Poštnin« plačana v gotovini Cena T Din *••• : * ” Vi ’ Leto I. (Vlil.), štev. 113 Maribor, sobota, 17. septembra 1927 » JVTR/%! « izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri R.£un pri poitn.m č«k. zty. v Ljubljani U. 11.400 ^»•j« m.aein«. pra'»maa v npnvi ati po poiti 10 Din, doaUvtjaa h do« p« t2 D« Telefon: Urodn, 440 Uprava 455 U redništvo in uprava: Maribor, Alakaandrova ceata št 13 Oglati po tarif« Oglata tprajama tudi ogtaani oddelek .Jutra- v Ljubi]ant, Preiamoue afiet H.4 iukilevičevi križi in težave Ble ski pakt postane na brže Vukičevičev grob — Za ustvaritev vlade naci onalne uni e BEOGRAD, 17. septembra. 0 včerajšnji važni konferenci med Ljubo Davi-dovičem in zunanjim ministrom dr. Marinkovičem se poroča, da se je zunanji minister dr. Marinkovič še vnaprej zavezal, da se bo v vseh načelnih odločitvah ravnal po sklepih parlamentarnega kluba Demokratske Zajednice. Z drugimi besedami: Davidvič je v poslanskem klubu druge najmočnejše parla-mentarske skupine gospodar položaja. Dr. Marinkovič je iziavil zastopnikom časopisja, da je sicer njegova o-sebna želja, da se obdrži sedanja koalicija in njen delovni program, vendar se bo moral sedanji ministrski predsednik Vukičevič najbrže umakniti. Radikali so zelo razburjeni, ker so Računali z razkolom Demokratske Zajednice in takojšnjim vstopom Slov. budske stranke v vlado- Blejski pakt smatrajo zato kot pogreško par excellen-ce, ker bi moral dr. Korošec pred svojim vstopom v vlado izvršiti svojo obveznost glede spojitve radikalov in klerikalcev. Ker pa skoro ni upanja, da bi mogel dr. Korošec izpolniti svoio obljubo, je s<3daj ministrski predsednik Vukičevič v silni zadregi. Včeraj je odposlal vi Ljubljano poštnega ministra dr. Vlajka Kočiča, da vpliva na dr. Korošca v tej smeri. Toda, čim je dr. Korošec zvedel za to, je odpotoval takoi v Beograd, tako da sta se oba politika križala. V splošnem se domneva, da je izvedba Blejske pogodbe nemogoča. Usoda ministrskega predsednika Vukičeviča se smatra kot zapečatena, tembolj, ker so tudi radikalni centrumaši za njegov odstop, da se omogoči potem čisto parlamentarna, večina. V radikalnih krogih že prevladuje mnenje, da je sodelovanje med Vukiče-vičem in Davidovičem skoro izključeno- Vrh tega se radikali boje, da bi se ustanovil parlamentarni demokratski blok, pri čemur bi bili potisnjeni radikali v opozicijo. Položaj je sedaj sledeči: Radikali bodo najbrže žrtvovali ministrskega predsednika, da moreio potem nadaljevati pogajanja z Demokratsko Zajedni-co glede nadaljnih točk skupnega delovanja. V tem slučaju pa bi vstopili v vlado tudi samostojni demokrati in ra-dičevci. Taka vlada bi stopila pred skupščino kot »vlada narodne' unije«. franciia zahteva odoo lic Bakovskega n*P^Sal7--s-.pt' Ministrski svet bo na svoji današnji seji sklenil nredlasra-ti moskovski vladi, da odSokHče pariškega sovjetskega veleposlanikabakovskega. Vendar pa francoska vlada za slučaj da Moskva ne bi sprekla tega predloga, ne bo izvajala nadaljnih posledic. Medparlamentarna unija M? le antante PRAGA. 17. sept. Meseca oktobra se bo vršila tu konferenca češkoslo-vaških, jugoslovanskih, francoskih, rumunskih in poljskih parlamentarcev, da se ustanovi interparlamentar-na unija Male antante. Busi!a za obnovitev odno-šaiev z Ancli o LONDON. 17. sept. V diplomatičnih Ljogih se naglasa, da je izvršila sov-r~tska vlada nove korake za obnovi-j0v<čhplomatičnih odnošajev z Angli-zati *3etl so celo pripravljeni, zave-vsako° s fosebiio pogodbo, da opuste gando nadaIjnjo komunistično propa-tudi angleškem ozemlju. Ker je pogajam ~ javnost za obnovitev Otok — izcinil Hidrografični urad Zedinjenih držav poroča, da je nenadno izginil eden od manjših otokov med Hon Kongom in Manilo. Otok. je moral biti vulkanskega izvora in je bil slovit kot zavetišče nevarnih morskih roparjev. Vodja roparske družbe je bil Mahla Da-lek. čegar ime so že več let s strahom izgovarjali prebivalci velikega C-at-wick-otočja. Roparsko tolpo so tvorili Kitajci in Malajci. Sedaj je pa morje zagrnilo otok in njegove nevarne prebivalce. poKcijanj 1•• . , ,v i 1 ,anglešldL, ni izključeno, da bo r uski spor kmalu likvidiran, Lonci« Ion v vodi LONDON i7 mestom Pretrgalspp{- ?&*** sc je nad delu mesta je nastaE‘akV V ^vernem Povodenj in so S* trenutl™ frava Promet POPoln^StoJiV Komunistična rrvoixa na LITAVSKEM STRTA. ^ f-RI-IN, 17. sept. Po poročilih lirskega notranjega ministrstva se je vladi posrečilo, da je popolnoma za-uusiia komunistične revolte. Smr'na nesreža obešenca Blizu Versaillesa so našli d stavci. ki so zapr sleni pri g adaji erodronta Vil-laconbIay, truplo neznanca 'n obvestili o ziinoKtnem slu i t policiio Nn kraj nevečt je bila odposlana komisija z zdravrikom, ki je pregledal mrtveca, na katerem ni bilo nobenih znakov nasilja a1 i poškodb. Truplo !c ležalo tik ob stebru električne napeljave in zdravnik je ugotovil, da ie neznanec postal žrtev električnega toka. Poleg trupla je ležal površnik in klobuk, v žepu srikrje pa je imel 3 metre dolgo vrv in pismo, v katerem pravi: »Ne poizvedujte, kdo sem, ker bo ves trud zaman«. Brez dvoma se je nameraval neznanec obesiti, ko pa je splezal na omenjeni steber, je priiel za napeljavo visoke napetosti in močan tok mu je pretrgal nit življenja, predno je utegnil postati samomorilec. Dragocene najdenlne v Pompejih. Iz Neaplja poročajo, da so pri izkopavanjih v Pompejih našli velik, dobro ohranjen zaboj, v katerem jo bil kip boga Apolona, srebrne posodo in velik umetniško izdelan vrč- Nadba antičnih dragocenosti je vzbudilo med arheologi veliko senzacijo, kajti doslej še niso bili izkopani leseni predmeti. Radikalske voiilne številke v Sloveniji Družba političnih kon;ukturistov — Kai pomeni radikalika številka v Prekmurju? M a r i b o r, 17. septembra. Slovenski radikali, ki se tolčejo na prsa kot člani »najmočnejše stranke«, so dejansko skupina političnih kon-junkturistov in avanturistov. Jih je le peščica, tako da niti v Ljubljani liiti v ljubljanskem volilnem okrožju niso imeli svoje kandidatske liste. V mari-borsko-celjskem volilnem okrožju so postavili svojo listo, ker so računali, da bo pri teh volitvah Prekmurje pod pritiskom vladnega aparata dalo radikalom toliko krogljic, da bodo prilezli do mandata. Zakaj v ostalem delu našega volilnega okrožja radikali, čeprav so imeli samo v Mariboru razdeljenih nad 1000 izkaznic s Pašičevo brado, ter vkljub temu da imajo v Celju tudi vsled politične konjunkture trenutno svojega župana, niso mogli računati na znaten prirastek. Volilne številke, so dokazale gornje trditve. Prekmurje je teren, kjer masa še vedno fluktuira ter imata tam samo dve stranki svoj stalen kader: Samostalni demokrati in SLS. SLS je v tem ozemlju, ki je bilo skozi stoletja pod madžarskim pritiskom in katerega prebivalstvo je politično neizšo-lano in vsled madžarskega sistema tudi kulturno zaostalo, močna in bo ostala tudi še za dogledno dobo najmočnejša politična skupina. Zlasti še iz razloga, ker vidijo Prekmurci, zlasti katoličani, v Kleklu nekaj višjega in govorijo o njem celo kot »svetniku«. Samostalna demokratska stranka .ie prišla v Prekmurje šele po prevratu. Njeno delo je sistematično, brez pretiravanja, radi tega raste njena številka le počasi. Vendar pa ima stranka danes v celem Prekmurju svoj stalni kader okrog 2000 volilcev, kateri so glasovali za SDS kljub raznim mahinacijam že pri prejšnjih in zopet tudi pri teh volitvah. Tega kadra zavednih in odločnih volilcev, pristašev stranke, ne more nihče več Premotiti in ne odvzeti. Radikalna lista ie dobila pri volitvah leta 1925. v Prekmurju 258 glasov, pri letošnjih volitvah pa 3346 glasov. Odkod ta ogromen narast? Ali so to res zavedni pristaši radikalne stranke? Kdor pogleda politično zgodovino Prekmurja od prevrata naprej. se bo z nasmehom odvrnil od radikalskega konjunkturista. ki ti bo bahavo nagiašal napredek slovenske radikaliie. Zakaj vsak slepec mora videti, da je te glasove dala radikalski listi popolnoma slučajno ona fluktu-joča masa. ki je še 1.1925 in tudi pri letošnjih oblastnih volitvah dala Radinu krog 5000 glasov, pr sedanjih skupščinskih volitvah pa v celem Prek murju komaj 500. Kdor pozna razmere v Prekmurju, ve tudi dobro, kako je do tega prišlo: Prekmurska masa ie stala od leta 1923 pod sugestijo Radičevih obljub o republiki, o vrnitvi pod Madžarsko, o odpravi davkov in podobnih stvareh. Po štirih letih se ie ta masa naveličala Radičevih obljub in nekdo je vrgel med njo geslo: Oklenimo se^ajmočnejše stranke v državi, volimo radikale! To geslo ie šlo kakor ogenj skozi vso Prekmurje, podžigali so ga še radikalski agitatorji, ki so bili iz Beograda zasipanj z denarjem in so ustrahovali vo-lilce tudi * grožnjami glede agrarne zemlje in drugimi. Jasno je, da je ra-dikalska Skrinjica v Prekmurju zgolj slučajna, trenutna in da bo skoraj gotovo že pri prihodnjih volitvah vrženo med prekmursko maso zopet drugo geslo. V ostalem delu našega volilnega okrožja so radikali ostali prilično pri svoji številki iz leta 1925, čeprav so n. pr. s pomočjo občinskega aparata v Celju dvignili svoje število od 48 na 245 in tudi še po nekaterih djugih krajih baš s pritiskom na državne nameščence. Saj je značilno, da se je n. pr. v mariborski pisarni radikalske stranke javi’P na dan volitev nad 800 oseb, ki so podale izjavo, da so volile radikalsko listo, krogljic v radikalski škrinjici pa je bilo komaj okrog 300. Voditelji slovenske radikalije v ma-riborsko-celjskem volilnem okrožju se bodo napram centrali fc.ahavo trkali na prsa, češ poglejte, kako smo napredovali. Dejansko pa slovenska ra-dikalija pomeni malo več, kakor Zagorski, ki je svoje glasove spravil vsaj brez kakoršnegakoli pritiska. Ako bodo v vodstvu radikalne stranke v Beogradu na krmilu uvidevni ljudje, bod® prišli po hladnem prevdarku položaja do prepričanja, da jim številka, pridobljena tokrat v našem volilnem okrožju, niti ni v čast niti jim ni v korist ter da je slovenski del njihove stranke le bolna veja na drevesu narodne radikalne stranke. Bolna tem bolj, ker je tudi nacijonalno nezanesljiva, kakor kaže slučaj Ravnik-Mtihleisen in mandat v oblastni skupščini, in kakor dokazujejo tudi razne druge kupčije n. pr. s pridobivanjem državljanstva za Avstrijce itd. Politično pustolovstvo slovenske radikali-je je prav dobro karakteriziral eden izmed voditeljev v Maribora po razglasu izida volitev v veliki županiji. Ko so ga vprašali, kje ima slovenska radikalija mandat, je cinično izjavil, da velja za slovenske radikale znani črnogorski izrek, da ie »nas in Rusov nad sto milijonov«. Ta izjava pač najbolj dokazuje, da so slovenski radikali res družba političnih konjunktu-ristov. In taka stranka ne more imeti bodočnosti! Tržne cene v Mariboru Na današnji trg so pripeljali Špehar® na 25 vozeh 71 zaklanih svin), kmetje 36 vozovi krompirja, 12 vozov čebule 8 vozov kumare in 16 vozov krme. Cena krmi se ie nekoliko dva gnila. Krompir Din 1’25—1’50 kg, čebula 2—2.50, zelje 1—1.50. Žito: pšenica Din 2’50 za Hiter, ječmen 1’75, oves l’50, koruza 2’50, proso 1; fižol 2’50 Din. Perutnina: kokoši 40—50, piščanci par 40—50, race 25—35, gosi 60—120, purani 60—70. Zelenjava: ohrovit 0’25—1’50, kislo zeljo 4.50, karfijola 2—3, kisla repa 2, bučo 1—3, glavnata salata 0.75—1, en-divja 025—1, špinača kupček 1, gobe 2.50. Sadje: jabolka 5—7, hruške 6—8, slive 4—7, breskve 7—10 Din. Mleko 2.50, smetana 10—14, maslo surovo 36—40, čajno 60—65. kuhano. ,48—50. jaica 1.50, med 25—35- Sfran 2 MarlborsJc! VFCERNIK 7u?ra. VTVlaJTWt n, ftrie rt. TX\ 1927. Naše neodrešene pokrajine Kako 3e zanikrno italijansko občinsko gospodarstvo, nam predočuje najbolj tržaško vodovodno vprašanje. Pod Avstrijo jc imel Trst, kar je hotel, pa se veliki italijanski mestni gospodarji niso mogli povspeti do tega, da bi bili zgradili en ali več vodovodov, s katerimi bi bilo mesto preskrbljeno z vodo-Sedaj pod Italijo je položaj slabši, vodovodno vprašanje pa sili po rešitvi tako, da sc bo moralo nekaj takoj storiti. Podeštat Arch ie v stiskah in težavah in hoče imeti vsaj vodovod iz Ospa, da se odpomore pomanjkanju vode. V letošnji suši je bilo strašno v Trstu, ko ni imel vode. Načrtov je polno in pro-učavajo jih na milanski politehniki, kamor jih je poslal prejšnji fašistični komisar Barduzzi. Stvar se naj Drže zopet zavleče v veliko škodo in sramoto trsta, kakor se tudi zavlačuje vodovodno vprašanje v Gorici- Komisije so požrle svotc, ki bi zadoščale za zgradbo enega vodovoda. Obsodba dveh roparjev. Pred sod' -ščem v Puli sta bila obsojena roparja Edtnondo Rasto! in Antonio Belli vsak na 5 let ječe. Napadla sta bila v u';ci Sissano v Puli prodajalke tobaka Bilteni in ji pobrala deun,v Jetika v Trstu. V 24 letih ie uirirlov Trstu za jetiko 22.000 oseb. Od 1902- do 1926. je umrlo v Trstu 114624 ljudi, od teh za jetiko 21-963, v vojnih letih 1915-, 1128, 1916. 1089, 1917- U78, 1918. J222. Lani je bilo smrtnih slučaiev v sled jetike 669-Slovenski koloni v Brdih so seveda tudi v ^fašistični organizaciji. Kmalu bo treba sklepati nove pogodbe ali na zadnjem zborovanju v Dobrovem še vedno niso mogli zvedeti iz vrst sindikatih voditeljev, pri čem da so pravzaprav. Boiijo se, da bodo fašistične pogodbe slabše od dosedanjih. Tajnik Chiarelli je tolažil kolone z ustanovitvijo zadru- ge za industrializacijo nekaterih pridelkov. V Tripolis ie poslala fašistična organizacija večje število mladih fantov, avangvardistov. Vozijo se s parnikom »Cesare Battisti« fantiči iz tržaške, re-ške in goriške pokrajine. Mladine je toliko! Kam ž njo? Sprijazni naj se z delom v koloniji. Tam potrebujejo mladih moči in Julijska krajina iih lahko da obilo! V Vipavi nameravajo zgraditi bolnico. Podeštat Pacellini organizira veliko dobrodelno prireditev. Darovi prihajajo od vseh strani in tudi prestolonaslednik Umberto je poslal svoi dar, posodo za kavo iz porcelana in srebra. V Tolminu imajo fašistično knjižnico, ki šteje sedaj nad 1600 zvezkov. Nekaj knjig sta darovala tudi krali in Mussolini. Tržaški fašistični »Popolo« po roča, da segao drugorodci z vnemo po italijanskem čtivu. Dom »balille« otvorijo v Gorici vi kratkem. To bo prvi dom deške fašistične organizacije v Italiji- Na razpolago imajo fašisti Ritterjevo palačo z vrtom na Goriščeku. Tja bodo silili posebno slovenske mestne dečke, da bi se toliko hitreje »asimilirali«. Z Ajdovščino imajo fašistični sindikalisti izredno mnogo posla. Nedavno so sklicali velik delavski shod in Nino Chiarelli, generalni tajnik fašističnih sindikatov v deželi, je navzočemu delav stv.u iz Ajdovščine in okolice razlagal, kak blagor jih čaka v fašističnem udru-ženiu. Pa tudi grozil je »fanatikom, ki prepovedujejo irredentizem SHS«- Trgovci morajo znižati cene in ako tega ne store, jih opozarja, da ima Italija mnogo otokov za konfinacijo. Ajdovski podeštat je izdal cenik za živila, datiral pa ga je kar za par dni nazai, radi česar se mu sedaj smejejo vsi, tudi fašisti. Porotno zasedanje v Mariboru Radi obilega posla, ki ga ima tudi sodišče pri vsakokratnih volitvah, je bilo letošnje jesensko zasedanje mariborskega porotnega sodišča določeno nekaj kasneje kakor običajno. Imena ljudskih sodnikov, ki bodo odločali tokrat o krivdi ali nekrivdi obtožencev, smo že objavili kmalu potem, ko so bili izžrebani. Za enkrat je razpisanih razprav za pet ali šest dni. V pondeljek 26- trn. bo razpravljala porota pod predsedstvom predsednika okrožnega sodišča g- dr. Žiherja o hudodelstvu umora, ki ga jo obtožen Jožef Silak- Zaslišanih bo tu 20 prič. — V sredo 28. tm. bodo stali pred porotniki: Ivan Blažek radi težke telesne poškodbe, Ivan Zadravec radi uboja, Franc Li-trop, Štefan Bizjak, Ciril Stanek in Fr. Filipič radi tatvine. Razprave bo vodil vdss- g. Guzelj- — V četrtek 30. tm, bodo na vrsti naslednji slučaji: Ivan Po-lajžar radi uboja, Ana Osvald radi detomora in Miha Menoni radi hudodelstva poneverbe na ptujskem magistratu. Predsednik bo vdss. g. Posega. — V soboto dne 1. oktobra se bosta zagovarjala Edo Rup in Pavel Dcrtnik radi zlorabo uradne oblasti, Franc Rojko in Oton Vokač pa radi poneverbe. Predsednik senata vdss. g- Guzelj. — V pondeljek 3. oktobra bo pod predsedstvom dss. g. Deva razprava proti Rudolfu Sta netu, ki je obtožen hudodelstva požiga. — Razen naštetih bo razpisanih še nekaj slučajev. Zadnji dan zasedanja pa bodo sodili četvorico, ki ie obtožena umora finančnega stražnika Janka Resnika- — Za izbolišanie orometa v Mariboru Glede na stalno naraščanje ne le avtomobilskega temveč prometa sploh, so merodajne oblasti ukrenilo vso po trebno, da se razne ovire jn nedostatki ki so doslej preprečevali normalni razvoj in glavni namen modernih prevoznih sredstev — ekonomsko izrabo dragocenega časa, vsaj omeje, ako ne popolnoma odstranijo. Leta 1923- je policijski komisarijat odredil, da morajo izvoščki čakati na vilake v Kolodvorski ulici ob vrtu gostilne »Pri pošti«. Kljub naraščajočemu prometu so izvoščki prezrli takratno odredbo in se stalno ustavljali pred glavnim kolodvorom. Da se živahnemu prometu pred glavnim kolodvorom odpomore, je policijski komisarijat odredil, da se ima odredba iz 1. 1923 v celoti uveljaviti. Odslej, bo izvoščkom dovoljeno, da prihajajo pred glavni kolodvor le 5 minut pred prihodom posamez nih vlakov. Strogo se bo tudi pazilo na to, da bodo prometna sredstva prihajala na kolodvor z leve strani (od Hr-vatske eskomptne banke), odvažala pa v smeri kolodvorske poštne carinarnice. Zato bo magistrat na vidnih mestih pri trdil svarilne table. Prostor za avto-taksiie je določen med stopnjiščem in kolodvorskimi skladišči, za avtobuse/pa tik pred skladiščL Razen upoštevanja teh določil se bo tudi pazilo na kakovost javnih vozil- V dneh 20.—24. tm- se bo vršil na Trgu Svobodo pregled vseh taksijev in izvo-ščkov z vprego. Onim, katerih vozilo ne bo odgovarjalo zahtevam modernega' prometa, se bo stavil rok, da pomanjkljivosti odstranijo, sicer pa se jim bo odvzela pravica izvrševanja obrti z diskvalificiranimi vozili. Pričakuje se, da bodo korekture v prometnem oziru in poostritev kontrole nad prometom v mestu, v znatni meri Pospešili njegov napredek in znatno pripomogla h ugledu tujskega j>rometa. — Rudar eva smrt V Mežici je našel žalostno snirt vi rovu rudar Miha Kolar. Ko je snažil rov od naplave, je prišel v stik z električnim tokom, ki ga je ubil. V rudnikih ie dovolj strašnih, nepričakovanih elementarnih nesreč, če pa rudarje ubija povrh še elektrika, mora biti nekje noodpus na krivda. Ali so varnostne naprave pomanjkljive, ali se pa delavcev no nadzoruje in ne pouči.__ Prispevajte za spomenik Kralju Petru v Mariboru Mariborski in Gospodarsko in politično društvo za V. okraj ima danes, 17. septembra, ob 20. uri,, v gostilni Faiedau na Tržaški cesti svoi o redno odborov« sejo. — Pridite vsi, ki ste pri volitvah sodelovali- — Predsednik. — Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda bo letos, kakor je bilo že javljeno, 9-oktobra v Mariboru. Vsa narodna društva prosimo, da posvetijo ta dan delu za našo družbo in opus te vsako prireditev. Zadnje volitve so pokazale, da r-am je tu na severni meji oravo narodno delo nujno potrebno. Zajp upamo, da bo ta skupščina zopet poživela zanimanje za našo družbo, ki je zadnja leta precej padlo. Stari ‘.n mlad; narodni borci, 9- oktobra vsi zopet na plan! — Prošnja načelniku glavnega kolodvora. Domače in tuje občinstvo, ki vstopa na mariborskem glavnem kolodvoru v različne vlake, pogreša pred vhodom na peron kratkega pregleda odhoda in prihoda vseh potniških in brzih vlakov. Je res, da je na razpolago kakor na vsaki postaji tudi na našem glavnem kolodvoru splošni vozni red. Toda na njem zgubi najbolj izurjen poznavalec raznih prog dokaj časa, da najde, kar išče. — Gospodu postajenačelniku gotovo ne bo težko odrediti, da se obesi pred vratarjem posebna pregledna tabela odhoda in prihoda vseh vlakov, kakoršna jen- pr-vi Ljubljani že dolgo časa v splošno zadovoljstvo občinstva. — Potnik- — Pevska društva in njih naraščaj. Naši zbori so pravkar pričeli z rednim delovanjem, prej pa so še povabili ljubitelje pevske umetnosti, da se pridružijo temu ali onemu zboru. V tem trenutku je že približno moč vsakega zbora fiksirana- Pritok damskih moči je zelo časten in dober. Ne more se pa trditi, da bi bilo pri moškem spolu kako posebno zanimanje za umetno petje. Mnogo je v Mariboru izvrstnih pevcev, ki bi s svojimi glasovi dvignili • sloves vsakega zbora in ki se za kupico vina tudi prav radi oglašajo- Zakaj se ne javijo ti gospodič k pevskim zborom? Zakaj se zlasti naša inteligenca tako skrbno izogiblje pevskim dvoranam? Leta 1928 ie v Pragi tekmovanje slovanskih zborov. Ali bomo Mariboržani spet tako častno zastopani kot letos v Frankfurtu? — Šef mariborske policije na dopustu. Danes odhaja na enomesečni dopust šef tukajšnjega policijskega komisarija-ta nadsvetnik Vekoslav Kerševan.V njegovi odsotnosti ga bo nadomestoval policijski svetnik g. Pestevšek- — Nalezljive bolezni v Mariboru. Mestnemu fizikatu mariborskemu so bili od 8- do 14. trn- prijavljeni sledeči slučaji nalezljivih bolezni v mestnem okolišu mariborskem: 4 slučaji škrla-tinke, 3 slučaji davice in 1 slučaj tifusa-Noben slučaj ni bil smrten. — Ljudska univerza v Mariboru. Zaradi prav ugodnega odziva (okrog 60 prijavljen cev) sc o tvorita prihodnji pondeliek zvečer dva izobraževalna tečaja — začetniški in nadaljevalni — v obsegu meščanskih šol- Pristopiti morejo tudi še neprijavljeni. Za slovenske, srbohrvaško in ruske tečaje se sprejemajo priiave. — Saša Popov v Mariboru. Bolgarski vijolinist Saša Popov, ki jo lani s svoi im nastopom vzbudil naj-veeje priznanje in zanimanje, bo koncertiral dno 7. oktobra v Gotzovi dvorani v Mariboru. — Služba za čevljarje in mizarje. Pri mariborski Borzi dola dobi takoj službo 50 čevljarjev za tovarno v Kranju in 50 mizarjev za tovarno vagonov vi Brodu na Savi. — Orjaški krompir. Trgovec in posestnik Štefan Renčelj v Pobrežiu, nam je poslal na ogled orjaški krompir ki je raslel na njegovi njivi. Tehta namreč nič manj kot 1.28 kg in bi ga imela cela družina več kot preveč za obed- Toda ta orjak ni bil skrit sam pod zemljo, temveč je g. Renčelj izkopal še več komadov v teži nad J kg —i Trgovska nadaljevalna šola Trgovske« ga gremija v Mariboru. Vpisovanje učencev in učenk v trgovsko nadaljevalno šolo v Mariboru se bo vršilo v nedeljo dne 2. oktobra od 10. do 1?. ure v prostorih državne trgov ske akademije na Zrinjskega trgu Št h I. nadstropje, v sobi št. 28- Pri vpisovanju je predložiti zadnje šolsko izpričevalo in dve izpolnjeni redovnici, ki sc dobita pri trgovskem gremiju ali v trgovini V. Weixl- Novinci moraio irnsf razen tega še potrdilo gremija, da s« tam vpisani kot vajenci- Sprejemni in ponavljalni izpiti se prično v pondeljek, dne 3. oktobra točno ob 15. uri (ob treh popoldne). Ustmeni izpiti se končajo v torek, 4. okt zvečer, nakar se razglasi definitiven spreiem novah učencev. Reden pouk se prične v sredo, dne 5. okt-ob 15. uri. — Tatvina v hotelu. Včeraj je bila aretirana v nekem hotelu Matilda N-, ki je v dopoldanskih urah svojemu nočnemu prijatelju izmaknila 300 Din in pobegnila. Oddana ja bila sodišču. — Nesreča na dnini. Dninarica Amalija Štefek iz Spodnjega Gabernika, občina Kostrivnica pri Šmarju si je včeraj na dnini zlomila desno nogo. Z nogo je prišla pod voz poljskih pridelkov, ki se je po nesreči prevrgeh Pripeljali so jo v mariborsko bolnico. — Težka nesreča starke. Zasebnica Amalija Pihler, stara žft 80 let iz Slovenske Bistrice je padla tako nesrečno med svojim domačim delom, da si je zlomila desno nogo. Zdrs-vi se v mariborski bolnišnici- — Umrla ie včeraj popoldne Marija Krajnc, soproga železničarja, stara 57 let. Pogreb bo jutri popoldne ob štirih. — Prof. H. Druzovič poučuje klavir, vijolino in teoriio. Koncertna pevka Mila Druzovičeva solo-petie. Krekova ulica 14 II- — Jiraskov »Oče«. Kot 17. zvezek je izdala Tiskovna zadruga v svoji zbirki »Oder« prevod Jb raskove trodeianke »Oče«. A- Jirasek, ki je češkemu narodu v svojih številnih romanih ustanovil pravo nacionalno epopejo, je v tej svoji drami posegel v sodobno življenie na vasi- Z markantnimi potezami nam predstavi nekaj vaških oseb, brez vsake iskane originalnosti, živih in resničnih. Brez prisiljene efektnosti nam naslika pretresljiv konflikt med očetom in sinom: med samogoltnim sebičnim, licemersko pobožnjaškim očetom ter vrlim, idealnim sinom. Ta konflikt se naposled razvije do naravnost klasične tragičnosti, kar daje drami re2 sno umetniško vrednost. Ker je delo vzlic temu prav lahko vprizorljivo in ne stavi niti igralcem niti režiserju ni-kakih posebnih težkoč, ga zaradi visok® umetniške ceno, kakor tudi zaradi plemenite tendence, ki tiči v drami, zlasti' našim diletantskim vaškim odrom najtopleje priporočamo- Delo je posloven*'1 pisatelj Fran Albreht in stanc Din i4, s poštnino Din 15. — Sokol pri Sv. Lovrencu na pof>ofju' Glede na včerajšnjo notico 0 društvenem nastopu Sokola pri Sv- Loviencu na Pohorju dne 18. t. m. so nain nakna-dno poroča, da se društveni nastop n e vrši, pač pa priredi Sokol pri Sv- Lovrencu na Pohorju dne 9. oktobra vinsko trgatev v gostilni g- ŠkaČej. _ Odbor Kola Jahačev inia v torek, 20- t. m. ob 20.30 sejo v. Narodnem domu, I. nadstropja in^se k tej vsi člani odbora uliudno vabijo- — Dr. Valerija VaUavec se je preselila iz Maistrove ulice 13 ,i!* Aleksandrovo cesto 6 (Zadružna gospo-darska banka), ter ordinira od -m 14.-16- ure. - 1090 Skavti! »Svetovidova četa«, i®1^ redni sestanek v I- 1927— • ■ J°» 18- septembra ob 10. dop- v državni realki. Sestanek je obvezen za vse skavte in rovere (dosedanje elane). _ Vabljeni so tudi vsi, ki se nameravajo vpi sati v naš® oesutfuzacriol — Ceiovodja. \ Še nekaj fragmentov iz mariborske historije, najdenih Eeta 3.165 Četrti odlomek: Preiskal vitez Tihomir, predsednik akademije »Rdeči pilot« s pomočjo veleučenega profesorja Tihega Molka Radivoja, ki ie prispeval k naši razpravi predhodni tretji odlomek, v katerem le manjkalo 122 vrst. Ta vozel se ie v korist historije naroda slo (venskega po zaslugi našega profesorja in znanstvenika izpopolnila. V 122 vrstah. je vitez Tihomir s pomočjo kemične radio-analize in s pomočjo spiritizma razbral sledeče:) . . . Tvrdko »SLS« so vodili žreci, ki se niso ženili, pač pa so bili poligamisti •.. Ta firma, ki si je prisvojila (alias: priborila) naslov vere, ie prešla v današnji politicizem. p0 zelo natančnih nedvomnih podatkih se je konkurz te delniške idružhe izvršil 1. 1-975, ostanek te bogu-sovražne in bogokletne delniške družbe pa so veliki možje kontinenta uničili s pomočjo strupenih plinov, katere so prinesli iz Ljubljane, lder so se v nekem zavodu »Vil’tu ti a c rr.usis« vzgaiali veliki duhovni in komercijelni svetniki vsemogočne firme, ki je 1. 1927 — dobila naslov »Brezmadežna SLS« . ... — S pomočjo elektrike, s katero so naši •predniki nasitili zračne plasti, se ie ustanovil današnji družabni red ... Od leta 1975 (alias 1935) pa o tej firmi ni naiti nobenega sledu, kar daje upravičeni razlog za konkluzijo, da je tega leta ta delniška družba skrahirala in doživela svoj bankrot. Dognano je, da se je s svojimi družabniki poravnala na 5’A % tedanie valute. Peti odlomek, našel pod »Baziliko Več nega Solnca« mojster »Skrite Vede« Vojslav.) ... V tistih časih so imeli velikanske gradove z jetulškimi celicami, imenovanimi »tresori« — a cela stavba se ie imenovala »banka». Kot poveljniki teh vojašnic so fungirali vojskovodje — direktor), hrabri in razboriti bojevniki, polni elana za dobrobit naroda in Vere, hrabri in. izkušeni vojaki- Tla dva taka viteza se zna, ker se je posrečilo naiti njih imena: prvi Jo Siff Les Ike lepe in bogate deklice, slav m^fdionja. Po natančnih razisko-so stale naš »Institut Proš- vanaih, u losti« Wnou 7?‘e,nas rros' la ta dem- biljarde — se ie Imenova- venskim i!?* z hlagodonečim slo- m rnl ZTm - v,adn’ a 1’0 ^int- vcrictno ~ 7 Korupcija Zelo . j, no skoraj neizpobitno • i ' i« i d°klica imenovala Vlada Jn kor Je danag^ vek 3<165) tlfdi na pr »m konkurenci zc]o koncilijanten, smatramo, da le »Korupcija, nekak priimek, ki izraža po tedanji terminologiji veliko ljubeznivost, šamiantnnst in je bil po blagozvočni terminologiji tckrat-*dh 14 pozneic 8 Jugoslovanskih narodov j (vsak narod je imel svojo volilno skrinjico) izraz izredne ljubkosti. Bilo bi nepotrebno tratenje prostora, ako se bi v našem romanu spuščali v znanstveno polemiko, ker ie topogledno neizpodbitno dokazano, da je bila ta deklica, zva-na Vlada — izredno lepe zunanjosti in brezmadežne preteklosti, a poleg vsega silno premožna. In zaradi te deklice sta zbrala silno voisko vojvoda Nikola Pašič in Stipa Radič. Zalibog, da se je le po ustmenem izročilu ohranilo do današnjega veka le dejstvo, da sta oba vojvode iz ljubezni in pred lepoto te čudovito pravljične lepotice Vlade vrgla svoje orožje stran ter se poklonila nieni Lepoti in Čednosti. Prevzeta od njene izredne ljubeznivosti sta zapovedala vsem oficirjem, da polože orožje in se poljubila • . (manika. zopet 7 vrst). Veliki duhoven, rimski Nuncij ( v na-pirosu je sicer »de Nuncij Ant«, kar se pa danes težko tolmači) Ant. (?) spovednik Zite Parmske ie tudi vrgel oko na lepo Vlado, vsled česar ie, nastala nova bitka, v kateri je Nikola Pašič umrl vsled zastrupljenja živcev, a Stipa Radie je bil obsoien, da plača alimente za tri nezakonske otroke lepe Vlade. (Na žalost nianikaio zopet podatki, katere pa bomo našli; kajti po zatrdilu profesorskega kolegija v »Institutu Prošlosti« smo manjkajočim podatkom na sigurnem sledu). — Sedmi odlomek, najden od direktoria Peruna) . . . Leta 1927 je bilo mnogo hudobnih ljudi, zlasti v Mariboru, zvali so se uradniki in abonenti. To so bili apaši posebnega tipa. Kljub zelo razvitemu patriotizmu in naciionalizmu niso plačevali naročnine za svoi list, kar jasno dokazujejo knjige najdene pri kopanju temelia za sedanji kolodvor ari-ocyk!ov v dolgi ulici, zvani danes »Beli Boulevard«. Predlagana je bila od podjetja časopisja smrt na električnem stolu za vse one nemarneže, ki bi radi list črtali zastoni- Pesniki in pisatelji, ki so pisali za to podjetje, niso mogli dobiti plače in honorarja in so hodili po pred-ujeme v »Baziliko Matere Božie«, ki tvori danes temelj za radiopostajo »Veliki Zvon«. Profesor »Stare Znanosti Re.iko Hlebislav in vitez Kaizar so bili radi teh zlih tipov prikrajšani na rednih dohodkih, a urednik lista, ki jc izhajal točno ob večerni zarji — zvan Večer-nik — se je hotel navadno zastrupiti. Dobro je, da ie. v sedanjem veku kasta malomarnih abonentov popolnoma iz. umrla. Osmi odlomek, našel knez Oromostrel na griču še danes zvanem Kalvarija). In leta 1927 se še nikomur v Mariboru niti v sanjah ni sanjalo, da bo čez borih 100 let (t. j. 1. 2027) drvelo po tistih mirnih, idiličnih ulicah, ki so danes temelji novega niesta, avtomobili s krili, gnani od radio-elektrike, predhodniki današnjih avtobusov, zračnih fijakerjev in špediterjev, avioeyklov s sosedežem in pravljično angeliskih kril na propelerje. ki jih danes nosi vsak otrok . . . (Manjkajo tri vrste) . • . 'n deklice, ki so padle, da zopet postanejo device . . . Deveti odlomek In konec raziskova. n Ja ... In zlato solnce jo ožarelo nad naljnimi horiconti romantične Dravske doline. Eden od šopa milijonov žarkov je poljubil v lice ranjena junaka Kostanjevca in Poldeta, dočim tretjega ni več bilo. Morda Je bil ujet. Hrabro sta se borila s turškimi hordami pod ženi-jalnim vodstvom viteza Zamorskega za čast in slavo naroda slovenskega. Potem ie solnce za goro šlo . . • Milo so zapeli zagorski zvonovi, o katerih ni danes več drugih sledov, kakor prav Ijica . . . Potem pa ie legel mrak po vinogradih in klopotci so peli in bili veseli, nato pa je nastopila noč, ki le danes (1- 3.165) tudi taka kot je bila leta Gospodovega 1927. Apoteoza (po starem Epilog). Ako so jzljubi kateremu naših tinto-mazov, da o vzoru idej, zapopadenih v teh odlomkih neohistorjenega romana napiše paralelo, naj se obrne na nnšo redakcijo, kjer dobi ostale instrukcijc. Biti pa mora brezmadežen humorist iz leta 3.165. Sos Obdelava mmVe za nove nasade bmasia Hmeljska rastlina razvije in požene tekom rasti zelo močne in globoke korenine. Tako se razvije glavna korenina do čez 4 m globoko in doseže 5 do 8 cm debelosti. Drobnejše in krajše stranske korenine pa no segajo tako globoko; vendar se njih glavna množina razvija vseeno globokejšc, kot pri mnogih drugih poljskih rastlinah. Glavna njih množina se razrašča v globočini pol do 1 m ped površino zemlje. Xa teh koreninah se razvijajo razventega še go-moljasti izrastki, v katerem spravlja hmeljska rastlina svojo rezervno lna-no, ki .io nato porabi spomladi za razvoj mladih trt. Pri tem razvoju korenin in izrastkov pa mora rastlina prevladati upor zemlje. Čim bolj čvrsta je zemlja in čim manj je preraldjana, tem večje sile uporabi rastlina za premaganje upora zemlje, ostane ji pa radi tega manj energije za izdelavo plodov. V nezrahljani zemlji pa razvije tudi manjšo množino korenin in temu odgovarjajoče tudi manjše in slabejše nadzeni-ske organe. Iz tega sledi, da bomo zelo pospešili razvoj korenin in s tem tudi nadzemskih delov, ako bomo poskrbeli za to, da bo ona plast zemlje, v kateri se razvije naivec korenin, t. j. plast pol do 1 m pod površino, dobro zrahljana. Ker ni v poznejših letih, ko ie hmelj že razvit, mogoče rahljanje na tako globočino, moramo za to prerahljanie zemlje poskrbeti, še predno zasadimo sadike. Z drugo besedo, za novi nasad hmelja ni dovolj no navadno oranje, marveč zemljo je treba zrigolirati. Kdor se je odločil za sajenje hmelja, mora, ako hoče, da mu bo nasad dolgo vrsto let dobro rodil, to upoštevati. Popolnoma napačno je, kot se je že dogodilo v mariborski okolici, da se misli na obdelavo zemlje šele komaj ob času v pozni spomladi, ko .ie že čas za saditev in so sadike že tu. Do tedaj je pa bila zemlja popolnoma neobdelana, zanemarjena. Slabe posledice take ne-skrbnosti in nepoučenosti se bodo ponavljale vsakoletno v slabelšem pridelku in rastlina bo predčasno opešala. Kdor hoče pravilno izvršiti nov nasad, mora zemljo zrahljati z rigolanjem, ki naj bo najmanj 60 cm globoka. Rigolati pa ~e mora že sedaj v jeseni, to pa iz raznih razlogov. Predvsem je ieseni več časa in več delavnih sil na razpolago kot spomladi. Z rigolanjem se spra vi mrtva zemlja na površino, ako se rigola šele spomladi pred saditvijo, tedaj kepe te zemlje dolgo časa ne razpadajo, čez zimo se pa hitreje in temeljitejše razdrobe, ker jih razžene zmrzal. Mrtvica postane veliko rahlejša že ob času saditve, vse nadaljnje delo je veliko lažie. Jeseni zrigolana zemlja se boljše napile vlage, jo v sebi pridrži, se bolj vleže, s tem se vpostavi hitreje kroženje vlage v zemlji, novi nasad jc mnogo bobše preskrbljen z vlago in varnejši pred sušo. Kakovostno najboljše se izvede rigolanje ročno z motiko in krampom. Pri večjih nasadih .io sicer rigolanje z rigol nim plugom hitrejše, ne da se na izvesti tako globoko tor zahteva zelo močno vprežno silo- Ravnotako navadno oranje obenem z globokim rahljanjem ter oranje z dvema plugoma, ki si sledita v isti brazdi. Obenem se mora za novi nasad zemlja močno pognoiiti s hlevskim gnojem, isti se pa ne sme spravljati globoko v zemljo, temveč plitvo, ker bi se inače ne razkrajal- KINO UNION. Telefon št. ,329 1 \ Danes premijera ! ! Kolosalna veseloigra v 7 činih z dražestno L&ura La Plante v glavni vlogi. Popolnoma novo — moderno — humoristično- 6,a Nesreče v Italiji. V sredo okoli polnoči je ponesrečil nedaleč Bologno hrzovlak Rim-Milan. Med vožnjo mimo neke postajice se je prevrnila električna lokomotiva, službeni in dva potniška vagona. Mnogo oseb je težko ranjenih. — V nekem velikem večnadstropnem žitnem skladišču v Cabbiano-Monferato se je podrl del stavbe, pri čemer se jo ubilo četvero oseb in mnogo delavcev težko ali lažje poškodovalo. Sporf SK. Maribor — SK. Merkur Ker je SK Ptuj odpovedal revanžno prireditev SK Maribora, ie sekcija sklenila prijateljsko tekmo z »Merkurjem«, ki se bo vršila jutri dopoldne ob 10. na igrišču Maribora. Maribor bo zastopalo moštvo, ki je nastopilo v Ljubljani proti Iliriji in podleglo v razmerju 3:2. O-beta se vsekakor vzorna igra, razen tega pa je to edina nogometna prireditev jutrišnjega dne, ker so ostale tekmo radi popoldanskih dirk preložene. Hazens Ilirija — Maribor Jutri dopoldne se bo na igrišču Atene vršila odločilna tekma za bazensko prvenstvo Slovenije med dosedanjim prvakom SK Ilirijo in SI< Mariborom, ki vodi vi prvenstveni tabeli z dvema točkama pred Ilirijo. Obe družini sta vi izborni kondiciji, tako da so mnenja o izidu odločilnega boja docela deljena. Zmagala bo odločnejša družina. »Mariboru« tokrat zadostuje neodločen rezultat, dočim sta Iliriji za prvenstvo potrebni dve točki. Sodil bo g. Schneller iz Beograda. Mednarodni Lawn-tenis turnir za prvenstvo Sloveni e 2e tretji dan se vrši na igriščih Ra-pida in Maribora zanimiva mednarodna tekmovanja za prvenstvo Slovenije. Poleg domačih igralcev nastopajo reprezentanti Dunaja, Gradca, Zagreba in Ljubljane, kar jo močno konkurenco znatno poostrilo. Danes popoldne in jutri dopoldne se bodo odigravale poslednje in najzanimivejše runde najboljših.. Že v dosedanjih tekmovanjih so številni konkurenti nudili prvovrstno igro, v naslednjih pa bodo morali spričo nastopa inozemskih mojstrov podvojiti odpor in zastaviti vse svoje znanje, s čimer se bo kvaliteta poslednjih iger znatno dvignila, kar potrjuje tudi veliko zanimanje, ki ga izkazujejo domači športniki za vzorno prireditev. Motociklistične dirke naTezmi Motociklistične dirke so po ustanovitvi Motokluba Maribor postale obliga-tne prireditve naših naimlajših športnikov. Kljub kratki dobi živahnega motociklističnega pokveta športnega značaja si je najmlajša športna panoga pridobila ogromno število simpatizer jev, ki z velikim zanimanjem posečajo vse prireditve. Jutrišnje dirke so za naše mesto prava senzacija- Že dva dni brne na tezenskem dirkališču prvovTst.nl ».Akalni stroji, ki jih vodijo spretno r»>T •dodfi-čih in inozemskih motociklistov1 — tokratnih prvakov in nevarnih prvakov najrazličnejših kategorij. Z največjo resnostjo sc pripravljajo za odločilne trenotke jutrišnjih dirk, ki jim bodo ali ponovno prinesle zmagoslavje, alj pa zasenčile njih dosedanje uspehe. Pozornost vse javnosti ie obrnjena na motociklistična tekmovanja in mirno lahko trdimo, da si je motociklistični šport od vseh športnih panog pridobil največ pri stašev, kar je brez dvoma pripisati u-spešni organizaciji in primerni reklami, zlasti pa uspehom domačih športnikov. Glede na številne priiavo se sklepa, da bo jutrišnja dirka doslej največja prireditev v Mariboru. Kolesarska dirka Peruna Jutri dopoldne ob 8- startaio dirkači »Peruna« na Kralja Perta trgu- Gre za prvenstvo kluba, za katero bodo tekmovali na 100 kilometerski progi Maribor-Vojnik - Maribor. Med konkurenti so najresnejši kandidati za naslov klubo-vega prvaka: Nabergoj, Krameršič, Šibenik, Jurič in drugi. Zmagovalec prispe na cilj okrog 11-30, Turško gospodarstvo Velike sposobnosti arabskih kmetov — Kako postaja An-gora pravo središče države Če se ie nekdaj hotelo označiti zani-kernost, razsipnost, divjaško uničevanje dobrin, korupcijo itd-, se ie dejalo: to ie pa turško gospodarstvo. To pa danes no velja več in je nova Turčija celo na dobri poti, da postane njeno gospodarstvo vzor za mnoge druge. Danes si ne sme nihče več domišlievati, da je turška reforma ali nova Turčiia edinole v odpravi sultana, fesa in v ženski emancipaciji. Nova Turčija se mogočno udejst vuje tudi na gospodarskem poliu. Od starega turškega režima toliko prezirano anatolsko kmetsko prebivalstvo ie največja aktiva turškega gospodarstva. Od tujcev ni nihče pričakoval, da se bodo Anatolci tako hitro in s tolikimi uspehi lotili modernega polio-delstva- Danes jo anatolski ječmen v visoki ceni na svetovnih žitnih trgih in tudi produkcija tobaka ie prvovrstna. Najboliši tobak se prideluje na južno-zapadni obali Črnega moria. Producenti uporabljajo danes brez izjeme moderne pripomočke in zato ni čuda, da so postali Amerikanci glavni kupci turškega tobaka. Dragoceni pridelki novo-turškega poljedelstva so tudi najrazličnejše vrste južnega sadja in sočivja. Tudi ti pridel ki se dobro uveljavljalo vsled svoje dobre kakovosti kljub veliki konkurenci. Velike izvozničarske družbe kanadskih in avstralskih rozin so skušale celo noiom časopisja izpodriniti turške pridelke, češ, da so zanemarjeni in nesnažni. Ta kampanja pa ni imela uspeha, ker so se na tržiščih lahko prepričali o nasprotnem. Tudi industrija se močno razvija. Primitivno pletenje in tkanje preprog se je naiprej industrializiralo. Potem so se uvedle tudi velike tkalnice suknia in platna in je danes tekstilna industrija z ozirom na svojo kratko dobo že na precejšnji višini. Dober glas ima tudi turška brussa-svila. Zgradili eo tudi več tovarn sladkorja, ki še pa niso v pravem razmahu- V Turčiji se tudi mnogo gradi in zida. Gospodarski razvoj stavi na promet zahteve in zato se tudi gradi ena cesta za drugo.Veliko dela daje tudi želez, nica. Nove proge se gradijo deloma v državni režiii, deloma pa po sporazumu z raznimi tujimi podjetniki. Glavni namen novih prog je ta, da bi politična centrala Angora postala tudi v prometu in potom prometa gospodarsko in vojaško središče- Nove proge se gradijo sicer na vse strani, imajo pa vse za izhodišče Angoro- Velika delavnost in gospodarski razvoj nove Turčijo ne dajeta tisočerim domačinom samo kruh, ampak tudi novi način življenja — nov svet. Liudje, ki so od rodu stoično prenašali naihujše siromaštvo in navečjo zanikernost, so se naenkrat znašli v vrtincu modernega dela in življenja. Od začetka jim je šlo trdo, ščasoma so se iim odprli novi pogledi na življenje in ko so bili enkrat tako daleč, se je po zatrjevanju tujih strokovnjakov in preddelavcev začela med njimi velika podjetnost in spretnost. Danes med domačimi in tuiimi delavci na videz ni nobenih razlik- Vsaj pri delu ne. Razlike se kažejo pri uporabi zaslužka. Tuji delavci — živlien-ski brodolomci iz vseh delov sveta, zapravljajo, domačini pa živijo zelo zmer no ter štedijo denar, da bi si čimprej uredili lastno domačijo in delali za sebe. Turški preobrat s širokopoteznim gospodarskim razmahom je ustvaril to-rei tudi velike moralne vrednote. FranjoLah trgovina z manufakturnim blagom priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega i0?6 manufakturnega blaga po najnižjih cenah Maribor, na vogalu Vetrinjske in Jurčičeve ul. se kupuje dobro in poceni pri J. Trpirt-u, Maribor Glavni trg 17 1085 Prazne kupuje Drago Rosina Vetrinjska ulica 26 Frankenhausen (Nemilia) lf»{r. rola t* irlv* in strojegriiibo, elektrotehniko. Ponebni oddelki za poljodei. stroje in zrakoplovoo *.ehii. Ovratnice, klobuke, srajce, nogavice, galanterijo in modne predmete si nabavite najbolje pri IGO BALOH Glavni trg 17 I Vetrinjska ulica 18. 865 Ena raca v vodo, vse za njo Od časa do časa poročajo z raznih plati sveta, kako navdušeno posnema ta ali oni narod ali država institucijo laškega fašizma- Mislijo pač, da se bode pričel za njih z uvedbo čmosrajč-ništva zlati vek, kakršen blesti na prvi pogled z apeninskega polotoka, ki mu ie bil na vse zadnie za nekaj časa res potreben podoben pokret. In končno tudi izjemno stališče Italije, ki briskira vse mednarodne ustanove in običaje in ii to svet mimo dopusti, marsikomu impo-nira- Naravno, če bi se Mussolini udal raznim mednarodnim in meddržavnim predpisom, njegovo kraljestvo ne bi bilo tako mogočno. Ni čuda torej če današnji fašistovski vzgled svetega egoizma močno vleče v samih demokratičnih vladavinah, kaj šele tam, kjer je demokracija narodu španska vas. Toda tako slovesno in sijajno se do-slei še ni nikjer ustanavljal fašizem kakor v, kraljestvu šaha. Riza Kan, šau in kralj perzijski, epigon Mussolinijev in Kemal pašin, je te dni sklical v svoio palačo ustanovno glavno skupščino fašizma- Ker je celo predsedoval zboru sam kralj, so bili navzoči vsi ministri in visoki državni uradniki- Članski kader bodo daiali predvsem mlajši elementi uradništva, dalje oficirji ter študenti. Tudi uniformo kajpak dobijo v kratkem perzijski fašisti. Njihova naloga pa bo predvsem kontrola nad obna- 'uiem naroda zlasti na ruski meji. Peržani namreč še vedno ne gledajo simpatično svojega vladarja in njegovega režima. Seveda si je potem treba pomagati s fašizmom! Srna ga ie ubila. čudna smrtna nesreča se je pripetila te dni na cesti pri Geltendorfu na Bavarskem- Ko se je ponoči peljal ključavničar Stangl s svojim motornim kolesom. je privabila njegova svetla luč z gozda srnico, ki se je zaletela naravnost pred kolo. Motor se je prevrnil in vozač se ie na mestu ubil. Neutrudljiv plesalec. Iz Madrida poročajo, da je plesalec Charles Micolas postavil nov rekord v plesni vztrajnosti. Brez odmora ie plesal 200 ur. Neveste in žene v Indiji Indijska vlada je izdala obsežno statistiko o porokah in zakonih v Indiji-Iz te statistike je razvidno, da ie vi Indiji še vedno prodajanje in kupovanje nevest v navadi. Neveste se prodajajo zlasti med revnejšimi sloji, ker je žena možu enako vredna delovna moč. Med meščanstvom in v višjih kastah, kier opravljajo ženske lo domača dela, ie p*a že splošno v Uavadi, da prinese nevesta doto v hišo. Med Hindustanci se dekleta zelo rano moži. Če ni pravega snubca, se pa opravi poročni obred na ta način, da zastopa ženina kakšno drevo aJi ktokšna cvetlica. Zakoni nastanejo tudi potom izmenjave, tatvine ali ropa. Tudi poroke med otroci so še udomačene v nekaterih pokrajinah. Omoži se 10 do 15 let stara dekleta. V ,Tasi, kjer pri manjkuie žensk, še pa dekleta teh let tudi prodajajo. Cena se ravna po starosti: čim starejša, tem dražia, ker se pri takih kupčijah kalkubra edino le s sposobnostjo za razna dela. Oddajajo se pa tudi dekletca od 8 let in sicer par let zastonj, pozneje pa za gotovo dobo letno pogodbeno določeno svoto. ___________ • —7> Kritik in maščevalni muzik Norveška prestolica Oslo je minule dni doživel redko senzacijo, o kateri se zlasti v umetniških krogih mnogo raz pravlja- V avli vseučilišča se je pripetil velik škandal. Glasbeni kritik in komponist Por Raiderson in novinar Gjesdal, član redakcije »Dagbladeta« sta bila že deli časa sprta, vendar ju ni bilo mogoče pomiriti. Komponist je na univerzi pristopil k novinarju in mu prislonil klofuto. Novinar pa ga je zgra bil za vrat, podrl na tla in pretepel kakor slabotnega paglavca. Z naporom so bojevita sovražnika pomirili. Intervenirala je tudi policija in odvedla pretepača na stražnico. i Komponist je izjavil, da ga novinar že deli časa preganja s krivičnimi kritikami, radi česar ga je hotel osramotiti pred javnostio- Vendar mu maščevanje ni uspelo, kajti korajža ni odtehtala novinarjeve moči, ki io ie dodobra dokumentiral na komponistovih kosteh. Spominjajte te CMD Dražba, Glasom sklepa okrajnega sodišča v Mariboru z dne 21. julija 1927 E 1537/27-11 prideta dne 28. septembra 1927 pri okrajnem sodišču v Mariboru, soba štev. 27 nastopni 2 zemljišči k javni dražbi: 1.) vlož. štev. 24 k. o. Grajska vrata cenilna vrednost Din 225.131'—, najmanjši ponudek Din 150.000’-—w 2.) vlož. štev. 141 k. o. Grajski marof cenilna vrednost Din 323.216’ —, najmanjši ponudek Din 225.000*— Obe hiši se bodeta posamezno prodali. Informacije daje pisarna dr. Juritsch v Mariboru, Aleksandrova cesta 12. noa Maksim Gorki: Otroška lota Poslovenil dr. I. D. I. V poltemni, tesni sobi leži pod oknom na tleh moj oče. odet z belim prtom in nenavadno dolg; prsti njegovih bosih nog so čudno razprostrti, tudi prsti prijaznih rok. mirno položenih na prsi. so skrivljeni: njegove vesele oči so pokrite s črnimi ploščami bakrenih novcev, dobri obraz je temen in me plaši z neprijazno se režečimi zobmi. Mati. napol gola in v rdečem krilu kleči in češe dolge, mehke očetove lase s čela na zatilnik s črnim glavnikom, s katerim sem jaz rad žagal lupine melon; mati nepretrgoma nekaj govori s pridušenim, hripavim glasom, njene sive oči so nabrekle in se kakor tajajo, preplavljene z velikimi kapljami solz. Mene drži za roko babica, okrogla, debeloglava žena, z velikim očmi hi smešno prhkim nosom; tudi ona joče, nekako na poseben način in dobrosrčno odpevainč materi, tre"«** vsem telesu in me suvaje vleče k očetu: jaz se upiram, se skrivam za njo. bojim sc in nerodno mi je. Se nikoli nisem bil videl, da bi bili odrasli jokali, in ne razumem besed, ki mi jih ponavlja babica: »Poslovi se od očeta, nikoli več ga ne boš videl, umrl je. dragcc, mnogo prezgodaj in ne v pravem času . . .« Bil sem hudo bolan, toliko, da scin bil zopet na nogah, med boleznijo — dobro sc spominjam tega — sc je oče veselo nasmehnil, nato je naenkrat izginil in zamenjala ga je babica, ta tuja ženska. »Odkod si prišla?« sem jo vprašal. »Od gornje strani, iz Nižnjcga, toda nisem prišla, temveč sem sc pripeljala! Po vodi sc ne hodi. molči sedaj!« To ie bilo smešno, nerazumljivo in neverjetno: zgoraj v hiši sta živela bradata Perzijca, v kleti pa ie star, rumen Kalmik prodajal ovčic kože. Po držaju pri stopnicah ie bilo mogoče peljati se od zgoraj doli. ali pa skotaliti sc. če si padel — to sem dobro vedel. Toda kaj ima tu opraviti voda? Vse to je nev<,rietno. zabavno in zmešana. I 1 »Toda zakaj naj bom tiho?« »Zato, ker delaš hrup«, je rekla babica z nasmehom. Govorila je ljubeznivo, veselo, ubrano. 2e takoj s prvim dnem sem se spoprijatljil z njo. in sedaj se mi zahoče, da bi kaj skoraj šla z menoj iz te sobe. Hudo mi je zaradi matere; njene solze in njeno jadikovanje je vžgalo v meni novo. vznemirjajoče čustvo. Prvikrat jo vidim tako — bila je vedno stroga, govorila je malo, bila je čista, gladka in velika kakor konj: imela je trdo telo in strašno močne roke. A naenkrat je vsa postala nekako zabuhla in razmršana. vse na njej je prišlo v nered; lasje, ki so ležali na glavi lepo počesani kakor velika. svetla čepica, so se razsuli po golih plečih, padli so ji čez obraz, polovica njih pa. spletenih v kito, je opletala sem in tja ter sc zadevala v zasmili očetov obraz. 2e dolgo stojim v sobi, toda ona sc niti enkrat ni ozrla v me. — češe očeta, glasno iočc in sc davi s solzami. Skozi duri pogledajo črni možje in stražnik. Ta srdito kriči; »Spravite kmalu pro^I« Okno je zagrnjeno s temnim zastorom, ki se napihuje kakor jadro. Nekoč me je peljal oče z jadrom. NaciJ-krat je zagrmelo. Oče se je zasmeje*; me krepko stisnil s kolcni in krikni* • »Saj ni nič, ne boj se, Luk!« . Naenkrat se je mati težko pognala s tal, pa znova sedla, se vrgla na tilnik in pometla tla z lasmi: njen bledi, beli obraz je posivel, zobje vSO ji za-režali kakor očetu in zakričala je s strašnim glasom: »Zaprite vrata — Aleksej — iz hiše!« Babica me je sunila v stran, planila k vratom in zakričala: . »Domačini, ne bojte se, ne dotaknite se je, za Kriščevo voljo! Saj n .kolera, porodne bolečine so jo p Prijele, usmilite se, možje!« , : -'kril sem se v temen kot za s njo in odtam opazoval, kako sc * zvija na tleh. ječeč in škripaj zobmi, babica pa lazi okrog govori prijazno in veselo: < »V imenu Očeta in Sina • •• 0 ’ P Variuša! Presveta Mati Božja, puh prošti jica .. ■- . V M atTTiortf, 3Vie Tf. TT. T92?« 'MartFoTskT V /C C F TTtf T F TuTfa? 'SIRHTST Mali oglaai. ki »lužijo v posra-dovalno in socijalna namene občinstva: vsaka beseda 30 p, najmanjši znesek Din 5’— st Ženitve, dopisovanje in ogla-’ si trgovskega ali reklamnega značaja: vsaka beseda 50 p,j najmanjši znesek Din 10’—j Konservatoristka poučuje klavir in teorijo po ugodni ceni doma in izven doma. Klavir za vaio na razpolago. Jemec, Ipavčeva 40, Maribor. . H07 Oddam stanovanje s posebnim vhodom z 1 ali 2 posteljama dvema gospodoma. Perilo, kava, elektrika. Cena zelo nizka. — Linhartova 12. Maribor. 109S Kupim majhno stavbišče ali hišico v sredini Maribora. Naslov M upravi lista. 1093 Zastopstvo Marstan. Tudi Maribor in večji kraji. Prednost: garancije zmožni. — Ponudbe: Marstan, Koroška c. 10 I. Maribor. 1095 Čisto, lepo, prostorno sobo za 1—2 osebi oddam takoj ali pozneje; pred parkom Gosposka ul. 58 I. .vrata 2. 1082 Izborno kosilo v boljši hiši, v sredini mesta, blizu sodišča, se oddaja za dame in gospode. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Cena zmerna«. 1099 golske torbice nahrbtnike, jermene za knjige itd. na debelo in drobno pri IVAN KRAVOS, — Aleksandroma cesta 13. 830. Pisarniški lokal, obstoječ iz dveh velikih prostorov, v sredini Maribora, se odda s 1. oktobrom 1927. Vprašati v upravi lista. 1077 Trgovsko odremo fstelaže) kupim. Ponudbe na upravo tega lista pod »Takoj«. 1088 Vzamem v oskrbo stareišo gospo z majhnim kapitalom, ki bi mi pomagala izdelati že dograjeno hišo. — Naslov v upravi »Večernika«. 1094 Hišnimi gospodarjem in vsem imejiteljem odvisnih stanovanj, praznih sob, lokalov na razpolago velika izbira reflektantov. Prijave sprejema brezplačno »Marstan«, Maribor, Koroška c- 10. I. 1097 Knjige veže od priproste do umetniško dovršene vezave solidno in ceno atelje za umetno knjigoveštvo Miho Vahtar, Maribor, Gosposka ul- 24 in 37. 428 Gonilni jermeni, najboljše kakovosti, že strojno pretegnjeni, za mline, žage, mlatilnice, tovarne itd. kakor tudi šivalni in vezalni jermeni v zalogi pri IVAN KRAVOS, Aleksandrova c- 13. Zahtevajte ponudbo. 829 1018 ■'M Pohištvo posteljnina viožki matraee zastori posfeBJne odeje pohištveno tkanino itd. najboljše in najceneje pri Karolu Prels Maribor, Gosposka 20 Brezplačni ceniki! KoUo društvo Recite moji ženi, ;a da sem šel na Jm *> Mo“kan Mesarijo vzamem takoj v najem. Cenjene ponudbe na upravo lista pod šifro ,,Klavnica11. 1109 ■V -L: ’c Zimsko perilo copate, raznovrstne obleke itd. kupite pri 1063 Jakoh-y Lah-u, Maribor- satnO Glavni trg št. 2 Vse šolske potrebščine v največji izbiri in po solidnih cenah le v trgovini Zlata Brišnik, Maribor, Slovenska ul. 11 bo priredilo v nedeljo, dne 2. oktobra 1927 v verandi in salonu .Union" Pomnožena godba, krasne dekoracije. Vstopnina Din 6*— (družinske vstopnice za tri osebe samo Din 12*—). Začetek ob 15. uri. mo Začetek ob 15. uri. Kavama Evropa Danes in Jutri koncert, igra vojaška godba. 1112 B □■nanBnfiOHMnttOBDBDBDBCM Preselitev Preselitev StAVIJA Jugoslovanska zavarovalna banka Q ekspozitura Maribor g se je preselila s pisarniškimi prostori iz Slovenske ul. 2 n □ na Aleksandrovo cesto G 1 D g v palačo Zadružne gospodarske banke " Q ‘ » ■□BaBnaDBaHDHDBDBaBDBOnaBDBDBDBDEnBDBnB Spomni se na CM D Posojilnica w Mariboru, r. z. z o. z. (Na«1 rodni dom) razpisuje za leto 1927-28 dr. Franja Rapoca ustanove za visokošolce, devet mest po Din 300’—. Pravico do teh ustanov imajo visokošolci slovenske narodnosti iz mariborskega in šoštanjskega okraja. Prošnje z domovnico, zadnjim šolskim spričevalom in ubožnim listom naj se vlože do 28. septembra 1927 pri Posojilnici v Narodnem domu. V MARIBORU, dne 17. septembra 1927. Dr. Radoslav Pipuš 1111 predsednik. Izurjeno sienotipistinjo išče tukajšnji odvetnik. Pismene ponudbe na Oglasni zavod Kovačič, Maribor, Slomškov trg. i09« 7 V južno Ameriko, Argentinljo, Uruguay, Peru, Chiic, Avstralijo, severno AmeriKo in Kanado z največjimi in najhitrejšimi brzoparniki vsak teden iz Havr«, Bordeaux in Marsilije, Havre—Newyork samo 5 V2 dni čez morje. Izborna postrežba, izvrstna hrana, vino brezplačno. Cie Chargeurs Reunis, Sud-At!antique, Transports Maritimes. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN KRAKER, LJUBLJANA KOLODVORSKA UL!€» 35. £13 Hilli z električnim pogonom za popravila navadnih in motornih koles s posebnim oddelkom za popravila šivalnih in pisalnih strojev, otroških vozičkov, gramofonov itd. itd. v« v 1104 1, lior, se cenj. občinstvu nšjtopleje priporoča. leraffčm umdmšM zoood MMHBOOSK&riSI tELEFON 24 I ISjBBn TORtlČEVA VL&P4 putQCIJ3kltllh Staoni stroji litografij q kamnotiik Knjigotisk JdiiigORjnira V plakatcrsVi siaDOd mm§ms >..1A.». mm //> - C A. fS CI A ;V SF= AJOCADELAVE NAOTVECSe POB3ETOE TE STUOJKE NA 51A3ER6KEM gtfsffg Mariborski V E C E R N I K V M a rib OTA, rok^ L. Ornik, Koroška c- 9 Maribor Velika izbira jesenskega sukna za plašČe^Jn_ °jjlel