Celje - skladišče D-Per 545/1981 1119811175,OKT Lelo 9 Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE SOLE BogaSka Slatina________________Oktober 1981 22.novembra vsi na volišče na referendum o samoprispevku! Združeni za boljši jutri S tem motom že dalj časa potekajo politične priprave na referendum o podaljšanju samoprispevka. In nobenega dvoma najbrž ni, da bomo spet na manifestativen način izrazili svojo pripravljenost združevati sredstva v obliki dveh odsotkov svojih neto ali čistih osebnih dohodkov. Združevati sredstva za pospešen razvoj krajevne skupnosti in za uresničitev nalog na področju investicij v šolstvo ter v otroško varstvo. Združujmo sredstva za lepši, bolj urejen kraj in zagotovimo našim otrokom vse pogoje za nemoteno delo in razvoj. Zagotovimo jim srečno in brezskrbno otroštvo! Na vsakem koraku so vidne pridobitve... Kaj so nam v preteklosti omogočila s samoprispevkom zbrana sredstva? Odgovor na to vprašanje se nam ponuja na vsakem koraku. Nove osnovne šole, otroški vrtci, kilometri asfaltiranih cest, pločniki in javna razsvetljava - vse to so pridobitve, sofinancirane iz Preberite! Prav dobri poslovni rezultati 2 Natečaj za pridobitev stanovanjskega posojila 4 Zaenkrat pred rokom... 5 Želijo delati kar najboljše 5 Pred komomunisti odgovorna naloga 6 Za mlade ni počitka 6 Obiski, referendum, pohvale in štipendija 7 Spremenjene pravice in dolžnosti... 8 V septembru 1.345 delavcev 9 Želimo vam obilo zdravja in osebne sreče! 10 Mirko Jutriša 12 Pri stiki s proizvodnjo 12 ... Kam se dati in kaj početi? 12 Steklarska šola četrta 13 Za 350 dinarjev pet skrbno izbranih knjig 13 Postanite člani pevskega društva 14 Naše oddaje tudi vaše! 14 Nagradna križanka št. 88 16 Vsakdanji delovni utrip pri pečeh... - foto Z. Novak sredstev samoprispevka. Odkar smo uvedli samoprispevek, so naši kraji dodobra spremenili svojo podobo. V iztekajočem se referendumskem obdobju 1977-1981 združujemo 45% zbranih sredstev s samoprispevkom za gradnjo osnovnošolskega prostora in za naložbe v otroško varsto, 55% zbranih sredstev pa združujemo za uresničevanje programov krajevnih skupnosti v občini Šmarje pri Jelšah. Tudi v bodoče naj bi ostalo to razmerje nespremenjeno! V obdobju 1977-1981 je bilo predvideno, da bomo s samoprispevkom zbrali 47,208.000 dinarjev, vendar smo že v štirih letih zbrali 57,340.549 dinarjev. Od tega smo namenili za gradnjo šolskih objektov in otroških vrtcev 25,803.236,70 dinarjev. Torej precej več, kot je bilo prvotno predvideno. Kljub temu pa zaradi velikih podražitev program osnovnošolskega prostora ne bo v celoti uresničen, saj osnovna šola v Rogaški Slatini še ne bo dograjena. Zgrajene so bile osnovne šole v Rogatcu, Bistrici ob Sotli in Kostrivnici. Sredstva zanje so dosegla 17,089.102 dinarja ali 21,5% njihove investicijske verdnosti. Za programe krajevnih skupnosti smo v štirih letih zbrali 31,537.312 dinarjev in jih razdelili po posebnem ključu. Tako je krajevna skupnost Rogaška Slatina dobila 10,960.914 dinarjev in s tem denarjem asfaltirala več 'tisoč metrov ulic in cest, uredila pločnike, javno razsvetljavo, avtobusna postajališča itn. Večina sredstev pa je bila porabljenih za gradnjo kulturnega doma. Tudi po devetih mesecih... Osnovna šola in kulturni dom v Rogaški Slatini Osrednji objekt iz združenih sredstev za skupni program šolstva, otroškega varstva in za spominski park Trebče bo prav gotovo osnovna šola v Rogaši Slatini. To, kar sedaj stoji tam, kjer gradimo to šolo, je šele prva faza njene gradnje, ki se bo odvijala v treh etapah in to do konca leta 1984. V tej, prvi fazi, naj bi v treh etapah zgradili naslednje: v prti etapi 12 učilnic in spremljajoče prostore (letos do III. gradbene faze), kar bo zgrajeno do septembra 1982; v drugi etapi telovadnico, ki bo zgrajena v letih 1983/84; v trejti etapi igrišča in zunanja ureditev šole, kar naj bi bilo dokončano v letih 1983/84. Druga faza gradnje šole za obsega gradnjo nadaljnjih 12 učilnic v letih 1984/85 in gradnjo zaklonišča v letu 1986. Skupna predračunska vrednost osnovne šole v Rogaški Slatini je 227.525.000 dinarjev. Do konca leta 1981 bo vloženih v njeno gradnjo približno 45 milijonov dinarjev. Iz samoprispevka naj bi za ta objekt združili 56.261.000 dinarjev ali 87,7% sredstev, namenjenih za skupni program na po-dorčju šolstva, za otroško varstvo in za naloge v okviru spominskega parka Trebča. Za sofinanciranje razširitve in prenovitve ostalih vrtcev v Šmarju pri Jelšah in v Rogaški Slatini bomo namenili 4,000.000 dinarjev ali 6,24% sredstev in za naloge v okviru spominskega parka Trebče 3,846,000 dinarjev ali 6% sredstev skupnega programa. O tem, da je osnovnošolski prostor v Rogaški Slatini pretesen in da šola ter kraj nimata primerne telovadnice, ste gotovo dodobra seznanjeni. Povečlo se bo v prihodnjih letih tudi število učencev. Zato je pravočasna zgraditev nove šole res nujnost. Že sedaj je, namreč, ovirano normalno šolsko delo, da potreb po celodnevni šoli sploh ne omenjamo. Ker tudi sredstva iz samoprispevska in drugi viri ne bodo zadoščali za zgraditev nove šole, so za financiranje tega prepotrebnega objekta predvideni še drugi viri, kot so sredstva krajevne skupnosti in delovnih organizacij. Izračuni kažejo, da bomo s samoprispevkom v letih 1982-1986 zbrali skupaj približno 142,461.000 dinarjev. In kako bomo porabili sredstva iz skupnega programa, to sedaj že veste; preostalih 55% sredstev bomo namenili za programe krajevnih skupnosti. Pri nas, v Rogaški Slatini, bo zavzela osrednje mesto gradnja kulturnega doma, z delom zbranih sredstev pa bomo sodelovali tudi pri gradnji osnovne šole. Sicer pa bo v tem referendunskem obdobju ves skupni program (izjemo vrtca v Šmarju za dva milijona dinarjev) uresničen v naši, rogaški krajevni skupnosti. Potrebe in načrti so torej pred nami. Naša naloga pa je, da vsemu temu z glasovanjem na referendumu zagotovimo denarno ali gmotno osnovo. Torej zopet enkrat ZDRUŽENI ZA BOLJŠI JUTRI v nedeljo, 22. novembra odločimo o tem, kako bomo živeli jutri! Saj si vendarle vsi želimo, da bi bilo to jutri boljše, lepše... ZLATKO NOVAK Prav dobri poslovni rezultati Ob izidu te izdaje časopisa »Steklar« sta nas do konca tega poslovnega leta ločila še dva meseca. Tako že lahko z gotovostjo trdimo, da se izteka res uspešno poslovno leto. In že tudi spet lahko ugotovimo, kako pravilna je bila poslovna politika naše delovne organizacije, na osnovi katere smo v preteklosti vztrajali pri izvozu. Takrat ta, namreč, ni bil tako stimuliran ali spodbujen in družbeno priznan, kot je sedaj. Ker pri pisanju tega prispevka še niso bili poznani finančni kazalci za letošnje devetmesečno poslovanje in gospodarjenje, predstavljamo podatke, ki so že na voljo. Finančne kazalce o uspešnosti poslovanja in gospodarjenja pa smo že ocenili za preteklih osem mesecev v septembru! Planirani izvoz dosežen V obdobju od januarja do' konca septembra letos smo izvozili za 5,572.549 ZDA dolarjev steklenih izdelkov. To je za 5,5% več, kot smo izvozili v enakem obdobju lanskega leta. In tako smo uresničili 74,2% letnega izvoznega plana, oziroma smo izvozni plan za letošnje tričetAtletje presegli za odstotek. Poudariti velja, da je ponavadi izvoz v poletnitr mesecih nekoliko manjši kot v drugih mesecih in da so običajno »najmočnejši izvozni meseci« zadnji trije v letu. Zato ni več nobenega dvoma, da bomo do konca tega leta dosegli zastavljeni izvozni plan. Ves naš izvoz, kot veste, uresničujemo s prodajo na konvertibilno območje, od tega zdaleč največji delež na tržišču ZDA in preostalo na tržiščih v Avstriji, Kanadi, Zvezni republiki Nemčiji, Avstraliji, Japonski in še nekaterih drugih deželah. Od skupne vrednosti izvoženih izdelkov je 58,6% vrednosti odpadlo na svinčevo brušeno steklo, ostalo pa je odpadlo na gladko, svinčevo gladko, satinirano in slikano steklo. In vrednost izvoza v dinarjih je bila za 51,2% višja. Hkrati pa je bila vrednost Ta bela 1: Poda tki o bolniških izostankih z dela do 30 dni, skupaj do30innad30dni, porodniških dopustih v urah letos v devetih mesecih, primerjani z enakim obdobjem leta 1980 in delež efektivnih ali stvarnih delovnih ur v skupnem razpoložljivem delovnem času (v 31). Tozdi oziroma organizacijske enote Bolniški izostanki do 30 dni I-IX1981 Indeksi I-IX Bolniški 1981/80 izostanki do in nad 30 dni I-IX 1981 IndeksiI-1X 1981/80 Porodniški dopusti I-IX 1981 Delež dejanskih delovnih ur v vsem razpoložljivem delovnem času (v odstotkih) Osnovna izdelava 32.274 136,8 49.818 106,0 595 80,0 Dodelava 13.057 119,0 25.416 153,1 4.270 77,9 Kristal 25.512 130,8 39.541 114,1 38.161 74,4 Dekor Kozje 9.008 126,4 10.622 92,7 8.500 77,5 Servisne dejavnosti 4.514 100,0 7.411 92,2 - 81,7 Delovna skupnost 7.664 1 130,9 14.872 130,6 6.640 81,9 Skupaj steklarna 92.092 128,6 147.680 114,4 ■ 58.166 78,3 prodaje na domačem tržišču 148 milijonov dinarjev in je bila za 43,2% višja od vrednosti prodaje v enakem obdobju leta 1980. Celotni prihodek in dohodek večja od planiranega, usklajeni z resolucijo... Na osnovi fakturirane ali zaračunane prodaje v letošnjih, osmih mesecih in ob upoštevanju doseženih rezultatov v septembru ocenjujemo, da smo v obdobju januar-september letos ustvarili 415 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je za 41,5% več, kot smo ga ustvarili v enakem obdobju lanskega leta. To pa pomeni, da smo v letošnjem tri četrtletju uresničili 78,5% letošnjega plana celotnega prihodka. Skoda, da pri tem ugotavljamo, kako tudi porabljena sredstva naraščajo enako, oziroma naraščajo celo nekoliko hitreje, kot narašča celotni prihodek. In to kljub temu, da je količinska poraba surovin in reprodukcijskega materiala v skladu z obsegom proizvodnje in glede na porabo v enakem obdobju lanskega leta. Še posebno močno so, poskočile cene surovinam in reprodukcijskemu materialu na domačem tržišču. Hkrati pa tudi ugotavljamo, da je preskrbljenost z njim slaba in da so možnosti za njihovo nabavo vse slabše. Tako je že skoraj nemogoče sproti zagotavljati različen repro-material, elektromotorje, razno pločevino in žeblje, težave so pa tudi pri preskrbi z mazutom, s sodo, z lepenko in s še nekaterimi drugimi materiali. Zaradi vsega napisanega ocenjujemo, da se je dohodek v letošnjih deve- tih mesecih v primerjavi z dohodkom v enakem obdobju leta 1980 povečal za 36,7% medtem ko naj bi se naši bruto osebni dohodki v enakem obdobju povečali za 24,6%. Če te osebne dohodke zaradi različnih prispevnih stopenj še korigiramo ali preračunamo, pa je na dlani, da so se naši bruto osebni dohodki letos povečali za 35,9%. Ker smo rogaški steklarji pretežni izvozniki, nam veljavni dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka letos omogoča, da pri rasti dohodka med 30 in 40% naši osebrjj dohodki naraščajo za enako stopnjo. Tako smo ob tričetrtletju usklajeni s tem dogovorom oziroma z republiško resolucijo o družbenoekonomski politiki za letos. To pa pomeni, da hitreje, kot smo planirali, narašča tudi naša akumulacija. In ta nam bo še kako potrebna za uresničitev predvidenih investicijskih naložb v naslednjih letih! Večji količinski obseg proizvodnje... Proizvodnja, merjena v kilogramih, je bila v obdobju januar-september letos 931.268,6 kg ali za 5,6% večja, kot je bila v enakem obdobju lanskega leta. Tudi proizvodnja, merjena v kosih, je bila večja od lanske, samo smo proi-zvedeli 3,930.883 kosov, kar je za 7,6% več, kot smo proizvedli v enakem obdobju lanskega leta. Ker se je v tem obdobju število zaposlenih na osnovi delovnih ur povečalo v proizvodnih tozdih za 3,6% moremo govoriti o pozitivnem premiku. Pri tem je ostala kosovna proizvodnja svinčenega stekla na ravni lanskoletne proizvodnje, vendar smo letos proizvedli za 3,7% več svinčevega bru-. šenega stekla za tuja tržišča. Poudariti moramo tudi, da so brusilci obdelovali zahtevnejši Sortiment in večje število novih serij, kar je tudi vplivalo na količinski obseg proizvodnje. Precej bolj se je povečala proizvodnja vseh ostalih vrst stekla - gladkega, svinčevega gladkega, slikanega, navadnega brušenega in satiniranega. Povečala se je za 11,9% V precejšnji meri kot posledica večje proizvodnje in manjšega odpadka pri pečeh, saj sta se glede na proizvedeno število kosov zmanjšali obe napaki dela in zmanjšali sta se tudi obe napaki stekla. Podrobnejši podatki o proizvodnji in odpadkih v tozdih in v posameznih oddelkih bodo razvidni iz poslovnih poročil za obdobje januar-september 1981! Nekoliko slabša Izkoriščenost delovnega časa Osnovna značilnost izkoriščenosti delovnega časa za letos je, da so se povečali bolniški izostanki z dela do 30 dni in porodniški dopusti in da so se bolniški izostanki z dela nad trideset dni nekoliko zmanjšali. To je razvidno tudi iz tabele 1! Samokontrola je element v proizvodnji, ki bi ga morali še bolj razvitifoto Z. Novak Razpis samoupravne stanovanjske skupnosti Natečaj za pridobitev stanovanjskega posojila Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šmarje pri Jelšah razpisuje na podlagi 11. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz družbenih sredstev vzajemnosti v občini Šmarje pri Jelšah peti natečaj za pridobitev stanovanjskega posojila, namenjenega gradnji in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti. Natečajni znesek, je 5,560.000 dinarjev Za posojilo v skupnem znesku 5,560.000 dinarjev po tem natečaju lahko zaprosijo delavci, upokojenci oziroma drugi upravičenci iz 3. in 20. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz družbenih sredstev vzajemnosti, ki združujejo sredstva vzajemnosti pri samoupravni stanovanjski skupnosti Šmarje pri Jelšah, če so v letu 1980 ali v letu 1981 s poslovnim sodelovanjem z banko pridobili posojilo za stanovanjsko gradnjo oziroma za prenovo stanovanjske hiše. Posojilo znaša 40 odstotkov od cene standardnega stanovanja in je odvisno od višine mesečnega čistega dohodka na družinskega člana v letu 1980. Cena za kvadratni meter standardnega stanovanja s komunalno opremljenostjo je 14.000 dinarjev. x—x Standardno stanovanje meri 70 kvadratnih metrov površine za štiričlansko družino, za vsakega nadaljnjega družinskega člana pa se površina tako imenovanega standardnega stanovanja poveča za 15 kvadratnih metrov. Kdo ima prednost? Prednost pri pridobitvi posojila po tem pravilniku ima prosilec, ki: - ima nižji povprečni mesečni čisti dohodek na člana družine (na gospodinjstvo); - gradi stanovanjsko hišo v okviru usmerjene gradnje (zazidalni načrt); - z gradnjo stanovanjske hiše prosti sedanje stanovanje. V primeru enakih pogojev ima prednost prosilec z večjim številom družinskih članov. Lastna udeležba je do 55 odstotkov cene stanovanja Lastna udeležba je do 55 odstotkov cene standardnega stanovanja in je odvisna od višine mesečnega čistega dohodka na člana prosilčeve družine v letu 1980. Posojilo se odobri za dobo največ 20 let in to po 4-odstotni obrestni meri, odplačuje pa se ga v mesečnih obrokih. Prošnjo vložiti do 12. novembra Prošnjo in dokumentacijo k njej je treba vložiti, napisano na posebnih obrazcih, do 12. novembra letos v Ljubljanski banki - Splošni banki Celje, ekspozitura Šmarje pri Jelšah. Obražce za tako vlogo dobite v tej ekspozituri. Rok za izrabo posojila je eno leto po izdaji sklepa o njegovi odobritvi. Rezultat natečaja bo znan v tridesetih dneh po poteku roka za oddajo vlog. Objavljen bo na oglasni deski samoupravne stanovanjske skupnosti in ekspoziture LB-Splošne banke Celje v Šmarju pri Jelšah. Informacije o tem natečaju daje že omenjena ekspozitura LB-Splošne banke Celje v Šmarju! CECILIJA IRŠIČ, predsednica odbora za gradnjo V vseh tozdih, razen v tozdu Servisne dejavnosti, so se bolniški izostanki z dela do 30 dni povečali, kar kaže kolona z indeksi. Najbolj so se povečali bolniški izostanki z dela nad 30 dni v tozdu Dodelava, in sicer kar za 119,6%; v delovni skupnosti so se povečali za 30,3%, medtem ko so se v drugih tozdih zmanjšali, če jih primerjamo z bolniškimi izostanki z dela do 30 dni v lanskem tričetrtletju.. Rast skupnih bolniških izostankov -do 30 dni in nad 30 dni - je bila letos, če jih primerjamo z lanskimi, največja v tozdu Dodelava, v delovni skupnosti skupnih služb in y tozdih Kristal ter Osnovna izdelava, manjši kot lani pa so bili v tozdih Dekor in Servisne dejavnosti. Porodniški dopusti so se povečali v vseh tozdih, razen v delovni skupnosti. Ker dela v tozdih Kristal, Dekor in Dodelava precejšnje število žensk, je razumljivo, da so porodniški izostanki, izraženi v urah, veliki. Zato beležijo tudi nekoliko slabši izkoristek razpoložljivega delovnega časa, kakor kažejo podatki v tabeli. Da bi bila slika popolnejša, naj povemo, da je povprečno vsak delovni dan izostalo z dela zaradi bolniških vzrokov, in to od 30 dni in nad 30 dni, v tozdu Osnovna izdelava 30,4 delavca ali 7,5% vseh zaposlenih v njem, v tozdu Dodelava 15,5 delavca ali 9,4% zaposlenih, v tozdu Kristal 24,1 delavca ali 7,1% zaposlenih, v tozdu Dekor 6,5 delavca ali 5,5% zaposlenih, v tozdu Servisne dejavnosti 4,5 delavca ali 6,2% zaposlenih in v delovni skupnosti skupnih služb 9.1 delavca ali 5,4% zaposlenih. Skupaj je v naši delovni organizaciji zaradi bolezenskih razlogov vsak delovni dan izostalo v povprečju z dela 90,2 delavca ali 7,1% vseh zaposlenih, kar pomeni kar 11,4 delavca več kot v lanskem tričetrtletju. Morda bi veljalo še opozoriti, da smo v lanskem letu zabeležili res izredno nizek delež bolniških izostankov z dela, če jih primerjamo s preteklimi leti. Tako so letošnji bolniški izostanki le nekoliko nad njihovo povprečno ravnjo zadnjih petih let, precej večji pa so porodrilški dopusti. Povprečni neto mesečni osebni dohodek je bil 9683 dinarjev Povprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega delavca je bil v steklarni v obdobju januar-september 1981 9683 dinarjev, to je za 33,4% večji, kot je bil v enakem obdobju lanskega leta. Mišljen je seveda povprečni mesečni neto osebni dohodek brez nadur in boleznin, z vročinskim dodatkom, preračunan na 182 delovnih ur. Upo- Tabela 2: Povprečni mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti steklarne v obdobju januar-september in v septembru 1981 (v dinarjih!). Temeljna organizacija Povprečni mesečni neto osebni dohodek I-IX 1981 Indeksi I-IX 1981/80 ) - • Povprečni mesečni neto osebni dohodek septembra 1981 Osnovna izdelava 10.433,10 133,5 11.586,50 Dodelava 8.161,10 134,0 ' 8.717,30 Kristal 9.311,90 133,1 9.846,50 Dekor Kozje 9.014,75 134,7 9.647,20 Servisne dejavnosti 10.636,50 133,3 11.331,90 Delovna skupnost 9.966,00 132,7 10.651,90 Skupaj steklarna 9.683,00 133,4 10.440,60 števana pa je tudi delitev po zaključnem računu za leto 1980. Po tozdih pa so bili povprečni mesečni neto osebni dohodki v tem obdobju in v septembru, kakor kaže tabela 2! Zaenkrat torej izkazujejo naši osebni dohodki dokaj visoko rast. Vendar pričakujemo, da bo ta do konca leta nekoliko nižja, saj smo lansko leto šele konec leta občutneje povečali osebne dohodke. Tako predvidevamo, da se bodo letos naši osebni dohodki, v primerjavi z osebnimi dohodki v lanskem letu, povečali za približno 32% oziro- ma za nekoliko več, če nam bo to dovoljeval družbeni dogovor o usmerjeni delitvi dohodka. Če primerjamo letošnji povprečni komulativni osebni dohodek v naši delovni organizaciji s povprečnim osebnim dohodkom v gospodarstvu SR Slovenije za obdobje januar-september, ugotovimo, da je povprečni mesečni neto osebni dohodek v SR Sloveniji še za 10,5% večji od povprečnega neto osebnega dohodka v naši steklarni. Pri tem pa velja poudariti, da smo precej zmanjšali razkorak v primerjavi z letom 1978, ko je bil povprečni mesečni neto osebni dohodek v gospodarstvu SR Slovenije za skoraj 40% večji od povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v naši delovni organizaciji. ZLATKO NOVAK Kako poteka gradnja kislinske polirnice v Kozjem? Zaenkrat pred rokom S pripravljalnimi deli za gradnjo kislinske polirnice v Kozjem smo pričeli 10. aprila letos, graditi smo jo pričeli pet dni pozneje, sedaj pa že potekajo instalacijska dela, saj monterji napeljujejo elektriko, vodo in centralno kurjavo, pleskarji pa urejajo strope in barvajo železne konstrukcije. Zato lahko trdimo, da vsa gradbena dela v Kozjem potekajo brezhibno. In če se bodo dela tako nadaljevala, bo nova kislinska polirnica narejena še nekaj dni pred dogovorjenim rokom. Edino, kar je zaenkrat še negotovo, je potrebna oprema za polirnico. Vemo, da je uvoz opreme omejen, pa vseenu upamo, da nam jo bo uspelo pravočasno uvoziti. Torej še letos. Sedaj se že začenja montaža brusnih vreten, ki jih bo 32; to je nekoliko več, kot je bilo sprva predvideno. Tako bo na voljo novih 64 delovnih mest ter pet delovnih mest v kislinski polirnici. To pa pomeni precejšnje povečanje zmogljivosti tozda Dekor v Kozjem. In zato je še toliko bolj pomembno, da bi novi objekt pravočasno zgradili in predali njegovemu namenu. Pri gradnji kislinske polirnice smo zasledovali predvsem dva cilja. Prvič, da bi čim prej v njej začeli delati ter s tem povečali izvoz, in drugič, da bi investicijo do roka predali svojemu namenu, ker se s tem izognemo prevelikim prekoračitvam predračunov. Zaenkrat nam uspeva oboje, saj je gradbena operativa sledila naši pobudi, naj dela v ničemer ne zaostajajo za roki. In upamo, da se bodo s takšnim tempom nadaljevala ter tudi končala!? B. S. Naša strokovnjaka nudila pomoč dalmatinskima brusilnicama Želijo delati kar najboljše Po sklepu kolegija naše delovne organizacije sta od 5. do 10. oktobra letos nudila na področju organizacije in kvalitete dela Anton Gorišek iz Rogaške Slatine in Jože Božiček iz Kozjega pomoč brusilnicama v Vrgorcu in Kardeljevu. Ta pomoč je v skladu s skupnimi prizadevanji, da bi zagotovili kar najboljše pogoje za predvideno združitev dalmatinskih brusilnjc z našo delovno organizacijo. Na tem področju pomoči so bila že prej opravljena določena dela... 5 Med bivanjem v omenjenih mestih sta naša strokovnjaka za brušenje imela nalogo pretehtati razmere v njihovi proizvodnji - pri brušenju - ter na osnovi svojih ugotovitev pripraviti predlog za njihovo izboljšanje. Prav tako naj bi podrobneje proučila tehnično opremljenost brusilnic v Vrgorcu in Kardeljevu. Gorišek in Božiček sta poudarila, da so brusilci v obeh kolektivih prizadevni, da želijo delati kar najboljše, da pa jim je pri tem potrebna pomoč. To je tudi razumljivo, saj sta obe brusilnici še mlada kolektiva in brez večjih izkušenj v brušenju. Značilnost obeh brusilnic in obrata na Trpnju je, da brusilni stroji niso v najboljšem stanju, a da se z njimi vseeno da delati. Strojni par bi lahko postopoma - v obdobju desetih let - popravili, tako da to ne bi zahtevalo večjih naložb. Številčno manjša delovna organizacija Tehnokristal v Kardeljevu ima po njuni oceni zelo solidno kadrovsko zasedbo brusilcev, medtem ko ima številčnejša delovna organizacija Dalma- cijakristal v Vrgorcu mlajši in manj izkušen kader. Za obe velja, da v njiju delajo le v eni izmeni, kar pomeni, da so njune zmogljivosti premalo izkoriščene. Zato in zaradi predvidene združitve je Dalmacijakristal že pričel uvajati drugo izmeno na ta način, da ima v uku 28 novih kandidatov za brusilce. Poudariti velja tudi, da v obeh bru-silnicah izredno pazljivo ravnajo s steklom, ker si želijo, da bi bil odpadek kar se da majhen. Še posebno odgovoren odnos so pokazali do prevzetega stekla iz naše delovne organizacije, ki so ga obrusili in mu ga vrnili v etiketiranje z našim zaščitnim znakom »R«. Vsa navodila skrbno upoštevajo in se po svojih močeh trudijo opraviti prevzeto delo kar najboljše. Sedanji možni učinek je po naših normativih v Tehnokristalu kakšnih 100%, v Dalmacijakristalu pa je približno 85% glede na strukturo. Nekoliko boleča točka obeh brusilnic je tudi dokaj slab izkoristek razpoložljivega delovnega časa, saj so bili do sedaj 4 bolniški izostanki z dela do 30 dni preveliki. Zato vodijo sedaj bitko, da bi njihov neugoden delež kar se da zmanjšali. Za konec lahko povzamemo, da bosta steklarska kolektiva v Vrgorcu in Kardeljevu sposobna živeti sama sebe, kot temu rečemo, in da bosta lahko pripomogla k našemu konceptu boja za ohranitev domačega trga in za povečanje izvoza. - ček Priprave na volilne konference osnovnih organizacij ZKS Pred komunisti odgovorna naloga Glede na vse pomembnejše naloge in na vse večjo odgovornost osnovnih organizacij zveze komunistov ter komunistov smo se letos zelo zgodaj lotili priprav na volilne konference osnovnih organizacij, zavedajoč se pri tem dejstva, da je njihova aktivnost in njihovo delovanje in vloga komunistov v mnogočem odvisna od dobrega vodstva. Z odgovornimi pripravami na volilne konference, z dobrimi kadrovskimi rešitvami moramo zagotoviti v naslednjem obdobju še večjo učinkovitost osnovnih organizacij zveze komunistov in njihovo obvladovanje vseh dogajanj v temeljnih, delovnih in samoupravnih skupnostih ter tudi v drugih družbenih okoljih. Še poseben pomen pa imajo letošnje volilne konference, ki bodo med 25. oktobrom in 25. novembrom, ker bodo potekale v predkongresnih mesecih, saj se približuje deveti kongres Zveze komunistov Slo- venije. Zato moramo z največjo mero odgovornosti kvalitetno in vsebinsko bogato pripraviti ocene družbenoekonomskih in političnih razmer. Pri nas, v steklarni, bodo volilne konference osnovnih organizacij zveze komunistov med 21. in 25. novembrom, priprave nanje pa smo pričeli že letos v juniju, ko smo opravili evidentiranje ali pregledovanje možnih kandidatov za prevzem odgovornih dolžnosti v naših osnovnih organizacijah ZK. Pričakujemo, da bodo te s starimi ali z novimi vodstvi delovale ustvarjalno, da bodo vpete v razreševanje problemov svojega delovnega okolja in da bodo s pravilno vodeno politiko v svojih akcijah uspešne. Nedvomno bo treba na volilnih konferencah spregovoriti samokritično in kritično, saj je vrsta slabosti, ki jih bo treba čimprej odpraviti in s tem še bolj okrepiti mesto in vlogo osnovnih organizacij in komunistov v vseh sferah političnega in samoupravnega delovanja. Zato je pred komunisti steklarne odgovorna naloga, da se na konference dobro pripravijo ter s svojo ustvarjalno razpravo na njih prispevajo svoj delež za njihov uspeh, saj bodo ocene in usmeritve podlaga za njihovo nadaljnje delovanje! FRANC VEHOVAR nizacijo! Ker sta edina vira za prihodke mladinski organizaciji srečolov in članarina, smo mladi v avgustu organizirali to že tako poznano igro na srečo. S požrtvovalnim delom smo uspeli izpeljati tudi to akcijo, katere brez složnosti in prizadevnosti mladih in družbenopolitičnih organizacij ne bi bilo mogoče izvesti. Tako smo si zagotovili sredstva, da bomo lažje izpeljali akcije ter naloge, ki so pred nami še letos. Za pomoč pri srečolovu se moramo zah- Delovanje ZSMS v juniju, juliju, avgustu in septembru Za mlade ni počitka Konferenca zveze socialistične mladine v steklarni je prek svojih osnovnih organizacij ZSMS v tozdih v zadnjih štirih mesecih delovala na naslednjih področjih: Velik poudarek je dala prizadevanjem, da se zagotovi iz vrst mladih steklarjev ustrezno udeležbo v občin: ski brigadi »14. divizije« ter brigadi »Steklarji YU«. V občinski brigadi sta sodelovala dva mladinca, hkrati pa smo s pomočjo družbenopolitičnih organizacij omogočili udeležbo v njej učencem. V steklarski brigadi sta tudi sodelovala dva mladinca, ki sta delala v Sarajevu pri gradnji za olimpijske igre. Vsi mladi iz steklarne, ki so sodelovali v brigadah, so dobili dobre ocene za svoje dele in vedenje. In prav je tako, da organizatorji mladinskih delovnih brigad ocenijo delo in osebne lastnosti vsakega brigadirja ter o tem tudi obvestijo njegovo osnovno orga- valiti tudi mladim iz steklarne v Hrastniku, steklarne v Slovenski Bistrici ter v delovnih organizacijah Bohor v Me-stinu, Krateks v Krapini in KORS v Rogaški Slatini, ki so s svojimi proizvodi obogatili izbor nagrad. V septembru smo organizirali izlet na Gorenjsko in navezali stike z mladimi v tovarni Peko v Tržiču. Z njimi smo imeli prijeten pogovor, v katerem smo spoznali njihovo delo, proizvodnjo in način dela v mladinski organizaciji. Ogledali smo si tovarno in srečanje končali na igrišču, na katerem smo se pomerili med seboj v malem nogometu. Dogovorili pa smo se tudi za ponovno srečanje pri nas, v Rogaški Slatini. V septembru smo se udeležili steklarskih športnih iger v Hrastniku, na katerih smo sodelovali v malem nogometu, streljanju, kegljanju, namiznem tenisu in v metanju pikada. Dosegli smo naslednje uvrstitve: ženske - 1. mesto v pikadu in 3. mesti v streljanju in kegljanju; moški - 2. mesto v namiznem tenisu, 3. mesti v malem nogometu in kegljanju in 5. mesti v streljanju in pikadu. Prvotni namen srečanja pa je bil predvsem srečanje steklarjev Slovenije in s tem možnost za navezavo in poglobitev medsebojnih vezi. Na zadnji skupni seji predsedstva smo obravnavali evidentiranje kandidatov za funkcije v občinski konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije Šmarje pri Jelšah in to za predsednika, tajnika, predsednika konferenc mladih v krajevni skupnosti in predsednika konference mladih delavcev ter predsednika komisije za idejnopolitično delo. Evidentiranje je potekalo prek konference ZSMS, ki je koordinirala delo in dajala zadolžitve ter o vsem obveščala osnovne organizacije po tozdih, po njihovih predstavnikih - članih konference. Letos je pred mladimi, organizirani-• mi v ZSMS, še precej nalog. Med njimi so tudi: udeležba na sestanku YU v Puli, priprava referata in udeležba na programski volilni konferenci občinske konference ZSMS Šmarje pri Jelšah, delovne akcije, kot so: urejanje partizanskih grobov, čiščenje tovarniških površin itn., pa sodelovanje v vseh akcijah drugih družbenopolitičnih organizacij, sodelovanje na seminarjih z idejnopolitično vsebino, sodelovanje pri evidentiranju delegatov za organe v občinsko skupščino in v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Šmarje pri Jelšah, da zagotovimo v njih tudi delegate iz vrst mladih. Izpeljati pa bomo morali tudi Vse naloge, ki nam jih nalaga občinska konferenca ZSMS Šmarje pri Jelšah. / pohvale Kratke zanimivosti Obiski, referendum, in štipendija V teh kratkih zanimivostih vas seznanjamo o nekaterih obiskih pri nas in naših delavcev drugod, o bližnjem referendumu, o pohvali za delo naših brigadirjev in o podelitvi štipendije Titovega sklada naši sodelavki. Sindikalni obisk Konec septembra je bil na obisku naše steklarne predsednik republiškega odbora sindikata delavcev kemične in nekovinske industrije Slovenije Franc Ribič s sodelavko Melito Kolar. Pogovarjali smo se o gospodarjenju in socialni politiki. Prav področje socialne politike bo osrednja tema 3. konference slovenskih sindikatov. Obisk v Hiši cvetja Na obisk Hiše cvetja v Beograd se je 10. oktobra odpravila še druga skupina naših sodelavcev in se poklonila-spominu na največjega sina jugoslovanskih narodov - Tita. Ogledali so si tudi znamenitosti našega glavnega mesta. Tako se je v dveh skupinah podalo na ta zanimiv enodnevni izlet z letalom skupaj 111 naših sodelavcev. Referendum o podaljšanju samoprispevka Začenjajo se temeljite priprave, da bi podaljšali samoprispevek za obdob- je 1982-1986. Občinska skupščina je že razpisala referendum za 22. november letos. Na ta način naj bi v letih od 1982 do 1986 zbrali 142,5 milijona dinarjev, katerih 55% naj bi uporabili za uresničitev programov krajevnih skupnosti v občini Šmarje pri Jelšah, 45% zbranih sredstev pa naj bi uporabili za gradnjo osnovnošolskega objekta, za investicije v otroško varstvo in za dela v spominskem parku Trebče. Brez teh sredstev si ne moremo predstavljati gradnje in dokončanje nekaterih prepotrebnih objektov. »Doklej tako?!« se vprašuje avtor te karikature o našem samoupravnem vedenju ______________________EL '^*4? Dokla] lakč>?! Več o tem boste zvedeli v naslednjih dneh, pa tudi v naslednji izdaji »Steklarja« bomo o tem poročali! Dve brigadirski karakteristiki Iz Sarajeva smo prejeli z datumom 31. avgust 1981 označeno sporočilo, v katerem so iz mladinske delovne akcije Steklar YU ocenili delo naših brigadirjev Zvezdane Dangubič in Mirka Cvrtila. Takole piše: Brigadir Mirko Cvrtila je delal vse, za kar je bil zadolžen, in se od njega lahko veliko pričakuje. Brigadirka Zvezdana Dangubič je opravljala tudi sekretarsko funkcijo in izpolnila vse naloge. Na trasi je bila dobra, v naselju je delala vse, za kar je bila zadolžena. Skratka: brigadirka, kakršno si želi vsaka brigada. Zahvaljujemo se predsedstvu ZSMS steklarne »Boris Kidrič«, da nam je poslala takšna brigadirja! Komandant MDB STEKLAR YU Marjan Kovačič. Štipendija Titovega sklada Odbor za štipendiranje skupnosti za zaposlovanje Šmarje pri Jelšah je 7. septembra letos obravnaval vlogo Josipe Žlabravec za dodelitev štipendije iz Titovega sklada za šolsko leto 1981/82 in sklenil, da se ji štipendijo odobri. Štipendijo sta predlagali osnovna organizacija ZSMS Steklarske šole in konferenca ZSMS steklarne. Čestitamo! Novosti v osnutku statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Spremenjene pravice in dolžnosti... Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavorovanja (PiZ) v SR Sloveniji je 10. junija letos sprejela osnutek statuta te skupnosti ter ga dala v javno razpravo, ki je trajala do 30. septembra. Osnutek statuta vsebuje nekatere vsebinske spremembe tudi na področju invalidskega zavarovanja, zlasti glede nekaterih pravic in dolžnosti, ki izvirajo iz tega naslova. Zato poglejmo v njem nekatere novosti! Določanje drugega, prizadetemu delavcu ustreznega dela Po stari ureditvi je skupnost sama zaposlovala delovne invalide, pri ugotavljanju drugega ustreznega dela pa je bilo treba upoštevati strokovno in splošno izobrazbo, delovne izkušnje in osebne lastnosti delovnega invalida, kakor tudi objektivne možnosti za njegovo zaposlitev. To pomeni, da morajo po novi ureditvi delovne organizacije same skrbeti za zaposlovanje invalidov ne glede na objektivne možnosti za zaposlitev. Skupnost oziroma njena komisija bo samo ugotavljala, katera dela lahko opravlja oziroma ne more opravljati delovni invalid, sama dela in naloge pa mu mora zagotoviti organi- Naša oglasna deska na dvorišču ni vedno najbolj pregledna:! - foto Z. Novak zacija združenega dela, v kateri je bil invalid zaposlen pred nastankom njegove invalidnosti. Povečanje starostne meje za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije Dosedanja ureditev statuta omogoča pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije zavarovancem, ki so postali invalidi III. kategorije invalidnosti, preden so dopolnili 45-let starosti za moške in 40 let za ženske. V osnutku statuta je predlagano povečanje starostne meje na 50 let za moške in na 45 let za ženske, kar je skladno z načelom, da mora delovni invalid čim dlje delati, saj le tako ostane aktiven član družbe, ki si svoj materialni ali gmotni položaj zagotavlja sam na podlagi rezultatov svojega dela. Delovnemu invalidu se lahko zagotovi pravico do poklicne rehabilitacije tudi potem, ko je dopolnil starostno mejo, če to sam zahteva in če je to glede na njegovo strokovno izobrazbo, preostalo zmožnost za delo, starost in zdravstveno stanje smotrno in če se lahko v krajšem času toliko usposobi za drugo ustrezno delo, da ga bo mogel opravljati polni delovni čas. Osnutek izrecno opredeljuje dolžnost delovnega invalida, ki ima pravico do poklicne rehabilitacije, da to tudi uspešno konča. S tem naj bi se zlasti spremenil njegov odnos do opravljanja poklicne rehabilitacije, saj takšna dolžnost v sedanjem statutu ni izrecno opredeljena! Namen poklicne rehabilitacije V sedanjem statutu skupnosti namen poklicne rehabilitacije ni posebej 8 opredeljen, temveč se v njem le natančno našteva, kje in kako se jo opravlja. Ta pomanjkljivost je povzročala težave pri določanju oblike poklicne rehabilitacije v praksi. Osnutek' statuta namen poklicne rehabilitacije opredeljuje tako, da mora poklicna rehabilitacija delovnega invalida v največji možni meri telesno, duševno in strokovno ponovno usposobiti invalida za delo, mu omogočiti ustrezno zaposlitev ter njegovo nadaljnje prilagajanje ter čim uspešnejšo vključitev v normalno delovno okolje. Poklicno rehabilitacijo naj bi se praviloma opravljalo s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu v organizaciji združenega dela, lahko pa tudi s šolanjem na ustrezni šoli in tečajih, s pridobitvijo strokovne izobrazbe ter usposobljenosti po programih za izobraževanje odraslih. Kot nova oblika usposabljanja pa je predlagano tudi izobraževanje ob delu. Drugačno odmerjanje nadomestil... Oskrbnina kot denarno nadomestilo pripada po sedaj veljavnem statutu delovnemu invalidu od dneva, ko je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije, do dneva, ko je bil napoten na rehabilitacijo, pripada pa mu tudi med rehabilitacijo in po njej za čas privajanja na delo. Vsebinska sprememba v osnutku je predvsem v tem, da uživa oskrbnino delovni invalid le med poklicno rehabilitacijo in po njej, ko se" privaja na delo, za katero se je usposobil. Od pridobitve pravice na rehabilitacijo do njenega začetka pa delovni invalid ne bo mogel dobiti oskrbnine, saj delovno razmerje ne preneha. V tem času dobiva delovni invalid oseb- Kadrovske zanimivosti ni dohodek ali pa ustrezno nadomestilo iz naslova zdravstvenega zavarovanja. Novo je tudi določanje osnove za odmero oskrbnine tedaj, ko zavarovanec ni dobil osebnega dohodka niti v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti niti v tekočem ali sprotnem letu. V tem primeru naj bi bil osnova za odmero oskrbnine zavarovančev povprečni mesečni dohodek iz zadnjega leta za polni delovni čas, valoriziran ali prevrednoten na raven osebnega dor hodka iz koledarskega leta pred nastankom invalidnosti v skladu z gibanji osebnih dohodkov v organizaciji združenega dela, v kateri je zaposlen. S tem bodo odpravljene težave pri iskanju sorodnega ali enakega dela, kot ga je delovni invalid opravljal, višina oskrbnine pa bi bila odvisna od njegovega osebnega dohodka in ne od osebnega dohodka delavca, ki opravlja enaka ali podobna dela in naloge, kot velja to po sedanjem statutu. Višina oskrbnine naj bi bila v prihodnje med poklicno rehabilitacijo 100 odstotkov od osnove; od dneva, ko si je delovni invalid pridobil pravico do poklicne rehabilitacije, do dneva, ko so ga napotili na poklicno rehabilitacijo in v času privajanja na delo po poklicni rehabilitaciji, pa naj bi bila višina oskrbnine 90 odstotkov od osnove. Tudi sistem odmere nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu je postavljen na popolnoma drugačne temelje. Sedaj se to nadomestilo odmerja od osnove, ki je enaka razliki med povprečnim osebnim dohodkom, ki so ga delavci iste skupine, v kateri je delovni invalid delal, dobili v koledarskem letu pred na- stankom invalidnosti, in med povprečnim osebnih dohodkom, ki so ga delavci dobili v istem koledarskem letu v skupini, v katero je delovni invalid napoten na delo. Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu naj bi bilo v bodoče enako razliki med povprečnim osebnim dohodkom, ki bi ga delovni invalid glede na delovne rezultate, dosežene z delom na ustreznem delu, dobil za tekoče ali sprotno in za minulo delo na svojem delu, in med povprečnim osebnim dohodkom, ki ga za delovne uspehe, dosežene na ustreznem delu, dobiva za svoje sprotno in minulo delo po osnovah in merilih, določenih v samoupravnem splošnem aktu organizacije združenega dela o delitvi sredstev za osebne dohodke. Predlagana sprememba naj bi približala določanje višine denarnega nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu osnovam in merilom za delitev sredstev za osebne dohodke v organizacijah združenega dela. Obenem naj bi to tudi pomenilo popolno individualizacijo nadomestila, pri čemer bi bila tudi v celoti upoštevana delovna storilnost delovnega invalida samega. Njegovi boljši delovni rezultati bi pomenili večji osebni dohodek in večje nadomestilo, za slabo delo pa bi bil tak sistem destimulativen ali nespodbuden, saj bi delovni invalid za slabše delovne rezultate prejemal nižji osebni dohodek in s tem .nižje nadomestilo... Vse to naj bi ga, torej, spodbujalo k boljšemu delu in k popolni vključitvi v delovno okolje in neodvisno od rezultatov delovne skupine, v kateri dela. ALOJZ JUHART V septembru 1.345 delavcev Konec septembra je bilo v naši steklarni 1.345 delavk in delavcev, od tega v tozdu Osnovna izdelava 416, v tozdu Dodelava 170, v tozdu Kristal 351, v tozud Dekor v Kozjem 128, v tozdu Servisne dejavnosti 75, v tozdu Delavska restavracija 20, v tozdu Naše staklo v Beogradu 11 in v delovni skupnosti skupnih služb 174. Na delovna mesta je bilo razporejenih 32 delavcev, 11 delavcev pa je steklarno zapustilo. Prišli v septembru V septembru so prišli med nas ali so bili prerazporejeni na druga dela: v tozdu Osnovna izdelava: odnašale! Ivan Bolarič, Alojz Cesarec, Janez Drofenik, Damir Halužan, Ivan Ka-menšek, Damir Korbar, Mladen Kra-g čun, Zvonko Krsnik, Zvonko Miklau- žič, Stanislav Pavlovič in Ljubica Sol-man; krogličarji Cvetko Dimeč, Ivan Fišter, Stjepan Gajšek, Dragutin Ivič in Ivan Markač; vlagalec zmesi Matevž Kores; v tozdu Dodelava: brusilci III v grobi brusilnici Jožef Hanjšek, Slavko Kidrič in Anton Ki tak; brisalka stekla Marjana Boršič; v tozdu Kristakste-klobrusilci I Anica Antonič, Josipa Pe- trak in Jožica Podhraški; steklobrusi-lec II Franc Anošek; pomočnika II Vincenc Bele in Zofija Berk; v tozdu Dekor v Kozjem: steklobrusilci II d.k. Gordan Kolač, Mirjana Koružnjak in Nadica Zagorščak; v delovni skupnosti skupnih služb: vodja obračuna osebnih dohodkov Ivanka Štruklec in pripravnica v komerciali Josipa Pasa-riček. Vsem sodelavcem želimo delovnih* uspehov in osebnega zadovoljstva! Odšli v septembru V septembru so odšli iz steklarne: iz tozda Osnovna izdelava: odnašalci: Franc Pobežin - zaradi odpovedi, Jurij Potočnik, Vjekoslav Špiljak in Milan Špiljak - vsi zaradi izključitve; krogli-čar Avgust Podhraški in vlagalec zmesi Karl Kunstrič - oba zaradi odpovedi; iz tozda Dodelava brusilka I v grobi brusilnici Marija Kitak - zaradi redne upokojitve, iz tozda Kristal ste-klobrusilka-pomočnica II Dragica Plevčak - zaradi odpovedi; iz tozda Servisne dejavnosti mazuter Mirko Jutriša zaradi starostne upokojitve; iz tozda Delavska restavracija pomival- ka posode Marjana Boršič zaradi premestitve v tozd Dodelava; iz delovne skupnosti skupnih služb skladiščni delavec Franjo Halužan zaradi invalidske upokojitve. Rodili so se V septembru so se rodili našim sodelavkam in sodelavcem: Bojan Blažun -sin Danice, Sanja Jablanovič - hči Marjane in Mirka, Aleksandra Jutriša - hči Josipa, Marjan Kanič - sin Branka, Ej-vin Kunštek - sin Vinka, Ksenija Lugarič - hči Franja in Nikica Tutnje-vič - sin Milana. Vsem staršem iskreno čestitamo za veseli dogodek, novorojenčkom pa želimo zdravja in sreče v življenju! Poročila se je V septembru se je poročila Josipa Petrak - poročena Krošlin. Na novi življenjski poti želimo Josipi vse najboljše! ZDENKA SITER Upokojeni sodelavci iz grobe brusilnice Želimo vam obilo zdravja in osebne sreče! V zadnji izdaji »Steklarja« smo pisali o tem, da je brusilkam in brusilcem iz grobe brusilnice priznana beneficirana delovna doba. Tokrat pa lahko napišemo, da so nekateri med njimi to pridobitev že izkoristili in uredili vse potrebno za svojo redno upokojitev, šest se jih je tako že upokojilo, dva ali trije pa se jim bodo kmalu pridružili... Odhod naših donedavnih sodelavcev zaradi upokojitve, to se je že izkazalo, pomeni tudi določeno obremeni- tev za tiste, ki so ostali v grobi brusilnici, saj mladi zaenkrat še ne zmorejo narediti vsega tistega, kar so zmogli narediti upokojeni sodelavci Anton Berk, Irena Berk, Slavko Coh, Franc Grofenik, Marija Kitak in Ivanka Petek. Tako je bilo poprej že v drugih oddelkih, ko so starejši sodelavci odšli in so jih s pridnim delom nadomestili mladi delavci. Zato smemo pričakovati, da bo tako tudi v grobi brusilnici... Da ostanemo zvesti navadi, ki jo go- Anton Berk je že s šestnajstimi leti prestopil prag steklarne Irena Berk je sledila moževim stopinjam in prišla v grobo brusilnico Slavko Coh je bil nekaj časa kurjač oziroma žgalec stekla, potem je postal brusilec jimo v našem časopisu ob upokojitvah sodelavcev, na kratko pokukajmo v življenje in v delovne izkaznice naših sodelavk in sodelavcev, ki so se v oktobru na hitro poslovili od svojega delovnega okolja! Anton Berk Rodil se je 17. novembra 1921 na Brestovsu in že s šestnajstimi leti je prestopil steklarnin prag. Za razliko od številnih drugih delavcev je Anton takoj pričel delati v grobi brusilnici. Sprva je delal tam od leta 1937 do leta 1941, ponovno pa je delal v njej od 24. januarja 1949 do 12. oktobra letos. Irena Berk Antonova zakonska družica, Irena Berk se je rodila 14. novembra 1932 v Breznem. Sla je po moževih stopinjah in se zaposlila v grobi brusilnici, kjer je delala vso svojo delovno dobo. V steklarno je prišla 3. septembra 1949 in delala do 12. oktobra letos. Franc Grofelnik je najprej vriboval zamaške in potem prišel za brusilca Poleg svojega dela na delovnem mestu, v stroki, je Irena uspešno opravljala tudi samoupravljalske funkcije, saj je bila večkrat izvoljena v organe samoupravljanja. Slavko Čoh Rodil se je v sosednjem Prišlinu 16. februarja 1928. Kakor številni drugi naši sodelavci onkraj Sotle si je tudi Slavko dobil delo v naši steklarni. Sprva se je učil za stekloslikarja,. v letih 1947 in 1948, po vrnitvi s služenja vojaške obveznosti v JLA, pa je bil nekaj časa kurjač oziroma žgalec stekla v slikariji. Potem pa je postal brusilec v grobi brusilnici. Upokojil se je kot skupinovodja v tem oddelku 6. oktobra letos. Slavko je bil ves čas svojega dela med nami zelo delaven družbenopolitični delavec in funkcionar v organih samoupravljanja. Franc Grofelnik Rodil se je 23. septembra 1927 v vasi Brezno. V steklarno je prišel na delo prvič 7. junija 1949. Najprej je delal v oddelku za vribavanje zamaškov, po- Marija Kitak je bila tudi brusilka-gladilka pri stroju Bibok tem pa je nadaljeval delo v grobi brusilnici in delal v njej do 16. oktobra-letos. Marija Kitak Rodila se je 21. septembra 1929 v Spodnjem Sečovem. V steklarni se je zaposlila 4. januarja 1949, upokojila pa se je s 30. septembrom letos. Marija je vso svojo delovno dobo delala v grobi brusilnici; do začetkov obratovanja stroja Bibok, ko je prevzela delo bru-silke-gladilke, vendar se narava njenega dela s tem ni spremenila. Ivanka Petek Rodila se je 5. avgusta 1936 v Irjem. Na delo je prišla v steklarno, kjer je bil takrat že zaposlen njen oče, toda ne za brusilko v oddelku za desene, temveč je postala brusilka v grobi brusilnici. Bilo je to 29. oktobra 1953, od sodelavcev pa se je poslovila 3. oktobra letos. Za vse, kar ste, drage sodelavke in dragi sodelavci, naredili in ustvarili v naši delovni organizaciji, smo vam hvaležni. Želimo vam v zasluženem pokoju obilo zdravja in osebne sreče! JOVO TIŠMA Ivanka Petek je prišla v steklarno za očetom in postala brusilka Naš upokojenec Mirko Jutriša Konec septembra ali točneje 26. tega meseca se je upokojil naš dolgoletni sodelavec Mirko Jutriša iz mazutne in kompresijske postaje. Rodil se je točno 60 let prej, 26. septembra 1921 v Pršlinu, v steklarno p§ je prišel na delo 8. februarja 1950. Do zadnjega delovnega dne je Mirko delal na združevanju in nadziral ma-zutno in kompresijsko postajo ter bi tako vseskozi vključen v neposredno proizvodnjo. Za opravljanje svojih delovnih nalog se je izobrazil ob delu. Delal je vestno in se vsezkozi zanimal za svoje delovno področje, pa je zato mogel prevzeti odgovornejše naloge v svoji delovni izmeni. Večizmensko delo je opravljal enaindvajset let; enaindvajset let dela ponoči, v sobotah, nedeljah in praznikih, kakor je pač določil delovni razpored. Kot se Mirko Jutriša sam spominja svojega dela, je doživljal najtežje trenutke ob nenadnih prekinitvah napajanji steklarne z električno energijo. Takrat je moral pokazati vse svoje zna- nje ter vložiti napore v odpravo posledic takih zastojev. Zavedal se je, da vsaka minuta zastoja črpalk za gorivo, kompresorjev in gorilnikov v steklarskih pečeh pomeni velike težave pri proizvodnji stekla. Ob Mirku so se usposabljali za svoje delovne naloge mnogi mlajši sodelavci. Do njih je imel zelo korekten ali pravilen odnos in vsi so ga spoštovali. In kakor je bil skromen ter miren človek, tako je tudi skoraj neopazno odšel iz steklarne. Želeli bi, da Mirko še kdaj obišče kolektiv servisnih dejavnosti. V njegovem življenju pa mu želimo mnogo zdravja in osebne sreče! PETER RASPOTNIK Praktično delo učencev Steklarske šole Prvi stiki s proizvodnjo Z letošnjim usmerjenim izobraževanjem so se spremenili tudi učni načrti. Tako smo učenci prvih letnikov »prikrajšani« za obvezno vsakdanjo prakso. Po nekaj tednih pouka nas je razredničarka razveselila z novico o delu v proizvodnji. Seznanila nas je podrobno: delali bomo šest četrtkov po dve uri pri šolskem predmetu OTP - osnove tehnike in proizvodnje. Tega smo se, zares razveselili. Razdelila nas je v šest skupin in vsaki skupini dala delovno nalogo. Z nestrpnostjo in veseljem smo dočakali prvi naslednji četrtek. Zanimalo nas je, kako bo delo potekalo, kako nas bodo sprejeli v proizvodnji. Imeli smo tudi tremo in strah nas je bilo, da ne bi naredili preveč škode... Naša skupina je šla delat k peči. Za delovno nalogo smo imeli stiskanje in odnašanje stekla. Mojster nam je razložil delo, ki ga opravlja steklopihalec. Je to precej zapleten proces. Pihanje se mi zdi zelo zahtevno. In po mojstrovi razlagi smo poskusili stiskati in odnašati steklo v žgalne peči. Kajti ura je hitro tekla in napočil je čas za malico delavcev. Zato smo si v njem ogledali steklene odpadke, ki so zanimivih in privlačnih oblik. Potem smo obhodili še druge obrate in si jih ogledali, nakar smo se morali vrniti k pouku. Pouk je tisti dan potekal zelo razigrano. Ko ga je bilo konec, smo se veliko pogovarjali, kako je bilo v kateri skupini. Delo nam je bilo zanimivo in opravljali smo ga z veseljem. Bilo je mnogo zanimivih stvari, ki smo si jih povedali. Seveda je bilo delo všeč enemu bolj in drugemu manj. In nekaterim bodo ostale naše prve delovne naloge v lepem spominu. Upam, da steklarski poklic ne bo nikogar razočaral in da mu ne bo žal, če se je odločil za ta zanimiv poklic! DAMJANA MIKOLIČ, 1. a razred Problem mladih v Rogaški Slatini... ... Kam se dati in kaj početi? Sem ena izmed številnih najstnic v Rogaški Slatini, ki se neprestano vprašujemo, kam se dati v prostem času in kaj početi!? Mnogi si poiščejo ali najdejo odgovor na vprašanje v uvodu tako, da zahajajo v gostilno, se tam opijajo in počnejo reči, ki jih ni vredno opisovati. Nekateri pa posedamo na terasi Pošte ter se pogovarjamo, preganjamo dolgčas in opazujemo mimoidoče. Toda tudi takšnega posedanja se človek naveliča, saj hoče početi kaj novega, bolj zanimivega... Res je, da gremo lahko še igrat tenis ali na trimsko tstezo, vendar je tudi to mogoče le včasih. V Rogaški Slatini ni, namreč, pravega prostora, kjer bi se mladi lahko zbi- rali. Imamo sicer športno igrišče, ki pa je zelo skromno, majhno in še venomer zasedeno, tako da imaš prav srečo, če najdeš kdaj prostor za igro pod košem. Nekoliko starejši najstniki tudi negodujejo, ker tudi zvečer ni za razvedrilo druge izbire kot ples pri Pošti. Le tisti »srečneži«, ki jim doma pustijo, gredo v Šmarje ali v Celje v disco. Toda, pri tem se spet pojavlja problem - to je prevoz do tja in nazaj. Mnogi med mladimi bi radi sodelovali v kakšnem krožku ali v kakšni podobni dejavnosti, pa je spet vprašanje, kako, če pa krožkov in podobnega, razen redkih izjem, v Rogaški ni. Še so pomanjkljivosti, ki bi jih lahko --------------------------------------- naštela! Vendar moram hkrati priznati, da v našem kraju že vrsto let uspešno delujejo folklorna skupina, ritmična skupina in pevska skupina v okvirih osnovne šole. Pa tudi mladinska organizacija ne počiva in se zaveda problemov mladih, a jih kar čez noč ne more razrešiti. Mislim, da bi bila nujna večja povezanost mladih s starejšimi v našem kraju, kajti le tako bi lahko vse pomanjkljivosti odpravili. Starejši občani bi se morali zavedati, da je mladina vendarle temelj bodočnosti. In če ne bo imela tistega kar potrebuje, potem tudi ne bo takšna, kot si jo želimo... HERMINA POHORC Steklarska šola četrta V Hrastniku so bile 26. septembra športne igre mladih steklarjev za leto 1981. Udeležile so se jih zastopstva iz Hrastnika, Slovenske Bistrice, Rogaške Slatine - in to steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole in Somobora. Učenci Steklarske šole so v skupni oceni zasedli četrto mesto s 16 točkami. Učenci Steklarske šole so dosegli nekaj prav dobrih uvrstitev. Tako so, na primer, moški zasedli 2. mesto v pikadu in sodelovali še v nogometu, streljanju in namiznem tenisu. Dekleta so zmagala v streljanju, osvojile so 2. mesto v pikadu, v kegljanju pa niso sodelovala. Moštvo Steklarske šole so sestavlja- li: Mirjan Boršič, Ivan Horvat, Ljubo Jrogič, Pero Kolobarič, Stjepan Križnik, Živko Krkalo, Stefica Mateuš, Ivan Pavlekovič, Milan Repinc, Ljilja-na Stamolja in Ruža Spoljar. Na vprašanje, kaj misli o takšnih športnih srečanjih, je najboljša tekmovalka v streljanju v Hrastniku Ruža Spoljar povedala: »V Hrastniku mi je bilo zelo všeč. Vsi smo pokazali, česa smo se naučili in videli, česa so zmožni drugi. Vsakdo je hotel pokazati vse svoje kvalitete in dokazati, da njegov trud ni bil zaman... Menim, da bi moralo hiti takšnih tekmovanj čim več, ker bi se s tem še bolj razvijal in poglabljal športni duh mladih!« Upamo, da bo res tako in da bomo imeli v naslednjih letih še več tekmovalcev, športnih uspehov in dobrih rezultatov. Verjetno ni treba poudarjati, kako vsestransko koristno je športno udejstvovanje vsakomur - mlajšim in starejšim! MARIJA HUSTIC Redna letna zbirka knjig Prešernove družbe Za 350 dinarjev pet skrbno izbranih knjig Pred obletnico rojstva pesnika dr. Franceta Prešerna, ki jo slavimo vsako leto 3. decembra, je Prešernova družba spet izdala svojo redno letno knjižno zbirko. Ta, gotovo najcenejša knjižna zbirka na Slovenskem, vezana v platno, z večbarvnimi ščitnimi ovitki in tiskana na brezlesnem papirju, stane samo 540 dinarjev. Ce ne potrebujete trdih platnic in boljšega papirja, pa se lahko odločite za broširano izdajo, ki stane le 350 dinarjev. Vendar to ni vse, zaradi česar opozarjamo na izid zbirke tudi člane našega kolektiva. Skrbno izbrano in mi- Emblem Prešernove družbe, ki vam je tudi letos pripravila zajetno knjižno zbirko... kavno branje je vredno, da si ga omisli vsaka družina! Kaj vsebuje letošnja knjižna zbirka Prešernove družbe? Prešernov koledar za leto 1982 je knjiga velikega formata s kakšnimi 200 stranmi, ki poleg koledarskega dela, opremljenega z barvnimi reprodukcijami slik Maksima Gasparija, vsebuje vrsto aktualnih člankov, ki bodo zagotovo pritegnili vsakega bralca. Tako, na primer, Vekoslav Grmič razpravlja o mestu kristjanov v naši samoupravni socialistični družbi, Jože Smole razgrinja podobo sedanjega nemirnega sveta, Anton Trstenjak kritično razmišlja o grozeči sili porabniške družbe in o samomoru, Ivan Sedej primerja staro in novokmečko ter sodobno ljudsko arhitekturo, Jože Dolenc objavlja sestavek Ob štiristoletnici Gregorijanskega koledarja, Janez Gregory je napisal članek Tudi pri nas je živalstvo ogroženo, France Adamič ima objavljen sestavek Spomini na. brata Louisa Adamiča. Potem so v koledarju še pesmi in kratka proza sodobnih slovenskih ustvarjalcev Vladimirja Kavčiča, Miška Kranjca, Pavla Zidarja, Karla Grabeljška, Toneta Svetine, Miloša Mikelna in drugih. Ta glavna Urša je privlačna lahkotna pripoved znanega slovenskega romanopisca Smiljana Rozmana, napisana v obliki dnevnika predstavnice sodobne šolske mladine. Ljudje pod Osojnikom je delo, v katerem pisatelj France Bevk z enkratnim mojstrstvom in z umetniško tenkočutnostjo prikazuje usodo svojih rojakov, kmetov, dninarjev in drugih hribovskih prebivalcev. Po jamborni cesti... v mesto na peklu je na bogatih pričevanjih osnovan kulturno-zgodovinski zapis dr. Miroslava Pahorja ob sodelovanju Ilonke Hajnal. Knjiga pripoveduje o stari rimski cesti pod Nanosom, po kateri so od nekdaj prevažali les proti Trstu. Hitro pripravljanje jedi je priročnik, ki daje sodobnim mladim kuharicam in kuharjem v roke napotilo za hitro pripravljanje okusnih jedi. Napisala ga je priznana avtorica tovrstnih del Andreja Grum. Če se še niste odločili za nakup letošnje knjižne zbirke Prešernove družbe, vam priporočamo, da poiščete poverjenika Voja Obradoviča v naši steklarni in jo čimprej naročite! Radi pojete? Postanite člani pevskega zbora Dober mesec je tega, ko je začel z rednimi vajami moški pevski zbor Zdravilišča Rogaška Slatina za sezono 1981/82. Zbor že mnogo let uspešno vodi Franc Plohl, ki pa že nekaj časa ugotavlja, da dotok mladih pevcev v zboru ni zadovoljiv. Ker bi zbor tudi v bodoče hotel obdržati zaželeno kakovostno raven, nujno potrebuje mladih pevcev. Zato vse, ki imate veselje do petja, vabimo, da se nam pridružite! Pestro in razgibano Vaje imamo ponavadi dvakrat tedensko po dve uri. Pred pomembnejši nastopi pa so včasih tudi pospešene. Kot povsod, je tudi pri petju treba trdo delati, če hoče zbor doseči določeno raven; še zlasti, če jo hoče obdržati. So pa vaje pestre in zanimive; še toliko bolj pa velja to za koncerte, gostovanja, srečanja z drugimi zbori. - Lanskoletna sezona je bila še posebej pestra, saj smo peli širom po Slove- niji, med drugim tudi na republiškem tekmovanju v Mariboru in na pevskem taboru v Stični. Gostovali smo tudi v Zvezni republiki Namčiji in na-ivezali stik z mešanim pevskim zborom iz Giessana. Verjetno pa niti ni treba omenjati vseh nastopov na proslavah, svečanosti in fantovske večere... Torej, za nami je pestro in uspešno leto, ki se je tudi letos lepo začelo, saj smo prejeli najvišje občinsko priznanje - plaketo 9. septembra Pridite, ne bo vam žal! Zatorej, pridružite se nam! Ne bo vam žal! Člani zbora se bomo trudili, da se boste čim lažje vključili in zaživeli z našim zborom. Če ste zainteresirani, se lahko priglasite avtorju sestavka, ki vas bo napotil in vam pojasnil vse ostalo, kar bi vas zanimalo v zvezi s sodelovanjem v zboru. Žalostno je, da iz tisočtristočlanske-ga kolektiva steklarne, pojeta v zboru le dva. Prepričan pa sem, da vas je več takšnih, ki vam je pri srcu lepa pesem, naj bo to narodna ali umetna. Če je tako, pridite čimprej, kajti znan slovenski pregovor pravi :»Ura zamujena ne vrne se nobena!« ZLATKO NOVAK Radio Šmarje pri Jelšah Naše oddaje tudi vaše! Pred skoraj tridesetimi leti so se člani Društva ljudske tehnike Šmarje pri Jelšah začeli pogovarjati o zamisli, ki se je marsikomu zdela neuresničljiva. Izredno uspešno delo radlomaterskega krožka je bilo namreč povod za razmišljanje o svoji radijski postaji. Zbrala se je peščica zanesenjakov - Jože Plemenitaš, Jože Gojtan, Jože Jakoš, Avgust Anderluh, ki so bili deležni široke družbene podpore in 19. junija 1954 so dočakali veliki dan. Iz radijskih sprejemnikov, ki jih je bilo takrat še malo, se je oglasila Puntarska pesem, še danes avizo šmarskega radia. In poslušalce je pozdravil domači glas. Ustanovljena Je bila lokalna radijska postaja Šmarje pri Jelšah, sprva še pri Društvu ljudske tehnike, danes pa kot samostojna delovna organizacija. Tedenski program Radia Šmarje pri Jelšah Ponedeljek 16.00 Napoved sporeda Poročila, obvestila, reklame 16.30 Mladi mladim (mladinska oddaja - obiski v osnovnih organizacijah ZSMS, pogovori z mladimi, obravnavanje mladinske problematike, med mladinskimi delovnimi akcijami »Kozjansko« reportaže z akcij) 17.00 Konec sporeda Torek 16.00 Napoved sporeda Poročila, obvestila, reklame 16.30 Stari in novi znanci (domača narodnozabavna glasba) 16.45 Športnih sedem dni (zabavnoglasbena oddaja - reportaža, rezultati, mnenja) 17.00 Veseli jukebox (zabavnoglasbe- na oddaja s sodelovanjem poslušalcev, predvsem mlajših) 18.00 Konec sporeda četrtek 16.00 Napoved sporeda Poročila, obvestila, reklame 16.30 Aktualni četrtek (petnajstmi- nutna oddaja o aktualnem dogodku v tistem tednu - sklepi sej, pogovori z odgovornimi osebami, posredovanje splošnih problemov z obrazložitvami: otroško varstvo, šolstvo, energetska kriza, stabilizacijski ukrepi, cene itn.) 16.45 Kulturni mozaik (oddaja s področja kulture: prireditve, nove knjige, filmi) 17.00 Mavrica pozabljenih (stare, še vedno priljubljene melodije) 17.30 Šopek domačih (narodnozabav- na in zborovska glasba z veznim besedilom in s prispevki poslušalcev) 18.00 Konec sporeda Petek 16.00 Napoved sporeda Poročila, obvestila, reklame 16.30 Jugoton ekspres (oddaja zabav- ne glasbe, ki jo v reklamne namene pripravlja »Jugoton« Zagreb) 17.00 Konec sporeda Nedelja 10.00 Napoved sporeda Melodije za lepši dan (zabavna glasba) 10.30 Od Pohorja do Sotle (osrednja informativna oddaja s poročili, magnetofonskimi zapisi, z reportažami) Obvestila in reklame 10.45 Kmetijska oddaja (pripravlja jo strokovna služba KK Šmarje) 11.00 Danes v studiu (obdaja je na sporedu vsako prvo nedeljo v mesecu, pripravljena pa je v obliki »okrogle mize« in poteka v živo, obravnava teme, kot so delegatski sistem, uresničeva- nje stabilizacije, krajevni samoprispevek, volitve itn.) Zbrali smo se prijatelji pa je naslov oddaje, ki je v tem času na sporedu druge nedelje v mesecu. V njej sodeluje izbran gost ali pa je osnova določeno področje (stari običaji, kmečka opravila, kulturni in športni dogodki, turizem). Oddaja je povezana z glasbo in je nekoliko lažjega, sprostitvenega žanra. 12.00 Čestitke in pozdravi naših po- slušalcev 15.00 Ponovitev obvestil in konec sporeda. Dolga leta se je Radio Šmarje pri Jelšah oglašal samo ob nedeljah s po- ročili, obvestili, predvsem pa s čestitkami. Dolga leta je priprava programa in samo oddajanje temeljilo izključno na amaterskem, ljubiteljskem delu. Naš družbenoekonomski razvoj pa je zahteval tudi razvoj sredstev javnega obveščanja. Radijski program se je začel postopoma širiti tudi na delavnike in sedaj oddajamo vsak dan razen srede in sobote. Iz tedenskega radijskega sporeda lahko ugotovite, da poskušamo z našimi oddajami pokrivati čim več področij, da si prizadevamo poslušalce, naše delovne ljudi in občane, sproti seznanjati o vseh aktualnih in pomembnih dogodkih v naši pa tudi v šentjurski in konjiški občini, ki sta soustanoviteljici Radia Šmarje pri Jelšah. Res se je sodelovanje zaradi znanih težav nekoliko zrahljalo, to velja še posebej za Slovenske Konjice, z novim študijem, ki omogoča neprimerno bolj kakovostno oblikovanje in oddajanje programa ter z rešitvijo kadrovskih problemov pa se odpirajo oziroma so že omogočeni novi delovni pogoji. Sedaj se trudimo zlasti vsebinsko obogatiti oddaje, uvajamo nove rubrike, vse sile smo usmerili v to, da radio - informacijo, dogodke, pomembne odločitve približamo poslušalcu, da smo v sleherni hiši zaželen gost. Seveda pa so pred nami tudi načrti, cilji, ki jih hočemo uresničiti. Najprej moramo priti do UKV oddajnika; sedaj oddajamo na srednjeva-lovnem oddajniku nazivne moči 2 kw na frekvenci 1566 kHz, kar pa ne zadošča več sedanjim zahtevam po kakovosti in slišnosti radia. Zavedamo se, da bodo za to naložbo potrebna znatna finančna sredstva, ki jih bo v sedanjih razmerah težko zbrati. Zavedamo pa se tudi, da na srednjih valovih ne moremo zadovoljivo opravljati svojega poslanstva. Ko bomo UKV oddajnik dobili, bomo naš program razširili še na sredo in soboto. IVIedtem ko je predvideni sobotni program še v osnutku, smo se za sredo že skoraj dokončno dogovorili. Ta dan nameravamo biti z našim mikrofonom med delavci v združenem delu, v naših delovnih organizacijah in tozdih. Ugotavljamo, da imamo premalo žive besede s neposrednimi proizvajalci. Zato želimo, da bi zamisel o UKV oddajniku in celotedenskem, torej vsakodnevnem programu kmalu uresničili. Za konec morda še tole: Da bi naše oddaje postale res vaše, da bi dosegle svoj namen, nam je potrebna tudi vaša pomoč, vaša ocena našega programa. Dobrodošle so vse kritične pripombe, seveda pa smo veseli tudi pozitivnih ocen in mnenj. Le sodelovanje rodi dobre sadove! MIMICA KIDRIČ Mešalna miza Radia Šmarje pri Jelšah, kakršna je bila pred preureditvijo Pogled na mešalno mizo Radia Šmarje pri Jelšah, kakršna je sedaj. TROPSKO DREVO IZDELOVALEC ČOKOLADE NEKDANJI JUGOSLOV. NOGOMETAŠ SIFILIS NEBESA; PLES AVTONOMNA POKRAJINA KRAJ NA KRASU KEMIČNI gLEMENT ŽVEPLO ELEMENT KOSITER ANTON KUHELJ ODMEVI, EHOJI PESNITEV NIKOLAJ UMOV ANTON OCVIRK KEMIČNI ZNAK ZA JOD EN SAM; ENKRATEN NORD, SEVER OBLAČILO NEŠOLAN, NEVEDEN TALIJ IN HRAM ALKALNA DUŠIKOVA SPOJINA PRAVIČ- NOST MJRNO SOŽITJE RASTLINA RIGELJC ŽOGE (SRBHRV.) ŽENSKI NAMIZNI TENIS KEMIČNI ELEMENT IRIDIJ SIRIŠČE TROJICA, TROJNOST GLASNIK, KURIR AKTfiR, SODELAVEC SPLETKAR KEMIČNI ELEMENT RADON KEMIČNI ELEMENT KALCIJ TONA ONDEŠNJI (PRISL.) HLAČKE (SRBHRV.) STO (LATIN.) EGIPČANSKI BOG GLOBOKA TŽSBN KEMIČNI ELEMENT DUŠIK VERDIJEVA OPERA TATARSKI POGLAVAR ODPADNIK; KRIVOVE- REC IGRALNA KARTA MOŠKO IME HIDRO- GENIRALA PARA RIMSKA 1 KONJSKA HRANA PRILIKA, PRILOŽ- NOST ČEBELJI IZDELEK ISTRSKA REKA RAJKO NAHTIGAL ENOTNOST KEMIČNI ELEMENT NIKELJ BARVA OBRAZA 1 NEWTON Za razvedrilo Nagradna križanka št. 88 Med reševalce nagradne križanka št. 88 bomo z žrebom razdelili 370 dinarjav nagrad in sicer prvo nagrado 150 dinarjev, drugo nagrado 120 dinarjev in tretjo nagrado 100 dinarjev. Prosimo pa vse reševalce, naj vsakdo odda le po eno rešitev! Rešitve nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jih oddajte v nabiralnik za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Pri tem' ne pozabite na pisemsko ovojnico pripisati: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ST. 88! Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva ali ki bodo oddane v skrinjico za nas časopis najpozneje do 15. novembra 1981. Za nagradno križanko št. 87 je žreb namenil prvo nagrado 150 dinarjev Slavici Boršič, ostalih dveh nagrad ni bilo mogoče izžrebati, ker ni bilo več pravilnih rešitev! Nagrajenki iskreno čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 87 - vodoravno: staklarstvo, o, literati, pl, ben, med, diamanti, Pi, B, alpinka, raj, Rab, Ni, OECD, Ti, uk. risan, arhi, š, re, L. Ural, K, epenafora, kava, Nil, rana, Lupan, JN, Ajiž, lilija, ekspiracija, Al. UREDNIŠTVO Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Ferdo Kampuš, Tone Klokočovnik, Milorad Kračun, Zlatko Novak, Drago Ulčnik in Franc Vehovar. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Milorad Kračun. Vršilec dolžnosti glavnega in odgovornega urednika Zlatko Novak. Tajnica uredništva Cita Novak -Likovna zasnova in oblikovanje Leon Rebolj - Uredništvo »Steklarja«:,Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 1700 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana. rt.