vera in zajci ljubezen in new york marsovčki in upanje PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ 'ZA' 404- 404- 404- 404- 404- 404- 404* 404- 404- 404- 404- 404- 401- 404- 401- 404- 404* 404- 404- 404- 404- 404- 404- 404- 40 REPERTOAR SEZONE 2001/2002 -KM- ABONMAJSKE PREDSTAVE Janusz Gtowacki: ANTIGONA V NEW Y0RKU, tragikomedija Režiserka Mateja Koležnik Coline Serreau: ZOKI ZAJC, družinska komedija Režiser Matjaž Latin Odon von Horvath: VERA LJUBEZEN UPANJE, drama Režiser Eduard Miler Lutz Hiibner: MARJETKA, STR. 89, komedija (Gledališče Ptuj) Režiser Samo M. Strelec Conor McPherson: JEZ, drama (SNG Drama Ljubljana) Režiser Mile Korun IZVEN AB ONMAJ S KA PREDSTAVA Vid Pečjak, Andrej Rozman - Roza DREJČEK IN TRIJE MARSOVČKI predstava za otroke in družine Režiser Aleš Novak 32. TEDEN SLOVENSKE DRAME Festival TSD, na katerem se bo zvrstil izbor najboljših uprizoritev slovenskih avtorjev, bo v Prešernovem gledališču potekal med 8. in 16. marcem leta 2002. Razpis za nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo bo objavljen konec septembra. c ft/zool/jzcoz D KAZALO 40*- -TZ4- -iOh NE OBISKOVALCI, NE GLEDALCI ...IBorut Veselko........... 4 ZA ŽIVO GLEDALIŠČE Marinka Poštrak....................... ^ ABONMAJSKE PREDSTAVE Janusz Glovvacki: ANTIGONA V NEW Y0RKU....................m Coline Serreau: ZOKI ZAJC................................14 Odtin von Horvath: VERA LJUBEZEN UPANJE..................18 Igralski ansambel..................................... 22 GOSTUJOČI ABONMAJSKI PREDSTAVI Lutz Hiibner: MARJETKA, STR. 89 (Gledališče Ptuj)........24 Conor McPherson: JEZ (SNG Drama Ljubljana)...............26 OTROŠKA PREDSTAVA Vid Pečjak, Andrej Rozman - Roza: DREJČEK IN TRIJE MARSOVČKI ...28 PONOVITVE IZ PREJŠNJIH SEZON Moliere: SKOPUH..........................................32 Anton Tomaž Linhart: ŽUPANOVA MICKA......................34 Paula Vogel: KAKO SEM SE NAUČILA VOZITI..................36 Svetlana Makarovič: SAPRAMIŠKA...........................38 Nagrade v sezoni 2000/2001...............................40 Iz zakulisja.............................................42 Vpisovanje abonmajev.....................................44 Cenik in sedežni red.....................................48 BORUT VESELKO, ravnatelj NE OBISKOVALCI, NE GLEDALCI...! Baje je gledališče po svetu v krizi. Obisk je vedno manjši, komunikacije z gledalci ni, gledališča vse bolj koketirajo s strokovno publiko (analitiki, kritiki) in poskušajo biti s tem zadovoljna. Gledalci pa niso več jezni mladeniči, ki bi zahtevali od gledališča, da jim da presežek v taki obliki, kot bi ga hoteli, in da bi ga lahko sprejeli in dojeli, da bi mu lahko pripadali. Najbrž je ponudba oz. izbira vsega prevelika, pasivnost bolj enostavna in udobje preveč vredno, da bi se gledalci angažirali s svojimi zahtevami. Rajši grejo mirno domov in si izberejo kaj drugega. Zdi se, da je največji problem današnjih dni zmedenost, ki jo povzroča prevelika ponudba, in naša najtežja naloga je izbor. Če nekaj, naprimer gledališka predstava, za nas ni razumljivo in sprejemljivo, če nas pusti hladne in ne vemo kaj početi s tem, kar smo videli in slišali, nam to močno olajša izbor. Če že ne vemo, kaj bi radi, pa hitro dojamemo, česa nočemo. Zato lahko svetovni analitiki ugotavljajo, da gledalci tiho odhajajo iz gledališča in se ne vračajo. Tako je po svetu. Pri nas je seveda vse popolnoma drugače. Zveni kot cinizem, ampak je zaenkrat res. Najbolj presenetljivo je, da je obisk še vedno zelo dober, da imajo pri nas ljudje gledališče še vedno radi in da se jim zdi potrebno. Mogoče tudi zato, ker ni samo floskula, če rečemo, da nas je kultura konstituirala kot narod. Ne smemo zapraviti vašega zaupanja in ga ne bomo, ker ste vi gledalci bistvo gledališča. Ko vstopite v gledališče, ste obiskovalci, ko sedete v dvorano in se zazrete na oder, postanete gledalci, ko se odvija predstava, ste priče in soudeleženci gledališkega dogodka. Več kot samo obiskovalci in več kot samo gledalci. Ste tudi soustvarjalci. Gledališka predstava nastaja mesece, preden se v resnici zgodi. Ta zajetni organizem ustvarjanja je samo predigra, izpolnitev pride šele, ko vi sodelujete, spremljate, ocenjujete in predvsem doživljate tisto, kar vam hočemo predstaviti. Ne bodite samo opazovalci dogajanja, ker bi s tem gledališče izgubilo svoj smisel. Vaše ocenjevanje, sodbe, vaše doživljanje gledališča je za nas imperativ, ki pa se mu nikoli ne bomo docela podredili, ker smo mi gledališčniki tisti, ki hočemo nekaj povedati, včasih tisto, česar nočete slišati, včasih tisto, kar boža vaše čute, včasih tisto, kar vas jezi ali pa razgreje srce in drobovje z ljubeznijo ali smehom. To ustvarjalno nasprotje naj bo tisto, ki poganja razvoj gledališča. Ne da bi hotel zmanjševati pomen strokovnjakov, pa mislim, da je največja in najpomembnejša nagrada vaše navdušenje. Za to in za zvestobo se vsem od srca zahvaljujem. BORUT VESELKO, ravnatelj PG Kranj ZA ŽIVO GLEDALIŠČE -tot- Koncept nove sezone smo v Prešernovem gledališču zasnovali z jasno vizijo. Očitno je ne le na filmu, ampak tudi v dramatiki in gledališču napočil čas intimnih zgodb majhnih ljudi. V teh zgodbah se z lahkoto prepozna vsak izmed nas. Odločili smo se, da vam pokažemo zgodbe iz našega in vašega vsakdanjika. Nagovorile vas bodo s svojo neposrednostjo, saj so prikaz surovega časa, ki ga živimo z vsemi problemi, stiskami, ljubeznimi, majhnimi srečami in hrepenenji. To so zgodbe iz našega časa, ki kar kliče po odrskih uprizoritvah. V letošnji sezoni smo zato uvrstiti na repertoar besedila, ki se žanrsko tako ali drugače dotikajo socialne problematike. Gre pravzaprav za preplet tovrstnih besedil od klasika Odtina von Horvatha do sodobnega odgovora francoske avtorice Coline Serreau in poljskega dramatika Janusza GTovvackega. In prav za slednja dva je značilno, da se teme socialne problematike v svetu, ki mu vlada blišč in beda kapitala, lotevata ne le angažirano, ampak tudi z elementi komičnega. Vendar komično v Zokiju Zajcu in v Antigoni v New Yorku ni nekaj udvorljivega, ampak odraz tiste tanke meje, na kateri se prepletata tragična in komična dimenzija bivanja. Komično v obeh besedilih izhaja namreč iz tiste vrste absurda, ki ga je življenje v današnjem času prepolno. V tem smislu lahko razumemo tudi zahtevo Janusza GTovvackega, da naj bi njegovo dramo igrali zares, saj bo šele tako prišla do izraza njena komična dimenzija. Zgodbe, ki jih boste to gledališko leto gledali na našem odru, se dotikajo bistvenih pojavov, problemov in značilnosti današnjega sveta, ki je zmeraj huje obremenjen s socialno stisko in ekonomsko negotovostjo. Drugi, prav tako odločilni vzgib, ki nas je vodil pri oblikovanju repertoarja, pa je poudarek na besedilih, ki postavljajo v prvi plan igralske kreacije. Pri teh izrazito igralskih predstavah bodo sodelovali tako že uveljavljeni kot tudi novi člani našega gledališča ter seveda zanimivi igralski gostje, režirali pa jih bodo v slovenskem prostoru odmevni in provokativni režiserji s prepoznavnimi režiserskimi pisavami; mlada in obetavna režiserja Matjaž Latin in Aleš Novak, zmeraj bolj iskana in uspešna režiserka Mateja Koležnik in režiser kontroverznih predstav, ki pritegnejo veliko pozornosti, Eduard Miler. Prepričani smo, da mora sodobno gledališče nujno loviti korak s stvarnostjo, ki jo živimo (ali pa biti še kak korak pred njo). Ta stvarnost je lahko za nekoga lepa in čudežna, za koga drugega pa tudi trda in neusmiljena. Gledališče se je danes odreklo iluziji po spreminjanju sveta, pa tudi iluzija bleščavih spektaklov nam ne zadošča več, kot tudi ne iluzija lahkotne zabave in pozabe. Toda tiste iluzije, ki gledališče ohranja živo, si teater nikakor ne pusti vzeti. Gledalci in ustvarjalci namreč gledališče še zmeraj potrebujemo kot prostor žive refleksije časa in prostora, v katerem živimo. Živo pa gledališče ni le zaradi žive navzočnosti živih igralcev, ampak tudi zaradi utripa živih problemov življenja, ki ga živimo in ki se nam kaže največkrat kot zapletena uganka, ki jo moramo razvozlati. Gledališče zaživi šele takrat, ko živo odgovarja na probleme, ki jih živimo, in ko oživi tudi publiko ter jo zadene v živo. Tem bolje, če je pri tem še živahno in poživljajoče. Živa želja vseh nas je, da bi v našem gledališču zaživelo natanko tisto, kar ta trenutek vsi skupaj živimo. MARINKA POŠTRAK vodja umetniškega oddelka in dramaturginja PG Kranj tragikomedija (Antygona w Nowym Vorku) ABONMAJSKA PREDSTAVA -iO -Kt> Klošarji in begunci imajo 50 % popusta Prva slovenska izvedba Prevajalka Alja Predan Tragikomedija o treh klošarjih, policaju in truplu Ena izmed treh najboljših povojnih poljskih dram Klošarje in Antigono bo iz New Yorka "pripeljala" režiserka Mateja Koležnik. Anita: "Sem vedela, to je zaradi tistega puloverja. Sem vedela, da kašmir vleče nesrečo. Kot goba. Pa me je vseeno premagalo. To je bil pulover od enega nesrečneža. Ta srečni redko uničijo puloverje. Nesrečneži pa ali zmrznejo ali pa zašvicajo. In namesto da bi nesrečo pozdravili, si kupijo kašmir. Nesrečnež si obleče kašmir in zašvica. Svic pa direkt v kašmir. Ta pa vso nesrečo in slabo energijo nase potegne. Lahko ga pereš, peglaš, ampak nesreča v kašmirju vse preživi. Najhujši so pa povštri (pokaže). Tukaj notri je leglo nesreče. Vse to sem vedela, pa se nisem mogla premagat. Zdaj je pa prepozno." Janusz Gtowacki velja za enega najpomembnejših in v svetu največkrat uprizarjanih sodobnih poljskih dramatikov. Za Antigono v New Yorku je prejel avtorsko nagrado na 30. festivalu sodobne dramatike v VVrocfavvu leta 1993, nagrado Balladin za najboljšo dramo, uprizorjeno v Parizu leta 1997, revija Time pa jo je uvrstila med deset najboljših gledaliških iger, uprizorjenih v ZDA leta 1993. Sloviti gledališki teoretik Jan Kott pa jo je uvrstil med tri najboljše povojne poljske drame. Antigona v New Yorku s stališča sodobnega pogleda na svet obravnava problematiko Sofoklove Antigone. GTovvacki vidi sodobno Antigono/Anito v nevvgorškem parku, kjer se zbirajo klošarji oziroma brezdomci, kot protiutež pa jim postavi nasproti predstavnika države -policista. Anitino težnjo/teženje, da bi pokopala svojega klošarskega prijatelja, pripelje tako na sam rob absurdnega dogajanja in absurdnosti življenja in smrti, posameznika in oblasti. Antigona v New Yorku je drama o treh ljudeh s socialnega dna/klošarjih, policistu in truplu, napisana v duhovitih in iskrivih dialogih z izjemnim občutkom za detajl, humor in karakterizacijo likov. mm ' * A*™ V laki Iam Coline Serreau Režiser Matjaž Latin Petčlanske družine s tremi šoloobveznimi otroki imajo 50 % popusta Prva slovenska izvedba Prevajalec Primož Vitez Kaj se zgodi, ko se življenje sfiži, ko postane majhen dom pretesen za veliko družino, in kaj sledi, če Marsovci obupajo nad Zemljani? Predstava bo odprto in brez sprenevedanj spregovorila o vrednotah družine kot osnovne celice družbe. Berti: "Nekaj pa vem, in to je, da sem se rodil zato, da nekaj prodam narediti. Še zmeraj imam v ustih oddaljeni okus po raju in vem, da je na tej zemlji možno biti srečen, to pa zato, ker sem bil otrok svoje mame." Zoki Zajc je nenavadna, naturalistično-nadrealistična komedija o družini, ki jo socialna stiska in situacija v svetu iz prizora v prizor zmeraj huje sili v absurdne (komične) situacije, iz katerih ni videti izhoda. Majhen dom sprva povsem običajne družine se iz prizora v prizor polni, saj se vanj vrnejo sin in dve hčerki, nesojeni mož ene izmed njiju in na koncu še osamljena soseda, ker jim je v življenju tako ali drugače spodletelo. In kot je običajno, nesreča nikoli ne pride sama. Izkaže se, daje tudi oče medtem izgubil službo, da enega izmed sinov lovi policija, da ima najmlajši hude težave v šoli in da je pravzaprav Marsovec (ali pa si to le domišlja) ter da so ga Nezemljani (kot je sam prepričan) poslali med ljudi zato, da bi preprečil vojne. Ko Marsovci ugotovijo, da človeštvo še ni dozorelo za mir, ukažejo najmlajšemu članu družine, naj nemudoma zapusti Zemljo ter se vrne na Mars. Zoki Zajc je napisan kot niz bliskovitih in duhovitih situacij, komično pa črpa iz vsakdanjih in življenjsko prepoznavnih tem. Sodobna francoska avtorica Coline Serrau je znana tudi po številnih scenarijih za filmske uspešnice. n ABONMAJSKA PREDSTAVA —• VEKA L f V B E Z E El VPAnf E drama Glaube Liebe Hoffnung Odon von Horvath Režiser Eduard Miler Osebe, prijavljene na Zavodu za zaposlovanje, imajo 50 % popusta Prevajalka Mojca Kranjc Prirejevalka Žanina Mirčevska Pretresljiva drama o malih ljudeh, nastala po resnični zgodbi iz sodne prakse Angažirana predstava bo bila gigantski boj zoper birokratsko rabo ozkosrčnih paragrafov. Elizabeta: "Posebej so me namreč opozorili na to, da je tukaj mogoče prodati svoje telo - se pravi: ko bom nekoč mrtva, da bodo gospodje tu notri lahko v imenu znanosti delali z mojim truplom, kar bodo gospodje hoteli - da se pa meni takoj izplača honorar. Že zdaj." V........... .................;; . _ ........ ^ ..... , J Avtor Odon von Horvath velja za klasika in za enega prvih dramatikov, ki so se že na začetku prejšnjega stoletja kritično in angažirano odzvali na socialno problematiko. Takšne so njegove drame Kazimir in Karolina, Pripovedke iz Dunajskega gozda, Sodni dan in seveda tudi Vera Ljubezen Upanje. Kot je tudi sam zapisal v svojem Uvodu v dramo, je želel v Veri Ljubezni Upanju (1933) na osnovi resničnega dogodka in dokumentarnega gradiva izpostaviti socialno stisko, v katero pahne posameznika družbeni sistem s svojimi ozkimi in togimi zakoni. Glavna junakinja Elizabeta se tako zmeraj bolj zapleta v krivdo in eksistenčno stisko, iz katere na koncu ne vidi nobenega izhoda več. Toda Horvath ni le kritični opazovalec in zapisovalec kapitalističnega sistema, ampak tudi kritični kronist brezdušnih medčloveških odnosov, ki se kažejo na vseh družbenih nivojih in odražajo v tudi najintimnejših odnosih. Vera Ljubezen Upanje je pretresljiv prikaz družbene stvarnosti z začetka prejšnjega stoletja, ki tudi danes, na začetku novega tisočletja, ni izgubil svoje aktualnosti in angažiranosti. Še več: zdi se, da je situacija v svetu danes identična tisti izpred stotih let in da se je uresničila avtorjeva pesimistična napoved, da bodo ozkosrčni zakoni kapitalističnega sistema ostali nespremenjeni. "Gigantski boj med posameznikom in družbo" tudi po stotih letih še zdaleč ni dosegel premirja. rEOMAN Gledališče Ptuj LUTZ HUBNER MARJETKA, STR. 89 (Gretchen 89 f.f.) komedija Prevajalec Darko Čuden Režiser Samo M. Strelec Preprosto najboljša komedija - žlahtni komedijant - žlahtni režiser! Nemški dramatik Lutz Hiibner je v komediji Marjetka, str. 89 uporabil Marjetkin monolog po srečanju s Faustom iz slovite istoimenske Goethejeve drame, da bi prikazal tisto dogajanje v gledališču, ki vselej ostaja skrito. Kaj se sploh dogaja na odru, preden se dvignejo zavese? Kako sploh potekajo vaje? Kaj vse gledališčniki doživijo v službi? Marjetka spregovori o vseh tistih dogodkih v gledališču, ki jih doživljajo in poznajo le gledališki ustvarjalci, prav gotovo pa se brez njih predstava nikoli ne bi rodila. Predstava si je na Dnevih komedije v Celju priborila naziv najboljše komedije, režiser Samo M. Strelec pa je bil razglašen za žlahtnega režiserja. Igralec Gojmir Lešnjak - Goje je prav tako dobil naziv žlahtnega komedijanta, mlada in obetavna igralka Mojca Funkl pa je med kritiki požela veliko dobrih ocen in hvale. ✓ "Marjetka, str. 89 je torej igra nenehnih menjav. Gojmir Lešnjak je tako znova utrdil sloves mojstra komičnih preobrazb. Večje presenečenje je mlada Mojca Funkl, izvrstna prav tako v vseh skrajnih variantah Marjetke, od patetične deklama-torke do vrhunske plesalke striptizete." Petra \/idoli, Večer "Samo M. Strelec je imel torej spet srečno 'režisersko' roko, ko je izbiral igralca - zares dobro je izbral... Skratka, ptujska Marjetka, str. 89 ni čisto navadna komedija, je še kaj več -vendar pa je samo ptujska, prva in enkratna, vredna ogleda mlajše in malo starejše publike." Tatjana Mohorko, Tednik GOSTUJOČA ABONMAJSKA PREDSTAVA ■VZA -VZA -VZA SNG Drama Ljubljana CONOR Mc PHERSON JEZ (The Weir) drama Prevajalka Tina Mahkota Režiser Mile Korun Predstava Jez je bila označena kot najboljša predstava sezone 2001 v Mali Drami! Mladi irski dramatik, scenarist in režiser je trenutno med najbolj popularnimi in gledanimi avtorji v britanskem gledališču. Prepričljivo in z občutkom za naravno skoraj mimogrede in neopazno oblikuje pred nami povsem običajne in prepoznavne ljudi, ki pa so vsak s svojo usodo in vsak s svojo "zamujeno priložnostjo" na koncu sveta, v temi irskih gričev, tudi nekako pretresljivi in celo tragični. In ne samo to, tudi nekam presenetljivo znani so nam. In ne vemo čisto dobro, ali prepoznavamo v njih del nas samih ali del naših znancev, s katerimi vsak dan srebamo kavo ali pivo. V Jezu vas bodo z izvrstno igro navdušili igralci Ivo Ban, Branko Šturbej, Igor Samobor, Aleš Valič in Saša Pavček. "Zavoljo narave besedila imamo v aktualni uprizoritvi na odru Male Drame opraviti s parado izvrstnih igralskih kreacij." Anja Golob, Večer "Navsezadnje pa je ogled Jeza tudi priložnost za goltanje igralske smetane v najboljšem pomenu besede." Petra Pogorevc, Dnevnik Vid Pečjak, Andrej Rozman - Roza Režiser Aleš Novak predstava za otroke in družine PREDSTAVA ZA OTROKE IN VSE TISTE, KI SO TO OSTALI Za marsovce, ob predložitvi ustreznega dokazila, vstop prost! ALEŠ NOVAK režiser MAMO PIANTAN Drejček Režiser Aleš Novak Drejček in trije marsovčki so zakon! Drejček: "Kako si upaš tepsti šibkejšega od sebe! Ni čudno, da so na Zemlji vojne, ko pa odrasli ne znate reševati težav drugače kot s silo." Drejček in trije marsovčki so od leta 1961, ko so prvič izšli v knjižni obliki, pa vse do danes, nedvomno ena izmed najbolj branih in popularnih knjig za otroke in mladino. Razlog za njeno uspešnost je v dobro napisani znanstvenofantastični zgodbi, ki tudi po štiridesetih letih se ni izgubila svoje fantazijskosti in zmeraj aktualne protivojne note. Vendar Drejček in trije marsovčki niso samo pionirsko delo na področju otroške znanstvene fantastike, ampak tudi subtilno delo, napisano z očitnim poznavanjem otroške psihologije, saj govori v prvi vrsti o utopičnem svetu, narejenem po meri otrok ter seveda z velikim poznavanjem njihovih želja. Drejček je v tretjem razredu osnovne šole tudi ena izmed knjig, ki jih morajo otroci prebrati v okviru obveznega domačega branja, kar je bil še dodaten razlog za njegovo gledališko uprizoritev. Največja uspešnica predlanske sezone Prešernovega gledališča! MOLIERE SKOPUH Režiser Vito Taufer Igrajo Janez Škof, Uroš Smolej, Vesna Slapar/Vesna Pernarčič, Gregor Čušin, Mojca Partljič, Vesna Jevnikar, Tine Oman, Matjaž Višnar, Pavel Rakovec, Rok Vihar in Robert Kavčič "Taksna zraščenost s tipično slovenskim ljudskim pa omogoča celo vrsto izbrušenih in komičnih likov, med katerimi ni slabo odigranega in ki so pravzaprav v hipu prepoznavne figure iz patologije nacionalnega značaja, vsi do kraja karikirani, opremljeni z repetitivnimi in potujenimi gestami in grimasami." Matej Bogataj, Razgledi "Skopuh, kot si ga je z zdaj že ustaljeno ekipo sodelavcev zamislil Vito Taufer, je odličen." Petra Vidali, Večer "V ostro karikiranih in sploščenih tipih ljudske burke z izparevanjem odrske megle vse bolj prepoznavamo burleskno podobo ta čas aktualnih človeških in družbenih slabosti in napak." Slavko Pezdir, Delo "Skratka, na odru kranjskega gledališča spet predstava, ki je vredna ogleda." Marjana Ravnjak, TV Slovenija "Ta konsistentna uprizoritev je strašna komedija s tistega pregiba, kjer izbruhi napetost sproščujočega smeha zadrgnejo grla ob uvidu srhljivo izmaličenih podob človeške pogoltnosti." Barbara Orel, Dnevnik Nova uspešnica na odru Prešernovega gledališča! ANTON TOMAŽ LINHART ŽUPANOVA MICKA Režiser Vito Taufer Igrajo Matjaž Tribušon, Darja Reichman, Gregor Čušin, Tine Oman, Vesna Pernarčič, Rok Vihar, Pavel Rakovec, Robert Kavčič in Ciril Roblek "Avtor uprizoritve /.../ nam je tudi tokrat iz komediografove preprostejše veseloigre ustvaril odrsko, človeško in socialno domišljeno predstavo, ki z ostro stiliziranimi dramskimi značaji in zapleti bistroumno hudomušno in blago nostalgično spregovori o trajnejših lastnostih in življenjskih gibalih v nas." Slavko Pezdir, Delo "Tako je rojen še en hit, s katerim se bo dalo obresti marsikatero vas v regiji in razveseliti ljubitelje klene gorenjščine, v kateri se tako spretno sporazumevajo nastopajoči." Andrej Jaklič, Slovenske novice "Videli smo torej Linhartovo in Tauferjevo Županovo Micko, ki jo je režiser z vsem ansamblom vred otel prislovične zaprašenosti prvega slovenskega besedila, ji zabrisal večno poudarjane poteze razrednega antagonizma, ter pokazal tiste in take poteze, ki spravljajo v nezadržen smeh Slovence sedanjega časa." Tadeja Krečič, Radio Slovenija Če vas torej zanima, kako je mogoče govoriti o realijah sveta skozi razbremenjen užitek ob gledališki zabavi, vam lahko odgovor iz prve roke da Tauferjeva Županova Micka." Primož Jesenko, Radio Študent PONOVITVE IZ PREJŠNJIH SEZON -t-VI- Tenkočutna uprizoritev enega najbolj perečih problemov sodobne družbe! PAULA VOGEL KAKO SEM SE NAUČILA VOZITI Režiserka Mateja Koležnik Igrajo Vesna Jevnikar, Bine Matoh, Gregor Čušin, Darja Reichman in Vesna Slapar/Vesna Pernarčič "Mateja Koležnik je s svežimi režijskimi prijemi in s pomočjo igralcev Prešernovega gledališča Vesne Jevnikar v vlogi Tarnale, Bineta Matiha k. g. v vlogi Tiča ter Gregorja Čušina, Darje Reichman in Vesne Slapar izvabila po koncu predstave buren aplavz premierskega občinstva, kar tej predstavi zagotovo napoveduje velik uspeh v letošnji sezoni." Nuša Ekart, Gorenjski glas "Kranjska uprizoritev ne ponuja samo celostnega vpogleda v problematiko spolne zlorabe, ampak je tudi in predvsem prvovrsten gledališki dogodek." Barbara Orel, Dnevnik "Režiserka Mateja Koležnik se je zahtevne tematike, fragmentarne zgodbe in skokovitega prepletanja humornosti z resnobnostjo lotila brez odvečnega moraliziranja in z zgledno mero človeške prizadetosti." Slavko Peidir, Delo "Odlična je bila cela igralska ekipa. Darja Reichman je izvrstna v obeh registrih, komičnem (kot zapita mama) in resigniranem (kot teta Marg, Tičeva žena). Vesna Slapar in Gregor Čušin naredita karikirane vloge dedka in babice, pa tudi gimnazijcev, sijajno groteskne. Predvsem pa sta odlična Bine Matoh in Vesna Jevnikar. /.../ Skratka delikatni vlogi sta, tako kot predstava v celoti, prefinjeni in učinkoviti." Petra Mali, Večer Uspešnica za otroke SVETLANA MAKAROVIČ SAPRAMISKA Režiserka Katja Pegan Igrajo Tanja Dimitrievska, Matjaž Višnar, Uroš Smolej, Pavel Rakovec in Rok Vihar "Režiserka Katja Pegan je ob sodelovanju dramaturginje Diane Koloini poskrbela za odrsko svež, mestoma duhovito dvoumen in bistroumno poantiran, poučen tok radoživega odrskega dogajanja, ki zlahka pritegne pozornost majhnih radovednežev in njihovih staršev." Slavko Pezdir, Delo "Izpod taktirke Katje Pegan, ki slovenske odre redno oskrbuje z režijami otroških predstav, je nastala nežno otožna predstava jesenske topline. Prilega se Sapramiškini (ne)srečni zgodbi z lešniki, majavim zobkom in obisku pri zobozdravniku, ki sploh ni tako strašen, kot si sprva predstavlja in se boji." Barbara Orel, Dnevnik NAGRADE V SEZONI 2000/2001 -KL4- -KL+ Zlati paličici ustvarjalcema predstave SAPEAMIŠKA Igralcu Urošu Smoleju Nagrado zlata paličica je na festivalu otroških predstav v Domu španskih borcev v Ljubljani prejel za NAJBOLJŠO MOŠKO VLOGO igralec UROŠ SMOLEJ za vlogo Regice v predstavi 5APRAMIŠKA. Kostumografki Svetlani Visintin Nagrado zlata paličica je na festivalu otroških predstav v Domu španskih borcev v Ljubljani prejela SVETLANA VISINTIN za OBLIKOVANJE KOSTUMOV v predstavi SAPRAMIŠKA. 4*1+ -TM- Velika nagrada mednarodnega festivala komornega gledališča Zlati lev za najboljšo predstavo KAKO SEM SE NAUČILA VOZITI 31. TEDEN SLOVENSKE DRAME Strokovna žirija za podelitev Grumove nagrade je letos izbirala med 51 dramskimi besedili. Med njimi je izbrala sedem nominirancev (Zoran Hočevar: 'M te ubu!, Zdenko Kodrič: Operacija T, Draga Potočnjak: Kalea, Rokgre: Blok, Ivo Svetina: 0 svitu zlo, Tanja Viher: Štefka ali Ljubezenski trikotnik na javnem stranišču, Matjaž Zupančič: Goli pianist ali Mala nočna muzika) in se soglasno odločila, da letošnjo Grumovo nagrado podeli dvema avtorjema, in sicer: Zoranu Hočevarju za tragedijo'M TE UBU! Matjažu Zupančiču za črno komedijo GOLI PIANIST ali MALA NOČNA MUZIKA VELIKO NAGRADO za najboljšo predstavo v celoti pa je na letošnjem TSD prejela predstava TA VESELI DAN ali MATIČEK SE BO UOŽENU Antona Tomaža Linharta v režiji Vita Tauferja in izvedbi SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA TRST. BOJANA FORNAZARIČ §p' garderoberka ' ' 1 - / -b > / j CIRIL ROBLEK inspicient in rekviliter DARKA MIHELIČ računovodkinja MATEJ PAJNTAR frizer in jL masker VPISOVANJE ABONMAJEV VPISOVANJE ABONMAJA Vpisovanje bo potekalo v gledališki avli med 5. in 19. septembrom od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure (ob sobotah samo dopoldne). DOSEDANJI ABONENTI boste svoj abonmajski sedež lahko obnovili od srede, 5. septembra, do torka, 11. septembra 2001. DOSEDANJI ABONENTI, KI ŽELITE ZAMENJATI SEDEŽ, boste abonmajski sedež lahko zamenjali v sredo, 12. septembra 2001. Če abonmaja ne boste obnovili do 12. septembra, bomo razumeli, da ne želite ostati abonent PG Kranj, in bomo vaš sedež ponudili novim abonentom. NOVI ABONENTI boste abonmajske vstopnice lahko kupili od petka, 14., do srede, 19. septembra 2001. INFORMACIJE O VPISU abonmaja so vam na voljo v upravi gledališča na tel. št. 04/280 49 00 ali na tel. št. blagajne 04/202 26 81 vsak delavnik od 10.00 do 12.00. KONTO SISTEM Konto vstopnice so kuponi, ki jih imetnik pri blagajni gledališča zamenja za redne vstopnice. Konto vstopnice si zagotovi podjetje, posameznik ali skupina na osnovi naročilnice oziroma plačila konto vstopnic (vsaj deset), ki jih lahko ponovno naroči kadarkoli v sezoni. Cena ene konto vstopnice je 2.000,00 SIT. Konto vstopnice se vplačajo vnaprej na osnovi izdanega računa in se med gledališko sezono poljubno uporabijo za ogled posameznih predstav, ki so razpisane za konto (npr: za abonma PETEK 1, IZVEN in konto). Konto vstopnice niso vezane na dan v tednu in jih lahko porabljate od začetka do konca sezone. Imetnikom konto vstopnic priporočamo zamenjavo za redne vstopnice že v predprodaji, lahko pa jih zamenjate tik pred predstavo, če bodo še na voljo. Imetnike konto vstopnic bomo ob koncu vsakega meseca obveščali o vseh ponovitvah predstav v naslednjem mesecu. Konto vstopnice je treba zamenjati za redne vstopnice do junija 2002! ŠE DODATNE UGODNOSTI ZA ABONENTE Upokojencem ob predložitvi ustreznih dokumentov ob vpisu abonmaja nudimo 30 % popusta. Študentom in dijakom ob predložitvi ustreznih dokumentov ob vpisu abonmaja nudimo 50 % popusta. Vsi abonenti lahko izkoristite 10 % popusta pri vsakem nakupu ene vstopnice za katerokoli predstavo v PG Kranj, razen za premiere in prireditve, katerih organizator ni PG Kranj. Vsem abonentom, ki bodo vpisali abonma, bomo vsak mesec brezplačno poslali mesečni razpored predstav za naslednji mesec. Abonentom bo za vsako predstavo (razen za gostujoče) na blagajni gledališča na voljo brezplačen gledališki list. Če si predstave ne morete ogledati v okviru svojega abonmaja, vam v izjemnih primerih (če boste svoj abonmajski sedež odpovedali najmanj dva dni pred predstavo), omogočamo ogled nadomestne predstave. OBVEŠČANJE O PREDSTAVAH Informacije o abonmajskih predstavah so na voljo: v dnevnem časopisju (Delo, Dnevnik in Večer) dan pred predstavo, v Gorenjskem glasu, na radiu (koledar kulturnih dogodkov), na teletekstu TV Slovenija, v mesečnem programu, ki je brezplačno na voljo pri blagajni gledališča, na spletnih straneh www.pgk-gledalisce.si, v vitrini pred vhodom v PG Kranj VRSTE ABONMAJEV ČETRTEK Predstave predvidoma ob četrtkih PETEK 1 PETEK 2 PETEK 3 Predstave predvidoma ob petkih SOBOTA 1 SOBOTA 2 Predstave predvidoma ob sobotah MODRI RUMENI ZELENI Predstave ob različnih dnevih od ponedeljka do četrtka DIJAŠKI ŠTUDENTSKI SEDEŽNI RED prostor 1 prostor 21B prostor 3 BflflflBflflBBBBBBBBB BBBBBBBBBBBBBBBB 2 BBBBBBBBBBBBBBBB 5 BBBBBBBBBBBBBBBB 1 >» vhod prehod parter BBBBBBBBBBBBBBBB 5 O0BDBBODBBBBBBB 6 BBBBBBBBBBBBBBBB 7 BBBBBBBBBBBBBBB BBBBBBBBBBBBBBBB 9 BBBBBBBBB BBBBBBBBBBBBBBBB BBBBBBBBBBBBBBBBBBB12 balkon BO BBBBBBBB BBBBBB BBBBBBBB BBBBBB 2 BBBBBBBB BBBBBBB 3 T BBBBBBBBBBBBBBBB 4| CENIK ABONMAJEV ZA SEZONO 2001/2002 (popusti upoštevani) Prostor 1 5. in 6. vrsta Prostor 2 3., 4., 7.-10. vrsta in balkon 1. vrsta Prostor 3 1., 2., 11., 12. vrsta in balkon 2.-4. vrsta REDNI ABONENTI Takojšnje plačilo Plačilo na dva obroka Prostor 1 9.500 2x5.000 Prostor 2 8.550 2x4.500 Prostor 3 7.600 2x4.000 UPOKOJENCI (30% popusta) Takojšnje plačilo Plačilo na dva obroka Prostor 1 6.650 2x3.500 Prostor 2 5.985 2x3.150 Prostor 3 5.320 2x2.800 ŠTUDENTI,DIJAKI (50% popusta) Takojšnje plačilo Plačilo na dva obroka Prostor 1 4.750 2x2.500 Prostor 2 4.275 2x2.250 Prostor 3 3.800 2x2.000 PRAVNE OSEBE Plačilo z naročilnico Prostor 1 9.500 Prostor 2 8.550 Prostor 3 7.600 Možnost plačila z naslednjimi plačilnimi karticami: EUROCARD-MASTERCARD, VISA, KARANTA, BA KARTICA,MAESTRO. Možnost plačila na dva obroka, prvi obrok ob vpisu, drugi obrok v oktobru (ček). IZVENAB0NMAI5KE CENE VSTOPNIC ZA SEZONO 2001/2002 Redne cene Premiera izven Prostor 1 2.500 2.800 Prostor 2 2.300 2.400 Prostor 3 2.000 2.200 Javni zavod Prešernovo gledališče Kranj Glavni trg 6, Kranj Ravnatelj Borut Veselko Dramaturginja in vodja umetniškega oddelka Marinka Poštrak Koordinator programa Robert Kavčič Računovodkinja Darka Mihelič Tajnici Nataša Horvat, Gaja Krgštufek Garderoberka Bojana Fornazarič Frizer in masker Matej Pajntar Inspicient in rekviziter Ciril Roblek Osvetljevalec Drago Cerkovnik Odrski tehniki Simon Markelj, Janez Plevnik in Robert Rajgelj Igralski ansambel Vesna Jevnikar, Tine Oman, Vesna Pernarčič, Pavel Rakovec, Darja Reichman, Vesna Slapar, Gaber Trseglav, Rok Vihar in Matjaž Višnar Tajništvo 04/280 49 00 Blagajna 04/202 26 81 Rezervacije in prodaja vstopnic od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00, ob sobotah od 9.00 do 10.30 Ravnatelj 04/280 49 12 borut.veselko@s5.net Vodja umetniškega oddelka 04/280 49 16 marinka.postrak@s5.net Koordinator programa 04/280 49 13 robert.kavcic@s5.net Spletna stran www.pgk-gledalisce.si Elektronski naslov presern-gled@s5.net Gledališki list javnega zavoda Prešernovo gledališče Kranj Sezona 2001/2002 Št. 1 Odgovorni urednik Borut Veselko Urednica Marinka Poštrak Lektor Arko Oblikovanje TANDAR Fotograf Damjan Švare Tiskarna Tisk Žnidarič Pokrovitelji sezone 2001/2002 Jgj triglav ■VZA- -iOh -Y^A- MERKUR @©@©5* ■iOh -iOb *^A- 3/y (pKRKk 2001/2002 -K>h -K>b 28 torek §8® .sreda 30 četrtek 31 petek 1 sobota nedelja SEPTEMBER 2001 * * # # # $ * # n+r :>r 4* # & S & :& # 4* * :V: * -+: * 4fc -£ 4fc # -A- # -V- -v- -m. -v- »v* -:& *r*T* vj* v vj* " i « & & & & & # -V- -M- »y- -M- -Iti- -!fe vr Vr Vr Vr V* -v- -v- •& -Lt> •&* Vr Vr Vr Vr -Tv v* 4$ $ & # -+- # :& ® 4* # 4$ $ -V- -V- »M. -V- -V. vr * *Jv Vr - v* * 4* W 4* :+: 44 -+' 4£ n+r & 4fc 44 ►V- *v« -V- -V- »v- -Lt- vr vr > Vr t & * :V: :S 4$ 4i JjJ. -V- -V- -V- Jj- Vr Vr vr Vr Vr v -v- -v— *w» »y* *v« -/I* vr vr Vr -V- -V- -V- -V- .V. Vr vr Vr Vr ’1' - -%!•* ►lil1* >V* v' vr Vr Vr Vr :+; 4$ & -& < :& S S :& 4 -V- -\> -M- -v- ►: Vr Vr Vr Vr -» * 4* 4* & :S -+• -S :S 4r :;£ - -A- -•£ :i*r "-S : :& * S & -X : :¥; & :£ & 44= : & ® & 4* # : :& -A- S # & : :ft & :£ 44= 44= : -V~ Jjl- REPERTOAR SEZONE KOLEDAR &001/