotoval skoraj ves svet, govori gladko devet jezikov in je v zadnjih 10 letih, ko je bil najožji sodelavec pokojnega papeža, govoril skoraj z vsemi katoliškimi Škoti na svetu in se seznanil z življenjem vseh škofij katoliške Cerkve. V svojih govorih in pridigah, ki jih je imel kot papežev odposlanec neštetokrat po raznih krajih sveta, je pokazal, kako temeljito so mu znane vse stiske, ki dandanes oblegajo vse človeštvo, znane tudi vse težave, s katerimi se ima boriti katoliška Cerkev. Pokazal je, da živi v njegovem od dela izčrpanem telesu duša, ki se napaja iz nadnaravnih virov in je zategadelj dovolj krepka, da vodi vso katoliško Cerkev skozi najhujše težave do končne zmage. Usoda vesoljnega katoli-čanstva je v takšnih rokah varna. Novi papež, ki je ob izvolitvi dejal, da čast in breme, ki ga ni vreden, sprejme za to, da se zgodi volja božja, je še isti večer podelil svoj papeški blagoslov vesoljnemu svetu, medtem ko so v Rimu in povsodi po vsej zemeljski obli zvonili zvonovi katoliških cerkva in oznajali radost, da je človeštvo dobilo spet svojega očeta. Naslednji dan je sv. oče Pij XII po radiu poslal človeštvu svojo poslanico, v kateri pozdravlja in blagoslavlja vse, od kardinalov in škofov pa do zadnjega vernika, ki dela za razširjenje in okrepitev Kristusovega nauka, vse tudi tiste, ki niso v varnem zavetju katoliške Cerkve. Povedal je vsemu človeštvu, da se bo pri svojem vladanju držal gesla, da je treba doseči mir z deli pravičnosti in krščanskega usmiljenja. iV današnji dobi, ko se zdi, da hočejo prevladati najnižji človeški goni, ko se šopiri surova samovolja gole sile in ko je človeško dostojanstvo teptano, je človeštvo žejno nepristranske pravičnosti, ki mu jo je zapisal božji in naravni zakon, je žejno brezmejnega usmiljenja in odpuščajočega vodstva. Iz obojega se bo rodil mir med ljudmi in mir med narodi. Novega papeža bodo slovesno ustoličili in kronali v nedeljo dne 12. marca ob radostnem sodelovanju vsega sveta. Slovenski narod bo pa skupno s katoličani vsega sveta goreče molil, da bi novi papež vodil Kristusovo Cerkev tako, da bi bilo v božjo čast in v blagor neumrljivih duš.
NajvažnejSi osTaTl fnnanjepoIitRnl dogodki preteklega tedna so sledeči:
1. Francija in Anglija sta nradno
priznali špansko vlado generala Franca in prekinili vse nadaljne zveze z rdečo vlado. S tem smemo reči, da je državljanska vojna v Španiji končana, da je nakana mednarodnega komunizma zanetiti nov požar v Evropi propadla in da se je tudi politično podnebje na Sredozemskem morju popravilo, kajti odslej bo Španija živela s Francijo in Anglijo v prijateljskih odnošajih in se v Španiji ne bo več razvijala borba med obema taboroma velesil, ki si v Evropi stojita nasproti.
1. Italijanski zunanji minister grof Ciano je obiskal Varšavo in je bil pri Poljakih prisrčno sprejet. Poljska se noče vezati na nobeno skupino velesil. Poljska je nadalje tudi obvezana, da pomaga Franciji, če bi ta bila neizzvano napadena. Toda v tem okviru želi tesno sodelovati z Italijo in ji tudi pomagati, da ustali razmere v srednji in vzhodni Evropi, kjer je leto 1938 porušilo ravnovesje sil. Od Baltika do Jadrana se očividno krepi želja, da se srednja in vzhodna Evropa organizirata tako, da bosta postali neprehodni za katerekoli imperialistične težnje.
3.	Romunski zunanji minister Je po odhodu grofa Ciana odpotoval tudi v iVaršavo, kar dokazuje, da se politika srednjeevropskega zbiranja dosledno razvija po načrtu, ki ima za cilj, vse te države zavarovati, da bo njihova neodvisnost izven nevarnosti.
4.	Angleški in francoski politiki in gospodarji ter denarniki so zadnji teden mnogo potovali po vzhodnoevropskih in srednjeevropskih državah in je to znamenje, da so tudi zapadne velesile z nova začele kazati zanimanje za politično in gospodarsko okrepitev tega področja.
5.	Francoski zunanji minister Bonnet je imel pred parlamentarnim odborom daljši govor, v katerem je mednarodni položaj v Evropi naslikal kot bolj ugodnega s stališča francoske politike. Dejal je, da je pre-
9red 300 Mi
bo pripisovali z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili.
Vams
je ta zdravilna moč zna"' Ive o ugotovljena. Je to blagor narave i peč nu človeštvu.
9a ludi sa sd:ave
je Rogaška slatina m pre *nljiva za ohranitev zdravja. — — T idi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge, pijete ROGAŠKO SLATINO
obrat na boljše naravna posledica zvestega sodelovanja med trancijo in Anglijo v vseli vpra-
nega oborofevanja! k'k0r tudi Posle(lica
Notranji pregled
V	ponedeljek, 27. sebruarja, je finančni odbor narodne skupščine pretresal še finančni zakon, ki je del proračunskega predloga L S n	80 P0|°K proračunskih določil htin^f ^ ylad! >« "'i oni zakon. Tako je bilo od prejšnje vlade v finančnem zakonu tudi pooblastilo, da se bo ministrstvo za telesno vzgojo spremenilo v ministrstvo za ljudsko vzgojo ter da bi imelo dva dela: za duhovno in za telesno vzgojo. Sedanja vlada pa je v ponedeljek izjavila, da to ni njen predlog, k! ga zaradi tega umika.
V	torek, 28. februarja, so je narodna skupščina sešla k seji, na kateri jo izvolila odbor, ki jo njegova naloga pretresati predložene mednarodne pogodbo. V ta odbor so bili izvoljeni tile slovenski poslanci: Koče, Smersu, dr. Jože Lavrič, namestniki pa so: dr. Klar, Dolenc in Zebot
x Naslednji dan, 1. marca, jo skupščina' začela načelno obravnavati novi proračun. Najprej je co-vonl finančni minister, nakar je kmalu prišel do besede v imenu slovenskih poslancev dr. Jože Lavrič, ki je v imenu Slovencev govoril tudi o notranji ureditvi države. V glavnem je naglasil te-le misli, ki so važne za Slovence in Hrvate: Nekateri so vsa ta leta črnili naš narod, češ da je zoper državo, samo zato, ker smo zahtevali drugačno ureditev države. To so očitali celo tistim ljudem, ki so našo državo ustvarili (dr. Korošcu!). Tega mora biti sedaj konec! Izdajalec je lahko posamez-
nikdar pa ne more biti izdajalcc ves narod. (Mačkova glasila pravijo k temu delu dr. Lavriče-vega govora, da bi ga lahko podpisal vsak Hrvat.) Nato je govoril, da nekateri ljudje po Belgradu govore, kako jo Slovenija bogata. Ne vidijo pa razen Bleda in slovenskih letovišč nič, zato tudi ne vedo, koliko more slovensko ljudstvo trpeti, da se preživlja. Belgrad bi moral upoštevati ljudstvo, ki toliko in tako težko plačuje, pa bi nas bolj razumel. Nazadnje se je z vso odločnostjo zavzel za samouprave. Dejal je: »Kakor hitro bo ljudstvo dobilo široko samouprave, bo takoj odpadel velik dol pritožb zoper centralo v Belgradu, ker bo ljudstvo lahko takoj videlo, kaj s svojim denarjem lahko napravi in česar no more napraviti.«
Drugi dan sta govorila zastopnika opozicije dr. Tupanjanin in dr. Lazar Markovič, ki sta oba dejala, da nočeta delati vladi težav ter ji želita, da bi se hrvatsko vprašanje čimprej uspešno rešilo. Tega dne v četrtek 2. marca se je oglasil tudi poslanec Cvctič od JNS, ki je začel mlatiti prazno slamo o narodnem in državnem edinstvu kakor dela Kramerjevo »Jutro« že 20 let ter zabavljati zoper Hrvate. Naši poslanci so odšli med njegovim govorom iz dvorane, ker ga niso hoteli poslušati. Prav tako je odšel sam ministrski predsednik g. Dragiša Cvetkovič ter s tem pokazal, da se ne strinja s tem, kar ta govori.
V petek 3. marca je med drugimi poslanci govoril tudi poslanec opozicije dr. Sckula Drljevič, ki je Srh iz Črne gore. Je star pristaš Radičeve stranke. Zato je zanimivo, kar je ta dejal: Naša država se mora tako urediti, da ne bo niti Velika Srbija, niti Velika Hrvatska. Odpraviti pa je že enkrat za vselej treba tisto govorjenje, da smo vsi eno. Vsi smo se v teku stoletij vsak zase drugače razvijali. Zato bodo te razlike ostale. Pač pa naj bo naša državna misel jugoslovanska. Pravi, da so nekateri sicer res za to, da bi imeli tri države, slovensko, hrvatsko in srbsko, vendar bi v teh časih niti ena niti druga niti vse tri skupaj ne bile dovolj močne. Zato je za jugoslovansko državno misel, ki pa ne izključuje, da smo v tej državi trije narodi. Tako bomo vsi trije to državo ljubili in jo krepili. To je smisel njegovega govora. Drugače so se tudi vsi drugi govorniki izrekali za politiko sporazuma s Hrvati.
Senzacija v Londonu
Chamberlain na večerji pri sovjetskem poslaniku
Prvič, da je predsednik angleške vlade prestopil prag sovjetske hiše
London, 4. marca. TG. Veliko presenečenje je po vsem Londona vzbudilo dejstvo, da jo ministrski predsednik Chamberlain osebno prišel na vočerjo, ki mu jo jo priredil sovjetski poslanik Majski. Na večerjo so prišli skoraj vsi člani angleške vlade, kakor tudi veliko število odličnih angleških politikov in vojaških dostojanstvenikov ter mnogo članov diplomatskega zbora v Londonu. Listi naglašajo, da so jo zgodilo prvič v vsej povojni zgodovini, odkar ima Anglija redno od noša je s sovjetsko Rusijo, da je ministrski predsednik prestopil prag sovjetskega poslaništva. Chamberlain jo na sovjetskem poslaništvu ostal celo uro in so je najdelj razgovarjal s sovjetskim poslanikom Majskim. V diplomatskih krogih jo to vzbudilo veliko zanimanje in napovedujejo, da jo hotel predsednik
NOVOSTI DOSPELE Xvtic
g	== Vabimo na ogled	t> LJUBLJANA
Gandhi začel gladovno stavko
Ker Anglija noče izpolniti danih obljub Vsa Indija zaradi Gandhijevega posta na nogah
Bombay, 4. marca. b. Za vso Indijo je dane« največji dogodek peti post Mahatme Gandhija. Indija napeto pričakuje izida tega posta, s katerim jioče Gandhi prisiliti vladarja Radžkota, da izpolni svoje obljube o demokratskih reformah v njegovi državi, kjer je postalo stanje parijev neznosno. Včeraj popoldne, ko se je pričel Gandhi postiti, je sprejel zapečateno pismo vladarja na Gandhijev ultimatum. Vladar je Gandhijev ulti-matum odbil, trdeč, da ostane pri svojih obljubah, ki jih pa ne more tako naglo izvršiti, kakor to Gandhi zahteva. Gandhi je dal nalog svojemu
Roosevelt
tajniku, naj ne odgovori vladarju, ki ni izpolnil svoje zadnje besede. Dve uri nato, ko se je pričel Gandhi postiti, je napisal svoji ženi pismo neznane vsebine. Njegova žena je v zaporu. Potem je Gandhi pričel moliti. Vso noč je prebil v molitvi in skoraj nič ni spal. Zdravniki so prišli k njemu in ga pregledali. Odsvetovali so mu, da zaradi slabega srca naj ne stavka, ker je to zanj smrtnonevarno. V znak solidarnosti z Gandhijem so proglasili v Bombayu tridnevno narodno žalost. Vsi lokali in trgovine so zaprle^
poveličuje demokracijo
Washington, 4. marca. 'AA". Reuter. Predsednik USA Roosevelt je imel danes o priliki 150 letnico ameriškega kongresa govor, v katerem se je bavil z notranjepolitičnimi vprašanji. V začetku je Roosevelt podal zgodovinski razvoj kongresa, zatem pa poudaril prednosti, ki jih uživajo Ame-rikanci ob demokratični obliki vladavine. Te prednosti je primerjal z življenjem onih narodov »ki žive pod režimom osebne vladavine«, nato pa je nadaljeval takole: Združene ameriške državo kakor tudi številne druge demokratične države danes ne morejo trditi, da jo naša oblika vladavine zastarela ali da bi morali imeti pred očmi vrnitev k onim sistemom vladavine, ki so sc v 2000 letih pokazali, da so ne samo trinoške, pač pa tudi nestalne. V ameriški ustavi je velik jez med našo predstavniško demokracijo in onimi vladavinami, ki teže za osebnim režimom, kakršen je v zadnjih letih toliko značilen. Pomislimo v prvi vrsti na poroto. Ali je narod te države kdaj primerjal to našo blagoslovljeno pravo i gotovimi sodnimi procesi in kaznimi, ki so nedavno določevale pravico, i« mračnih stoletij, ko so zasebno imovino jemali
brci vsakršne odškodnine. Ali ne hi mar mi opustili svojo varnost zaradi one varnosti, ki smo jo imoli nekoč. In svoboda govora? Tudi ta ni z ničemer ogrožena. Nikjer ni pametnega človeka, ki hi mislil, da se svoboda tiska ogroža ali da ho ogrožena. Pomislimo zatem na svobodo veroizpovedi. Mi verujemo v svobodo, zajamčeno z ustavo, v svobodo, ki je v tesni zvezi z svobodnimi volitvami, katerih se udeležujejo svobodni moški in svobodne ženske.
Gajdi vrnejo vse časti
Praga, 4. marca. Danes je predsednik republike Hacha sprejel generala Gajdo, ki ga je bil Benešev režim degradiral. General Gajda bo v najkrajšem času zopet upostavljcn v svojo prejšnjo vojaško stopnjo.
*
Varšava, 4. marca. A A. Pat. Vlada je sklenila uvesii na krakovskem vseučilišču stolico za zgodovino slovaške književnosti
angleške vlade s ?em nakazati, da se bodo odnošaji mod Anglijo in sovjetsko Rusijo v očigled mednarodnega položaja odslej zboljšali.
Belgija še brez vlade
Bruselj, 4. marca. e. Nova belgijska vlada še ni sestavljena in kralj se še tudi ni odločil, komu bi dal mandat za sestavo nove vlade. Izgleda, da bo najbrž ostala na oblasti vlada Pierlota, to se pravi vlada dveh strank, to je socialistične in katoliške. Ta vlada bi se ohranila predvsem tedaj, če bi finančni minister odstopil od svoje namere, da bi državnim uradnikom znižal plače za 400 iiifll-jonov frankov.
Profesor MartPrft ho nazadnje tmtt nnjbrj od-
stopil kot član flamske akademije. Večina belgijskih listov zmeraj bolj glasno zahteva njegov odstop. —
Tajništvo liberalne stranke Je za jutri sklicalo kongres liberalne stranke. Govorili bodo o Martensovi zadevi in če se ta zadeva pravilno do tedaj uredi, bo liberalna stranka tudi najbrž vstopila zopet v vlado.
Schuschnigg zapusti Dunaj in pojde v nadzirano svobodo
Dunaj. 4 marca. TG. V zvezi z raznimi vestmi, ki so se širile po inozemstvu, da bo bivši avstrijski kancler Schuschnigg kmalu izpuščen na svobodo, menijo na merodajnih nemških mestih, da ni nemogoče, da bi Schuschnigg kmalu zapustil hotel »Metropol« (sedež tajne policije), kjer se sedaj nahaja in da bo prepeljan v neko vilo, ki pa ee ne nahaja v nekdanji Avstriji, marveč v stari Nemčiji. Ničesar ni znanega o tem, kje se nahaja ta hiša in v kakšnih okoliščinah bo Schuschnigg v njej prebival. Verjetno mu bo policija dovolila le »nadzirano svobodo«, kakor v Nemčiji imenujejo internacijo.
LAVNA G HOLEKTURA DRŽAVNE. RAZREDNE LOTERIJE
A. REIN IN DRUG
OaJevaS ZAGREB Illca 15
obvešča cenjene igralce neobvezno, da so bili
izžrebani 4. marca sledeči dobitki:
100.000 60.000 50.000 40.000 85.000 30.000 25.0«) 20.000 12.000 10.000
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
8.000 din St. 6.000 din št.
5.000 din št.
3.0(10 din 5t.
91.905. 44.290. 48.275, 2.806, 38.389, 35.677, 39.000.
26.263. 77.246. 1.211, 49.869, 81.819, 13.916, 67.503, 6.481, 46 664, 92.188. 605,
48.498,
72.681, 5.282, 4.8.08«, 80.117, 97.782,
34.142. 67.923. 57.799.
25.157, 62.997, 87.425. 18.528, 80.029, 11.709, 53.653,
1.048,
44.932, 73.291,
49.134, 81.235, 99.872.
27.087, 35.882, 42.662, (>3.820, 05.196, 77.425,
19.710, 6-1.210,	65.710, 94.475, 96.658.
24.463, 35.950,	30.255,
63.626, 69.336,	70.970,
2.956, 23.223, 41.684, 45.270, 67.572, 66.866, 82.557, 85.925, 82.337. 37.1(>,S, 44.957, 45.225, 60.587, 65.320, 71.529, 83.315, 83.437, 91.377,
Naaaije je bilo izžrebanih 1300 srečk po 1000 din. Prihodnje žrebanje bo 6. marca.
Državni preračun in skladi
Ljubljana, i. marca 1939.
Vsa naša Javnost z zanimanjem spremlja obravnave v plenumu narodne skupčine o državnem preračunu. Razprava v finančnem odboru je bila ■koro izključno strokovna, dočim je razprava v plenumu posvečena sedaj (v splošni debati) predvsem političnim vprašanjem, ki so pa tudi važna z ozirom na državni preračun, saj ]e vsakokratni državni preračun ogledalo splošne politike kr. vlade, ki preračun predlaga. To ne velja sicer ▼ toliki meri za predloženi preračun, saj vemo, da je bil izdelan po prejšnjem finančnem ministru.
Hvalevredno je, da je obenem s preračunom Za 1939—1940 dobila narodna skupščina tudi vpo. gled v zaključne račune državnega gospodarstva za leto 1937—1938. Ti zaključni računi so še bolj značilni kot sam preračun, saj obsegajo poleg izdatkov, odn. dohodkov po preračunu tudi izdatke ln dohodke računa obratne državne blagajne, torej na osnovi pooblastil v finančnem zakonu in po posebnih uredbah in zakonih ter sklepih ministrskega sveta. Za končno sliko državnega gospodarstva je treba poleg izdatkov in dohodkov po preračunu vpoštevat; tudi gibanje izdatkov in dohodkov računa obratne glavnice glavne državne blagajne. Tu so številke prav znatne. Leta 1937—1938 so znašali dohodki tega računa 1.448 milij., toda v tem je bil vpoštevan tudi presežek iz prejšnjega leta v znesku 48.14 milij. din in presežek prera-čunskih dohodkov nad izdatki v znesku 908.96 milij. din. V prejšnjih letih so bile vsote prometa na tem računu še znatno večje, ker je na tem računu bila vknjižena tudi vsota posojil, ki smo jih dobili itd.
Poleg tega pa je v zaključnih računih objavljena tudi bilanca države za 1937—1938. Ta bilanca vsebuje vse terjatve države, pa tudi kratkoročne zadolžitve države. Ne objavljajo pa se že dalj časa podatki o stanju konsoiidiranih državnih dolgov, kar bi bilo za popolno sliko državnega gospodarstva velike važnosti in je želeli, da se tudi ti podatki objavljajo.
Najvažnejše, kar se nam zdi v zaključnih računih, pa je pregled raznih skladov. ?.e večkrat smo imeli priliko opozoriti, da se državno gospodarstvo pri financiranju nekaterih potreb vedno bolj zateka k ustanavljanju in gospodarjenju z raznimi skladi. To ni dobra praksa. Kajti na ta način trpi preglednost državnega gospodarstva sploh in vidimo, da nam tudi še take pregleden preračun nc daje popolne slike, ker nam manjkajo pregledi o gospodarstvu posameznih skladov.
Število skladov pridno narašča. V zaključnem računu za 1936-1937 je bilo navedenih, oz. izkazanih po stanju in dohodkih ter izdatkih /3 raznih skladov pri raznih ministrstvih. 2e Glavna kontrola je v svojem poročilu k računskemu zaključku za 1936-1937 grajala, da niso vneseni vsi skladi v polnem obsegu. Radi tega vidimo, da je sedaj v zaključni račun ministrstvo financ vneslo večje število skladov, katerih gibanja dohodkov ter izdatkov in stanja doslej ni izkazovalo. Tako imamo sedaj navedenih ž e 105 skladov.
Toda tudi ta lista skladov še ni popolno. Pri bežnem pregledu sem ugotovil, da n. pr. niso nikjer izkazani 4 važni skladi, ki imajo znatne dohodke in izdatke. Ti skladi so;
Sklad za pospeševanje ovčarstva,
Sklad za oljnato semenje,
Sklad za pospeševanje svilar»tva in
Bombažni sklad.
Kako velike vsote denarja gredo skozi te sklade, kažejo številke za zadnje računsko leto 1937-1938. Tako je znašalo stanje vseh 105 skladov dne 1. aprila 1937 1.362.84 milij. din, dohodki v teku lela 1937-1938 so znašali 876.7 milij. din, izdatki pa 442.7 milij. din, tako da je dne 31. marca 1938 znašalo stanje vseh skladov 1.796.9 milij. din. Tudi v teh skladih so velike obremenitve našega gospodarstva, katere b; moral vsak strokovnjak prištevali k obremenitvam našega gospodarstva, dočim so doslej običajno pri izračunavanju obremenitve vpoštevali samo preračunske dohodke.
K politiki skladov pa b; bilo pripomniti še tole: iz državnega preračuna je v glavnem razvidno, kam gredo državni izdatki (želeli bi si v tem kakor tudi o dotoku dohodkov jasnejše slike po upravnih enotah » naši državi), pri skladih pa ne vemo, kam gredo izdatki, razen če se opiramo na zakonita določila o porab; sredstev posameznih skladov. Toda to nam pri številkah nič nc pomaga in tako vidimo dejansko pri gospodarstvu s skladi veliko nepreglednost, kar povzroča mnogo utemeljenih pritožb. Mnoge od teh pritožb bi odpadle, če bi interesenti vedeli za točno stanje stvari tudi v računskem pogledu. Ker se stekajo v sklade razne dajatve našega gospodarstva, bi bilo umestno, da se gospodarstvo skladov podrobnejše objavlja, da bomo vedeli, kam gre vsota skoro pol milijarde dinarjev, ki ni zametljiva v današnjih čas«h. Skladi ne smejo biti sredstvo osebne ali temu podobne politike, ampak morajo služiti res onim svrham, katerim so namenjeni in morajo priti v korist vsemu našemu gospodarstvu, ki zanje največ prispeva.
Premalo časa je bilo za temeljito izpremembo državnega preračuna za 1939-1940. Toda ta temeljita izprememba mora prej ali slej priti, kajti vprašanje drugačne ureditve države ne more več čakati. Da pa bo to vprašanje rešeno tako, kot to zahtevajo interesi država ito- ceiote in posebej še Slovencev, Hrvatov in Srbov, je treba izpre-meniti strukture državnega preračuna tako, da bomo imeli pred seboj jasno sliko, kaj kdo prispeva, kaj kdo dobi, pa tudi za bodoče: kaj naj bo skupnega, kaj naj pa se prepusti samoupravi. Uprav finančno ministrstvo, ki upravlja in usmerja ves državni denar, mora dali T ta namen točno podlago, da ne bo praznega govorjenja in v zvezi s tem tud; nadaijnih posledic, ki lahko psihološko v veliki meri ovirajo veliko delo na sporazumu, katerega si vsi tako želimo.	D. P.
GajpodaMtm
Trgovinski sporazum s Francijo
Kot smo že poročali, so bila pretekli mesec zaključena jugoslovansko-francoska trgovinska pogajanja, ki nam imajo prinesti znatno povečanje našega izvoza v Francijo. Lahko rečemo, da smo dobili od Francije tolike uvozne možnosti, kolikor nam jih je sploh mogla dati. Novi sporazum bo nadomestil trgovinski sporazum iz leta 10116. Tedaj je Francija od nas zaradi svojih izjemnih potreb kupila 15.000 ton pšenice in nam je dala tedaj 15 frankov preferenciala za met. stot. Nadalje nam je dovolila pri uvozu koruze vrnitev 40% francoske uvozne tarife. Vendar v drugih predmetih ni uspelo doseči ugodnejše pogoje za naš uvoz v Francijo, tako da je bila lani trgovinska bilanca s Francijo za nas znatno pasivna. V takih razmerah nam je bilo skoraj nemogoče poskrbeti za redno kuponsko službo naših posojil v Franciji in moralo je priti do novega sporazuma, iz katerega objavljamo nekatere podrobnosti:
Večje nvozne možnosti.
Francija nam je odobrila za kmetijske fn industrijske proizvode večje kontingente kot doslej, za kmetijske proizvode pa nam je odobrila ugodnosti v obliki vrnitve carin in znižanja taks na uvozna dovoljenja. Poleg rednih kontingentov so nam odobreni tudi posebni kontingenti v znatnih količinah. IJgodnostni kontingenti so naslednji: klavni konji 4000 kosov, suhe klobase in salame 200 st., jajca 6000 met. stotov, sveže in suhe češplje 20.000 stotov, les (navadni tesan in rezan) 65.000 ton in celuloza 8000 ton. Za uvoz gotovih kmetijskih proizvodov je določeno znatno znižanje aii celo sploh ukinitev taks na uvozna dovoljenja, katere plačujejo francoski uvozniki in se potem dajejo naši državi. Znižana taksa se nanaša na naslednje kontingente: soljeno svinjsko meso 1000 stotov, predelano svinjsko meso 500, zaklana perutnina 2500, jajca 6000, fižol 30.000 stotov. Posebni kontingenti so določeni za naslednje predmete: zmrznjeno ovčje meso 300, soljeno ovčje meso 600, predelano 300, klobasičarski proizvodi 300, zaklana perutnina 2000, jajca 3000, fižol 20.000, sveža jabolka 10.000, sveže češplje 10.000 stotov, vina, razen močnega, 1000 hI. Mejna
črta za naš izvoz v Francijo je določena v posebnem dodatku sporazuma, s katerim so našemu izvozu priznani naslednji odstotki vsega francoskega uvoza: klavni konji 5%, žive ovce 30, svinje 25, sveže ovčje meso 4.5, soljeno ovčje meso
5,	izdelki iz mesa 5, klobasičarski proizvodi 1, zaklana perutnina 5, jajca 3% in na račun posebnega kontingenta 40%, sir 1%, koruza 10, fižol
6,	jabolka in hruške 4, orehi v luski 3, brez luske 3, čebula 2%. Naš delež pri skupnem francoskem uvozu je določen po izkušnjah zadnjih dveh let, pri nekaterih predmetih je bil odstotek povečan, pri nekaterih zopet zmanjšan.
Novi sporazum povečuje kontingente za nekatere industrijske proizvode in daje tudi kontingente za nove predmete kot n. pr.: ribje konzerve, metilalkohol, aceton, paradižniki, cement, baker, keramične ploščice, fine fayance, ženska konfekcija, strojeno goveje in svinjsko usnje, kose in srpi, kuhinjska posoda, izdelki iz aluminija, pohištvo iz upognjenega lesa, paradižnikove konzerve, klej, kuhinjska steklenina, copate, emaj-lirana kuhinjska posoda, tuljci, klobuki. Če ostanejo kontingenti za industrijske proizvode, ki so ugotovljeni za tri mesece, neizkoriščeni v celoti, se prenesejo na prihodnje četrtletje.
Dosedanji način uvoza koruze, ki je dopolnjen z novo možnostjo povečanja našega izvoza koruze v Francijo, je podaljšan do konca 1939.
Plačilni promet.
Do sedaj je bil plačilni promet s Francijo urejen tako, da nam je ostajal presežek 20%. Novi sporazum pa določa, da se imajo naše iz-vozniške devize porabiti izključno za naša plačila v Franciji. Da bi so zagotovila tudi finančna plačila, je določeno razmerje medsebojne zamenjave dobrin na 100 proti 60, torej z aktivnostjo 40% v našo korist.
Skupna vrednost odobrenih kontingentov prekaša 300 milij. din, kar pomeni, da bi se naš izvoz v Francijo v primeri z letom 1938. lahko povečal za štirikratno vrednost, francoski uvoz v našo državo pa bi lahko narastel za 60%.
Seniacijonalen mednarodno nagrajen cirkuški velefilm! Hans Albers, Franfo'se Ros iy Camilla Horn
Potujoči narod
Izredno zanimiv prikaz ži vllenja cir-kuflk'h I j ud i. poino nanetih mon-entov in sen^acijonal. cirkuSMh atrakcij To filmsko delo prekaša znameniti varietejski film ,TrukWl Kor dola»f>k film povskejjfa zbora donsklh kozakov. - Glasbeni eo o njih postanku, |£jf|Q	tfil 27 31 0,) "" l7'' 'n Qri
troheuiu in Ijunezni do stare domovin«!
Rezervirajte rI vstopnice!
Zunanja trgovina v januarju
Iz najnovejših podatkov o naši zunanji trgovini je nadalje razvidna tendenca k povečanju pasivnosti, ker je izvoz januarja manjši kot je bil lani januarja, nasprotno pa se uvoz drži na znatni višini, ki je celo višja kot lani.
Skupno je znašala vrednost uvoza v januarja letos 378.3 milij. din (decembra 1938 400.85, januarja 1938 370.85 milij. din). Izvoz pa je dosegel januarja lotos 319.06 milij. din) deembra 1938 526.35, januarja 1938 356.7 milij. din).
Glavni predmeti našega uvoza so bili letos v januarju naslednji (vse v milij. din, v oklepajih podatki za december 1938): surov bombaž 38.1 (30.2), bomb. predivo 31.7 (24.45), bomb. tkanine 7.9 (9.9), surova volna 20.0 (18.8), voln. predivo 13.0 (12.07), voln. tkanine 8.45 (5.5), svil. prediva 7.4 (7.5), nepredelano in polpredelano železo 4.8 (5.7), tračnice, žel. material 7.7 (3.66), cevi 3.87 (4.4), razni izdelki iz železa in jekla 25.84 (22.06), nafta 5.1 (6.6), riž 7.0 (10.95), limone in pomaranče 3.9 (5.1), ostalo južno sadje 2.1 (6.06), kava 4.0 (4.6), premog vseh vrst 9.47 (16.74), olj. plo-
Pogojno izdajanje izvozniških potrdil po pooblaščenih zavodih
V želji, da naredi izvoznikom izdajo potrdil pristopnejšo, pooblaščenim zavodom pa da možnost poslužiti naravnost svoje komitente z izdajo potrdil, je Narodna banka sklenila, da smejo pooblaščeni zavodi izdajati po nabavi predhodne odobritve Narodne banke potrdila za vsak konkreten primer pri izvozu naslednjih predmetov: aluminij, antimon, bakalar, baker, bakrena ruda-koncentrat, bakreni izdelki, boksit v kosih in v prahu, vosek, volna, železo za obroče, staro železo, železni prah, železna ruda, surovi glicerin, surova guma, gumiarabikum, oves, juta (surova), cin, kavčuk, kvebraco, predelane goveje kože, strojeno blank-usnje, vratovi, strojeno usnje-podplatno v kruponih, okrajki kruponov, 6trojeno telečje in goveje usnje, velike surove kože, predelane telečje kože, kokosovo olje, konoplja, koruza, loj, manganova ruda, sveže olive, mineralna olja, nikl, svinčen prah, svinčena ruda, svinec, orehovina, odpadki tkanin, domača bombažna vlakna, bombažni odpadki, piritova ruda. piritova flotacijska ruda, plemenite kovine, prediva iz umetne svile, volnena prediva, jutina prediva, bombažna prediva, pšenica, rafija, ribje olje, bučno seme, deteljno seme, kameni premog, oljnati plodovi, feromangan, fero-silicij, cink, cinkov koncentrat, cinkova ruda, celuloza, plemenito jeklo in specialno jeklo, soliter, denaturiran in rafiniran špirit.
S tem so razveljavljene prejšnje odredbe. Zavodi bodo dostavljali Narodni banki prošnje za izdajo potrdil, katerim bodo priložili tudi pismeno obvezo izvoznika kakor bodo tudi dostavili vse podatke, posebno pa: vrsto (po nazivih rarinske tarife, odnosno cenika ministrstva financ), količino, 0 vrednost blaga, katero hoče izvoznik izvoziti, drža-
dovi, semena itd. 6.6 (3.66), stroji orodje in aparati 25.2 (23.8), elektrotehnični predmeti 12.4 (20.2), prevozna sredstva 15.6 (12.46), umelne organske barve 5.8 (6.0).
Izvažali pa smo največ januarja tele predmete (vso v milij. din, v oklepajih podatki za december 1938): pšenica 11.1 (13.54), Mruza 7.45 (8.97), fižol 6.45 (7.6), suhe češplje 4.34 (6.7), vino 3.17 (3.7), konoplja 21.8 (24.14), goveda 4.2 (5.95), svinje 36.4 (43.1), perutnina 2.15 (4.3), sveže meso 15.66 (67.3), mast 7.16 (10.6), jajca 2.0 (2.86), perje 5.96 (4.7), drva 1.75 (3.65), stavbni les 70.84 (45.2), oglje 1.4 (1.5), železniški pragovi 3.46 (2.4), izdelki iz lesa 2.8 (3.3), kalcijev karbid 5.07 (11.5), cement 2.25 (4.3), baker 35.7 (65.0), razne rude in zemlja 31.96 (29.7).
Na trgovinska bilanca januarja 1939 je bila pasivna za 59.2 milij. din. Decembra lani je znašala aktivnost naše zunanje trgovine 125.5 milij., januarja lani pa je bila naša zunanja trgovina tudi pasivna za 14.15 milij. din.
vo namena, tvrdko izvoznika, inozemsko tvrdko, kateri je bilo blago prodano, obenem s potrdilom zavoda, da mu je znano, da se odnosna tvrdka v resnici bavi z izvozom te vrste predmetov. V pismu, naslovljenem Narodni banki, bo zavod pooblaščen, da se obremeni za vrednost potrdila v žirovnem računu z 0 5% za manipulativno provizijo. — Za kombinat Trepča in Bora si Narodna banka tudi nadalje zadržuje pravico sama izdajati izvoznišk potrdila, kakor tudi za ona podjetja, s katerimi obstoja specialni tozadevni aranžman. — Na potrdila za izvoz navedenih predmetov kakor tudi za one, za katere bi bil v bodoče predpisan podoben režim, morajo zavodi vedno slaviti tudi število in datum pooblastila Narodne banke, na osnovi katerega je bilo izdano potrdilo. — Končno opozarja Narodna banka vse zavode, da so odgovorni za pravilnost navedenih podatkov, kakor tudi za primere, če bodo predlagali Narodni banki prošnje za take osebe ali ustanove, pri katerih obstoja možnost deviznih zlorab.
20 letnica Združenja trgovcev za okraj Ljubljana-okolica
Združenje trgovcev za okraj Ljubljana-okolica praznuje lelos svojo 20-letnico. Po vojiii je dobila namreč slovenska trgovska organizacija še nekatere važne člene, med katere spada tudi po vojni ustanovljeno Združenje trgovcev za okraj Ljubljana-okolica. S priključkom nekih občin in deiov občin Ljubljani se je sicer število članov Združenja zmanjšalo, vendar spada Združenje še vedno med največja združenja v Sloveniji.
Sedaj sklicuje uprava Združenja svoje člane na 20. redno letno skupščino, ki bo v torek dne 21. marca 1939 ob 8 dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma. Dnevni red obsega tele točke:
I*........ ■■■MUBMW».MMl'IWW»»lMm<il»]JMWMJiWIWI«W
Danes samo 2 predstavi in siccr ob 15. in 17. uri
KINO UNION Telefon 22-21
Tvorec tega filma izredne duhovitosti je sloviti
Sacha Guitry
Sleparjep romam |
KINO MATICA
Telefon 21-24
predvaja danes U F A velefilm
KAUCUK
Predstave ob 10,30. 15„ 17.. 19. in 21. uri.
o katerem filmu vsi inozemski časopisi pišejo laskavo kritiko. To je najmočnejši netnški film kateri se večji del vr v Rraziljskih pragozdovih. Strahotni boji i. Indijanci, na tisoče krokod.lov in druee nrauozdne polasti ogrožale so ekspedicijo, katere posnelki so trajali 2 leti.
V
gl.
vlogah Rene Deltgen, Gustav Dfessl, Vera v. Langen. Režija Eduard v. Borsody.
■■Kino Kodeljevo te/. 4i-64wm
Danei ob V.8., V.6. in '/»9. ter jntri ob
S.uri veličastna umetnina v naravnih barvah, ki se more kosati le še z »Robin Hoodom«
Tornado
Trdnjava molka
Izreden dodatek pri vseh predstavah bo film o »Mladinskem taboru«, ki si ga mora ogledati vsak slovenski fant, vsako slovensko dekle.
Borze
Devizni trg
V tečajih ni bilo v preteklem tednu bistvenih sprememb. Funt-šterling je ostal nespremenjen na 238, ažio pa 8.4%, skupno torej 258 din.
Klirinška marka notira še vedno 13.70 do 18.90.
Tečaj grških bonov je konec tedna znašal na zagrebški borzi 34.22—34.92 (34.57), v Belgradu pa so notirali 34.75 za blago.
Promet na ljubljanski borzi je v preteklem tednu znašal 6.221 milij. din v primeri s 14.277, 9.119, 13.581 in 7.426 milij. din v prejšnjih tednih.
Na zagrebški borzi je devizni promet znašal 17.5 milij. din napram 20.9 v prejšnjem tednu, na belgrajski borzi pa za 23.3 milij. din napram 23.8. Že prejšnji tedeu je bil promet slab, pretekli teden pa je bil še slabši. Privatna ponudba v funt-šterlingih je bila nekaj dni neznatna, tako da je intervenirala Narodna banka. Pa tudi Narodna banka ni krila vedno celotnega povpraševanja, ampak je dodeljevala včasih le polovico zahtevanih deviz. Tudi v nemških markah ni bilo znatnejših kupčij, ker je bilo le malo blaga. Terminskega blaga pričelkom tedna 6ploh ni bilo, ampak le konec tedna je bilo sklenjenih nekaj kupčij v ter-minskih markah.
Tečaji blagovnih deviz, izračunani na bazi londonskih tečajev ter tečaja 255.94—200.06 (258) za funt-šterling, so bili danes:
New-York Pariš
Amsterdam
Brussel
Ziirich
54.60- 55.47 144.70-147.03 29.01— 29 48 9 18- 9.33 12.41- 12.61
Za valute in šalterske devize so plačevali konec tedna denarni zavodi približno sledeče cene;
valute šalterske devize
53.50	54.40
255.00	255.04
145.00	144.16
12.25	12.36
28.50	28.90
000	9.15
ameriški dolar funt-šterling francoski frank švicarski frank holandski goldinar belga
V preteklem tednu so bili spremenjeni devizni predpisi glede odstopanja šalterskih deviz Narodni banki. Po tej spremembi denarni zavodi niso več dolžni odstopati dela šalterskih deviz Narodni banki po nižjem tečaju, zaradi česar je tečaj teh deviz napram prejšnjemu tednu narastel. Posledica te spremembe bo tudi, da bodo zavodi prejeli več teh deviz, ker jih bodo boljše plačevali, d^čim so se kupčije s temi devizami zaradi nižjih tečajev, vršile sedaj izven denarnih zavodov.
• Glede "prodaje" in nakupa blagovnih tifeviz je Narodna banka izdala novo okrožnico, ki smo jo objavili v včerajšnji številki. Po tej okrožnici denarni zavodi ne bodo smeli več kompenzirati pri sebi ponudbe in povpraševanja ter prijavljati borzi le eventuelne viške, ampak bodo morali prijavljati celotno ponudbo tei bo Narodna banka devize razdelila na povpraševanje vseh zavodov. Zaradi tega bodo mogoči tudi primeri, da bo denarni zavod sicer imel sam dovolj deviz, da bi kril povpraševanje pri sebi, vendar bo moral del teh deviz odstopiti drugim zavodom ter bo del potreb pri njem samem ostal nekrit.
Ta način dodeljevanja deviz je seveda zamuden in kompliciran ter bo predstavljal v deviznem poslovanju precejšnjo oviro.
Poleg tega je tudi maksimirana provizija denarnih zavodov pri nakupu oziroma prodaji blagovnih deviz na 2%%, poleg te smejo zavodi računati le še borzno mešetarino.
Denar
Curih: Belgrad 10, Pariz 11.66, London 20.625, Ne\v-York 440. Bruselj 74.025, Milan 23.15. Amsterdam 233.75, Berlin 176 60, Stockholm 106.20, Oslo 103.65, Kopenhagen 92.075, Praga 15.06, Varšava 83.00. Budimpešta 87.25, Atene 390, Carigrad 360, Bukarešta 3.37, llelsingsfors 9.10, Bueuos-Aires 101.25, Sofija 5.40.
1. Poročilo uprave, 2. Računski zaključek za 1938, 3. Poročilo nadzornega odbora. 4 Preračun za 1. 1939, 5. Volitev uprave in nadzornega odbora, 6. Samostojni predlogi, in 7. Slučajnosti. — Če ob 8 dopoldne ne bo navzočno zadostno šlevilo članov, se ho sklepalo o predmetih dnevnega reda 1 uro kasneie. — Samostojne predloge je vložiti najkasneje 3 dni pred občnim zborom.
Obrtna banka kraljevine Jugoslavije
Kot smo že poročali, je za 19. marca 1939 sklican v Belgrad občni zbor delničarjev Obrtne banke kraljevine Jugoslavije Iz poslovnega poročila, namenjenega temu občnemu zboru, posnemamo, da se je čisti dobiček banke zvišal po izvršenih odpisih od 2.37 na 3.23 milij. din. Zaradi tega ho občnemu zboru predlagano povišanje di-vidende od 4 na 5%. Vendar pa dividenda banke zaostaja še za najvišjo višino, ki je bila izplačana za leto 1930. v znesku 7%, na je tudi še nekoliko nižja kot je bila za 1931 s 5.5%.
lz poročila je nadalje posneti, da je država vplačala na račun svojega dela glavnice lani še 3.5 milij. din (ravno toliko kot v lelu 1938.). Tako so dosegla vplačila države vsoto 26 milij. din, zasebnikov pa 45 milij. din Država je dolžna po zakonu plačati še 4.0 milij. din. Tako je skupna glavnica banke lani narasla od 67.5 na 71.0 milij. din. Tudi tuja sredstva banke so se lani povečala: tako so vloge na kniižice in tek. račune narasle od 44.7 na 51.1 milij., reeskontne obveznosti banke pa od 2.76 na 4.2 milij. din.
Nova sredstvu je banka porabila predvsem za nova posojila: tako so menična posojila narasla od 74.7 na 82.54. posojila v tek. računu pa od 42.4 na 48.66 milij. din.
Skupno se ie bilančna vsota banke povečala od 1291 na 143.9 milij. din.
Brulto donos se je povečal s prenosom dobička iz prejšnjega leta od 8.16 na 8.9 milij. din, narasli pa so tudi stroški. Odpisi dvomljivih terjatev so znašali lani 1.28 (1.307) milij. din.
VI. svetovni kongres Kristusa Kralja
v Ljubljani
Sloveniji je pripadla čast, da v dneh od 25. do 30. julija letošnjega lota priredi v Ljubljani Bvetovni kongres Kristusa Kralja. Težka, a vzvišena naloga! V srcu naše lepe slovenske zemlje se bo zbral cvet največje sile tega sveta, — vojske, ki jo vodi naš Gospod Jezus Kristus, Kralj kraljev, Vladar vladarjev, kakor ga imenuje sveti Janez Evangelist v Skrivnem razodetju. Zbrali se bodo od raznih krajev sveta poslanci Njegovega kraljestva, da v zboru dopolnijo načrt za silno borbo, ki jo bije katoliška Cerkev s temnimi sovražnimi silami Antikrista. Nikdar od početkov krščanstva še ni bil ta hoj tako neizprosen, sredstva, ki jih sovražniki naše vere uporabljajo, tako strahotna, satansko prekanjena in brezobzirna.
Mar naj res sodobna kultura svet popolnoma odtuji Bogu in veri ter ga privede v propast? Ne! Iz naše srede bo zadonel klic na sveto križarsko vojsko krščanstva proti brezboštvu, neodvisno od političnih smeri in gibanj, poziv na Veliki pohod, ki naj osvoji svet za Kristusa Kralja.
Veličastno nalogo smo sprejeli nase. Ali smo pripravljeni nanjo? Bridko se vsi zavedamo znamenj našega časa: meča in krvi, bridkosti in stiske, preganjanja verske svobode in mučenikov kakor iz prvih dni krščanstva. Bojazen stiska srca in strašna negotovost, kaj nam prinese jutrišnji dan. Niso še zaceljene rane, ki jih je zasekala svetovna vojna, spet se v sovraštvu dviga narod proti narodu, brat proti bratu, in ljudstva zemlje krvavijo od udarcev meča. V teh znamenjih se naš svet presnavlja — v padec ali .vstajenje?
V	padec, če bo ta veliki čas našel Gospodovo Vojsko nepripravljeno! Zatorej pripravimo pot Gospodu, očistimo steze, da bo prišel v srca nas vseh, ki romamo po zemeljski poti! Kralj naš in Gospod kliče svoje ljudstvo k vstajenju. K vstajenju iz groba smrti in teme, iz groba strašnega spanja in brezbrižnosti. Kliče nas, da sebe v veri prenovimo, da izvršimo Njegovo zapoved ljubezni, da svet pridobimo zanj. Da se osvobodimo od modernih malikov, ki nam s satansko zapeljivostjo slepijo oči in uspavajo duha, hoteč nas odvrniti pd vere naših očetov.
Povsod, na vsakem koraku srečavamo te ma-like novega poganstva: strastno borbo za oblast, bolno hrepenjenje po denarju in zlo, ki iz tega izvira, je razredno sovraštvo, so vojne in prevrati. Uživanje je postalo morala junakov našega časa, brez Boga si človek kroji svojo pravico, ki je pravica močnejšega nad slabotnimi; sam sebi je postal namen in smoter vsega življenja. Ne pri-' znava več božjega Sodnika nad seboj, Križ mu jo znamenje vsega slabotnega, vsega, kar nima pravice do življenja. Sam si je ustvaril svojo pravico, in da to opraviči, tudi svojo vero,pa naj se ta imenuje materializem ali boljševizem, svobo-domiselstvo ali prostozidarstvo ali laicizem.
Kje je naš ponos, kje naša odločnost, kje naša volja do zmage? Največjo silo na svetu predstavljamo, pa smo vendar malodušni in strah nas je, da bi pogumno in složno šli v boj proti modernim malikom, v boj za Kristusov evangelij, za neminljive vrednote naše svete vere, v boj za mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem, do katerega vodita Resnica in Ljubezen.
Ros, težak bo boj z bogovi tega sveta! Toda no klonimo! Saj nam je Kristus Kralj obljubil: ».laz ostanem z vami vse dni do konca sveta!« On nam bo pomagal in dal moči; iz krvi mučenikov po Rusiji, Mehiki in Španiji bo obudil nove kristjane. Pomnožile se bodo vrste Gospodove vojske in združeni v Njegovem imenu bomo zrušili s prestola Njegove sovražnike, povedli Njegov evangelij do zmage in razširili božje Kraljestvo na zemlji.
V	imenu Kristusa Kralja se bomo v sončnih dneh poletja zbrali v beli Ljubljani k svetovnemu protestnemu zboru zoper brezboštvo in k njegovi obsodbi. Zbrali se bomo, da vsakdo po svojih najvišjih močeh pomaga katoliški misli do zinage. Svet bo ta prostor, zakaj Gospod naš in Kralj bo med nami. In ali bomo na ta sveti prostor stopili, ne da bi sebe poprej v Kristusu obnovili? Se bomo mar zbrali k sodnemu zboru, ne da bi poprej sami sebi razkrili in obsodili brezobzirno vse, kar nam zatemnjuje svetlo podobo duše, od-
vrgli od sebe vse, kar zavira božji Luči pot v
naša srca? »Ne sodite, da ne boste sojeni!« Zavedajmo so vzvišene naloge, ki naj ta kongres izpolni! Zavedajmo se mi in vsi, ki bodo prišli iz drugih krajev sveta, da koprnijo vsa ljudstva zemlje po odrešitvi, da so dvigajo srca v obupni prošnji po Resnici, da tli v ljudeh, ki tonejo v valovih in zablod, v najbolj skritem kotičku srca neugasno hrepenjenje po Luči, ki naj jih spet privede na svetle poljano otroško čistega veselja Bog sam bo razsodil, kdo ne zasluži Njegovo milosti! Mi pa pojdimo z ljubeznijo do svojih bratov in sestra, do vseh, ki so trudni in z žalostjo obteženi in pokažimo jim pot k božjemu Srcu, da jih poživi z novo močjo.
To je naloga, ki jo terja od nas Kristus Kralj in to naj bo naša cvetka na grob pokojnemu velikemu papežu Piju XI.
In sonce, ki bo ob jutru kongresnih dni vzšlo nad našimi hribi, naj razsvetli temo in ogreje vsa srca za Kristusa Kraljal
Spored kongresa
Priprave za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani, ki bo v dneh od 25. do 30. julija 1939., so že toliko napredovale, da moremo sporočiti vsaj glavne točke programa, ki vsem slovesnim dnevom dajaje nekak okvir:
25. julija oh 8. zvečer bo v stolnici sloveson začetek kongresa s primernimi molitvami in nagovorom: Kristus na prelomu časov (govori kanonik dr. Mack, Luksemhurg).
20. julija: ob 7. zjutraj v stolnici pontifi-kalna sv. maša z nagovorom predsednika, ljubljanskega škofa dr. Rozmana. Od 9,—12. dopoldne in od 3.-6. popoldne zborovanja mednarodnih udeležencev. Zborovanja bodo obravnavala vprašanje: »Delo za krščansko obnovo, njegovo bistvo, namen in sredstva.« Zvečer posebni sestanki raznih mednarodnih katoliških organizacij in gibanj.
27. julija: ob 7. zjutraj službe božje po cerkvah po mestu z nagovori v raznih jezikih. Od
Pred mesecem dni smo poročali o jubilejnem občnem zboru društva »Pravnik« v Ljubljani, ki je bil dne 26. januarja 1939 ob priliki petdesetletnice tega, za naše pravništvo in za vso našo javnost tako pomembnega društva. Že tedaj smo imeli priliko, da smo kratko nakazali pomen in zasluge tega društva, ki segajo daleč preko okvira običajnega društvenega delovanja, saj predstavlja zgodovina tega društva nepretrgano vrsto naporov za ustvaritev kulturnih vrednot slovenskemu narodu, ki jih danes ne bi mogel več pogrešati in ki mu dajejo možnost enakovrednega občevanja z drugimi, velikimi narodi. Zato je pač na mestu, da seznanimo danes našo širšo javnost vsaj v glavnih potezah z dosedanjim plodonosnim društvenim delovanjem.
Revolucijsko leto 1848 je prineslo tudi Slovencem upanje na politično svobodo in enakopravnost slovenskega jezika v zasebnem in javnem življenju. Te nadc 6e žal niso izpolnile. Večji del tedanje posvetne inteligence, med njimi tudi pravniki, se je priznaval za Ncmce. Ta inteligenca ni čutila z narodom in se ni udejstvovala v domačem jeziku. Tudi slovenski pravniki tistih časov so še tičali v 6ponah nemštva. To dokazuje najbolj ustanovitev društva »Juristische Gesellschaft« leta 1861 v Liubljani. To društvo je delovalo izključno nemško in je, dasi je bilo med člani mnogo Slovencev, dosledno zanikalo slovenski program, ki je zahteval slovensko uradovanje zlasti tudi v pra-vosodstvu in gojitev slovenskega znanstva. Ali slovenski jezik tedaj še ni imel dostopa v urade.
Odločen preokret v tem pogledu je nastal z delovanjem društva »Pravnik«, ki je bilo ustanovljeno leta 1889 v Ljubljani s smotrom, gojiti v slovenskem jeziku, prirejati znanstvena predavanja in razprave ter osnovati društveno knjižnico.
»Slovenski pravnik«
Društvo se je takoj lotilo dela ter je začelo izdajati društveno glasilo »Slovenski pravnik«. Glavni cilj
9.—12. In od .1.—6. zborovanja o: Nravna obnova (Kako vzgojiti novo, Kristusovo mladino? Kaj zahteva evangelij od javnega življenja?). Zvečer sestanki kakor prejšnji dan.
28. julija: ob 7. službe božje kakor prejšnji dan. Od 9.—12. in od 3.—6. zborovanja, ki obravnavajo vprašanje: Laik v Cerkvi in njegov apo-Ntolat. Zvečer ob 6. slovesen sprejem papeževega legata. Pokloni škofov, vdanostna izjava sv. očotu. Zvečer ob 8. slovesen pričetek javnega dela kongresa z nagovorom papeževega legata, zastopnikov oblasti, zastopnikov posameznih narodnosti.
2!). julija: Ob 7. slovesna služba božja ra otroke, s skupnim sv. obhajilom. Ob 9. pontifi-kalna sv. maša na prostem. Ob 4 javno zborovanje s poročili <> sklepih in resolucijah studijskega dela kongresa. Nagovori v raznih jezikih: »Kristus in stiska časa«. Ob 8. po cerkvah pridige v raznih jezikih, nato na stadionu verska prireditev (ini-sterij).
3(1. julija: Ob 9. na stadionu pontifikalna služba božja z nagovori škofov v raznih jezikih. Oh 3 na stadionu poklonitev narodov Kristusu, Kralju miru.
lista je bil, položiti temelj slovenski pravni literaturi ter oblikovati slovenski pravni jezik. List je združil pod svojim okriljem malone vse slovenske pravniške pisce, saj je bil do svetovne vojne skoro edino torišče za razpravljanje in razglabljanje o pravnih vprašanjih v slovenskem jeziku. List je postal za prakso nepogrešljiv in njegov vpliv se je večal od leta do leta. Prinašal je veliko število skrbno prirejenih sodb vrhovnega sodišča ter razsodbe upravnega in državnega sodišča. Od leta 1923 izhajajo v njem sodbe vrhovnega sodišča na posebni ločeni poli, tako da nastaja polagoma posehna zbirka judikature. Od leta 1938 dalje pa izhajajo kot posebna priloga tudi uprav-nosodne razsodbe in odločbe. Poleg tega prinaša list splošne informacije, ki zanimajo pravniške kroge.
Boj za slovensko vseučilišče
Društvo je prevzeto od vsega početka nalogo, pripravljati tla zavodu, ki bi gojil slovensko pravo-znanstvo ter ni opustilo nobene prilike, da ne bi opozarjalo in zagovarjalo ustanovitve slovenske pravne fakultete v Ljubljani. Leta 1891 je sprejela glavna skupščina resolucijo glede ustanovitve slovenske pravne fakultete v Ljubljani ter je sprožila tozadevno interpelacijo v dunajskem državnem zboru. Leta 1898 pa je zahtevala glavna skupščina že popolno univerzo v Ljubljani. Tedaj je izdal društveni odbor skupaj z odposlanci nekih drugih ustanov spomenico »Za vseučilišče v Ljubljani«. V zvezi s tremi drugimi ustanovami je priredilo društvo leta 1907 v Ljubljani manifestacijski shod z zahtevo, da se ustanovi v Liubljani vseučilišče. Po prevratu je načeloval novo izbrani vseučiliški komisiji društveni predsednik doktor Danilo Majaron, društvo pa je bilo v komisiji poleg tega zastopano še po sedanjem predsedniku univ. profesorju in članu slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. j ur et h one. c. Metodu Dolencu in odvetniku dr. A. Šviglju.
Znanstveno delovanje društva
Skoro vsi poznejši profesorji prava, ki so se svojčas pripravljali na poklic akademskega učitelja na bodoči slovenski pravni fakulteti, so se udejstvo-vali v društvu. Društvo je sodelovalo tudi pri raznih splošno narodnih in znanstvenih prireditvah. Leta 1925 se je zavzelo za ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani; omembe vredno je, da je zakonski načrt za to ustanovo sestavil sedanji društveni
Prosvetni dan
Da je slovenslvo vzdržalo siloviti napad od stfvera v začetku tega stoletja, so mora v veliki meri zahvaliti domači prosveti. Prosveta je vzbujala narodno zavest in gradila jez proti vsakemu raznarodovanju in demoralizaciji.
Nemštvo seveda ni moglo zajeli narodovega jedra, ampak jo preko njega gradilo svoj most. Mogočna mariborska mostova imata tudi simbolični pomen. Počival je ta most na opornikih naših mest. Vrsta mest od Maribora preko Slovenske Bistrice, Konjic in Celja kaže jasno smer te politike.
Prvi tak steber južno od Maribora bi naj bila Slovenska Bistrica. Njen pridevek hi kmalu poslal 16 zgodovinski spomin. Stiska domačeua prebivai-
predsednik univ. prof. dr. Metod Dolenc. Iz društva »Pravnik« je tudi izšla iniciativa za vsakoletne pravniške kongrese, ki pritegnejo široke vrste vseh jugoslovanskih pravnikov k skupnemu delu.
Nadaljnjo nalogo opravlja društvo z izdajanjem zakonov v slovenskem jeziku. Že kmalu po svoji ustanovitvi je izdalo celo vrsto važnih zakonov v terminološko dovršenih prevodih. Lani pa je začelo izdajati novo, skrbno prirejeno zbirko zakonov.
Posebno pozornost posveča društvo znanstvenim predavanjem, ki 60 vršijo pod njegovilm okriljem.
Akademik dr. jur. et hon. c. dr. Metod Dolenc, sedanji predsednik društva »Pravnik«.
Društvene posle upravlja veččlanski odbor, v katerem so zastopane vse glavne pravne panoge. Predsedovali so doslej: dr. F r a n P a p e ž od 1. 1889 do 1892, dr. Fe'rj a n či č od 1. 1893 do 1906, dr. D a -
nilo Majaron od 1. 1907 do 1931, od 1. 1932 dalje pa dr. Metod Dolenc.
Lep razvoj društva je razviden iz stalnega porasta njegovega članstva. Društvo je imelo članov leta 1889 — 168, leta 1900 — 142, leta 1908 — 169, leta 1915 — 315, leta 1928 — 650, leta 1938 — 825.
Sredstva za svoje obsežno delovanje črpa društvo predvsem iz članarine. Od lela 1923 prejema za izdajanje svojega glasila državno podporo, v zadnjih letih pa tudi prav izdatno pomoč banovine.
Ob petdesetletnici sc ie ustanovila pod društvenim okriljem zadruga »Pravniški dom« z namenom, da bo lastni dom nudil streho vsem pravniškim organizacijam in ustanovam.
Proslava 50 letnice
V proslavo plodnega in za vse naše narodno občestvo pomembnega udejstvovanja društva »Pravnik« bo v soboto, dne 18. marca 1939 ob 18 slavnostno zborovanje v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani. Spored obsega nagovor društvenega predsednika univ. prof. dr. Metoda Dolenca, slavnostni govor prvega slovenskega poverjenika za pravosodje v osvobojeni Sloveniji odvetnika in podžupana ljubljanskega dr. Vladimirja Ravniharja in predajo diplom na jubilejnem občnem zboru izbranim častnim članom. Po končanem slavnostnem zborovanju sc bodo zbrali pravniki na svečanem banketu, ki bo ob 20 v zgornjih prostorih »Zvezde«. Proslavo bo prenašala tudi ljubljanska radio-postaja.
v Slov. Bistrici
siva jo postajala hujša in hujša, umik na vseh poljih bolj in bolj jasen. V takem okolju je seglo slovenstvo |>o skrajni zasoohrambi. Da rešijo okolico pred gospodarsko zavisnostjo, so naši predniki osnovali »Posojilnico«, katere pomen komaj moremo preceniti. I)a pa dvignejo uspavano zavednost, so 1. 1909 ustanovili Prosvetno društvo.
Letos praznuje naše Prosvetno društvo 30-lctnico svojega dela. Če se ozremo na njegovo zgodovino, lahko na kratko ugotovimo, da so se v njem zbirali najzavednejši narodnjaki. Že prva leta je bila Prosveta žarišče prave ljudske omike.
Želja [K> domu se dolgo ni mogla uresničili. Prišla so še lela teme in zopet je bilo treba čakati na ugoden trenutek.
Leta 1937 pa se je začelo. Brez velikega Suma so udarili krampi po stari cerkveni hiši. Ves april in maj je trajalo delo pridnih pomagačev. Junija smo skopali temelje in poleni je šlo naprej in naprej. Septembra meseca je bil dom pod streho, dela v notranjosti so pa trajala prav do božiča. Lani maja in junija meseca so dom še od zunaj lepo onietali in mu nadeli bakren napis: Slomškov dom. Kipar Sojč je nn pročelje postavil kip: Slomška z Blažekom in Nežico.
Za letošnje leto si jo društvo postavilo v program prireditev prosvetnega dneva. Odbor je sklenil, da so bo to izvršilo dno 4. junija, ko bo dom blagoslovljen. Dopoldne l>o sprevod po mestu do doma, kjer bo sv. maša na prostem, blagoslov doma in prosvelno zborovanje. Popoldne bo naslop mladine nn novem telovadišču, ki ga je dal napravili letos januarja in februarja gospod župnik.
Ker bo naš Slomškov dom pospeševal prosvetno in vzgojno delo daleč izven meja domače župnije, Vas vse iz Slovenskih goric, preko Maribora in Ptujskega polja do belega Celja vabimo na naš prosvetni dan dne 4. junij*
Nc odlašajte i
Ko je nas najbolj razširjeni slovenski dnevnik »SLOVENEC« poslal {udi največji slovenski dnevnik, je lastništvo »Slovenca« sklenilo dati svojim naročnikom
300 raznih bogatih nagrad
ti bodo med naročnike razdeljene z žrebanjem, ki bo 29. aprila t. 1. pred komisijo naročnikov in ob navzočnosti javnega notarja.
Nagrade so:
T. 2 šivalna stroja,	10. 50 raznih skupin kuhinjske posode,
2.	5 radijskih aparatov,	H. 50 skupin razne porcelanaste in ste-
3.	4 nevestine bale,	klene namizne posode,
4.	10 moških ali ženskih koles,	12. 5 zlntih nalivnih peres,
5.	20 žepnih ali zapestnih ur.	kosoy razli-n b, za ob,ek
6.	4 lepe harmonike,	. , .	00	»
7.	5 plligor,	rjuhe ,<d'
8.	5 bran,	14. 40 raznih drugih nagrad, ki jih bomo
9.	50 knjižnih zbirk,	še objavili.
Do žrebanja imajo pravico vsi stari in novi naročniki »Slovenca« in sicer:	< •«<"•■"<
1.	vsi, ki so naročeni na »Slovenca« najmnnj že 3 mesece in ki bodo imeli plačano naročnino tudi na dan, ko bo nagradno žrebanje;
2.	vsi, ki se nanovo nnroče nn »Slovenca« za tri mcsece in ki bodo plačali do 15. aprila t. 1. trimesečno naročnino.
Z nagradami, ki smo jih med svoje naročnike razdelili pri lanskih žrebanjih, so bili srečni izžrebanci zadovoljni, zato smo prepričani, da jim bomo z letošnjimi nagradami še prav posebno ustregli.
Naj zato vsak pravočasno postane naročnik »Slovenca«, kajti poleg visokovred-nega časopisa, ki mu bo s svojo vsebino pravilno odkrival vsa dogajanja na različnih področjih človekovega delovanja in mu postni tudi najboljši oblikovalec njegovega duha, bo vsakdo lahko deležen lepih nagrad, ki jih razpisujemo!
Ne odlašajte niti dneva, ampak postanite tako) naročnik »Slovenca«!
sreča VAS ČAKA I	Lastništvo »Slovenca«
Ob 50 letnici društva „Pravnik"
te novice
Koledar
Nedelja, 5. marca: Druga postna nedelja. Janez Jožel od Križa, epoznavalec. — Ščip ob 19. Herschel napoveduje dež in sneg.
Ponedeljek, 6. marca: Perpotu« in Felicita,
mučenca.
Torek, 7. marca: Tomaž Akv., eerkv. učenik.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je včeraj mirno v Gospodu zaspal gospod Viktor Flere, prokurist Ljubljanske kreditne banke. Pogreb bo v ponedeljek ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Splošne l>olnišnice na pokopališče v Štepanji vasi, kjer bodo zemske ostanke položili v rodbinsko grobnico. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel
+ V Ljubljani je v petek zvečer po dolgi bolezni izdihnila svojo dušo Anica Kohlar, tretje-šolka uršulinske gimnazije. Pogreb bo danes ob 4 popoldne s Tyrševe ceste 205 na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Žalujočim staršem naše iskreno sožaljel
Osebne novice
= Poroka. Danes so poroči na Brezjah g. Drago Naglič, trgov, zastopnik v Ljubljani, predsednik Društva Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev, podružnice v Slovenjem Gradcu, ter g. Natalija Kiigler, poštna kontrolorka v Mariboru. Obilo sreče!
= Poročita se 'danes v Zagrebu naš rojak ka-petan g. Ulčnik Ludvik in gdč. Anica Čimer. Bilo srečno!
Odvetnik
dr. Miha Potočnik
je odprl s 1. marcem svojo pisarno na Jesenicah in jo združil s pisarno odvetnika dr. A. Stanovnika
—	Pripravljalni odbor mednarodnega kongresa Kristusa Kralja (25.—30. VH.) sporoča, da ima svojo glavno kongresno pisarno v Ljubljani na Tyrievi cesti št. 31-L, telefon št. 40-41. Poslovne ure ob delavnikih od 10 do 12 in od 15. do 18, razen sobote popoldne.
—	Oporozilo. Dva sumljiva klateža, okoli 30 let starosti, merita že par let ceste po Jugoslaviji. Eden je visoke rasti, časih lepo oblečen, zdaj pa ne. Njegov drug je nizek, slabejše oblečen. Telesna razlika je prozorna. Obiskujeta šole, župnišča in boljše domove. Večjih skupin ljudstva se ogib-ljeta. Pojavljata se redno vsaj na dva meseca ter z majhnim darom nista zadovoljna. Ljudje se jih bojijo. Najbrž sta inozemca. Ni znano, če ju je oko javne varnostne straže opazilo! Treba bi pri nas nekaj več zakonite strogosti tozadevno, posebno na podeželju, ker ni nobenih stražnikov in so redke orožniške postaje.
—	Dvo zdravniški službi razpisani. Kr. banska uprava razpisuje službo zdravnika združenih barjanskih občin s sedežem na Igu pri Ljubljani v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika za VIII. polož. skupino. Dalje razpisuje banska uprava službo zdravnika združene zdravstvene občine Loče v okraju Slov. Konjice. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno, odnosno bnnovinsko službo v smislu § 3. zak. o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo in vsaj 6 mesecev bol-nične prakse iz porodništva in gineko ogije. Prošnje naj 6e vlože pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 24. marca 1039.
-r- Služba obrtnega učitelja modelnega mizarstva - uradniškega pripravnika X. skupine je razpisana na državni tehniški srednji šoli v Ljubljani. Od prosilcev se zahteva razen splošnih pogojev za sprejem v drž. službo, da so iznčeni modelni mizarji in da so dovršili obrtno (delo-
Naš novi podlistek
Skrivnost
ameriškega jezera
Strašen razbojnik, ki si je nadel ime Devil Pa/l, strahuje ves Cliicago; izsiljuje od bank ogromne odkupnine, ako mu jih pa odrečejo, bombardira s svojim izredno hitrim letalom banke, ubija in ■■.astruplja. — Vsa ameriška policija se zastonj trudi, da bi ga razkrinkala. Na pomoč ji prihili tudi ameriško vojno letalstvo, ki hoče sestreliti letalo Devila Ratha, ko bombardira Cliicago. Toda letalo za letalom pada iz zračnih višin v Michigansko jezero; osem jih pokrivajo ie hladni valovi; ko poveljstvo vidi, da se vi mogoče meriti z Devi-lom Rathom, odneha z bitko. Ameriška policija se zateče k Scotland-Jardu in šele po dolgih naporih in zvijačah se jima posreči razkrinkati Devila Ratha. — Ta moderni ameriški detektivski roman bo nudil našim bralcem prijeten oddih po težkem dnevnem delu. —
šjčaj plavite?
V nedeljo, 26. februarja t. 1. je imela v Ljubljani redni občni zbor Unija za varstvo mladine. Občni zbor je bil dobro obiskan. G. predsednik je v svojem referatu podal zgodovino in razvoj dela za varstvo mladine v naših krajih.
Dejstvo je, da to karitalivno delo in delo za varstvo otrok od vsega početka opravljali večinoma samostani, redovi in dobrodelne ustanove. Čeprav se je v novejšem časti začela zanimali za to delo tudi država in samoupravne oblasti, je vendar slej ko prej ogromna večina lega dela v rokah samostanov, Vincencijevih in Elizabetnih konferenc in drugih društev, ki z milodari ustanavljajo nešteta zavetišča in domove za otroke in onemogle, ali pa dajo pobudo, da jih grade občine.
Zato nas je tem bolj presenetilo, da se za delo pri Uniji za varstvo mladine niso pritegnile tudi zastopnice katoliških ženskih organizacij, ki po svojih pravilih skrbe za mladino in onemogle in so v Uniji tudi včlanjene. Pričakujemo, da vodstvo Uniie za varstvo mladine to napako popravi.
vodsko) šolo z završnim Izpitom ali odhodnlm spričevalom. Za namestitev prihajajo prvenstveno v poštev prosilci z večletno prakso v privatnih ali državnih tovarnah, ozir. delavnicah. Razen usposobljenosti za praktični delavniški pouk v modelnem mizarstvu se zahteva od prosilcev, da so usposobljeni tudi za teoretični pouk v predmetih te stroke. Prošnje je vložiti pri kr. banski upravi v Ljubljani najkasneje do 20. marca 1939.
Vojnim žrtvam našo ljubezen
Danes je nabiralni dan za spomenik vojnim žrtvam na Brezjah!
Slovenci, Slovenke! Podpirajte misel bojevnikov, za katero so dali pobudo največji Slovenci naše dobe! Hvaležni bodimo onim, ki so prelili svojo kri za lspšo bodočnost našega naroda! Spomenik pn bodi tudi pomnik, da je vojna zlo, ki uničuje človeška življenja, človeško domove, ki trga človeška srca, človeške duše, ki jrazdvaja narode, pa tudi očete, brate, sinove od staršev, otrok, žena...! Ki soje le žalost in tugo vsepovsod! Darujte vsi in vsak!
—	Okupacijska škoda. Odbor za okupacijsko škodo poziva vse oškodovance, ki jim jo bila priznana odškodnina po italijansko-jugoslovanski komisiji, naj prijavijo odboru svoje natančne naslove in višino odobrene škode. Dopisi naj se pošljejo na naslov: Odbor za okupacijsko škodo, Ljubljana, Gajeva ulica štev. 6.IV. vrata 11.
—	Zdravilišče Golnik. Da bi se med bolnike zavoda ne zanesla hripa, je bilo vodstvo prisiljeno ustaviti zaenkrat, in to do konca tega meseca, vse obiske. Sorodniki, prijatelji in znanci bolnikov zdravilišča na Golniku naj zato ne potujejo na Golnik. Informacije daje radevolje upravnik sanatorija g. dr. Robert Neubauer pismeno ali telefonično (Golnik št. 2).
—	Za Materinski dan je cerkev presv. Srca Jezusovega v Ljubljani založila II. natis »Slovenski materi«. Uglasbil A. Mav. Cena 20 dim.
—	Šestdnevni gostilničarski kletarski tečaj, ld ga priredi Zveza gostilničarskih združenj, se prične dne O. marca ob 8 zjutraj, kakor je to že sporočeno tečajnikom, na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. "':
Snaga k zdravju pomaga!
čokert, klepar, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 5, telefon 24-70, nudi trpežne in ceneno kopalne kadi že od 130— din dalje.
—	F. S. Finžgarjovi zbrani spisi, dosedaj 8 zvezkov, ki jih je izdala Nova založba v Ljubljani, eo zdravo in krepko berilo, enako priljubljeno vsem slojem. Med zbranimi spisi so najboljša dejA, ki prav današnjemu času govore važrte in oUfetmft besede. Zato naj ne bo nobene dobre ljudske knjižnice, ki bi ne Imela Finžgarjevih zbran fbF^isov.
—	Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine ima svoj 9. redni občni zbor v nedeljo 26. marca 1939 ob 9 zjutraj v beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Ob nesklepčnosti bo pol ure pozneje prav tam z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na število prisotnih članov.
—	Izlet v Gorico in Trst od 24.—26, marca priredi izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, telefon št. 22-50. Prijavite se do 18. marca 1
—	Prehrana v zdravju in bolezni, edinstvena
knjiga v slovenskem jeziku, ki jo je po dolgoletni praksi napisal dr. L. Merčun in izdal v samozaložbe. Cena knjigi 20 din. Dobi se pri založniku in v knjigarnah Bamberg in Nova založba. Podrobno oceno prinesemo v kratkem.
—	Modne in trajno barve ter dobra kakovost blaga — to so zahteve sedanjega časa. Tem zahtevam odgovarjajoče blago za dame in gospode dobite po nizki ceni pri manufakturni trgovini Janko Čcšnik, Ljubljana, Lingarjeva ulica.
—	Da boste stalrro zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
Športniki! za Vaše zdravje je neprecenljive vrednosti A.besinskl čaj
^Karkade^
ker ne vsebuje teina. Dobite ga pri Vašem trgovcu.
Nova številka ilustrirane družinske revij* »Žikc« je izšla. Joža Lovrenčič prispeva pesem »Romančica«, Anton Ingolič pa nadaljuje »Prepovedano ljubezen«, roman iz življenja mlado učiteljice. France Bevk in dr. Debel,jak priobčujota dva prevoda iz bolgarske književnosti: »Orlic (Angel Karali.jčev) in »Voznik Andreji (Elin-Pe-lin). Velika in mala deca bo z veseljem brala poetično Andersenovo »Kristjan in Naotni«, ki jo je ilustrirala K. Perunkova. Sledi nekaj zabavnih črtic in veselih anekdot, raprava: »Kdo je mojster življenja« in »Ali je naša usoda v zvezi z nebesnimi znamenji?«, ki nadaljuje s horoskopi in zanimivimi prerokovanji za tiste, ki so rojeni v februarju in marcu. Mlade mamice in gospodinje najdejo vedno novih pobud v »Zdravniški posvetovalnici« za bolno deco (primarij dr. Dra-gaš) in v »Gospodinjskem kotičku«, vsakogar pa bodo zanimalo slike in risbe akademskega slikarja B. Jakca, katerega delu je posvečen tudi kratek članek. Revija »Žika« druži v svojem krogu vse prijatelje ržene kave Žike in Zikinega otroškega zdroba, dobi pa jo brezplačno vsakdo, ki pošlje svoj naslov Pražnrni Živi v Ljubljani.
—	Službo išče bivši trgovec, ki obvlada poleg slovenskega in hrvatskega jezika tudi nemški, italijanski in madžarski. Zeli nastavitve bodisi kot knjigovodja, korespondent ali poslovodja ali pa tudi kot trgovski potnik, za kar je tudi praktično usposobljen. Poizvedeti v uredništvu »Slovenca«
—	Abesinska beseda »Karkadč« pomeni »zdravilna pijača« in to je na našem trgu najnovejši čaj, ki ga priporočamo kot najboljše sredstvo proti žeji za slare , in mlade, krepke in slabotne; po izjavah zdravnikov namreč nc vsebuje nobenih za živce škodljivih dražil, pač pa razne osvežujoče kisline. Najzanimivejše je, da ga lahko z velikim pridom tudi žvečite.	i
—	Pri laprtju, motnjah v prebavi vzemite zjntraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani-Joset« grenčice.
—	Prijave za Izlet v Trst, Gorico In Idrijo z odhodom dne 18. marca, sprejemajo vse biljetarnice Put-nika samo do 11. marca t. 1.
Otroško trupelce zakopala na vrtu
V našem časopisu smo 29. I. 1939 v dopisu z Dovjega-Mojstrane priobčili dopis, v katerem smo po informacijah, kakor smo jih dobili, obdolžili gdč. J. Š., natakarico, in g. R. O., zid. pomočnika, da je gdč. J. S. porodila otroka, ki ni umrl naravne smrti in da je otročička g. R. O. skrivaj pokopal na vrtu živega ali mrtvega. Prepričali smo se, da je vsebina našega dopisa popolnoma netočna. Gdč. J Š. je res predčasno porodila otroka, ki je bil krščen, pa je zaradi prezgodnega rojstva umrl ter je bil popolnoma v redu pokopan. Ta čas g. R. O. sploh ni bil na Dovjem-Mojstranl in je za rojstvo in smrt otroka zvedel šele po tem dogodku. Zaradi neresničnih govoric, ki 60 v tej zadevi krožile po Dovjem-Mojstrani, je zadevo tudi sodišče preiskavalo, pa je preiskava s 6klepoin okrajnega sodišča v Kranjski gori z dne 15. febr. 1939 Ki 17-39 ustavljena, ker se je Izkazalo, da je bil dejanski stan tak, kakor ga mi danes resnici na ljubo objavljamo.
po cbi&avi
ciiian^rnitm^ t* 11 ij^n rrrniiiL^^TTrrajjjifHTT^ii^rTnTr^j ^rFrrr^tij j uii r^r^itinrHit^tmffTBj^u^rnff^rTtu.T^r^mnTTrTniiu^*
*	Karlovec bo imel najcenejši električni tok.
Na zadnji seji je karlovški občinski svet sprejel novo tarifo za porabo električnega toka, s katero je dosedanje cene toliko znižal, da bo imel odslej Karlovec med vsemi mesti v državi najcenejšo električno razsvetljavo.
*	Filmski lov za vlomilcem so doživeli te dni v Slavonskem Hrodu. Tam je bilo pred nekaj dnevi ponoči vlomljeno v prostore tvrdke »Slaveks«. Vlomilci so odnesli 70.000 din. O tem smo že poročali. Policija je zvedela, da se skriva v Slavonskem Brodu nevaren vlomilec Gjuro Kovače-vič, ki ima na vesti precej vlomov in za katerim je bila izdana tiralica. Več policijskih agentov je vdrlo v hišo, v kateri se je skrival Kovačevič. Ko je ta zagledal detektive, je potegnil revolver in zaklical, da živega ne bodo dobili. Nato je skočil skozi okno in začel bežati. Detektivi so pričeli za njim streljati, nakar je tudi Kovačevič med begom izstrelil na detektive vseh 7 strelov, ki jih je imel v revolverju, toda ni nikogar zadel. Streljali so ves čas tudi detektivi, ki pa tudi niso zadeli. Kovačevič je pobegnil v gozd, kjer pa so detektivi po dveurnein iskanju iztaknili njegovo skrivališče. Obkolili so ga od vseh strani, nakar se je udal. Policija je zbrala že nekaj podatkov, ki govore za to, da je Kovačevič vlomil pri firmi »Slaveks«.
*	30 banjaluških gostilničarjev se mora zagovarjati pred sodiščem. V zadnjem času so se pivci vina v Banjaluki pričeli pritoževati, da tamkajšnji gostilničarji prodajajo pokvarjeno in ponarejeno vino. Vinarska kontrola je zaradi tega pregledala in preiskala vina v vseh banjaluSkih gostilnah in krčmah. Uspeh tega pregleda je bil porazen za banjaluške gostilničarje. Kar pri 30 je kontrola našla vino, ki je bilo pokvarjeno in IKjnarejeno. Vseh 30 gostilničarjev je kontrola ovadila sodišču, kjer sta bila dva že obsojena na 7 dni zapora in denarno kazen. Ostalih 28 pride še na vrsto.
*	Harakiri pred očmi orožnikov. Iz Varaž-dina poročajo: V zadnjem času so se v okolici Novega Marofa pojavili v prometu ponarejeni 10-in 20-dinarski kovanci. Sum je padel na 46-letnega čevljarja Toma Horvaliča. Predvčerajšnjim je prišlo v njegovo hišo več orožnikov, da bi napravili hišno preiskavo. Ko je Horvatič zagledal orož nike, je zgrabil velik kuhinjski nož in si z njim prerezal trebuh v spodnjem delu. Hudo ranjenega so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali, vendar je njegovo stanje zelo resno.
*	Trojni umor v bližini romunske meje. V banatski vasi Hetin blizu jugosl.-romunske meje se je v eni preteklih noči dogodil strahovit, v onih krajih še ne doživljen zločin. Na bestialen način so bile umorjene tri ženske, in sicer 27-letna Marija Bukora, njena 6vakinja 55-letna Elizabeta Bukora in mati mlade žene 821etna Ana Požega. Zločin se je zgodil ponoči ko je bil hišni gospodar, mož umorjene Marije Bukore, na seji poljedelskega društva. Nekateri ljudje pripovedujejo, da so videli ponoči tri sumljive moške, ki so oprezovali okrog hiše in naposled pobegnili v noč. Zločinci so svojo žrtve pobili s sekirami, starki Ani so celo pustili sekiro zasajeno v glavi. Oblasti, ki vneto preiskujejo strahotni zločin, doslej še niso mogle ugotoviti, ali gre za razbojni-štvo ali za umore iz maščevanja. Ljudsko mnenje je, da so zločin izvršili cigani, ki jih je v tamkajšnjih krajih precej. Naše oblasti so obvestile o zločinu romunske obmejne straže, da bi le-te preprečile morebiten pobeg zločincev čez mejo.
Anekdota
Med rvojim bivanjem v Vratislavi je kralj Friderik Veliki obiskal tudi tamkajšnjo norišuico-Pri razkazovanju norišnice je šel po polževih stopnicah najprej ravnatelj, nato kralj, za njim pa njegov pobočnik.
»Povejte mi,« vpraša kralj ravnatelja, »kako spravile bolnike po teh ozkih stopnicah?«
»Čisto enostavno, Veličanstvo. En strežnik gre naprej, drugi zadaj, norec pa v sredi.«
Kralj se je nasmehnil in dejal: »No, no, ljubi moj, bomo pa že morali vrstni red zamenjati.«
Previdna gospodična: »Točno pol ure po večerji boste zapeli nekaj pesmi, ne maram, da bi coetje predolgo ostali.*
Ljubljana, 5. marca
Gledališče
Drama: Nedelja 5. marca ob 15: »Upnflri na plani« Izven. Znižane cene. Ob 20: »Žene na Ni-skavuoriju«. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek 6. marca: Zaprto.
Opera: Nedelja 5. marca ob 15: »Pod to goro zeleno«. Izven, Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20: »Jesenski manevri«. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek 6. marca: Zaprto.
Radio Ljubljana
Nedelja, 5.
marca: 8 Ruski sekstet — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Pol ure veselja (plošče)
—	9.45 Verski
govor (g. dr. Roman Tominee) — 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 10.45 Boris Godunov: Zarota (plošče) — 11 Klavirski koncert: gdč Silva Hrašovec —. 11.30 Radijski orkester — 12 Klavirski koncert s epreinljevanjem orkestra (gdč. Silva Hrašovec in Radijski orkester) —12.30 Naše pesmi (plošče) — 13 Napovedi — 13.20 Veseli godci — 14 V sodobnem ritmu (pl.)
—	17 Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila — 17.30 Po domače (plošče) — 18 Janko Moder: Domačija, ljudska igra (člani rad. igr. dru-žinen) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura
—	19.50 Koncert pev. zbora »Ljubljanski Zvon« — 20.30 Vesel koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Vesele glasbene slike (plošče).
Drugi nrogrami
Nedelja, 5.
marca; Belgrad: 20 Nar, pesmi — 21 Zab. konc. — 22.15 Plesna glasba. — Zagreb) 20 Čelo — 21 Zab. koncert — 22.20 Plesna gl. — Pragas 18.25 Vojaška godba — 19.20 Pevski in ork. konc. — 20.30 Slovaške narodne — 21 Ork. konc. — 21.45 Češke narodne — 22.35 Plesna gl. Sofija! 19 Nar. gl. — 19.30 Beethovnove skladbe
—	20 Vok. konc. — 20.55 Operetni odlctmki. — Varšava: 19 50 Plošče — 21.20 Lahka gl. — 21.50 Vesel spored — 22.35 Plesna gl. — Budimpešta: 19.10 Ork. konc. — 20.35 Igra — 22 Plošče — 23 Ork. konc. — Trst-Milan: 17 Simf. konc. — 21 Plesna gl. — 22 Madrigalisti. — Rim-Barii 21 Pihala. — Florenca: 20.30 Opereta. — Dunaj: 20.10 Wagnerjev večer. — Berlin: 20.10 Ork. konc. — Konigsberg: 20.10 Orkester in zbor. — Hamburg: 20 10 Smetanova opera »Prodana nevesta«. — Koln: 20.10 Operna gl. — Monakovo: 20.15 Opera »Evgenii Onjegin«. — Beromiinster: 2015 Češka gl. — 20.40 Igra — 21.40 Jodlerji — 22 Plesna gl.
—	Strasbourg: 20.15 Vesel narodni večer.
Prireditve in zabave
Frančiškanska prosveta M. O v Ljubljani uprizori danes ob 5 popoldne ljudsko igro s petjem in godbo v 5 dejanjih »Deseti brat«.
Za predstavo »Stolne prosvete«, ki bo v nedeljo 12. t. m. v frančiškanski dvorani, se dobijo vstopnice od danes dalje v trafiki Šoukal Pred škofijo, kakor tudi pri posameznih odbornikih, na dan predstave pa pri blagajni »Pax et bonutiK.
Prosvetno društvo Moste - Ljubljana. Danes ob štirih popoldne v »Domu« spevoigra »Janko in Metka«.
Učiteljiščniki priredijo drevi ob 8 zvečer v
šolski telovadnici državnega učiteljišča v Ljubljani Jalnovo igro »Bratje«, dramo v 4 dejanjih. Otroci z vadnice in otroškega vrtca sodelujejo s petjem in prizorčkom »Mamica in doktorček«.
Nikolaj Orlov, 6lavni ruski pianist, bo Igral na svojem koncertu, ki bo v petek 10. t. m. v veliki Filharmonični dvorani naslednja dela za klavir: Mozart, Variacije v a-duru; Beethoven: Sonata es-dur, op 21 št. S; Schumann: Zvečer, V noči, Sanjarije; Ravel: Ondine, Skrjabin in Šesrt etud, Chopin: Balada v as-duru, Šest preludijev, 2 mazurki in Scherzo.
Kitarist Stanko Prek bo priredil v ponedeljek, dne 13. marca v mali Filharmonični dvorani II. samostojni solistični večer na kitari v letošnji sezoni.
Predavanja
Ženski odsek Šempeterske prosvete. V ponedeljek 6. t. m. ob 20 bo v društveni dvorani predaval ravnatelj Higienskega zavoda g. dr. Ivo Pire ob spremljanju filma.
»Slovenska šala« je naslov šaljivemu skioptične-mu predavanju s petjem, godbo in recitacijami, ki ga bo imel ob številnih skioptičnih slikah g. dr. Ivo Česnik dne 7. marca ob 8 zvečer v dvorani Frančiškanske prosvete M. O. v Ljubljani.
Podružnica SVD, Šiška. V torek, 7. t m. ob pol osmih zvečer bo predaval v deški ljudski šoli, Gasilska c. 17, g. Zupančič Franjo.
»Ob stoletnici fotografije« je naslov predavanja, ki ga bo imej pod okriljem Prirodoslovnega društva g. J, Brane v torek 7 marca ob 18.15 v mineraloški predavalnici univerze.
Higiena v gospodinjstvo. O tem bo predaval v sredo, dne 8. marca ob 8 zvečer v glasbeni dvorani društva »Sloge« g. dr. Bonač. Predavanje priredi »Kolo žen zadrugark«.
Sestanki
Ustanovni občni zbor Prosvetnega društva v Zeleni jami bo danes ob 4.30 popoldne v pevski sobi zavetišča sv. Vincencija (vhod iz Koroščeve ulice). Prosimo cenjeno občinstvo, da se ga polnoštevilno udeleži.
fimarnogorsko okrožje. V torek 7. t. m, bo sestanek vodij mladcev v samostanski dvorani v Sp. Šiški.
Vojne dobrovoljce, člane okrajne organizacije vojnih dohrovoijcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani obveščamo, da bo 20. redni občni zbor 19. t. m.
Cerkveni vestnik
n. Vnanja Marijina kongregacija pri urSiiHn-kah v Ljubljani ima danes ob 14 6liod. Pridite vse I — Voditelj.
Kino " ' s
Zvočni kino Vič predvaja 'danes oT> 4, 6 in 8 zvečer prekrasen film v naravnih barvah »Alahov vrt«. Za dodatek zvočni tednik.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: V nedeljo: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, mr. Komotar, Vič. — V ponedeljek: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6, mr. Hočevar, Celovška cesta 62, mr. Gartus, Moste.
Poizvedovanja
Zgubila sta se dva psa-dobermana, ki slišita na ime Argo in Roma. Psa imata porezana ušesa in repa, na ovratniku ime: Iv. Grilc z ljubljansko pasjo znamko. — Ivan Grilc, gojitelj dobermanov v Ljubljani.
Oseba, ki je v ponedeljek okrog 7 izstopila h tramvaja pri glavnem kolodvoru in vzela pomotoma s sebot zavitek z rjavo pleteno jopico, se vljudno m-oroša, da jopico izroči pri upravi »Slovenca«,
VII. romanje Slovencev v
V letošnjem letu bo priredila Prosvetna rveza «r Ljubljani veliko romanje v Rim. Namen tega romanja je: pokloniti se novemu 6V. očetu Piju XII. in ga prositi, da prišteje škofa Antona Martina Slomška k blaženim.
Odhod iz Ljubljane bo 22. maja ob 5 popoldne in prihod v Firenzo 23. maja zjutraj ob 5. Duhovnik om bo dana možnost, da opravijo sv. mašo v cerkvi Maria Novella. Ostali pa gredo k zajtrku v kolodvorsko restavracijo. Glavne zanimivosti mesta si bodo ogledali ob 8 z avtobusi. Po kosilu je odhod v Rim, kamor dospejo romarji ob 6 zvečer. Nato se bo večina nastanila v zavodu sv. Marte, kjer bo preskrbljeno za dobro prehrano in stanovanje.
24.	majaj zjutraj ot> 8 služba božja v cerkvi s-v. Petra, nato ogled iste cerkve. Popoldne z avtobusi na Forum Mussolini, kjer bodo izlletniki imeli priliko videti najmodernejše športne naprave.
25.	maja; Dopoldne ogled vatikanskega muzeja, popoldne slovesna avdienca pri sv. očetu Piju XII.
26.	mafa: Z avtobusi do cerkve Maria Mag-fiore, dalje do najstarejše cerkve sv. Janeza v La-teranu, popoldne ogled starega Rima, Kapitola in Piazze Venezia,
n. telovadna akademija ZFO in ZDK
drevi ob 20 v Unionu:
Spored: 1. Fanfara. 2. Državna himna. 3. Rajanje z robčki, gojenke. 4. Vaje s težko žogo, mladci. 5. Konj, člani. 6. Ritmična gimnastika, članice. 7. Poljubne proste vaje, člani. 8. Proste vaje za 1939, mladenke. — Govor. Po govoru odmor. — 9. Himna Slovenskih fantov. 10. Proste vaje za leto 1939, člani. 11. Bradlja, člani. 12. Vaje z lahko žogo, mladenke. 13. Pripravlj. vaje lahkoatletov, člani. 14. Drog, člani. 15. Motivi iz slovenskih narodnih plesov članice.
Opozarjamo cenjeno občinstvo, da se bo akademija pričela točno ob 8, zato vljudno prosimo, da pravočasno zasede svoje prostore v dvorani, ki bo odprta že od pol 8 dalje. Vstopnice so vse razprodane I
za plašče, kostume, compose-je itd.
A. & E. Skabernč
Ljubljana
Oglejte si izložbo specijalnih kuponov

80 letnico

svojega rojstva obhaja danes ugledni ljubljanski meščan g. Josip Vidmar, posestnik in bivši tovarnar dežnikov. Iz skromnih začetkov je s svojo že več let pokojno ženo dvignil svoje podjetje do zavidljive višine. Bil je vse svoje življenje marljiv kakor mravlja, delal je od ranega jutra do poznega večera, pri tem mu je pa pridno pomagala pokojna žena Josipina, ki je vodila trgovino in hodila po sejmih po vsej Sloveniji, kjer je prodajala dežnike domačega izdelka. Ni čuda, da je pri taki pridnosti in marljivosti podjetje vedno bolj uspevalo in zaslovelo ne samo po vsej Sloveniji, marveč tudi izven slovenskih meja. V mlajših letih je bil g. Vidmar odličen pevec, ki se je udejstvoval pri pevskih društvih in še danes rad zaigra na harmonij, ki ga ima v svoji delovni sobi v lepi vili, ki si jo je zgradil na Večni poli. V zakonu se mu je rodilo sedem otrok, ki so danes vsi na lepih položajih. Gospod Vidmar je bil vedno zaveden Slovenec, na svojem podjetju je imel od začetka, t. j. od leta 1882, vedno samo slovenski napis, kar je bilo za tiste čase prava redkost. Udejstvoval se je tudi v javnem življenju, bil je več let občinski svetnik, svetnik zbornice za TOI, 15 let pa je deloval v upravnem odboru Mestne hranilnice ljubljanske. K njegovemu lepemu življenjskemu jubileju mu čestitamo z željo, da bi učakal še mnogo zdravih, srečnih in zadovoljnih let.
Če akumulator —■ potem samo
Varta
Zastopstvo in service:
A. GOREČ d. z o, z., poleg nebotilnika.
I Kat. mladeniško društvo poziva vse svoje člane, da se udeleže zahvalne pobožnosti za srečno izvolitev sv. očeta Pija XII. danes ob pol 10 v stolnici. Zbirališče je ob 9 in en četrt pred zakristijo stolne cerkve.
1 Kat. društvo rokodelskih pomočnikov poziva vse svojo člane, da se danes ob pol 10 udeleže zahvalne pobožnosti za srečno izvolitev sv. očeta Pija XII. v stolnic.i Zbirališče je ob četrt na deset pred zakristijo stolne cerkve.
1 Družba sv. Elizabete za ljubljansko škofijo ima svoj redni občni zbor danes ob 5 popoldne v gledališki dvorani v Marijanišču (Poljanska c. 28) )X) sledečem sporedu: 1. Nagovor predsedstva; 2. Poročilo tajnice; 3. Poročilo blagajnlčarke; 4. Volitev tajnice in dveh namestnic tajnice, blagajni-čarke in dveh namestnic; 5. Slučajnosti. Pred občnim zborom bodo ob pol 5 litanije v marijaniški kapeli. Razen članic, ki se naprošajo, naj se udeleže polnoštevilno občnega zbora, se vabijo tudi članice drugih karilativnih organizacij. Vabljeni so tudi vsi prijatelji in dobrotniki karitativnega gibanjal
1 Studijski teKaJ, Katoliška akademska društva bodo priredila od 6.-8. marca v Akadem-
27.	maja: Skupna služba božja v Domitilinih katakombah, nato obisk cerkve 6V. Pavla zunaj zidov, popoldne je prosto za izlete: a) Tivoli, b) Ostia, c) Frascati. Kdor bi žolel iti v Neapelj, mora to prej sporočiti, da ga bomo dodelili skupini, ki bo_ priredila izlet v Neapelj.
28.	maja bo v cerkvi sv. Petra slovesna služba božja in sicer ob 9. Popoldne odhod romarjev na grob sv. Cirila, kjer 6e bodo poklonili slovanskemu svetniku. — Ob 10 zvečer odhod v Benetke.
29.	maja: V Benetkah si bodo ogledali beneške znamenitosti. Po ogledu Benetk in po kosilu odhod proti Ljubljani, kamor bodo romarji dospeli na binkoštni ponedeljek ob 8 zvečcT.
Kdar se želi udeležiti tega romanja, mora pri prijavi podati odgovore na vsa spodaj navedena vprašanja in priložiti dve sliki v velikosti 4X5 cm. — Prijave sprejema Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7-1. in sicer do 1. aprila. Celokupni izdatki iz Ljubljane v Rim (III. razred, hrana in pijača v Rimu, stanovanje, vožnja z avtobusi) znašajo 850 din. Za one, ki se udeleže romanja v krojih ZFO in VDK ali pa v narodnih nošah, so stroški za 50 din nižji. Vožnja v II. razr. stane 1000 din, s stanovanjem v hotelu 1100 din. Prehrana se prične z zajtrkom v Firenzi in se konča 6 kosilom v Benetkah.
skem domu, Miklošičeva c. 5, študijski tečaj, ki ga bo začel prevzv. gosp. dr. Gregorij Rožman. Tečaj bo obravnaval ideje in smernice pokojnega papeža Pija XI. Predavali bodo gg. profesorji: dr. Franc Grivec, dr. Andrej Gosar, dr. Franc Veber, dr. Janez Janžekovič, g. ravnatelj dr. Capuder, g. urednik dr. Janez Ahčin.
1 Dekleta iz Šcmpeterske župnijo lepo vabimo k velikonočni duhovni obnovi, ki se začne v ponedeljek 6. marca ob pol 8 zvečer in se bo zaključila 13. marca ob 5 zjutraj. Duhovno obnovo bo vodil g. prof. dr. Vilko Fajdiga.
1 Krščansko žensko društvo vabi članice na ogled Jugoslovanske tiskarne, ki 1h> v sredo 8. t. m. ob 3 popoldne. Zbirališče ob 3 pred tiskarno.
1 Vojaški obvezniki ter lastniki konj, avtomobilov itd. se opozarjajo, da bo v nedeljo 12. marca 1939 ob 8 zjutraj priobčevanje vojaškega razporeda na Ambroževem trgu, kjer ee morajo do 8 zbrati vsi v Ljubljano pristojni obvezniki in vsi lastniki raznih prevoznih sredstev. Več je razvidno z razglasa, ki je nalepljen po mestu.
I Članstvo krajevno organizacije JRZ za stolni okraj vljudno opozarjamo na članski sestanek, ki bo v ponedeljek 6. t. m. ob pol 8 zvečer v gostilniških prostorih Rokodelskega doma, Komenskega ulira 12. Na sestanku bo podal politično poročilo župan g. dr. Adlešič Juro. Dolžnost vsakega člana naj bo, da se sestanka zanesljivo udeleži.
1 Do vključno 5. marca so razstavljene orientalske preproge »M e k k a« pri »6« na Tyrševi cesti 8.
1 Hranilni in posojilni konzorcij Kreditna zadruga državnih uslužbencev ima 6voj 64. redni občni zbor v torek 7. marca t. 1. ob 19.30 v beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Dnevni red je objavljen v uradniških glasilih >Naš glas« in »Učiteljski tovariš«.
1 Na občnem uborn Združenja nrarjer, zlatarjev, optikov, graverjer in pasarjev ▼ Ljubljani je bila izvoljena nova uprava s predsednikom K. Jur-manom, kr. dv. optikom.
Nikar
se ne boite...
v' S
S
, j
Kožo Vam varujem jazi Zato se Vam ni treba bati tudi najslabšega vremena, če ste si poprej namazali kožo z NIVEO. Zakaj samo NIVEA vse-bu.e E v c e r i t edino okrepčevalno sredstvo za kožo.
1 Sestanek zdravniškega odseka SKAS ho v soboto 11. marca ob pol devetih zvečer v prostorih starešinstva, Miklošičeva cesta 5. Zdravniki, člani SKAS, vljudna vabljeni.
1 Primarij dr. H. Hcfcrlo, Specialist za notranjo bolezni, začasno ne ordinira.
1 Borba za cenejšo slanino v Ljubljani. Slanina je 6edaj v Ljubljani povprečno po 16 do 17 din kilogram. Zato je med ljubljanskimi gospodinjami zbudil seveda veliko pozornost oglas, da se ho slanina prodajala v soboto zjutraj na stojnici, ki jo je dala na razpolago ga. Lavtižareva, slanina po 12 din kilogram. Čez noč je prišlo presenečenje: neznanci so ponoči temeljito demoMrali to stojnico, jo polili z neprijetno dišečo kislino, razbili stole in sploh vso opremo. Ko jO z;utraj prodajalci prišli, so morali skoraj dve uri delali, da so stojnico očistili in šele, ko so jo temeljilo pregrnili, so mogli prodajali slanino, ki pa je bila že do 9 zjutraj po tej ceni vsa razprodana. Slanino so opravili po tej ceni na Ijublianski trg nek: vele-trgovci, katerim se je posrečil nakup hrvatskih prašičev po bolj ugodni ceni in so zato .liogli seveda tudi bolj resno ogroziti konkurenčno zmožnost ljubljanskim mesarjem.
1 Nesreča na Dunajski cesti. Zahaven prizor so včeraj ob 4 zjutraj opazovali redki pešči na Dunajski cesti. Po cesti je par konj vleklo temeljito razbit avtomobil. Tisti, ki so bili o zadevi poučeni, so pripovedovali, da se je neka boljša družba vozila z osebnim avtomobilom oo cesti ir-se je v bližini tvrdke »Produkta« zadela ob cestni kamen in drog, pri čemer sa > avto razbil. K sreči se niti enemu od družbe v avtomobilu ni pripetilo nič hudega, razen to, da bodo morali seči v žep, ko bodo plačevali popravilo pri avtomobilu.
Grobnice in spomenike
kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
FRANJO KUNOVAR
pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09
Lep napredek gasilske župe Maribor - mesto
Maribor, 4. marca.
Snoči je bila v prostorih gasilskega doma redna letna skupščina gasilske župe za Maribor mesto. Skupščino je vodil starešina bančni ravnatelj g. Bogdan Pogačnik, prisostvovali pa so ji zastopniki državnih in vojaških oblasti ter mestne občine.
Iz podanih poročil župnih funkcionarjev je bilo razvidno, kako pametno in potrebno je bilo, da se je pred tremi leti zaradi znanih sporov v gasilskih vrstah ustanovila za mesto posebna žu-pa, ki se je doslej izkazala z intenzivnim in smo-trenim delom. Župa predstavlja sedaj eno najagil-nejših žup v severnem delu Slovenije in je po poslih v veliko pomoč ne le podrejenim in sosednim gasilskim četam, marveč tudi gasilski zajed-nici v Ljubljani. Župa je ena najboljše opremljenih gasilskih ustanov, saj je v tehničnem oziru najpopolnejša tako za napadalno obrambno delo, kakor za pasivno obrambo. Župa razpolaga tre-notno z 21 brizgalnami, 6 avtomobili, 1 vodnim tankom, 1 parno brizgalno, 4.900 m cevmi, 526 pari spojk, 33 ročniki, 8 lestvami, 92 m sesalnih cevi, 104 aparati za gašenje s peno, 126 mask, 120 delovnimi in 110 svečanimi oblekami in 125 čeladami.
Župa je v preteklem letu priredila 8 strokovnih tečajev za četne poveljnike. Mariborska gasilska župa je edina med vsemi ostalimi župami, ki je ustanovila v svojih četah posebne oddelke za pasivno obrambo. Prav sedaj je v Maril>oru pod vodstvom prof. Modica za vse članstvo strokovni tečaj za pasivno obrambo, ki naj naše gasilce pripravi za naporno delo v slučaju kakega plinskega napada. Župa ima za te oddelke vso potrebno opremo.
Na dnevnem redu letošnje skupščine volitev ni bilo in bo tako župo še nadalje vodil dosedanji odbor s požrtvovalnim starešinom g. ravn. Bogdanom Pogačnikom, ki s svojimi sodelavci v upravi župe zasluži pohvalo za lep napredek in razvoj, ki ga je naša župa v preteklem letu mogla zaznamovati.
po najnižjih cenah, dobite samo v
feikem magazinu.'Ulica 10. oktobra. Maribor
m Zahvalna služba božja za srečno izvolitev papeža. Danes bo v mariborski stolni in mestni župnijski cerkvi oh 9.30 slovesna zahvalna poltožnost z nagovorom, pontifi-kalno mašo, ki jo daruje prevzv. g. škol. dr. I. J. Tnmažič ter z zahvalno pesmijo »Tebe Boga hvalimo« in z molitvijo za novega papeža Pija XII. ob koncu. K tej cerkveni slovesnosti, ki sc je predstavnikom oblasti uradno naznanila, so povabili mnrihorska katoliško društva in (.»rkve-ne družbo ter bo znova vabi mariborsko meščan-
stvo, da so skupno zahvalimo božji previdnosti za tako hitro in srečno izvolitev novega cerkvo-nega poglavarja.
m Fantovski odsek Maribor II. ima jutri zvečer ob osmih v običajnih prostorih svoj redni sestanek. Predava g. ravnatelj Jakob H i liter.
m Žetev smrti. V Vetrinjski ulici 6 je umrl 83letni zasebnik Jurij Ernec, na Koroški cesti 34 pa je umrla 62 letna zasebnica Marija Bolko. Naj v miru počivata, sorodnikom naše sožalje!
m O umetnostnem bogastvu Slov. Štajerja bo predaval v sredo 8. t. m. ob 8 zvečer v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 univ. prof. dr. Fr. Štele iz Ljubljane.
ni V Ljudski nniverzi bo jutri, v ponedeljek, zvečer predaval dr. I. Šorli o bistvu anekdote, nakar bo prebral iz svoje zbirke nekaj najznačilnejših anekdot iz našega domačega, zlasti literarnega življenja.
m Gojenci dijaškega semenišča uprizorijo drevi ob 7 v Karlinovi dvorani v Koroščevi ulici dramo v 4 dej. »Križ in sovjetska zvezda«. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo.
111 Vzgojna posvetovalnica posluje pod okriljem društva »Šola in dom« vsako nedeljo dopoldne od 10—12 v knjižnici 1'egagoške centrale v poslopju državnega učiteljišča v Koroščevi ul.
m Zbirka za postavitev azila jetičniin bolnikom v Mariboru je konec meseca februarja dosegla kosmato vsoio 481.029 din. Izven stanovanjske akcije so v zadnjem času v sklad darovali uradniki katastrske uprave 220 din, J. Jenkner 100 din, Mariborski kreditni zavod 100 din, Trgovski gremij 100 din, ga. Ana Ribič 100 din, 'f.. Li-ninger 110 din, dr. Marinič 100 din, ga. M. Mo-rič 108 din, ga. dr. Novakova 100 din in tovarna Zora 100 din. Vsem iskrena hvala!
m V Slomškovem domu na Pobrežju uprizori danes popoldne ob 5 Prosvetno društvo s sodelovanjem Ljudskega odra iz Maribora igro »Četrta božja zapoved«.
in Članarino za Ljudsko univerzo bo prišel v naslednjih dnevih inkasirat njen sluga. Odbor prosi, da fe čim več prijateljev Ljudske univerze odzove vabilu ter plača malenkostno članarino.
m Danes zadnjič. V Narodnem gledališču uprizorijo danes popoldne ob 3 Boccaccia, ob 8 pa dramsko reportažo »Automelody«. Pri popoldanski predstavi »Boccaccio« gostuje komik gosp. Povhe.
m Oficielnega sprejema no bo. V okviru prireditev ob priliki smučarskih tekem za državno prvenstvo je bilo najavljeno, da bo zvečer na mariborskem kolodvoru slovesen sprejem tekmovalcev. Sedaj nam sporočajo, da tega sprejema ne bo, ker bodo ljubljanski in zagrebški smučarji odpotovali že s popoldanskimi vlaki. Pač bo ob 21 neoficielni družabni večer v Grajski kleti.
m Strasten kurji tat mora biti 28 letni posestnik Anton Lehen iz Cvetkovcev, ki je kar 21 posestnikom pokradel 10« komadov perjadi v skupni vrednosti okoli 2700 din. Včeraj je bil obsojen na 6 meseccv strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravio.
m Smrt v pretepu. Mali senat okrožnega soj dišča jo včeraj razpravljal o uboju v Rodnem vrhu. Pri posestniku Šmigocu so |>o opravljenem delu delavci |>opivali zjutraj do enih. Fantje so ob tej priliki svojega tovariša Lovra Vidoviča malo zba-dali, kar ga je tako razburilo, da je potegnil nož, vendar ga je hišni gospodar kmalu pomiril. Viktor Bigec, , ki je bil med fanti, se v prepir nI vmešaval, le mirno je gledal raburjenega Vidoviča. Ko so odšli iz hiše, pa je prišlo med Vido-vičem in Big?coin do pretepa, v katerem jo Bigec Vidoviča s kolom s tako silo udaril po glavi in po hrbtu, da je Vidovič kmalu umrl. Bigec je bil obsojen na 3 lela strogega zapora.
Dr. Andrej Veble
odvetnik v Mariboru, naznanja, da ima svojo pisarno na Aleksandrovi cesti 12, I. nadstropje, levo.	Telefon 29-57.
m Mlad ubijalec. Pred malim senatom okrožnega sodišča se je včeraj zagovar jal komaj 19 letni hlapec A. P. iz Leskovca, ker je po končanem ličkanju koruze pri nekem posestniku posestniškega sina Ivana Ileriča z nožem zabodel v levo stran prsi, da jo ta zaradi izkrvavitve kmalu izdihnil. Obtoženec je krivdo priznal. Obsodili so ga na 4 leta strogega zapora.
m Zdravniško dežurno službo zn nujno zdravniško pomoč zavarovancem OUZD-a ima danes zdravnik dr. Ivan Turin, Maribor, Linhartova 12.
Gledališče
Nedelja, 5. marca ob 15: »Boccaccio«. Gostovanje g. Povlieta. Znižane cene. Ob 20: »Auto-melody«. Znižane cene. Zadnjič.
Celje
c Duhovne vajo za dekleta. Dne 31. marca t. 1. ob 7 zvečer so prično v kapelici šolskih' sester 3 dnevne duhovne vaje za vsa dobromisleča katoliška dekleta. Konec duhovnih vaj 4. aprila ob 6 zjutraj.
c Vokalni koncert Glasbene Matice ljubljansko
v veliki dvorani Celjskega doma bo v ponedeljek, dne 13. t. m., ob 8.15. V Celje pride celotni zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Poliča in solistka gdč. Ljudmila Pola.jnar.jeva, ki bo zapela tri najnovejše samospeve celjske skladateljice ge. Mirce Sancinove. Klavirsko spremljevanje bo oskrbela avtorica sama. Matični pevski zbor bo zapel vrslo najlepših vokalnih zborov in nekaj narodnih pesmi. 1'redprodaja vslopnic v knjigarni G o r i č a r v Celju.
c Katoliško prosvetno društvo v Celju priredi danes ob 2 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnico (Kino Metropol) zanimivo predavanje, o papežu in Vatikanu. Da so bo občinstvo lahko udeležilo te lepe prireditve, bo predavanje tudi v ponedel jek ob pol 9 zvečer.
c Verdijeva opera »Trubadur« v celjskem gledališču. Narodno gledališče v Ljubljani bo uprizorilo v torek 7. marca v celjskem mestnem gledališču Verdijevo opero »Trubadur«. Preskrbite si žo v ponedeljek in torek vstopnice v predprodaji v Slomškovi liskovni zadrugi, kjer dobite tudi kratko vsebino opere.
VAŽNO!
Cenjenim damam sporoča modna trgovina Gusti Vračko, da so dospeli najnovejši modeli plaščev. — Se priporoča
modna trgovina Gusti Vračko, Celje
c »Na smrt obsojeni«. Katoliško prosvetno društvo priredi s sodelovanjem Fantovskega odseka 1. v Celju danes oh 4 popoldne v celjskem mestnem gledališču Meškovo narodno igro »Na smrt obsojeni«.
c Občni zbor Zvezne strelsko družine v Celju bo v četrtek, dne 9. marca, v kluhovi sobi v Celjskem domu.
c Državna krajevna zaščita dere in mladino v Celju ima svoj rodni letni občni zbor v sredo 8. marca v dvorani Narodnega doma ob 8 zvečer. Odbor vabi na občni zl>or vse prijatelje uboge mladine.
c Brivski pomočniki in pomočnice bodo zborovali v Celju dne 7. marca ob 8 zvečer v Delavski zbornici.
Vlom v crngrobsko cerkev
V noči od 1. na 2. marec je skozi okno pri oltarju sv. Ahaci ja v Marijino cerkev v Crngrobu vlomil skoraj gotovo tujec, ki je nekaj dni prej sumljivo postopal okoli cerkve. Kaj je iskal pri oltarju sv. Ahacija, kjer je vso prte odstranil in zmečkal? Na velikem oltarju jo s silo odprl ta-bernakelj. Upal jo dobili monštranco — a taber-nakelj je bil prazen. Razočaran je razbil kation tablo in oltarni križ. Nato se je lotil »Stoka«. Tu jo upal priti do drobiža. Toda »šlok« je staro umetniško ključavničarsko delo, nad katerim so žo večkrat poskušali vlomilci — a vedno zasto.ij. Tudi to pot je »šlok« vzdržal, dasi ima z železnim drogom prizadetih več ran. V tabernakljn — nič, štok — trden, hajd v zakristijo! Skozi 3 metre debel zid — nemogoče. Železna vrata, ki zakristijo odpirajo, se tudi ne dajo razbiti. Morda pa skozi okno? Pristavil je lestvico, n skozi debelo železno omrežje — zopet nemogoče. Prepričal se je, da je rrngrobska Mali božja dobro zavarovana in da je ni mogoče oropati. Zato pa je razočaran ustrelil psa čuvaja posestniku, ki mu je skoraj gotovo zastavil pot, in pod vasjo jo prevrnil leseno znamenje, škoda, ki jo je povzroči cerkvi, je malenkostna in so bo poravnala z nekaj dinarji.
Q>
JOt&nL
prati se pravi:
perilo zaupati IzcJafnemu ScMcMovemu lerpenfirrovem milu. Scliichtovo terpen-finovo milo se obilno peni tudi če le prav malo namilite perilo in gs ludi ledaj temeljito očisti.
SCHICHT0V0 TERPENTINOVOMILO
pere bleščeče belo!
Po športnem svetu
Svetovno prvenstvo v ženskem hitrostnem drsanju
V	Tampere na Finskem so se pričela tekmovanja za svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju za ženske. Na 5(K) m je zmagala Nizozemka Glou Donker v času 54.3 sek. pred finskima tekmovalkama Salmi in Lesche, ki sta dosegli čas 54,7 in 55,7 sek. Na 3()00 m je zmagala Leschejeva v času 6:20.3. Ista tekmovalka je zmagala tudi v teku na 1000 in 5000 m v času 1:55,9 in 10:27,9. V splošni klasifikaciji je prva finska tekmovalka Lesche z 239,793 točkami, ki je postala s tem svetovna prvakinja v hitrostnem drsanju.
Bradi pride v Planico
Svetovni prvak v smučarskih skokih, ki si je letos na FiS-inih tekmah v Zakopanem priboril najvišji naslov v loj s[»orlni disciplini in katerega poznamo že iz Planice, kjer je na naši mamutski skakalnici postavil s skokom 107 m svetovni rekord, pride tudi letos v Planico. Nemci so namreč za Planico prijavili svoje tekmovalce, med katerimi ne manjka seveda Bradla. Od 12. do 19. marca bo namreč športni teden Planice, na katerem bodo najprej tekmo na OO-meterski skakalnici za naše državno prvenstvo z mednarodno udeležlio. Zadnji dan, to je 19, marca, pa bodo skakali na veliki skakalnici najboljši naši in inozemski skakalci, katerih bo okrog 15.
Naša ping-pong reprezentanca premagana od Češke
V	Subotici se je vršila tekma med ping-pong reprezentancama Jugoslavije in Češkoslovaške, katero so naši izgubili z rezultatom 4:0. Nato se je vršila še borba med Prago in Subotico. Tudi v tej borbi so zmagali Čehi z rezultatom 4:1.
Nov evropski rekord v plavanju
Nizozemec Smitsisen je postavil nov evropski rekord v plavanju na 5(10 m s časom 7:21. Do sedaj je branil ta rekord Nemec Balke.
Prvo orodno prvenstvo egipčanskih telovadcev
Egipčanski telovadci bodo imeli v dneh 10. in 12. marca t. 1. prvo orodno prvenstvo. Tekmovali bodo v dvanajstero- in osmerobo:u. Vaje za dvanajsteroboj so na olimpijski višini
Nov stadion za boksarje
Irska boksarska zveza je sklenila zgraditi boks-stadion, ki bo imel prostora za tri do pet tisoč gledalcev. To bo prvi boks-stadion na svetu, ki bo last zveze. V tem stadionu se bo vršilo že tekmovanje za evropsko prvenstvo v aprilu.
2.08 m je skočil v višino Wa!ker
Izredno lepe uspehe so dosegli ameriški lahkoatleti v zaprtem prostoru v newjorškem Ma-dison Sqare Gardenu. Pri tem so namreč postavili več novih državnih rekordov. Tako je na primer zmagal v teku na 5000 m Donald Lash v času 14:30,9. Daleč najboljši uspeh pa je dosegel atlet VValker s skokom v višino, ko je skočil 2,08 m,
Jugosl. boksar Tihan Pavlovič je premagal Francoza Demeta
Jugoslovanski prvak v velter kategoriji se je boril v Parizu s francoskim boksarjem Demetoiu, katerega je zasluženo premagal po točkah.
Dunaj : Zagreb
O priliki proslave 25 letnice zagrebške nogometne podzveze bo odigrala nogometna reprezentanca Dunaja z zagrebško dne 18. junija nogometno tekmo. Revanžna tekma bo pa meseca avgusta na Dunaju.
Finci so zmagali
Tako zvane >Salpausselkae-igre<, največja finska zimskoš|>orlna prireditev, se je nadaljevala v Lahtiju s tekom na 50 km, ki je veljal kot prva disciplina za smučarski dvoboj z Norveško. Slavna finska garda tekačev je bila s svojimi zmagami porazna za Norvežane in Švede. Prav vseh prvih dvanajst mest so zasedli Finci. Zmagal je Finec Pekka Vanninen v 3:43:51.
Finska si je tudi osvojila dvolioj. kajti njen naskok je bil prevelik, da bi jo mogla Norveška dohiteti. Tudi zmaga Birger Ruuda v skokih in tretje mesto Kongsgarda in nadaljnja štiri mesta Norvežanov niso zadostovala, da bi mogli naskok Fincev izenačiti ali jih celo prehiteti. V končni klasifikaciji so namreč Finci zmagali s 24:19 točkami.
Rominger zmagal v smuku na 11.2 km
Svetovni prvak Švicar Rominger je zmagal v omuku na 11.2 km dolgi progi pri tako zvanem »Parsenn.derbiju« v času 18:27.
Smučarske tekme v Lake Placidu
V Lake Placidu so se vršile smučarske tekme v klasični kombinaciji. Šved Gustavson je zmagal na 18 km v času 1.39:48. V skokih je dosegel Bob Roecker dolžino 78.5 m, kar pomeni tamkajšnji državni rekord.
Willy Walch in Christl Cranz nemška prvaka
Pri nemških državnih prvenstvih v alpski kombinaciji sta zmagala Willy Walch pri moških in Christl Cranz pri ženskah in sta s tem postala nemška državna prvaka za leto 1909.
ZFO
m. Akademija FO ln DK St. Vid nad Ljubljano
bo v nedeljo, 12. marca ob pol 4 popoldne v Ljudskem domu v Št. Vidu. Šentviški fantje in dekleta, ki so nas vedno zadovoljili, bodo presenetili tudi to pot občinstvo z izbranim in bogatini sporedom, ki obsega 18 najboljših točk. Sodeluje godba »Sloga« iz Ljubljane. — Da bodo vsi po-setniki — zlasti iz oddaljenih krajev — mogli pravočasno dobiti vstopnice, so te v predprodaji od 5. t. m. v pred prodaji v trafiki Kaulman v Št. Vidu. — Bog živil
Smučarske tekme fantov radovljiškega okrožja
V	nedntjo 2« t. m. «o se tt-hiI« oploAne smiiftarske tnkme fantov radovljiškega okrožja, ki ko večinoma dospeli na Mošcnsko planino žo v soboto zvečer in tam
prenočili.
Ix>pa sončna nedelja je fant« razvedrila. Sneg Je bil sicer južon, vendar za smuko ugoden.
Tehničnemu vodstvu se j« v nedeljo zjutraj prijavilo deloma za alpsko kombinacijo tn doloma biiuio za tek ali skoke sklipno IS filniiiov in 16 mladcev fantovskih odsekov Radovljice, Krope in Kamine goric«.
Ob S je opravil sv. mnSo v bližnji ko« g. Toinnzln.
Pred pričetkom tekem sta pozdravila fante-tekmo-valce v immiii okrožja in zveze okrožni načelnik ln zastopnik zveze.
Tekmovalna proga j« 7ma.«ala r.a Strun« 10 km ln za mladce 5 km, ki Je bila speljan« v dosti lepem smuku.
Slart, pri koči se J« pri M ob 9.45 in J« najboljši tekmovalec izmed članov dospel na cilj ob 10.46. — Tokmovnlo Je 15 članov In lfi mlndrev.
Tokmo v smuškom teku so bile končane ob 11 dopoldne.
Po ko»ilu so se fnntle In udeleženci podali k skakalnicama v ono uro oddaljene Vodic*, kjer se je pričelo s skoki ob 2. Najdaljši skok dneva je dosego] Kavčič Filip iz Krope na sil-metnrskl sknknlniei, ir.m^d mladcev pn na manjši skakalnici Rnsman Cvetko s l.r» in pol metra.
Tekmo v skokih »o bile komftMie ob 4. nnkar »o so tekmovalci vrnili v Kropo, kjer jc bilp v Prosvetnem domu razglasitev rezultatov.
V	posnmeznih pnnognh so dosegli najboliSa mesta:
I' trku flnvnv nn in km: 1. Finžgar K mM 511.11
(1<sn točk), 2. Kortlcž Matevž 57.32 (1M), S. Konlož tvnn ■V (17, 4. Jurkovlč Franc 1:01.54, ln 5. Ravnik Alojzij 1:08.47.
V	trku mlnitrrr nn S km: 1. ("Vogle Antoni K1.2R, 2. Rtaroverskl r,oj7e 33.47, S. OaSpar&ič Milan 35.25, in 4. Ravnik T/tidvik 35.34,
I' skokih ftnnnv: 1. Finžgar Rudi, 2. Kordež Matevž, a. Kavčič Filip. 4. Korrlež Tvnn in 5. .7nnnn Polde.
V	nknklh m'nr1crv: 1. Rlnroverski Alojzi!, 2. l!ee-man Cvetko 3. MiheOil Zdravko, in 5. Rnvnik Ludvik.
Okrožni načelnik je v svojem nnpovoru nn tekmovalce pohvalil požrtovnlnost Iti lep uspeh fnntnv. zlnsti pa delavnost in uspeh fantov Iz Krope, knterim se ima okrožjo zahvaliti, da so se tekme v redu in tako hitro
tevrSil«. Zastopnik zveze pa Je tekmovale« pravilno
oceinit.
Najboljši tekmovale.! prejmejo od okrožja darila, h jih bo po njihovih uspehih določil in razdelil okrožni odbor.
Polna dvorana mladine ln njihovih prijateljev je na koncu stoje zapela fantovsko himno.
Vsem bodo okrožno tekme ostale v najlepšem spominu.
Avtomobilisti
mehaniki in vel, ki rabijo olje, pozor!
Originalna amer. pcnsvlvanslta avtomotorna olja, avto »C« olja in avto masti, strojna olja vseh vrst,
cylinderska olja za pregreto in mokro paro, tovotne masti in masti za krogljične ležaje, emugalno vrtalno olje, kalilno olje — ricinovo olje — glycerin, bela olja za šivalne stroje itd.
Stalno v zalogi, zahtevajte ponudbe!
BEHC OIL SERVSCE
LJUBLJANA, T.vrševa cesta št. 35 a.
Električna centrala v Krku — otok Krk
išče za 15. ali najpozneje 31. marec, kot prvega strojnika
28 do 35 let starega, neoženjenega, ki je sposoben vršiti službo s pogonom Dieselmotorja Leo-bersdof in Gar.z in da potrebna popravila stro-kovnjaško izvede. Vpoštev pridejo taki, ki so v podobni službi že bili. Ponudbe z oznako plače poslati Električni centrali, Krk.
Razpis
Mestna občina ljubljanska razpisuje mesto gospodinje v gospodinjski šoli in internatu »Mladike«.
V poštev pridejo le take prosilke, ki so dovršile gospodinjsko šolo, imajo dve leti prakse v kuhi ter so sposobne za meščansko kuho.
Plača znaša 500 din mesečno poleg brezplačnega stanovanja in hrane.
Prosilke naj vložijo svoje prošnje do 11. t. m. pri šolskem odseku mestnega poglavarstva v Ljubljani, Gosposka ulica št. 15.
Predsednik mestne občine ljubljanske dr. Juro Adlešič l. r.
V št. Vidu nad Ljubljano
ni!!lllMl|||llMI|||jt|fl!lN!llW
ai!|||llllll|||!!lll!inil!l!IIIIIK!l||||llllllll||||lllll
je naprodaj Johanova hiša z gospodarskim poslopjem vred, površina ca 1000 m'. Prostor leži v središču Št. Vida ob betonirani drž. cesti in tramvaju. Pojasnila daje: dr. Kavec, št. Vid nad Ljubljano.
10—15 perfektrcih
za gornji šiv, z dobro akordno plačo, sezonsko, iščemo za takoj za južno Nemčijo. Ponudbe z navedbo rojstnega datuma in državljanstva na Hutfabrik Miiller & Wornle Nachf., Munchen 12, Westendstrasse 146.
Vožnjo tja in nazaj povrnemo.
Otrotld kotiček.
Murenčkovo p©t©wasfue
Naslednji dan je naš murenček videl, da je mnogo murnov zbolelo. Spravil se je na delo in jim pomagal, kakor je vedel in znal. S tem si je še bolj pridobil njihovo naklonjenost.
• *
Na vse načine po mu prigovarjali, da naj ostane med njimi. Dolgo je okleval. Končno se je odločil, da ostane v novi domovini. Po-
stavili si je lično hišico s tremi vhodi in se poročil z ono gospodično, ki je zmagala pri tekmah.
Da ste slišali, kakšna je bila svatba! Z njo pa je tudi konec te zgodbice. Ne, še to: zdaj je šele murenček prepeval od sreče in — domotožja.
(Konec.)
Prireditve na deželi
Trbovlje. Na uplošno željo ponovi Fantovski odsek danes popoldne ob pol štirih v Društvenem domu pretresljivo rusko dramo »Pod sovjetsko zvezdo«. Iskreno vabimol
O spiritizmu bo predaval v torek ob osmih tvečer za odrasle v Društvenem domu g. p. dr. Roman Tomi-nec iz Ljubljane. Vstopnina 3 in 2 din.
Prosvetno društvo Šoštanj priredi danes ob 3 popoldne svojo tretjo prosvetno uro v tej sezoni. Govoril bo g. prolesor Hvastja o »Švicarskih Alpah«,
Jezica
Jutri v ponedeljek, 6. marca se prične v prostorih osnovne šole na Ježici štiridnevni ciklus predavanj o vzgoji, ki ga prireja naše Prosvetno društvo. Govorili bodo naši najboljši vzgojni pisatelji o vzgoji doma in v šoli: gg. dr. St. Gogala, dr. V. Brumen, ga. Krista Hafner, g. P. Horn. Starši in vsi drugi, ki vam je mar vzgoja našega mladega rodu, ne zamudite teh važnih predavanj. Pričetek vsaki večer ob 8. Vstop je vsakomur prost.
Domžale
Efektna loterija. Danes ob 3 popoldne bo na vrtu Društvenega doina žrebanje L efektne loterije Fantovskega odseka v Domžalah. Izžrebanih bo 117 krasnih dobitkov v vrednosti 17.000 dinarjev. Med dobitki je 12 lepih koles, kuhinjska oprava, blago za hubertus plašč itd. Srečke so po 3 din ter so še na razpolago v Domžalah. Torej, kdor potrebuje kolo ali kaj drugega lepega, naj pride danes v Domžale I
Kranj
Vsem članom Prosvetnega društva v Kranju!
Umrla je naša dolgoletna članica in vneta odbor-nica ga. Lukman Ivana. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne s Planine št. 42 na farno pokopališče. Vabimo vse člane, da z udeležbo pri pogrebu izkažejo pokojnici zadnjo čast.
Jesenice
Vabimo vse fante na važen sestanek v pone^ deljek ob 8 zvečer.
Poslanca dr. Šmajda v ponedeljek ne bo ni Jesenice, ker bo zadržan v Belgradu.
Kino Krekovega prosvetnega društva predvaja v dvojnem sporedu: 1. iilm »Nedolžen sem« (Kaznjenec; vsi proti enemu); 2. film »Poročnik Bobby, vražji fant«, v nedeljo, 5, marca ob 3 pop. in ob 8 zv., v ponedeljek, 6. marca ob 8 zv.
Tržič
Čevljarska zadruga za tržISki sodni okraj obvešča vse čevljarske mojstre, da bodo pomočniške preizkušnje od sedaj naprej vsake tri mesece, in sicer prvo nedeljo v mesecu januarju, aprilu, juliju in oktobru. Prva prihodnja preizkušnja bo meseca aprila. Po čl. 7 izpitnih pravil je vsak mojster dolžan prijaviti 6vojega vajenca zadrugi za pomočniški izpit. Tej prijavi pa mora biti vedno tudi priloženo izpričevalo vajenca o dovršeni strokovni nadaljevalni šoli. Vajenci, ki tega izpričevala ne bodo predložili, ne bodo pripuščeni k preizkušnji. Tisti vajenci, katerim poteče učna doba med šolskim letom, ko še obiskujejo obrtno šolo, se morejo prijaviti z51 izpit šele po sklepu šolskega leta v julijskem terminu.
milllllUjl | ZAHTEVAJTE,BRE5PLAČNI, CENIK :
1 - : 1
NAIPDPDLNE HARMONIKE SVETA
4e)5e generalno zastopstvo
F 5CHNEIDER
ZAGREB nikdliCeva.io
Razpis
Občina Hrastnik-Dol razpisuje na podlagi členov 86 do vštetega 98 zakona o državnem računovodstvu javno ofertalno licitacijo za oddajo:
1.	težaških in zidarskih del,
2.	tesarskih del,
3.	krovskih del
4.	kleparskih del
5.	mizarskih del
6.	pleskarskih del,
7.	steklarskih del,
8.	ključavničarski del,
9.	soboslikarskih del,
za zgradbo štiridružinske stanovanjske hiše v Hrastniku.
Licitacija se bo vršila na podlagi sklepa občinskega odbora z dne 28. februarja 1939 v skrajšanem roku dne 22. marca 1939, ob 11 dopoldne v občinski pisarni v Hrastniku.
Podrobni pogoji so do dneva licitacije na vpogled v občinski pisarni v Hrastniku, kjer se dobe tudi ofertalni pripomočki proti odškodnini 50 din.
Kavcijo, ki znaša za tuzemce 5 odstotkov, za inozemce pa .10 odstotkov preračunske vsote, je do 10 dopoldne istega dne položiti pri občinski blagajni.
Občinski odbor si pridržuje pravico oddati dela brez ozira na višino ponudbe.
V primeru, da prva licitacija ne bi uspela, se bo vršila druga ofertalna licitacija v smislu čl. 94 zakona o državnem računovodstvu v skrajšanem roku 10 dni. t. j. 31. marca 1939 ob isti uri na istem mestu in pod fstimi pogoji.
Občina Hrastnik, dne 1. marca 1939.
m
Iskrena zahvala
Predstojništvu zavoda sv. Stanislava v St. Vidu, častiti duhovščini, čč. sestram in vsem, kateri so pokojno
sestro
Vukmtro Pipan
vrtnarico
tolažili v bolezni in jo v tako lepem številu spremili k večnemu počitku.
Bog povrni!
Zaluiočl sorodniki.
K V E T V H JI
XIX. stoletje v slovenski kulturni zgodovini
France Kidrič: Zgodovina slovenskega slovstva, zvez. 5. Izdala Slovenska matica, 1938. Str. 577— 724 in LXXVIII—4. — Kidrič-Prešoren, 1800 do 1838. Življenje pesnika in pesmi. II. del biografija. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, str. 573. — Ivan Prijatelj: Kulturna in politična zgodovina Slovencev. 1848—1895. Uredil Anton Ocvirk. I. zv„ str. 146. — II. zv. 114. — III. zv. 122. —
Založila Akademska založba, 1938.
Ksdržčeva Zgodovina slovenskega slovstva
S petim zvezkom Zgodovine slovenskega slovstva, ki • je izšel jeseni pri Slovenski matici, je zaključena obširna Kidričeva zgodovina slovenskega pi-smenstva, ki jo je začel izdajati v 1. 1929.-Tako je skoraj po desetletnem delu prišla do zaključka s smrtjo Zoisa in Vodnika leta 1819. S tem delom je Kidrič postavil na novo temelj nadaljnjemu raziskavanju prvih stoletij slovenskega slovstva ter nabral gradivo, ki je bilo vse raztreseno po slovenskih revijah in časopisih ter tujih znanstvenik zbornikih in arhivih, ni pa bilo še kritično osvetljeno, povezano s časom ali pa sploh ne v evidenci slovenskih znanstvenikov.
Profesor Kidrič je z neverjetno marljivostjo vedno in povsod segel po prvih virih, se jih ogledal od vseh strani, in šele potem vložil v sestav slovenske kulturne zgodovine, kjer stoji zdaj kot dokument, na katerega se je zanesti in ki človeka ne bo zapeljal na stranpota napačnih konkluzij. V tem je veliki pomen njegove zgodovine: stoji pred nami kot temeljno delo, kot zakladnica gradiva, na katerem bo šele poznejšim kulturnim filozofom in sintetičnim zgodovinarjem mogoče graditi in razlagati smisel našega pismenstva in naše kulture, ne da bi si v poletu duha odmaknili realnosti in resničnosti.
Metoda Kidričevega literarnega registriranja in vrednotenja je nekako taka: vso zgodovino slovenske kulture deli na določena utemeljena razdobja, recimo na desetletja, ter v tem času razbere vsak pojav posebej, ki more kakorkoli pomeniti kulturno dejanje. Tako zbere vse gradivo in ga pogleda od vseh strani, ga kritično premotri, očisti V6eh domnev, ter vsoto ene dobe, enega duhovnega toka, sešteje v vseh podrobnostih, da dobi celotno podobo kulturnega udejstvovanja, nato pa ga vrednoti. In sicer na ta način, da prikaže kulturno stanje Evrope tistega časa, moderna gesla najvišje rezultate doseženih kulturnih dognanj tistega časa in tiste smeri, to vzame kot maksimum ali kot temperaturo časa, ki naj pove, kaj se v Evropi ustvarja in kakšne težnje so v zraku, nato se pa ozre na narode-zamudnike, ki teko za časom in ustvarjajo iz svojih posebnih razmer z manjšo intenzivnostjo program časa. kar naj bo nekako srednji nivo dobe, ob tein pa šele meri rezultate dotične dobe v slovenski kulturni zgodovini, ugotavljajoč tako relativno vrednost slovenskega naroda »v zboru narodov«, našo naprednost ali morda zamudništvo, naš obulus času, pa tudi nedostatke. ki bi jih ob boljši razgledanosti ne smeli imeti. To bi bilo primerjalno stališče v vrednotenju do sosedov, dočim se poslužuje tudi še notranjega slovenskega vrednotenja: v koliko smo v eni dobi napredovali od prejšnje dobe, koliko smo storili v danih razmerah, koliko ni bilo mogoče storiti, pa tudi koliko bi lahko storili, da smo izrabili vse svoje moči, kakor bi jih morali, če bi budno bili na straži. Vse to, česar nismo storili, pa bi lahko, šteje v našo krivdo in v krivdo tistega rodu kulturnih delavcev. Tako vrednoti vso zgodovinske odseke iz njih samih ven.
*
V zadnjem snopiču je obdelano desetletje 1813 do 1819, to je dotia po Napoleonovi Iliriji, ko se je zopet povrnila avstrijska oblast. Teh šest let razbere Kidrič v vseh podrobnostih, tako da ima-Bo jasno, do števila natančno, pred seboj vBe tiste
slovenske može, ki so se v tem času udejstvovali s peresom ali kako drugače budili narodno zavest. Kidrič nam pokaže vsa dopisovanja med temi možmi ter probleme, ki so jih privatno pojasnjevali med seboj še v času, ko je bilo njihovo dopisovanje nemško. Ugotavlja, da slovenski preporod ni šel čez meje legitimnosti, niti čez meje kulturne in jezikovne težnje ter ni ime! ne političnega, ne socialnega smisla Po tedanjih dekretih i*n učnih načrtih razbere značaje šolstva od najnižjih šol na deželi, od nedeljskih tečajev do srednjih šol in fakultet ter do univerze, katere nekaj tečajev ie bilo v Ljubljani, za celotno zahtevo pa Slovenci tedaj še niso dozoreli. Zahtevali pa so in tudi dobili stolico za slovenščino v Ljubljani, dasi je bilo veliko borbe zanjo, pa še več za mesto, kdo naj jo dobi. Natanko je popisano, kako so zintrigirali Vodnika, pač najpoklicanejšega za to mesto. Ne samo šole, tudi profesorje tedanjih šol označuje Kidrič po njihovi narodni zavednosti ter po vplivu, ki ga je mogel imeti na mladino. Šolske predmete in berila označuje, kakor tudi učence slovenskih šol, ki so tedaj študirali in se pripravljali za poznejše delo (Čop, Slomšek, Prešeren itd.) V tem snopiču dobimo jasno sliko o uporabi slovenskega jezika v uradih, v korespondenci, v časopisju (nemškem), v gledališčih iu raznih društvih (kazini, kmetijski družbi, strelski družini). Informiramo se o javnih knjižnicah ter privatnih (Zois, Erger) ter zlasti o delu naših književnikov, že starejših Zoisa, Vodnika itd. ter mlajših, ki so tedaj nastopali in budili nove upe (Vesel). Posebej je razčlenjeno in ocenjeno Vodnikovo pesniško in jezikovno pedagoško delo (geneza »Ilirijo zveličane«) ; dalje delo janzenistov, ki je tedaj že pojemalo, ter meniške struje, ki je šele nastopala. Iz Ljubljane gre njegov pogled na vse obrobne pokrajine, v Maribor, Celovec, Gradec, Dunaj ter prikaže tamkajšnje stanje, ki je bilo zanimivo na Koroškem: pesem Jarnikova ter Schneiderja (izgubljen rokopis domovniskih pesmi in drama Ulnih grof Celjski), Andreaša ter delo kmeta-trpina Šu-eterja Drabosnjaka, ki je pisal (ozir. prevajal) pa-sijonske igre ter praznoverne knjige, pa tudi pesnil socialno razgibane satire (Svovenji OHACE), kar ga je privedlo do gospodarskega prepada.
V koncu pa je Kidrič podal sintezo vsega 50-letnega dela slovenske preporodne generacije, ki se je začela z Devom in Pohlinom kmalu po 1. 1750 ter takoj pokazala drugega duha kot predhodnja »baročna doba«, ki je 6krbela izključno le za duhovno cerkveni reperlorij. Po posameznih panogah ugotavlja napredek: tako v cerkvenem pisateljevanju, v šolstvu (ki pa je veliko napredovalo po zaslugi tolerantne države in Slovencem naklonjenih tujcev, ne pa domačih ljudi). Dalje v številu pisateljev, pesmarjev in ljudi, ki so se zanimali za slovensko zgodovino, siavistiko, znanost, gledališče, razna umetniška področja. Ugotavlja polja, na katerih so se slovenski kulturni delavci udejstvovali, pa tudi tista, na katerih se niso, dasi je svet na njih dosegal že lepe uspehe. Tako smo Slovenci bili tudi tu narod-zamudnik, dasi je marsikje pokazal veliko sprejemljivost za novost. Tako smo začeli zbirati narodno pesem pred Herderjem in nemško romantiko ter se zanimati za vse slovenske znanosti. Tako je ta doba ustvarila in prerodila vse kali za slovensko narodno prebujenje, dala tudi lepe verze, dasi še ne absolutno literarnih umetniških vrednot. Narodna zavest je bila že precejšnja, kakor tudi zavest slovenske skupnosti (ime Slovenec). To desetleje je pripeljalo razvoj slovenske kulture tik pred nastop Prešerna, ki je tedaj že študiral v Ljubljani in rastel iz teh razmer. Vodnikova smrt stoji tako pred Prešernovim nastopom, kateremu je posvetil akademik Kidrič posebno monografijo, ki te razmere prikaže v razvoju poznejiših dvajsetih let
Kidričev Prešeren
Po Zigonovem Prešernu pri Mohorjevi družbi, kl je posvečen predvsem Prešernovi notranji ustvarjalni smotrnosti, arhitektoniki pesmi in njegovi umetnostni oblikovni problematiki, h kateri je urejena tudi zbirka pesmi, stopa s Kidričevo izdajo pred nas Prešeren, postavljen v dobo z vsemi podrobnostmi, ki kakorkoli lahko vplivajo na kakšno njegovo potezo in jo izpričujejo, na drugii strani pa gledan z očmi psihologa, realista in empiričnega pozitivista, ki pretehta prej vse možnosti realistične razlage, preden se odloči za matematično ali mistično pojmovanje pesniškega oblikovanja.
Tako je Kidričev Prešeren že zamišljen kot kritiina sociološka in psihološka monografija, ki naj na stvaren način pokaže Prešerna kot človeka ter šele iz vseh telesnih in miljejnih podrobnosti tudi rast njegove notranjosti in njegove pesmi, ki ima vznik v dejanskem življenjskem dogodku. Ta dogodek je treba v življenju poiskati in ga ponazoriti, če hočemo razumeti Prešernovo pesem, oz. č« hočemo vedeti, zakaj je taka in kdaj je pognala v pesnikovem srcu. Na eni strani ima taka raziskava namen, poiskati zaplodek pesmi v življenju pesnikovem ter ga v pesnikovi pomembnosti razumeti, na drugi strani pa potrditi pesnikovo pesem kot izrazito avtobiografsko dokumentiranje.
Kiidrič so je tudi za to monografijo poslužil metode svoje Zgodovine slovenskega slovstva ter je prav tako razdelil Prešernovo življenje in delo v posamezna časovna razdobja, ki jih je omejil po važnih življenjskih dogodkih ali doživetjih.
Za uvod si je postavil razgled po evropskem in slovenskem kulturnem udejstvovanju ter zopet pokazal temperaturo časa v trenutku, ko je Prešeren zagledal v Vrbi luč sveta. Tega duha časa pa označuje z Imeni tedaj najslavnejših evropskih mož in njihovimi deli, ko se je že uveljavljala romantika po svetu, tudi slovanskem, na drugi strani pa stanje slovenskega kulturnega pri-sadovanja, ki je bilo še vse v znamenju prerodnih
gesel. Tako je postavil proti t <bi maksimum tedanjih svetovnih uspehov ter minimum slovenskih, s čimer je pokazal na potrebe slovenskega preporoda ter na razdaljo, ki jo mora slovenski genij prehiteti, da vjanr" evropski tempo in višino. Ta lepa misel, bolj i!. označena samo s suhimi imeni literatov kot pa 7, idejnimi vsebinami, stoji kot m o 11 o monografije, ki preide nato s prvini poglavjem, naslovljenim »Gradove svetle zida si v oblake...*, v oris Prešernovega kraja Vrbe, njegove hiše in staršev, in Prešernovih prednikov, vsega rodu, tako značilnega in bogatega za to slovensko hišo, vredno posebne poveličave s tem, da se ohrani vekovom v spomin. Prešeren je rasel v dobrih razmerah gruntarskega kmeta, ki pa je hodil v šolo k stricom duhovnikom, ki jih je bilo izredno veliko od materine in očetove strani. — Kidrič nam slika z nazornimi barvami Prešernovo šolanje v Ribnici ob pijanem stanodajalcu, dalje v Ljubljani vse do konca študij, ko je bil sošolec Slomškov, prijatelj Čopov in Smoletov ter je ljubil dijaške vinske družbe. Razmere so bile tedaj nekako take, kakor jih opisuje v prejšnjem snopiču Zgodovine, saj je Prešeren študiral še v francoskih časih ter leta po njih. Posebej je razložen njegov odnos do preporoda, ki ni bil dosti 7tden. Drugo poglavje nas vodi na Dunaj, kjer je prišel Prešeren kaj kmalu do spoznanja »Ko bi bil ml konca to vedel, kar zdaj vom...«, kakor nosti to poglavje naslov, ki naj pove, da je doživel prav tu veliko ljubezensko razočaranje v tem smislu, da je bil idealno zaljubljen v dekle, ki je bila že pokvarjena ... Kidrič raziskuje Prešernovo dunajsko družbo, njegovo vernost, seksualno življenje, i šole, ki jih je obiskoval, profesorje, literarno živ- ; ljenje, vzgojo v Klinkovvstromovem zavodu, ljube- ! zen do gledališča in začetek frajgastovslva, njegova znanja s prijatelji, srečanja doma (Dolenčeva i Zalika) in Zoisovim prevodom Lenore, ki mu je vzbudil željo, pomeriti se z njim (1824), kar je , začetek njegove preporodne usmerjenosti in roj- i stvo pesnika. Od tedaj prve pesmi, ki jih jo po- 1
zneje deloma sežgal: z njimi takoj tekmuje z evropskimi vrhovi. Psihološki pogoj za pesem: zavrnjena ljubezen. Leta 1828 je doktoriral. Vzporedno s tem šolanjem pa gre opis slovenskega javnega življenja, tako, da spremljamo Prešerna in slovenski preporod paralelno. V tretjem poglavju nas Kidrič postavi z literarno evokacijo v Ljubljano leta 1828 ter jo nam pokaže v vsej bidermajerski značilnosti, v noši, načinu življenja, s številom go-stilnic, uradov, v zunanjem videzu in z notranjo stanovsko razdelitvijo (plemiči, uradniki, vojaki, trgovcil). Tu slede rodovniki važnih meščanskih družin (Primičevih, Smoletovih itd.), opišo Prešernovo družbo teh let (od 1828—1833), zabavišča, prijatelje, način življenja, razne salone, njegove 6lužbe ter način avanziranja, glavno pa drugova-nje s Čopom ter Čopov delež pri Prešernovi pesmi, cenzurne razmere itd. Potem pride k Prešernovi zunanji fizognomiji, a tudi duševni, njegovo iskanje žene, ki ni bilo resno, elementarno zaljubljeno, temveč »metuljčkarsko«. opiše njegovo ljubezen do »graške nemškute«, ki jo je on pustil na cedilu, vnemanje srca za druge mladoletnice ter njegov ponesrečen advokatski izpit (zadostno), ki mu je postal usoden 7.a življenje in se tudi odrazil v pesmi (Sonetje nesreče). Po takih opisih sociološkega orisa miljeja pride do snovanja Čebelice ler predmetov Čopovega mentorstva; do Prešernovega stika z duhovno Evropo ter do njegovega posega v slovenski preporod, v katerem hoče biti samo umetnik in nič več Sedaj šele razbere Kidrič Prešernovo literarno delo tega razdobja od vseh njegovih strani: od oznake razpoloženja (vedro in pesimistično), od ljubavne strani, formalne in slogovne (klasicistične, romantične), pa do raz-bora izraznih elementov, motivov in metrike, literarnih vrst itd. Sploh je posegel v vso problematiko Prešernovega umetnostnega ustvarjanja (ar-hitektonike) in vplivov (Čopa, romanskih literatur). Dotaknil se je Prešernovega političnega nazora v času Mlade Nemčije ter ugotavlja, da se s politiko ni pečal, kakor tudi ni bil filozofski tip (kakor ga je predslavil Prijatelj), temveč zgolj estetski.
Zadnjo poglavje, »Vso misli izvirajo z ljuhez ni ono«, pa je v celoti posvečeno Julijini dobi (1833—1838) ter peri peti jam Prešernovega zunanjega in notranjega življenja: njegovi elementarni ljubezni do Primičevega dekleta, ki jo Kidrič opiše v vsem njenim življenju ter odnosu do Prešerna, predmetnem in pesniškem. Ob ta osrednji motiv pa je Kidrič pokazal razvoj družabnega in literarnega življenja v Ljubljani, začetek ilirskega gibanja z Vrazom in Prešernovo orientacijo v tem vprašanju, abacedno vojsko in Prešernovo udeležbo v njej, boj za Čebelico s cenzuro ter Kopitarjem, Čopovo smrt; njegovo drugovanje s Koryt-
kom, s Smoletom, nabiranje narodnih pesmi, njegovo brezuspešno borbo za advokaturo, njegov odnos do slovanskih jezikov in panslavizma (Kol-lar), razmerje do filologljo. Končno podaja ražbor pesmi, posvečenih Juliji (Sonetni venec, sonetje itd.) ter Krsta pri Savici, o katerem je mnenja, da ga je sicer resignacija po Čopovi smrti postavila »v tak stik z vero mladih let, kakor že dolgo ni bil«, dasi bi »bila napačna razlaga, da je to že proslavitev nazorov, proti katerim je postavljal Prešeren svojo individualno nedogmatično frajgaj stovslvo«. Nadalje ugotavlja Kidrič Prešernov delež v prerodni manifestaciji ter v Korytkovi nabiralni akciji za narodne pesmi (redaktor). Posebej se peča z arhitektoniko v Prešernovih pesmih teh lel (Sonetni venec) ter jo zavrata, kakor tudi kako posebno mistiko števil, ki mu jo hočejo naprtili. S »Krstom« in »Sonetnim vencem« pa je Prešeren tudi preživel svojo srčno rano, s čemer konča Kidrič ta zvezek monografije, ugotavljajoč, da je v tem hipu stal Prešeren na višku svoje delavnosti in tvornosti.
•
Tak je od snovne strani prvi zvezek monti-mentalne Kidričeve monografije o Prešernu človeku in pesniku. Pred nami stoji pesnik kot človek. ki je bil razvajen od doma in stricev, ki se je sicer odmaknil kmalu od dogem katolištva, dasi mu nikdar ni bil filozofsko nasproten ter bil skro men frajgajstovec svojega časa. Kot pesnik pa je zrastel na klasicistični vzgoji in osnovi, bil realist, ki je preko romantike prehajal v tokove tedanje Mlade Nemčije Kidričev Prešeren ni postavljen več na piedestal »božtva«, temveč je postavljen na zemska tla, je človek med ljudmi tistega časa, od katerih ga loči samo njegov pesniški genij. Toda intenzivnost tega genija ter veličina njegove pesmi pa v tem okolju in deskriptivnem opisu dela in njegovih prijemljivih elementov ni prišla do polnega izraza ter smo prepričani, da l>o to notranjo veličino njegovo pesmi v sintezi prikazal prihodnji zvezek. Proti Prijateljevemu in Zigonove-mu »visokoromantičnemur Prešernu je Kidrič po stavil Prešerna v »bidermajerju«, ki se ga visoka romantika ni dotaknila v taki meri, kot smo mislili in morda še mislimo, temveč je iz klasicizma prešel takoj v mladonemški realizem ter bil vseskozi renesančni duh. Toda o problemih Prešernove visoke romantike bi se dalo morda šo debatirati drugje, tu smo hoteli samo naznačiti vsebino Kidričevega Prešerna ter njegov pomen za kulturno življenje prvih 40 let XIX. stoletja. V njem je razbrana ta doba do potankosti ter prikazana deloma tako plastično, da se razprava bere kot roman, bolj nazorno postavljen v resničnost kot pri Slodnjaku in Vaštetovi. Kidrič jo z njim podal zopet eno temeljnih del slovenske slovstveno zgodovine ter novo podobo Prešerna brez nimbusa in izven njega vanj vnesenih problemov: pozitivi-stični kritični realist jo postavil pred nas podobo pesnika realista v kritičnem nasprotju proti podobi pesnika visokoromantičnega demonskega idealista prejšnjih raziskovalcev.
Prifa&eifeva Kulturna in politična zgodovina
Akademska založba
je kmalu po smrti velikega slovenskega kulturnega in literarnega zgodovinarja sklenila, da izda v uredništvu docenta dr. Antona Ocvirka njegovo zapuščino, predvsem njegova predavanja o kulturni in politični zgodovini Slovcncev, kakor jo je predstavljat svojim poslušalcem e čudovito razgibanim polnim glasom in stilističnimi lepotami rojenega esteta. Sicer je prof. Prijatelj objavil že veliko tega gradiva v svojih monografijah bodisi o Stritarju, še več pa o Kersniku,"toda tam je to gradivo bilo 6icer podrejeno, dasi je čestokrat stopalo v ospredje, toda tu je z/brail resnično le sama vsestransko podobo dobe, v katere je hotel postaviti pisatelje tistega ča6a. Je hotel, pravim, knjti v stvari jih ni postavil, ker ob obširnosti gradiva in razsežnosti dobe od Prešerna oziroma od 1. 1848 do 1. 1895f ni prišel s svojimi raziskavanji preko sociološkega kulturnega miljeja. Tako pa je v teh predavanjih dal lepo pisano slovensko kul-turio zgodovino te dobe, kakor je niso do zadnjega ča6a dali slovenski poklicni zgodovinarji, ter je velika vrednost, da jo je Akademska založba dvignila iz zapuščine in dala v rojce slovenskemu izobražencu.
Prvi odsek te zgodovine tvori zgodovina »Staroslovencev«, to je opis delovanja konservativnih politikov v razdobju 1848 do 1868, imenovanih tako, kakor so jih imenovali njihovi nasprotniki liberalni »Mladoslovenci«, ki so se tedaj pojavljali kot opozicija proti staremu konservatizmu. Tako se je Prijatelj postavil ves na stran »Mlado-slovencev«, se opredelil ter s tega stališča prevzel poimenovanje ter tudi merilo. Vprašanje je, če je to ime tako splošno, da zajame vse kulturne panoge tistega časa, v kar pa dvomim, da6i to oznako Prijatelj podrobneje utemeljuje.
Deli pa Prijatelj to dobo v dve polovici: 1. T dobo tvornega konservatizma (do 1860) ter 2. v dobo okorelega konservatizma^ češ, da se je v času absolutizma izkazal kot dober, v času ustavnega življenja pa že kot nezmožen vladanja. Prva dva zvezka te izdaje sta posvečena temu tvornemu konservatizmu. In sicer govori prvi zvezek o avstrijskem okvirju k 1. 1848, početku revolucije, ki so jo začeli Velcncmci in Madžari, pa jo je udušil ban Jelačič, ki je potem od Avstrije to dobil za plačilo, kar bi od Madžarov za kazen. S potekom revolucije, ki se je razvijala preko abdi-kacije in patenta do popolne ukinitve ustave, je narisal okolje, v katerega je postavil v drugem poglavju dogodke v Sloveniji, naše slovenske zahteve, kakor jih ie postavil najprej Majar, potem formulirali slovenski akademiki (Globočnik, Ko-zler) v Zedinjeni Sloveniji, ali Einspieler v avstrijskem jugoslavizmu, pa je vse propadlo ob mali zavesti Slovenccv na Štajerskem in Koroškem in je pokopalo tudi »Ilirijo«, ki jo je ustava sicer še pripuščala. Slovenci smo tako od 1. 1848 dobili samo 6voj, šc danes neizpolnjeni ideal Zedinjene Slovenije, sicer pa nekoliko več v enakopravnosti jezika (uradni list ozir. slavonski zakonik za vse kronovine, s čemer je priznan slovenski jezik ter poslovenitev šolstva, dočim je početke univerze pobrala prva slana). V tretjem poglavju obdela slovensko gospodarska, družabno in kulturno živ-ljeije v abdobju desetletja 1848 do 1859. Kmetje so bili deležni odveze tlake, toda razvil se je na njihovem hrbtu — kapitalizem. Rokodelca je uničevala obrtna svoboda, meščanstvu pa jc škodo-vala odprava ustave, ki bi imelo v skupščini lahko največ mest in seveda 6 tem zaščitenih pravic. Prijatelj opisuje življenje slovenskega kmeta, pa tudi njegovo duševnoet v teh časih (vražarstvo),
kakor tudi trpljenje z lakoto in boleznimi. Na isti način se dotika delavstva, obrtništva, industrijstva, uditeljstva, državnega uradništva, društvenega življenja (Kmetijska družba, Slovensko društvo, Rokodelsko društvo, začetki Slovenske matice, Talija), ki je bilo vse klavrno razen slavnosti pri odkritju Prešernovega spomenika ter rojstva Mohorjeve družbe in Muzejskega društva.
Drugi zvezek je nadaljevanje prejšnje knjige ter vsebuje o-pis, rast, značaj in propad slovenskega časopisja v 1. 1848, ki je večina kmalu usahnila, dočim so vodstvo imele starejše Novice ter Zgodnja Danica. Večino knjige pa je posvečena raznim periodičnim poizkusom v Ljubljani, Celovcu in Celju, zlasti pa plodnim Janežičevim podjetjem [Bčela, Glasnik, Cvetje) ter drugim: Zora, Šolski prijatelj itd., ter se poglavje konča z rastjo novega rodu v ljubljanskih »Vajah« in nastopom Levstika, glasnika nove dobe. Važno pa je zaključno sintetično poglavje v tem zvezku, v kate-rom podaja prof. Prijatelj karakteristiko »Staroslovencev«, zlasti njih voditelja dr. Bleiweisa, ki je v kulturnem oziru dvignil tudi Koseškega nad Prešerna. V splošnem je delovanje organiziralo in prebudilo slovenski narod v širino, a potisnilo nivo slovenske duševnosti v nižino. Nova generacija pa je stopila ravno zaradi kulturne reakcije s Prešernom proti Koseskemu. Tej zaključni karakteristiki bi moralo slediti poglavje o borbi za individualnost slovenskega jezika, toda ker je izšlo pred kratkim v knjižni obliki, je urednik storil prav, da je priobčil samo pcusnetek glavnih misli in tako rvezal kontinuiteto razprave.
Tretji zvezek, kl je izšel te dni, pa ima za vsebino drugo polovico Staroslovencev, namreč poudarek na okorelem konservatizmu, ki je v na-sprotstvu z novim duhom doma in v svetu ter z novim časom, ki vstaja v smislu novih, demokra-tičnejših političnih gesel in liberalnih teženj. — Analogno s prejšnjo metodo podaja Prijatelj tudi avstrijski okvir dogodkov v 60 letih, ko je Avstrija zopet priznala ustavo ter izvedla razne reforme. Leta 1859 do glasovania za dualizcm so zajeta v tem poglavju po političnih pa tudi svetovno nazornih peripetijah (liberalizem). Večina zvezka pa je posvečeno slovenskim kulturnim političnim zahtevam in pridobitvam v tem razdobju. Predvsem je šlo za slovenski jezik v gimnazijah in šolah ter v uradih, za pomnoženi državni svet. itd. — Prijatelj pri označbi novih nemškutarskih »kulturtragerjev« zadene ob Dežmanov problem, ki ga podrobno skuša razložiti iz tedanjega mračnjaštva slovenskih vodilnih kro.gov (Bleiwcis, Co-sta). Pravo vsebino pa daje delo in kritika tega dela slovenskih poslancev v dunajskem parlamentu, ki so imeli sicer pred seboj ideal Zedinjene Slovenije, bili pa oportunisti in boječneži ter nisc dosegali tega, kar bi morali in kar je želela mladina. Ta je želela programa in jasnosti v vse-narodnih zahtevah. Neorientiranost in borba v najvažnejšem vprašanju, v vprašanju historičnega ali narodnega prava (mariborski shod) je vedno bolj cepilo moči. K temu pa pride še nesrečno glasovanje za dualizcm 1. 1867, s čemer se konča III. zvezek.
Ze po tej vsebini vidimo, kakšne važnosti za našo kulturno in politično vzgojo je ta knjiga pokojnega prof. Prijatelja, ki sedaj v posameznih zvezkih prihaja na dan ter pomaga nam sodobnim ljudem držati zvezo s preteklimi rodovi ter se tudi — učiti iz njih. Marsikaj bi se dalo morda, od druge strani pogledano, pokazati v drugačni luči, toda tako živo ponazoriti rast Slovencev v političen narod, z vsemi oportunističnimi vijuga-mi, uspehi in neuspehi, pa se ni posrečilo še nikomur, kakor prof. Prijatelju. Misel Zedinjene Slovenije ter že tipajoče iskanje dalje v bodoči razvoj, je osnovna misel tc lepe kulturno politične knjige, ki jo bo slovenski izobraženec vedno rad prebiral iz notranje potrebe po spoznaju naroda, pa marsikdo tudi iz ljubezni do velikega pokojnika,
td
M£AT>I S £0 V JEN £C
Stričkov kotiček
Dragi striček I — Dolgo, dolgo se nisem mogel odločiti, ali bi Ti pisal ali ne. Zdaj pa Ti \endarle pišem. Hodim v gimnazijo, torej sem ie gos|>od. Star sem pa tudi že več kot 10 let. Odkar hodim v šolo, se pripravljam, da bi TI pisal. Moja sestra Te je nekoč povabila na vrtne jagode, pa nisi prišel. Jaz Te zato rajši vabil ne bom. Povem ti pa nekaj zelo zanimivega: jaz sem že strici Tudi moj bratec, ki je šele 7 let star, je že stric.
Striček, ali se kaj smučaš? Ce se, mi pojasni, kaj je to »telebenmark«. Meni vsi pravijo, da delam najbolje »telebenmark«. Sicer se vsakokrat prekucnem, ampak zdi se mi pa le imenitno, da znam nekaj takšnega, kar drugi ne znajo. Upam, da mi boš [»ojasnil to besedo. Ce boš tako prijazen, Te bom še drugič prosil za kakšno pojasnilo. Sem namreč navdušen športnik. Urim se v našem »šmartinskem domu«. Sankam se, smučam, drsam ...
Bodi prav prisrčno pozdravljen Ti in Tvoj ljubeznivi koš, ki me bo sprejel! — Janko J apel j, dijak I. razr. gimn. v Kranju.
Dragi Janko! — Kakor vidim, sc Ti na vso moč imenitno zdi, da si tudi Ti stric. Na kakšen način in kako si se povzpel do te redko časti, pa nič no poveš. Ali je to takšna skrivnost?
Smučarski šport je meni španska vas, zato Ti pri najboljši volji no bi mogel povedati, kaj ie »tolobonmark«, čo se no hI ohrnll na bivšega smučarskega prvaka Joška Janšo h prošnjo, naj mi to reč po pravici in rcsnici razloži. Nekdanji smučarski »kanon« mi jo to besedo kaj hitro razložil. Pritrdil mi jc smuči na podplate in rekel: Spusti se po klancu navzdol, pa boš videl, kaj jo »telobenmark«! Vse skupaj se mi jo sicer zdelo nekam sumljivo, a ubogal sem ga vendarle. Spustil sem se po klancu, pa nisem daleč prišel. Komaj bi utegnil šteti do pet, že sem se prekucnil čez glavo. »Vidiš, to je .telebenmark'!« se jc zasmejal nekdanji smučarski »katione. »Rja?« sem se začudil. Kar v glavo mi ni šlo. da bi tudi jaz že nekaj tako imenitnega znal. Nekdanji smučarski »kanon« pa se je i najresnejšim obrazom rotil, da tako dovršenega »telehenmarka« še ni videl svoje žive dni. Vidiš, tako sem proti volji tudi jaz postal nekakšen smučarski prvak. Svetovni prvnk v »telebenmarku«. Zdaj se mora odločiti, kdo izmed naju jo vrednejši, da nosi ta častn' naslov: Ti ali jaz. Najbolje bo, da se pomeriva t ljutcm boju. Napel bom vse sile, da bom zmago odnesel. Potlej bom postal slaven in znamenit mož, da bodo celo vrabci na strehi čivkali moje ime in časopisi na prvi strani i mastno (iskanimi črkami oznanjali strincčcnui svetu:
»Svetovno prvenstvo v »telebenmarku« si je zasluženo priboril Jugoslovan Kotičkov striček. Bravo, Kotičkov striček!«
Učeno besedo sem Ti pojasnil, upam. da si zadovoljen. Kar povprašaj mc še kaj, idaj sem na smučarskem polju strokovnjak!
Lepo pozdravljeni — Kotičkov striček.
Preljubi dolgobradi striček! — Som doma v
St. Vidu, sredi katerega leži lepo tlakovana ce-.-la, ki veže Ljubljano z Brezjami in Bledom.
Zelo bi bil vesel, če bi prišel k nam na žegnanje v nedeljo. Postregel Ti bom z bobi in -Iruklii ter bistro studenčiro. Dal Ti bom tudi prefiitati svoje jiovesti, ki jih pripravljam za tisk. \'a veselo svidenje! Čakal Te l>om na zadnji postaji v Št. Vidu.
Vdano Te pozdravlja — Jože Mandelj, učenec III. razr. v Št. Vidu.
V šoli
Učitelj: »Pregovor pravi: Kar danes lahko storiš, ne odlagaj na jutri. Tonček, povej mi kakšen primer!«
Tonček: »Lizanje marmelade!«
Dragi golo h rad i Jože! — Nemila usoda je hotela, da je Tvoje prijazno vabilo obležalo v moji torbi in sem ga šelo zdajle privlekel na heli dan. Datuma na pismu ni, zdaj som ves nesrečen, ker ne vem, katera je tista nedelja, ko imate pri vas žegnanje. Ce sem liobo, štruklje in bistro studenčico zamudil, si tega ne bom mogel odpustiti do konca dni. Kar milo se ml stori pri srcu, če pomislim, kako si najbrž potrpežljivo čakal name na zadnji postaji — i godbo, slavoloki, zastavami, slavnostnimi govor-
niki, šopki in belo oblečenimi deklicami... Vse je bilo pripravljeno, mene pa ni bilo. Žalostna mi majka, kakšno smolo imam!
Svojo povesti pripravljaš ia tisk? Torej b! tudi Ti pisatelj, kakor jo ongavi Janezek Piškur, ki je napisal prekrasen roman o ščurkih? Tudi on pripravlja svoje povesti za tisk. Če pojde vse po sreči, bodo t« povesti kmalu natiskune. Ali jih borno prebirali in se navduševali nad njimi! Nemara so Tvojo povesti celo lepše od njegovih? Potlej vsekakor zaslužijo, da izidejo vsaj en dan prej kot povesti Janezka Piškurja, ki izidejo čet milijon let. Kdor prej seje, prej žanje. Mnog« uspeha Ti želim in Te lepo pozdravljam! — Kotičkov str 15 e k.
Zvesti pes
Janezek je bil na vso moč poreden dečko. Živo duše ni pustil pri miru, v vsako reč je dregnil s svojo nogo. Posebno rad je metal kamne. V metanju kamnov vam je bil pravi mojster. Na sto metrov daleč vam je zadel vse, kar ste hoteli in tudi kar niste hoteli. Pa tudi pretepal se je rad z otroki na vasi. Marsikatero bunko in prasko je imel na vesti.
A vsega tega mu ne smemo prehudo zameriti. Janezek ni Imel staršev. Oče mu je padel v svetovni vojni, mati pa mu je umrla za jetiko. Ostal je sirota. Vzela ga jo k sebi babica, ki je živela v majhni koči ob samotnem gozdu. Janezek pa ni maral samote. Če je le mogel, se je zmuznil od doma In odšel v vas, kjer je počenjal svoje norčije. Ne iz hudobije; kar tako pač, iz mladostne razigranosti. Večkrat pa je moral ostati doma., Takrat se je zahaval s psom Sultanom. Vlekel ga jo za rep in za ušesa, ga dražil in ščipal, da je bilo grdo. Ubogi Sultan je vse mirno potrpel. Najbrž si je modro mislil v svoji pasji pameti: Počakajmo, dečko se bo že ugnali
Nekega dne je Janezku prišlo na misel, da bi Sultana naučil plavati. Odšel jo z njim k potoku, daleč od doma. Kako se je pa zavzel, ko je videl, s kakšnim veseljem je Sultan skočil v vodo. Ti bom že pokazal! si je mislil Janezek.
Ko se je Sultan hotel skobacati iz vode na breg, je Janezek udaril s palico po njem. Sultan je moral ostati v vodi. Plaval je dalje in hotel tam
zlesti na breg. A Janezek ga je tudi tam pognal nazaj v vodo e palico in kamenjem. Prav nič 6e mu ni smlil ubogi pes. Še celo zabavno in kratko-časno ee mu je zdelo gledati, kako trpi. Nazadnje ga je s kamenjem nagnal prav na eredo potoka.
Sultan je izgubil potrpljenje. Sprevidel je, da ee na tej strani ne bo mogel skobacati na breg. Splaval je na drugo stran potoka in srečno zlezel na kopno.
Janezek ga je poklical nazaj, a Sultan mu je odpovedal pokorščino. Ko je Janezek videl, da ga kliče zaman, je hotel še sam na drugo stran potoka. Stopil je na trhlo deblo, kd je bilo položeno čez potok, in začel previdno stopati po njem. Sredi potoka pa se je deblo prelomilo in Janezek je štrbunknil v vodo. Na vse grlo je zakričal. Mrzlo vode se je bal kot samega peklenščka. Hotel je splavati proti bregu, a bil je slab plavalec. Deroči valovi so ga premetavali sem in tja kot orehovo lupino.
Sultan je nekaj časa ves zbegan strmel v vodo. Zaslutil je, v kakšni nevarnosti je ubogi deček. Hitro so je pognal v vodo. Janezek se ga je krčevito oklenil okoli vratu. Sultan je splaval hkraju in potegnil dečka na suho.
Janezek je bil rešen. Hvaležno je pobožal Sultana po glavi in rekel:
»Sultan, moj dobri SultančekI Nikoli več ti ne bom nagajali«
In Sultan je veselo pomahal z repom in zalajal: hov, hov!, kakor bi hotel reči: Tako je prav, tako!
Prečudna nagrada
Živel je kralj, ki je imel prelejio ptico. Nekega dne je ptica pobegnila iz kraljevega vrta. Pa ni priletela daleč. Ujel jo je star mož in jo hotel vrniti kralju. Pa ni vedel, kako bi prišel do njega.
Spotoma je srečal trgovca in ga prosil, naj mu j>okaže pot. Trgovec je odgovoril:
»Obljubi mi polovico nagrade, ki jo dobiš od kralja, pa te spremim do tja.«
Starec si ni vedel drugače j>omagati in je udaril v rol«5. Trgovec ga je spremljal do kraljeve palače. Pred vhodom jo stal čuvaj, ki ni pustil nikogar v notranjščino.
»Če mi daš polovico nagrade, ki jo dobiš za ptico, te pustim noter, drugače ne.«
»Ne morem.« je odgovoril starec. »Polovico sem že obljubil trgovcu, ki me je privedel sem.«
»No, pa mi daj polovico od tistega, kar ti bo ostalo,« je prigovarjal čuvaj.
»Dobro, naj bo.< je rekel starec.
Pustili so ga do dvorane, kjer je imel kralj ovoj prestol. Tudi pred vhodom v dvorano je stal čuvaj, ki ni pustil nikogar v notranjščino. Rekel jo starcu:
»Daj mi polovico nagrade, pa te pustim!«
»Polovico nagrade sem že obljubil trgovcu,« je pojasnil 6tarec.
»Pa mi daj polovico od tega, kar ti ostane,« je prigovarjal čuvaj.
»Tako, zdaj pa Se ti leiil« je ukazal ■taren.
»Nakl« je odkimal starec. »Polovico ostanka sem obljubil čuvaju pred dvorano.«
Kralj je poklical čuvaja in našteli so mu pet in dvajset gorkih. Potem je kralj spet velel etareu, naj leže, da dobi ostanek »nagrade«.
»Nak. četrtino nagrade sem obljubil čuvaju pred vhodom v palačo!« je odgovoril starec.
Kralj je poklical še tega predse in tudi njemu m jih našteli pet in dvajset po podplatih.
Modrega in zvitega starca pa je kralj posebej obdaroval z veliko mošnjo zlatA.
Mlada njiva
Sosedov Vanček
Ej, sosedov Vanček vam je korenjak. Dolge hlače nosi in očetov frak.
Kot žareča ogla on ima oči, nosek mu kot ptiček sredi lic čepi.
»Prvo polovico sem že obljubil prvemu čuvaju,« je povedni starec.
»Pa mi daj drugo polovico deleža, Id odpade nate,« je zahteval čuvaj.
Starec je hočeš — nočeš pristal.
čuvaj ga je spustil v dvorano, v kateri je sedel kralj. Trgovec in čuvaja pa so ga čakali pred vrati.
Kralj se je ob pogledu na najdeno ptico zelo
razveselil.
»Kakšno nagrado si želiš?« je jx>vprašal.
»Starec je premišljeval: Če dobim denar, bom mora! dati poloviro trgovcu, drugo polovico pa obema čuvajema. Zame ne bo ostalo ničesar.
In je odgovoril:
»Prosim te, kralj, daj mi 6to udarcev po podplatih !<
Kralj ee je začudil.
»Ali slišim prav? Sto udarcev hočeš za nagrado? Človek božji, ali te luna trka?«
»Prav zares mislim tako,« je odgovoril starec in ga zvito pogledal. »Veš, o kralj, udarcev itak ne dobim jaz. Polovico sem jih obljubil trgovcu.«
Kralj je poklical trgovca predse. Trgovec je ves vesei prihitel. ker je mislil, da mu bodo našteli pest žvenkljajočih cekinov. Pa se je hudo zmotil. Kralj je ukazal, naj mu jih naštejejo petdeset po podplatih.
Hej, to vam je dečko!
Če se nasmeji, bele zobke kaže kot iz slonove kosti.
Branislav Seniea, dijak I. r. gimn., Maribor.
Kai ie Bog delal sedmi dan ?
Katehet izprašuje učence prvega razreda •
ustvarjanju sveta.
»No, Janezek, kaj je Bog ustvaril prvi dan?« »Prvi dan je Bog ustvaril nebo in zemljo,« odgovori Janezek.
»Tonček, kaj je Bog delal drugi dan?« Tonček: »Drugi dan je Bog ustvaril nebes.« Katehet izprašuje dalje, kaj je Bog ustvaril tretji, četrti, peti in šesti dan. Učenci in učenke gladko odgovarjajo.
Nazadnje katehet vpraša: »No, Polona, ti nam pa povej, kaj je Bog delal sedmi dan?«
»Sedmi dan je pa Bog počival in k maši Sel!« ee odreže Polona.
Janka Golmajer. uč., II. r. vadnic*.
Moje bogastvo
Ljudje sprašujejo: kak<5, da zmerom sem vesel tako. ko nimam zemlje ne palač ne mesečnih visokih plač.
Kako neumni ste, ljudje, ki mučijo vas le želje, da kupe bi bogastva imeli in lahkomiselno živeli I
Ne vidite vseh teh lepot, ki se vam nudijo povsod? Samo pogledati Je treba, pa je dovolj — bogastva vsega.
Ta gozd prekrasni, log zelen, ta travnik živo razcveten, šumeče reke in gorč — ustvaril Stvarnik je zamč.
Jožef Mihelič, Dobrava pri Kropi.
»Kater! gumb naj pa zavrtim, da bo nehal?«
Mirko Kunfti«:
Pravljice in pripovedke izpod Triglava
ZVor.čevem Froncem v Blažičevi jami
(Dalje.)
Pot se je kot mlad žrebiček zagnala v klanec. Pa 6e je takoj 6pet umirila in vzravnala. Na Urivuljastem robu, dober streljaj nad vasjo, odkoder je bil lep razgled v dolino, je Voričev Fronc spet zasidral korak. Bistro je zapičil kazalec v zrak in ga kot puškino cev naperil po poti nazaj.
»Za božjo voljo, Fronc, nikarte! Sprožil se bo,« ga je posvaril pravljičar Brskač in se previdno umaknil.
»Brez skrbi. Saj ni nabasan,« je pomirjevalno zinil Fronc.
Potlej je iz bogate zakladnice svojega znanja začel metati lačnemu Brskaču nove kosti.
»Kraj, koj tamle pod Rebrom nad Oreharjevo hišo, ki sva ji že pokazala hrbet, se imenuje V 1'evcarjih In tamle, ali vidite onole ograjo v rebri nad potjo? Ondukaj se pravi Pri Kosmato-vem zeljnih it. In tudi tale rob, na katerem stojiva, ni brez imena. Na Bači mu pravimo In tamle t>[k)daj pod Bačo, ali vidite? Sama jesenova drevesa. Lepa so. Kar nagledati so jih ne morem, rii hruške, ali jih vidite? Te so videle že mojega starega očeta Voriča. Nad slo let so stare!«
Resnično, resnično, Voričev Fronc vse ve, Voričev Fronc vse zna. Narava mu je odprta knjiga. Vsak list posebej si je skrbno zapisal v spomin.
Mimo orehovih mladik, ki stojijo ob poti kot vrsla golobradnih vojačkov, sta Sla. Komaj dobrih pet pedi sta imela za seboj in že se Je Froncev kazalec spet hotel sprožili. Hvala Bogu, da ni imel smodnika s seboj! Tokrat je Fronc pomeril prav v bližino: za cili si ie izbral njivi pod poljo.
»Orehariev svet. Na Okrešlju mu pravimo,« je važno povedaL
Pravljičarja Brskafa je menda sam zlodej premotil in mu vrgel hudobno besedo na jezik. Takole so je hotel ponorčevati iz Froncevega neiz-črjmega znanja:
»Slišite, Fronc, kaj pa tistale krtina tamle? Ali ima tudi ta svoje ime?«
Pa jo je izkupil. Fronc ga je ošvrknil z ujed-Ijivim pogledom in.odrezavo izgoltal:
»Tudi. Krtova dežela ji pravimo. Tja boste tudi vi kmalu šli z nosom zemljo podpirat, če boste tako osAti!«
Resnično, resnično, Voričev Fronc ne ostane nikomur ničesar dolžan. Daj mu počen groš, pa ti ga vrne z obrestmi in pri priči 1
Kolovozna pot teče v položnih vijugali dalje kot kača. Strma pobočja nad njo, strma pobočja pod njo. Gornja pobočja se podjetno vzpenjajo visoko k vznožju sivih pečin, spodnja se v drznih lokih spuščajo k ravnicam navzdol lz odprtega roba nad potjo štrlijo skale kot starinske izkop-nine in grušč 6e zahrbtno vali mimo njih. Kolovoz se hoče izogniti izbočenemu robu in ga obide v ostrem ovinku. Globoko spodaj šumi potok Mlinca svojo nenkročeno pesem.
Na meji dveh svetov smo Na desni plodna zemlja, s pekočimi žulji in grenkim znojem pognojena. Na levi vhod v divjino, z robatimi skalami in razmršenim grmičevjem posejano.
Ob poti stojita tesno drug ob drugem dva 1k>-dičasta grma. Češtninje in gožolje (šipok).
Voričevoinu Froticu se je nekaj utrnilo v spomin.
»Lejte, tale dva sta si pa že od nekdaj huda sovražnika,« ie rekel in kar nekam škodoželjno dregnil s palico v češminov in gdžoljev grm. »Ali veste, zakaj imata oba rdeče jagode?«
»Kako bi vedel?« je skromno odgovoril pravljičar Brskač. »Povejte, povejte!«
Voričev Fronc je 6pet vtaknil stekleni ključ v zakladnico svojega znanja in jo previdno odprl. Prečudno je zaškrtalo in zarožljalo, kakor da bi se okamenele kapljice trkljale po pločevinasti strehi.
»Bogve, koliko tisoč let je že od tega, kar sta se češminje in gožolje sprla. Beseda je dala besedo in nazadnje sta si skočila v lase. Oba sta bila precej huda in nevarna bojca. Češminje je g<5-žolje kavsljftlo, da ee je vse kadilo. G6žolje pa je češminje pošteno razpraskalo. Češminje ima ostro trnje, a premajhno, zato ni bilo sovražniku kos. Gožolje ima veliko zakrivljeno trnje, zato je kmalu premagalo češminje. Krvava sta bila oba, a češminje najliolj. Kar stisnite češminovo jagodo, pa boste videli, da je bolj rdeča kot grtžoljeva!«
Pravljičar Brskač se je prepričal na svoje oči, da Fronceva trditev ni iz trte izvita. Iz češminove jagode se je pocedila temno rdeča kri, iz g6žo-ljeve pa bledo rdeča ...
»Ste videli?!« je zmagoslavno vzkliknil Fronc in nadaljeval: »Bog je videl to ravsanje in kav-sanje in sveta jeza ga je obšla Naložil je Češminju in gožolju hudo pokoro. Takole, lejte. morata zdaj drug ob drugem stati kot pe« in mačka in si iz oči v oči gledati Vse prepirljivce in pretepače naj bi Bog kaznoval tako!«
Na vso moč poučna zgodbica. Resnično, resnično, Voričev Fronc vam jo iztuhta, da vam od presenečenja zastane sapa in ste pred njim ta-kooole majhni.. !
Nov oster ovinek, nov krivuljast rob in potok Mlinca jima je od blizu zahrumel na uho.
»Tole je pa Mlinški rob,« je ukaželjnemu šolarju razkladal stari učenik ter udaril z nogo ob tla.
V ozki kotlini pod robom, na katerem sta se utaborlla, so se prikazale štiri beraške bajte: štiri nadložne starke, ki so omagale na poti in počepnile k potoku, da bi si omočile izsušeno grlo.
Iz Fronceve zakladnice se je vsulo bogastvo, da ga je pravljičar Brskač komaj utegnil sproti tlačiti v vrečo svojega spomina.
Nekoč so stali tod štirje mlini: Bržolnov, Skrableiev, Matičev jn Lahov. Že zdavnaj so opuščeni. Jez jo deroča voda podrla in nihče več ga ni hotel popravljatL Ostala je sama podrtija. V baj-
tah, napol lesenih, napol zidanih, so našle skromno zavetje revne delavske družine. Da pa ta skupinica bajt ne bi ostala brez imena, kot božji volek v travi, eo jo krstili za Metno vas. Zato, ker se je v raztrgano bajto najprej naselila neka Meta. Kot kupček nesreče se stiska Metna vas v vdolbino ob potoku. A moti se, kdor misli, da je tod sam jok, samo škripanje z zobmi domž. O ne. Celo nekaj posrečenih obešenjaških šal na račun svoje revščine so prebivalci Metne vasi iztuhtali in v javnost vrgli. Dali so ozkim presledkom med bajtami imenitna ulična imena: Maksov trg, Aleksandrova cesta, Ribja steza. Eno izmed raztrganih bajt pa 6o z imenom cel6 povišali v nebotičnik.
V tistih časih — kam so odbežali? —, ko eo mlini ob potoku še ropotali in je domišljija starih dedov še pletla bajke ob zimskih pečeh, je v kotlini ob potoku Mlinca živel občinski revež, stari Parla imenovan. V bajti je prebival, kjer se zdaj z revščino tepe mati Meta. Mnogokaj vam je v tej samoti stari 1'arta videl in doživel. Ko je bil Šur-kov Martin še mlečnozob fantič, je stari Parta izžužnjal čudovite stvari. Sam divji mož je bodli s Kvačiševe njive po potočni strugi k njemu vaso-vat, je pravil. Tako visok vam je neki bil. da je moral poklekniti, če je hotel pogledati v bajto, je pravil. Ob nedeljah je cel6 pri njem prenočeval. Neznansko dolge noge je imel, ni se mogel v bajti iztegniti. Kolena je moral stisniti jiod bradč in v klobčič se je moral zviti kot jež, če je hotel biti pod streho, je pravil.
Ko je stari Parta odšel k Bogu delat obračun — milostna mu bodi sodba I —, si je zapuščeno bajto izbral za svoje zadnje bivališče odsluženi vojščak, puščavnik Sahljica imenovan. Znamenit vam je bil ta mož, samemu Radeckiju je gledal iz oči v oči. na Laškem je pod njim prelival vročo kri. O kolikokrat se je postavljal, dobri starček: »Da, da, takrat smo bili korenjaki! Pod Radecki-jem smo sabljlce kar takooole sukali ...!« Stokrat in stokrat je to povedal in pokazal. Tako se ga je prijelo ime Sahljica kot starega berača uš. Radec-kija je imel puščavnik Sahljica v časteh, da bi šel zanj v ogenj in vodo, če bi bilo treba. Z žarečimi očmi je obujal spomine nanj: »Kadar je Radecki prišel med nas. vojake, in zakliral: Meinp Kinderl (otroci moji!), smo vsi jokali.«
(Dalje prihodnjo nedeljoj
Kot cvetje
Krog doline naše grilki so poniini — za sveta vrvenje, boj in hrup brezbrižni. Sami vase zatopljeni so čudaki
mrkoresni — in ljudje smo ravno taki!
Sreče pričakujemo brez hrepenenja. Ne vzdihujemo nikoli sred trpljenja.
Tečejo otrokom dnevi brez mladosti — mro iivljenja polni starci brez bridkosti.
Rod za rodom nemo umira kot poleti
cvetje mre na pokošeni senoieti.
Marija Brenčil.
Sobne rastline
in električna luč
Colo v temnih sobah uspevajo zelene rastline, če jih postavimo poil svetilko vsaj za pet ur vsak večer. Žarnice morejo hiti čisto navadne. Rastlina jo potrebna svetlobe, ki prihaja od zgoruj, ker
hoče rasti navzgor. Če sveti luč ob slrani, so skloni v stran in raste postrani. Kako rastline ljubijo svetlobo, je razvidno iz tega. ko zrastejo nekatere v tako bližino luči, da si osmodijo vih-njo liste.
Listnate rastline ne zahtevajo toliko svelloho kot cvetoče Pod svetilko, ki ie pritrjena ;ia steni (glej sliko!), moreš dali posebne držaje za zelene rastline, zlasti za take, ki jim vejico visijo nizdol. Za k stoječim svetilkam so pa primerno nizke listnate rastline.
Rastlinske barve
Ali je kaj nežnejšega in finejšega, kot so rastlinske barve? Ni čudno, da so blagovi rastlinskih barv najbolj priljubljeni. Seveda je kar umetnost, da so rastlinske barve pravilno sestavljene. Imamo pa troje barv, ki se moreš tudi doma baviti z njimi, in to so: čajeva, kavova iu kameličina barva. S temi barvami utegneš poživiti zaprane ovratnike in zapestnike, bluze in prličo, da bodo osve-
ženi ko sončni žarki. Ti barvni izvlečki niso prav nič dragi, saj ni treba kupiti nobenih barvil.
Od čaju dobiš jako čisto, zlutorjavo burvo, če takole storiš:
Cajove lističe skuhaš v loncu vode ln jih precediš skozi sito, ki je v njeni še tenčica. Tenčico je pa trelm prej zmočiti in močno oželi. Čaiovo vodo moreš z vodo šo razredčiti; s krpo poskusiš, kakšna je barva, in preizkušaš, dokler ni taka, kakršno hočeš Imeti.
Prav tako narediš barvo iz kamelic. Barva bo svetlorumcna in prav posebno sveža in jasna.
Barvo iz kavo narediš iz kavove usedlino, ki jo skuhaš kakor čaj in precediš. Barva bo lepa, svetlorjava.
Stvori, ki jih hočeš pobarvati, morajo biti najprej dobro oprane in mokro. Koj po barvanju jih izplakneš v jesihovi vodi (1 del iesihn, 2 dela vode), nalo pa še v mrzli, čisti vodi.

Čajeva barva je jako trpežna, barva od kamelic pa ne. Če pa pustiš blago prav dolgo v barvilu, pri čemer ga venomer sem in tja pregib-lješ, pa |)oslane barva trpežnejša.
Če vse tri barvo zmešaš, dobiš prav lepe ln posebne sestavine barv. S kavo bo svetlorumcna kameličina barva bol! norka. a s čajem bo kavova barva bolj zlala. — S čajem moreš barve bolj za-temnili. Tako na primer, če imaš preveč rd čo svilo, pa jo Izplakneš v čaju. se bo rdeča bui.'a spremenila v barvo breskva
Resno poglavje
Ko je Nežka hodila vsa objokana okoli in že ni mogla nič več skrivati svoje sramote, so jo ljudje neusmiljeno popadli: »Kaj takega! Kdo bi si bil mislil, da bo ona laka! Tiha voda globoko dere...«
Drugi so bili silno ogorčeni. Na vse načine so se znašali nad pokvarjenostjo današnje mladine, ki da se zmeraj globlje pogreza v moralno pro-palost. Ko so bili še oni mladi — kaj takega ni bilo nikdar. To se mora izboljšati! Se mora!
Toda — to izboljšanje so kar lopo pustili
vnemar in izročili 6vojim bližnjim. Saj ni bilo moči zahtevati od njih, da hi stopili s svojih visokih, čednoslnih stolpov in bi se dotaknili človeške bede in krivde!
Nekateri so pa le imeli sočutje z nesrečnim dekletom. Zavedali so se: če je padla taka, kot je Nežka, potem jo moralo biti že kaj posebnega vzrok za to. In posvetilo se jim jo, da jo naravnost nemogoče ostali dober in čist v okolici, kakršnega je Nežka poznala vsa mladostna leta. Oče propalica in delomržnež. Sestre in bratje su-
roveži in robati. Mati vsa preplašena, izgarana, utrujena, otopena, uničena od prehudih skrbi za vsakdanji kruhek. Stanovanje: dve tesni, temni kamri, ki sta bili za sobo, kuhinjo in spalnico. In prav zgoraj pod streho majhna, pu6ta, mrka kamrica, ki so jo oddajali mlademu moškemu s prav pičlimi dohodki, in ta je bil dekletu usoden...
Kako neskončno so škodljive takšne žalostne stanovanjske razmere, ki telesno in duševno ogra-žajo družinsko življenjel Treba si je kdaj ogledati bivališča po tako zvanili stanovanjskih kasarnah, da vidiš, koliko korajže in koliko duševne moči je treba, da tu človek ne pogine in se ne zaduši v vseli mogočih nevarnostih, ki zlasti mladino zalezujejo. Čo zapiše kak niodcrn človek: »Sezidajte namesto razkošnih uradnih poslopij rajši zdrava stanovanja revnim slojem!! S tem boste človeštvu izkazali neskončno večjo dobroto —,« tedaj se zaveda iz lastne izkušnje, kakšneca resnega poglavja se jo dotaknil. Koliko večjih otrok, deklet in dečkov, živi v eni sobi s starši in drugimi odraslimi člani družine. Koliko vidijo in slišijo v krogu svoje družine, kar je mnogo prerobalo in pregrilo za njih mlade dušo! Koliko cvetov so zaduši, preden začno cveslil ln V6a la odraščajoča mladina je v tistih letih, kjer bi se ljubezni žejno srce na vsak način rado oklenilo nekoga, bodi tako ali tako.
Otroci, ki so komaj shodili, ki bi potrebovali sonca za poznejše življenje in kakšen količek v sobi, kjer bi mogli biti sami zase, da bi predelali vse tisto neznano in novo, ki vstopa v njih življenje, so morajo zadovoljiti z mrkim, s temnim bivališčem z mnogimi osebami.
Niti svoje lastne postelje nimajo, pa se ljudje čudimo, dn nimajo smisla za domačnost, za toplo gnezdo v svoji duši!
Ali moremo tnko mladino kar neusmiljeno obdolžili raznih pregreh; ko je pa vse tako urejeno, da se mora zadušili vse, kar je lepega, in pognati kali vse. kar je nizkotnegn? Ali razumemo, da se vsak mlad človek, bodi deček ali deklica, izogiba takega »doma« in je rajši čim več zunaj, v kinu, na plesih, v družbi dvomljivih prijateljev, in iščo ondi tisto, Česar pri starših fte more dobiti?
Koliko bojev mora prestali tak mlad človek, č« hoče ostati lo malce dober in čisll
Pomladanski smehljaj
O, ta pomladanska utrujenost
V prvih toplejših dneh se pojavi tista zloglasna pomladanska utrujenost, pobitosit duhA in telesa, občutek žalosti brez vzroka nesreče, ko možgani nočejo več delati. Vse to je kaj malo v zvezi s toploto in »pomladanskim« zrakom, pač pa je posledica pomanjkanja vitaminov, ki spravi podse tudi najbolj čvrstega človeka.
Le malo ljudi pa sluti, da so vsi ti tako zelo potrebni vitamini za poživitev telesa in hkrati tudi duha v sadju in še mnogo več — v s 1 a -ni ku! Pomladanska ulrujenosl? Beži no! Kar slanjka na mizo, da se epet okrepi mol Slanik je za ta čas na|bbljše okrepčilo, pa bodi nasoljen ali kisel ali zares »pikanten«, kakršen je pač. Slanik v presnem, slanik v omaki ali v soiati, slanik pomešan z ostanki raznih omak Dobro kuharico spoznaš po spretnosti, da zna tudi to živilo pravilno pripravili, tnko da ti jed zadiši, in ne da je le za silo užitna.
Komu so znana slanikova jedila, ki jih daš gorka na mizo? Ta jedila so primerne večerjo za viharne, mokre in mrzle dneve, ki nas v pred-poniladi tako radi obiščejo.
Slanik v paradižnikovi omaki
Z mesoreznico razrežeš 5 namočenih, očiščenih filejev nasoljenega slanika. Prav tako daš v stroj-ček majno čebulo in 750 g olupljenih skuhanih krompirjev. V to goščo primešaš jajce in drobtine iz 1—2 žeinelj in dodaš še siadke paprike. Vse to dobro pregneteš, izoblikuješ podolgovate klo-basice, ki jih povaljaš v drobtinah in spečeš v kožici. Na koncu dodaš vroče paradižnikove omake. Zraven eolata ali kislo zelje.
Slanikov narastek
Za ta narastek moreš uporabili ostanke različnih mesenin Dalje pa vzameš 3 do 4 dobro očiščene slanike, ki jih z drugim mesom vred sesekljaš. Dodaš 1—2 jajci, 2 žlici sira, ki ga premešaš v mleku. Nato dodaš še papriko. Vse skupaj daš v posodo, ki je namazana z mastjo in potresena z drobtinami. To pečeš s krompirjem (1 plast gošče, 1 krompirja) ali pa brez njega. Zraven kaka omaka.
Krompirjeva gnezda
Imaš 500 g mrzlega, stlačenega in kuhanega krompirja, ki mu primešaš 35 g krompirjeve moke in žličko peciinega praška Nato dobro premešaš 45 g masti, 1 ja|co in nekaj žlic kisle smetane. Temu dodaš krompir, osoliš in primešaš še 40 g nastrganega zelja. Iz te gošče izoblikuješ okrogla gnezda, ki jih opečeš nn pekači v srednje vroči pečici. V pečena gnezda položiš kakršnokoli zelenjavo ali kako jed iz rib.
»Bova ramena malo podložila, kaj?« »Ne. ne. dajte raiši hlače!«
Večerna kočemajka (spodaj v sredi) ima en sam žep, ki izhaja iz njega vezenina iz zlatih nitk in korald. Kočemajka se nevidno zapenja.
Večerna pompadura (na desni spodaj) je okrašena s pentljo. Nemara se d& na ta način okrasiti tudi kaka starejša torbica za pražnje prilike.
Progasta obleka
Da so proge jako važne, razvidiš z obleke na sliki. Ramena so od njih široka, pas ozek in krilo je zaradi njih bolj živo In široko.
V BOJ ZA NAŠE CASOPiSJEi
Nove obleke, nova pokrivala in novi ohrashi
Če je zdaj treba kake nove obleke, tedaj mora biti krilo kratko in široko. Ta oblika je bila že pred meseci napovedana, a 6e še kar ne more udomačiti, čeprav je takšno krilo ko nalašč, da človeka pomladi, da so kretnje bolj lahke in sveže. Kratko, široko krilo je najlepše iz temno-modrega blaga (ali pa iz črnega) s prile-gajočim se životkom.
Na sliki je primerna popoldanska obleka iz jerseya. Ves srednji del je fronsiran (glej sliko!). Če je telo vitko, more biti ta del še malo niže po krilu, vendar pa to ne pristoji zmeraj dobro.
Zraven je tako imenovana srajčasta bluza, ki je lahko iz platna ali svile. Mala pentljica pod brado je prav lična za li kostumu.
Oba pokrivala sta primerne velikosti, ki imata cel6 nekaj krajevcev za senco. Vrhnji klobuk ima oglavje iz več ploščatih cvetk. Če pa je postava jako vitka, potem morejo biti pa še razni 6adeži pomešani med cveticami, tako da je oglavje precej visoko in za las podobno bivšim načičkanim kiobukom naših mater.
Zapestnica (na levi) je iz samih pozlačenih krink. Ta vzorec se uporablja tudi na drugem nakitu in je lep tudi iz pisanega emajla.
Kanarček noče peti — kaj ma ie?
Vse je bilo poskrbljeno za kanarčka, v kletki je bilo vse snažno, vode in piče jo imel, pa vendarle noče več peti. In kupili so ga kot prvovrstnega, nagrajenega pevca-kanarčka.
Predvsem velja, da najboljši kanarčki od časa do časa nehajo peti. Dalje pa dobijo slabejši glas od preobilne piče. Kdor torej misli, da je treba kanarčka kar venomer pitali s konopljo, bo jako razočaran, zakaj kanarček bo — utihnil. Mogoče pa ne poje več, ker ni na pravem kraju Res so kanarčki hvaležni za svetlo, zračno sobo, vendnr ne 6inejo bili preblizu okna, ker jih luč slepi. Tudi za prepih so mali pevci zelo občutljivi. Zaradi kakega majhnega prehlada, ki ni na zunaj prav nič viden, izgubijo glas za delj časa Neugodno je tudi za njegovo petje, če ima preveč opravka. Če se ptič more igrali, pa noče več peli. Slednjič pa je mogoče, da je kanarček preveč plačljiv in da zato noče peti. Nemara prihaja preveč ljudi v sobo? Ni treba še posebej omeniti, da moraš pri kanarčku pazili na red in točnost glede oskrbe in snage.
Bolniki
so povsod .Zato je neobhodno potrebno, da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki radi priporočajo Darmol odraslim In otrokom, ludi pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabljajte zato prt za-ptrju le dobro odvajalno sredstvo *»"7
tirati n grbiimbiiuiaik Bmm/y VSf
Naš domači zdravnik
P. S. Z. o. S.: Dva fantka imate. Starejši j6 star 4 in pol leta. Živahen je, dobro razvit in rejen. Od prvih tednov po rojstvu do 1. leta ee je iztrebljal na 3 do 4 dni. Redno ste hodili z njim v posvetovalnico za matere, kjer so vam rekli, da je otrok tak, da vse zase porabi. Lansko leto ee mu je toliko izboljšalo, da se je dnevno iztrebljal. Zdaj pa se je nadloga povrnila. Kljub temu, da uživa večinoma rastlinsko hrano, se iztreblja komaj vsake tri dni, in to z velikansko težavo. Pomagate mu s tem, da ga namažete z borvazelinom. Ne veste pa, ali smete to ali ne. Otrok se je nato navadil, da vas vsakokrat prosi. Blato je zapečeno. Na koncu skoraj vedno krvavo. Kaj naj bi ukrenili zaradi slabe prebave? Odkod okrvavljeno blato? Ima otrok hemoroide? Ali pa je neredno iztrebljanje živčnega izvora?
Često je vzrok zapeki enostranska prehrana (predvsem inleko, meso, jajca). Po jedilnem listu, ki ste ga opisali, sklepam, da tu pri fantku ne bo ta vzrok. Včasih je res živčevje vzrok, včaeih pomanjkljiva vzgoja. Tudi za to mislim, da v vašem primeru ne prihaja v poštev. Najbolj trdovratno zapeko pa opažamo pri tako zvatii Hirsch-prungovi bolezni. Značilno za to bolezen je razširjenje debelega črevesja. Od tod krvavo blato in bolečine pri iztrebljanju. S tem, da ga namažete, mu iztrebljanje olajšate. Prav storite, če ga odvedete k zdravniku, da se zapeka ozdravi. Hranite otroka še naprej kakor do zdaj. Z mlekom ga ne silite, če ga ne mara. Dvakrat na dan mu dajte presnega sadja, enkrat pa kompot. Uživa naj presno maslo in med, kislo mleko, jogurth. Na tešče mu dajte kozarec mrzle vode. Veliko naj se giblje. Delajte z njim gimnastične vaje. Včasih mu lahko pomagate s tem, da mu daste čistilo. Vendar pa tega ne delajte redno, ker preide potem to v navado in brez tega sploh ne gre več.
Ista: Pri zadnjem porodu »te bili šivani. Šivi pa so popustili in raztrganina je prav tako velika kakor pri po porodu. Mislite, da bi 6e vam zaradi tega povesila maternica.
Potrebna bo operacija, če je raztrganina res tako velika. Z njo pa se boste izognili različnim neprijetnostim, ki nastopajo po takih raztrganinah presredka.
M. R. Lj.: Izostajanje čišče, oziroma neredno pojavljanje, menim, da bo v vaših letih znak mene.
N. J. S. p. M. m.: Še vedno imate polno za-jedavcev na obrazu, čeprav 6te se mazali s priporočenim mazilom.
Poskusite z obsevanjem z višinskim soncem. Tudi obsevanje z rentgenovimi žarki je včasih prav izdatno. Važno pa je, da si uredite prebavo. Ne pozabite na redno iztrebljanje! Po navadi so laki bolniki tudi slabokrvni. Zato pa bi vam priporočal zdravljenje z arzenom.
M. V. B.: Močno hujšanje, malo zvišana temperatura eta tako važna znaka, da vam svetujem, da greste takoj k zdravniku.
F. Č. H.: Stalno se vam pojavljajo plini z zelo neprijetnim vonjem ter vas v družbi popolnoma onemogočajo.
Številne so bolezni, ki jih spremlja nadloga, katera mori vas: srčne bolezni, bolezni jeter, tre-hišne slinovke, želodca, črevesja itd. Domnevam, da tiči pri vas vzrok v prebavilih. Dognati pa mora to šele preiskava. Mnogo pa si bosle ublažili nadlogo, če si uredite prebavo. Izogibajte se jedi, ki napenjajo, n. pr. črnega kruha, stročnic itd.
Tudi mesa uživajte manj I Skrbite za redno Iztrebljanje! Pijte redno karlovarsko eoll Dnevno jem ljite po nekaj tablet živalskega oglja.
A. P. H.: 50 let ste stari, vedno ste btll zdravi in pri delu na veliki kmetiji. 8 let že vas bolijo noge in križ. Zdravili ste se na kliniki, kar pa vam je le prav malo pomagalo. Bolečine so vedno hujše, tako da se že komaj premikate.
Težka stvar. Na kliniki ste bili, kjer so vrelci naše znanosti in umetnosti, pa vam niso mogli dosti pomagati. Kako naj vam jaz kaj dobrega svetujem, ko vas niti videl nisem. Bolezni, ki se javljajo z bolečinami v križu in nogah je prav lepo število. Od različnih bolezni v sklepih križnice se vleče vrsta preko številnih bolezni notranjih genitalij ožilja in ploskih nog. Navedem vam lahko zdravilo, ki olajšajo bolečine. S tem pa nadloga še ne bo odpravljena.
V. F. Lj.: Pekoči občutek po telesu, ki se pojavlja od časa do časa brez vidnih sprememb, menim, da bo v zvezi z živci. Drugi nadlogi pa bo vzrok nesnaga, ki se tam okoli nabira. Redno se umivajte s toplo vodo. Pojdite k zdravniku, če morda nimate kakšne organske napake.
F. L. Sv. L. 1. P.: 29 let ste srtari. 6 let vas muči zapeka. Iztrebljate se po dvakrat na teden. Rlato je vedno krvavo. Pri iztrebljanju vas boli črevo. Teka nimate, v želodcu vas siabi, glava vas boli.
Opisane nadloge povzroča pri vas zapeka. Krvavo blalo in bolečine pri iztrebljanju eo pa v zvezi z zlato žilo ali pa s črevesno zapeko. Cesto pa najdemo oboje hkrat.i. Uživajte predvsem rastlinsko hrano, zlasti kislo zelje, surovo sadje, kislo inleko itd. Menim, da bi 6i nadlogo mnogo omilili, če bi si pozdravili zlato žilo ali črevesno zapeko.
F. J. M.: 32 let staro ženo Imate, ki je že od nekdaj bolj šibkega zdravja. Po zadnjem porodu čuti hudo pekočo bolečino, če gre na vodo. Voda je krvavkasta, gosta, kalna. Boli jo glava, mrazi jo. Ilipermanganove kopelji ji niso pomagale.
Menim, da tiči bolezen v ledvicah, oziroma mehurju. Nič ne odlašajte, peljito jo čimprej k zdravniku.
J. F. Lj.: če sem vas prav razumel, vas mučijo nočni izlivi, ki postajajo vedno bolj pogobti.
Opazujte samega sebe, pa boste našli pravi vzrok. Dokler vas ne slabi, naj vas ne skrbi.
J. P. H.: Voda, ki dolgo stoji v posodi, postane bolj gosta, včasih tudi kalna. Iz tega pa še ne sledi, da je tak človek bolan. Da boste mirni, dajte vodo pregledati!
Žl. M. V.: Res so še druge možnosti In vzroki, če mlado poročena žena izgubi čiščo, vendar pa je največja verjetnost spočetje.
A. Ž.: Pri vojakih so vam pred leti ugotovili hidrokelo in vam priporočili, da nosite suspenzorij. Zdi se vam, da se je zadnje čase povečala. Vprašujete, če je operacija v vaših letih možna in brez nevarnosti. Kako nastane ta nadloga?
Imate tako imenovano vodeno kilo, ki nastane na ta način, da se nabere tekočina med listi ovojnice, ki ovijajo modo. Vzrok temu so poškodbe, če tudi včasih tako malenkostne, da jih niti ne opazimo ne, ali pa različna vnetja. Najdemo pa tudi primere, kjer ne poznamo pravega vzroka. Pri otrocih je včasih to že prirojeno. Operacija je v vaših letih možna in menim, da tudi edino uspešno zdravljenje.
Pravni nasveti
U
Pravočasno se pobrigajte za svoje pravice.
A. P. Sosedovo posestvo jc bilo prodano na dražbi in ž njim vred tudi parcela, ki ste jo stalno uživali in vedno smatrali kot svojo last. Pozvali sle kupca, naj vam to parcelo prepusti v zopetno uživanje, pa na to ne pristane. — Kupec ima prav. Ker je kupil sosedovo posestvo na dražbi in mu pred dražbo razmere niso bile prav nič znane, ni mogel vedeti, da ste vi uživali tisto parcclo, ki je bila s sosedovim posestvom vred tudi na dražbi. Vaša stvar je bila, ko se je dražba objavila, da se prepričate, kaj gre na dražbo in do dražbenega naroka bi lahko ugovarjali prodaji parcele, ki ste jo uživali preko 30 let in s tem tudi že priposestvovali. Ko ni bilo nobenega ugovora, je pač kupec kupil vse to, kar je bilo na dražbi in od njega ne morete zahtevati nobene odškodnine za bivšo vašo parcelo.
Obresti za vloge pri poštni hranilnici. R. M. D. R. Za vaša vlogo v Poštni hranilnici vam ne more izračunati obresti uradnik pri poštni linici, ampak imate pravico, da zahtevate pri vsakem poštnem uradu potrebne tiskovine, da pismeno zahtevate od Poštne hranilnice v Belgradu sporočilo o višini v preteklem letu nateklih obresti. To sporočilo boste sprejeli na posebni dopisnici in s ta dopisnico v roki boste lahko pri vsakem poštnem uradu zahtevali pripis lanskoletnih obresti.
Preskrba do smrti. H. M. K.: Pogodba, s katero je prevzel vašo sorodnico posestnik v dosmrtno preskrbo pro,ti enkratnemu plačilu v znesku 1500 din je veljavna in za oba obvezna. So-rodnica je morala po svojih močeh delati, zato pa ji mora posestnik poleg hrane dajati tudi potrebno obleko. Če sedaj obleke noče dajali, jo lahko so-rodnica s tožbo uveljavlja. Če pa posestnik sploh noče več s svoje strani izpolnjevati prevzetih obveznosti, lahko 6orodnica po preteku danega naknadnega roka odstopi od pogodbe. Obračunavanje bi pač bilo zamotano, ker bi morala vsaka stranka povrniti, kar je od nasprotne sprejela. Poleg tega bi mogla sorodnica zahtevati tudi odškodnino za škodo, ki ji je nastala zaradi neizpolnitve pogodbe.
Prodano posestvo. A. L. 100: Ko je oče posestvo prodal hčerki, je s tem postala njegova o,poroka, s katero je svoji drugi ženi volil dosmrtno gospodarstvo in užitek na svojem takrat še neprodanem posestvu, brezpredmetna. Po očetovi smrti bo mogla mačeha, kot vdova po možu, zahtevati le volilo vse premičnine, ki spadajo k potrebam gospodinjstva. Poleg tega bo imela vdova pravico zahtevati od moževe zapuščine potrebno dostojno vzdrževanje, dokler se v drugič ne poroči.
J. P. D.! Odškodnino more od vas zahtevali dekle, če ste jo bodisi s kaznivim dejanjem ali pa zvijačno pripravili do telesne združitve. Noseča žena, ki odpravi svoj plod, bodisi sama ali po drugemu, 6e kaznuje z zaporom do 3 let. Pomagač
jiimimmimiiimmmmmiinimiim ODREZTTE nrntimmmmmmmiimimiimmiii
ju?;nn? ITIIimmf[
| odgovarja samo na vprašanja, ka- | 1 terim je priložen tale odrezek. j
1 „Slovenec" 5. marca t939 |
šiiiitiiiiiiniiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHHHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiš
se pa kaznuje s strogim zaporom do 5 lel. Kdor to stori prati volji noseče žene, se kaznuje z ječo do 5 let. Oseba, ki namenoma zavede ali nasnuje, da ženska odpravi plod, se kaznuje z isto kaznijo, kakor bi to 6ama storila. — Iz teh določil razberete, da lepo tiha popravite storjeno škodo, kajti f če bo stvar prišla pred sodišče, bodo posledice vse hujše.
Kupna pogodba s sestro. V. H. L.: Če je bila sestra takrat, ko je vam prodala potom pisma 1 ha Zemlje, že polnoletna, je pogodba veljavna in lahko sestro, potem ko ste plačali celo kupnino, s tožbo prisilite, da vam izstavi listino, potrebno za zemljiškoknjižni prepis. Če pa ni bila polnoletna, pa jc pogodba neveljavna in se morate na novo pogoditi.
Državljanstvo. J. F.i Vaša sorodnica s Koroške že od leta 1924 dalje prebiva v naši državi ter je tu zaposlena. Rada bi dobila naše državljanstvo in vprašate, kako? — Ako je sorodnica že 21 let stara, lahko vloži prošnjo za pridobitev našega državljanstva. Če je slovenske narodnosti, bo s pridobitvijo državljanstva dobila domovinstvo v občini, kjer 6tanuje. Prošnjo je nasloviti na ministra notranjih zadev, vložiti pa jo je pri obče upravnem oblastvu prve stopnje. Za dekret o našem državljanstvu je treba plačati 1000 din takse, seveda je tudi treba kolkovati prošnjo in vse priloge. Minister za notranje posle sme oprostiti v primerih, vrednih posebnega ozira, plačilo vseh taks za pridobitev državljanstva tiste osebe, ki so Jugoslovani po rodu in jeziku, pa nastanjeni in priseljeni v kateri izmed občin naše države, če nc plačujejo na leto nad 1000 din državnega neposrednega davka.
Mlinarska obrt. I. P.! Obrnite se na domače okrajno načelstvo, ki Vam bo dalo vsa potrebna pojasnila.
Tožba radi žalitve. E.: Zdi se nam, da se Vam nikakor ne izplača vlagati tožbe radi žalitve potom odvetnika proti osebi, ki nima nobene goto-v:ne Dotični jc lahko obsojen, stroške pa bodete morali plačali sami svojemu odvetniku, ki gotovo ne bo voljan čakati, da m uplača stroške obsoienec, ki ga ne bo mogel z izvršbo k temu prisiliti. Tožbo radi žalitve lahko daste tudi pri sodišču na zapisnik. V tem primeru boste morali plačati samo prejpieanc takse.
Trošarina. F. S.! Zamenjali ste življenjske potrebščine za vino in ste vložili prošnjo za oprostitev plačila trošarine. Prošnjo je banska uprava odklonila, čeprav ste slišali, da ie zamenjava vina za življenjske potrebščine dovoljena brez trošarine. Vprašate, zakaj je bila prošnja odklonjena? — V rešitvi banske uprave je gotovo povedano, zakaj se prošnii ne ugodi, t. j., ker tega ne dovoljujejo zakoniti predpisi. Govorice, ki ste jih slišali, nisa točne. Predpise o banovinski trošarini najdete v pravilniku, ki je objavljen v »Službenem listu« z dne 29. decembra 1937 št. 104. Če kaj ne razumete, prosite domač oddelek finančne kontrole, da Vam da potrebna pojasnila.
Dolžnosti trgovskega vajenca. A. B.: Radi bi Izvedeli, kako daleč segajo gospodarjeve pravice proti vajencu? Ali mu sme ukazovati, kako si mora vajenec striči lase? Ali ga sme zaposlevati tudi tedaj, ko je trgovina zaprta, in kako ga mora hraniti. — Če učenec ni dovršij 16. leta starosti in če živi v službodavčevi hiši, jc podložen hišnemu strahovanju službodavca ali njegovega namestnika. Po našem mnenju mu tudi lahko ukaže, kako naj
•• oetriže. Č« ima Imetnik obrta učenca v oskrbi, mu mora dati zdravo in zadoistno hrano. Učenec mora imeti dovolj časa za učenje in ga služboda-vec ne sme uporabljati za posle, ki niso v zvezi z njegovo stroko. Ni torej dovoljeno učenca uporabljati v gospodinjstvu ali za delo na polju. Pometanje trgovine pa ne bo kršitev navedenega predpisa. Delovni čas, ki je predpisan za asebje v trgovinah, velja tudi za učence.
Živa meja ob cesti. C. A.i Občina je smela dati pasekati živo mejo, če je segala više nego 1 50 m nad cestni nivo. Če je zastirala preglednost križišča ali ovinka, jo je tudi smela posekati. Drevje m vejevje tudi ne sme segati v zračni pro-storstor cestnega zemljišča niti ovirati prometa ali zastirati pregleda. Tako drevje se mora odstraniti.
Če upnik ne zamenja dolžniških listin. E.: Dolžnik bi rad plačal znižani del dolga in je prosil upnika, da mu pošlje novo obveznico in obračun. Upnik se pa ne zmeni. Vprašate, kaj naj stori dolžnik? — Po pravilniku o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami sme zahtevati tudi dolžnik zameno dolžniških listin, če upnik ne sproži postopka za zameno. V tem primeru naj pač dolžnik napiše obračun in podpisano obveznico pošlje upniku. Nato pa naj v redu plačuje obroke.
Zaščita prevzemnika posestva. B. I.s Od očeta nameravate prevzeti posestvo, na katerem je nekaj dolga. Oče uživa kmetsko zaščito. Vprašate, ali bo zaščita prešla na prevzemnika? O prenosu posestva na drugo osebo, uživa novi lastnik olajšave pa uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov glede prevzetega dolga samo tedaj, če se je izvršil prenas po dedovanju ali po nasledstveni pogodbi katerekoli vrste (darilna pogodba, prodajna pogodba in podobno) in če je navi lastnik kmet po tej uredbi.
Nova obleka. C. H. D. - V trgovini se pred nakupom blago videli in ste zato mogli vedeti, kakšne kakovosti je bilo od vas izbrano blago. Že iz nam poslanega vzorca blaga je med prsti bilo čutiti zelo slabo kakovost. Če ste kljub tem očitnim 6labim kakovostim tako blago kupili, in čeprav se vam je nova obleka takoj pri posegu v žep začela trgati, ne morete od trgovca zahtevati nobene odškodnine. Morda vam bo trgovec dal kako odškodnino prostovoljno, da ne pride trgovina na slab glas, prisiliti v to ga pa ne morete.
Zaostala preživnina. F. L. M. T. - Preden sodišče zviša preživnino za nezakon. otroka, mora zaslišali nezakon. očeta in mu mora dostaviti tudi sklep o novo določeni preživnini, saj imajo stranke pravico rekurza na okrožno sodišče. V vašem primeru se pač odteguje plača ne samo za tekočo
VSak nima toliko denarja, da mo-re potovati v kopališče Ma vsakdo bi moral dati za zdravje letno 100— 150 dinarjev in piti mesee dnf meato druge vode samo našo znamenito: Radenski zdravilni vrelec
onega s rdečimi srci iz RADENSKEGA ZDRAVILNEGA KOPALIŠČA
SLATINA RADENCI
preživnino, ampak tudi za zaostanke v onih letih, ko je tekla pravda in niste za otroka ničesar plačali. Od 1. aprila 1938 dalje je zarubljiva za drž. nameščenca le plača, brez osebnih in rodbinskih doklad, vendar mors uslužbencu ostati čistih vsaj 500 din na mesec, če pa gre za alimentarijsko terjatev, pa polovica, to je 250 din. Opozorite finančno direkcijo, ki vam z ozirom na vašo plačo preveč odteguje, naj odtegljaje zniža, sicer boste tožili državni zaklad na izplačilo odtegljajev, izvršenih preko zakonite mere.
Odškodnina zaradi kršitve pogodbe. A". P. P. * Obe pogodbeni stranki se morata držati sklenjene pogodbe. Če nasprotna stranka krši pogodbo in imate zaradi tega škodo, lahko to škodo sodno uveljavite tekom 3 let. V pravdi morate dokazati, da je nasprotnik res kršil pogodbo in da je zaradi toga vam nastala škoda, katere višino morate tudi dokazati. Če ne morete dokazali škode — v vašem primeru bo to težko dokazljivo — je tožba brezpredmetna.
Menjalna pogodba. F. M. S. Z. « Če hočete
vedeti, kakšni stroški so združeni z menjalno pogodbo, ki jo želite napraviti doina s sosedom, vam svetujemo, da napišite osnutek take pogodbe, v kateri morate navesti vrednost enega in drugega zemljišča, vrednost užitka itd. ter s tem osnutkom vprašajte pri davkariji, koliko bodo znesle vse takse. Da ne bodo v pogodbi kake pomanjkljivosti, vam svetujemo, da jo napravite pri notarju, saj se z njim že v naprej lahko zmenite za tozadevno nagrado.
Kap med hišama. F. D. Š. L". - Ne morete soseda prisiliti, da bi napravil strešne žlebove na svojem hlevu, saj bije kap na njegov svet. Pravico pa imate, da napravite plot na svojem svetu tik ob meji, tedaj pod kapoin svoje hiša.
Kmetijski nasveti
Lucemo je samo sejati. K. J. P. — Sosedje vam svetujejo po pšenici posejati lucerno in travo ter vse skupaj z brano prevleči. Želite vedeti, če to lahko sedaj spomladi napravite. — Lucerna se od domače detelje razlikuje v dveh lastnostih. Prvič je rastlina toplejšega podnebja, ki ne prenese mraza v mladosti in jo slana kaj lahko zamori. Domačo deteljo lahko sejete po snegu, medtem ko morate z lucerno čakati tako dolgo, dokler se zemlja ne ogreje. Drugič je lucerna ob. čutljiva proti zasenčenju in zato je pregosto žito kaj rado zaduši, medtem ko domači detelji, ki ima počasnejšo rast, nič ne škodi. Zato domačo deteljo moremo sejati med žito, lucerne pa ne, oziroma kvečjemu med pomladni oves, ki pa ga je požeti takoj, ko gre v latje, sicer lucerno uniči. Svetujemo vam torej, da počakate s setvijo lucerne na tem mestu na prihodnje leto in jo tedaj sejete samo v mešanici s travami vred.
Kako dolgo ohrani seno redilnost? I. K. P.s Želite vedeti, kako dolgo, koliko let se sme seno hraniti, ne da bi izgubilo redilne vrednosti za govedo. — Seno izgublja pri dolgem ležanju hranilne snovi in prebavljivost, to,rej se njegova redilnost stalno zmanjšuje. Dve leti staro seno se n. pr. drobi ter postaja vedno bolj neužitno, končno ne-porabno. Čimbolj na rahlo je zloženo, temveč hranilnih snovi se razkraja pod vplivom zraka. Zato skušajo to preprečiti s tem, da 6eno stisnejo v bale v katere ne prodira toliko zraka. Na ta način stisnjeno 6eno se ohrani dalje časa užitno. — Svežega sena pa ni krmiti, ampak mora ležati najmanj kakih šest tednov, da se »prepoti« oziroma da po-kipi. Ko namreč seno spravimo, nastane v njem kipenje, ki ga povzročajo razne glivice. V tem stanju ni dobro sena pokladati, ker rado povzroča kipenje tudi v živalskem želodcu in s tem motnje v prebavi. Če hočemo torej imeti od 6ena največjo korist, ga začnimo pokladati kaka dva meseca potem, ko smo ga spravili, ter ga po,krmimo najkasneje do prihodnje jeseni. Nad dve leti 6taro seno pa ni veliko vredno.
Strojenje zajčjih kož. L K. R. D.: Doma imate več zajčjih kož, ki bi jih radi sami ustrojili. Slišali ste, da je postopek pri tem zelo preprost, zato bi ga radi poskusili in izvedli tako, da ostane dlaka na njih, — Strojenje zajčjih kož ni tako pre-
prosta, kakor si mislite, i'n strokovnjaško vam to izvede le krznar, ki vam pripravi dobro kožuho-vino. Za to je treba predvsem zajce ali kunce z zimsko dlako, ki ne gre iz kože. Kožuhovina z letno dlako ni nič vredna. Če hočete sami poskusiti ta delo, vam tu navedemo sledeči postopek: Kožo razpnite na primerno desko tako, da je s kosmato stranjo obrnjena proti deski, ter jo pritrdite s primerno dolgimi žeblji. Notranjo gladko stran previdna ostržite s topim nožem. Nato jo sušite na sončnem in zračnem kraju tako dolgo, da je osušena, vendar pa voljna. Potem jo namažite na njeni gladki notranji strani z nasičeno raztopino galuna Ko se je že skoraj posušila, namažite jo znova. To ponavljajte tako dolgo, dokler ni ustrojena. Čim debelejša je, tem dlje jo jc strojiti. — Končno jo temeljito namažite z zmesjo, ki jo napravite iz enega dela glicerina in enega dela vode. Ko je popolnoma suha, jo snamete z deske. Taka dobite dobro ustrojeno zajčjo kožuhovino.
Zmrzel krompir je lahko še užiten. M. Š. G. R.s
Je-li mogoče krompir, ki je zmrznil, zopet pripraviti tako, da postane užiten za ljudi oziroma za živino? — Tudi zmrznjen krompir 6e da napraviti užiten. Treba ga je postaviti v mrzlo vodo in v topel prostor, da se polagoma odtaja. Tedaj se ga dene v lonec in kuha ali pripravi za svinje kakor običajno. Nikar ga pa preveč naenkrat odtajati, sicer začne lahko gniti. Svinjam ga ne smemo preveč naenkrat pokladati, ker 6labo vpliva na prebavila.
Moderna sadna sušilnica. L. F. T.; Želite si ogledati moderno sadno sušilnico in kje bi jo našli. Katere hruške 60 najboljše za sušenje in kakšna cena je suhemu sadju, t. j. hruškam. Takih hrušk nameravate zasaditi več. — Najmodernejša sušilnica za sadje ie danes Wetz-Podgorškova, ki jo sadjarske podružnice kaj rade gradijo. Tako si lahko ogledate marsikje, tako n. pr. v Šmartnem pri Litiji, v Spodnji Polskavi pri Pragerskem, v Sv. Pavlu pri Preboldu v Savinjski dolini in drugod. — Posebnih hrušk za sušenje ne gojimo, pač pa so v ta namen dobre vse bolj sladke sorte. Tudi žlahtne so za to primerne, vprašanje je pa, če se to izplača. Za ceno suhih hrušk pa poizveste v Ljubljani na trgu in po trgovinah.
Davčna posvetovalnica
T. p. d. O. Veselična taksa. — Vprašujete, ali se more tujsko-prometno društvo okoristiti s taksno prostostjo pri vstopnicah h gledališkim predstavam ali velja odnosno določilo izključno le za prosvetna društva.
V smislu § 20, t. 19 finančnega zakona za leto 1937-38 je tarifna postavka 99a, pripomba 4 taksnega zakona razširjena v toliko, da se veselična taksa ne pobira tudi pri gledaliških predstavah, prosvetnih večerih, predavanjih in koncertih domačih prosvetnih društev, če se vrše te prireditve brez plesa. To določilo ne smemo preširoko, pa tudi ne preozko tolmačiti. Pravilo je, da veselične takse ne plačujejo za naved ene prireditve ona društva, ki imajo po svojih pravilih izključno ali vsaj pretežno prosvetni značaj v ožjem smislu in se teh pravil v življenju tudi drže. Iz tega vidite, da tujsko-prometno društvo te takse pač ni oproščena. Ni namreč možno trditi, da ima tujsko-promet-na društvo izključno ali vsaj pretežno prosvetni značaj v ožjem smislu, ker se delovanje tega društva, kot že ime pove — omejuje prvenstveno, če ne izključno, na propaganda za širjenje tujskega prometa.
M. M. v M. pri Lj.: Zakon o neposrednih davkih v svojih določbah ne predvideva primera, katerega omenjate. Zato uživajo nove zgradbe vaše občine prej ko slej le desetletne davčne olajšave, dasi je vaša občina prišla naknadno pod mesto, kjer uživajo nove zgradbe dvajsetletne davčne olajšave. Poleg tega znaša odbitek za popravila sedaj le 20%, dočim je znašal ta odbitek poprej 30%. Kolikor nam je znano, je v tej zadevi interveniralo že Društvo hišnih posestnikov. Če smo prav obveščeni, intervencija ni uspela.
Z ozirom na obstoječe zakonite določbe bi bile prošnje, pritožbe itd. brez vsakega uspeha. Odpomogla bi le naknadna dopolnitev zakona o neposrednih davkih.
L. F. v T.! Na vaše vprašanje vam ne moremo dati konkretnega odgovora, ker ne vemo, za ka-
tere vrste polizdelkov gre v vašem primeru. Spo-polnite v tem smislu svoje vprašanje, na kar vam odgovorimo.
M. Š. v B.: Ako ste edina lastnica, vam pri-tiče prostost od plačevanja zgradarine v smislu t 15. člena 32. zakona o neposrednih davkih. Vprašajte pri davčni upravi, zakaj vam predpisuje zgra-darino oziroma vložite prošnjo za priznanje trajne davčne prostosti. Ako dobite predpis davka, vložite pritožbo, V obeh primerih se sklicujte na določbo čl. 32. t. 15 zakona o neposrednih davkih.
P. F. v N, M.! Dotični trgovec bi moral v smislu čl 48. zakona o neposrednih davkih pre-stanek davčne obveznosti naznaniti tudi svoji davčni upravi in to v roku 14 dni izza dne, ko je prenehal izvrševati svojo trgovino. Odjava trgovine pri obrtnem oblastvu ne nadomešča strankine odjave pri davčni upravi. Zato bo dotični trgovec moral plačati pridobnino do konca leta 1938.
M. J. v Lj.i Vaše vprašanje nam ni povsem jasno. Po § 11, zakona z dne 15, decembra 1930 so oproščeni plačila davka samo oni davčni zavezanci, ki imajo devet ali več otrok, Z ozirom na to poiasnilo odpadejo menda odgovori na ostala vprašanja.
BANKA BARUCH
U, Rne Anber, Pariš (9°)
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje h» po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na nase ček. račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles-Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-6«, Ned Dienst; Luksemburg: številka 5967, Lunembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.

■■*' ■jmgfflBgm
v
V znožju vsokih čeri sta ee pozibavala dva zasidrana čolna. Lahka prednja krivca 6ta ee na tihih valovih prav po malem privzdigovala. Po-emoljene stranice so se bleščale v mesečini. V čolnih je na ozkih klopeh 6edelo po troje nizko sklonjenih moških; lakti so jim slonele na šibkih stranicah in z rdečimi rokami so otipavali dolge cikalnike*, ki so beli plavali po temni globoki vodi.
Bilo je neznanko tiho.Čeri so metale čudne sence po rahlo valujoči morski ravni. Zadaj se je raztezala Črna kleč, podobna ležeči sulici, razločni črni črti z ostjo na koncu. Nad njo se je dvigal ošaben in krut Utopljencev previs, ki mu je z dolgega kljuna kapljala voda po nabuhnjenem ma-hovnatein trebuhu. Okoli lahkih pozibavajočih se čolnov so polegale 6ence potonelih skal iz globin, kjer se po zakotljah in ležiščih med šopi rumenega rastlinja potikajo ribe.
Toda rib ni bilo. Cikalniki z ožganimi piSkurji za vado so se zastonj motali v lenivem morju. Mesec je lepo svetil, a se je za čudo samoten pomikal po nebu. Nobene zvezde ni bilo videti. Nelio ni imelo nobene barve. Lenivemu morju ni bilo videti konca in nobenega obzorja skraj neskončnih vrst počasi valujočih valov.
Ribiči so molče sedeli na ozkih klopeh in otipavali cikalnike. Malo prej, ravno preden se je znočilo, je šel mimo silen vlak gologlavk. Kakor vrelenice so se prignale celo nad vodo in odpirale v zraku ob krajeh rdeče gobčke. Zevale so kakor morski vrani, kadar lete visoko v burji. Hitele so mimo vad in poglodavale le konopce, kakor da bi se nečesa plašile. Komaj so jih nekaj malega nalovili, so izginile. Za njimi so se pritepli neke vrste majhni morski volkovi. Ribiči so hiteli zamahovati po zverinah z noži; odsekavali so jim glave in metali trupla v morje, dokler tudi ti niso odšli.
Silni vlak rib je može tako razvnel, da so 8e čakali, čeprav ni nobena ribica več popadla vado. Mislili so, da se bo spet prignal kak trop, ko bo plima navrela do kraja.
Tako pohlepno so poželevall rft>, Sa e« niso zmenili za usodno tišino in brezzvezdnato, brezbarvno nebo. Polna čolna bodo nalovili, če se bo vlak rib povrnil!
Zdaj je bila plima največja. Postalo je zelo soparno. Rdečebrad moški, kocinastega vratu, ki je sedel na kljunu oddaljenejšega čolna, je vstal. Pritegnil je hiačni jermen, zakašljal in zavpil v drugi čoln:
»Martinek, ali je pri tebi katera prijela?«
Ta je zahrkal in odvrnil:
»Tako se mi zdi... veš, Bartel, mislim, da bo nekaj prišlo s tega neba, ki nima nobene barve, kakor megla po gorah.«
»Nemara imaš prav,« je pritrdil rdeči Bartel. »Onole črno kleč tam zgoraj poglej! Človek hi sodil, da tam kdo ribiško palico tako drži. A pečina je, pri moji veri, podnevi vendar tako široka, kakor je čoln dolg.«
»Pa res,« so mrmrali možje. »Skoraj bi bilo bolje odveslati!«
Toda nobeden ee ni ganil. Zakaj, preveč so hm lakomni rib. Predstavljali so si, da bodo oba čolna le še napolnili z ribami rdečih gobčkov, ki jih je bilo prej priplavalo tak čudežen vlak.
Na lepem je postalo še tiše. Valčki so se prelivali v morsko gladino, kakor 6e svinec tali in pretaka v srebrno reko Le dva negibna čolna sta še bila na negibni črni vodni planjavi. Meseca ni bilo več. Vse nebo se je črno kopičilo. Iz daljave je prihrula grmljava, po uglajeni skali čisto blizu je skipel val. »Čii... ii... ii,« je zacvrčalo.
V	obeh čolnih so zakričali, da je odjeknilo iz vseh skalnih votlin velikih čeri.
»Križ božji! K veslom! Vesla ven!«
Razpotegnjenih ustnic, da je kazal zobe, se je rdeči Bartel pognal na pramec. Zagrahil je nož in s krepkim zamahom presekal rumeno žimnato sidrno vrv. Šibki čoln se je stresel kot konj, ki ga odvežejo, in ki 6e mu hoče na pot. Visoki prednji krivec je naglo zavil in čoln se je zavrtel. V za-očju je bilo eno veslo že zunaj.
Rdeči Bartel je zavpil:
»Zvlecite cikalnike!«
»Vrag naj vzame cikalnike!« so zarobill drugi. »Ho! Kaj pa je to? O — Jezus!«
Na nabreklem nebu so zagoreli bliski, ukrivljeni ognjeni noži so razsvetlili temo. Navprek rdečih strel je zabučalo grmenje. Svinčeno morje je zvil krč in ujedaje se je divje fohnelo.
V	obeli čolnih so vse vprek kričali in s prodniki tolkli po zagoženih veselnih kolcih.. Ko so presekali cikalnike in sidrne vrvi, so odveslall.
Vesla so hreščala in rezala še vedno rjavo morje. Bartlov čoln je bil spredaj. Veslači so z vso močjo odrivali vodo in pri nagibanju nazaj vsi hkrati glasno zajemali sapo. Priklanjaje lične prednje krivce sta lahka črna čolna ko lososa preskakovala gladino in se urno odganjala naprej.
Veslali so vzhodno mimo visokih čeri. Sredi teb so na vzhod in zahod štrlele iz vode dolge kleči in skalnati nameti, ki so jih silo davnih viharjev obklesale, dn so bili ko hišni zidovi. Na jug 6e je razprostiralo morje. Vzpelo se je že kot vegavo pobočje gore brez vrha.
* Cikalnik je dolg motvoz, ki je na njem po tfrti navezanih vcc trnkov z vada.
Iz tihih bliskov, ki so se zdaj redoma uži-gali, so udarjalo treskave strele. Tedaj sta čolna belo zasijala, se slabotno odbila od temne vode in med udarjanjem in škripanjem vesel spet minila v črni noči.
Kadar 6e jo zabliskalo, so bili obrazi veslačev beli. Vendar se niso nič več bali. Z največjim trudom 60 se upirali v vesla in se polglasno mirno pogovarjali. Ugibali so, ali bodo na obali pod vasjo, preden so bo morje do kraja razdivjalo. Čolna so vodili nekaj sežnjev narazen drugega za drugim. Veslanje je bilo vsem tako v prstih, da so ju kljub temi zastrumljali ravno, kakor leti skalni plič; naravnali so ju natančno v tisti pra-vec kot nekoč njihovi neštevilni predniki. V mislih jim ni bilo nič. A v telesih jim je pogum napel vse mišice.
Čolna sta se odmikala z največjo naglico in se žo vzporedila s trdnjavskim predgorjem. Zdrsnila sta mimo. Še malo in bila sta vštric stare trdnjave Aengus na vrhu visoke čeri. Morje je začenjalo vroti. Z dalje se je prignal neurni veter in ga potiskal pred 6eboj.
»Za nami se podi!« so vpili.
Na hitro so se pokrižali. Besede so fim odpovedale. Po morju so se valili in razbijali veliki valovi. Zaživeli so in se openili. Sikali so, hrsteli in metali slapove. Spodrivali so se in zgrinjali v visoke kupe. Ali pa so posamez usločenih grebenov drvili dalje, kakor da zavedno beže pred vihro.
Čolna že nista odletovala navdilj naprej. Premočno ju je zanašalo. S krni navprek sta koba-lila val za valom. Ribiči niso več na slepo pritiskali z vesli. Previdno so odmerjali zdaj polovične zdaj četrtinsko udarce in se reševali pred belo spenjenimi valovi, ki so jih ,naskakoyali v luči strel.
A oddaljevali so se le„ Ko dvoje mlgetaJočTh črnih lis so se verižili mimo Labodjih čeri in bili
Rdeči
(Va neki razprodaji v TVirothonmn na Dunaju »o nedavno prodali rdnče plesne šolno plesalke Fannjj Rlsslerje-ve. ki jih jc filmska igralka Maria Tasnady kupila za mnjhen donar. Čevljarji so dejali, da niso še nikoli na-rodili tako majhnih šolnčkov. Kaiiiiy Elsslerjeva pa je naravnost slovela zaradi svojih majhnih nog.)
V neki ozki ulici okrog cerkve sv. Roka v Parizu stoji star hotel, ki se izza dobe Napoleona I. ni prav nič spremenil. Ogledala so še okrašena z arkadskimi prizori, široke postelje stojijo
za zavesami in 6pne iz rdečega damasta pokajo ponoči zaradi starosti V tem hotelu še zdaj pripovedujejo slaro zgodbo, ki se je ondi vršila pred sto leli. To je zgodba o plesalki Fanny Elsslerjevi in o njenih rdečih plesnih šolnčkih.
Fanny Elsslerjeva je bila prišla v Pariz. Dva hlapca sta privlekla v sobo njene trpežno, e kožo morskih psov prevlečene kovčege. Najlepše plesne obleke so ležale po stolih in na zofi. V odprtih škatlicah se je lesketal nakit, ki so ga bili kralji podarili tej plesalki.
Spodaj 6o elegantni Parižani v svetlosivih hlačah postavali na ulici in se ozirali v okna, za katerimi so si mislili, da je slavna plesalka. Kakšna slavna, zavidljiva ženska! Pol svela jo je oboževalo Kako mora biti pač ponosna in srečna, da je zdaj v Parizu, kjer bo v Operi plesala spričo najizbranejšega občinstva Evrope!
Toda Fanny Elsslerjeva ni bila v svoji sobi niti ponosna niti srečna. Bala se .je tega prvega večera v Operi. Prav dobro se je zavedala, zakaj da so jo poklicali v Pariz. Res je, mnogo občudovalcev je imela tu, a zaradi tega ni prišla na gostovanje. Prva plesalka Taglionijeva je imela svoje muhe. To ie bil vzrok. Taglionijeva. ki je že več let grenila življenje Elsslerjevi. iia hi ne bila nikoli srečala te ženske! A Evropa je bila tako okrutna, da je hotela te dve najslavnejši plesalki izigrati drugo proti drugi.
ie malone ob velikem klečevjn vzhodno od Kačje
ftpilje, kjer so eo ubijali valovi. Čeravno je bila
prav tačas polna plima, je moč morja povlekla vodo daleč nazaj in razgalila celo črno rastlinje, ki raslo v globokih šupljinah. Po skalah, ki drugače samo ob oseki niso bile pod vodo, so se premetavali in truščili veliki valovi.
Veslače je »preletela groza. Rdeči Bartel Je na vso moč zavpil:
»Odrivajte močneje! Z deano roko! Pa oprezno!«
Morje je bilo že tako, da bi mogle plavati po njem celo težke skale.
Mornli so obrniti proti vetru. S takim trudom so se poslavljali morju po robu, da jim je izpod nohtov in iz nosnic brizgala kri. Čolna s kljuni malono navpik eo vodili tesno drugega za drugim. Zaradi šilastih, ob zunanjih straneh iz-buhnjenlh prednjih krivcev, sta se čolna zdela dve veliki črni ribi, ki so uporno premetujeta po uporni vodi.
Zdajci so ribiči zakričali ln krenili epet v prejšnji pravec. Čolna sla kot za stavo letela z vetrom na vzhod. Kakšnih slo sežnjev daleč sta prišla, ko so je iztrgal iz morja silen val. iz teme pa jo zažarela treščeča svetloba. Zabliskalo se je zdaj tik Martinkovega čolna in treščilo. Bartlu in tovarišema so jo bleščeča 6trela zdela podobna padajoči skali. Le lup in že je ni bilo več. Rdeči Bartel se je okrenil, da presireže val, ki jih je v tem ogrozil ir\ jim nasul v čoln pen do prečne vezi. Komaj se je val prevalil in je čoln zdrsnil v njegovo brazdo, se jo 6pet trikrat za]K>vr6tjo zabliskalo.
V neznani čarovni svetlobi, Vi se je rdeče razlila po črnem morju, so iz Barllovega čolna zagledali nekaj res strahotnega.
, Uzrli eo visoko povzdignjeno veslo, H se je
njegovega ročaja oklepala navpično stegnejena roka, niže pa navznak zvrnjeno glavo.. Videli so 6mrtno prestrašen obraz in oči, ki so strašno sre-pelo v nebo. Kakor da bi oni s povzdigujenim veslom skazoval čast nebesom!
Potem so je stemnilo.
A bliski so spet prekrižali neKo hi spet so ti trije zagledali veslo, ki ee je visoko zgoraj navprek vrtinčilo. Toda to pot se ni roka več oklepala ročaja.
Vnovič se je stemnilo.
Ko so se posvelili bliski v tretje, so veslači v Bartlovem čolnu videli za seboj le okop vode, ki se je pomikal za njimi.
»Obrnimo! Rešimo jih!« je viknil edem od
njih.
Rdeči Bartel je grmel:
»Imejte pamet, ne srce I Treh vdov je zadosti!
Veslajte žel Satani t Veslajte I«
2e so se potegnili mimo Kljumaste čeri. Ze eo vozili v ustje prislajališča. Vztrajno so pritiskali z vesli in si utirali pot po razburkanem morju, da si^ rešijo to ljubo življenje. Vendar eo so nehote še zmeraj bislro ozirali v temo za seboj.
- Tisto veslo se je še gnalo za njimi. Videli eo ga, ko se je zabliskalo. Valovi so ga zalučali na kvišku. Za hip je obstalo jamboru podobno, nato pa se zavrtelo in padlo v temo.
,, Takrat eo z obale zaslišali vpitje.
Zvlekli eo jih med tarnajoče ženske. Mnogi so jih objemali, poljubovati in šepetali zahvalo Bogu.
Nekateri pa so ee glasno jokali nad izgubljenim upanjem.
Rdeči Bartel je ves čas a čudnim glasom ponavljal :
»Pri Kačji čeri smo videli tisto veslo. Povzdigovalo se je k nebesom z roko vred, ki so je oklepala ročaja. In vso pot je šlo za nami. a ne več v roki!«	(Angleško: Liam 0'Flaherty.)
Leta 1834 eo bili prvikrat naščuvali obe nasprotnici drugo proti drugi. Taglionijeva je tedaj prekoračila vse meje nesramnosti. Zahtevala je bajne vsote za svoj »ples silfid«. Ko ni mogel več niti Pariz niti Berlin niti London izhajati z njo, se je neki londonski gledališki ravnatelj domislil, da je Taglionijevi odpovedal gostovanje in je zato najel Elsslerjevo. Uspeh je bil tak, ka-krSnega so tudi pričakovali: Taglionijeva je vsa besna privihrala v London in Londončani so doživeli pravi pravcati plesni dvoboj. Taglionijevo in Elsslerjevo eo zaradi njune umetnosti naravnost oblegali, a Taglionijeva se je z mrzkim sovraštvom ozirala v svojo nasprotnico.
;> ln zdaj je Velika Opera poklicala Fanny Elsslerjevo v rariz Sporočili so ji bili, da Pariz koprni j>o njej in da tega koprnenja ni moči več utošiti. Toda že je zvedela za pravi vzrok: Taglionijevo eo hoteli spet malo ponižati! Vedla se je bila, ko še nikoli poprej. Pri neki slavnostni predstavi, ko je bila vsa Op^ra razprodana, ee ji niti ni ljubilo nastopiti. Medtem ko je občinstvo zaman čakalo nanjo, ee jo pa ona doma izborno zabavala ob misli, kakšne stvari se bodo dogajale, ko bodo ljudje hoteli imeti svoj denar nazaj pri blagajni! Elsslerjeva je zvedela še več. Njena spletična je izvohala, da eo je Taglionijeva zaklela, da ji ie Elsslerjeva pač poslednjikrat prišla v napolje. Vse da bo storila, da jo z uprizorjenim škandalom onemogoči za vselej ..
Mračilo ee je že po ozki ulici, kamor so gledala okna s sobe Elsslerjeve. Ta je stala pri oknu in ni prav nič veselih misli zrla črne mačke, ki so se plazile iz hiš. In kakor da bi morale bili njene misli še bolj otožne, kot so bilo, se jo z velikim ropotom pripeljala v ulico kočija, dragocena, široka kočija, ki so ji bile na vraticah še v mraku spoznati slikarijo. To eo bile samo silllde — same podobe Taglionijeve. Pariški elegantni svet se je vozil 7. najnovejšimi kočijami, ki so so po prvi plesalki Opere imenovale »Taglioni«.
Pogled na kočijo »Taglioni« je Iilsslerjevi vzel še poslednji drobec miru. Obraz je skrivila v gube damastnega zastora in nič več ni mogla zadrževati solz.l
Nič ni elišala, da so se vrata odprla. Šele, ko se je nekdo dotaknil njenega komolca, je preplašeno odskočila. Strahoma se je okrenila in jo zagledala tik pri sebi starega gospoda, ki je bil na poseben način gosposko oblečen. Vsa postava je bila ko izsušena. Le v temnih očeh tujca je gorelo življenje in to oči so zvedavo in sočutno gledale Elsslerjevo.
Stari gospod je pristopil k mizi in je položil staromodni meh iz kozine nanjo. S svojo perga-mentno roko je 6egel vanj, jo spet potegnil iz njega in je držal pred osuplo plesalko par majcenih rdečih šolnčkov. Plesalki je bilo ko da bedi in hkrati eanja: »Kaj bi radi, nionsieur?« je slednjič vprašala: »Kako eto prišli noter?«
Stari gospod, ki so mu bile vse kretnje jako tihe in ki se mu ni nikamor mudilo, je s kazalcem pokazal na šolnČke: »Madame,« je dejnl, in Elsslerjeva jo koi spoznala, da ni bi! Francoz, ker ie trdo izgovarjal besede. »Madame, zvedel
kani I«
sem, da ste tu. Takrat, ko ste bili prvikrat v
Veliki Opori v dvoboju s Taglionijevo. sem vos bil videl, kako slo plesali. Vi ste največja plesalka tega stolet ja .. .<
»V redu — toda, kaj bi s temi Solni?« je Elsslerjeva, ki je bila zmeraj bolj osupla, vprašala. »Madame, še trenutek, prosim! Vso boste zvedeli. Tudi moja hči je bila plesalka. Prod petdesetimi leti je umrla. Ona je bila 6lavna La Favorita in bila je šo skoraj otrok, ko so je tu v Parizu pred Ludvikom XV. prehladila in umrla. Pokopal sem jo na Pere Laehaiseu. Kot plesalka je bila prav tnko velika, kot sto vi, madame Els-sler. Mi smo iz Granade, in kadar je plesala plese naše domovine, takrat jc drhtela po vsem telesu.«
Fanny Elsslerjeva je prisluhnila. Stari gospod je stopil k vratom, jih odprl, di bi videl, ali kdo prisluškujo, in eo jo epet vrnil k plesalki. »Znano mi je, rla Taglionijeva nekaj namerja zoper vas,« je liho pripomnil. »Po svojih čestilcih jo dala pokupiti največ prostorov v Operi in ti vas bodo izžvižgali, onemogočili. Zato pa sem pr'-šel k vam. Taglionijeva je sijajna, kadar pleše, res je. Vendar ima zlolmo dušo. Vi pa ste dober in čist človek. Taki ste, kakršna jo bila moja hčerka. Zalo bi vam rad pomagal k uspehu.«
»Vi — meni? K uspehu? Nemara s temi šol-ni?« jo Elsslerjeva vprašala, še nikoli ni doživela kaj takega; bilo ji je, ko da so ji sanji.
»Da — e temi rdečimi šolnčki,« jo prikimal stari gos[>od. :»V njih tiči plesni čar. S'ar Čevljar iz vasi pri Granadi jih je naredil. Slavni bikoborci. ki niso bili nikoli premagani, slavni španski plesalci so naročali čevlje pri njem. Čevljar je všil vanje poseben čar. Uspeli! V teli šolnčkih tiči cachucha!«
»Kaj tiči?« je Elsslerjeva brc; sape dahnila.
»Cachucha. Ples mojo domovino. Moja hči, La Favorita, je s tem plesom zaslovela. Umrla jo skoraj kot otrok, šestnajst let ji jo bilo. Zato so pa šolnčki tako otroško majhni. A vase noge so kot noge vil. Lo kar vanje skočile! Koj boslo čutili, da jo v njih cuchucha!«
Fnnny Elsslerjeva jo odvezala trakove ln smuknila v šolnčke. Resnično, čudoviti eo bili! Bili so, ko dn je izginila vsa pozemska loža. Izginilo jo čuslvo telnobe, ki jo jo prešinjalo, odkar je bila v Parizu. »In kako ee pleše ta cachucha? Kakšna je melodija? Brez godbo je nc bom mogla zaplesati.«
Stari Španec ff je prvikrat nasmehnil, odkar jo bil prišel v sol>o. S tiho dostojnostjo, ki jo jo vseboval, je spet pristopil k mizi in segel v meh. Vzel jo kastanjete iz njega; Favorilino kastanjete so bile. V drugo jo segel vanj in je imel gosli v roki. »Na vse som mislil. Š temi cachuclinimi šolni vam podarim tudi ples svojo hčerke!«
Pritajeno je začel igrati neznano melodijo, kf je plesalki šinila v vse ude. Tujec je igraje na violino plesal pred njo, ona pa jo v rdečih šolnčkih plesala za njim. Hitreje in hiireje se ji je pozl-bavalo lelo, pela je po melodiji, navdušenje jo kar plamtelo v njej.
»Seveda!« je vzkliknila. »Zdaj vidim! To je pot, ki bom z njo premagala Taglionijevo! Ona pleše bledo mesečino, občutljivost. Prav, jaz pa bom kipeče vino iz Andaluzije!« Odrivala je slole in mizo da bi imela več proslora; sklonila 6e jo in zvila preprogo, da bi plesala |K> golih tleh. Ko se je zravnala kvišku, da bi spet vadila cachu-cho, je melodija umolknila. Ozrla so je. Bila jo sama v sobi... Starega gospoda ni bilo več. Tudi njegovega meha ni bilo več. Brez dvoma jo bil šel iz sobe, ko se jo bila ona sklonila, da odstrani preprogo.
Ali — ali pa ga sploh ni bilo? Pač —, snj so se ji na nogah svetili rdeči šolnčki in v ušesih ji je donela melodija enehuehe. Eelsslorjeva je planila k oknu in ga odprla »Hej! Gospod! Španec!« je zavpila dol na ulico. Ta jo bila prazna. Slekla je na stopnišče, a tudi to je bilo prazno. Ni ji kazalo drugega, ko da jo spodaj pri vhodu vprašala, ali so videli nekega slarega. tujega gospoda. Starega, tujega gospoda? Z mehom? Da, nemara že, sla dejala vralar in hišna. A skozi katera vrata da ie odšel, r.e vesla. Hotel je imel dva
izhoda na dve različui cesti.
*
Napočil je veliki večer v Opori. V parterju in v ložah jo kar vrvelo od gospode, ki je hlepela po senzaciji. Prišel je veliki trenutek — Elsslerjeva je nastopila kol Španka. Vrh belordoče obleko je imela dragocene črne čipke. Njene majcene nogo so tičale v rdečih šolnčkih. Plesala je |K> raz-vnemaioči melodiji in je udarjala na kastanjete, tako da jo tn ritem vsakogar pograbil. Kakor huda ura je planila cachucha na pariško gospodo. Šo nikoli ni Pariz kaj takega doživel!
Pariška Opera je bila deležna škandala, ki je edi ni v zgodovini gledališč. Kar v hipu je v parterju in ložah vzplamtelo navdušenje za to čudovito, ognjevito plesalko in za njen jdes. Čestilci Taglionijeve so plaho poskušali, da hi rešili, kar bi ee rešiti dalo. Po eo ei komaj upali po tihem žvižgali in že so drugi planili nanje. Kričali ho, pulili noge iz stolov in bili krog sebe. Na lleh eo eo valjale kopico kavalirjev. Več jih ie bilo hudo ranjenih, trije pa mrtvi. Pripadniki Elsslerjevo eo zmagali na vsej črti.
Fanny Elssiorjova je Imela pri venkem nastopu šolne cachiiche na nogah Kadar pa jo plesala ples cadiurho, je predložila orkestru prvolno note. ki jih jo bil takrat napisal neki mlad pariški ekladalelj.
Te note so ee izgubile. A rdeč! plesni šolnčki Fanny Elsslerjeve so preživeli pol stoletja. Kdo ve, ali šo tiči prejšnji čar v njih, ali pa ee jo sčasoma porazgubil kakor parfem, ki je nekoč tako omamno opojni in ki je od njega ostal le šo fin. nežen dihljaj?	(S R(ltzow.)
On in ona
Ona: »Živali ei vzemi za zglod; te pijejo samo takrat, ko so žejne.«
On: »No govorijo pa SDloh ne.«
VESLO
šolnčfsi s cachuclio
Razvezano snop)e
Ljudska prosveta
Kljub temu, da smo številčno majhni, je treba poudariti, da smo Slovenci v kulturnem oziru nn taki kulturni stopnji, da se poznavalci kulturnih stopen posameznih narodov čudijo temu našemu lepemu razvoju in da je ljudska prosveta pri nas na taki višini, ki nam daje prav lepo spričevalo našega kulturnega udejflvovanja in stanja. Že samo dejstvo, da se je število ljudskih knjižnic pri nas v letih 1935-36 do 1938-39 dvignilo od 2086 na 2642 kaže, kako raste zanimanje za knjigo, ki jo poslala neobhodno potrebna hrana kulturnemu človeku, število knjig v teh knjižnicah je naraslo v omenjenih letih od 1,138.000 na 1,586.000. Temu gotovo pomagajo razna društva, ki jih je pri nas v Sloveniji 6014 z 2197 odseki. Saj je samo Prosvetnih društev 850 s 1310 odseki, ki so naša prava ljudska vseučilišča, v katerih se izobražuje naše ljudstvo ob predavanjih in knjigah, katere si izposojuje iz knjižnic. Ljudski odri, katerih število raste iz lela v leto, vršijo prevažno volgo, saj so v lanskem lotu uprizorili ti odri do 180 predstav Tudi pevska društva so važna vzgojna moč, ki blagodejno in srčno izobražuje človeka. Teh jo pri nas 229 z dvema odsekoma. Omenili je treba še kino, ki pa včasih, zlasti opažamo to pri mladini, kvarno vpliva zaradi gotove svoje tendenco, kvariti nrav in človeka iztiriti iz njegove ravno poti. Zvočnih kinematografov je bilo v letu 1937 53, eden je bil nemi. Če primerjamo število prodanih vstopnic za gledališče in kino, vidimo, da kino neprimerno bolj privlačuje obiskovalce v škodo gledališču. Kino je namreč prodal 2,026.294 vstopnic, giedališčo pa 216.234. Število kinematografov se je v gori omenjenih letih povečalo od 43 na 54. Muzejev jo pri nas 16. Semkaj pripadajo tudi razne zbirke, V lanskem lelu je obiskalo ie muzeje 48.510 ljudi. Število predmetov v teh muzejih jo 7 .578, in sicer razstavljenih predmetov, rezerviranih predmetov pa je 122.873 — Knjižnic je 2642. V teli knjižnicah je 1,589.878 knjig. Izposojenih jo bilo 1,403.278 knjig. — Kulturnih prireditev je bilo v letu 1938 skupaj 4454, in sicer dramatičnih 2869, glasbenih 828, športnih 317, akademij in proslav 502, lutkovnih predstav 35, poučnih filmov 222, javljenih predavani 172 in 9 razstav. — Knjižna produkcija pa je lansko leto nekoliko padla. Lela 1929 je izšlo 814 del v slovenskem jeziku, prevodov pa 47. Leta 1937 pa je izšlo 70 del v slovenskem jeziku in 43 v prevodu. Ta padec gre na račun splošnih gospodarskih razmer. Listi v dravski banovini ob koncu leta 1938 kažejo naslednjo sliko: izhajalo je 231 listov, in sicer: dnevnikov 7, trikrat, dvakrat in enkrat tedensko pa 2(>. Mesečnikov je bilo 142 in letnikov 57. Po vsebini je bilo največ stanovskih lislov (37), nato strokovnih (36), nabožnih (34), političnih (32), raznih neopredeljenih (30), znanstvenih in literarno-kulturnih po (18), mladinskih (14), propagandnih (10) iu glasbenih (2). — Prosvetni dom je univerza prosvetnega dola med ljudstvom. Čim več bo Prosvetnih domov, tem bolj globoko se bo zakoreninila prosveta med našim ljudstvom in za ljudska vseučilišča bodo tvorila, oziroma tvorijo svoje kulturno poslanstvo, ki stremi za tem, da dvigne slovenski narod v vrsto onih narodov v Evropi, ki so v lestvici kulturnega razvoja pri vrhu. Ravno ta razgibanost in potreba posameznika in družbo po poglabljanju svoje izobrazbe daje močno vero. da se bližamo temu cilju. — Z literarnimi, likovnimi in glasbenimi nagradami pa ho prevodna književnost omagala v korist tvorbi dol v slovenskem jeziku, slovenskega duha in po--ebno slovensko narodne duševne značilnosti. Že sam naš razvoj v prosvetnem oziru tako raste iz lela v leto, da človek, ki primerja številke iz prejšnjih let oziroma prejšnjih desetletij, s samozavestjo ugotovi in spozna, da je tvornost slovenskega duha velika in močna.
Rešitev ugank z dne 26. februarja Rešitev križanice
Vodoravno: 1. papež, 6. Opava, 11. rabat, 16. Obir, 17. etiketa, 18. Gera, 19. kepa, 20. pok, 21. trik, 22. Adam, 23. Ala, 24. Žale, 26. silah, :!H. Ada, 2». liker. 32. Onega, 33. lavor, 36. omelo, 38. pika, 39. telege, 41. pes, 42. odica, 43 dota, •14. kan, 45. Ana, 47 vera, 48. Pegam. 50. Ero, 51. Liboje, 52. seno, 53 Keres, 54. Tatar, 57. otava, 59. ton, 62. anoda, 64. rama, 65. laz, 67. orel, 69. opis, 71. Ida, 72. lama, 73. raba, 74. tokomer, 75. ozon, 76, enota, 77. Rakek, 78, Atena.
Navpično: 1. pokal, 2. Abel, 3. pipa, 4. era, 5. žepar, 6. Otelo, 7. pik, 8. akt, 9. Veriga, 10. Atila, 11. raka, 12. aga, 13. beda, 14. Arad, 15. tamar, 24. želo, 25. enica, 26. Sela, 27. bala, imenik, 31. kes, 33. letak, 34. vek, 35. Ogarev, 36. opal, 37. odeja, 38. pire, 39. Togo, 40. Enos, 43. denar, 46. Abo, 47. Voda, 48. peta, 49. meta, 50. era, 52. sadika, 51. Šlore, 55. topor, 56. Radek, 57. omara, 58. Azana, 60. Oran, 61. nebo, 63. nota, 65, Laze, 66. Anion, 68. lat, 70. sok, 71. ime, 72. Lot.
Rešitev številnice
1. Strk, 2. gumb, 3. pod, 4. Nil, 5. jez, fi. vas. — Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš!
Križanka
1	2	3	4	5	6	7	"1	1»	10	11	12	13	14	15
16			1	1"						1	I"			
19		1	| 20			1	I2'					1 22		
23		24 1	r	■		26 1	1 27				28 |	| 29		
30	31			1	im 1 32				1	| 33			34	
35				1 36				1	| 37					38
39			~40"j	r				"I	P					
44					1	1 ^				1	| 46		#	
47					48 1	1 49				501	I5'			
52				i					1	j 54				55
56	5/	J	L	59			1	j 60	61		1		63	
64		65 j	| 66				« |	1"			69 |	l 70		
71			1	1"						1	j 73			
74						i	I"							
V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začnejo pri številkah, nehajo pa pri debelejših črtali ter pomenijo:
Vodoravno: 1. nekdan ji igralec Narodnega gledališča v Ljubljani, 9. priročen ljudski koledar, 16. cesta v Rimu, 17. tuja beseda za skušnjo, 18. druga beseda za spono, 19. naslov abesinskih poveljnikov, 20. skrajšano moško krstno ime, 21. tuja beseda za vladavino, 22. kraj ob Adiži v severni Italiji, 23. reka v Romuniji, 25. nekdanji madžarski velikaš, 27. tuja beseda za prizor iz preprostega življenja, 29. kuhinjska začimba, 30. Tantalova hči, ki jo je Apolo spremil v kamen, 32. vrsta rib, 33. nekdanje ime za sedanjo Ljubljano, 35. gorovje v Evropi, 36. slovanski blagovestnik, 37. naslov Mencingerjevega utopi-stičnega romana, 39. čistilno sredstvo, 41. reka v severni Franciji, 43. kraj v Slovenskih goricah na Štajerskem, 44. umrli slovenski zgodovinar, 45. zdravilo zoper mrzlico, 46. starorimski pesnik žalost i nk, 47. slov. karantanski vojvoda, 49. otočje v Atlantskem oceanu, 51. skrajšana beseda za ptico, 52. slovenska beseda za recenzijo, 53. mizarsko orodje, 54. pobiralec užitninskega davka, 56. viden izraz naklonjenosti, 58. umrli slovenski književnik, 60. vrsta dragega kamenja, 62. ženska oseba iz svetopisemskih zgodi), 64. poljska cvetlica, 66. znani poveljnik bramhovcev proti Turkom, 68. pokrnjina v Afriki, 70. prijetna zabava, 71. jezero v Severni Ameriki, 72. pokrajina v Prednji Aziji, 73. driitra beseda za krdelo, 74. vrsta zdravilnih praškov, 75. prebivalec Italije.
Navpično: 1. nekdanji plemiški naslov, 2. vrsta poldragega kamenja, 3. divja žival, 4. del obleke, 5. druga beseda za neumneža, 6. tuja beseda za vršino, 7. druga beseda za jarem, 8. prostor za pevce v cerkvi, 9. druga beseda za oddelek, 10. druga beseda za cvetlico, 11. tuja beseda za zavetišče, 12. tuja beseda za zvezek, 13. zdraviliški kraj v Istri, 14. prometni pripomoček, 15. jugoslovanska poročevalska agencija, 24. priprava za merjenje temperature, 25 naslov francoskega duhovnika (fonetično), 26 ustanovitelj nekdanje ruske vladarske rodovine, 27. gibanje za obnovitev nekdanje Ilirije, 28. tuje žensko krstno ime (sklon), 29. sodavičarski izdelek, 31. pristaš ilirskega gibanja, 32. gora iz svetopisemskih zgodb, 33. vrsta eksotičnega drevja, 34. druga beseda za novost, 35. prerok iz svetopisemskih zgodb, 38. druga beseda upanje, 40. druga beseda za tesen, 41. druga beseda za prižnico, 42. matematični izraz, 43. skrajšano moško krstno ime, 48. tuja beseda za naslov, 49. mesto ob Adiži v severni Italiji in reka v severni Afriki, 50. gora v zahodnem delu Male Azije in moško krstno ime, 51. prijatelj tuje lastnino, 52. druga beseda za jek, 55. druga beseda za ravnino, 57. reka v Švici, 59. skrajšana beseda za obrambo, 61. druga beseda za korakanje, 63. pevsko znamenje, 65, nekdanji per-žanski vladar, 66. tuje moško krstno ime, 67. draga tekočina, 68. moško krstno ime, 69. važen del obraza, 70. romunska denarna enota.
Tehnika:
Motorno kolo zadnja leta
če gremo v zgodovini za petdeset let nazaj, ko je začelo navadno kolo pridobivati vedno več zanimanja med ljudmi, bomo videli, da je kolo v tedanjem času za povprečnega človeka pomenilo precej drag šport. Isto se je dogajalo z motornim kolesom v zadnjem desetletju razvoja. Toda dočim so danes narodi drugod že preko tega nazi-ranja in postaja motorno kolo potreba srednjega in majhnega človeka, kakor je danes pri nas bi-cikel, se mi še borimo za naziranje, ali naj se motorno kolo smatra za luksuzni predmet ali za vsakdanjo potrebo.
Dokler je bilo motorno kolo še v začetnem stadiju razvoja je bila njegova glavna odlika, da je bilo vedno pripravljeno za pogon in zanesljivo. Na obliko in udobnost se ni dosti gledalo. Niti jx>raba goriva ni bila tako važna, saj kdor si je tedaj lahko omislil drag stroj, je imel tudi denar za bencin. Danes je stvar precej drugačna. Da mora motor dobro delovati, je razumljivo že samo oh sebi. Važna je njegova trajnost in še veliko bolj nabavna cena in enostavna strežba, saj večina vozačev ne more misliti na to, da bi njihovo vozilo oskrl>oval strokovnjak. Ravno zaradi enostavnosti so danes gradijo motorji majhnih ja-kosti kot dvotaktni motorji. Skoro pri vseh dvotaktnih strojih, razen pri najmanjših 95 ccm in
125 ccm, pa so izginili stari sistemi z enostavnim izpiranjem cilindra in se uvajajo novi, tako U cilinder in prehod zmesi skozi bat. Zanimiva je novost, ki so jo uvedle nekatere tvrdke, da regulira dotok zmesi v karter dvotaktnega motorja poseben vrteči se ventil. Pri večjih motorjih ostaja še vedno prvi štiritaktni motor z ventili, ki se upravljajo zgoraj.
Kar se tiče ostale opreme motornih koles, je videti veliko izpopolnjenost. Brzinomer se ne smatra več za aparat, ki se po potrebi naknadno doda motorju, ampak se izdeluje v mnogih primerih kar vdelan v ohišju luči. Vedno bolj se vpeljujejo prestave na noge in uvajajo priprav-nejša stojala za motorna kolesa. Novosti, ki obetajo, da se bodo uveljavile, so tudi izdelava motorja s peresi na zadnjem kolesu (angleške, italijanske in nemške znamke), prednje vilice iz prešanega materiala, zaščita verige pred prahom in blatom. Kolesa se izdelujejo tako da se v primeru defekta lahko hitro demontirajo s tem, da vzamemo iz kolesa, os
Poleg vseh novosti pa se je cena motornih koles precej znižala zlasti v Nemčiji, kjer nameravajo letos začeti z izdelovanjem cenenega ljudskega avtomobila KdF (Kraft idurch Freude).
Šah
ms beseda
Al m verjamete, da sem zadenč, ke sem brau u »Sluvence« tist puručil ud letašenga proračuna u finančnem udbore, ke je dol u Belgrade, ratu kar na-enkat tku vrtuglou, ko-ker de b se s kasnem ringclšpilam ukul vozu. Če b se hiter za glava na prjeu, b se m prou gvišen mežgani tku za-humatal, de b sploh na bli za nubena raba več. Ampak nckar ne misel-te, de se m je zatu u glau vrtil, ke je biu tist dan, koker nalaš glih Pusten tork. Sej nč na rečem. Če b mou kašenga mačka, b blu tu že mugoče. Ampak mene sa sam tiste salamenjn.skc ntimare, ke sem iili zagledu u tem puručil tku nazrečenik zmešale, de res nisem vedu, al sem mandelc al babca. Lepu vas prosem, tulk eneh nuniar, koker sem vidu u tem ouručil, jest še soj žiu dan nisem neker vidu. Tu sa b!e kar same miljarde, povrh je blu pa še precej eneh meljončku. Tu je ja en lep gnar, ke more člu-veka zmešat, pa če b biu še tku trden u glau. I.e še enkat nej kerga slišem, de bo guvuru ud kašne krize tle pr nas, pa ga bom tku u nafa dregnu, dc bo mou {czinčez zado6t sai za en čas.
Jest na vem, zakua b mogel glih pr nas zmeri ud krize guvort in za usak šmoren ježek utresat? če ma ta al pa un suša u varžet, zatu vender še na more trdet, de jc kriza pr nas. Svet pa tud zavle tega še na bo šou cugrunt. Sploh je pa zmeri zadost gnar-ja. Če ga nima ta, ga ma pa ker drug. Zatu nam še ni glih za scagat. Al nč na veste, de je blu sklcnen, de sc more kar prcc začet dol u Čukarc zidat ena nova fabrka za presgcrm delat. Presgerm bo tud nam prou pršou, čc boma tli du kašenga kruha pridet. Moka se bo pa že tud pr nas dubila, sej naš kmeti nam ja boja rad predajal, če ja boja sami kej mel. U Ču-karic pa na boja sam presgerm delal. Tud ena fabrka za cuker delat, boja tam dol sezidal. Tu pa sam zatu, ke je znan, de grenkega kuleta prou nč na ubrajtama. Tud za Drava cigarete, kc sa glih pr Sluvenceh še ta narb! prlublene, bo puskrblen. Vite, zatu boja pustil dol nek u Drniš naredit čist nove strehe na tu-bačneh magacineh.
Našem gespudem ptislancem nepusreden dauki in pa tudi nasledstvene takse nisa prou nč ušeč, zatu sa se tud čezne prtužval. Jest scer na vem glih, kakšne sa nasledstvene takse. Jest mislem, de taksa je taksa, nej bo že taka al pa taka, plačat ia je treba, pa je lerlik, Čc b na blu treba eneh šeslstu noveli pulcaju, pa eneh petstu žendarju, b se z duzdejšnem daukem in pa taksam že še kok shajal. Še mal znižal b se murde lohka. Al te pulcaji in pa žendari sa mc pa začel skrbet. Lepu vas prosem, tu ni špas. Zadenč enkat sem prou ccla ntič štederu, kuku b se tu na-redel, de b država tulk eneh Idi pušten prežiulala, brez de b kej daukc povišala. Glih preke jutre, ke je naš mežnar začeu dan zgunit, se m je pa kar naenkat neki u glau pusvetil, pa sem ja tkula pugruntu.
Puglejle! Tu b se pa lohka tkula naredel, pa b biu tud ta uprašajne rešen tku, de b blu prou za use prou.
Kene, mi, kc morma garat nuč in dan, ket črna žvina, če čma, de zaslužma saj za usakdajn kruh, morma ud tega našga skromenga zaslužka še dauke, duklade in še buhve kua use plačvat. Tistem, ke nč druzga ne delaja, koker sam gultaja, al pa še clu kra-deja, pa ni treba ne dauku, ne duklad in tud nobeneh taks plačvat. Kar prgulfaja al pa nakradeja, prou use jim ustanc, de lohka cele nuči prekrokaja, Nekol še ni nubena daukarija ud nh kej pugervala. Če država pride kerkat u tak pulužaj, de za kašna reč nima drobiža u kas, pa puštenc dcluce s kasnem dukladam mal pršraufa, pa ie spet na kojn. Tu se men na zdi prou. Jest na vem za kua b tatove in pa gulufe šo-nala? Če b te Ide mogel ud dubička, ke ga maia pr tatvinah, al pa pr gullijah, plačvat dauk, koker ga morja pušten Ide ud sojga zaslužka, pa b blu kmal use drgač na svet. Država b mela kar naenkat tulk gnarja, de b ga še u soje kasc na mogla spraut.
Sej še ni prou doug ud tega, kar sem brau ud eneh meljonskeh gulfi. Če b država u takeh slučajeh na pauce stupila in pugervala ud teh gulufu, de morja kar prec ud ta prgulfanga gnaria nlačat eneh petdeset prucentu direktenga dauka, eneh trideset prucentu banuvinske duklade, eneh dvejset prucentu pa ubčin-ske duklade. Pol jm ap nalužla še ene par nasled-stveneh taks, pa b nubenmu več na padel u glava, dc b šou krast al pa gulfat, ke b na mel ud tega ne sami nubenga dubička, ampak b mogel še clu neki gor plačat. Za6tojn se pa šc mačke na raufaja.
Vite, če b država tud take dauke upelala, b blu še teh pulcaju, kar jih je zdej, in pa žendarju še preveč. Prou nč noveh b na blu treba nastaulat. Država b pa tud prtem ene lepe krajcerjc pršparala, ke b ji na blu treba takch falolu zapirat in leta in leta za-stojn futrat. Pol b bla tud res šc pravica na svet. dokler boja mogel pa sam pušten Ide dauke plačvat, bo pa ca useh konceh in krajeh zguba. F". G.
Slovenska šahovska zveza ima danes svoj redni letni občni zbor v Mariboru. Zvezin odbor v svoji okrožnici poudarja, da so mora na ta dan pokazati naša organizacija v polni svoji moči, in da naj na ta dan vsak klub manifestira 6voje privrženost Slovenski šahovski zvezi s tem, da pošlje na občni zbor svojega delegata, da jih bo pri razgovoru o bodočem delu čim več zbranih. Občni zbor bo v hotelu »Orelc s pričetkom ob 10 in z dnevnim redom: čitanje zapisnik^ zadnjega občnega zbora, poročila zvezinih funkcionarjev, volitev novega odbora, sklepanje o vstopu zveze v Jugoslovansko šahovsko zvezo, o članarini, kdaj in kje bo prihodnji občni zbor in v slučajnostih. Najvažnejša tožka občnega zbora bo brez dvoma sklepanje o vključitvi Slovenske šahovske zveze v Jugoslovansko šahovsko zvezo, torej rešitev vprašanja, ki je bilo že večkrat reševano, popolnoma rešeno pa še vedno ni.
V	zvezi z občnim zborom bo tekma med najmočnejšimi igralci Maribora in Celja proti najmočnejšim igralcem iz Ljubljane. Predvidena je tekma na 12 deskah. Iz Ljubljane bo postavil Ljubljanski šahovski klub sedem igralcev, ostalih pet pa ostali najboljši klubi Ljubl jane. Ker razpolagajo tudi štajerski šahisti'z lepim številom prvorazrednih igralcev, bo to zanimiva tekma dveh enakovrednih nasprotnikov.
*
V	tekmovanju k1ulx>v za prvenstvo Slove-nsTče
šahovske zveze bosta po končanih tekmah med šahovskimi klubi iz Ljubljane pristopila še šahovska kluba iz Kranja in Vrhnike. Od teh dveh je posebno kranjski šahovski klub postal močan. *
Drugi najmočnejši šahist na Holandskem je Landau. To je pokazal na zadnjem turnirju v Ha-stingsu, kjer je v sijajni igri premagal svojega slavnega rojaka Euvveja in potem v niatchu z zmagovalcem hastniškega turnirja Szabojem, s katerim je dosegel neodločen rezultat. Šahovsko življenje na Holandskem je zelo živahno in je bila Euweju kmalu dana prilika, da se je maščeval v med-klubski tekmi za težek poraz v Hastingsu. To partijo danes prinašamo.
E u w o — Lan dan
1. d2—d4, Sg8—f6; 2. c2—c4. g7—g6; 3. g2— g3 (v partiji na turnirju v Hastingsu se je Euwe prepričal, da njegov nasprotnik variante po Sbcl —c3, d7—d5, Ddl—b3 zelo dobro pozna in zavije raje v drug, solidnejši sistem), c7—c6; 4. Lfl—g2, d7—d5: 5. Sgl—f3, Lf8—g7; 6. 0-0, 0—0; 7. c4X d5 (pozicija je ostala simetrična in je edina prednost belega, da je obdržal tempe. Ta tempo lepo izkoristi za zasedbo c linije); 8. Sbl—c3. Sl>8—c6; 9. Sf3—e5, Dd8—b6 (v poštev je prihajalo Lc8 —e6 in Ta8—c8); 10. Sc3—a4, Dl>6—b5; 11. Lcl —g5, Tf8—d8; 12. Tal—cl, Lc8—f5; 13. Tel—c5, Db5—a6; 14. Se5Xc6, b7Xc6; 15. 1)2—1)3, Td8—c8; 16. Ddl—d2, Da6—b7; 17. Lg5—h6. Lg7—h8; 18. Tc5—a5 (Euwe si je zgradil na damskem krilu lepo pozicijo), S16—d7 (to je napaka, po kateri si beli prednost še poveča); 19. e2—e4! Lf5Xe4 (na dXe4 bi sledilo seveda TXf»); 20. Lg2—h3 (grozi f2—f3), Le4—f3; 21. Dd2—e3, Lf3-e4; 22. Sa4— c5 (f2—f3 bi bila sedaj težka napaka zaradi Db7—b4), Sd7Xc5; 23. Lh3Xc8, Db7—b4; 24. De3—d2, I)b4 Xd2; 25. Lh6Xd2, LbSXd4; 26. Ld2—e3! Ld4 Xe3; 27. f2Xe3, Ta8Xc8; 28. Ta5Xc5 (materielno beli sicer ni še dosegel prednosti, ker ima črni za trdnjavo lovca in dva kmeta, toda sedaj odloči pozicijska premoč belega), Le4—f5; 29. Tfl—el, Lfo—d7; 30. Tc5-a5, Tc8—a8; 31. Ta5—a6! e7— ec; 32. Tel—c5, Kg8—f8; 33. Te5—a5, Kf8-e7; 34. Ta6Xa7, Ta8—1)8; 35. Kglf2, Ke7—d6; 36. I<f2-e2, h7—h5; 37. Ke2-d2, h5—h4; 38. Ta7— a8, h4Xg3; 39. h2—g3, Tb8—1)4; 40. Ta5—a4, Tb4 —b5; 41. b3—b4, Ld7—e6; 42. a2—a3, f7—75; 43. Ta4—a7. e5—e4; 44. Ta7—g7, d5—d4; 45. e3Xd4, Kd6-d5; 46. Tg7Xg6, Le6-f7; 47. Ta8—d8+, Kd5—c4; 4«. Tg6Xc6+, Kc4—b3; 49. Tc6—c3+ in črni se je vdal.
Dopolnilne črkovnice
A
1.	Ar .... . — grič in sodišče v starih Atenah;
2.	.ar ... . — mesto v Jugoslaviji;
3.	. . ar . . . — slovenski škof v Ameriki (f);
4.	. . . ar . . — poslovni prostor;
5.....ar . — strežaj na ladji (tuj.);
<5......ar — slovenski pesnik in pisatelj.
Črke: a, a, a, b, d, e, e, g, li, i, i, i, i, m, n, o,
0.	P. P> r, r, s, s, s, s, t, t, t, t, v.
B
1.	ha	moški glas;
2.	. ha ... . — slovenski pisatelj (t);
3.	. . ha . . . — trg na Primorskem;
4.	. . . ba . . — spremljevalec (tuj.);
5.....ba . — oseba v Župančičevih pesmih;
6......ba — razkrojno stanje.
Črke: a. c, c, d, g, i. i, i, j, i, i, k, k, 1, n, n, n, n, n, o, o, o, r, r, r, š, t, t, t, z.
C
1.	Ca.....— sodobni slovenski dramatik;
2.	.ca .... — glasbilo (ital.);
3.	. . ca . . . — streljanje (vojaški izraz);
4.	. . . ca . . — nerodno hoditi;
5.....ca . — javni stražnik (tuj.);
6......ca — trg v Zasavju.
Črke: a. a, e, e, e, i, i, i, i, j, j, j, k, k, 1,
1.	n, n, n, n, o, o, p, p, r, r, s, t, u, v.
številnica
4.5.13.12.16.17.8.19. — 20.3.10.15.16. — 8.16. — 20.7.17.8.10. - 18.11.7.3. - 2.16.8.19. - 11.10. -15.14.10.9.8.19.6.19. — 5.7. — 2.7.3.16. — 9.3.16.1.16 — 5.16.17.10.
Ključ:
1.2.3.4.5. — žuželka, 6.7.8. — glas, 9.10.11. — del rastline, 12.13.T4. — ukrajinska reka, 15.1617. — spona, 18.19.20. — umetniški izdelek. Če namesto zgornjih številk postaviš ustrezajoče črke, dobiš odlomek iz Prešernovega Krsta pri Savici.
Besednica
Francoščina, antologija, cesarjevi?, Bengalija,
vknjiženje.
Iz vsake besede vzemi po določenem redu po Ive zapovrstni črki, da dobiš ime in priimek sodobnega slovenskega pisatelja.
Bre» nspeha
»Odprite, jaz vem, da ste notri. Saj so vaši čevlji pred vrati!«
»Motite se — jaz sem šel v copatah veni«
Baloni na segreti zrak
v prvih pozkusih letalstva in danes
Skoro istočasno, ko jo francoski ministrski svet sprejemal sklop, da Francija prizna generala Franca, je predsednik rdeče španske republiko Azana zapustil palačo »svojega« nekdanjega poslaništva v Parizu, kamor jo že prej pribežal. Ko jo odhajal, se jo okrog palače zbralo veliko radovednežev, ki so opazovali ta zgodovinski odhod
Tihotapljenje ljudi
v Ameriko
z letalom
V nevarnosti so tihotapci pahnili svoje potnike - v globino
...	..	.	....	Los Angeles 2. marca.
Amerika s svojimi sliogtmi predpisi zelo omejuje priseljevanje. Kljub temu pa je ie za mnoge in mnoge ostala »obljubljena« dežela, v katero se skušajo vtihotapiti za vsako ceno. Takim tihotapcem, ki jim po skrivnih potih pomagajo v Ameriko, plačujejo velike vsote, lz tega se je razvilo pravo tihotapstvo, ki se v svoji prepovedani obrti poslužuje vseh mogočih zvijač. Ko je policija vsem drugim načinom že prišla na sled, so tihotapci začeli prevažati ljudi preko meje — z letalom. Po zgolj srečnem naključju pa je policija tudi lo odkrila. Ob tej priliki je tudi prišlo na dan, da je bil ia način vseljevanja smrtnonevaren, ker je bil priseljenec na milost in nemilost prepuščen tihotapcem.
Neznana trupla
Ze dolgo časa si je vsa ameriška policija belila glave, odkod naj bi bila človeška trupla, ki so jih večkrat našli v smeri od reke Rio Grande in v tamošnjem gorovju, ki so bila vsa grozno razmesarjena. Zdravniške preiskave so vedno ugotovile, da so ti ljudje najprej izgubili zavest in potem v hipu umrli. Toda nikdar ni nihče povprašal po njih in ni bilo mogoče ugotoviti, kdo so ti mrtveci. Nekateri so mislili, da so se pojavile kake doslej neznane živali, ki mesarijo ljudi, toda tudi tem živalim ni bilo mogoče priti na sled.
Pod vodstvom vodnika čez mejo
Ko je Amerika zaprla svoje meje, so se dela, zaslužka, pa tudi zgolj prečudne Amerike žejni ljudje skušali vtihotapiti v državo s tem, da so obšli obmejne straže, kakor se tihotapi v&e mrtvo blago. Zlasti znani so bili tajni prehodi ob reki Rio Grande, kjer je bila meja najslabše zastražena. Treba je bilo samo na pravem kraju preplavati široko reko, pa ei bil na drugem bregu, v Ameriki 1 Kdor pa je bil enkrat v deželi, mu ni bilo več težko skriti se in utoniti v ljudski množici. Tihotapci so imeli tudi svoja pota, ob katerih so bile obmejne straže podkupljene. Po teh potih so včasih vodili po več sto ljudi v »obljubljeno deželo«. To ni bil slab zaslužek, ker vsak od teh je vodniku plačal 200 do 300 dolarjev. Največ med temi je bilo Kitajcev, katerih delovna moč je zelo poceni in so lahko dobili delo, da so le prišli čez mejo. Veliko pa je bilo tudi črncev iz vseh delov sveta, ki so na poti s trebuhom za kruhom prišli trkat tudi na vrata Amerike. Kakor marsikatera država pa je tudi Amerika omejila priseljevanje, da bi zavarovala svoje brezposelne.
Ko je policija prišla na sled, kako »e tujci tihotapijo v deželo in izpodrivajo domače delavstvo, je poostrila obmejno nadzorstvo. Ob reki Rio Grande je postavila močne žaromete, ki so noč za nočjo razsvetljevali reko, da bi je kdo ne preplaval. Ob 6tezah in gorskih prehodih so se večkrat oglasile tudi puške, če je četa ljudi brez dovoljenja pod vodstvom svojega plačanega vodnika le za vsako ceno hotela priti v deželo.
Ta vrsta tihotapstva je torej začela propadati, ker je bilo obmejno nadzorstvo na suhih tleh prestrogo. Toda ljudje, ki so se živeli s tem, da so
tihotapili ljudi v državo, so hoteli živeti raprfej. Prišli so na novo sredstvo — letalo! V zraku ni obmejne kontrole! Prej preprosti ljudje, ki so peš vodili svoje »naročnike« preko meje, so se združili v družbo, ki je imela dve letali. Bili sta neprestano v prometu in noč za nočjo prevažali potnike brez potnih listov. Letalo je nekje v notranjosti pristalo in potniki so se razkropili po državi...
Obrt pride na dan
Neki policijski kontroli, ki je z avtom vczarila po deželi, se je slučajno voz pokvaril. Ko so ga popravljali, je njihov radijski sprejemnik sprejel neke glasove, ki jih je oddajala še neznana postaja. Glasovi so opozarjali: »Calling plane X... Your mothr is dying. Hurry home .. .< Ker ameriške postaje (tudi v Evropi nekatere) večkrat tako po naročilu kličejo tega in onega in mu sporočajo važne vesti, se policija nad tem ni razburjala. Ko pa se je vrnila v Los Angeles, so ugotovili, da se ta klic »Vaša mati umira, vrnite se« večkrat ponavlja. Nadaljnja opazovanja so ugotovila, da blizu hiše, kjer je bila ta radijska postaja, skoraj sleherno noč pristane neko potniško letalo. Z vso pozornostjo je policija obkolila hišo
in letališče prav v trenutku, ko je letalo pristalo. Izkazalo se je, da je letalo služilo za tihotapljenje ljudi v Ameriko. Pri vsakem poletu je pripeljalo 15 do 20 ljudi brez potnih listov.
Letalo s premakljivim dnom
Pri pregledu so je izkazalo, da je letalo nekaj posebnega. Poleg priprav za pilota je bila močna ročica, s katero se je dalo dno letala odpreti in zopet zapreti, kakor vrata, le da se 6kozi to odprtino ni prišlo drugam kot — v globino. Ce je radijska postaja pilotu sporočila: »Mati je pravkar umrla,< je bilo to znamenje, da je nevarnost blizu in ni več izhoda, je pilot potegnil za to ročico, dno letala 6e je odprlo in potniki, ki so za prevoz plačali po 500 dolarjev, so padli skozi ozračje na zemljo. Letalo je nadaljevalo pot do svojega letališča in pristalo — prazno in v redu. Vsaka policijska kontrola ga lahko pregleda, nikdar mu ni bilo mogoče dokazati, da je prepeljalo kakega človeka, ki nima potnih listov v redu. Ljudje, ki so se hoteli na ta način vtihotapiti v Ameriko, pa 60 svoj poskus večkrat plačali z grozno smrtjo.
Koliko smrtnih žrtev je terjalo to brezobzirno tihotapstvo, je težko dognati. Znano je le to, da je policija na obmejnem ozemlju in ob reki Rio Grande doslej našla kakih 80 grozno razmesarjenih trupel, pri katerih ni bilo mogoče ugotoviti vzroka smrti. Sedaj je tudi njihova smrt dobila utemeljeno razlago: trupla so se razmesarila, ko so iz tihotapskega letala telebila na zemljo.
Policija je doslej zaprla šest članov te tihotapske družbe. Vse pa kaže, da je bilo pri tem podjetju udeleženih vsaj kakih GO do 70 članov.
Papež Pij XII.
Termiti popiti 80 sodov pwa
in prejedli telefonski kabel
Melbourne, 4. marca.
Nadloga termitov se je v nekaterih predelih Avstralije 6pet močneje razpasla. Pred nekaj meseci se je razvedelo, da so nekemu pivovarnarju v Darwinu popili 80 sodov najboljšega piva. Naselili so sc v kleti, kjer je bilo pivo shranjeno, da se vleži, pa jim je bila pijača očividno zelo všeč: V6e sode 60 izpraznili do zadnje kapljice, Pivo-varnar ima škode 250 šterlingov.
Še večjo škodo pa so termiti napravili avstralski upravi brzojava in telefona. Že dalj časa so brzojavi in telefoni, ki so vezani na kabel v zemlji, kazali neke motnje. Ko so pregledniki pregledali progo, so s strahom opazili, da je kabel od termitov ves razjeden, dasi je bil sestavljen iz več
plasti, oblečen v razne močne tkanine in nalašč pfoti termitom še prevlečen z arzenikom. Toda termiti se očividno vsega tega niso ustrašili in 60 razjedli v6o oblogo, požrli arzenik, vazelin in druge kemične snovi, s katerimi je bil kabel prevlečen, na več mestih so razjedli tudi svinčeno plast in prišli prav do telefonske žice. Največ zaradi termitov se je poštna uprava odločila polagali drage kable v zemljo. Vsi dosedanji poskusi navadne drogove tako zavarovati, da bi jih termiti ne razjedli, so se namreč ponesrečili. Ta izkušnja pa spet kaže, da proti njim nobena kemikalija nič ne zaleže. — Poštna uprava ima od tega seveda ogromna škodo.
Pes prenaša devize čez mejo
Tudi na češko-nemški meji veljajo glede deviznega prometa strogi predpisi. Vsaka nedovoljeno prenašanje denarja iz ene države v drugo 6e strogo kaznuje. »Neznani storilec« pa se je po-lakomnil dobička, ki bi ga iz tega prometa mogel imeti in si je za pomočnika vzel — psa. Pravzaprav sta to bila dva: Eden, ki je psa poslal preko meje v Nemčijo, drugi, ki ga je poslal nazaj. Kakor je iz V6ega poteka razvideti, pes spada med bolj »nadarjene«.
Zgodilo se je to pri obmejnem kraju Deutsch-gabel. Dva obmejna stražnika sta opazila lovskega psa, ki je bil očividno namenjen čez mejo, okrog vratu pa je imel privezano neko ruto. Posrečilo se jima je, da sta ga ujela. V ruti so našli veliko vsoto češkega denarja. Toda, ko so obmejni organi pregledovali in šteli denar, se je v psu vzbudil čut dolžnosti in je ušel naprej čez mejo, kamor je bil prvotno namenjen. Niso minile štiri ure, ko se je po isti poti vračal nazaj na Češko, sedaj brez rute. Ujeli so ga in zaprli, pa se je psetu spet posrečilo uiti. Orožniki in obmejni organi skrbno zasledujejo, čigav je bil ta pes in kdo ga je tako izučil v teh tihotapskih poslih.
— Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi.
Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15 485 25 V 15
Lesena kaša":
Novo zdravilo zoper revmatizem Preizkušeno najprej na delavcih v papirnici
»Lesena kaša« je zmes, ki se pridobiva ob predelovanju lesa v papir. Leseni hlodi, brez lubja in primerno razžagani, se v tovarni v posebnem postopku razdrobe, kuhajo in zmeljejo, da nastane gosta kaša rujavkaste barve, ki se potem preceja in obdeluje naprej, dokler ne postane tako lepljiva, da se začne vleči, iz česar se slednjič na koncu stroja na poseben valj navija — papir vseh vrst, kakršen jo bil pač les, iz katerega je nastal. Najbolj se zato uporablja smreka, jelka, borovec.
V Gornji Šleziji, blizu zdravilišča Ziegenhals, so delavci v neki papirnici po daljši skušnji prišli na to, da »lesena kaša« uspešno zdravi evmali-zein. Opazili so, da revmatične bolečine, udkar so vsnk dan imeli opravili z »leseno kašo«, popuščajo, nekateri pa so se sploh iznebili vseh znakov bolezni. Za stvar je izvedela tudi uprava sosednejga zdravilišča, ki je novo zdravilno sredstvo natančneje preiskala in slednjič spoznala, da ni "&e »iz trte izvito«: prijavila je »leseno kašo« državnemu patentnemu uradu kot svoje sredstvo, s katerim že zdravi svojo goste.
Sprva zdravniški, pa tudi nezdravniški krogi govoricam o novi iznajdbi niso nič kaj verjeli. Gledali so jo nezaupnn, kakor pač vsako novota-rijo. Toda revmatični delavci v papirnici so potrjevali, da se jim stanje vztrajno boljša. Od začetka so mislili, da gre pač »na boljšet, ne da bi se vpraševali, kaj je vzrok temu izboljšanju. Ob
govoricah pa jih je bilo vedno več, ki so že namenoma svoje ude kopali in umivali z »leseno kašo« in opazovali potek svoje bolezni. Po nekaj tednih so vsi opazili, da je mnogo boljše in slava »lesene kaše« je šla od ust do ust, najprej kot domače sredstvo, kakor je toliko drugih raznih »maž«, ki pa ne pokažejo takih učinkov.
Kmalu je vsa okolica govorila samo o tem, kakšno novo zdravilno sredstvo so odkrili papirniški delavci. Ni minilo nekaj tednov, ko ?o se v tovarni že prikazali zdravniki in znanstveniki, ki so vzeli več posod te »lesene kaše«, da bi jo preiskali. Preizkušali so novo zdravilo na več bolnikih, ki so se prej zdravili po zdravniških navodilih in je bil torej potek njihove bolezni opazovan in znanstveno ugotovljen; uspehi so bili tako presenetljivi, da je uprava zdravilišča kmalu dala zgraditi nekaj posebnih kopeli, kjer se bolnik ne koplje v vodi, ampak v »leseni kaši«.
In sedaj je nekaj tednov v papirnici že nov proizvajalni red: »Leseno kašo< tovarna najprej pomešano do 80% z vodo, »posoja« zdravil šču ki jo potem uporablja v svojih kopalnicah. Seveda je ta kaša očiščena vseh ostrili delcev lesa, da ir tako groba kakor je bila prva, s katero so se zdravili prvi pacienti-delavci. V zdravilišču se bcl-nik kopijo v tej rujavkasti zmesi po trikrat n;; teden, potem je pa opravila svojo nalogo in gre nazaj v tovarno, iz katere kmalu nato pride kot — papir in bolnik na svojem bivšem zdravilu lahko domačim sporoči, da je zdrav Zdraviliški zdrav niki v Ziegenhalsu menijo, da je s tem odkrite novo sredstvo, s katerim ho mogoče zdraviti revmatizem bolj uspešno kot z vsemi doslej znanimi sredstvi.
Leta 1738 sta se v Parizu brata Mongolfier spustila v ozračje v balonu, ki ga je dvigal segreti zrak. Balon je bil zgrajen tako, da je imel v gondoli neko ognjišče, na katerem sta letalca kurila lahko gorljive snovi, od česar se je segreval zrak v notranjosti balona. To jo bil prvi balon te vrste. Ko sta se spustila v zrak, je bila to za Pariz velika slovesnost (slika levo), kasneje jima je ob nekem takem poskusu balon zgorel in sta padla na tla.
Pri zadnjih »dneh nemškega letalstva« pa sta dva nemška inženjerja spet preizkušala balon, zgrajen na istih načelih fizike. Zrak v njem segreva petrolejka, ki visi pod njim. Notranjščina balona je prevlečena z neko negorljivo snovjo, da se jima ne moro pripetiti kot bratoma Mongolfier. Seveda imajo taki poskusi danes, ko že cele trdn jave buče po zraku, le toliko pomena, kolikor je veselja nad njimi, če se posrečijo.
_____-_________-—-— ---------------- --------- ,
»Do X« praznuje 10-letnico Letos julija meseca bo minulo 10 let, odkar jc na progi Evropa—Amerika začela voziti prvu iračna ladja »Do X«, ki je še vodno največja zračna ladja sveta.
V malih oglatih valja vsaka beseda 1 din; ženltovanjtkl oglasi 2 din. Debolo tiskan« naslovne besede se računajo dvojno. NajmanJIl znesek za moli oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglatih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna VTttlca po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
prlloiit! znamko.
Mesarski pomočnik
vajen vseh dol — Išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3091.
3000 din dam onemu,
Ul ml preskrbi stalno
službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3187.
Boljša kuharica
išče zaposlitev v župni-šču ali pri kaki družini. Naslov v vseh upravah »Slov.« pod St. 3364. (a)
Prodajalka
mešano stroka, zanoslji-va, Išče primerno mesto. Naslov: Marija Brunček, Celje, Zavodna 6. (a)
Čevljarski prikrojevalec
za flnojšR dola ISče Rluž-bo za takoj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod
St. 3231.	(a)
Mlad trgovski pomočnik
meSane stroke želi pro-menltl mesto kamorkoli. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Posten« 435/3246. a
Lesni manipulant
za nakupovanje mehkoga lesa Išče službo. Kavcija 10.000 din. Resno ponudbo poslati upravi »Slov.« pod »Siguren uspeh« 3146
Bolniška strežnica
s 16 letno prakao išče zaposlitve. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3131.
Ekonom-vrtnar
absolvent kmet. šole z odličnim spričevalom - išče primerne službe. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Ekonom 450-3410«. a
Ekonom
oskrbnik veloposestva na Hrvatskem, želi premenltl mesto v Slovenijo, takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Ljubljana« 3272. (a)
Lončarski pomočnik
išče službe v mestu ali na deželi, najraje v tovarni, v svrho izpopolnitve svoj« stroke. Ponudbe je poslati na Borzo dela v Murski Soboti.	(a)
rnma
Učenko za fototrgovino
sprejmem. Ponudbe na trpr. »Sloven.« pod »Poštenost« št. 3401.	(v)
Krojaškega vajenca
takoj sprejme Avgust Pe-trovčič, krojač, Slomškova ul. 12.	(v)
Vajenko
za modlBtinjo sprejme M. Slabina, LJubljana, Stari tre ».	(v)
Šoferstva
Službodobe
Krojaškega vajenca
sprejme Ignac ReSetlB, Masarykova 14-11. (v)
Pomožno delavko
avtomehanlčne ali kakšne drugo obrti se želi Izučiti 2(i letni fant. Gre tudi v kakršnokoli službo. Na-' ki zna šivati na stroju — slov v upravi »Slovenca« sprejmem. Šmartinska 10, pod st. 3227.	(v) I dvorišče, pritličje.	(b)
Pletilje
sprejme za 6talno Polanjko, Grosuplje št. 1.	(b'
Pridnega hlapca
Tyrieva (b)
sprejme Cihlsr, cesta 69.
Vzgojiteljica
z večletno prakso, išče namestitve pri otrokih — za dopoldanske ure. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Nemška konverzacija« 3381. a)
130 cm šir. volna
za damshc obleke
Šofer
mlad, trezen, posten, nekadilec, s prakso — ISče namestitve kjerkoli. Nastopi lahko takoj. Golob Jože, pri b. OroBok, Je-: enlce, Prešernova 1. (a)
Starejša gospodična
iz kmečke hiše, fina kuharica, dobra gospodinja, ell službo v župnlšču ali lično. Naslov v upravi .Slovenca« pod 420/3186.
Orožnik v pokoju
star 36 let, lSče službo inkasanta, vratarja ali Učno. Ponudbo v upravo Slov.« v Mariboru pod »Orožnik« St. 3266. (a)
Dekle
vajeno kuhanja, Šivanja na stroj ln drugih gospodinjskih del, lSče službo. Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov : Semonlč, Pečke St. 1, Makole pri Poljčanah.	(a)
Kuharica
ISče s 16. marcem službo gospodinjo pri vdovcu, starejšemu gospodu ali mirni družini. Gre kamorkoli. Ponudbe upravi .Slovenca« pod »Zmožna« 434/3241.	(a)
Samostojna kuharica
stara 37 let, samska, ISče službo pri boljši starejši
družini ali pri boljšem gospodu kot gospodinja. Ponudbe upravi »Slov.« Maribor pod »Izvrstna« št. 3247.	(a)
Pisarniška moč
z znanjem slovenske ln nemške korespondence, strojepisja, stenografije in vseh pisarniških del, ISče primerne namcstltvo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Poštena ln zanesljiva« 3228.	(a)
Šofer
mlad, vojaščino prost, pošten, trezen, Išče službo. Na deželi aH v mostu. -1'raktlelral pri mohanlku v delavnici in na avtomobilu. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3067.
Ekonom-oskrbnik
z večletno prakso v ekonomiji ln šoforsklm Izpitom Išče službo. Ima posebno veselje do živinorejo ln sadjarstva. - Po nudbe upravi »Slovenca« pod »Sposoben« 3203. (a)
Absolvent
kmetijske ln zadružne šole, s prav dobrimi spričevali, s 26.000 din gotovine, želi primerno službo. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Agilen« St. 3273.
Službo oskrbnika
išče 25-letni mladenič, neoporečne preteklosti, vešč vseh gospodarskih panog, kakor tudi lesne industrije, z 4-letno gradbeno-tesarsko prakso. Ponudbe upr. »Slovenca«, Maribor, pod »Spreten 456-3409«. a)
Absolventka
meščanske šole z maturo, vešča tudi strojepisja — želi vstopiti kot začetnica v pisarno. Je marljiva ln nadarjena. Kor Je revnih starSov In hčerka težkega vojnega Invalida. Jo toplo priporočamo. - Pojasnila dajo: Udruženje vojnih Invalidov, krajevni odbor Sovnlca.	(a)
Ključavničarski pomočnik
sprejme službo v mestu ali na deželi. Zaradi daljše opustitve in da se na novo uvede v tej stroki, gre več mesecev le za hrano. Ponudbe na ogl. odd. »Slovenca« pod »Veselje do dela« 3311«.	(a)
nama
Profesor francoščine
diplomiran v Parizu, poučuje francoščino in italijanščino. Konverzacija, trg. korespondenca Naslov v upravi »Slov.« pod 3374.
Konverzacijo
pouk nemščine, zelo poceni, nudi Izkušena gospa. Poskus brezplačen. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3265.	(u)
Oblastv. konceslonlrana
šoferska šola
za poklicne šoferje In amaterje
I. GABF.RŠČEK
bivši komisar za šofersko Izpite Kolodvorska ulica St. 43 Telefon 28-28
II
Radio
II
Prodam
radio Telefunken, moško kolo In lovsko puško na kroglo, vso v najboljšem stanju. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3143.
Tehnik-poslovodja
s petletno prakso kot vodja gradbenih podjetij ln sicer pri grndnjl cest, tunelov, mostov, vodovodnih napeljav In vojnih objektov, Išče zaposlitve. Ponudbo upravi »Slov.« pod »Četrta kategorijo«
Radio aparati
odlične nemško kvalitetne znamko, tudi na obroke pri
Kleindienst & Posch
Maribor, Aleksandrova 44
št. 3161.
se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Starost 14—16 let. Hčerka poštenih premožnejših kmečkih starSev Ima prednost. Ramo tako naj čistokrvnega, 10 mesecev I pošljejo ponudbe upravi starega, prodam. Štepanja I »Slovenca« pod »Dobra
iKEnii
Psa volčjaka
mefer	a Din	40'—
cela obleka	torej samo	Din 100 —
	Din	46*—
	ecla obleka	Din 115-—
	Din	48'—
	cela obleka	Din 120-
	Din	51 —
	cela obleka	Din 142 50
Sa mi torej lahko presodile če Vam je potrebno kupovati razne ostanke, ko dobite pri nas že najmodernejše blagove v izvrstni
kakovosti tako ugodno I Mogoče boste mislili, da je to zgolj reklama, ker se Vam bodo zdele zgornje cene prenizke. Videli pa boste, da ste v zmoti, če si boste blago pri nas ogledali. Prepričaite se torej rajše, predno kupite kako dražje blago, kor s tem, če je dražje, ni vedno rečeno, da je tudi boljše.
namifakOira
Hasiica h J. ^r II
Učenec I Vajenca
močan, dober računar, se za pekovsko obrt, dobrih takoj sprejme v trgovino staršev, sprojmem. Karol
Pekovskega pomočnika
mlajšega, sprejme Požar Ljubljana-Mo6te.	(b
Krojaškega pomočnika
za fine velike kose takoj ■prejme Voučko Dominik, krojaštvo, Hrastnik, (b)
Frizerko
sprejmem v stalno službo takoj aH pozneje. Koman, Poljanska cesta 13. (b)
Foto-pomočnika
sprejme foto-trgovina Jo. ško Smuč, Šelenburgova ulica 6.
Mizarskega pomočnika
prvovrstnega, za pohištveno mizarstvo, takoj sprejme Skrbinc & Komp, Št. Vid n. Ljubljano. Hrana in stanovanje v hiši.	(b)
Krojaškega pomočnika
za male kose sprejmem za
stalno. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 3393.	(b)
z želcznlno. Ivan Grabri-Jan, Metlika 130.	(v)
Vajenca
kt Ima veselje do sodar-ske obrti, sprejmem. Stanovanje ln hrana v hlSt. Zajo Vinko, Kočovje 97.
Dva vajenca
za čevljarsko obrt sprejmem. Ilrana ln stanovanje v hISl. — A. Stajer, Vaše 43, Medvode. (v)
15 letni fant
z dežele bi se rad Izučil ključavničarske obrti. — Naslov v upravi »Slov.« pod »Vesten« St. 3226. v
Vajenca za mehanika
sprejmem tako v Ljubljani, Oskrba mogoča v hiši, Ponudbe upravi »Slov.« pod »Kmečki fant, 14 let« 3360
Krojaškega vajenca
in pomočnika za male kose takoj sprejmem. - Babnik Adolf, krojač, Vevče 109, D. M. v Polju.	v
Dekle
se želi Izučiti v trgovini na deželi. - Ponudbo v upravo »Slov.« pod Slfro »Pošteno dekle« 3277. (v)
Vajenka
se sprejme v večjo trgovino na deželi. Predpogoj je zdruvo, močno do-kle, velike postave ln ki Jo dobra računarlca. Ponudbo v upravo »Slov« pod »VajenUa« St. 3260.
Učenca
iz dobre družine sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe poslati na upr. »Slovenca« pod »Letoviški kraj 3338«. (v)
Učenka zobotehnike
ki so je žo eno leto učila, želi dovršiti svoj poklic. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod St. 3188.	(v)
Učenka
Pančlč, Celje, Breg. (v)
Pekovskega vajenca
ki žo nekaj zna, sprejmem. Duhanlfi Frane, pe-karija, Klunova 11, Ko-deljevo.	(v)
Iščem mesto učenke
v trgovini z mešanim blagom, z oskrbo v hiši za 15-letno dekle z odlično 8. razr. šolo. Jože Lorbcr, Zagorje ob Savi,
Vrtnarskega vajenca
najraje b kmetov, sprejmem. Naslov: Simone Pavel, vrtnarstvo, Sv. Križ St. 63 LJubljana. (v)
Pekovskega učenca
ln raznašalca počiva, poštena, sprejmem. Vrečko Ignac, pekarna, Lcskovee pri KrSkem.	(v)
Deklica
kmečkih staršev se želi Izučiti v trgovini z mešanim blagom na deželi. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3043.	(v)
Čevljarskega pomočnika
za fina dela, sprejme Mulej Lovro, Frančiškanska 8,
Fotografskega pomočnika
ali pomočnico, in vajenca ali vajenko sprejme Foto IIo]ynski, Ljubljana, Aleksandrova 5.	(b
Lesni manipulant
verziran pri prevzemanju lesa in s prakso na žagi se takoj sprejme. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Gorski Kotar« št. 3405.
Trgovski pomočnik
mešane stroke, dober želez-ninar, učenec za trgovino mešanega blaga, in prodajalka mešane stroke, dobra manufakturistinja - se takoj sprejmejo. Ponudbe na upravo »Slov.« brez priloge znamk, pod št. 3404. b
Lahko službo
dobe osebe obojega spola za zbiranje naročil za tri velevažne predmete. Začetna tedenska plača 200
Služkinjo
ali postrežnico, pridno ln pošteno, sprejmem takoj Dermotova ulica 10 (za Stadionom).	(b)
Stavbnega tehnika
ali samostojnega, tehnično zmožnega polirja sprejmem. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Stavbna 3308«.
3 krojaške pomočnike
za fino konfekcijo, takoj sprejmem. Otmar Bukov-nJc, krojač. Trubarjeva ul. št. 2. (b)
Služkinja
z daljšimi spričevali se sprejme k boljši družini v Ptuju. Ponudbe: A. R., Kapucinska 3, Ptuj. (b)
Postrežnico
30—45 let staro, vajeno vseh hišnih del in kuhe -takoj sprejmem. Christof, Povšetova 33 a, Kodeljevo,
Sprejmem dekle
postrežnico, snažno, zdravo in dela zmožno, za ves dan, za pospravljanje sob, lepo pranje in likanje, pomoč pri kuhi. Naslov v upravi »SI.« pod št. 3360.	(b)
din in provizija: za pojasnila priložite znamko. Ponudbe upravi »Slovenci« v
Mariboru pod zn. »Stalna eksistenca« 457-3414. b
Izobraženo gospodično
iz dobre hiše, 30—40 letno, iščem k 8-letni hčerk: brez matere, Njo bi morala učiti in vzgajati ter istočasno pomagati pri lažjih hišnih delih: nadzorstvo stanovanja, urejevanje perila, šivanje itd. Ponudbe z natančno navedbo izobrazbe, dosedanje zaposlenosti in navedbo plače je poslati na upravo »Slovenca« pod zn. »Brez matere« št. 3423. b
REVMATIČNE ^^ bolečine
odpravijo »NIBOL« tablete ln »NIBOL« mast, kar se Je zelo dobro obneslo tudi pri
Ishijasu in protinu
»NIBOL« tablete se uporabljajo takisto kol dobro sredstvo
zoper trganje v udih zoper zobo- ln glavobol prt hrlpl
prt boleznih zaradi prehlada.
vvitlVDAkT f	tahIet din 20
»FIlOVLi« 48 tablet din 34
»NIBOL« MAST DIN 20
»NIBOL« se dobiva v vseh lekarnah. Izdeluje:
Lekarna MR. BAHOVECi
LJUBLJANA
Reg. Stev. 17816/3B
,NIBOL
Mlinarja
iščem. — Ponudbe z dosedanjim delokrogom pod značko »Stalna služba« na upr. »Slovenca« pod številko 3314.	(b)
Kuharica
poštena, ki ima veselje tudi do vrta, se sprejme k samskemu učitelju na deželo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Varčna 3316«.	(b)
Krojaškega pomočnika
za fino samostojno vojaško delo sprejmem za velike komade. Istotam sprejmem vajenca. Natančne ponudbe poslati upr. »Slovenca« pod »Ljubljana stalno 3320«. (b)
Kuharico
samostojno, na vsa hišna dela, z večletnimi spričevali, sprejmem k tričlanski družini. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3860. (b)
Dekle
boljše ln zanesljivo, ki zna samostojno kuhati ln pospravljati, sprejme meščansko gospodinjstvo na deželi. Nastop 1. aprila. Ponudbe v upravo »Si.« pod »Dobra služba« 3267
Sposobne osebe
marljive, dobe stalno namestitev v svojatvu krajevnih zastopnikov, kakor tudi zunanjih uradnikov. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zavarovalnica« 3163
Stenotipistinjo
s perfektnlm znanjem slovenske ln nemške stenografije, ISče večje industrijsko podjetje. Služba Je dobra ln stalna. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 3181.	(b)
Dober zaslužek
nudi vsakemu večja zavarovalnica kot zastopniku za Notranjsko In Gorenjsko. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod Kmetovaleo domačin« -3093.	(b)
Služkinja
poštena, vešča kuhe In vsoh hiSnlh del, se sprejme. Starost 26—30 let. -JustI Jarh, Celje, Dečkova costa.	(b)
Krojaškega pomočnika
zmožnega tudi konfekcije i sprejmem. Klojčnik, Vojaš-niška ul. 19, Maribor. (b)
Krojaškega pomočnika
za velike komade, sprejme takoj Bučar, Koroška c. 67, Maribor.	(b)
Železninar
spreten, vojaščine prost, se sprejme za takojšen nastop. Vešči v prodaji barv ln steklenlne Imajo prednost. Ponudbe upravi Ponudbe upravi »Slov.« pod »Posten« 3198. (b)
Boljšo služkinjo
28—36 let staro, vajeno samostojne kuhe ln gospodinjskih del, sprejme zdravnik v mestu na Gorenjskem. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Sposobna« St. 8171,	(b)
Maserja in maserko
Iščemo za sezono od 15; maja dalje. - Ponudbe a zahtevki In z navedbo strokovne naobrazbe, starosti, prakse ln referenc poslati upravi »Slovenca« pod »Kopališče« 3066. (b
Pekovski pomočnik
d, vojaščine prost, ure priden in sposoben za sa-
mostojno pekovsko obrt, ki bi dostavljal tudi pecivo s kolesom, se sprejme v stalno službo na Gorenjskem. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod šifro »Stalna služba 3324«,	(b)
Dobra hiša v Zagrebu
z dobrim postopanjem išče k dvema otrokoma (4 in pol in 1 in pol leta) zanesljivo in pošteno dekle, ljubiteljica otrok z znanjem nemškega jezika, v starosti od 25—30 let, ki je pripravljena upravljati tudi druga hišna dela. Predstaviti: — Sevčik, Ljubljana, Emonska o. 10 a.	(b)
Natakarico
mlajSo, sposobno za toče nje na obračun, sprejmem za takoj ali po dogovoru. Ponudbe s pogoji ln sliko na Hotel Hal-wachs, Jasenovac. (b)
Za Maribor in okolico
Iščemo pri sladoledarjlh. hotelirjih In slaščičarjih dobro vpeljanega gospoda, prav tako enega za Ljubljano ln okolico do Bleda. - Gospodje, dobro vpeljani, naj se izvolijo obrniti v upravo »Slov.« pod »P-5813«.
Gospodinjo
čedno ln pošteno, katera mora biti odlična kuharica ln mora obenem nadzorovati vse gospodinjstvo, sprejmem. Zmožna naj bo tudi nemškega Jezika, ne čez 35 let stara, po možnosti prijetne zunanjosti. Ponudbe b sliko, katera se takoj vrna, poslati v upravo »SI.« pod »Graščina na doželi« št. 3303.	(a)
Adjunkta
išče večje gozdno posestvo na Dolenjskem. Isti mora biti samski, med 20 in 30 letom, mora obvladati slovenski in nemški ezik, kakor tudi popolnoma nemško in slovensko stenografijo in hitro pisati na pisalni stroj ter imeti znanje v knjigovodstvu. — Ponudbe poslati na Gozdni urad Karla Adolfa Auers-perga v Kočevju.	(b)
(a) I vas 114, Ljubljana.
računarka« 3178.
(v)
Gradbenega
inženirja
»II stavbenika oziroma tehnika s prakso sprejme jradbeno podjetje v Ljubljani z dobro plačo po dogovoru. Prednost imajo dobri kalkulanti z dobrim nastopom v občevanju s ( strankami. Službeno mesto I je stalno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3339.
Sprejmemo
agllne. sposobne poverjenike ln zastopnike po vseh krajih Slovenije za nabiranje novih članov varčevalcev ln posojilojemalcev. Resnim, vztrajnim sotrudnlkom nudimo ugodno priliko trajnega zaslužka. Pismene prijave sprejema Posojilnica Moj dom, LJubljana, Dvo-rakova ulica 8.	(b)!
Elektrotehnika
ozir. elektroinstalaterja z mojstrskim izpitom, sprejme elektrotehnična veletrgovina. Potrebno je znanje slovenščine in nemščine in 25.000 din kavcije. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja in referenc na upr. »Slovenca« v Ljubljani pod značko »Sposoben elektrotehnik« št. 3420.
Pisarniška moč
za vsa pisarniška dela z znanjem slovenščine in nemščine v govoru in pisavi se sprejme. Predpogoj perfektno znanje nemščine stenografije. Lahko je tudi začetnica. Lastnoročno pisane ponudbe v nemškem jeziku, s kratkim življenjepisom in navedbo družinskih razmer ter zahtevo plače, se naj pošljejo na upravo »Slovenca« v Ljubljani pod šifro »Nemška stenografija, Celje, 2905.«

Franc Jager
tapetništvo
Ljubljana, Sv. Petra c. 17
telefon 20-41
Velika zaloga vseh vrst žlmnlc, otoman, najmodernejših oouch-zof. • V bh' ' cilno vseh vrst žima. gradi Ea modroce, blago ko prevleko pohištva Itd. • Solidno delo 1 Točna postrežba I Konkurenčne cene I
Oglašujte v edino uspešnem dnevni* ku »Slovencu«!
iraSEEEHH
Mlekarski voziček
DOTi lakiran, poceni proda Iakra, Vič.	(b)
Perzijske
5n druge preproge, ugodno prodaja »Pri Makedoncu«, Ljubljana, Kolodvorska ul.
Suh les
Jesenov in akacijev, ugodno prodam. Poizve se pri A. Sojer, Vič št. 36. .1)
Govejo mrvo
prvovrstno, večjo množino, prodam. Pojasnila: Pirnat, Vrstovškova 9, Ljubljana, Mir je.	1
Jajca za valenje
Štajerskih kokoši, komisijsko Izbrane živali, nudi perutnlnarstvo Ambro-žlč, Gaberje, Dobrova. Po pošti ne pošiljam. (1)
K Kurivo X
po najugodnejši ceni
drva, koks, la trboveljski premog brez prahu
Vinko Podobnik
Tržaška c. 16 — tel. 33-13
Krompir
rožnflc ln oneldovec, planinski med ln vosek lz lastnega čebelarstva ter smrekove kole k drevescem dobite pri Babnlku Jožetu, Dravlje 44. (1)
Rastline
Ca skalnate nasade, več vrst, in lepotlčno grmlčje nudi vrtnarstvo Vatovac Adolf, pri šentpetrskem mostu.	(1)
Šivalne stroje in kolesa
Srvovrstnih znamk, tud: rojaške in čevljarske ci-linderce, rabljene, od 300 din naprej, prodaja »Triglav«, Resljeva 16.
400 barvic za pirhe
za pirhe (sortiranih) franko s povzetjem 100 din, nudi Lindič, Ljubljana 245-c. Ne sprašujte, temveč naročite takojl	1
KOLESA
kupite dobro in poceni tudi na obroke pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Aleksandrova 6. Brezobvezen ogledi
Pletilni stroji
naprodaj 1 Pop 8/60 cm, Ideali 8/60 cm, Pop 8/36 cm. Stroji so skoraj novi ln v brezhibnem stanju, cena nizka. Zamenjam jih tudi za pletenine. Ovse-nar Marjeta, Goričane 53 p. Medvode.	(i)
Semena
prava erfurtska, uradno preizkušena dobite v trgovini pri
M. Widmayer
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 3 Podružnica: Tyrševa E1
Stojnica: Nabrežje 20. septembra.
»
VELEBIT"
otroški vozički
ZAGREB,Mesničkaul. 7/11. na dvorišču
Najnovejši do sedaj se nevi-deni modeli za 1939 v aoe-clialnj m najveCp trgovini otroškin vozičkov, frodala za gotovino m na odplačilo Cenik s slikami Drezpiacno Iireilte oglas zaradi naslova
Ugoden nakup
gradbenega materiala se nudi interesentom iz objektov nekdaj last Strojnih tovam in livarn v Ljubljani, Tyrševa ce^ta 35 in Zvonarska ulica 3. — Na razpolago je: zidna in strešna opeka, les, okna, vrata, žlebovi, odtočne cevi in nasipni material. Interesenti naj se javijo na licu mesta na Tyrševi cesti 35, odnosno v Zvonarski ulici št, 3, kjer dobe informacije.
Letos gremo po kolesa
na Vransko k fiketu. (1)
Otroški športni voziček
dobro ohranjen, prodam. Slomškova 17, Teplnv (1
Moško športno kolo
naprodaj. Kožarje it. «9, Tržaška cesta.	(1)
Damsko kolo
naprodaj. - Brezovica 1( pri Ljubljani.	(1)
Voz (gare)
in Teč drugega orodja naprodaj. LJubljana VII, Aljaževa 8.	(1)
Prodam
konja, opremo ln koSiJo.
Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3349.	(J)
BLAGO
za damske plašče, moške površnike in obleke za pomlad
nudi po nizkih cenah
Oblačilnica za Slovenijo
Ljubljana, Tyrševa cesta 29 (hiša Gospodarske zveze).
Strešno opeko
zarezano, rabljeno, v dobrem stanju, kupim 4000 kosov. — fitrukel} Tone, Trata. St. Vid nad LJ. k
Sedlo
dobro ohranjeno, ugodno prodam ali zamenjam za kaj drugega. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8217.	(1)
Sladni klici
najboljše krmilo z mnogo beljakovine, za živino, svinje, perutnino, stalno v zalogi. Kirblš, tovarna slada. Celje.	(1)
20 A.-Ž. panjev čebel
ter nekaj kranjlčev, prodam. Cena po dogovoru. Alojz Loboda, Domžale, Ljubljanska cesta 104. (1
Pritlična drevesca
proda za polovično ceno Babnll^ Tomačevo, p. Moste.	G)
Več koles
novih ln rabljenih, prav poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti križanske cerkve.	(1)
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3230. (1)
Gostilna
na zelo prometni točki z večjimi prostori, kegljiščem itd., blizu Maribora ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 433/3246.	(1)
Sveže najfinejše norveško
rible olie
iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani <e priporoča bledim in
slabotnim osebam ,a.i«.»i> »" . ■ ■»> Pn«!«)
Štedilnike
(Rostfrelstahl), z norja-večega Jekla, vseh velikosti - izdeluje PodržaJ Ciril, Ig 147 pri Ljubljani
VINA
za vse prilike naročite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON STEV. 25-73
Steklena volna
za vsakovrstno Izolacijo toplote, mraza in zvoka. »Cehostaklo« B. Llsek -LJubljana.	(1)
Najboljša kolesa
izbira velika, cene nizke, na ugodna odplačila. — Remec Oskar, Ljubljana, Dolenjska cesta 5. (1)
Semenski oves
vrste »SvalBf«, ln beli »Klršes« — priznan od Osrednjo komisije za se-menogojstvo, tn semenski krompir različnih vrst, kakor tudi prvovrstni Ja-bolčnik, Ima naprodaj Uprava Jullo Melnl, Apače.	(1)
Čitaite in širite »Slovenca«
Pomlad...
Kakor narava, tako )• obnemoglo tudi nafte telo ter le <
težavo bori proti boleznim. Zato mu moramo pomagati ln gh napraviti odpornega in iriravega. Očistiti ga moramo telesn škodljive navlake ter nin dovajati nove, osvelnjoče »okove. Zato se priporoča naravno zdravljenje ■
,.PLANINKA"-čaiem
kl Je večinoma pripravljen 1« najboljših planinskih zdravilnih rastlin, katerih korlutno delovanje priznava ie znanstvena medicina.
Dolgoletna sknšnja nam potrjnje, da Je »Planlnka« zdravilni čaj zelo dobro ljniluko zdravilo, ker so njegove sestavine vzete iz znanstvene, deloma pa tndl lz ljndske medicine.
»Planlnka« sdravtlnt Ca] Je dober rern-
lator za gtftčenje In obnavljanje. Zato Je zdravljenje 6—12 tednov ■ »Planlnka« čajem h Bahoveo Izredno dobro:	5
T
pri slnht prebavi In taprt^B,	o
pri neredni-m delovanja črevesja.	c
pri napetosti ln omotici, glavobola.
nespečnosti In zgagi,
pri obolenjih sečne kislina,
pri obolenju Jeter In hemoroidov,
pri nervozt ln ilvčnlh boleznih.	f
■ *
Zdravilni čaj »Plontnka« pospeSnJe tek. Za- r htevajte v apotekah Izrecno »Planlnka« čaj 5 Bahoveo, kl Je samo tedaj pravilen, če jo r zaprt ln plombiran tor nosi ime:
MR.BAHOVEC AP0TE,(A
Ljubljana ___ .
»1ETA
tir	.'
if
M'V'
v^i
Ki jK ffifcj »'.■itffrMlfa* 'i <'»"
'-•'.'•^■'"i' >: tpftrVt!*:>.
f:' (W *
Prodam
posteljo s posteljnino ln omaro ter stare Instrumente. Zrlnjskega »-II., desno.	(š)
POHIŠTVO
Moderno in kvalitetno
kuhinja, spalnice, jedilnice ln drugo, zajamčeno po konkurenčnih cenah. Rabljene spalnice ln Jedilnice, orehov les, že od 1500 din naprej. Sprejemamo naročila po lastnih ln danih načrtih.
»OPRAVA«
Ljubljana, Celovška c. 50
Nekaj inventarja
za špecerijsko trgovino, prav poceni prodam. Opekarska cesta št. 8, pekarlja.
Če hočete
lepe ln trpežne opreme. Vas najugodneje postreže Pohištvo Malenšek, Celovška cesta 258. Stalna velika razstava 1 Uradnikom tudi na obroke, (š)
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane. dlvane ln tapetniške Izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik - Mestni trg 18 Ugoden nakup morske trave, žime In cvllha za modroce ter blaga za prevleke pohištva.
Naprodaj
kuhinjska kredenca In več hišne opravo. Vod-matska ulica 11. (š)
MODROCE
otomane, kauče itd. dobite poceni in solidno pri
Ivan Habič-u
tapetnik Kopitarjeva nlica 1
nasproti »Ničmana«
Modroce
vrhnje 180 din, mreže po 90 din, peresnlce po 260
din, posteljne odeje dobite po najnižjih cenah pri
Sever, Marijin trg 2
nasproti frančiškanske cerkve.
Češnovo spalnico
in nov skobelček, poceni proda mizar Mušič, Mengeš 92.	(š)
Pozor!
Nove moderne otomane 340 din; modroce lz žime 550 din; modroce lz morske trave 175 din; mreže za postelje 88 din, spalne kauče, moderne 1750 din, dobite pri
E. Zakrajšek
LJubljana, Miklošičeva 34
Že za 5200 din
vam zdaj prodam vezane, polltlrane krasne spalnice z dolgoletno garancijo. -Malenšek, Celovška c. 258
Mreže za postelje
izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica št. S (pri Gradišču).	(l)
)
Hranilno knjižico
KmetEke posojilnice ljubljanske prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »60.000« št. 3193. (d)
Katera oseba mi posodi
7000 din proti vrnitvi ter dobi dosmrtno hrano in stanovanje. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dobil ljudje« št. 3135. (d)
Ca. 50.000 din posojila
iščem na novo hišo v Ljubljani, vredno nad pol milijona, s pravico na vknjižbo na I. mesto. Ponudbe poslati na upr. »Slovenca« čimprej pod šifro: »Sigurno jamstvo 3319«.	(d)
Posojila
različna, preskrblm hitro In brez kakega predplačila
Hranilna knjižice
vnovčujem proti takojšnji
gotovini. Oblast, dovoljena pisarna
Rudolf Zore
LJubljana. Gledališka 12 Znamka 8 dtn
Hranilne knjižice
3V» obveznice ln druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40
250-300.000 din posojila
iščem na vknjižbo na prvem mestu, vrednost 800.000 dinarjev, ki jo predstavlja dobro idoč hotel v letoviškem kraju. Ponudbo na upr. »Slovenca« pod »Posojilo 3309«.	(d)

1000-2000 hmeljevk
rabljenih ali novih, Izgo-tovljenlh, kupim. Klrbiš, Celje.	(k)
Cunje
krojaške odrezke. star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor. Dravska 15. (k)
Stoječ les
za produkcijo tramov — kupujem stalno. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »S sečnim dovoljenjem« št. 2046.	(k)
▼»I MI it—
zlato kupuje
po najvišjih cenah OBRNE, Juvellr, Ljubljana Wolfova ulica »L 8
I
Automofor
i
Petsedežna limuzina
in 7 sedežni odprt avto se ugodno proda. - Šušteršič, Frankopanska 21._
Več osebnih avtomobilov
ugodno naprodaj. Mehanična delavnica in garaža — L Kopač, Frankopanska 21, Ljubljana.
Pozor!
Stare nerabne avtomobile vseh znamk, ali samo šasije — kupim. Franc Dolenc, Groharjeva 19, Ljubljana-
Deutz-Diesel motor
lahek, 5 ks, naprodaj. — Ogleda se pri Karlu Juva-nu, Ljubljanska cesta 34, Domžale.	(f)
Avto Opel Blitz
1 ln pol tonski, skoraj nov, ugodno naprodaj. Naslov: Bitenc, Koblarjeva št. 11, Ljubljana.	(f)
Majhen tovorni avto
(Lleferungsvvagen), Tatra typ 12. naprodaj. Vprašati : Gert, medlčar. Gosposka 13, Maribor. (f)
Avto Chevrolet
original amerlkanskl, petsedežna limuzina, dobro ohranjen - zelo ugodno naprodaj. - Povprašati v trgovini Klanjšek, Maribor, Glavni trg 21. (f)
Motorno kolo
dvotaktno, 200 kem, novejša tipa, dobro ohranjeno, poceni prodam ali zamenjam za deželne pridelke. Pungeršek, Stražišče.
Slaro ?lalo, zlato zobovje In srebrne hrone
kupujem po najvišjih conah
A. KA.1FEZ
trgovina z urami ln zlRtnlno
precizna rlelnvnicn za popravila vsakovrstnih lir
Ljubliana, Miklošičeva 14
Moški v stalni službi
poroči šiviljo do 23 let staro, z nekaj gotovino. Slika zaželjona. Naslov v upravi »Slov.« pod 3284.
Resnega znanja
z dostojnim, dobrim žen skim srcem želi simpatičen državni uslužbenec v svrho ženitve. Dopise pod »Zračne višave 3224« na upr. »Slovenca«.	(č)
37 letna gospodična
a majhno doto, poroči državnega uslužbenca ali upokojenca. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Sreča« št. 3167.	(ž)
Gospodična
simpatična, s premože nJem, želi poročiti boljše sltulranega mladeniča. -Dopise v upravo »Slov.« pod »Bodočnost« 3282.
Boljši uradnik
simpatičen in neoporečne preteklosti, želi zaradi pomanjkanja znanja radi ženitve, spoznati značajno, dobrosrčno in inteligentno gospodično od 22—26 let neomadeževane preteklost: in čedne zunanjosti. Dopise s sliko, ki se vrne, je poslati podružnici »Sloven.« Kranj, pod »Tiha sreča — diskretnost častna stvar«, št. 3364.	ž
Glavna kolektura državne razred. loterije
U
ff
sreče
ALOJZU PLANINŠEK
v Ljubljani, Beethovnova ulica 14
obvešča, da je prejela telefonično in brzojavno sporočilo od klasne loterije iz Sarajeva, da sta
srečki §1. 91965 A V. in št. 91965 B/, zadeli dne 4. marca 1.1.
po din 100.000'—
Obe srečki sta bili kupljeni v moji kolekturi že v I. razredu. Ena srečka je bila že včeraj izplačana naročniku, drugi lastnik srečke pa naj se takoj javi, ker ni dal naslova, da dvigne denar.
| Kam pa kam?
Vljudno naznanjam,
vsem cenjenim prijateljem, znancem in gostom, da vas bo od danes naprej zopet lahko postregla Rovbarjeva mama za Bežigradom. (o)
\imm
smrt t fr n nvr f /gm/va
2AHTCVAIU 6RUP!ACWI MUUMI
liEINEUHEROLD
Uonmr f/miJ MA«'BOS» ,oq
Berilo
prodam za 220 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3165.	(g)
Tega ne more nikdo
Poljubne najnovejše plo*čo samo pn I lin :itr—. Razen tega vzamemo tudi stare v ra<'-uu.
Zahtevajte t-e/.num.
Lepo darilo je nova graino-f fonska plošča, stane aamoi
Din IS"—
dokler traja zalog«; R. VelepIC
Ljubljana VII Sv. Jerneja cesta štev. 2t>
KLAVIRJE
vijoline, kitare, tambura-5ko instrum. i. t. (L strune in vse glasbene potrebščine kupite naiceneie pri
R. Warbinck
LJubljana. Mikloiiieva cesta 4
Specijalist Vam popravi vsa godalna irlaHtiila umetniško strokovnjaiko.
V umetno valenje
sprejme vsako množino jajec Niko, Št. Vid n. Lj.
Javna dražba
najdenih predmetov bo dne 8. marca ob 9. url na postaji Ljubljana. (r)
Fotografije
res prvovrstno Izdelu.lo Pavlovčlč, Poljanska 12. Legitimacije že za 10 din. Prepričajte se.	(r)
Marija na Pohorju
Sporočite poštno ležeče — Ljubljana, na moj naslov, kdaj b: prišli v Celje. Sporočite vsaj 8 dni prej.
Perilo
jemljem na dom v pranje, krpanje In llkanjo po nizki ceni. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3296. (r)
Najcenejši zajtrk
In večerja, dnevno svožo maslo »2lrl«, »Blegaš« in »Planinsko« ter »Jagoda«, svožl Jogurt - v mlekarni »Drama«, Krjavčeva c. 2, telefon 45-49.	(r)
Novi naslov:
Frančiškanska nI. 3
Telefon 45-13
Velika izbira
modnih kamgarnov in snkna za nove pomladanske obleke in površnike za gospode
B.
»PRI ŠKOFU«
L3UBL39N9
Lingarjeva uhca 3 Pred škofijo 3
70 letniea obstoja
zato posebne ugodnosti!
Lokomobilo
«0—8« PS. dobro ohranjeno, kupim. A. Rosman k. d., Zagrebj Nova cesta 42.	(k)
Vodne turbine
in opreme za žage izdeluje najceneje Strojno podjetje inž. Borštnar, Ljubljana, Sv. Jerneja 18.	(1)
Dve stružnici
(Prazisions-Lcit-Zugspindel-drehbanke) 175xl500mm za dobavo 7 tednov — proda Ludvik Iieršič, Ljubljana, Rimska 13.
Dvostanovanjsko hišo
prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 8166
Zidano hišo
z njivo prodam. Soetro St. 66 pri Ljubljani, (p)
Družinska hiša
naprodaj. Polzve ee pri Herman, Strma ulica T, Maribor.	(p)
Še nikoli tako poceni
kot letos Šivalni stroji ln prvovrstna kolesa. Sket, Vransko.	(1)
Pletilni stroj
za nogavice št. 8-36, dobro ohranjen, naprodaj po zelo nizki ceni. - Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 3399
■«1
Šivalni stroj
pogrezljlv, naprodaj. — Brezovica 16 pri LJublJ.
Šivalni stroj
pogrezljlv, poceni prodam »Hermes«, Stari trg 21-1
Motorsko slamoreznico
malo rabljeno, proda ali zamenja za ročno Dolenc Peter, Šmarca ŠL 33, pošta Kamnik.	1
Šivalni stroji
Slngerjevl ln Pfaffovl ln razni drugi, prav poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti krlžanske cerkve
Stroje in orodje
za vsako obrt in industrijo, dobavlja iz Nemčije po originalnih tovarniških cenah, brez vsakih pribitkov: Iieršič Ludvik, Ljubljana, Rimska 13, strojnotehnična pi-aarna in zastopstva.
Šivalni stroji
proti gotovini, kakor tudi na obroke. Zahtevajte prospekte. Sprejemam zastopnike. Josip Uršič, šivalni stroji, kolesa, otroški vo zički, Celje, Narodni dom.
Kompresor
za vrtanje skal z enim revolverom, v uporabnem stanju, star ali nov, kupim. Soline Anton, Sv. Jurij pri Celju.	(k)
ODDAJO:
Veliko prazno sobo
oddamo. — Linhartova 28.
Sostanovalko
sprejmem. Zrlnjskega B.
Zaplotnik.	(s)
Dve solidni osebi
sprejmem na hrano In
stanovanje. Koroška cesta 17, Maribor.	(s)
Pletilne stroje
tovarniško nove, prodamo za 50'/, ceneJSe od tovarniške cene, ln sicer: en stroj St. 8/60 cm za 4000 din, en stroj St. 7/60 cm za 4000 din, dva stroja St. 10/30 cm po 800 din. dva stroja St. 12/30 cm po 800 din. Vprašati pri Brata Hlršler, Zagreb — Gajeva 9 a.
Sobo
v centru, oddam roapodu 7. vso oskrbo. Naslov v upravi »Slov.« pod 8285.
Lepo opremljeno sobo
oddam dvoma gospodoma s hrano alt brez. - Cena 4 00 din. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 8149. (s)
EffiEEHI
Dijak
Išče stanovanje. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod št. 3261.	(D)
Dvostanovanjsko hišo
z vrtom, v Kamniku — prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 8131. (p)
Hiša pri Skalni kleti
blizu mesta Celja, ugod no naprodaj. Naslov pove podružn. »Slov.«, Celje.
Posestvo
z novim poslopjem, pol ure od Rimskih toplic — naprodaj za 28.000 din Natančnejša pojasnila pri Štefan Novak, Laško, (p)
Hiša
z veS nobaml ln prltlkll-
naml ter velikim vrtom, naprodaj. Pekre 82, ob Kralja Petra ceBtl pri Mariboru.	(p)
Dvostanovanjska hiša
z 1700 m" vrta, po ugod nI cent naprodaj. Ribnl ško selo 13, Krčevlna-Ma-
rlbor.
(P)
Lepo posestvo
24 oralov, takoj poceni, po ugodnih pogojih pro dam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 423/3186.
Stavbišče
pod Rožnikom, 1578 m", naprodaj. - Informacije daje dr. Maček Viktor -odvetnik, Ljubljana, Dalmatinova ulica 10. (p)
Velik ograjen vrt
b ntavblščem naprodaj. -Posestvo se nahaja v Clr-člčah v Kranju. Vprašati Johan Ralljan, Clrčlče št. 63,; p. Kranj.	(p)
Ve? parcel
T temen 7 ha, * bližini
postaje D. M. ▼ Polju — ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3169.	(p)
Gostilniško posestvo.
na prometnem kraju na deželi, zelo donosno, najemnina gostilne donaša letno 8500 din, takoj prodam z vsem Inventarjem. Ponudbe v upravo »SI.« pod »160.000« št. 3283. (p
PcescliUitno naznanilo!
Podpisana vljudno naznanjam cenj.občinstvu, da poslujem sedaj na Starem trgu St. 5 (preje Gosposka ulica 5)
v bivšem lokalu cvetličarne F. Herzmanskp. Priporočam se p. n damim in drugim še za nadaljnje zaupanje in cenjena naročila, katera bom hitro in skrbno ler po zmerni ceni izvršila Z odi. sooitovanjem Marija Slablna, modistka, Ljubljana, Stari trg 3
Vzajemna posojilnica
r. e. z o. a.
f UnMlanl, HiklošiCeva cesta 7
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožkal Zahtevajte prospekti Posojilnica daje kratkoročna posojila.
Pomnite!
Globoko smo znižali cenel — Volneno blago za damske obleke ie od t S din naprel
Pridite in prepričajte se v najcenejši manutakturi
»Pri zvonu« I. Strojanšek
Ljubljana — poleg magistrata
Vodna sila
mlin, žaga, stanov, hisa
na Duplici pri Kamniku
bodo prodani na javnt dražbi pri okrajnem sodišču v Kamniku 31. marca 1939 ob 8 zjutraj:
Prva skupina
mlin, opremljen z modernimi valčki, vodna naprava z vzidano turbino, žaga, garaža.
Cenilna vrednost.......din 398.521.—
Najmanjši ponudek .... s . din 199.260.— Mlin leži ob industrijskem kanalu s stalno vodo. Vodna sila sama je bila ocenjena na din 90.000.—,
Druga skupina
Stanovanjska hiša ocenjena na • a din 05.940.— najmanjši ponudek , , , , ( ( din 32.970.—
Tretja skupina
vrt s površino 3.409 m' ocenjen na . din 34.090.—
najmanjši ponudek......din 27.727.—
Zraven mlina je na razpolago travnik s površino 39.000 m', last Mestne hranilnice v Kamniku, ki je naprodaj v celoti ali delno, pod zelo ugodnimi pogoji.
Informacije daje odvetnik dr. Zvokel] v Kamniku — telefon it 9.
Majhno posestvo
5 oralov zemlje, z gospodarskim poslopjem - naprodaj. Flieser, Zrkovska št. 75, Pobrežje, Maribor
Hišo z vrtom
ob državni cesti, pripravno za vsako obrt, prodam, šušteršlč Avgust, Vlžmar-Je 63, 6t. Vid." (p)
Na Bledu
v bližini jezera odprodam okrog 2000 kv. m lepega stavbišča — event. tudi na večletno odplačevanje. Dopis na upravo »Slovenca« pod »Sončno« 3397. (p
Vdani v božjo voljo sporočamo sorodnikom in prijateljem, da nam je naša srčno ljubljena, dobra hčerka
ANICA KOBLAR
tretješolka uršulinske gimnazije
umrla snoči po dolgi in hudi bolezni, lepo pripravljena za večnost. — Pogreb rajnice bo v nedeljo, 5. marca ob štirih popoldne g Tyrševe ceste 205 na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo jo v molitevl .V Ljubljani, dne 4. marca 1939. Lovro in Ana Koblar, starši; Lovro, Tonček, DnSan, bratje.
Pisarna za posredovanja kupoprodaje nepremičnin:
t. A. Švabenic
Zagreb, Masarykova 5/TV.
Lastnik pisarne je deloval 15 let kot samostojen stavbeni podjetnik in gradbenik ter si je s tem nabral bo. gatih skušenj za nasvete pri kupovanju in prodaj L Družabnika s 250.000 do 300.000 din suksesivne vloge za rentabilno trgovino s stavbenim lesom, s sezonskim dohodkom cca 60.000 din — iščemo za vlagača.
Opekarna blizu Varaždi-na se proda v tretjini za 400.000 din. Opekarna je v polnem obratu. - Možnost etne proizvodnje 3,000.000 opek. Dohodek na tretjino 100.000 din letno.
Gosposka vila v bližini tramvaja. Stanovanje 5 sob, kuhinja, 2 kopalnici, 2 klo-zeta in kuh. shramba. Bogato okrašene, opažene stene, vrata iz hrastovine. Vdelane omare, poslovna soba, eno stanovanje dveh sob s pritiklinami. Parkiran vrt 300 čthv, terasa-pred-vrt, naprodaj za 1,000.000.
Štirinadstropna hiša na Ilici z dvoriščno enonad-stropno s 6X2 in 5X1 sobo z vsemi pritiklinami in dvema velikima lokaloma -naprodaj. — Cena 1,450.000 in. Dohodki 115.000 din, Davčne olajšave.
Enonadstropna trgovska hiša v Ilici s potrebno ureditvijo prostorov 10X4 s pisarno in potrebnimi skladišči. Eno štirisobno stanovanje z vsemi pritiklinami. Trgovina špecerijske in kolonialne robe, lakov, barv in kemikalij, obstoja od leta 1922 ter ima ogromen krog odjemalcev, se tudi lahko prevzame. Cena din 860.000. Mogoča je tudi zamena za večji objekt z ev. doplačilom.
Trinadstropna hiša r De-želičcvi ulici s tremi lokali, 1 delavnico, 1 garsonjero, 3X2 in 3X1 sobo s pritiklinami, naprodaj za din 1,300.000 s povoljnim obre-stnikom. Dohodek 104.000 din. Davčna olajšava.
Poleg zgoraj naštetih nepremičnin imam naprodaj še neštevilno hiš in zgradb, zato prosim interesente, da se s polnim zaupanjem obrnejo na Biro za posredovanje kupoprodaje nepremičnin, vi. Artur Švabenic, Zagreb, Masarv-kova 5,TV.
Prav lepo parcelo
prodam v Ljubljani, Ger-bičeva 26.	(p)
Hišo na Bledu
pripravno za trgovino — ugodno proda Ferjan, Olše-vek 20, p. Preddvor. p
Štiristanovanjsko hišo
ugodno prodam v LJubljani. Naslov v upr. »Si.« pod št. 3280.	(p)
Hiša z vrtom
v Vodmatu, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3271. (p)
Prodam
10.909 m* sveta za »tavb-ne parcele v bližini Dunajske eeste. Naslov pove uprava »Slov.« pod 3278.
Trgovska hiša
r »redini Maribora naprodaj. Informacije v pisarni: dr. Faninger, Maribor.
Parcelo
kupim ob drž. cesti St. Vid—LJubljana. Ponudbe na Pavlovčlčj Poljanska cesta 12.	(p)
Hiša z zemljiščem
v lepem prometnem trgu. ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3290.	(p)
Enonadstropna vila
na periferiji Ljubljane -naprodaj. Ponudbe v upr »Slov.« pod »215.000 din gotovine« št. 3286. (p)
Stavbna parcela
5000 m5, skupno ali raz-parcelirano, proda po znižani ceni v bližini kolodvora Vižmarje. Pojasnila 59.
Enonadstropno hišo
novozgrajeno, v sirovem stanju prodamo. Uporabna za obrt ali stanovanje. Po-izve se v Domžalah, Šolska 16.	»p)
Posestvo
1 oral zemlje, sadonosnik v lepem kraju, oddam v najem. — Teršek, Radizel 21, p. Slivnica pri Mariboru.
Stavbna parcela
v izmeri 6000 m", ob drž, In banovinski cesti, v bližini kolodvora Vižmarje, pod ugodnimi pogoji naprodaj. Pojasnila: Vižmarje E9.	(p)
Majhno posestvo
lepo arondirano, v dobrem stanju, eventuelno z gostilno - za ceno 50 do 80.000 din kupimo. Ponudbe podružn. »Slovenca« Celje pod zn. »Majhno posetvo« 3419,
Oljarno
s stanovanjsko hišo, dober donos, prodam zaradi starosti za ugodno ceno. Skupno z obratnim kapitalom potrebno 450.000 din. Ena tretjina lahko ostane. Dopisi na podružnico »Slov.« Maribor pod »Jako ugodno 458-3415«.	(p
Stanof/anja
IŠČEJO:
Enosobno stanovanje
iSfie uradnica z aprilom, v mestu. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Mirna« 3291.
Manjše stanovanje
v ŠiSki, sončno, s kopalnico, iščem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »April« 3358.
Stanovanje
4—S sobno, v sredini mesta, lsčem za april ali maj. Naslov v upr. »SI.« pod št. 3279.	(č)
Starejši uradnici
iščeta za april ali maj dvo-ali trisobno stanovanje. — Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Mirno 3315«.
Vnajem
IŠČEJO:
Mesnico
dobro ldočo, prevzamem takoj na račun. Naslov v vseh poslov. »Slovenca« pod St. 3351.	(m)
ODDAJO:
V centru Bleda
oddam lokal. Informacije v apoteki na Bledu, (n)
Lokal
oddamo takoj. Poizve se:
Dolenjska cesta 20. n
Gostilno
dobroidočo, oddam v najem gospodični. Naslov v vseh psolovalnicah »Slov.« pod št. 453-3406.
Enosobno stanovanje /
s kuhinjo, event. s kabinetom, iščem v Ljubljani v bližini Šiške, za Bežigradom - za dve odrasli osebi. Na slov v upravi »Slovenca< pod št. 3421.	č
Stanovanje
eno-; ali dvosobno, b ka blnetom, Iščem z majem ali pozneje. - Ponudbe v upravo »SI.« pod »Sončno« St. 3343.	(č)
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
oddam. Idrijska ulica 3.
Enosobno stanovanje
oddamo. — Podutik 19.
Enosobno stanovanje
takoj oddam. Naslov povo uprava »Slov.« pod 3164
Enosobno stanovanje
oddam 1. aprila. Jarše 61. Ljubljana.	(č)
Dvosobno stanovanje
oddam mirni stranki 2 oseb Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3371.	(č)
Dvosobno stanovanje
udobno, parket, pritikline, s kabinetom in uporabo vrta, zelo sončna lega in mima okolica, v Rožni dolini, Predjamska ulica, ob Glinščici, v novi hiši, pripravno za kakega banovinskega uradnika aH upokojenca, se odda takoj ali s 1. aprila.	(č)
Čitajte in širite »Slovenca«
Na Jesenicah
se odda na prometni točki lokal. Natančnejše poizvedbe pri I. delavskem konsumnem društvu, Jesenice.	(n)
Trgovino
s specerljo. galanterijo ln tekstilnim blagom oddam takoj v najem. Potreben kapital 25.000 din. Stanovanje ln skladišča na razpolago. Naslov v upr, »Slovenca« pod št. 3050,
Blago za
damske plašče, kostume in obleke
ter vse vrste BTile v najnovejših modnih vzorcih
l
»PRI ŠKOFU«
□UBLHNfl
Lingarjeva ulica 3 Pred škofijo 3
70 letnica obstoja
zato posebne ugodnosti!
Lep trgovski lokal
s pritiklinami se odda v najem v sreskem mestu na Gorenjskem s 15. marcem ali 6 1. aprilom. Lega lokala je na najprometnejši točki. Prodajni lokali z velikimi izložbenimi okni so posebno prikladni za trgovino s kolonijalnim blagom, drogerijo ali delikatese. — Resni interesenti naj pošljejo ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Promet 32485«. 3332	(u)
Prodamo
Gorski med
Izrednega okusa pri Pln-tar, Gosposvetska c. 14.
Gramofonske plošče
v veliki izbiri, radioaparati — najugodneje dobite pri »Tehnik« Banjai, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20, (i)
Preklic
Opozarjam vse, da nisem
plačnik dolgov, katere bi napravila moja žena Marija Ferlež roj. Mohor-člč. - Ferlež Jože, zvan. drž. železnic.	(o)
Podpisani opozarjam '
vse one, ki raznašajo neresnične vesti o moji osebi, da jih bom odslej sodnljsklm potom zasledoval. - Ciril Pečnlk. <o)l
Izjava!
Podpisan: izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih naredil Leopold Ko* sanc na naš račun. Kosanc, Resljeva 27,
izjava
Opozarjam vsakega, da! nisem plačnik za dolgove, katere bi kdorkoli de? lal na moj račun. Franc Jurčak, posestnik, Vojnlk trg St. 22.	(o)]
Objava
Podpisana mlekarska za? druga obvešča cenj. od-J jemalce, da se prodaja: čajno maslo »Blegaš« po ceni 36 ln 40 din za 1 kg v naslednjih odličnih tt? govlnah : Slami6, mlekar-) na »Drama«, Verblč, Ja? vornlk ln Krlvlo. Razna? šalcl, ki ga ponujajo po 32 din, prodajajo ponareJ jeno ln manjvredno, zato svarimo pred nakupom. ? Mlekarska zadruga Ho? tavlje, p. Gorenja vas.
Lastniki srečk!
Iščemo one srečneže, ki so že zadeli glavne ali večje dobitke, česar pa še ne vedo. — Lastniki srečk vojne škode, rdečega križa, tobačnih srečk, javite nemudoma vse svoje srečke s serijami in številkami — na naslov:
»NOVICE 0 SREČKAH« Maribor — Cankarjeva ulica št. 14
Priložite 3 dinarje v znamkah!

Združenje ključavničarskih mojstrov v Ljubljani javlja vsem tužno vest, da je danes umrl njegov član, gospod
ALOJZIJ MEKINA
dolgoletni odbornik Združenja ključav. mojstrov v Ljubljani
Dragega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v ponedeljek, dne 6. marca ob dveh popoldne izpred hiše žalosti Cop---- -'••—
opova ulica 19.
Ohranimo dragemu tovarišu časten spomini Ljubljana, dne 4. marca 1939.
ODBOR.
Zahvala. — Vsem, ki so bili z nami ob smrti našega ljubega soproga, očeta, brata, strica in bratranca
Franca Suštersiča
delovodja tobačno tovarno v pokoju in vsem, od katerih smo prejeli ustna in pismena tolažila.
en iclrmno »nUitnl !■■!/>... —. n _ l	....
'	.. . ---- l"viiv"	«•• J-Mamcn« 11M i
se iskreno zahvaljujemo. Posebno so zahvaljujemo čč. aa. duhovnikom, zdravniku g. dr. Janku Peršiču, čč. ss. usmiljen-kam, č. s. Kristini in č. s. Petrini za nad vse skrbno ncuo v težki bolezni. Iskrena zahvala tudi uradništvu tobačne tovarne za poklon.jeno cvetje in gasilski četi za častno spremstvo. Najprisrčnejsa hvala vsem, ki so spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti, in vsem tistim, ki se spominjajo v molitvi. Vsem ponovno: Bog povrnil Ljubljana, dne 4. marca 1939.
Žalujoči S n š t e r š i č e t 1.
ga
,„• BIOLOŠKI TONIKUM 1Surb 7AUSE ;
M -MASTEN
MASTEN IN BREZ MASTI
Pomladanski otroški plašči
od 100 dinarjev naprej se dobijo samo prt L TRPINU, MARIBOR, Vetrinjska olica 15.
Kunaver Ludvik'
gradbeno - strokovno na. obraženi posredovalca — Cesta 29. oktobra St. 6, toleton 37-33, ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš ln vil. - Po. oblaščonl graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago.
Posestvo
a gospodarskimi poslopji
ln lepo enonadstropno hišo v trgu se bo prodalo na javni dražbi v node-ljo, 12. marca ob 1 popoldne v Žužemberku na licu mesta. Pojasnila daje Hranilnica ln posojilnica v Žužemberku.
so naprodaj hiše, krasna stavblščo, vinogradi, sadovnjaki in gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. • Pojasnila pri inž. U I k i a u Otmar, Brežice.	<p)
trgovske in stanovanjske
Prispel« je nova ter T""" pf,rcele °zlr" _ _. ^—^Tlll"	—	--- poseBtva - nudi v ugoden
P°š'ljka molornill nakup P r i s t a v e e Fra-^UT^^Pll koles prvovrstnih	reallte|na P|sar"a v
A P ^^ I C S M bi ^^ n E V	je naprodaj dvostano-
■ * ■ '' * ■ ^^ C »»	vanjska nova vila po
tovarn, in to najnovejših tipov 1939 kakor sledi:	jako ugodnih kupnih po-
Ardle 100 ccm, 125 ccm, 200 um In 250 ctm, Horex 350 um	eojih. - Naslov v upravi
ki si jih lahko ogledate in nabavite pri	»Slovenca« pod st. 2113. generalnemu zastopstvu teh motorjev Stanovanjska hiši
novo renovlrana, z gospodarskim poslopjem, z lepim vrtom, ob državni cesti Maribor—Slov. Bistrica - naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3118.	(p)
i novo delujočo tvarino Je priznan kot Izvrstno sredstvo proti prhljaju in le-padanju las.
ki donaša letno 13.000 din, po ugodni ceni takoj
naprodaj. Naslov v upr. »SI- -enca« pod 419/3110.
Posestvo
obstoječo iz njiv, gozda, vrta, hiše, nekdaj grad, redi so lahko 3 govedi in par prašičev, so zaradi smrti proda. - V hiši ln hlovu vodovod ln elektrika, poslopje v dobrem stanju. Naslov v upravi »Slovonca« pod št. 2374.
vsebuje poleg preizkušenih delujotfh sestavin Trllyslna tudi fino razdeljen dodatek masti, ter služi odlično onim, ki Imajo suhe, trde in nelepe lase.
Krasne stavbne parcele
v sončni, brezprašnl ln mirni legi blizu kolodvora, elektrika, priključek na mestni vodovod, lahek dohod ln dovoz - proda po zmerni ceni B. Mejov-šelc, Maribor, Tattenba-chova ulica 13.	(p)
Domžale, Ljubljanska cesta 108
kjer dobite tudi vse nadomestne dele k tem motorjem Istotam imate veliko izbiro raznih prvovrst. dam. in moških dvokoles, šivalnih strojev in dobro ohranjenih, malo rabljenih motornih koles raznih znamk
Prodam mlin z žago
venecljanko na vodno turbino, električna razsvetljava, velika enonad-stropna hiša, poleg gospodarsko poslopje ln kozolec. Pripravno za valjčni mlin ali lesno Industrijo. Poieg banovlnske ceste. Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3168.	(p)
OREHE
Zelo ugodna prilika!
Prodalo se bo na javni dražbi v letoviškem kraju tik Medijskih topile: dvo hiši z lepimi sobami, pripravno za trgovino alt gostilno, sušilnica za hmelj, pripadajoče po-slopjo, 20 zemljiških parcel v Izmeri 192.274 m'. -Cena 109.362 din. Dražba bo dno 30. marca 1939 ob 10 na sodišču v Litiji, soba 22. Pojasnila daje: Nande Werbolet Medija -Izlake.	(p)
in orehova jedrca, štajersko blago, nudijo po ugodni ceni
Franc Matheisovl nasledniki, Brežice
OtroSkl vozički naj- Dvokolesa,	(lvalnl stroj;
novejših modelov motorji, trlcikljl pogrezljlvi Po zelo nizki cenit Ceniki frankol .TRIBUNA" F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovlka 4
Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta 24
Wfi 0 izdelujemo po naravi za g «JI I naše paciente
L^J F. A d. Miiller Sohne
Wiesbaden in Ljubljana;
Splošna bolnica, očesni oddelek 13. in 14. marca 1939
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varulte se potvorbl
Posestvo pri Radovljici!
Dne 11. marca 1939 ob 9 dop. se bo pri okrajnem sodišču v Radovljici prodalo na javni dražbi posestvo vi. št. 76 k. o. Lancovo (Zgornja Llpni-ca pri Radovljici) v izmeri: 16.347 m" njiv, 22.281 m' travnikov. 61.000 m' gozdov ter 9126 m' pašnikov, s hišo in gospodar. poslopjem vred (zazidana površina 205 m*). - Cenllna vrednost 191.954 din, najmanjši ponudek 128.180 din, va-dij 19.200 din. Toslopja so cenjena na 90.950 din, zemljišča na 98.604 din. pritikline na 2500 din. -Pojasnila daje Josip Co-bal, odvetnik v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. l/I. — Interesenti se vabijo.	(p)
ZA MASAŽO
ZaSčitm znak
v prijaznem mestu severne Slovenije, enonadstrop-na, s tremi gostilniškimi sobami, dvorano ln vo-<rando, stanovanjem za gostilničarja in sobami za tujce, mesnico, prostornimi hlevi in 82.411 m' zemljišča v neposredni bližini, se proda zaradi lastnikove bolezni. - Za nakup potrebna gotovina ca. 400.000 din. Točncjšo Informacije se dobo v pisarni dr. L. MUhlelsna, odvetnika, Maribor, Sodna ulica 14.	(p)
Občina Zreče, srez Slov. Konjice, razpisuje pogodbeno mesto
občinskega zvaničntka
(pisarniškega pomočnika).
Šolska izobrazba: dovršena dva razreda srednje ali njej enake strokovne šole.
Pravilna kolkovane in lastnoročno pisane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (Služb, list kr. ban. uprave dravske banovine z dne 29. julija 1936, št. 477/61.) je vložiti najkasneje do 1. aprila 1939 pri podpisani občini.
Občina Zreče, dne 1. marca 1939.
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra 24/1., bo prodala dne 20. marca 1939 na javni dražbi ca.
590 m3 iglastega tehničnega lesa na panju
iz razlaščenih gozdov pri Straži. Dražba se bo vršila pri šurnski upravi v Straži pri Novem mestu.
Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila se dobijo pri gornji upravi v Ljubljani in pri Šumski upravi v Straži.
Priznano prvovrstna francoska kolesa
VIKTOR BOHINEC
Ljubljana, Tyrieva testa 12 (dvorišče)
v nad novejših v zor c m
V	NAJVEČJI IZBIRI	CYHi IJfl
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI: \ 1 III MI
IN PO NAJNIŽJIH CENAti I HLI1U NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI!
m- "CELJE®
VZORCI IN CENIK ZASTONJ
Dolores Vieseri	67
Podkrnoški gospod
Poslovenil Janez Pucelj
Pa vse to se bo že še videlo. Prvo bi bilo, da
bi pač gospod spet ozdraveli Seveda: od teh, ki so na vernih duš dan tam ostali živi, jo je on naj-liolj izkupil. Pa zdaj se vleče že kar predolgo. Mu ni moči reči še »boglonaj« ne za vse, kar je naredil zoper peslajnarje in pa za ljudi —in to še iz bolniške sobe.
Božič je žc pred durmi, pa še noče biti kar nič prav.
Tako je prišel sveti večer. Zgodaj se je zmračilo. V levi pokljajo polenca in na mizd v Lenar-tovi sobi gore svečo.
Lenart sam pa sedi v visokem stolu, že praznično oblečen v črno obleko, ki mu je zdaj povsod malce preohlapna. Nasloni še vedno močno bledo glavo nazaj na naslonjalo in sanja v prijazno temo; shujšane roke mu drže pobožno knjigo, vendar ne bere iz nje.
So zdaj kar prav pošteno popravlja in kmalu bo konec tega brezdelja. Misli mu romajo vedno živejo k delu, ki pritiska v velikih trumah na vrata. Hvala Bogu: 6aj bo kmalu lahko spet poprijel!
Kdo pa ve, ali ostano tukaj? Zrelčan govori, da bodo koroški deželni stanovi slednjič le postavili mejno stražo in bi za to potrebovali junaškega poglavarja; za takega bi bil tedaj močni podkrnoški grad kot nalašč pravi kraj.
Morda —?
Lenart se nasmehne. Ni čudno: zdaj, ko se je Bogu v resnici predal in se odpovedal vsem svojim željam, zdaj mu hoče spolnitev priti naproti kar sama od sebe.
Pripravljen je; sprejel jo bo s ponižnimi rokami, jo imel kakor sveto, preljubo dolžnost.
Lenart je še preslaboten, da bi mogel sam vstati in stopili k oknu. Pa saj ve, kako je zdaj zunaj. Pozna jasne noči svoje domovine, ki v njih rajajo bleščeče se zvezde od gore do gore in potujejo megle v globini širne doline. Pozna V6e brljave lučke, ki svetijo sem čez od vasi. in drevesa. ki dvicaio zasneženo vrhove negibno iz
razprostirajočih se pajčolanov. Sliši na ledenih potih rožljati krpi je, s katerimi se povzpenjajo kmetje gori k proštijeki cerkvi k »metni«, lahkomiselni, okretni fantje in togi, častitljivi starčki.
Lenartu bi se najrajši srce raztopilo od čiste, velike zvestobe. Ve, zdaj je njihov, koroških ljudi in njihove dežele. Zakaj zdaj ga je Bog sam postavil: za služabnika, ne za gospoda. Danes je zapisan svoji dolžnosti do zadnje kaplje krvi.
Kaj naj bo manjši od Alenke, od ženske? Nikakor ne, preljuba Alenka: ti ne smeš zastonj umreti I
Ko tako premišlja, se odpro duri in Rutar stopi v sobo. Navadil se je, ko je tako dolgo negoval bolnika, malo da ne tihe hoje.
»Misliš zares iti nocoj k polnočnici?« vpraša Lenarta in mu položi roko na koščeno ramo.
Lenart se nasmehne, da 60 mu pokažejo zobje izmed etanjšanih ustnic:
»Mislim že.«
Nato kapelanus nič ve? ne ugovarja; varno
podpre gospoda, ko hoče vstati in 11111 ogrne plašč.
»V oratorij bo bolj pametno,« meni skrbno.
Pa Lenart se je popolnoma odločil:
»Naa, nocoj grein doli v cerkev k ljudem.«
Krepko položi roko Rutarju okrog močnega vratu, da ga pelje čez mostovž.
»Saj gre že kar dobro,« hvali kaplan; »«1 ne bi bil mislil takrat tam na vernih duš dan, da bo še kdaj tako dobro!«
Lenart pogleda doli h kaplanu ln veli zamišljeno.
»Če bi me ne bil tj iskal in me potem tako pridno negoval, bi jaz nocoj ne šel k polnočnici.«
Kaplan ne odgovori na to ničesar; gleda le na moč skrbno, da pride gospod dobro doli čez prve stopnice. Zdaj sta nn odprtih zakrislijskih stopnicah. Lenart ze zdrzne od mraza, ki ga ni več vajen, vendar diha v globokih požirkih čisti, sveži zimski zrak.
Kako lepo je živeti 1 Kako čudovito pojo zvonovi, migljajo zvezde in so zunaj blešči srebrni sneg! Kako ti sloji drevje tako svečano v belih plaščih I
ln kako ti etegnejo podkrnoški farani vratove, ko stopi nenadoma skozi zakristijska vrata gospod v cerkev! Šepet se 6preleli po klopeh:
»Slabi so, gospod, vsi bledi pa shujšani, kaplan jih morajo še podpirali, kolena tudi ne morejo pripognili.«
Ko pa se zdaj Lenart obrne k ljudem in gre
do prosti,jskega stola in mu oči vse veliko in temne zro iz ozkega, mladega obraza, tedaj mu možakarji prikimajo in razveseljeni zagodejo, in nekaj ženski si potegne s predpasnikovitn koncem preko obraza.
Lenart nagne glavo v pozdrav in trudno pade v svoj stol. Rahla mrzlica mu strese ude, toda v lica mu stopa polagoma rdečica globoke radosti.
Potem se obrne z bleščečim ee pogledom k oltarju. Malo, preljubeznivo Dele leži od strani v jaslih nn slami, zavito v rdečo vezene plenice. Glavico obrača kakor trudoma po ljudeh in Lenartu je, kakor da gleda vprav samo njega.
Zdaj ga prevzame otroško prisrčno blaženstvo. Najrajši bi pokimal malemu kralju in mu rekel:
»Ti nežno, ubogo Detere ti — kako si naredilo majhnega velikega Lenarln — popolnoma majhnega — o tako blaženo — blaženo majhnega!«
Lenart, prošt. si dvigne počasi roke pred obličje. Sladek ogenj se mu vnema v srcu. Orgle zavriskajo, Rutarjeva mašna obleka zapahlja mimo njega. Deklice zajiojo zvonko in nežno novo pesem:
Eno Dete jo rojeno,
aj rojeno,
noter v tem mestu Betlehem v eni preprosti šlalici, aj šlalici,
v enih oslovih jaselcah.
Lenart je ves zatopljen v moči skrivne milosti.
»Gospod Kristus,« šepne predse, >ti božji lovec, kako noro sem ti bil ubežal, vedno spet in spet! Zdaj pa si me zadel s sulico svoje ljubezni in zdaj 6em ti ujet za vekomaj!«
Ali je samo zato, ker je Lenart šo močno slab in reven od dolgo ltolezni, da se ne more ubranili solz. ki se mu kradejo skozi koščene prste? Ne sramuje se jih. Če bi se jih moral sramovati, tedai bi eo jih zato, ker je hotel svoj čas Boga prisiliti, on. malo človeče.
Bog. OosDod je vso grehe spremenil v usml* ljeniel
»Kako si mi vendar dober, ki sem se ti upiral,« moli Lenart in obljublja: »Gospod, ljubim te! Gospod, zdaj nočem nikdar več iti od tebe!«
V	použivajoči ogenj te ljubezni zadoni grmeči, radostni bas kaplanov:
»Gloria in cxcelsis Deo,< in nato urno, jasno šepetanjo duhovnikovo, ki se meša med petje deklic:
»Et in terra pax hominibuo boaae voluntatis.
Laudamue Te.
Bened-icimus Te.
Adoramus Te.
Glorificainus Te.
Gralias agimus Tihi proptor magnam gloriam tuani —«
Saj, Gospod, zahvaljujemo se ti zastran tvoje velike slave! Za tvojo slavo, ki nas odrešuje, za tvojo slovo, ki nas premaguje, za tvojo nndze-mejjsko čudovito slavo, ki prešinja ves naš bit, ki je kakor zrak, ki ga dihamo, kakor sonce, ki blišči okrog nas in nas greje.
Popolnoma se izročamo tebi.
Tudi kadar delamo zoper tebe, smo v tvoji roki, služimo tvojemu imenu.
O Gospod, primornj nas, da ne bomo svojeglavi hlapci, temveč, ljubeči otroci, da bomo veselo imeli delež na tvojem skrivnostnem trpljenju in na tvoji slavi.
Vrisk glorijo izzveni.
V	sveti ubranosti služlie ho2jo raste Hejanje maše do tihega darovanja in daljo do skrivnostnega epreminjevan ja.
Preproste molitve, v katerih kristalni globini nima prostora nobeno prekomerno čustvo, spremljajo Lenartu dušo iz blaženosti prvega ganotja tja čez na ceslo tistih, ki so vzeli križ nase z nemim smehl|ajetn.
Lenart vidi pot, je srečen ln vesel in poln ponižne zahvale.
Zdaj ve: nobenega človeka življenje ni bogatejše kakor življenje tistega, ki stremi, da bi se potem, kose je daroval in spremenil, tudi združili
»Po Jezusu Kristusu. Gospodu našem,« reče Lenart in se globoko prikloni pred povzdignjeno hostijo.
A me-	(Eonee.)
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. M LJUBLJANI
PODRUŽNICE: Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split Dc Vlog. obrestuj* po 4%, vezane n« odpoved po S %
Nov« vloga znalajo nad din 67,000,000'—
DELNIŠKA GLAVNICA Din 20,000.000^t
Vrši v i a bančne posle n a j k u 1 a n t n • j«
0'iancJji'Victoria
Vse velikosti od 100—500 ccm kakor tudi rezervni deli.
Zastopstvo:
I. Hojnih, Maribor
Frančiškan, ul. 18
LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
zad. z neom. jam. LJubljana, HikloJKeva testa 6 ▼ lastni palači obrestuje hranilne vloge
najugodneje.
Nove in stare vloge ki so
v celoti vsak čas izplačljive
obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5%
Po vaši Želji Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v LJubljani
Kopitarjeva 6/11
▼ rvojl črtnlnld razne poslovne knjige, ako niso že
v zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik.
Posebni oddele* r* fzdelo**t»f» Anndfrft torDte,
pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi t« predmet* vedno v lepih, modernih lasonah.
Cen« skrajno nizke. Posluiite sel
+
Vida P1 e r & roj. K o e h naznanja v svojem ln v Imenu
svoje hčerke Ede in ostalega sorodstva pretužno vest, da je njen iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, najboljši oče, brat, zet, svak in stric, gospod
Viktor Flere
prokurist Ljubljanske kreditno banke v Ljubljani
po kratki in mučni bolezni dne 4. marca, previden s tolažili
sveto vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika bo v ponedeljek, 6. marca ob 4 popoldne izpred mrliško veže splošne liolnišnice na pokopališče v Štepanji vasi, kjer ga bomo položili v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Sveta maša zadušnica se bo brala v torek, 7. marca ob 8 zjutraj v lami cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V Lj u b 1 j a n i, dne 4. marca 1939.
lJKOE^^
■ffaj|IWlW' MH IIIBaMMB
Za vsako družino
oblačila — najboljšo ln najcenejše — Preske r, Sv. Petra e. 14, Ljubljana
Ko
9


Najboljše domače krmilo
redllno ■ zmlete ln cele bučne kolače dobite v vsaki množini lz zaloge Carl L. Socher, Celje.
" » I ftV
vlLi.
Šivalni stroji
po najugodnejših cenah, tudi na ugodne mesečna obroke v trgovini
Splošna ira.Mazo.z.
Št. Vid nad Ljubljano
Rabljene stroje vzamem v račun.
Med
prvovrsten, B kg po poŠti 85 din franko, ceno na debelo pismeno. A. Maček, Vrhnika.	(1)
Continental
mesečno po Din 200'—; za državne uslužbence po Din 100 —
Ivan Legat
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30
Mcdarna
Prv» Ipeclalna trgrovlna za med, Ljubljana, Židovska ul. 6, nudi prvovrstno sortirani cvetlični med lastnega pridelka tn od najlzkuSeneJSlh čebelarjev, po najnižji ceni. Na debelo ln na drobno.
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH I
Semenski krompir
Onelda, Jubel, Wohltmann priznan po osrednji komisiji za semenogoj-stvo - dobavlja Kmetska gospodarska zadruga v št. Vidu pri Stični. (1)
KAPPEL
odlični nemški pisalni ■troji, najmodernejše konstrukcije. - Razni modeli, tudi na obroke pri
Kleindienst & Posch
Maribor, Aleksandrova 44
»Presto« kolesa
večletna tovarniška ga rancija. - Na ugodne ob roke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun.
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(Nasproti Gospodarske zveze).
Svetovno znane nemške znamke
»Brenabor«
dvokolesa
petkrat kromlrana ln odporno emajlirana, z . ne zlomljlvim okvirjem, dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdki
Kleindienst'& Posch
Maribor, Aleksandrova 44

Zahvala
V težkih urah neizprosne ločitve od moje ljubljene žene
Jlrssc® Hočevar
sem bil deležen od najinih prijateljev in znancev iskrene tolažbe. Vsem se v svojem in v imenu svojih olrok prisrčno zahvaljujem. Prav posebno zahvalo pa sem dolžan velečastiteinu gospodu dekanu za poslednjo tolažbo njene umirajočo duše, gospodu banov, zdravniku za skrb in nego v bolezni in vsem, ki so okinčali njeno zadnje počivališče s tolikimi prekrasnimi venci. Zahvaljujem so celokupnemu oficirskemu zboru z gosp. komandantom polkovnikom SnškijeviCem na čelu, dragemu prijatelju senatorju dr. Marušiču, gosp. sreskemu načelniku Maršiču in vsem drugim odličnikom, ki so spremili drago pokojnieo in tako iskreno sočustvovali z menoj. Srčna hvala bratom Sokolom za častno stražo ob mrtvaškem odrti, za v srce segajoče žalostinke in številno spremstvo, dalje Godbenemu društvu, vsem Gasilskim četam in pomladku ,IS in šolski mladini. Najlepša hvala sestri Veri Piklovi za ganljiv govor ob grobu in vsem. ki so s svojo navzočnostjo ali kakor koli izkazali ljubezen in spoštovanje.
Vsem najtoplejša zahvala!
Slovesno mašo zadušnico bodo opravili v torek, 7. marca ob 7 v cerkvi sv. Pavla.
Vrhnika, dne 5. marca 1939.
Ph. Mr. Stanko Hočevar
Semenski oves
ln vsa
umetna gnojila
dobite prt
Gospodarski zvezi
v LJubljani.
PRAŠKI EKSPORTNI VELESEJEM
od 12. do 19. marca 1939, takoj za tipskim velesejmom.
50% popust na češkoslovaških železnicah, 25—50% popust na inozemskih železnicah, parobrodih in ziačnih linijah. Informacije in sejmske izkaznice pri zastopniku Praškega vzorčnega velesejma za dravsko banovino.
Tujskoprometna zveza „Putnlk"
Ljubljana in Maribor ter njihove podružnic©-
CehoslovaSki konzulat, Ljubljana.
ljudska posojilnica v Celju
reglatrovana zadruga i neomejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po
na trimesečno odpoved pa po ..... 5% *
Izplačuje točno vse vloge — stare in nove! Dovoljuje posojila in trgovske kredite
V globoki žalosti sporočamo, da nam je nenadoma umrl naš nad vse ljubljeni soprog, stric in svak, gospod
Alojzij Mekina
ključavničarski mojster in solastnik tvrdke ,Weibl
Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek, dne 6. marca ob dveh popoldne lz hiše žalosti Čopova ulica 19 na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica bo v petek, dne 10. marca ob 8 zjutraj v cerkvi Srca Jezusovega.
Ljubljana-Kamnik-Zagreb-Rakek, dne 4. marca 1939.
2alnjoča soproga Z i n k a Mekina in ostalo sorodstva.
Zahvala
Ko nas Je za vedno zapustil dragi soprog, oče, ded, bral ln stric, gospod
Jakob Rupel
carinski Inšpektor v pokoju
smo bili deležni toliko Izrazov sožalja, da nam Je bilo v dobrodejno tolažbo. Zato se vsem Iskreno zahvaljujemo.
Sveta mala zadušnica bo 6. marca ob pol sedmih v župnl cerkvi sv. Petra.
Žalujoča družina
Uprava, ravnateljstvo ln uradnIStvo LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE V LJUBLJANI sporočajo žalostno vest, da Je danes preminul gospod
VIKTOR FLERE
prokurist centrale v Ljubljani
Blagemu pokojniku, ki Je bil polnih 28 let nad vse vesten in nesebičen naS sodelavec, bomo ohranili hvaležen spomin.
V Ljubljani, dne 4. marca 1959.
Za Juaoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel fiei
Izdaiateli: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor CenCIč