GLASILO SLOVENSKE ti. retoaf DNE PODPORNE JEDNOTE tes? g. Uwndsit Arn OfVISS Of PttbUSSttSBI SOW South Lswndak Are. R«»ckwt>.| 004. veo©-novels fakte "Revelry'1 Ije) ni osiroai ampak Je Je predstava, kl dre za v nos Američane s gnilim relikvijimi is preteklosti. Washington, D. C. — (F. P.) Ves Washington je prepojen d izkusijo — večinoma cinično — o škandalih, ki so spremljali Hsrdingov relim ob času, ko je Calvin Coolidge hotel odvrniti preiskavo grafta in korupcije, ki je oznsčevala povratek republi kanake stranke k moči v glav nem mestu. Kajti izšla je knjiga "Revelry", takozvana zgodovinska novela svojega časa. Samuel Hopkins Adams je očrtal v knjigi mešanico zagrnjenih referenc vseh glavnih značajev v umazani drami ohijske "gange", Teapot Doma in justičnega de-; ;i rt men ta. Učinek je ogaben, kakeršnega lahko pričakuje naj bolj razočaran državljan. Bela hiäa se trese nejevolje. Willis Markham je lahkomiselni političar, ki je naklonjen svojim prijateljem, katerega je neppšten parlamentarni zakulis-nik porinil v predsedništvo Združenih držav. On igra "poker", pije močno, in se dobro počuti v družbi kriminalnih značajev, ki ga ljubijo kot prijatelja in se ga poslužujejo kot orodja , za oplenjenje vlade in javnosti. Njihna privatna rtorala soglaša z njih besedami, ki ae najdejo le v človeških nižinah. V misteri-južni igrajo I tepejo med aeboj., Tu je "samomor", kupčija z oljnimi delnicami, kabinetni Član, ki ni mogel v prejšnjem letu plačati svojih davkov, naenkrat lahko kupi veliko posestvo za Živinorejo. Njim je na sledu Senator, neumoren pri zbiranja faktov. ns podlagu katerih misli obtožiti prizadete zaradi oplenjeyanJa vlade. Tu je mala vladna atenografka, ki ima obtežihif dokumente, ki jih mora "ganga" kupiti. Tu je kabinetni uradnik, ki je za privat- ne monopole zaradi svotovne dobrote. • On je državni tajnik Končno se eteldena palača ubije. Willis Markham ni prava žr-tragedije, ki jo je ganga vsilila z brezobzirno aroganco. On umrje, ker je po pomoti izpil strup, a se brani, da mu dajo protiaredstvo. Njegovi prijatelji se zarotniško dogovore, da prikrijejo, da je umrl zaradi za-vlitega strupa. On postane mu-čenik. In ker se deželi pokaže kot mučenik, je sled graftarjev in njih tovarišev izbrieana. "Revelry" ni novela v literarnem smislu, tudi ni historičns z ozirom na resničnost faktov Ampak je predstava, ki dreza meriškemu ljudstvu v nosnice z vsemi gnilimi relikvijami Hard-ing-Coolidgevega časa. Ce ie bila spisana ln izdana, da dela sitnosti Beli hiši in njenim satelitom, ali da izpodbujs k preiskavi o dogodkih v mali zeleni hiši na cesti K. in v McLeanovi hižl na cesó H., kot so bili opi-sani pred senstnim odsekom pred dvema letoms, tega avtor ne pojasnjuje. "Prišel je tudi", pravi, ko opisuje prizor na smrtni postelji, podpredsednik, ki kmalu postane predsednik, in ki je gledal ne* zapopadljivo na umirajočega človeka s svojimi praznimi očmi in mu je'zaobljubil, da ostane pri Markhamovi politiki. Podpredsednika Elliot ni poznal Markhamove politike.* Ravno-tako jo ni poznal Markham. Pa tudi* nihče drugi. Ampak vse-» ¿mo; ko Je to p*epfehji Vsi izprti dels vel so ss vrnili na delo. Ko je Društvo podjetnikov prvikrat predložilo pogodbo, jo je iahnke Dry Docks komspnija ošabno zavrnila. ljudske ds sil nad Washington. — Pravkar je ta-kozvaaa Hum prey večina v federalni trgovski komisiji nasaani-la, da je preklicala "pravilno trgovino" I leta lfll^ ki ga Je sprejala omenjena komisija na neld konferenci, ki je Imela opraviti z mlekarsko industrijo. Omenjeni zakon Je prepovedoval kupovati e-H prodajati mlekarske produkte po različnih cenah, ali po ko oo bile cene Višje v enih krajih, v drugih Pa nižj« v ravne Istem akatadi ao bila lote tržne IZBftJtlbi u |*MJiaajt iivljtift Ruski znanstvenik je Izumil aparat sa obnove dihanja In kroženja krvi. / . • f' r ' ' Meekva, 18. nov. — V znanstvenem laboratoriju sovjetskega vrhovnega sveta zs narodno ekonomijo sta bila včeraj Izvršena dva ekaperimenta i novim a* paratom za umetno podaljšanje življenja. Aparat, ki ga gonita dva električna motorja, avtomatično regulira temperaturo in kroženje krvi. Oba eksperimenta sta bila is-vršena na psu. V prvem slučaju so psu odsekali glavo in po pretoku pol uro so vbrizgnill v «lavo s vašo kri ter aplicirali ap*. rat, Uspeh je bil dober. Psajs glava Je odprta oči, ki so maši* kale in tudi ušesa so se gibala. V drugem slučaju so psa kioro-formirali in ffa pustili mrtvt|a dvs uri in pol, nakar so spMoirall aparat. Pes je takoj £ec, gibal s nogsmi svetlobo ter bolečino. Prihodnji eksperimenti se bodo vršili na ljudeh. IznaJditeU upa, da bodo s pomočjo tega aparata možno operacije na Srcu, pljučih in drugih vitalnih or«a» nft. a apliciran iS/t Izrf^Ntl (R M^zds v V,' mrn—mmm Trgovski department poroša, da eo mezdo In IsdeSd raaalk de- lev sa avtomobile preteklo le« to naraall. ^hicago. -r (FP) - Kakor Ifcdelkl PRIMORSKI SLOVENCI NA BEQU V JUGOSLAVIJO Fašisti vlačijo Slovence v Sicilijo. Na stotine beguncev pridelalo v LJubljano. Velika demonstracija v LJub-IJaid. Jugoslavija koncentrira čete ob moji in baje Jo odredila delno mobilizacijo. Govorica o vojni. k4 ij ■■■ Dunaj, 14. nov. — Novica i« Jugoslavije in Julijske BejtečlJc zelo alarmujojo tukajšnje diplomate. Dunajski listi poročajo, da Je ono tukajšnjih poslaništev potrdilo vest, ds Francija mobilizira več armadnih zborov na italijanski meji. V Jugoslovanskih provincah Italijo vlada velika panika. Fs-Šlsti so zsgroztll z deportira-njem slovsnskih in hrvsških prebivalcev na debelo. Na stotine Slovencev beži čez mojo v Ljubljano ln druga slovensks mosta. Begunci pripovedujejo, da fažistovske tolpe, oborožene do sob s revolverji, ročnimi granatami in strojnicami napadajo Slovence v Trstu, Ooriel ln drugih krajih», vlačijo jih v zapore ln odvažajo v Sicilijo. h diplomatskih krogov poročajo, de Js Jugoslavija odrsdila delno mobilizacijo In sačela koncentrirati vojažko četo ob Italijanski meji, V Is Zagrebs jo prižls vsst, da je bilo mnogo Hrvatov in Slo-vencev aretiranih v Istri, blisu Opatije. V Kršanu sta bila aretirana dva duhovna. V LJubljani so bile Veliko demonstracije proti Itolljr; Poli-cljs js komaj saprla cesto do italijanskega konzulata. Ceste, ki vodijo dp konzulata, so bile zabariksdirane. Ljudske množice so nato šle pred franooskl konsulat ln pele marsoljezo. Na Dunaju govore, da bo Ju-goslavlja nastopila kot franoo-aka ssdnja straža, čs Francija udari na Italijo. Ako Anglija hltrb no poseže vmse, Js vojna m-itogibns. Is Belmda Javljajo o ailnem ogorčenju poslancev v jugoslovanski skupščini. Poslanec Bo-žovlč js obdolžil Mussollnlja, da podpira maoodonske vstsše; bol-gsrski komitašl so oboroženi s italijanskimi pužkamt. u Rim, 14, nov. — Tržaški po-alanec Vilfan J4 bil snoči ispu-ščen Is issollnl Je m«-7' odmev« po bile neverjetno narasli, so tudi lezle nekoliko gori. toda v primeri s Izdelki avto delov se le za spoznanje povišane, Lan skega leta je bilo posebno gasns-movati ta napredek. V mezdah Je bilo sasnsmovati 48% nad o-nlmi Is lota 1928. Toda v izdelkih pa Je produkcija narasla ss celih 49% lamko loto Md eno (s lota 1988. ' JT-f ? Sicer te številke pokasujajo še praoojšnjo' kontrole koncsntriri-nja teh izdelkov. Število kompa-nij, ki se bavije s Izdelavo ras* nlh delov zs svte, se Je tnižslo od lota 1919 skoro na p^pvico, Leta 1919 Je bilo 2218 drulb, ki So izdelovalo dele avtov, sedsj ps •Jih je le 1800. V šeetih Istih ae je «tevilo teh koncernov skrčilo-Icakoi vidimo, Lanskega leta Je bilo sanosle-nlh v teh tovarnah 228,980 de-UTvcev^iste 1988 pa Jih Ja delalo v Soj Industriji 188,180. ista1 1981 sačeša depresija, Je število delavstva padlo na 89,-119 delavoev. LeU 1*4 pa Jo bilo v tej Industriji zetMonih 47,788 delavcev. > Spodnje številko kašejo' j*» vnrečno letni zaslužek delavcev in Izdelkov ter dodatno vrednost od ma H04 MM» /f ' ■saill Poln sk sko □n Ja dovolil demonstracija In vad stranka so plo* socialistom In komunistom, ki so loptfll po Itn-diktatorju. Frandjs ne bo odstopila 8|lri}8 U&retscijs Vilfana Je razbuHla pAčino, Ratifikacija nettunska odloiens. Z'WKj HM S.TIS I Mé gornja Kakor nam kažejo številke, Je bila povprečna mezda svišana za nskako 800% od leta 1904 do leta 1928. o«sds kljub temu pa oo mezdo te zoaU ao šle gori, oko jih primeHamc naraščajočim dobičkom, lo i imele razno družbe. Pri tem Je pa tudi treba pomniti, da oo vse druge potrebščine šle tako vtooko, da delavčeva mee^e V tej dobi skoro nI bile zadootaa, ds M so dele delavcu pošteno «fvoti. Vsekakor oo mogotci stetell. ds oo mezde ootele tako siske. da so imeli oni čim vofja profila. Siegr pe vedno take Skrb«, da se nJim ne godi nlkaka krivi-delavca pa tlačijo v*d*> k tlom. • i.^z.zy Pariš, 18, nov. — Francosko-itslijsnski obmejni incidenti skupaj s Csribaldljevo provoks-to rs k o afero eo včeraj popoldne Izzvali ljnte demonstracije proti Mussollniju in fallsmu v frsneo-skem pariamontu. Značilno je bilo predvsem to, ker vlada ni hotela ustaviti demonstracij* Komusftstlčnl poslanec Vali-lant CoufUrier Je savpili "Mussollnl Jo morilec!" HoJaJist Blra je adrasirsl ministra i "Moj Bog, ali vlada do-voli take,besedo?" Premijer Poincaro Je malo-rnsrno odgovorit, da vlada Je ŠO vajena slišati take beeede s leve strani. "Jas sem Imenoval Mussollnlja morilce, ne vas." Je ponovil Couturier. "Rekel sem, da smo že navajeni takih naslvov," ja vstrajal Poincare in a tem Je zvijačno odvrnil od sebe odgovornost vlsde ss demonstrsolje. Socialistični poslsnec Kmeet Lafont je ožigosali fažistovske . napade na francoska železničarje v VinUmigliJk In vse stranke, tudi skrajni desničarji so mu aplavdirsll. "Ako se hpče duee (Mussoll-nI) ssbavatl na ta način, naj gre še v sfriške peščenins, toda frsneoske delavoe naj pusti na mini," Je dejal La^ont. Govornik Je naslikal faHste, kako s , ponarejenimi potnimi listi v že« pu, s bodalom med sobmi in s revolverjem v roki prihajajo v Francijo in komplotirsjo nove umors. Ilelgrsd, Jugoslavija. 18. nov. — Ravno v momentu, ko je hotel zunanji minister dr. Momči-. (Dalje sa 8, strasi.) BARMTANJE Z ZAMORSKIH BOMBAŽNIMI TRGOVCI lavee pe pet dolar jev. New Osšaane, La. — Trgovina s zamorskimi delevd na Jugu Je postala že precej obširna. Sil-ŠIJo so prltošne, da,Je veliko zamorcev postalo žrtev te trgovine. Kupčij« eo vrže poeebno v iK»mi>a;.nom pasu. * Ljudje, ki laatujsjo velike to-v orne avte, čakajo na zamorce na odprtih cestah. Kadar pridejo sa^orskl delavci, ki se po-nuja Jo kot bombažni trgavei, tedaj Jim laatalkl teh tovornih av-tov obJJphlJo prosto vožnjo na bombažna polje In s bombažno ga poMa domov. Povejo Jim. da bodo trgali bombaž na neki plantaži, ki sploh ae postojl. Ce ss zsmorci dajo pregovoriti in sprajmejo ponudbo, tedaj jih odpeljejo v taborišče, ki ga strašljd privatni strešniki. Tsm sa peevdodelodajalci še le porov. naJo s pravimi lastniki plantaž sa vsaksgs zamorca pa najmanj po pet dolarjev, da mu ga odsto-í>ija. da grs delst na njih plan-tafto. Mvhiškl konzularni sgsatje zdaj preiskujejo rssmore v državi, ksrai mehiškimi delavci ravno tako rsvna kot zamorskimi. V vzhodnem fsatj«'d«lsvj| sretlrall drvsl^^^^ trgovcev ki SO pvndsjsli ljudi V sgšnosl na bombsšne plántete. so s- PROSVETA glasilp slovenaaa HAaopif ro&omm BÊÈÈÊm LASTNINA »LOV» NSKK NABODNB PODPORNE JEDNOTE S^^h B^ '-"m ■ i- «SB» . '___ " « 15. NOVEMBRA. nedsoro- lafcspld — — fiifcijL ZedinjeM driav* (Ima Chkaa») ea toU. »JO •Id r M j* _ vaJi, da-ti pravilno poroda jo o atanju bolnikov. Njim namreč ni toliko xa to, v kake* stanju temveč samo Cen« offlfttoT po dosetWU» Naročnina •al bteteKÜ « tri m^c; CmaaÉeteOssse MJ« aa Isto. 8MŠ IrU fl.65 sa tri i" *» Inosematro ■ MaaloT n TM. kar «M -PROSVETA" SSS7 IS b. Umrfik Afa^ Okw. karje nabrali "THE ENLIGHTENMENT" Orvaa ef tka hiot«» Nataši gg 'iH owned by tk« 8la?«aa Natkmal Baas« Ué*i Advsrtislss ratos aa ...... .jzammmm Subscription: Uoltad Statoa ( ; chicago »nd ionisa > I 98.00 par -MEMBER fi THE PEDERATED PRJMM1' I* TatoTT^Ia a. sr. (Ort. ^ÂLÎSTT ~ ^__jaai, da via )• ■ Uai d*n»m potakla aaisiaias. ........ p da M fin aa actart UM. _ t............ nkpotrebnb skrbi. Ohio. — Za eta ao na aeji droit. 6 S. N. P. J. vsoto $940. Denar na International VVorkere Aid, ki vodi pomožno kampanjo za družine starkarjev in ima noelov: Textile Strikers Relief Campeingn, 743 Main eve., Paeeaie, N. J. Darovali eo sledeči i . Po M: A. fttrubelj, J. Gržin-čič, A. Stamfel, A. .Garden, K. IMa par I Trinajsti«, J. Zupane; po 25c: M. Stubenz, P. Hribar. Jack Cucančil, J. Svigel, L. Maahken, Jack Pozun, J. Dufjana, F. Somrak, T. Cartalič, F, Valenčič, J: Brotovtt, A. Solar, T. Surfna, F. Slosar, 1. Simčič, Joe Brdtovič, N. Motulovič, F. Kukovac, F. Jazbec, A. Jereb,' S. Lunder, B. Stanovalk, M. Cvelbar, L. Med-M-. Sor* ; , HIV) un HIVIT IVUJU liai»»". bolniftke obiskovalce, ki bi ae ne tt moramo značajne člane sk ozirali na prOatelJstvo, temveč poročali resnico, tako da bi dobili podporo le tisti, ki so je vr«dni Društvo 'Zavedni sosedje" it. 168 V prebitka, "Cvetoč $871.80. ^ 1 jeno od izkazuje $«77.50 izkazuje društvo primanjkljaja I kritizirati va, ki je oddajamo kake pol milje, toda toTnavajam zatoH ___ kako umestno bi bilo, da bi ae drultvi družili v eno. To bi bU korak napredka in bojšega uspeha. Bilo bi umestno, ako bi ¿lani drultva «Cvetoči Nobel" na ovoji aeji npapravljali o tem vete k, T. Smuk, M1. Sorn; ' k , Bryan $0e, Jeanette Boaiek 10c. Skozi voh teden ho ugibali, kako bodo župan in občin- Bratski pozdrav !-isrt TM- «ki zastopniki sprejeli rumunsko Marijo, kakor da bi bila najetlč, nabiralce lizredno važna stvar, da pride v Chicago kraljica te de-] pripanHU~ Euclid, Ohio. -govora o simulantlh, toda ne prida ^ njimi na dan, da bi Znano "Kelendar Novi 8vljer.«odi-na 1987. Naklada Jugoelaven- akog prosvjetnog SsVezs v SJe-diajenim DrŽavama. VI 60 centov. Prejeli amo na ogled ta lični koledar sa Hrvate v Združenih državah. Knjiga jo broširana in obsega 82 strani iz- Govoril je v K ansa a Cityjn i odkritja spomenika padlim. Kansas City. (F. P.) — Predsednik Coolidge je imel govor v branega čtiva, ki bo gotovo do- tem mestu dne 11. novembra hb brodošlo hrvaških pr^nikom. priliki odkritja H^memka pad-Odbor Jugoslovanskega pro- v svetovni vojni. V svojem svetnega zaveza je prt izdaji te «ovoru j« j^edsednlk izrekel ne- knjige, ki znaluži boljše ime kot koliko besed, kiao nekaka meč- Is koledar, gotovo imel v mislih niča sentimentalnih fraz, da načela organizacije, katera jo je ao ^kateriMi ljudje kar** izdala. V koledarju je vse polno gledovali, češ, aH to govori naš kratkih povestic. črt, pesmi in I Vodljivi Kalvin, ali kdo drugf.| združenju i, da bi se s tem obeh «društev smo ros bratje, za vee; vsi v o. 8 tem bomo _______močnejšo Slo- narodno ptfpofno jod- pomagal mnenje in se organizirati v stroKovnin organizacij»., izboljšanje svojega gospodarakega položaja. Kaj je kraljica? Predstavnica režima iz dežele, iz namr^i»v^kdo ijo. katere prihaja. In kakšen Je režim v «tf, izkaze prihaja Marija? Na twoée političnih jetnikov zdihuje vi )bilku „, ^ poVBdo t»ko-l«: rumunukfli ječah. Ti politični jetniki so bili vrženi v ječo, «obtakal lem tra to eem videl, ne da bi prlili pred eodiiče. Preganjanja, ki bo bila vpri- £ve»»oIn vrl zorjena proti kmetom y Beiarablji pod pretve^ "komunisti, so ôe v živem spominu, Maaakri, ki so jih pn- ¿aiJpigje ^ Tretji pravi: rejali rumunski mogotci s svojimi vojaki, žandarji in po- -Ležal je v postelji in glavo je licaU, tudi le niso izginUi i» spomina. Na tiaoče naail- imel obvezano." Talca ao poročila st^v U so jih Mi rumunaki ^tzimo se je meni ivdelo skimi kmeti in delavci, govore, da v Rumuniji vlada re- neUj Mn)be obiikat «em šel > žim, ki je sramota za vsako evropsko deželo. sumljivega. Ko sem prišel v Rumunaki kmetje se ubijajo in garajo na svojih ma- hišo, je možaka ravno davil ka- lih kmetijah, delavci pa garajo in delajo v »^^^jffi Stt At ko mezdo in brez vsake socialne MSCite. Medtem zdrav. Takrat sem naznanil ljudstvo živi v bedi, pomanjkanju in siromaštvu, pa ru- predsedniku bolniškega odbora, munski bojari in drugi oblaatveniki raakoino in udobno kaj mlelim in želel, da bi pokli-žive v evropejskih mestih, posebno v Parizu, kjer v druž- f ^vnega ^ravnil^dr Ke^ bi demimondtk zapravljajo aadove deU rumunskega ljud- ¡^„¿m nl ^ moiak » §tva. 4 je javil zdravega ter šel delat. Iz te dežele, ki Uko ravna z ljudstvom in v kateri na Ce bi bil tak član oddaljen, bi ta način bojari in drugi oblaatveniki zapravljajo denar, ™eda Z vlekel ^ ' prihaja kraljica Marija. In AoEil ves teden dnevniki polni novic, ki so pripovedovala, kako ni M »vedajo, da je jednota tise bodo oblekli občinski svetovalci in župan, da oflcijelno stanovi jena zato, da jpomaga .prejmejo kraljica - ^ncTp^^^^bm V Chicagu so zborovale že velike delavake organiza- vtč( kftkor p* plačajo. ci je; priftli so v mesto zastopniki velikih delavskih orga» Delegat je oeme redne kon« nitacij, ali le nikdar niso lli občinski zastopniki in župim vencije se spominjsjo, da sem sprejemat delavske zastopnike na kolodvor. u . ■ P^ogom dne 23. sep- A, 1Ï■ ! . , i U % « tembra zvečer. Ampak delegatje Cemu je treba iti sprejemati kraljice na kolodvor? ! 0 ugmvarjali z vikom in krikom Ali so kraljice mogoče več vredne ženske, kot delavske ter nikakor niao dali govoriti. hčere in žene? Delavske hčere in delavske žene se pre- Predlagal aem apet dne 24. aep- življajo s poltenim delom in ne od kraljevskih apanaž, ki ¡Jg» ^ ^u^odb^™ so izsesane te ljudstva. Vaekafcor vaaka delavska hči, JJ je glasila vsaka delavska žena veliko preje zasluži, da jo gre na ko- n Mmehuj*jo. seji pomagaltrelevati društvene Kadar kralji, kraljice, princi in kraljičine potujejo,M" Jodnotine zadeve. naj občujejo med sabo. Državljan republike nima niče-1 ^^^^ etaoi^tooo «ar iskati v družbi članov kraljeve družine, kajti držav- aktivni pri drultvu. »daj pa ao ljan republike je kraljevim zajedalcem le navaden tepec, poatall brezbrižni in na zejt jth na katere člani kraljevih družin vedno gledajo le a pre- vidim fte par let. Vrodnjlh »iranjem, kajti zanje je državljan repubUke le kanal ja in nî^t. ^ko Wmoro hagaža. V ^ biU wk( ki mu jt do napredka Dati je treba priznanje onim občinskim zaatopoml v nali Jednotl. nmeriAkih mest, ki niso hoteli napraviti nobenih oficijel- Oanl dobro vemo to, da ^ nim nprejemov kraljici, njegovi hčeri in njenemu sinu. | «popravni pri ^gjf*^ . Ti zaatopi n« pokazali, kako visoko cenijo kronane zajeA^^^l^J^otn^ dalcc*, ki ne delajo, ne aejejo, ne žanjejo, vseeno pa žanje- smcij0 Nala dolžnost je to. De-k^MMMH^^H^^HÉ lajn» vsi. da ne bodo izkoriščevalci Izrabljali pelUnlh Članov.4 OlevHandski zastopniki vseh druliev se strinjajo s tem, da podpora odtrga za prvih sedem dni, her vmo, da ae je «a prve dneve bolezni tudi izplačane na: vel podpore. Poleg tega bi morali primora-snu! v«, tU pri « topi k najbUl* društvom. Iatotako ao ae izza več : je nadaoretvo pri društvih. ImeU amo ln le Imaino navado ponlatl obiakovAca, ki V1DOVIC1VA DOPISNA SOLA V SARAJEVU., -f •J Od orgluiiaacije z gornjim i-menom amo prejeli Članek kateri j^napiean za Jugoslovane v Ameriki v evi1)o, da bi^e eezna-nili s to, novef učno' uitanovo v Jugoslaviji, katera v ranici nima nobene sovrstnice po značaju kot je uatknovljena, Ustanovljenl je radi potrebe, da ae jugoslovansko ljudstvo dvigne vilje moralno tn kulturno ter 0-tično. Vidovlčeva dopisna šola izdaja revijo "tfzgajatelj," jfn tednik •Vovi čovjek/', kateri izhaja ze prosvetne etične šole, ki ao ustanovljene po v^j Jugoslaviji. Izobraževalni klubi, ki pripadajo tej učni organizaciji, ao celo irted Jugoslovani po drugih drtavah, zlasti pa v Ameriki med izselje-niki. Mlljenko Vidovlč, po katerem je , zanesti znanje in nauk med najširše ma* ljudstva, da ae odpravi adatfabet-stvo, katerega je le «TOcej po julniK kakor tudi osrednjih de-ih države in dk se s iaobrazbo sploii ljudje povzpsjo nad laž; korupcijo in krivico, česar je to-iko razpaaeneia po vojni med judstvom. Pokret je zelo sgilen. Do ^ nes je razpečal med jufOslovan-ski narod na ato tisoča zvezkov raznih prosvetnih in etičnih razprav. V zadnjem čaau si je nabavil par avtomobilov, na katerih ae profesorji tega pokrota vozijo v razne kraje Jugoslaviji dele knjige Iti svezke, obdržava-jo kulturna in «noralna predavanja in organizirajo ljutl v iso-braftevalne kltil».^ j44" v Zadnje čaee eo profesorji na izobraževalnih ekapedlcijah o-brali vao južno Srbijo. * Bile eo velike žrtve, toda uapehl ao vendar povoljni. Ljudje» kateri ljubijo proaveto ln nasod, jim gredo na roke in pomagajo terijnlno in moralno, da «o iso .podučnih in zabavnih člankov, I Svoj govor je bial m ker ga je kateri so proizvodi urednika sa-fbral, je tem slable, da je moral mega, a v veliki meri tudi drob- predsednik podati taka proti- cl najbolj znanih piaateljev, kla- slovja, ki so tu navedena v iz-slkov ter modernih svetovnih I črpku: pisateljev, ki so prevedeni v lepo "Premirja ni zaznamovalo hrvaščino. konca vojne, zato ker vojni le V uvodnem članku "P&zdrav ni konec." , ' r 1 novoj godini" je urednik kolo- "Pod nobeno drugo zastavo darja dal tudi kratek pregled nis0 tisti, ki so služili njihovi preteklega lfta. W^tki apisi deželi tako visoko čidsni^ ^ Franca. "Nihče ne moro dvomiti, da je bova, Lenina, Bouteta, poato-l-.j. . w poveličana, po- rss ke, ki krasijo gradivo, niso sla- "Mala celotna nrllitarihtična be: Koledar je vreden avoje cene. ia aavalna moč je najročja, ka--- - tero amo sploh ie kdaj imeli w> PBEGKUPACUA FRANCO- mirnem času." SKKH SOCIALISTOV. "Vsakokrat ko se Liberty ---bond umakne, vojito pripravija- Zadnji kongres francoskih I nje napreduje." Pereča vpralanja. Zadnje dni smo dobili nove lekapirske fraze, ki jih izkažlju jejo najmanj romantični ljudje Poljubiti ali ne poljubiti, to je vprašanje. ^ ^7 | Kruliti ali ne kruliti. Piti ali ne piti. Hoditi po jajcih a U n« hoditi. Zadaviti ae ali ne zadaviti. Kume cic ali kume cec. • • • Shawijaaoviči. Angleški dramatik Shaw je dobil Noblevo nagrado za sve-fibvno najbolJSe literarno delo v Ifetu 1926. Shaw pravi, da v tem letu ni spisal nobenega dela — ih aato je menda dobil nagrado. Srečni Shaw! Koliko je dru-kih, katerim bi bilo dobro planati, da ne bi nič pisali! AU jo hudič le ubit? 'Sestra" Aimee je zdaj na oddihu. Ampak miru jI ne dam pa ne dam. Imenitna ženska! jo nadove delavnega ljudatva. Cikanka delavska federacija je izrekla svoje preaira-nje. To je bilo možato in v posnertlanja priporočljivo. Izgovor, da je treba biti napram kraljicam vljuden, ker ao ženake, nc drži, ker ao ravnrf tisti, ki tako ]govort najmanj vljudni napram delavskim ženam, hčeraai in da-lavkam. u Za državljana republike je vsaka kraljica le predstavnica monarhisUčnega režima, t j. režima, ki Je ravno nasproten republikanski formi vlade. Za to M Mfft Imeli |K)šton državljan republike aa kraljice, kralje, IjiČim in prince, sploh za vse, kar pripada b kronanim paraaitom, druge^ kot aaničljiv umne v. takorvanfih radialnih socUli-« /Pripovedujejo nam, da nas v •tov je Pokazala vladajo med ffvropi ^vražjjo. Taka poročila strankami levičarskega kcrteJft 80 brez dvoma pretirana." ¡3 v M tedaj je« bil sestavljen iz zastopnikov meščanskih demokratkkihto vi* pa žlvljenski napredek komune. Zato je struja, ki je zdaj na krmilu Rusije, prav storils, ds je vse finančne moči sovjetske Unije posvetila razvoju modernih industrij. Rusija, ki bo stala na lastnih ekonomskih nogah in ki bo obogatila najprej v svoje ljudi, bo lele zrevolueijonirala ves ostali svet. V e e mokroti In naprednjakl po so-, (TrtVnr.. drugoma Renaudi in Grombach>^0Ve*Ä AU al državljan? bo najbrže prenehal izhajati. ^ Omenjena eodruga sta že izsto- ka**no pila Iz urednlltva. Franooski|8vetuT socialisti se zato sedaj toliko resneje bavijo z izdajanjem dnevnika. Njihovo dosedanje glavno strankino glasilo je bil list "Populairs", ki ga je bU osnoval francoski levičarski socialist Longuet In ki je sedaj izhajal dvakrat tedensko. -Popfcrteiro'' nameravajo aedaj izdajati dnevno. Francoekemu socialističnemu gibanju bo ras- amerlški duh odpove, upanje ostane tedaj ia da ee narod dvigne ln kuHarno. ia evoj misijo "Vldovttov proeoetno tični pokret" pobira tudi prostovoljne prispevke. Glavni pokrota je v Sarajeva, Jugoslavija. | SOCIALISTIČNI GLASOVI \ KALIFORNIJI. San Francisco, Cal. — Pri I bllžno 60,000 glaaov je bilo od-[danih za kandidate socialistične stranke po vsej Kaliforniji pri [volitvah £ novembre. Največ glaaov v San Franclaeu je dobi la Lena MOrrow Lewis, ntmreč 9153. Upton Sinclair, kandidat sa kongreenlka, je dobil v San Francleia 4588 ¿aeov. New York.—Na javni dražbi, ki je bila v petek, le neki koljk-tor zgodovinskih dokumentov | plačal 1828 sa evelenj originalnih Napoleonovi pisem In uradnih listin z njegovim podpisom | is čaaa. ko Je bil francoaki ca t ni bil ia obiakovalca. Jas mi- n,da bin morali to opustiti, Pariz, 18. nov. — Parlament is včeraj sprejel e Stt glaeovi paoti 207 zahtevo vlade, da 1 sme biti nobenih Interpelacij, dokler zbornica as odobri budže-ta sa leto 1W7. Akcija glede dol govae pogodbe a Ameriko pride na vrsto šele v februarju. * I I Washington, D. C. — Vetera-ai. ki ao ee prod 88 leti bojevali V civilni vojni'aa odpravo zamorske sužnosU in ene^ma! U-nlje, naglo odhajajo drug drugim v «rob. Biro a pokojnine javlja, da je v pro-šlem letu umrlo čea tisoč teh ataroev. Danes eo brez malega val stari les 80 let. Nekaj let le — ln zadnja priča civtfae voj ne ^e pridruži veliki armadi, Id potiva preko pel atoietja. Ia te-| daj bo civilne vojna živela aamo 8a v zgodovini vek? Najnovejši rezultat leksi-grafsklh raziskovanj na Angleškem prinaša naatopne ugotovitve: petletno dete, ki je normalno razvito, potrebuje sa avoje izražanje beaedilče, JOHN 700 besed. Trgovec je le toliko naprednejši od otroka, da obsega njegov slovar 8 do 10 tisoč besed, dočim mora biti književ nik le bolje založen ter mora razpolagati z 12 tiagL Izrazi. Shakespeare, največji genij veeh čaaov, ja v avojih delih ik porabil 24,000 beaed. Leksiko-graf I pa tudi niso pozabili Izračunati, da mora razpolagati eo-dobni glavni urednik velikega angleškega liata a 46,000 izrazi. «srav v Bolgariji. Ljapčeva vlada-nI nič boljša Od avoje zlo-glaene prednice. Teror v Bolgariji ni niti nejmand opuatU. Ljapčev je vreden naalednik Cankova. f naelljem, preganjanjem, ubijanjem In zapiranjem skuša sajesHi nagli napredek socialnih Idej v Izkrvavljeni Bolgarski Ljapčeva vlada proga-ujm umri irroKovno orginiia-eije in smlaMaHlai list«. Zlasti gieaile bolgarskih delavcev "Narod" je vladi silno neljubo. Obtožuje ga vcModaje Ud. In vee kaša, da bo Ust ustavljen In u-redniki zaprti aH pregnani. Bn-lajo ae namreč volitve v okrajne zaatope ln ljapčeva vlada bi al rada la vnaprej tasigirala "svo- Iz Collinwooda: Zelo perti-nentno vprašanje je, kaj je storiti z državljani, ki vedno sgiti-rajo aa državljanstvo in vprašujejo druge: "Ali imaš papir?", ki vedflo godrnjajo in kritizirajo, čel "Kaj bol ti, ki niso državljan! — sami pa pridejo na volišče zadnjo minuta, Uko da ne morejo priti na vrsto in morajo oditi, ne da M volili, e e e Ali poznate tri hrate, ki žive v najlepšem bratstvu: eden v Clevelandu, drugi v Ckicagu in tretji v Denverju? Srečna jim mk jka. ker Je le v grobu l o a a Tkm je med... Ce rumunaki kralj izgubi kraljico v Chicagu, naj jo iš«e v Krucehajlantu. • a • Vročina mori ljudi v Detroitu. Konjaki tat je benkir. Podgana je tudi domača žival. . K.T.B. V Franciji nI feesapeeelaea«. Ministrstvo dela v Franciji poroča, da ae nahaja trenutno v celi Franciji le KWeloltirides< t brezposelnih delavcev. Tl-delsv cl.lhed katerimi je le enajst len, dobivajo državno podporo sa brezposelne. Dela je doeti. < delavcev primanjkuje le vedno Celo v takih poklicih, ki ne ze-fetevajo kvalifikacije. Takojk bilo sadnjič ponujenih je ponudilo le 780 delavc^ HHiwmH de nezakonskih otrok prva drla- ?v , **9mm ispraznjeno me- «oOkrat, odhajajo raka»* "Tru-va v Evropi. Na |x>dlagi stati-\aX°: ^al ^»Jlč pri- dil sa bom ia storil vsa'a veae- tistike ja bilo dognano, da je I ,,, *n I jem." Cemu ni rakel: "Pridi prillo v njenem področju na L» . Iuri ml Priporoča, ko pojdiva! O, zdaj vem. 8 tru-evet izmed 100 novorojencev 0 kraja. .Pihal je močan, a tako topel veter, da so se ljudje na ulicah pošteno potili pod pretežkimi suknjami. Izpod neba je samo zdajpazdaj zapršelo, toda gfuno za hipec in veter je zopet osušil zrak*. Zvečer je pričelo pobliakavati, Lprga od daleč izza Polhograj-ikega pogorja, zadaj za Krimom in nad gorenjskimi ; velikani. Nekako ob 22.S0 se je prignal od juga sem močnejši veter,Jd je dirjal s silno bralno proti verovzhodu. Počelo se je bliskati in zavite svetlobne kače so hip švigale ter rezale kopiee črnih oblakov, ki so visele nizko nad zemljo. Po 28. uri so butal ob mesto novi mogočni vetrovn valovi, se odbijali od hii in delali pot skozi mestne ulice. | Vihar se je Razvil v strahovit ciklon, kakor ga Ljubljančan menda sploh ne pomnijo. Veter je divje tulil, pod strehami livižgalo, okna so se trgala s tečajev, šipe so žvenketale na tla, le streh se je jela trgati opeka ia med hruščera in truščem padati na cestni tlak. Strahoviti. ciklon, ki se je gnal s hitrostjo 25 do 30 m na sekundo, je grozil, da poruši vse, kar je stalo na pro-atem nezavarovano. Ljudje so prestrašeni planili s postelj, pri živali luči in strmeli skozi okna v temo, ki so jo od hipa do hipa trgali yid jemajoči bliski. Javni lokali so se v hipu spraznili, vsakdo je hitel domov. Na ulicah to »e nudili opazovalcem kaj pi-tani prizori. Vse se je stiskalo k zidovom hiš,'kajti opeka je padala h streh in nevarno ogrožala vsakega posameznega pasan ta. Koliko klobukov je veter str* gal z glav, je težko reči, sigurno pa je, da je veliko zapoznelcev tolo domov brez pokrivala, lokrog 23.30 se je zločesU vihar za hipec umiril, nenadoma pa je pretrgal nebo mogočen blisk, da se je Ljubljana videla kakor v dnevni svetlobi. Vmes je udaril votel grom, nakrat pa ao se odprle nebeške zatvornlce in vlila »e je silovita ploha. Strelen naliv se je po preteku četrt ure izmiril v težak dež, ki je pa-|t-koro do 1. ure. Vmes je |rm< lo in »e bliskalo, da je bilo itrah. Nenadoma pa se je vlila no\a silna ploha, ki SO je preverila malce nato v strašen oran. Na zemljo je udarila toča, »prva drobna, nato debelejša, «e je, kakor da so zbesne- LMtcentnmiu Siloviti orkan pi prizanese!. V Zvezdi j« vetrovni val izruval mogočen kostanj in ga vrgel na ¿podstavek bivšega spomenika Radeckega. Barja je potrgala s kostanjev poslednje listje, katero je raztrosila vee naokrog po mestnih ulicah; a niti prosto de-Wo se ni moglo upirati strašne- in še eno večjo hišo, stoječo blizu struge. Obe poslopji sU se zrušili. V nevarnosti je bilo PS še več drugih hiš hi gospodarskih poslopij, katere so neustrašeni domsfetel rešili le tošpjo leto nenavadno prizadeta po pogoetth poplavah. Komaj ai ljudje malo oddahnejo od ene. ie nastane draga. V petek še v popeManakih urah Je nastal D^B(^K0NSKIH I Jesenska muha Za staro avstro-ogrsko monar- . Znttnac Predatavi urednl-, hijo je bno znano, da je bila gle- ku mt,w ,tou» «** * kot poro- da se mati ne zbudi. "SI ti? Čakala sem te, trpela, poslušala obljube. A kje si T Daj odgo- Zopet je obljubil, obljubil ti- Žurll sem se ia poročal novice. I pokrov ob steno^l^enakomm-no _______ _ >U ko sem poročal, več je bilo odmeva: "Vrel so. dolžan si mu vrtinčasimu IrZ^^re^TTJ^ **!Z'J S*/®I,k* 1 ."¿"g, Nem-I Vse okrog ao stale ln «"tal! Najdi klud. ki sem ti g. besnele burje. MjOje na 1 ***** "^Poročaj, pa me-Vrglana lemljo! I» tesneja Pajhlove hiše na Rimski cesti H2£ ^T^iv^ uiJT^ 10 ^ ^^ «•«• Anglija s 4, Rusija s 2.7,K jas nisem lepa? Pa «o popelji v prostoren * ~ predvojna M*1» aem, a bogata 1M Sa- *r»J' to t*>m nagradila, i me- svojim ujme,novice, NoWoe so rastle, ee|?JS1m.tMl*kruh- Videl bol in T"/'. J?Tiitni 10 *)r*8tra*«ni Pravcati vihar pa Je nastal poloče SUri Avitttii ^l^ffia « ia;i M&m+^M več je bilol-lmeva: sled i Is Pajhlove hiše naRirnsk? cesU Most Zi wJh ' *> «» "h eo ležale sd«*- k<, Anglija z 4, R orkan zlomil debelo smreko ki Lhe L V ilf^ ' V ^m *ipe' kakor «ksploslji. Nizozemska z 2.6; de padla preko ograjeTpretr Sfilit 7 P,°h! " » vo- Srbija pa Je bila s »u ir ;n,pr. ^■ odassli U popoldne. IsU usoda da sta napolnila struno Savlufe.Lh.« n« «^^__- obljublja-£ Najveijo Škodo v me.tu p. je I Podnartu «Tji« mliMK^p^, ^Z^ZlTm™ ntUkWni *» ^'¡^ """ "" "v'.m ^ ien,k.ehetrov ~ 4.irok0- Moi»° ** PO- to to nI dalo ugotoritl.I Po voJnl .o t. tudi v .».trli- Nek,g. dna kar nraatanajo. vllJJ:.- pravit». oltV Doimce na Stari poti za Leoni- ikodovana iaga gospe Ambrail- Tadt dana, . aoboto ja vrane akth deklah »m». 1,11.' Iihulati novice. OdDravim aa T N* Ja« pravim v^ m. Vihar je okrog 1. ure po- deve v Mojstrani. Voda je od- zelo viharn« InTtovi» S? f^^.TTi»,» 171"da HzvemTaj jJVnov™.^' 01bl,ub»- «**«*• je plim« i noi, privzdignil na arednjem ne.U *eet vagonov rezanega in j. bati Se veij, poWn"^ d«l Te ". da «vj5«jlrenuWW d« Jih vTv li.U nI. S. u- i* * »'• JutrtT^ trakt« del ploi.vina.te etrehe. | le.., unlilla ako«, po-|voda v w58S1SSS$S8M jMS Tffli? SMjgBfcT!^^ /J ^ •mo Se prlflakova- m zagrmeli na tla. Sledil je ka- izdelanih pajnev. Nadlovcu Ra-|nočemo doživ^v Celju in oko- roMčno 1 . se- Prevelike oči Imaš, vss povohaš [ tem Li» ¿stakneš. To so ostre bodice," u t^L^L 10 ti min, razdivjani element pa je I biču je voda odnesla vogsl hiše. I zavil nato še večje kose ploščna- Mnogo eUnovalcev hiš ob obrež-te strehe in nakrat je z velikan- ju vode v Mojstrani Je zapustilo skim truščem odletelo vee sku- svoje domoye in se izselilo v so-paj na tla v kot dvorišča. Plo- sodne vasi. Valovi so izpodko-.čevina je pobrala s seboj mnogo pali na Hrušici še drugo polovico opeke nekaj pa je padlo na tlak železniške čuvajnice. Prvo polo-v podstrešje. Zlomljen je tudi vico Je odnesla voda ie pri kata-strelovod na desnem traktu ob-Utrofi pred tremi leti. Od Hru-L , jekU. Skupna škoda, ki jo je šice dalje je proga na dolgi črti P? Niaiič f1^1^ JWslovan- lici katastrofe, kakršne aji niso doživeli. "mussolini je morilecln ODMEVA po francoski ZBORNICI. (Nadaljevanja p 1. .tranl.) strašni orkan prizadejal poslop-1 ogrožena ia še vrši Dromet le »I *konfi11 Parlamentu nettunsko tr-jut znaša okrog 30.000 Din. Sko-1 p?estognjem I fov*° » Italijo v rati- F ari temW prisadete. Največji od- "Novice ao,M Jih sagovarjam. statek nesakonske deoe odpade "Mahni s peresom, naštevaj,] na Koroško i 87 olst Sledi Sta- ofibljl se dejsUv, poslala] go-| jerska š 80, Saliburlks ^ 28, vornike, trgovce in hvali," — 1 Gornja Avstrija s 85, Dunaj s "Ali stvar js resnobns," prl-19.78, NIŽja Avstrija s 18.8 ter pomnim. Vorarlberška a 8.88 odat. Na °Te«ko je," vzdihuje glas. prvem meetu pa je glede neta- Drugi: "Vrzi, pusti, kaj bi dr-| konskih otrok mesto Ossdec, ki I «al." Med njima hodi čudno o-pokssuje neverjeten odstotek | pravljen gost, trd ia nslsprosen, 42.1. ............. ...... jjnUl psoftajsm in obljubam. Po- mmm ¡1. NaprsJ mu kličemo: kar mod nami ostani." r: fvoj STAND AMD OVI. DRUtBA M» VORI SLADKO IN PRIJAZNo! I judaki inšpektor za zdravstvo, smemo soditi rasličnsl vsod so oglaša, ns o no. Kjer jo ■ ^■ZZl , I «kači jo,'rj7nrSia" vest''ds na sUtistike, kruh. pa njega S"" ¿«i^sr;^^ d0 drugače poročaj I" Preprl odnesla voda skupno 8 državnih | glftnika viltoa v iJTrnu* vS,: , ... .. povprašu do si je včeraj dopoldne ogledal ' Far. i Odnesla Voda skupno 8 drUvnibl r ',. .r»~71 koneka deca ni vaelai nlod uo-lčati sem se hotel, sato aem "ho-IL""^ ■ ««iavci. urut- Vukievlč. Ženski bolnld je tre-1 moetov i» 14 privatnih. N. dveh | «T...,H k^JST in hprij»«^ dil pT^l. aU poZut revolu- _ ^ Pismo, ki «»J,! P!u]g 0[x ^šba v Kitaj u rev^lucljonarni kanton-•ki vladi, pokasuje, da Je drulba Imela sitnosti s dslavcl. Drui- \ wr Z ^ . . Je seveda naredHa boleč vtia na kvarjenosu m izprijenosti, ou po oeseu. iščem, povprašu- dionarnl vi^i^ 11 i. krajih ^^^^dobre- M^^V^jJ^^ Ljudakn tradicija ima tudi iz- Jem, nfkjsr nič, 'Stopim v hlšej X^VnaU.Uvko Knrnn!!" ga, na enem močno ^P^o.P^^ dalekoaelno vlogo. Na glej: ••Sedi," mi po*ko, pri- Jh!urTSi" Pri Lamasanu je voda strugo 'I Sv^kem n. Pr. vlada nazira- maknejo stol, "Oda*!, pa HbičLI^ čano akcijo proti ratificiranju d» mor* Un§k*> •• H1^ bWJo v ljubkem doma- tudi pod revolucijam tega pakta. PNettu«kaS h*?* ^ ^K^iSaSSS^^ ba priskočiti nujno na pomoč izdatnim kreditom. Človeška žrtev. Strašni ciklon, ki je divjal po-1 ^menUl 4in ^ «^J-kjer ie noči, je okrog '23. ure zahteval »Ito poiaraj ossta. Z Jezerskim tudi človeško Ž^tev. Ko se je ob 8p,<>h ni a®6™ tveM omenjenem času vračal krojaški v bteJskem kota. — Veliko pomočnik Ferdinand Breznik, «°rj« hi Opustošenje je stanujoč v Vodmatu, domov, je Prašno neurje tudi blejskemu nakrat začul na dvorišču Pečar-1kotu- L11° Jo neprenehoma v go- tel;je za glasom in našel hip nJ močo dMje. ,Topli južni to na dvorišču na tleh ležečega ^, ^ W r L^J ¿^JK nezavestnega človeka, vsega v rah, *o gnali vedno nov« tetke mandati® krvi. Breznik je skočil na cesto obtafca pred seboj ¿h bičali s te*- ^JJ»J#n n priklical stražnika Antona kimi vodnimi curki poslopja in » 1 ^^^^^ ____jana, ki je spoznal v pone- Modo že iUk prepojeno zemljo. | m0Ft UPi"' dt W trtn /srečencu 281etnega Pečarjevega ba dom' kl, tvorllnaloiaai vosovl drve mimo noč tom in trgovcem nekatere ugod- h4^0 »«»«ogibno prvo stopnjo in dan. Cez polje se osrem; ravne pogoje. I bodočega zakonskegs šivljsnjs.| no in.široko Je, klasovjs so prl- I>onden, 18. nov. —• Franconki zunanji minister Briand je vče- *M* letalcev aMtm Razliko med nemškimi in slo-lpogiba. Tam šuma mladi gos-1 , .JH^ ®itl1, vanakimi kraji pa tolmačijo na dičl, vmes se belijo ponosna do-L ^London, 18. nov. — V «ngle-ta način, da Je pri Slovaihh šte- movanja in mesteca. Reke ln "kom parlamentu Je bila včeraj yilo nezakonskih otrok rasme- tisoče Jeser *e zrcali v globokem "mgnJcn* br«bri«nost, ki mor-roma majhno v glavnem radi snu v zemlje da diha pod njimi r* v «i1»™»® sanamarje-tega, ker so ljudje ženijo in vsa v žarenju težka in močna Jfl' ^ snglelkl vojaški avljatl-mnošijo zelo zgodaj. Mladi ta- vase zstopljirts." — Tako poro-l^ J ¡¡¡n joita je bilo 78 konl pa omejujejo število nota-1 čaj I koasks dece. I Cemu opisovati naše rssvsd in dels, ko Mfmi vidimo, da ss is Rusjana ki je spoznal v pone- ■ vodo že itak prepojeno zemljo. ^"h^^Tui V^T srečencu 281etneim^^^^^^ii^^^i^eiV^j^i!?^^ teim^s^ tSicIJ^m^^mnSjo jln^tidiJOrl MELLON SE ZANIMA| njih blesti lal? Odloži plMČ, is- hlapca Jakoba Volkarja. Ome-I^ Radovno in poleg tega na-J^^i, S^ilZ miufu....... letalcev ubitih. Mogoče uvsds-jo parlamentarno preiskavo. dlelega težko poškodovanega ^isn blejski vodovod. Bled Je Volkarja so odpeljali v bolnico, ^ vode, enako vm oko-kjer je ostsl nezsvešten vso noč. ^ vaai. Občinski n^etovi čez Po izpovedi natakarice Pečarje- ^no: Zumrov Rakov in je| Vintgarski ns obstojs več. 10 ve gostilne, Marije Trček, | Volkan zlezel iz hlevskega podstrešja na strehe,.koteč priti na ta način na hodnik stanovanjske hiše, kjer Je hotel povasovati. Vihar pa ga je zagrabil in ga vrgel na tla. Volkar je padel 4 m globoko ter Mil pri padeu težke notranje poškodbe. jezovih v Grabču ni sledu. Bled in okolica sta edino «e po progi čez Jesenice zvezana a svetom. Vse hiše ob Radovni, ki je to-krst nsrasla in divjala, kakor nikdar, ao v nevarnosti. V Tržišču je divjal ciklon s nezmanjšano silo od 8. zvečer do | odobril izročitev Sirije Mussoli-niju. ' ' - * BUa Je Anglija, ki Je sugestl-l rala Franciji» naj odda Sirijo Italiji. S tem korakom je hotela Anglija odvrniti Mussolinijs, da ne bo iskal kolonij drugje v ZA SOVJETK. Ameriška ekspedicija odkrila velike plasti alamlaijake rude. pusti nežne 'besede, Znano ti je, da me morejo prodreti v nas, I ki smo tako tosno stisnjeni pod teto šeg in navad. Le pojdi in| poročaj t treba Je novic. --------frni TAM ZADAJ. Zaspani log, Minnesota. • VF4' «ia se bliža konec eveta. Vse * iakalo, kaj bo iz tega. Groza 18 "trah sta objela vsakega po-¡""c-znika. Siloviti orkan je divjal nemoteno dalje in ae izmi-J proti 2. uri ponoči. Bila i* rasna noč, polna groze in PššastnostL ko He je zdanilo, je bilo to'** pregledati divje razde-«J^ IV) ulicah in cestah Je bi-ti v dolgih vrstah od obeh flm"h na tleh vse polno opeke. h mnogih hiiah eo bile v oknih ali je veter odtrgal Sf ;»Kna, ki so ležala na tleh. V J<- raz tri strehe odnesel 1 "mike. Tudi v Rožni ; oškodovanih več hiš. ' r je deloma raztrgal strehs [zmetal ns tla opeko ln od-| ilebove. V Rožnlšksm in ■'k. m gozdu Je orkan zru- zlomil veliko amrek, |r" moter V obsegu. Vi-^ J« Donoči tulil med red-dn-vfni pobočja grajskega S* ^ Je zapletel med drev-f"» Golovcu, podrt na Gradu ■•J dr,-ves, nad fttepanjo vaa-P^metal več debelih smrek ki ao padle čez m», t^ |4riJ Kakor v mesta Je divjal vi-|?> p®^; ** 4t^JTTIsrtala ni svojem zsdnjem se-1 pravi nadaljna odkrljta. har tudi v okdlci. Podil se je »' « z MusspHnijem v Llvor- - | blszno naglico -čez Ljubljansko ^^^ no obljubil mi*, ds pridobi gg-LETNl STARrEK JE IZPIL polje in podrl ^J^ft{ZS^+Z*. sproti J Francijo ^ eddanje Sirije s po-| »TRUP. Tiflia, Rusija. — Taasova čas-niška agencija poroča, da je severni Afriki, ali Mali Aziji zal ekspedicija American Alumi- italijansko emigracijo in provo- num kompanije odkriU v gand-1 Hodili smo na delo, Čez dvo-ciral kakih keofliktov. Znano Jinskem okraju v Aserbaldjanu rlščs; hodili amo Is dela In nič je, da MussoUni išče konflikt s velike plasti eiumJniJske rude. posebnega se ni zgodilo. A da-Turčijo radi kolonije v Adaliji. Ekspedicija Je odpotovala v ba- nss? Okrašen Je belkon, zaats-Anglija ae boji tega konflikta ln turasko pokrajino ln na severno va plapola* Delavci posUJsJo J™m vu~ p sato js lunaaj* mlnisUr Cham-| obrežje Črnega morja, da na-|v gručah, pogovarjajo se, nika-l;^^,^./1 im Vi,J*° Suhslks, (ki ss no ds dobro posloveniti.) There wai s young lady (a Lynn Who wss so esceedingly thin Thst when she assayed, To drink lemonade, She alipped through the straw snd fell la! e | ..a \ Postarali sta ss. Helen: Orsciousl Pet 1st ts še nisem videla. Kmalu bi to 1 ravne sile. Bilo je, ks-|cve. Tudi v Mestnem logu Je podrl vihsr več dreves ln razkril nekaj šup. Več) je podrtih tudi v okolici fit. Vida in na Vižmarskem polju. V gozdovih leži deloma izruvaaih, deloma pa zlomljenih mnogo smrek, med temi tudi take z orjaškimi debli. . Poplave v Savski dolini in Kokri. Grozoto In pošaetnost te ■>ma nf Dolenjski cesti Uodniku. ti korita, pa so niso mogle ubraniti nezgode. Predilniške cen-trsle so stale do polovico noči.i Bornovs pa je tudi to noč prebila vzorno. Padajoča opeka je v trenutku pobila vse cestne svetilke, da je bila po sicer prav lepo razsvetljenem Tržišču tema kakor v rogu. Ob U. ponoči se je vikarju pridružil Is venkan-aki naliv, ki Je moral biti poeeb- gejem, ds Ufa narodov poveri] Sirijo Italiji* katera naj, satre vstajo Jtaisev ia porabi | Potok Moč nik Je namreč silno naraslel ter Je prišla več posestnikom vods v hleve. Kovač Dor lil noči pa Je najhuje občutila Go- M mo£en v iVetoanskem kotu. renjska, ki je bila pravzaprav | Središče vremenskih organov, ki so z bliski, nalivi In viharji, po- ____________ vsem pomladanskimi, dlvjsll vool^jj ^ ^^ |lvino w fupw,ov noč. Vsled toplegs vremena se h,6V Mpmvll vihar je atajal na planinah ravno za- 4kod€ M ponoči ni dalo ugotovl-padli aneg, nastali so mogočni ^ jUtro ^ pokazalo gola hudourniki. Sava In pritoki so L^ hii Posebno prisadeU Je naraščali od minute do minute, j fltr#hj| meščanske šole, ki Je bila Deževalo Je tudi visoko gori v ^krat v glavnem toku viharja. planinah. Sava Je bobnela v do- jr^j, imA posestnik Mark3Tčop lino s silno močjo. Mtrehs popolnoma odkrit. Sicer 04 Preddrera 4m Jezerskega1 pa na trgu ni hiše, kateri ne bi rmšmtk ti masim. Strašno odseslo e oMm vsaj Ž0 opek in je rasaajala nevihU po vsej pobilo vsaj nekaj lip. Skoda Je gornji Savski dottai. Najhujše precej velika, pa ss Jo bati še je bilo v Triglavskem pogorju, poplave, kajti včeraj Je zopet reke ao pridrvele deževalo, kakor da bi lik» is ška-skosl doMno Vrata in Krmo. Med ffc. Bistrica in Mošenlk sU sko-naJhujšim grmenjem ia trs- rs tako velika kakor leta 1928., skanjem je pričeta izredno na-! ko Je Amanu odneelo dvakrat rasla voda, kakor Je ne pomnijo j zapored škarpo, kJ Je bila še v Ke in jih potrgale. ___ |«foe tudi na " "TiMi Jfl ljudje, trgati v MoJ-1dele. strani mostove In obsežna zidov-1 Greens neč r flavtaJskl isMal. ja. Upodkopala Je Sokolski dom Celjt in Savinjska dolina Js k* mor so Jim ns mudi. tonske so prišlo z otroci. Bo prsznlk sil upor T. Na balkoa stopi tovornik, razloM, kaj vse to pomeal, povabi msAs in žsne, da pristo-j pijo bližje in sačns govoriti o do-tivljajlh poljedeljca, šaljivo, nas v začetku spravi v starejša Ugledal. Kitty i Res? MoJa draga, Jas bi ts pa sploh drugačs ns blls poznala kakor po plašču. Taka Js starastaa oskrba as jftspHm ttfkydii • deželo aa svoje emigrante. t .m ■ Ta načrt Je»M#J padel v vodo. Hpokaas, Wash. - "Zsms nI I rszpoloženjs. f Prisilil nas Je, Mussolini bo seveda zopet Islcsl drugega kot farma za slromsks ^pretl uho, ksr smo storili. konflikt s Turki. Kemsl paša to ali pa pokopališče. Pokopališču Potem ee spusti na polja, v gos- ve, zato Je Is odredil moblHzs- dajem prednost." To besedo Js * »n rudnike cljo armade sa vsak slučaj. O- zapiaal James R. Scott, sUr 881 Z zaprtimi očmi govori pro« be nem je prišla vest, da sta Ju- lot, predeš Je izpU strup hszvo-^rjl, sa »«in^m. k I se nagiba soslaviJa ln Rumunlja zagoto- Jem domu bliso Spokana. Scott J »vsse se mu prsmiss- tH^JJtM vfflj^blU star delavec, kateremu fjt^i^A^i "a od sadov njegovega dala ostalo I ksm tja daleč, daleč govori. A drugega kot Izčrpano telo. Turčiji Ju vojne med fašisti la Turki. Ta vest Je pNssattlls London, kajti MussoUni Je pred nekaj meseci sklenil nekakšno pogodbo s RumuncI in Jim obljubil po-oojllo. Rte, 18. aav. — Mušsoiinije-vs vlada Js všsraj odredila, da se mera vsakdo odkriti, kadar sreša aa eost! fašistovske mlii-čete ki vo aa čela. Ukaz velja tudi aa tnjassams. Vsak da kršitelj ts odredbe nI sa to dottaoet. no bo nič ml stojimoirfeli'.u. ZdaJinzdaJ uklone nagla vo, na pol odpre OČI, po« to J i sa hip, da vidi Is so je | A skorjs Jo tr- . Ura Najljubši mi je glss sat budilke, ki mi zazvoni zjutraj. Ta glas me spravi v veselje ia ia-dovoljnost. Nekateri ljudje so-vrašijo glas urs budi&a, toda Jas gs rad sUVIm. ker sem — nočni čuvsj. "Stric Jas" js smrt Danville, Ill-Joseph O. Cš*\Z^ r^T^MiM Gost mrskl ,> legel non, star političar republlkaaske garde, ki Js bil znan kot "Uncle Joe", Je v petek umrl v starosti 90 1st. Csnnos Js imel rekord kot najstarejši konaresolk v Združenih državah, kajti asdel Js v zvezni zbornici 48 let. H Bil Je tudi predsednik zbornice o-sem let In takrat Jo dobil Ime "zbornični car", ker so Ja ros obnašal kot despot. Ameriški kapitalisti po vsej pravici žalujejo po s jem, delavci pa nteo Izgubili s njim nlčeesr. Set eve Jems Pjjiet«-I J« aR ssssdalks v šemevUe? To Je edini dar trajne na sem- I jo, vss Js v plašč zsvil. Nenavadno se med množico pograbita psa v smrten spopad. Spe-, njata ae kvišku, da bi si dosegls|ti*it la aa vrstova. Kmalu mu Je ssssdH zobe, gs zsvintel Is butnil ob tla,jas krta HM. psi legel nanj 1n moril. Par mož prfskočl v _____ vanje. Pomešali so ss v pssjl||iJ8taa saslsls pa boj, rujejo ss s psi, toda as morejo Ju ločKI ln umiriti. Nekdo zakllči vode In množica teles sa-krije prtMr. AN govornik nemoteno govori dalja, toda glaa mujo4oala-bel; lahno drhti. Počasno In G*" v ' "'¿J Tam zadaj Je mol prislonil __ lestvo k oknu. nalahno potrkaj CHH AOO. D4* tflAVNIftTTO 44P ROS VETA" še celo pri kanarčkih fF^u."i.; i KAMELEON jačnega načina napadanja na j ono prijetno, čmolaao dekle v ze-I lenem, ki je pa tudi dobro odbijala. Te »enake t Kak je boj ozrl * je po mračni, mali sobi med njtajir VsMgmjt tega in M se mu uatavile na nje-, boja te ni nikak šport. d-h rumeno rdečih laseh in bro- Med godbo je zopet pogledal na «to barvnih šolnfli. , ; nanjo. Tudi moški poleg njega Ona na je upognila gleženj, se! se je oziral nanjo. Z dolgim, gle-JZ Vl preciznostjo izrav-1 dališklm vzdihom, jima je polu, nI a Ah je ie videl katero, ki I zaU svoj profi in s hitrim zsdi-Wuko storila v zadnjem deset- hanjem je rsaširia ™J* Ltjí? Ali ne spada tako obna- ja, istočasno pa leno privzdignUa anjedaleč nazaj v dni. ko so do- obe roki in )»>?*•£» pusUla \r vzToienc device morale biti na kolena s protenlmi, finimi "Z ^nT umetnostih ljubimko-| prsti. MW ei je mislil. nía omedlenj in spreminjanja | Očividno se je tega zavedala, ker oJ&ov? Ali ni bilo tako obnJ videla je. vojo ^slikozobr-¿anjejastnost kokete leta lMOfj njeno glavo, svetlo *dsevsjoči- Hazdražcn od vilvsnja se je za-režal z napol stisnjenimi usthl-eami, njej in samemu sebi pa prepustil, da v duhu negalantno komentirata doživljaj. V sobi so bile še druge ženske, uaia do zadnjega trenutka je bil on edini moški. Nenadoma je spoznal, da se je ton njenega smeha neprimerno spremenil, začutil je nenadno vibriranje njene čuječnoiti, njeno akoraj roparsko pripravljenost pri vstopu drugih moških. Tedaj se Je spomnil gostoljubnega smeha, s katerim je izražala svoj ženski dovtip; ln moške besede, poaebno če so bile izgovorjene a krohotom, Je navadno imela dolg, skorsj prisrčen in popolnoma poklonilni smeh. Precej čudno! S kako hitrimi in malimi sunki je obrnila nase pozornost! In posluževala se Je opasnega, zvl» mi, belimi lakti in a prsi kakor pene pod jajčolsnaete, sivo bluzo. Bog! Prizadeva si, da ga bo pljela. Njega! Ali pa je to za-pejjevanje kar na debelo — zapeljevanje vseh! Bil Je voljan zapeljala. Njega! Ali j>a je to za-smejati. JUr v ielodcu ga je ¿vilo In se mu zavrtelo vsakokrat, ko se je posluiila kakega novega "trfeka", nove geste, nove fraze, četudi pocenske in obrabljeno. Pozneje Je imel več prilike opazovati Jo. Pri omenjanju poezij« J« Pošle vaa zgovorppst, ona pa se je proslavljala s svojo tihoto in s širjenjem zeleno-pla-vib oči, katere je obračala v daljine. In z premišljenim, akrb-nim-nasmeškom jer kakor bi kdo rekel, oznanjala svoje hrepenenj«, češ, ozri ee na moje hrepenenje. Poglej dobro, kako *em braztnočna, proseča ienaka. Tudi njene roke so prosile — prožne, hm gub in očividno brez kosti, kakor da bl vsled preutrujenosti padle, kamorkoli. Ko je zopet pogledal na njene roke, je doživel isto kakor pri prvem srečanju. To Je bil dolg večer. Kako dolgo je že tega? V formalnosti predstavljanja mu je ti-stega' *>čera uljudno položila rtv ko v njegovo in začutil je, kakor bi prijel za mrtvo in mrzlo oštri-go. Objelo ga je grenko-bolna čustvovanje. Začel je gledat/ nekoga drugega, dokler ga godba ni zopet privabila, da oe Je ozrl nanjo. Mladenič je pel pri pianu in negov glas mu Je izredno ugajal. Ona se je smehljala z vso odprto in napadalsko vab-ljivoatjo. Videl je, kako Je zaposlena o pridobivanjem mla» deniče pri pianu. Njen visoki, tanki in slabotni glaa je pretrgal zadnji zvok glaeovirja. "Ali ni bil to napev iz Debus-sija, gospod Canby?" je dejala. "Gospod Canby se je uljudno smejal, mučno mu je bilo, ker bil je v zadregi. Pojasnil je, da Je bil aek srednjeveški nemški r deklic/ Kako lzborno teh-- kako ailzK> zmotnost je vala, da je vsikdar izrtfda. ver A pod, in jo j* na IVO. J ! In vendar kako iz-boren način je izbrala za vznemirjanje avoje soseščine. Kose Je premeteno Prigjg» ££ Tam potem lahko piščanc uživa- gospod učitelj, ^ Jo Polno svobodo, vami pred več valjsd j Ia in ategfle k giaaovirju. PO- ^¿¡^ psi in drugimi nevar- stavila ae je tam v PPPJ^ffiv tem prostoru je lahko 22? ¡TČ VS^tS^H* omejeni napačno stvar slišal dbrnlti nase pozornost gle-defekih maksimov iz Baudelai-ra (o čemur bi bil prisegal, da ga ni nikoli čitala), odtam pa je preskočila z govorom na čipke in barvila. Skrbno je poloMaeve- I ! U i. H MacSar: Potlorcnil V. M. Zalar (Dalje.) • Ogromno mestno obzidje s stolpi, Aure-relianovi zidovi, je bik) za nama in nama je zakrivalo vse, kar so imenuje Bim. Le vrhovi dreves so moleli iznad njega. Na desno in levo je teklo v loku to visoko alvo zidovje, uporno, mračno in trdno, ki naj bi varovalo glavo sveta na vekov veke ... NI je obvarovalo. Sedemkrat je bil Bim osvojen, neštetokrat oplenjen ... Peljeva se torej po tej slavni "Kraljici cest". Dva tisoč dvesto let je star kamen tega tlaka, po katerem tolčejo kopita našega konja. Se vedno tisti kamen,-na katerem je etal pri dru Sem miljnlku Hannibal z dvatisoč konjeniki In gledal na mesto, ki ga ni bilo mogoče dobiti, ponižati, ugnati, tisti kamen, k| je odmeval kmalu potem od korakov rspublikanskih legij, ki so šle z novo silo in novim zaupanjem proti nJemu, tisti kamen, po katerem je šla vojska Crassova proti upornim sužnjem in gladiatorjem. legije Pompejeve in Caesarjeve, Brutove In Cassljeve, Marc-Antonijeve in Octa-vlanove. Mrtvi Augustus se je vračal tod iz Nole, mrtvi Tiberius iz Capri. Tu pri četrtem miljniku je stala Senecova Vila, kjer si je dal filozof ns ukaz Neronov odpreti žile; in tu je bil tudi pokopan. Zlata nosilnica Domitianova je plula tod na ramah močnih Afričanov h krasni vili nad jezerom Nemi v Albanskih gorah. Obogateli osvobojene! so vodili lsstnoročno svoje priprege ns večerni vožnji. Tudi Cynthia, ljubljenka Propercijeva, "to zlato dekle tibur-skoM, jo vodila tod svoje konje pri vožnji v La-nuvium, in pesnikov tekmec v njeni naklonjenosti Jo je spremljal na okrašenem vozu, zakritem s svilenimi zaetori, okoli katerega sta poskakovala dva mološka psa z velikimi ogrlja-kl. Kupei vseh narodnosti in krajev ao prihajali tod. cela beraška kolonija je prebivala tu po obeh straneh v senci mavzolejev, tomb, komatih dre\es, oltarjev, spomeplkov in herm . . . Iz raztrgane bajte je priletel polna« pob — le hlače vise na njem -—telo kakor baker, v glavo kakor cigane, In Jel-je kričati na nas: Ecco, ecco, aignori! pa premetava z opičjo hitrostjo kotolce poleg vosa — za trenutek preneha, beli. itteza roko — naenkrat se vrže na roke, beli po njih — pa se spet poatavi, beži in nama moli ■lian v voz. Dobil je soklo. Zavriskal je fn na to g< »lo se pripodi bog vodi od kod pet drugih takih pol nagih ciganetov k vozu — pa te se obrača naš cocchiere na svojem vzvišenem meat u. koine in jim grozi z bičem. Otroci so ae prestrašeni ustavili. Sofija Petrovna jo nmi tem viela svojo • knarnico in vrgla nazaj pint srebrnjakov: Čemu bi jim ne napravila veselja, če se da napraviti s par novčki? — je dejala . . . Ciganeta «rte na cestnem tlaku v enem *amem klopčlču... Nasipi po obeh straneh ceste zapirajo raz-«U d. Kapelice in osterije so edina poslopja, ki »živijajo žalobo te ceste. Pri eni taki kapelici na* \ozaik ustavi: Ecco. "Domine, quo vadiš T" Tukaj torej . . . K dr ti tistih krajev, kjer M zabija ieMj v neumno čk>v«ško dušo. Mt»' Ujoni takih duš z vseh koncev sveta so bili Is .tu. — Koliko milijonov Jih še priée, predno na-staae dan. ko n« bo mitologija naših dob sa človeštvo ; mola nič več cene ¿«go miti In bajke iz dob r a padi« k'a antičnega sveU? *«trl je baje «ključen ribič Peter v ma» nvttinski m« i i« bila je noč. ln tu je nekdo prišel ♦Twlje! Petra U ječe. vede! ga je pod Ce» Mislil |s. z«dol* M. i« ob mižičasti bok I """Liii^ «istimi I Učitelj: No, Jim, povej, kaj si is^&ot JS inp^feu he^s s^ui» na mačka. Se enkrat ga j* pri- " ^ ^ piščeU pripu- x J kakoboteika jela slabost v dušijfc jsU k b<5jši a to ™brSMa PHhod«je leto. ritfčeč^se v plamenu rumeno- jjJ*^ pi«eta tri tedne stara, KLOBASE KRANJSKE KLOBASE rdeče. -f , „ J prične tudi prava rast perja. V * ^ se mu je, da vidi du- Ub[X pokladajmo spredaj i- > žfSj£ hamornega, nezdravega, zveri- men0vana močna krmila, J«j^I rojakom da ao bil« moje klo- ženega kameleona, lotila »e ga je nlh iupillf Vrede, kakor tudi ne- baa« iavrataa vaako let«, ia letos p« duševna perverzna razkošnost. kaj zdrobi j i vo poparjenih ali pa I bodo ia boljše. Denar sa vrm «niša. patetično in strašno besnenje. |suhih otrobov (najbolJše d«b^| w ni«» pitolijem, zavU S njim k Via Appia, In preljubi Peter, čuteč svobodo, jo brisal, kar so ga le no-ge nesle. In tu, ravno na tem kraju Je kfr naenkrat srečal Jezusa Gospoda. Jezus je nesel križ. Peter začuden ga vpraša po latinsko: Domine, quo vadi*? Kam greš Gospod? — in dobil je ravnotako latinski odgovor: Grem v Bim, da se dam »e enkrat križati Peter je razumel. Sram ga je postalo kakor takrat pri Kajfl, ko Je petelin zapel, obrnil se je in šel tiho nazaj v mamertinsko Ječo< ln nato ga je dal Neto razpeti na kril . . .1 no, mučeništvo ni bilo ravno prijetna ssbava .. * V'Čedna, približno desetletna deklica nama odpira. Cerkvica jo ekoraj gola, v sredi rumen kamen ln v njem lepo izdelan odtisek Krištofe noge. Samo kopija, original imajo pri dv. Sebastian u, v cerkvici, ki stoji par sto korakov dalje. T* Je morala biti prav obeežna noga — meri gotovo poldrugi črevelj stare me-re ,. . . 'tfj > ' Greva lz kapele in kočljaž se ironično smehlja — najbrže menda taka neverna gari-baldinska mrha... Peljeva se naprej. Zidovje, dreveaa nad njim. Židovdte katakombe. Zaprte, in niko* gar ni mogoče priklicati. * Na levo razvaline Maxentijevega Cirka, modema hiša j| vzidana vanje — dalje! Nagrobnik Cecilije Metelle . i. Opuetošena stavba, kazi jo sbbčast nadzldek iz srednjega veka. Tu torej je bil shranjen v prekrasni torabi peoel snahe mogočnega triumvira, lioga-taša Cram! Nagrobnik pust. tomba leži 'v veži palače Fernese ln pepel krasotico — bog vodi kam raztresen! — Sofija Petrovna se je postavila v vozu in vzkliknila. Kakiiia slika pred nama! Cam-pagna! Cesta ae znižuje proti ravnini, spodaj se široči. Stari Latium leži tu v vsi svoji razaeino-sti. Čudovita ra\iiina, nažoltla, trakfčno ža-lobna, ravnina brez konca. Zahod pa pričam tu sliko, ki ji delaš okoli na svetu ne more bili enake. Nad rjaeto planjavo trepeta karmina-stordeč prah, razvaline starih vil in grobov plavajo v nji kakor pstanki razbitih oevetljenih la dlj; Claudijov vodovod kakor bi štrlel iz nje s svojimi rdečkastimi obloki ln mogočno sradbo na jnih le zato, da bi sanjal svoje žalobne ssnje v zarji zahajajočega solnca, ki je loto, kakor v dobar njegovega življenja; na akupini Albanskih gora leži dih vijollčaato-rdeče svetlobe, tako čiste in očarujoče, da je kakor paatelna alike: Fraacati, Albano, Marino, Bocca di Papa, Cast d Gandolfo — vaa ta mesta so tako bela, nežna, steklo v hišnih oknih ee lesketa kakor vdelani demantl, parki ln goadi okoli njih ao kakor temnoseleni valovi In U vijollčaata svetlobi» trepeta na vsem ter kakor najprosornejžl pajMan , * • In daleč sedaj za ravnino na levo ae dviga skupka Sabineklh gora. Na njih teU še než-> nejAa, še preeomejža svetloba. Vsaka brazda njji pobočje, vaak predor, vsak prepad, vsaka llnUa posameznih vrhov je označena mehko in kakor bl bila z oglom narisana v tej pa-d viioUčastO-Meči ban i . . . ¡2 Niti beeede ae govoriva. Stojiva v vozu, «prta g rokami ob kočtjažev sedel ln gledava v to klasično pokrajino, kjer svetloba poje In sanjajo razvaline • • a* Coeahiare, eprt ob konje, zre tudi v daljavo . . . All moral mldMi v takem trenutku? Živeti? Dtheti? Pesmim Oči abeorblrajo . fffliensko energijo hi vae sil«, ki so v telesu da jih ne prehiti dež ali pa rosa,__ ker v takih slučajih se pogosto Učitelj: No, redi prehlade, kar ima vedno kako se imenuje slabe posledice. Najbolj pripra- no po blatu valja ven za tak izlet je prostor, ka- Uepa po sooedov ved- pogoeto po-dvorišču? nirjan je avoje ^JJTI teri je ograjen z žičnato ograjo. 1 "jožčk (sramežUivo) : Oprosti- |e premeteno pripravi» » sepm | T-m Uhko „uuncl uživa-1 ^ croaood učitelj, saj se ne bom vplivale na lih) in druge zrnate piče, ker to L^f^L^S kakor j pospešuje rast perja. Do osem| ^J^ 610—14th Street, Wis. , 15. NOVEMBRA ^ SE BLI2A posledi- ----- ___ pošiljat«? bo zanesljive hi MM» dostavljen« aa določen« J« pošljete po alovensld Timjb» Vae te misli se kaoe njegovega razuma kakor ipoepesuje rasi perja, uv Poimina «d vltota. Denar polnočna jedka kislina; trgalo ga tednov na U način Jcrmljena pi- iyiu «naročilom ali pa vam pofljaai le v ircttV trenutku so pričeli ščeU ae bodo razviU povsemM c. O. D. _ - ne smega zanimati - -. f # enako nimati ae mora še bolj, da se iz- Da perotnmo hitro spoznamo «alo«i. Pišite po eaae, popolni . . . presneti je treba glede ataroati, je prednostno pi- Vm ^ to aazočUa pišite na: ahkomisehiost.., ' JOSEPH LESKOV AR OUjšal ee je venda, Bjjil«0 Utf&ZTSt k * paiz ahnninija, kateri se Sliti, tM se na euho.-^;^^ ^ ^ 4tevilkah. ali Nekddga je pocukal sat^f p^.v raznih barvah. Pozneje na tlipta bela prožna reč je objele L^ pogled svedočljo roj^tpo le- njfgovo roko; tisti gl** je kakor dotične perotnine. Ako se n. tanek ms^i»resunirikozi njego-lp*. pnrp leto nataknejo plščetom vo zavest. raBeči, drugo zeleni, tretje beli "Pojdi, Dane, giwa, ti nor- obročki (dalje kot 3 leta naj bl ček ti! Spraviti morava še avto se ne gojila nobena kokoš), te» v garažo, nahraniti pupija in po-ldaj se pri še tako veliki družini staviti steklenic«! za smetenol takoj lahko spozna živUi, pred vrata." « ČESAR« 456 Went 42nd Street, New York, N. Y. ZA BOŽIČ ate lahko osebno v staran kraju, ako ae pridružite našemu skupnemu potovanju v stari kraj aa 4. dec. a parnikom "Parte*. • Priglasite se takoj, & je&ML Naročite Mladinski list, najboljši meeečnik za slovensko mladino! S. H. P. J AMERldKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsegi 682 strani, trdo vezana, vredna avoje cene, stane....$5.00 poučna in lahko raz- _ umljiva knjiga za učenje angleščine, s dodatkom raznih _____________pri- V koristnih informacij, atane samo.----------------------------$2.00 pravljene za izvrstenje. Tudi se ¡p Zakon Biegenealje-tolmači naravne sakone in splofini - ^ ^^ - razvoj, knjiga is katere samorete črpati mnogo naukov za telesno ia dulevno debro.----- ..................... $1.50 Pater Maiaienšma V Kabareta ranimiva povest lz življenja ameriikih frančiškanov, ia doiivtjaji rojaka, izvrstno spopolnjena a slikami................—$1.50 i povest in prava flostradja doslej skritega dela življenja aiovenakih deUveev v Ameriki .$1.75 Jinunie Higgtas krasne povest, Id jo je spisal sloviti ameriški piaatalj Upton Sinclair, podovenll pa Ivan Molek | lmMI»*»HMW,W»IWH.,M..M.HIHI.WW»M.M..MIIM............(1 .00 7iplanlk 8. redne konvencije & N. P. K 288 strani mehko vezana, stane^ oeino............................. .M.M................. 50r > Zadela „Je ob nj«ov mlMO- ». te «Aroike Uhko vtUneJoi.- ^ •ti k»k k«Vor se je vrej ob «rk« per«tniJ»rJ» k«- 1, , "<*' "ielo, gladko roko. rost perotnine v slučaju prodaje UF --in nakupa. Ta namen seveda «F 8PLOÔNANA1 LENJU spolnijo samo popolnoma neraz-ločljivo sklenjeni obročki, kate-i^ , ñ ae nataknejo drobnim noži-1 J* _______ _ O VA- cam piščet, »akar jih potem od- ^ namreč doaedaj IN NHH rasli perotiiini ni mogoče druga-1 JÊ T>iše Frank Lnkandch. t1' (Nidaljevaaje.) :e ob-razsUvah pe- če sneti, kakor zati. Ogledate si ročke na raznih rotnine. , ' Vzgoja pritlikavce perotnine, Ko so enkrat pU£*ta stara 8 ^mterih piščeta so Izvanredno dni, je priporočljivo prideva- ne4ne jivalice, bi povzročila še ti piči tudi. nekaj klajnegal težave, ko bi se piščeta na-apna, priblllno 15—20 gramov 1 vwjn0 ne hvalila ob času, ko jim (grains) na dan za eno P^4®»I narava sama pripomore do uspe-pa pome*aU med zdrobljivo\yMn^ z bogato zalogo različnih «o p#o nekoliko drobno1 aU oparjeno žuželk. Zdrobljeni kruh in mrav- stolčenlh surovih k^Msti, ker taka | fjinčna piča naj bodo njih (Konec prihodnjič.) ■PWWSWM«»« ^ - —— I IJIlavaaas mavsi imj piča utrdi okostje iti pospešuje hrtna> ker ni druge, raat. Sladkega ill kislega mle-' ka dajte "plščetom,, kolikor sc jim poljubi piti, ako imate istega na raz|^la«>. U. S. Dep\ of Agriculture p*!***» mleko za piičeu, poaebno še* kisle. Hislo mlako je* v prvih dneh za pt ščeta kot zdravilo peoti beli driski. Piča naj ae pokleda v majhnih deležih, in steer v prvem tednu však<> liro, v drugem vaako drugo in v tretjem tiretjo Itd.,4 ter naj se I daje enkrat namočeno, drugo tt nato plčo. Pri kanljenju ne ame preoetajatl piča, posebno nc mokre, ki ae v gor«Hi hitro ski-aa In Je potem ztfo škodljiva. Zelenjavo, kakor sols to, regrat, šplaača, travo, koprfve ln drugo zelenjevo, kakor koleni ovea ter druga kaljena semena in lite, morajo piščanci dobiti takoj pri prvi hrani. y Omeniti moram še, da bi morali imeti piftčaacl kot prvo pijačo po preteku 1*-18 ur na razpolago, vsaj par tednov pred-kuhano in dobro ohlajeno mleko; to bl bilo nekaj Izvrstnega, a vode jim kajpada tudi ne ame primanjkovati. Da jih obvertH jemo bele driake (white diarrhea) all pa da jo preprečimo, naj aa mela med pitno vodo eno tretjino kavne žličke na 1 galon pitne vode potassheg permanganate, aropakne več; to zdravilo jejod državnega urada preizkušeno se najboljše. Ker je promais paftnje In «napačno ravnanje pri piNanSKjih pogine tramoma sa belo drisko ali sa stičnimi paraaitnlm! bolesnimi. Kadar je «oho vrane, poeetmo v torkih, solnčnatih dnevih, dovolite pUčeftom Islet na proato Paziti pa je na ténia jih kok-Ija ne zapetle t\<$» mokro travo ali pa se predalo, odstrani KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE SE DOBE pri* naših društvenih tajnikih in drugih zastopnikih, jih imajo v prodaji poleg družtvenih tajnikov tudi: William 81 ter, 8404 SL data- Ave^ Cleveland, Ohio. Anton Jankevlch, 1171 Norwood Rd., Cleveland, Ohio. Anton Bokal, 727 B. 157th Street, Clevelaad. Ohio. ... Jqhn KritmsnHf, 18111 Banfeogten Ave^ West Park, Ohio Andrew Vldrlch, R. F. D. 7, Bes 108, Johnstown, Pa. John Rlmae, 8888 Rnaaefl SU Detroit, Mich. Frank Stnlar, 18708 St. Anbln, Detroit, Mich. John Goloh, Bes 144, Rock Sprtega, Wyo. Proletaree, 8889 W. 28th Street, Chicago, BL • ; Ali pa pišite ponje na: _ KNJIŽEVNA MATICA a N. P. J. I 1887 Be. Lewnfele Avsl, Chicago BL rnmmmmmmmm SPIEJEIA VSA V TISKABStO OUT SPAMJOCA BELA ^ ÏÏWT TAM te ahade, vigitnice, časnike, knjige, koledarje, ang V0KTV0 TttKAIRE APOBA IA ČLAJISTVO S. I. P. 1, IA TBK01ME RABOtA I SVOJI TBKAIII CINÍ ZMERNE. UNIISKO DELO PRVE VB8TE vaa POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARN« 8. N. P. J. PRINTERY SS DOBE MA ZELJO TUDI VSA DBTMENA POJASNIL