Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din. I Lisi za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo ln uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon št. 73. í o XXSI. St. 43. Kranj, 22. oktobra 1938 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40-- din, polletno 20'- din, četrtletno 10*- din. Zla usoda židovstva Ni ga naroda na svetu, o katerem bi sc toliko pisalo kakor o Judih, in ni ga ljudstvu, čigar usoda bi dalu pobudo /.a tolikšno literaturo, kakor se je v teku tisočletij nakopičila o judovskem narodu. Noben narod namreč ni bil do danes tako preganjan kakor judovski. Ni skoraj dobe v zgodovini, v kateri ne bi bili Judje spotika za druge narode, v vseh stoletjih je tekla judovska kri, cesto v potokih. Preganjal jih je egiptovski faraon, ki se je bal, da se bodo Judje preveč namnožili in na ta način ogrožali varnost Egipta. Judje so morali v babilonsko sužnost in v prvem stoletju po Kristusu so Rimljani uničili zadiije ostanke njihove politične samostojnosti. Od tedaj zlasti iščejo gostoljubja pri drugih narodih: najprej po vseh ^deželah, ki obkrožajo Sredozemsko morje, pojtem pa dalje, in. dalje, celo v Indiji, na Kitajskem in na oheh straneh AtlaiAika. Rimljani sa jih ie nekako trpeli, čeprav jih je Tacit imenoval ..zavrženo ljudstvo". V Španiji so jih v srednjem veku zelo preganjali, tako da jih je mnogo odpadlo, ne da bi s tem utekli žalostni usodi. Neštetokrat so bili preganjeni iu izgnani iz Francije, kruta je bila njih usoda v Rusiji, kjer jih je od časa do časa zatekel krvavi progon. Pa tudi drugod, kjer so jih še nekako trpeli, jim nikdar niso prav zaupali. V Nemčiji so se dolgo časa dobro počutili in se nobenemu narodu morda niso tako asimilirali, kakor nemškemu, zato je udarec narodnega socializma zanje tem bolj boleč. Končno je tudi Italija pričela s prožidovski-mi ukrepi. Težko 'si1 moremo trafiko ' JndeMkeg«' n8r&-' da razložiti le iz plemenskih nagibov. Saj so bila tisočletja v zgodovini, ko vprašanje rase in narodnosti ni igralo take velike vloge, ko-kor dandanes — pa so Judje vendar bili preganjani. Antisemitizma tudi ne moremo razložiti iz gole gospodarske zavisti in konkurence, ker je na drugi strani dokazano, da morejo biti Zidje gospodarstvu do gotove mere celo koristni zaradi svoje podjetnosti, trgovskega duha in smisla za pridobivanje snovnih dobrin. Vekovita borba proti židovstvu, ki je ni niti ustavila ne omilila rastoča civilizacija in kulturni napredek človeštva, je po besedah francoskega misldca Maritaina „imyst/>,rium( sanguinis" — skrivnost krvi. * Ni dvoma, da je bil ta izredno uadarjen in deluven narod od Stvarnika odločen za posebne naloge. Dobil je od Bogu poselmo poslanstvo med nurodi. Po njem in njegovih najboljših sinovih naj bi se ohranila mesijan-ska misel, po Mesijevem prihodu pa naj bi judovski narod bil prvenstveno orodje za širjenje kraljestva božjega na zemlji. Prihod Mesije pomenja višek v judovski zgodovini in njegovo najvažnejšo preizkušnjo. V tem odločilnem trenutku pa je judovski narod po svojih voditeljih zavrgel Mesijo: Nočemo, da bi tu vludal nad nami! Proč z njim! Njegova kri nuj pride nad nas in na naše otroke! — S tem so se Judje i/neverili svojemu poslanstvu, svoji misiji, za katero jih je božja Previdnost odločila. Odklonili so vodilno vlogo v duhovnem božjem kraljestvu, ki naj objame v teku vekov vesoljno človeštvo. Puč pa so se z neko posebno lakoto vrgli na materialne dobrine in na- njih pridobivanje. Zlato, ki je po nekem izreku kri siromukov, je postalo predmet njih hlepenja. Odpad od duhovnega Boga jih je nujno privede) k zopetnemu ina-likovanju zlatega teletu. Od tedaj preživljajo Judje usodo narodu, ki je bil poklican za velike reči, pu je zgrešil svoj poklic. Njih izredni naravni darovi 10 jim ostali, le du jih porabljajo za drug nu-men. Ostal jim je notranji ogenj, globoka poteza njih iniriive, du bi hoteli prinesti človeštvu odrešenje. Toda poslej ne več odrešenje v znamenju križu in Duhu, umpak odrešenje s pomočjo snovi, zlatu, suinoodrešenje človeka iz lastnih sil in snov.ie narave. V tem zgrešenem mesijanizmu je judovstvo postalo glavni nositelj nove religije, brezbožne religije; židov-stvo je postalo organizator upora proti Bogu. Gotovo ni noben slučaj, da so ravno Judje glavni poborniki in organizatorji mednarodnega komunizma. Komunizem nosi na sebi vse poteze zgrešenega mesijanstva. Zamislili so si ga Judje kot izrazito tostransko odrešilno idejo, ki naj vse ponižane in razžaljene, vse bc-težne in pravice lačne odreši v pozemskem komunističnem raju. Judje so najboljši pro-pagandisti, nihče ne zna biti tako goreč apostol za kako idejo, kakor Jud. Komunizem se pod židovskim vodstvom poslužuje najbolj ra-finiranih propagandnih sredstev. Judovstvo čuti v sebi posebno poslanstvo in ker je to narod, ki je med vsemi narodi največ trpel, tudi najbolj razume ljudsko dušo, zadene psihologijo mas, ki jih ume mojstrsko obvladati. Le da s svojimi zmožnostmi cesto služi zablode-nim ciljem. Po pravici se Zidom očita, da so pokvarili druge narode in jim razkrojili njih nravi. Danes se jim ta njihova strast povreča na lastni krvi. Judovska družina n. pr., ki je Skrb za svoje Ze parkrat je „Gorenjec" na tem mestu govoril o veličastnih slovenskih manifestacijah za naše svetinje, kar je med drugim tudi naša slovenska narodna bit. Ali pa smo pri tem skušali zajeti ta problem v vso njegovo širino iu globino? Ali nismo Večkrat "z'očesom zamižali, tako da je naš pogled obstal ob Karavankah in sredi Notranjske T Preko pa ni mogel in je bil kakor oslepljen. Kakor da ne more seči dalje, kakor da naprej nima nič iskati, da je preko sanj konec sveta. V začetku prejšnjega tedna je podla obletnica koroškega pleMscita. To' je- tisla dblet-nica, ki nas sicer skeleče vsako leto opominja na žalostno resnico, ki pa nam tudi vpije in očita, kakor da Slovenci narodne izgube ne kam kmalu in naglo pozabimo in preboiimo. Ze osemnajstič nas spominja na zevajoče r«-. no, ko smo ostali kot pohal>HJetao telo; Zet osemnajstič nam očita, da se premalo brigamo za Saintgermain in Rapallo. Ze osemnajstič nam kliče, da je 100.000 Slovencev ostalo na Koroškem in še mnogo več ob Soči. Kadar se brigamo zase, morajo naše misli leteti tudi preko. Znak globokega spoštovanja je, če romamo na Doberdob in v okolico, da se poklonimo mrtvim. Naša dolžnost pa je, da se spominjamo tudi živih, ki so še danes glasniki, da so bili slovenski mejniki nekoč daleč na severu od Donavi in po rodoviinih beneških ravninah. Ne pozabimo, da je bil Celovec v 10. stoletju politično in kulturno središče vseh Slovencev. Bilo je to takrat, ko je tam ob Dravi deloval naš svetnik Slomšek, pa idealist Majer Zilski, Urban Zamik z drugimi. Če že ne moremo dobiti nazaj tega, kar nam je bilo naša zibel in naš cvet, pa moramo delati vsaj toliko, da tam ostane slovensko to, kar je kulturno slovensko danes. Tega nam ne bo nihče branil, nihče nas pri tem bila dolgo časa zelo visoko stoječa, je danes mnogokje v razkroju, smisel za duhovne vrednote med njimi vedno bolj pada. Paul Claudel toži v enem svojih spisov, da so Judje popolnoma pozabili na duhovni zaklad, ki ga imajo v svetih knjigah Starega zakona, ki so jih pisali možje njihove krvi in jezika. Tudi zlato, katerega se judovstvo s toliko lakoto oklepa kot simbol gospostva nad svetom, ni v blagoslov judovskemu narodu. Sicer so si ga znali nakopičiti več kot katerikoli drugi narodi na svetu, toda ravno zaradi posesti zlata so bili mnogo preganjani in zaso-vruženi med svetom, Usoda židovstva je tragična in jo nioramo najbolj razumeti kot skrivnost nedolžne prelite krvi, ki je bila klicana nad narod in njegovo potomstvo. Toda tudi zanj še pride ura, ko se vrne k svojemu pravemu poslanstvu. Judje niso bili kot narod za vedno zavrženi iz božjega kraljestva, saj je umirajoči Zveličar z besedami: da ne vedo, kaj delajo, tudi njim prinesel odpuščanje. Tudi katoliška Cerkev moli v svojih cerkvenih molitvah, da bi se čimprej približal dan povratka Judov v Očetovo hišo. ne bo oviral. Da je to naša dolžnost, jasno govori primer velikih y narodov P*** v *en dneh. Njihov zgled nato mora bih — zapoved. Priznati nioramo odkrito, da smo se za ta svoj živelj doslej premalo zanimali, kaj šele brigali. Saj nimamo za to nobenih sredstev na razpolago, nobena ustanova se samo s tem ue peča,, po časopisih, iu revijah pa je tega tudi tako malo. A po evropskem zapadu tega dela po »istemu kar fcigoli! les je namreč to, tega se moramo ob dvajseti obletnici svoje narodne države zavedativda SmS ljudje izVen državne meje in narodovega doma brez moči, če nimajo opore, če odtod ne prihaja olje z modernimi sokovi, ki bi nesrečnim prilili poguma in veselja do dela, da bi se ohranili. Prav je, da so to vprašanje vfcli |v irojce naši-državniki Svojo dolžnoBt pa moramo storiti tudi mi, tudi narodne mase morajo prijeti za to delo. Verujemo Biirckelovim besedam izrečenim 1. junija 1938. leta: „Kar zahtevamo za svoje sonarodnjake v tujih državah, to bomo dali tudi koroškim Slovencem." Zato pa z veseljem na posel! Skrajni čas je. Vsako Prosvetno društvo bi moralo ustanoviti, kjer tega še ni, poseben narodno obrambni odsek. Prav vsak član bi moral tod sodelovati. Če ne drugače, vsaj v tem perečem vprašanju bi se moral izobraziti prav vsak, zvedeti za življenje in potrebe) omenjenih Slovencev. Ko bomo to spoznali, bomo za to narodno stvar radi tudi potrebno prispevali. Prispevali bomo zato, da se ohranijo Slovenci tam, kjer je bil naš izvir, zibel in kjer je nekoč tako bujno cvetelo slovensko kulturno življenje po Gregorčičevih besedah: „Naš ded tu pisal svoja dela, naš govor čul si prek poljan, tu pesem naša je živela. A zdaj — zatrt je tod naš glas, tuj trg in grad, tuj ves je Kras..." Slovesna 50-Iefnica briiofške cerkve Britofška soseska v predaški furi je imela preteklo nedeljo izredno slovesnost. Petdesetletnico svoje podružnične cerkve je obhajala. Res je, da petdeset let pri cerkvi ne pomeni mnogo, a Britofljani in Orehovljuni so se zu to slovesnost tako lepo pripravili, da zaslužijo vso pohvalo. Cerkev je zunuj .vsu prenovljena. Dobila je prav lep enoten gotski izruz. Posebno je lepo izdelana predaja strun, ki ima na robeh mogočne kvadre iz umetnega kamna in se končuje na vrhu v velik križ, ki stoji nu mogočnem podstavku. Vsa zunanjost cerkve z zvonikom vred izgledu, kukor du !n Ivan Pucelj. Ta zakon je samo nekaj spre menjen z zakonom z dne 24. marca 1978. Po tem volilnem zakonu so se do sedaj vršile že dvakrat volitve in sicer, leta 193K, ko je dobil večino nosilec državne liste Peter Zivkovie, in 5. maja 1955, ko je dobil večino Bogoljub Jeftie. Narodna skupščina bo po teh volitvah stola 371 poslancev iz okrajev in toliko nosilcev državnih kandidatnih list, kolikor list bo dobilo nad 50.000 glasov. Vsak političen okraj je obenem volilni okraj, poleg tega pa tvori svoj lastni volilni okraj vsako mesto, kjer je sedež banovine in mesto z nad 100.000 prebivalci. Vsak okraj voli redoma enega poslanca, le nekateri po dva, med temi pri nas Ljubljana okolica ;n Maribor levi breg. V Sloveniji bo pri prihodnjih volitvah izvoljeno 29 poslancev in sicer 14 v ljubljanskem volilnem okrožju. 15 pa v mariborskem. Aktivno volilno pravico ima vsak moški, ki je dovršil 21. leto starosti in je državljan kraljevine Jugoslavije. Glasovanje pri volitvah bo javno in ustno po občinah, odnosno po stalnih volilnih imenikih. Zato mora sedaj veljati najvažnejša briga volilnim imenikom. Občine vodijo stalen seznam volilnih upravičencev in ga sproti izpopolnjujejo. Kdor ni vpisan v volilni imenik, ne sme glasovati. Redno se volilni imeniki popravljajo in izpopolnjujejo v času od 1. do 31. januarja vsakega leta, najkasneje do 20. februarja jih ekrajna sodišča pregledajo. Od sodišč potrjeni imeniki so stalno razgrnjeni pri občinski upravi in jih ima vsakdo pravico pregledati in prepisati. Popravek volilnega imenika — da se kdo vpiše odnosno izbriše — se mora zahtevati pismeno ali ustno neposredno v občinskem uradu. Pravico do vpisa v volilni imenik ob-">ne pa ima pravico oni, ki prebiva že nad _no leto v dotični občini. V sedanjem primeru se morejo izvršiti popravki volilnega imenika samo do 25 oktobra, zato naj se volilci prepričajo, če so vpisani v volilnem imeniku. Enako so v tem roku potrebne reklamacije za izbris odseljenih, umrlih ih podobno. Zdravo - Bog Živi! Odlični vzgojitelj mladine v dobri naši vasi nosi stalno znak plemiške organizacije. Kajpada pozdravlja tudi burno v jeziku takih ljudi. Zgodilo se je pa, da ga je srečal mali dečko, vzgojen v naših organizacijah in ga pozdravil v jeziku poštenih ljudi »Bog živi". Mož je sicer dovolj močan in prenese marsikaj, to mu pa ni šlo v račune. »GORENJEC« Ko pride mali dečko naslednji dan v šolo, mora najprej k gospodu, ki je bil ..žaljen" in gospod mu odgovori na pozdrav prejšnjega dne z gorkimi klofutami ki jih je baje zelo vajen deliti. Ko dotični možakar ne bi bil »vzgojitelj" ampak pravi vzgojitelj, bi morda vedel, da sila ne vpliva vedno v smislu nasilnika najmanj pa v takih slučajih. SIcer pa, kako neki je s takimi pozdravi? Ali naj dotičnemu človeku na njegov pozdrav odgovarjamo po njegovo ali pa svetujmo našim zakonodajalcem, da take in obratne pozdrave uvrste med žalivke. JRZ kandidati Gorenjske V nedeljo jo bil sestanek odbornikov JRZ zu radovljiški okraj na Jesenicah. Udeležili so se ga skoraj vsi predsedniki in podpredsedniki krajevnih organizacij JRZ ter nekateri župani. Na tem sestanku se je določil za kandidata stranke v radovljiškem okraju g. dr. Albin šmajd, odvetnik v Radovljici, za namestnika pa jeseniški župan g- Markeš. Podoben sestanek je bil v sredo tudi v Kranju. V Ljudskem domu so se zbrali delegati kranjskega okraja ter soglasno postavili za kundidata v kranjskem okraju g. Janeza Bro-darjn, predsednika Kmečke zveze, za njegovega namestnika pa g. Janeza Majeršiča, župana v Tržiču. Pristaši in člani JRZ Popravo volilnih imenikov je možno predlagati le še do 25. t. m., kdor še ni vpisan ali je napačno vpisan, naj takoj predlaga pri svoji občini popravo. Za vpis je potrebno dokazilo o polnoletnosti in potrdilo pristojne občine o enoletnem biVanju. Javni nameščenci dobijo pravico do vpisa takoj z namestitvijo. Vsakdo lahko še uveljavi svojo volilno pravico. Kdor se noče vpisali > vol. imenik je enak onemu, ki noče voliti. Na to opozorite .slehernega volilen! Gorenj, mlekarska zadruga v Kranju ustanovljena Organizacija mlečne produkcije in mlečnega trga pri qas sta vprašanji, ki sta že dolga lota vprav kričali po rešitvi. V drugih državah najdemo zglede, kako se je tako važna panoga živinoreje organizirala do vseh podrobnosti in kako velike koristi je taka organizacija prinesla tako producentom, kakor tudi konsumentom, da v splošnem ne govorimo. Pri nas je bilo vprašanje mlekarskih organizacij eno najtežjih vprašanj zaradi velikega šte- Pomnite S Moda m, a gospoda HINKO m KRAM I »trossmalerjevtrg št. 4. I I I 11 I \V rllAMIlU (poieil farne cerkve) Mimica Zagorska: Pod Triglavom (Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje) »Povej mi, plemeniti, neznanec, ki si mi rešil življenje, kdo si? Tlačun je trudnim glasom rekel: „Hačan Hribar z Brd sem." Grof mu je podal desnico in je vprašal: »Kaj naj ti dam, ker si mi rešil življenje?" Hribar se je otresel. »Dolžnost kristjana je, da pomaga bližnjemu, če ga vidi v sili." Lnmberg se je čudil odgovoru in silil dalje. ..Vendar sem ti dolžan plačila. Ti si tvegal življenje, da si me rešil baš še pravi čas iz valov." »Same svojo dolžnost sem storil" je ugovarjal Hribar. »Ali tO ti plačani z zlatom. Hočeš'' Dobiš gu dve, tri mošnje. Nekaj boš vendar vzel v plačilo?" Hribarja je ponudba užalilu in je odločno rekel: »Zahvalim se vum, milostni gospod, za ponujeno zlato. Sprejel ga pa ne bom. Ubog tlačun sem, to je res, vendar hranim nekaj srebrnih tolarjev za doto hčeri in za hude čase." Lamberg se je nasmehnil ponosnemu možu. .Življenje Gašperja Lamber go je res vredno več kakor nekaj zlatnikov. Praviš, da si tlačan Hribar z Brd?" »Da." »Torej spadaš pod VValdonburg?" »Da." »Dobro je. Gašper Lambergur ne pozablja izkazanih dobrot." Hribar se je obrnil proti mostu. »Bog vas ohrani v svoji milosti, gospod grof!'' „In tebe tudi. Poplačam te. da boš do groba pomnil grofu Lumhcrgu in še vnukom boš pravil o njem." Hribar se je grenko nasmehnil iu si mislil: ,.Da, tako plačujete grofje, du vas res vsakdo pomni do groba. Plačujete z bičem po plečih." (irenkost mu je silila v grlo, a požrl jo je, Mirno je pobral na mostu ležeči plašč in ga tesno povil okrog sebe. Premočen je bil do kože in mraz ga je stresal. Pri vsakem koraku mu je brizgnila iz mokrih škornjev vodu. Tovariši so ga le čnkuli na mostu. »Kaj si rešii vraga iz vode? Mar bi ga pustil utoniti!" je vpil Aleš in je veselo trepal tlačena po rami. »Kako bi ga pustil poginiti' Čudim se le, da se vas kdo ni zganil. Posebno ti, AleS, ki si močan in pogumen." Aleš je zaklel in pristavil: »Za grofe še ne bom skakal v vodo, nisem tak tepec." »Kakšno plačilo ti je dal?" so silili vanj. »Ničesar nisem hotel." »Tepec!" sta zavpila Mlinar in Zoreč. »Lahko bi si zaslužil nekaj zlatih tolarjev." »Ljubezen do bližnjega ne sme biti naprodaj za denar." Oni trije so zmajevali z glavami, Jurček pa ga je prijateljsko objel. »Tako sem se pa bal zate, da sem bil ves trd od groze. Včasih sem te sramotil, ker si zapravil neodvisnost svojega rodu, zdaj se pa lahko primeri, da ti vrnejo svobodnjaški meč." »Ortenburški podložnik sem," je rekel Hribar in je tako črno pogledal Ju reka in tovariše, da je vsem ostala beseda na jeziku. Samo en hip je zablestelu pred očmi želja po svobod-njaštvu, a je takoj Ugasnila. Res je storil plemenito dejanje, a svobode si tudi s to smrtno nevarnostjo ni mogel prislužiti, ker je bil podložen drugemu gospodu. Naj bo, kakor poč bo. Plačilo je odklonil, a plačevala ga bo zavest, da je storil delo krščanske ljubezni. Molče so šli možje uporniki proti domu. Kjaj- se je pot zuvila vstran, sta se Mlinur in Zoreč poslovila. Jurček, Aleš in Hribar so šli molče dalje. Na razpotju, kjer je visel na hrastu lesen križ s preperelim Kristusovim truplom se je Aleš poslovil. Glasno se je zasmejal. »Ha, ho! Danes si ntel smrti svojega zakletega sovra-gu, čez nekaj tednov pa boš šel nadenj z orožjem. ..Drugo je krščansko usmiljenje, kakor po boj zu naše svete pravice," go je resno zavrnil Hribar. »Ha, ha! No, srečno hodita!" jima je želel Aleš. ..Tudi tebi daj llnj; srečno pot," sta mu odzdravila. Potem sta molče stopala skozi hrastov gozd. Ko sta prišla na vrh, kjer s,- je odprlo polje, sta videla mežikajoče lučke po hišah. Čez polje je peljala ste/a. nekje je lajal pes, drugje je za vrisku I fant, ki je šel valovat. Jurček je obstal pred prijateljem i" ga resno vprašal: ..Ali misliš, da ti n-s ne bodo vrnili svobodnjašivu''" .Ne." ..Je pač Bog pomagaj s tukimi." je vzdihnil in se obrnil po polju. ,.No. srečno hodi. Hribar." ..P-ig te ohrani," je c (zdravil tlačan in počasnih kora- kov, s težkim srcem šel čez polje, ki ga je pokrivala noč. Doma so ga že nestrpno pričakovali in so se čudili, da ga ni tako dolgo domov. Ko je vstopil, ni pozdravil, kakor navadno. Molče je vrgel plašč s sebe in domači so zastr-meli v premočenega gospodarja. »Za božjo voljo, kje si pa hodil, da si tak?" se je čudila žena. „V vodi sem bil," je kratko odgovoril in šel v kamro, kjer se je preoblekel. Ko se je vrnil v hišo, je žena postavila predenj večerjo. ..Dolgo smo te čakali, pa te ni bilo. Hitro jej, da se preveč ne shladi." Hribar je počasi zajemal in nič mu ni šlo v slast. Hitro je popustil in Jerca je odnesla posodo ven. Vsi v hiši so molčali, kakor navadno, kadar je gospodarja kaj posebnega grizlo in je mrko strmel predse. Čez dolgo je šele rekla žena počasi in boječe: „Birič jo že danes prišel povedat, da morajo od naše hiše po Vseh svetih trije napravljat steljo za grad." »Prekleta tlaka! Kaj nam je tega treba," je jezno zagodel sin Miha in grdo pogledal očeta in mnter. Mati je čutila očitanje v sinovih beseduh, obrnila se je, da je skrila solzo, ki se ji je prikazala v oko. Tudi Hribar sam je vedel, kam meri sin in videl je ženino šiloma zatajeno bol. Resno in mirno je rekel sinu: »Miha, ti ne pojdeš grabit listja." ^Ne pnjdem ne," je rekel sin. ..Noben hudič me ne spravi več na tlako. Kaj je treba naši hiši take sramote. Mladi nosimo prekletstvo, ki so' ga nam naprtili stari po svoji neumnosti!" »Sin!" je duhnila mati in požrla solze, ki so ji kar same od sebe zalivale oči. Očeta je strašno zabolelo in zapeklo v prsih. \ vedel je, da posluša zaslužene očitke in je odgovoril s smrtnim mirom: ..Ne ti in nihče drugi ne pojde več na tlako. O vseh svetih začnemo z uporom." „Še slabše bo potem, kakor je sedaj," je godel Miha. ..Ne. Miha, ne zbadaj z besedo. Upor mi morda vrne svobodnjaiki meč, drugi mi ga ne bo." »Upor pobere meče svobodnjakom, nikar da bi ga vam vrnil. Hribarjev meč je razbil na kosec, ni človeka, ki hi ga mogel narediti nazaj. I.e zakaj? Le zakaj?" »Sin ti ne razumeš!" je pekel oče, ponižen, kakor se ni spodobilo pred svojim otrokom. ..Kaj bi ne razumel. Vse \em in vse razumem, najbolj pa to da je Hribarjev rod za vedno pokopan v trpljenju." »GORENJEC« vila majhnih mlekarskih obratov, kuterih združitev ni bila lahka. Ze pred svetovno vojno je obstojala Mlekarska zveza, ki je skušala povezati delovanje mlekarn; po svetovni ivojni pa so delovale Osreninje mlekarne v Ljubljani do leta 19>3. Njihovo delo je prevzel za tem skupni obrat v Naklem, v katerem je bilo poslovno povezano osem zadrug. Ta skupni obrat je predeloval mleko na trsh krajih, in sicer v Naklem, Cerkljah in Komendi. Veliko število mlekarniških obratov z majhnim delokrogom pa ni moglo napraviti kaj podobnega, kakor je dosegel skupni obrat v Naklem, ki se je obnese!, kljub temu. čeprav ni Bil organizirano urejen, Uiti ni imel centralnega obrata. Zato so pred leti mlekarske zadruge, zvezane v skupnem obratu, začele same misliti, da bi izpopolnile mlekarno v Naklem in tako organizirale svoje delo. Banska uprava, ki se že dolga leta bavi i. željo ureditve naše mlečne produkcije in mlečnega trga, je uspela, da je to idejo razširila v zamisel, naj se postavi velika in sposobna mlekarska centrala za vso Gorenjsko, ki bi usmerila delo malih mlekarn. Lani je priredila banska uprava več informativnih sestankov za člane vseh mlekarskih zadrug na Gorenjskem in izkazalo se je, da bo mogoče izpeljati zamisel osrednje mlekarne. Glede kraja, kje naj se postavi nova gorenjska mlekarna so bile vsled vpoštevanja važnosti prometnih zvez, vse zadruge edine, du mora stati nova mlekarna ob državni cesti Ljubljana-Bled. Šele ko je kmetijsko ministrstvo odločilo, da se prenese državni mlekarski zavod iz Škofje Loke v Kranj in da se postavi zanj potrebne stavbe v Čirčičah poleg Kranja, so se tudi zadruge, upoštevajoč dejstvo, da se centralna mlekarna in državni mlekarski zavod med seboj izpopolnjujeta, pristale, da se tudi osrednja mlekarna postavi na tem kraju. 17. oktobra je bila v Kranju ustanovrjena v ta namen Gorenjska mlekarska zadruga z o. j. v Kranju, v ka'3ro je že sedaj pristopilo deset mlekarskih zadrug. Pristopile so zadruge iz dosedanjega obrata, in sicer mlekarne v,Naklem, Trsteniku, Hrašah pri Smledniku, |^toSnrjtt, Komendi*,#edvodah-Svetju, Cerkljajf4» fivi-norejska' zadruga pri Sv. Juriju pri Grosup-Ijem. Novi mlekarni, ki sta se pridružili tej akciji, pa sta zadrugi na Skaručni in Žabnici. V upravni odbor nove zadruge so bili izvoljeni: Novak Lovro kot predsednik, odborniki pa: Burgar Jože, Hraše, Zelnik Anton, Naklo, Dolenc Jože, Bitnje, Ajdovec Frane,. Saufiir, škofic Franc, Komenda, Hudobivnik Ciril, Cerklje, Janhar Valentin. Medvode, Kristap Fraac Skaručna, Perne Alojzij, Trstenik, Cegnar Janez, Zabniea in Bedeničič Anton, St. Jurij. V nadzorni odbobr so bili izvoljeni: Umnjk Anton, Šenčur, Strcin Janez, Komentra", r*er3lč Jakob, Naklo, iu tjrzar Lovro, Cerklje^ Delež pri novi zadrugi znaša; na Kakih J§*< četihMCD |ftrfl^K mleka iheVne dobave* ei delež po 5.000.— Din. Pri vstopu so podpisale vse članice 69 deležev. Jamstvo je 5 kratno. Pristopnina je Din — za Ysak delež. Gorenjska mlekarska zadruga bo postavila pri Kranju veliko in sodobno mlekarno, v katero bodo včlanjene zadruge pošiljale mleko v predelavo. Centralna mlekarna bo opremljena tako, da bo mogla predelavcti nad 15.000 lit. mleka na dan. V njej bodo predelavali mleko v vse smeri, tako v prvi vrsti v konsumno mleko za Ljubljano in letoviške kraje na Gorenjskem, nadalje v maslo, v mehki in trdi sir. Mlekarna bo imela tudi naprave za industrijsko predelavo v kazein. ki je surovina, po kateri je v naši indutriji vedno večje povpra-vanje. Uporablja se za izdelavo umetne volne, galalita in podobnih umetnih snovi. V nadaljnjem razvoju bo mlekarna mogla izdelovati rudi mlečni prah. Toleg tega ho mlekarna ime-ia velika skladišča in kleti s hladilnimi napravami, v katerih bn hranila izdelke za časa mlečnih poplav v jeseni in spomladi. S tem bo nastopila kot važen regulator mlečnega trga, ki pri nas ni niti najmanj urejen, kar še nujlepše dokazuje dejstvo, da naši letoviški kraji na Gorenjskem in drugod poleti uvažajo velike množine masla in drugih mlečnih izdelkov iz. Hrvaško. Banovina, ki' je ves čas z vso vnemo podpirala ustanovitev take velike 'osrednje mlekarne bo dala zadrugi brezobrestno posojilo v višini dva milijona in pol dimu i. v ter bo tako omogočila čim hitrejšo zgraditev mlekarne. Z mlekarno bo združena tudi mlekarska šola, ki bo pa v poslovanju ločena oel zadruge. Ker se že pripravljajo načrti za mlekarno, je prav verjetno, da bodo še to jesen pričeli tudi z gradbenimi deli, ki jih bodo tako pospešili, da bo mlekarna mogla začeti z obratom že prihodnjo jesen. S tem, da je prišlo do uresničitve te tako vnžne mlekarne, je bil storjen prvi korak za izvedbo velikega načrta, ki ga ima pripravljenega banovina za ureditev in povzdigo mlečnega gospodarstva pri nas. Vse slovensko ozemlje naj bi po tem načnu dobilo v celoti sedem takih velikih mlekarn, v katerih bi se stekala velika večina vse mlečne produkcije v Sloveniji. Prva taka osrednja mlekarna se bo gradila na Gorenjskem zato, ker so tu zadružniki s sedanjim skupnim obratovanjem pripravdi dobro podlago za tako centralno mlekarno. Jasno je, da je bilo najtežje napraviti prvi korak, saj ni dvoma, da bo ta osrednja mlekarna zu Gorenjsko, ki je edina in prva večja zadružna mlekarna v vsej Jugoslaviji, lepo uspevala in prinašala mnoge koristi prizadetemu prebivalstvu. Tedenske novice KRANJ Otvoritev gledališke sezone. Tukajšnje Prosvetno društvo vprizori v soboto zvečer ob 8. uri in v nedeljo popoldan ob i. uri v dvorani Ljudskega doma dr. Remčevo romantično igro „Zakle»ti grad". Godi se na slovenskih tleh na Vipavskem, ob času, ko je naš narod trpel pod biči grajskih priganjačev, trpel vsled lakote in ko se je vsem tem nadlogam pridružila še kuga. Punti tlačenega ljudstva prizadevajo skrbi gospodi, ki živi brezskrbno ob vinu, kockah in petju. Igra nam podaja zgo-dovinsko sliko naših prednikov v teh časih. Pričeli bomo z narodno igro, da najprej pogledamo v sebe in svojo preteklost. Da pridejo prijatelji našega odra igro pogledat, pričakujejo — igralci. mmm VM*vdmu»ka tu i Društvo rokodelskih mojstrov v l.jull?aai praznuje 23. oktobra svojo 30-letnieo. Vse tovariše člane naprošamo, da se po možnosti udeleže te proslave, ki se vrši v Rokodelskem domu ob 9. uri dopoldne v ljub. ljani. Društvo je najmočnejše iu najsturejše v Ljubljani zato zasluži, da se oddolžimo, posebno ker je, korporativno taMopilo v /vezo -slovenskih obrtnikov. Odbor. Samo enkrat kupite komad Selec mila, g« praktično preizkusite Sn prečitajte garancij« Hod pisma, katerega dobiti poleg mila. Solea milo se dobi v vsaki boljši trgovini. Cena 7.H. Odbor fantovskega odseka v Kranju sporoča, da se vrši v četrtek, dne 27. L m., ob 8. uri zvečer 'čTa*nškT sestanek V garderobi' Ljudskemu doaauu v „ . ... , Odbor vabi iudT nove Člane in prijatelje Fantovkega odseka,; 4« se tefa sestanka udeleže. Na sporedu je zelo zanimivo predavanje. 'Vabljeni! ŠMet litima 3.-,' 1».-, milo 7.50. Za tt-govce po orig. tovarniških cenah. Glavno zastopstvo z« Gorenjsko: H I N K O PODJAVORSEK - KRANJ. Sekcija za gradnjo državne ceste LjuJljana-Kranj bo pričela s polaganjem kock in napravo robnih trakov na preloženi državni cesti Labore — Kranj. Zato je cesta do nadaljnjega zaprta za vsak promet z vozili. VozoTui promet se med tem časom vrši po stari državni cesti ter po začasni poti pod nadvozom čez železnico v Kranju. Govor predsednika vlade dr. Milana Stojar d i novica je v nedeljo poslušalo skoraj vse mesto. Na trgu, pred cerkvijo in na Mencingerjevem trgu so bili postavljeni zvočniki, ki so prenašali prvi volilni govor predsednika vlade. Videli smo nekatere, ki so hodili okrog kakor poparjeni, ker so jih besede govorai-kove kakor s kladivom tolkle po glavi. prav so nekateri bili skoraj prepričani, da avtomobila ne bosta odpeljana iz Kranja, go ostale pobožne želje neizpolnjene. Oba so namreč zadeli srečni igralci iz Ljubljane. Tombola sama je bila letos res dobro organizirana, igranje samo se tudi ni zavleklo, številni prehodi po trgu so omogočali vsakemu, da je v najkrajšem času prišel do odra, kjer je poslovala komisija. Tudi zvočniki so poleg pomožnih tabel veliko pripomogli, da se je tombola končala v razmeroma kratkem času. Najboljšo tombolo so pač. zadeli kranjski gostilničarji, ki M morali postati veliki podporniki kranjskih gasilcev, ki jim s svojo tombolo nudijo priliko za izreden zaslužek. Menda se je to nedeljo iztočilo toliko pijače, kot ob nobenih dnevih ne. To se je tudi videlo, ko so se ljudje razhajali domov. Mnogo, zelo mnogo je bilo takih, ki jim je sicer široki kranjski trg bil že preozek. Nič manj pa niso zadovoljni kranjski orožniki, ki so imeli prav dober lov v osebi štirih goljufov, ki so hoteli na premeten način ogoljufati igralce na tomboli. Oni so namreč sproti na praznih tablicah tiskali z roko številke, ki so bile izklicane. Avtomobila, ki sta bila glavna dobitka, sta jim bila pač vroča želja. To željo pa so jim ohladili orožniki, ki so jih aretirali ter spravili na varno. ŠKOFJA LOKA V nedeljo popoldne ob 4. uri bo v Društvenem domu versko-prosvetna prireditev. Na programu petje, deklamacije, govor o misijo-nih in dramatični prizor: Naj živi Kristus Kralji Lepo vabljeni vsi, ki imate čut in smisel za te vrste prireditve. ŠENČUR Gasilska četa se je pred par meseci po sklepu izrednega občnega zbora razšla. To se pravi, rfa smo v Šenčurju brez gasilcev. Merodaj-no oblastvo prosimo, da takoj ustanovi novo gns. četo, ali pa imenuje nekaj "mož, ki bodo na razpolago v slučaju kakega požara ali slič-ne nesreče. Vse občane naše občine opozarjamo na razglas, ki bo razglašen v nedeljo 23. 10. t. 1. v zadevi: zatemnitev oken in javnih luči na ulicah itd. ŠMARTIN PRI KRANJU Dekliški krožek v Šmartnem pri Kranju sporoča, da se prično redni sestanki v ponedeljek, dne 24. oktobra ob poli 7. uri zvečer. Vsa dekleta lepo vabljena. Udeležba za članice obvezna. Couch zof e, otoraaue, divane in vse tapetniške izdelke izvršuje točno In solidno V.TONEJC tapetnik, Kranj Stražiški župan Kiižnnr Anton v zaporu. V torek zvečer so aretirali in odpeljali v ljubljanske, sodne zu)h>»-e županu Križnarja iz Stra-žišča, znanega jeenesarskega veljaka. Oblasti ga dolže, da je razširjal lažnjive vesti in da je hujskal ljudi proti državnim oblastnikom. V svoji gostilni jo menda govoril stvari, katerim bi se vsak otrok od srcu smejal, tako so iz trte zvite, zaslepljeni ..nacionalisti" pa vendar z njimi skušajo med ljudstvo zanesti nemir in nezadovoljstvo. Značilno pri celi stvari je to, da so se takoj po aretaciji po vasi raz-milili nekateri, ki so skušali vplivati na priče, pa so zamudili, ker so priče že prej podale pritrdilne in za Križnarja obremenilne izjave. Pri zadnji tomboli v Kranju, ki je bila zelo obiskana in tudi dobro organizirana, se je sreča nasmehnila tudi nekaterim Kranjčanom. Od večjih dobitkov so Kranjčani dobili eno motorno kolo, šivalni stroj in damsko kolo. Če- VODICE Fantovski odsek, ki je že začel z delom v novi sezoni, bo imel občni zbor v nedeljo 23. t. m. popoldne ob treh. K polaganju računov za preteklo leto vabijo fantje vse prijatelje. Močnemu odseku, ki je najpomembnejša organizacija v naiji fari, želimo obilo .božjega' Blagoslova in uspehov tako na prosvetnem kot tudi telesnovzgojnem področju. Volitve so tudi pri nas v Vodicah po svoje odjeknile. Ogromna večina mirno pričakuje dneva, da stori svojo državljansko dolžnost, ker ji je jasno — ne od danes, da more delati za svoje; in slovenske koristi le na en način, da ostane in sodeluje v slovenskem taboru, ki ga modro vodi dr. A. Korošec. Vse nasprotnike pa je popadel strah, ki pa je tudi upravičen. Najbolj žalostni pojavi pa so redke osebe, ki nikoli ob takih trenutkih ne najdejo prave poti. Včasih je bilo dobro biti ljo-tičevec, potem so prevladale simpatije do Ma-rušiča, v okviru svoje neorientiranosti se je zatekla ta uganka tudi v naš tabor. Taka čudovita domačija negotovosti in iskanja opirajoč se na skušnje pri svojem političnem potovanju lahko pride tudi na kakšen manjši vrh in da ne bi ob naslednji lunini spremembi čeprav je še daleč odletela z vrtoglave višine, si je treba pripraviti boljše stojalo in trdnih oprijemov. Na veliko žalost takih tipov pa se pri vsakem takem iskanju in pripravljanju kmalu preveč odkrije njegov plašč ter se pokaže čudno pisana koža. Sicer pa če sodite, da je to uganka, jo rešite, če pa je to oznaka določenega človeka ali vrste ljudi, jo obsodite. Mi smo trdi, trmasti če hočete, smo pa odkriti in kdor kaj išče pri nas Gorenjcih, je onemogočen, če mu te lastnosti manjka. Drugo, mislim, da se ni kaj spremenilo. Vreme je najboljše, zato pa se praznijo vodnjaki in nekateri vozijo vodo kar od daleč-. Monla bo dobro še kdaj govoriti o vodovodu v Vodicah?! KRIŽE Znpojmo veselo! Stari ljudje vedno pripovedujejo o svojih starih „cajtih", kako je bilo takrat lepo in veselo na svetu. Pravijo: ..Bili ihlO vedno dobre volje, ako nas je oblila zu hip žulost, že se je oglasi] kdo in dejali .Za-pojrno eno veselo!", pa nas je minula žalost; in kako so fantje na vasi peli! To je bilo življenje" tako pravijo stari ljudje. A mi? Ali ni nas vse oblila neke vrste žalost — .itnih prnrj bodočnostjo/ Otresimo se tudi mi vsaj 'n nekaj ur te žalosti s petjem! Kdor je našega mišljenja in komur je pri srcu lepo petje, naj pride v nedeljo 23. t, m. ob tretji uri Proslava 70 - letnice obstoja grafične organ, v Sloveniji KONCERT. Pevska in orkestralna „Grafika" iz Ljubljane priredi v soboto, dne 22. oktobra 1938 ob poli 9. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma v Kranju koncert. Prireditev se vrši v proslavo 70-letnice obstoja organizacije grafičnega delavstva v Sloveniji. Da je organizacija najbolj humanitarna, kar jih obstoja, ni treba povdarjati, saj je znano, da grafično delavstvo samo podpira in vzdržuje svoje brezposelne, inva-de, vdove in sirote, ter je samo v Sloveniji izdalo od leta 1922 do 1937 na raznih podporah nad 15 milijonov dinarjev. Koncert bo nudil tudi izredni umetniški užitek, saj je pevska „Grnfika" eden prvih pevskih zborov v Sloveniji, kar so dokazali že številni koncerti po Sloveniji kakor tudi v inozemstvu. Vabimo vse kranjsko meščanstvo, da se prireditve udeleži ter tako dokaže, da ne zaostaja za drugimi kraji v Sloveniji. ODBOR. popoldne v Prosvetni dom na pevski koncert, da skupaj pokažemo, da slovenska peseji, čislana že od naših pradedov, še ni zamrla. Vaše geslo naj bo: v nedeljo na pevski koncert v Križe. < Fantje polagajo račune. V nedfljo 25. t. m. takoj po prvi sv. maši se vrši v Prosvetnem domu občni zbor Fantovskega odseka z običajnim dnevnim redom. Udeležba za vse članstvo strogo obvezna. Pozivajo pa se vsi oni fantje in mladi možje, ki imajo veselje do naše organizacije, naj pridejo v nedeljo na občni zbor in se vpišejo v naše vrste. CERKLJE Vodovod. Dela pri vodovodu dobro napredujejo. Oklepa za rezervoarja sta že skoraj gotova. V prihodnjih dneh bodo začeli z beto-niranjem. Ljudje z veseljem sodelujejo, ko vidijo, da gre za res. Vozniki so navoaili veliko peska, drugi pa pomagajo pri pripravah in delU. Nasprotovanj ni posebnih, ker je vsak vesel, da Se bo že toliko let osnovan načrt uresničil. Dela in dobre volje bo še treba, a s skupnimi močmi iu požrtvovalnostjo se bo lepo in koristno naredilo. V farni cerkvi so poft»vlj#ne Štiri nove spovednice. Pred dnevi so obiskali naš kraj iz Ljubljane gg: arhitekt Plečnik, ljubljanski župan dr. Adlešič Jn vserrčilišSi profesor dr. Štele. Ogledali so cerkev in pokopališče. Čestitali so g. župniku, da se je lotil fežaVnfega in skrbi polnega dela: prenovitve cerkvene notranjščine in ureditve pokopališča. Ugajala jim je v cerkvi tako ubranost barv kot tudi zelo posrečena električna napeljava. Čestitali pa ' so še posebej, da je dovršil tako žejo težavno delo preurejevanja pokopališča v veselje in ponos vse fare. D E L A V S T V O Zveza združenih delavcev v Kranju. V nedeljo, dne 23. oktobra ob 9. uri dopoldne se vrši zaupniška in odborova seja v garderobi Ljudskega doma v Kranju. Opozarjamo vse odbornike in zaupnike, da bo seja zelo važna, zato vas pozivamo na točnost in sigurno udeležbo. Prihodnjo nedeljo t. j. dne 30. oktobra se bo pa istotam vršil sestanek tekstilnega delavstva. Vljudno vabimo, da se tega sestanka polnošt^vilno udeležijo člani, vabimo pa tudi vse prijateije naše organizacije. Razpravljalo se bo o kolektivni pogodbi. Delavci, tovariši, on Vas vseh je ležeče, kakšna bo nova kolektivna pogodba. Zato pridite, da na sestanku izrazit" svoje mnenje, da ne bo kritiziranja, ko bo prepozno. Pozivamo Vas. d..i .cdelujete z nami ter nam pomagate s predlogi, pa bodite prepričani, da bo novo kolektivna pogodba takšna, kot si jo sumi želite. ŠPORT RAZPIS TEKEM V BALINU V STRAZISČU. V nedeljo dne 23. t. ni. ob 13. uri se bodo pomerili stražiški balinovci na igrišču S. K. Savice. Tekmovali bodo v trojicah do 6 bali- llOV". Pravico do tekmovanja ima vsakdo. Prijavnica za osebo zniža din 5.—. Ker je zanimanje za tekme zelo veliko, zlasti v Stra-žišču, kjer je ta igra razvita, zlasti med starejšo generacijo, upamo, da bodo' tekme obi-skuli Številni prijutelji te igre. Kmetijstvo Plemenski sejem v Mengšu dne (5. oktahra je bil eden izmed najlepših, kar jih je bilo sploh prirejenih za gorenjsko pinegavsko pasmo. Prignanih je bilo 27. bikov v starosti 12 STRAN 4 »GOREN JKC« do 24 mesecev. Prodanih je bilo 23 živali in sicer 3 za zadruge, druge so nakupili okrajni kmetijski odbori in zasebniki. Ocenjeni so bili z I. redom 1 (prodan 1), z II. redom 18 (17), III. red je doseglo 7 (5) in v IV. red je prišel i, ki pa ni bil prodan. Skupna teža vseh prodanih bikov je bila n318 kg torej povprečno 361.5 kg. Plačevalo se je od 6 do 9 din zu kg in ,se je dosegla povprečna cena pO 7 din za kg. Povprečno se je izplačalo zu vsakega pro-dunega bika din 2522.—. Biki so bili sicer srednje velikosti toda zelo zenačeni in se je napram vsem dosedanjim plemenskim sejmom jasno pokazal napredek v živinoreji, če tudi so izrejevalni pogoji na Gorenjskem izredno težki radi gospodarskih razmer. Vzreji bikov, pa tudi sploh mlade živine, bo moral gorenjski živinorejec posvetiti še več skrbi, ker to nujno zahteva delo v izbiranju živali in zahtevam, ki jih gorenjski živinorejec stavi svojim živalim, ki jih gorenj -treba posvetiti več pozornosti tudi za to, ker sedaj odpada vedno bolj očitek, da ni bilo mogoče morebitnega odvisnega števila mladih bikeov kam odproduti. Ze lansko leto bi bili lahko prodali r.ajmanj en vagon (13 živali), lotos pa je povpraševanje za plemenskimi lwk-ci iz drugih banovin še veliko večje, tako da bi lahko prodali najmanj dvajset bikov, pa tudi lepo število dobrih plemenskih kruv. Odločilni krogi do sedoj še niso upali tujim komisijam dovoliti nakupa po Gorenjskem, ker je bilo blaga premalo in deloma tudi zu to, ker bi to blago nakupovalcem morda ne odgovarjalo, vsled česar bi se moglo zgoditi, da bi ti kupovale! ne dobili najboljšega vtisa o naši živinoreji, ki se v posebnih razmerah ruzviju in pa, ker smo najboljše itak vedno izbrali in obdržali sami zase, blaga primerne starosti (13 do 20 mescev) pa nismo imeli na preostajanje. Gorenjski živinorejec in njegove živinorejske organizacije, stoje pred rešitvijo 'važnega vprašanja in kukor bodo to vrrraštrrije rešili tako bo ostalo več ali manj dobro v prihodnje z uspeh najvažnejše panoge kmetovega gospodarstva. Staviti same zahteve ni dovolj, treba je tudi vprašanja praktično rešiti, to pa je v rokah živinorejca. Vsekakor1 pa sjmo s., plesnnskimsejmom, v Mengšu lahko zadovoljni, ker je pokazal lep napredek ter izpričal, da zatrjevanje o slabi gorenjski živinoreji, ni na mestu. Razglas Po naročilu kr. banske uprave Pov. II/2 štev. 1176/41 od 16. 10. 1938 se bo vršila na teritoriju občine Kranj vaja za zatemnitev v noči od 24 na 25. oktobra t. 1. ob 19. uri. Stanje zcteinnitve traja vso noč od 19. ure dalje. A. SPLOŠNE ODREDBE. 1. Začetek vaje naznani piskanje tovarniških siren in zvonenje vseh zvonov na eno stran tekom dveh minut. Na ta znak se mora mesto in pod tukajšnjo občino spadajoče vasi takoj zatemniti. 2. Vsak prebivalec se mora ravnati pa navodilih za zatemnitev ter mora v ta iluicn vse pripraviti, kar je potrebno za zatemnenje hiš, stanovanj, o«, lokalov. 3. Med zatemnitvijo poteka življenje na ulicah, v hišah, obratih, javnih lokalih itd. kot v normalnih razmerah. 4. Prometna vozila morajo voziti z zmanjšano hitrostjo; ravnotako se morajo pešci po ulicah strogo držati prometno-cestnega reda, da se tako preprečijo prometne nezgode. 5. Odredbe zatemnitve ne veljajo za železniške postaje in železniške signalne naprave. 6. Industrijska podjetja z eno posodo zu-temnijo popolnoma vse svoje naprave. Industrijska podjetja z dvema ali tremi po-sndami zatemnijo v primeru, da pade delovni čas obrata v čas zatemnitve, po sledečih navodilih: a) poslopja se zatemnijo s sredstvi, s katerimi podjetja že razpolagajo, b) zunanje svetilke morajo biti ali ugušenc, ali pa morajo biti, če morajo goreti, tako zasenčene, da so iz višine nevidne in da izstopajo žarki v kotu pod horinzontalo. Svetlobna jakost mora biti toliko zmanjšana, da ne nastanejo svetle ploskve, oziroma refleksi po tleh in poslopjih. c) pri izvajanju zatemnitve naj podjetja upoštevujo interese produkcije in delavstva. 7. Vsaka kršitev teh predpisov se kaznuje po nuredbi bana o zadržanju prebivulstva za času zračnih napadov Pov. II. D. Z. št. 3548/1 z dne !.!. oktobra 1935 z globo 10 do 1000 din oziroma z zaporom od 1 do 20 dni. R. PREDPISI ZA ZATEMNITEV. 1. ) Vsa zunanja razsvetljava (tudi na dvoriščih) in cestna razsvetljava, razen naj-vužnejših prometnih signalov se ukine. Svetilna telesa teh prometnih luči morajo biti tako zasenčene, da so nevidne iz zraka. 2. ) Uporaba žepnih svetilk, vžigalic itd. na prostem je prepovedana. 3. ) Vsa reklamna razsvetljava in razsvetljava napisov ter izložb se mora odklopiti. 4. ) Poslopja morajo biti popolnoma zutem-njena. Zatemnitev mora biti tako izvršena, du je notrunja razsvetljava od zunaj popolnoma nevidna. To se doseže z omejitvijo in zasenčenjem notranje razsvetljave (globinski reflektorji, optični filtri modre barve, zamenjava jakih žarnic z žarnicami manjše svetlobne jakosti), z zakritjem oken, vrat ter vrhnih svetlin. Najenostavnejša sredstva za zakritje oken so lesene naoknice, dalje zavese iz gostih tkanin, iz črnega ali temnomodregu neprozorne-ga papirja ali iz 1.5 mm debele lepenke, ki presegajo notranji rob oken za približno 10 cm ter so povsod dobro pripete na okenski okvir. Pri vhodih v razsvetljene prostore direktno iz ceste se morajo predvideti dvojni svetlobni zustori, kar dosežemo z dvema zavesama, ali 7. zakritjem obeh vrat veternika. Ako se oilpre zunanja vrutnica. oz. zunanji zastor, mora biti druga vratnica zaprta oz. zastor spuščen. I Dovajanje toka podjetjem in privatnikom ne sme biti prekinjeno. . 6. ) Za označbo popravil Ba. ceBtab,, sejjvpo-vabljajo rdeče svetilke, ki so zgoraj in ob straneh zasenčene. 7. ) Žarometi vozil morajo biti zastrti z zaslonko iz lepenke ali pločevine, ki ima v sredini odprtino korizontalne širine 5 do 8 cm, višipi pa 1.5 cm. Nad to odprtino in ob straneh naj bo strešnica, ki vsmerja žarke poševno navzdol. Tudi zadnje luči vozil morajo biti zasenčene s strešnicami. > Zunaj mesta se vključi srednja žarnica ža-rome-ta (luč za daljavo), v mestu pa mala žarnica (luč od blizu). Uporaba kazalcev smeri je dopustna. Za notranjo razsvetljavo vozil veljajo navodila pod točko 4.) 8. ) Predpisi za zasenčenje žarometov vozil veljujo le za vozila iz kraja, v katerem se vaja vrši. Zunanja vozila morajo voziti z lučmi za parkiranje. 9. ) Predpisi za zasenčenje žarometov ne veljajo za vozila vojske, kolikor to zahteva potreba. Ker bo trajala zatemnitev vso noč se znak za „prestanek nevarnosti" ne bo dal. Odbor za zaščito mesta proti sovražnim napadom iz zraka v Kranja. MALI OGLASI Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Nn skali 5 (v hiši g. Šipica)._ Stavbno parcelo, oddaljeno 10 minut od Kran-nja takoj ugodno prodam. Naslov v upravi. Oddam lepo mesečno sobo z dvema posteljama. Poizve se Mestni trg 3. Prodam več različnih parcel v Čirčičah in gozd v Spodnji Resnici. Poizve se v upravi. Izgubil sem desno rujavo usnjato rokavico. Najditelj se prosi, da jo odda v upravi „Go-renjca". Sprejmem krojaškega vajenca. Ivan jeršin, krojač, Kranj, Savski breg 12 Sprejmem vajenca z oskrbo v hiši. Lukanc, kolar, Tržič. Odda se ineblirana soba. Naslov v upravi. Prodam okrog 40 praznih špecerijskih zabojev različne velikosti po zelo nizki ceni. Naslov v upravi. Za zimo! Za zimo! peči pri »Merkurju" Velika zaloga vseh vrst peči n. pr.: „H", „F", „SokoM, „01t", „Lasta", „Herosa in „Saturn". Najnižje cene. Tovarniška samoprodaja Zephir peči. P. MAJDIČ „MERKUR" KRANJ SPECIALNA TRGOVINA MOŠKIH KLOBUKOV Sporoča vsem gospodom, da je ravnokar prispela ogromna pošiljka klobukov za jesen In zimo. Trgovina je na novo preurejena ter založena zlasti z moško modo. Največja Izbira klobukov na Gorenjskem 11,1 v! Cene so nizke ln stalne! HINKO - moda za gospoda KRANJ - poleg farne cerkve! V i II d Fotografirat na dom Za težko delo je močno vino i Dobite ga brex potiska cene pride ggggga^^A^ »OfO JUG,: KRANJ f* Nič Vam nI treba kupovati starih popravljenih žarnic ker dobite že nove po din 6*50 pri DRAGO SCHILLING-u Oglejte si Istotam zalogo novih radio - aparatov J£> Za ženine I Za neveste I Ure, zlatnina, ln druga darila pri Rangusu v Kranju se bodo dobila I B. RANCUS zlatar In sodni cenilec v Kranju 7la#f\ ln srebro kupujem po najvišji dnevni cenil ' Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.