NASA KOMUNA GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL LJUBLJANA. VIČ - RUDNIK Lelo IV. Ljubljana, februar 1964 Številka 2 Notranje rezerve, bot jih vidimo Povečanje družbene proizvodnje lahko dosežemo preko vlaganj z dodatnimi faktorji, mednje pa štejemo surovine, strojno opremo in eloveka. Ta način povečanja je pogojen z dolgoročno politiko investiranja. Drug tak način je brez dodatnih faktorjev z aktiviranjem notranjih rezerv — tako skritih kot vidnih — saj marsikje te poznajo pa menijo, da bi s tem ne dosegli ugod-pih rezultatov. Težko je govoriti o Onem ali drugem načinu, ker vsa-fco povečanje proizvodnje zahteva vedno tudi materialne žrtve. Vendar pa so v tem znatne razlike med prvim in drugim načinom, aaj zahtevajo investicijska vlaganja pretežno denar, medtem ko z odkrivanjem notranjih rezerv ni potrebno večjih sredstev in temelji tako izboljšanje proizvodnje predvsem na temeljitem pojmovanju proizvodnega postopka, gibanja tržišča zgotovljenib izdelkov kot surovin po uvajanju znanstvenih metod v proizvodnji, kot merjenju kvalitete, iskanju boljših surovin in podobno. Primer Tobačne tovarne nam je za zgled. Tovarna je uvedla kontrolo kvalitete. Kontrola kvalitete jim je pokazala, da morajo izboljšati organizacijo dela, kot tudi organizacijsko strukturo podjetja. S tem v zvezi se poraja vprašanje stimulacije, ki naj se prilagodi tako, da bo kar najviše stimulirala proizvajalce, tako pri doseganju kvalitete kot kvantitete proizvodnje. S to uvedbo niso trenut-no dosegli večje proizvodnje, so Pa izboljšali kvaliteto proizvodov. Z boljšo proizvodnjo — kvaliteto, ^ poveča prodaja, s tem pa se stri trg in seveda povečuje proizvodnjo, doseže se večje izkoriščale kapacitet. . V „Ilixiji“ so temeljito proučili Sterni transport. Izvedli so reorganizacijo proizvodnje v tej smeri 111 so že prišli do zaključkov, kako Mehanizirati embaliranje loščil za t^v 1 je in parket. V tem planskem *®tu bodo ta postopek tudi avto-Btatizirali. Kot primer nadaljnje uporabnosti odpadkov službi Kovinska tnduslrija z Iga. Pri proizvodnji Ježke embalaže so jim ostale veli-^ količine odrezkov. Razlika med prodajno ceno odrezkov in nabavno gostjo materiala je znašala 30 ttttlijonov dinarjev. Tako velika fezerva v materialu jih je privedla tj? to? da so pričeli s proizvodnjo dimniških vratič. Za celotno pro-'Vodnjo pa je problematičen in- rm transport in organizacija de-Ob tem pa so tudi še težnje elovnega kolektiva. Reševanje problemov, ki jih je gotovo kar precej, je treba rešc-°u organizirano ne pa improvizi-ano. Izboljševati je treba notra- ' Lin orpnjdzjicijo podjetja, to pa i , ° zbol jšamo le s strokovnim ^drom. Statut naj bo odraz perspektivnega razvoja delovnih organizacij Glede na bližajoči se rok za sprejem statutov delovnih organizacij na območju občine Vič-Rudnik, lahko zasledimo precejšnjo prizadevnost pri reševanju statutarne problematike. Kaže, da se delovne organizacije zavedajo pomembnosti sprejema svoje delovne „ustaveodarske organizacije pa imajo končane ali delno zgotovljene osnutke statutov. Vzrok zastojev v obrtnih podjetjih je cesto v integracijskih problemih, kajti drobna obrtna podjetja teže k prehodu v večja obrtna podjetja; problem integracije je še posebno pereč v gostinstvu, kjer marsikje nimajo Listnih skladov za modernizacijo. Delavska univerza je veliko pripomogla k napredku obrtnih podjetij pri izdelavi statutov s tipskimi statuti, ki so jih obrtna podjetja le še dopolnila z določbami, ki so specifične za vsako posamezno obrtno podjetje. V kmetijstvu še vedno zasledimo vpliv dolgotrajnega reševanja vprašanja odcepitve gozdarske proizvodnje od kmetijstva. Vse delovne organizacije intenzivno pripravljajo osnutek, da bi bili njihovi statuti pravočasno sprejeti. V inštitutih je izdelava statutov zadovoljiva. 2e deset delovnih organizacij od skupno dvanajstih, je razpravljalo o osnutku. Zanimivo je, da so osnutki visoko kakovostni in da niso zahtevali posebnih korektur, za kar gre nedvomno zasluga strokovnemu kadru v znanstvenih zavodih. V zdravstvu so v treh delovnih organizacijah izdelali osnutke, drugod pa imajo le-te delno zgotovljene. Delo pri izdelavi statuta je ovirala združitev Zdravstvenega doma Vič in Zdravstvenega doma Rudnik. Posveti o statutarni problematiki v ,,Vinooetu", ,,Žičnici", ,,Tovarni vijakov" in „Elektroprojektu" s člani Centralne komisije in komisije za industrijo, katerim so prisostvovali tudi direktorji podjetij, sekretarji OOZK in pa predsednild Upravnega odbora in Delavskega sveta, so dali dragocene podatke o problemih, ki jih imajo vse delovne organizacije pri izdelavi statuta. Sledijo še posveti v ..Utensilii", ,,Iliriji" in ,,SiI\aproduktu", kjer so ugotovili, da je ta oblika sodelovanja zelo dobra. Ob kritični analizi osnutkov statutov v industriji, kot tudi na ostalih področjih lahko trdimo, da je večina delovnih organizacij izdelala osnutke kot posnetek resničnih razmer, namesto da bi bil statut tudi zrcalo perspektivnega razvoja delovne organizacije. To se zlasti kaže pri obravnavanju organizacijske sheme, kjer delovne organizacije večinomu le naštevajo tiste strokovne službe, ki so obstajale do sedaj in zanemarjajo uvedbo tistih strokovnih služb, ki so nujne za nadaljnji uspešni razvoj delovne organizacije. Predvsem naj bi statut predvidel analitično službo, službo za raziskavo tržišča in kadrovsko-socialno službo. Pri poglavju o medsebojnih delovnih razmerjih, bi se morale delovne organizacije skrbneje posvetiti določilom, ki govore o delovnem človeku, še zlasti tistim, ki obravnavajo vprašanja izobraževanja, prehrane, počitniških domov in podobno. V poglavju o samoupravljanju opažamo premajhno pre- ciziranost pravic in dolžnosti ekonomskih enot in pomanjkanje določb o pogojih formiranja in reformiranja ekonomskih enot. Tudi položaj samoupravljavca v marsikaterem osnutku ni dovolj jasen, ponekod pa zasledimo dokaj slabo obdelane osnovne principe samoupravljanja. Mnogi osnutki pomanjkljivo obravnavajo odnos med delovno organizacijo in komuno kot osnovno družbeno-politično teritorialno skupnostjo. Pojem selekcije direktorja in vodilnih kadrov moramo nujno vnesti v statut: nekatere delovne organizacije opravičujejo negotovost s čakanjem na zakonske predpise, čeprav bi se ta pojem lahko rešil s pomočjo mnenja celotnega kolektiva. Ugotavljamo, da so se delovne organizacije resno lotile reševanja statu-tarnc problematike, da bi tako popravile vse te pomanjkljivosti. Razprave o osnutkih pa pomenijo pot, po kateri bo vsak delovni človek spoznal vlogo in pomen statuta na področju poslovanja in upravljanja kot temeljnega samoupravnega akta. Metka Skubic (p t il) O d njic: pti£etn& pce&eitecen^e Ob Tržaški cesti bodo v kratkem izroeili svojemu namenu novozgrajeni oddelek za jaki tok ljubljanske elektrotehnične fakultete Sle že slišali? • V naši občini šc vedno ni organizirane rekreacijske dejavnosti. • Kje imamo organizirano varstvo otrok, saj ga ne zasledimo v nobeni šoli? • Nobena osnovna šola in delovna organizacija nima ta čas socialnega delavca! • Ali vam je znano, da smo v Ljubljani edina občina, v kateri nimamo organiziranega socialnega centra! • Problemi nas torej opozarjajo. Cim-prej bo treba misliti na ustanovitev centra za socialno delo, ob njem pa tudi za kvalitetni strokovni kader, ki ga tako težko [»ogrešamo. • Ob osnovni šoli v Trnovem, ki smo jo že pred leti izročili svojemu namenu, še vedno ni mogoče najti telovadnice. Solo torej imamo, telovadnica pa pride na vrsto kdaj kasneje. In ker ni ta čas na voljo potrebnega denarja, bo treba bržčas pačakati nanjo še vsaj nekaj let. • Občani v Podpeči, Preserju, pa tudi j na Brezovici, le potrpite! Cernu, vendar? Za cesto gre. Ker je pa cesta okrajna, upamo, da bodo letos poravnali z denarjem, ki je na voljo, vsaj nekaj „najncvarncjših luknjic". Kdaj pa bo cesta zares [topravljcna, vam danes še ne moremo reči. Potrpite, saj veste, da pride vse s časom. • Le kdo neki bi v Staretovi ulici umaknil še tisto edino svetilko, ki tako razkošno „osvetljuje“ pot, po kateri ni težko najti želenega cilja. • Spomladi ne bo ničesar. Na terenu Krim-Galjevica namreč ne bo mogoče : začeti z gradnjo otroškega igrišča, ker ni ustreznega denarja. In zopet — malce potrpljenja! Imenovanja in razrešitve • Za novega načelnika oddelka za gospodarstvo občinske skupščine so imenovali Slavka Zuleta, dosedanjega vodjo komercialnega sektorja tovarne obutve „Peko“ v Tržiču. • Občinska skupščina je ina eni svojih zadnjih sej imenovala v Svet lekarne Vič — Bruna Lebna, dr. Cvetko De-plin in Elico Grčar, potrdila pa je imenovanja članov sveta — Ive Vab-šek in dr. Milana Hodaliča ter Stanke Lavrin in Eli Kreft. • Upravni odbor Zavoda za pospeševanje gostinstva in turizma sestavljajo: inž. Stefan Hočevar, Franc Nagode, Edi Stefan in Rada Lukman. • Po sklepu obeh zborov občinske skupščine so Petra Tratarja razrešili tlolžnosti šefa krajevnega urada v Horjulu, za vršilca dolžnosti šefa krajevnega urada pa so imenovali Avgusta Konama. • Antona Gruma, dosedanjega direktorja kmetijske zadruge „MdkercC£, so razrešili dosedanje dolžnosti, ker odhaja na študij, zbora pa sta potrdila tudi razrešitev Staneta Vrhovca, dosedanjega direktorja kmetijskega posestva Barje. • V svetu Zavoda za prosvetno pedagoško službo bosta našo občino zastopala dr. Sonja Kukovec in Boris Makovec, v tem organu pa bodo sodelovali še Danica Hnikar, Ervin Rotman in Tomaž \Veber. PISMA UREDNIŠTVU ALI BODO RES ZAPELE SEKIRE? MARSIKJE ZAZIDALNI NAČRTI UPRAVIČENO POVZROČAJO LASTNIKOM DRUŽINSKIH HIŠIC Z VRTICI, VROČO KRI. V lem letu smo končno le dočakali izdelavo zazidalnih načrtov za širše področje me-Bta Ljubljane. V avli občinske skupščine Vič-Rudnik so razstavljeni zazidalni načrti in tudi makete posameznih področij naše občine. Na posebnih sestankih ustvarjalci načrtov tolmačijo in zagovarjajo utemeljenost potrebe po predloženem zazidalnem sistemu. Med lastniki malih družinskih hiš z lepo urejenimi sadnimi vrtiči pa je nastal preplah, zaskrbljenost pa tudi nejevolja. Ves prosti čas, trud in sredstva, ki ga je vložil sadjar ah vrtičkar-cvethčar vse svoje življenje, mu bo sedaj odvzeto in uničeno. Veliko teh ljudi si je namenoma kupilo zemljišče zunaj mesta, samo zato, da bi imeli poleg hiše še vrtiček. Po predloženem zazidalnem načrtu — konkretno soseske 7 — pa naj bi zapele sekire in na teh vrtičkih naj se gradijo hiše brez vrtičev in drevja. Ali naj b« to bodoča urbanistična ureditev našega predmestja res ideal lepote, na gosto grajenih tipiziranih montažnih hišic? Zakaj sc mora prav ta lepota umikati brezobzirni togosti novih ustvarjalcev modeme Ljubljane. Ne vem, če je po ostalem svetu tudi tako. Mislim, da ne. Hišice obdane z vrtiči, cvetjem okoli hiše; kako je vse to bolj mikavno za oko mladega in starega. Ce bi primanjkovalo zazidalnih površin v samem mestu ah ob strnjenih naseljih bi še razumeli, da je potrebno krčiti naravne lepote. Samo za čas se ozrimo okrog sebe. Oh vpadnicah v mesto in ulicah je šc precej prostih zazidalnih površin. Čemu potem podirati, ko je za gradnjo še dovolj zazidalnih površin na že urejenih zemljiščih za pol stoletja ah morda še več. , Na drugi strani je treba upoštevati Je nekaj. Po večini so lastniki teh hišic z vrtiči delavci. S prihranki, odtrganih od ust, si je družbi a zgradila najprej hišo in je delo nadaljeval sin, spet s svojo družino. Marsikje j« bilo torej potrebno, delo dveh rodov. Tudi sama gradnja je bila prilagojena tako, da je lastnik svojo hišico postavil na rob parcele, samo, da je imel več prostora za svoj vrt. I* naj sedaj pred hišo, na urejenem vrtu, nekdn postavi liišo! In celo tam, kjer ni projektirane ne ceste ne ulice. Vsi ti problemi terjajo nedvomno pametne in trezno rešitev. Med ljudmi |>ovzročajo vroče kri in nejevoljo. Mislim, da bi bilo potrebne čimprej pojasniti, ah je tak zazidalni načrt v resnici nujno potreben in koristen. Utemeljene pripombe prizadetih občanov k predloženemu načrtu bo treba vsekakor upoštevati, čimprej pa bi veljalo popraviti vsaj tisto, kar se še da urediti ob pametni presoji urbanističnih ustvarjalcev. Zahvala Občinska zveza prijateljev nila-djctjc „Živila“, predhodnik današnje veletrgovine ,.Mercator". Podjetje je začelo s skromnimi sredstvi in je zaposlovalo le 18 delovnih moči. Danes pa združuje „Mcrcator" v svojih 228 poslovalni- cah, skladiščih in voznem parku, več kot l/SOO delavcev. Prav ta čas sodi med največja trgovska podjetja živilske stroke v naši državi. Kaj vse nam pripravlja „Mcrcator“ letos? Do konca maja predvidevajo dograditev samo-postrežne trgovine ob Gerbičevi ulici, do konca letošnjega leta pa obetajo še otvoritev potrošniškega centra ob Tržaški cesti. Osnutek statuta v rokah občanov Že nekaj tednov razdeljujejo krajevni uradi v naši občini osnutek občinskega statuta, ki je oziroma bo še prišel v zadnjo vas in hišo. V statutarni razpravi bodo prav gotovo sodelovali vsi občani, ki jun je blizu razvoj občine v bližnji prihodnosti. Tudi razprave o statutih krajev nih skupnosti »o v polnem razmahu, v teh dneh pa so se nadvse razgibanemu delu in prizade vanjim ob razpravah o osnutku občinskega statuta, statutov delovnih organizacij in krajevnih skupnosti pridružile še javne tribune z aktualnimi temami z vseh področij komunalnega razvoja, družbenih služb, najrazličnejših oblik kulturnega izživljanja občanov, še posebej pa madalj-njega gospodarskega razvoja v občini v razdobju prihodnjih sedmih let. Slušateljem večerne puiitienc šole v Ljubljani je predaval (udi sekretar občinskega komltej® /.KS Janko Kušar. MNENJA, KRITIKE, UGOTOVITVE Ali smo pozabili nanje? Drobna analiza, ki je pred nami, nam razodeva človeka. Človeka, ki je še pred poldrugim letom taval sem in tjn po siromašni domačiji, na kateri ni bilo zajetnega grižljaja. Danes je med nami. In ali smo v lx>ljšem in zajetnejšem grižljaju dali človeku vse, kar fnu lahko nudimo kot človeku. Drobna analiza spet govori. Na našem področju imamo več kot 900 sezonskih delavcev, od teh okrog 840 moških in blizu 60 žensk. Največ jih preživlja svoj prosti čas v barakah in samskih domovih, ki so jim tudi streha nad glavo. Vsak mesec je treba odšteti za .,str;‘hoi! 600, ponekod pa tudi 900 dinarjev najemnine. Kjer imajo Urejen obrat družbene prehrane, ni težko najti Zadovoljnih obrazov. Oe vsak dan odšteješ 260 din za hrano, vendar ni toliko. In če si dopoldne privoščiš še toplo malico za 55 dinarjev, »c gotovo ob mesecu lic [tožna v žepu. Vendar pa... Drobna analiza spet govori. Med •edinimi gospodarskimi organizacijami v naši občini, če ob tem izvzamemo podjetja, ki imajo sicer sedež v drugih občinah, je le nekaj takih, ki zaslužijo dobro besedo. In kaj je z drugimi? Ali bo gradbeno podjetje ,,Tehno-gtad“ enkrat za vselej pomislilo, da njihovi sezoski delavci ne morejo živeti v takšnih prostorih, kot živijo? Čemu •trah žensk, ko se vračajo zvečer domov po Koleziji? Naj vam odkrijemo tudi to skrivnost. Miličnikom iz postaje EM na Viču ni nič nevsakdanjega, ko gre za prepire, pretepe, kraje, srebanja s sumljivimi ženskami bi hazar-derstva, ki so v barakah .,Tehnograda" v .Zbašnikovi oziroma 'ob Koseskega *dici že vsakdanjost. In kakšne so ba-fake, kjer prebivajo delavci? Razbite, uniazane, zaiiemarjene. Ko je pritisnil •uraz, so si privoščili še toplote od podov bi vrat; in še to: v montažnih ba- rakah pač ni vredno vsak mesec zamenjati rjuh, čeprav je treba odšteti za ,,streho“ kar 1000 dinarjev. Takšina torej naj bi bila skrb za našega sezonskega delavca! Ko smo pa Vsestranska Člani /.druženja rezervnih oficirjev in podoficirjev občine Ljubljana-Vič-Rudnik bo imeli 9. februarja, svojo letno konferenco. V obširnem poročilu, ki ga je imel dosedanji predsednik Združenja Gnido Dolenc, je povprašali še o tem bi onem, smo dobili kaj lepe odgovore. Podjetju se torej ne zdi vredno, da bi vsaj kanček svojih prizadevanj posvetilo tudi sezonski delovni sili. AH je potemtakem kaj čudnega, ko je treba večkrat po-kHcati na pomoč „roko pravice‘\ In čemu v se to, tovariši v „Tehnogradu“ ? Mar ne bi končno le prisluhnili glasovom v Zhašnikovi ulici? Nemara pa ne bi bilo tako odveč! prizadevanja bil podan izčrpen pregled dela Združenja za preteklo leto. Iz poročila je bilo razvidno, da ai je občinski odbor skupno s trinajstimi odbori krajevnih organizacij prizadeval reševati naslednje naloge: — čuvati ugled in čast borca narodnoosvobodilne borbe; — sodelovati z družbenimi organizacijami in organi ljudske oblasti; — stalno sc prizadevati dvigati vojaško strokovno zntmje svojih članov in jih s[H>dlnijati k nenehnemu proučevanju izkušenj narodnoosvobodilne borbe in spoznavanju najnovejših dosežkov vojne znanosti in tehnike; — |>omagati organom JLA in ljudski oblasti pri pripravah za obrambo dežele. V živ ahni razpravi so delegati predvsem poudarili potrebo po individualnem študiju, pozitivno pn so ocenili uspehe testiranja rezervnih oficirjev in podoficirjev. Ob zaključku letne konference so sprejeli skle|>e, ki so zelo pomembni za nadeljnjc delo Združenja, predvsem glede povezave z drugimi borčevskimi organizacijami v občini. Sprejeta sta družbeni plan In proračun Na svoji zadnji seji, dne 15. februarja, sta oba zbora občinske skupščine sprejela družbeni plan in proračun naše občine za letošnje leto. Obenem sta sprejela tudi predloge za zazidalne predloge za sosesko S—4 (Bonifacija) ter za sosesko S—6, ki obsega področje med Brdom in Rožno dolino. Obenem s tem sta zbora sprejela zazidalni predlog za sosesko S—7, ki zajema področji Brda in Vrhovcev. Vsi zazidalni predlogi bodo dani v obravnavo še zborom volileev na vseh teh področjih, ob upravičenih zahtevali in predlogih občanov pa bo o njih seveda kasneje sklepala še občinska skupščina. RAZSTAVLJENA l RBANISTICNA DOKUMENTACIJA V | • a' i občinske skupščine so v teh dneh razstavili urbanistično dokumentacijo za področja *ne doline, Trnovega in Barja. Zanimanje občanov za prvo letošnjo tovrstno razstavo je •"jšnje, ob tem pa se nabere tudi za zvrhan koš mnenj, predlogov, kritičnih presoj in negodovanj. Oglejmo si le nekaj primerov: ^ ,,,»je občana iz Rožne doline: »Prvotni načrti so bili boljši, vtfndar so jib na zborih volivcev hoTf11 ' Zanima nas. kakšen odmev bo imel nov načrt in koliko l. t bomo ‘" gledat vedno nove in nove načrte." — Spet mnenje iz Rožne doline: „Z načrtom sc ,r'njam, ker so projektil aue gradnje na obdelanih vrtovih, ki so edini rekreacijski prostor, j , _ zlasti za stanovalec hiš, ki stoje ob cesti." Vsa- ' isov in pripomb: ..Rožnik in Večna pot naj ostaneta za pešce, ko bi si projektant J ’no nedeljo ogledal, kako ljudje obiskuj.-jo Rožnik po Večni poli. bi mu bilo jasno, du 'p ..j tod ni mogoče reševati mestnih prometnih vprašanj." ‘irali " •,ril>on,b ,a Zllai' PrBV g0<»'o sc bodo še ob marsikaj spotaknili ter komen- 1 'sak p« svoje urbanistično zamisel. Kot vse kaže, tudi zdaj nismo našli najboljše poti. onio morali nanjo čakati (kot doslej) s tiho željo, du bomo enkrat le zadovoljni?! Sanitarna inšpekcija občinske skupščine je pripravila tečaje higienskega mmihnunia za osebje, ki je zapo leno v živilski stroki. V letošnjem letu bo sanitarna inšpekcija priredila kar šest takih tečajev. Organizator tečaja je pazil tudi na to, da je izbral kar najboljši predavateljski kader — dr. Franta Miša, dr. Korena, tovariša Sušnika in vodjo Lojzeta Kncpu. and® VESTE DA ... v obrti v naši občini ne zaposlujemo nobenega uslužbenca z visoko ali višjo strokovno izobrazbo. O tem le toliko. Seveda pa tudi drugod ni stanje nič bolj rožnato. ... posebna anketa, ki so jo pripravili v naši občinski skupščini, je pokazala, da je od skupnega števila 2009 delavcev v gospodarskih organizacijah, ki imajo sedež na področju naše občine, zaposleno 908 sezonskih delavcev. Med njimi je bilo samo 836 delavcev vključenih v sindikalno organizacijo, v samoupravnih organih pa je sodelovalo le enajst sezonskih delavcev’. .. . imamo le na 12 šolali ustrezne tehnične delavnice, pet šol ima delavnice j v zasilnih prostorih, na dveh šolah pa je tehnični pouk kar v razredih. . . . ima šola za starše na terenu „Malči Beličeve14 že Icjki tradicijo. 2e več let prireja vzgojna in zdravstvena predavanja v večernih urah, vendar pa še vedno niso zadovoljni. K predavanjem bi želeli pritegniti še vse tiste starše, ki so teh predavanj najbolj potrebni; zato mislijo v letošnjem letu na organizacijo roditeljskih sestankov. ... so na terenu »Milan Cesnik11 dobili dve novi ulici. Ti bosta nosili imeni dveh velikih Slovencev — pokojnega književnika Franca S. Finžgarja in znanstvenika prof. dr. inž. Milana Vidmarja. .. . bodo letos najbrž že izdelali načrte za gradnjo nove šole v Velikih Laščah. . . . bodo |K> vsej verjetnosti letos izdelali že vso urbanistično dokumentacijo za področje Polhovega Gradca, Horjula, Dobrove, Iga, Velikih Lašč, Škofljice in Rakitne, ... bodo v letošnjem letu izvedli kategorizacijo 245 otrok, ki so telesno in duševno slabše razviti. ... bo Tekstilka investirala v letošnjem letu za zgraditev ogrejevalnih naprav (kotlarne), trafo postaje in dograditve delovnih prostorov, 17,000.000 din. .. . gradi Kovinska industrija na Igu proizvodno balo, ki bo zavzela 1000 m2 površine. V teh prostorih bo urejena proizvodnja težke embalaže. Mimo proizvodne hale dograjujejo v tovarni še sanitarno - higienske prostore in obrat družbene prehrane. Vrednost investicijskih sredstev bo znašala 145 milijonov dinarjev. Do maja nared Do konca maja bo bržčas dograjena tudi nova samopostrežna trgovina v Gerbičevi ulici V turizmu in za turizem Ko smo zadnjic pretresali seznam Iju- l di, ki naj bi jih intervjuvali za našo stalno rubriko „Srecanjau, smo sc zaradi bližajoče sc turistične sezone odločili za turističnega delavca Tega Malisa. Tova-ri£ Malis je elan občinskega Sveta za Srečanja turizem in gostinstvo in član UO Turističnega društva Ljubljana. Redno je zaposlen bot profesor turistične geografije na Centru za blagovni promet in gostinstvo ' v Ljubljani. Obiskal sem ga v njegovem kabinetu ter ga zaprosil za razgovor. Tov. Malisa ne bom podrobneje opisoval, saj fotografija povsem jasno priča, da je nasmejan in veder človek. — Bi hoteli, prosim, povedati za naše bralce, kaj sta Svet za turizem in gostinstvo ter Zavod za turizem napravila lani, ter kakšen program imate za letos? — V začetku moram poudariti, da je naše turistično območje izredno zanimivo in pestro, saj obsega alpsko predgorje, barje in pa kraške planote Dinarskega gorstva. V lanskem letu so zgradili in adaptirali precej objektov, za kar pa gre zasluga ne le Svetu za turizem in gostinstvo, pač pa tudi nekaterim odgovornim ljudem občinske uprave, ki so pravilno razumeli naše te/.njc in nam nesebično pomagali. Omenim naj samo tov. Edija Štefana. Mislim, da sc bo z izgradnjo objektov na Krimu ter na Rakitni močno povečal prepotrebni rekreacijski center Ljubljančanov, hkrati pa bo mnogo pridobil tudi zimski turizem. Zavod se bo v letošnjem letu resneje lotil oblikovanja propagandno-reklamne službe, v načrtu imamo tudi projektiranje in investiranje novih turističnih in gostinskih objektov ter popolnejšo ureditev sedanjih. Nudili bomo tudi strokovno pomoč obratom ter organizirali tečaje in seminarje za turistične delavce. S tem v zvezi naj omenim plodno sodelovanje s Centrom za blagovni promet in gostinstvo. Skupaj smo namreč pripravili več tečajev, ki so zajeli skoro 60 odstotkov vseh zaposlenih v gostinstvu v naši občini. Posebej velja omeniti seminar za vodilno osebje gostinskih gospodarskih organiza- Dober odkup živine Lani je obrat kmetijske zadruge „Mokerc“ na Škofljici dobro posloval. Pridobil si je zaupanje kmetov iz bližnjih in oddaljenejših vasi, ki čedalje bolj stopajo v kooperacijsko sodelovanje. Obrat je samo lani odkupil več ko 400 glav govedi in precejšnje število mlade živine za nadaljnje pitanje v zadružnem pitališču. Letos pričaku- DELAVSKA UNIVERZA VIL-RUDNI K PREDVAJA V MESECU MARCU tele filme: 7. in 8. marca — angleški vojaški film: BILO JIH JE SEDEM 14. in 15. marca — francoski film: ARHIMED KLOŠAR 21. in 22. marca — francoski film: SLABE ŽENSKE 28. in 29. marca — italijanski film: NEZVESTE Filmske predstave bodo na Škofljici, na Golem, na Rakitni, na Dobrovi, na Barju in drugod. cij, kjer so si poslovodje izpopolnili znanje iz organizacije in poslovanja v gostinstvu ter iz estetske ureditve sodobnih gostinskih lokalov- -— Naše uredništvo namerava izdelati karto našega turističnega področja. Kaj sodite o tej akciji? — Pozdravljam vsako zamisel, ki pospešuje propagando našega turističnega območja. — In vaše puristične*1 želje? -— Želim, da bi prišlo do čimprejšnje dokončne ureditve turjaškega gradu; grajske zbirke pa naj osvetlijo našo zgodovino od turških vpadov do slavne dobe narodnoosvobodilnega boja. Simpatičnemu profesorju, ki je naglo, kakor da bi že prej imel pripravljene odgovore na vprašanja, osvetlil zanimive probleme iz gostinstva in turizma, se s tem še enkrat zahvaljujem za prijaznost. Omenim naj še to, da sem dobil vtis, da živi Tego Malis samo v turizmu in za turizem. Jože Jesih jejo še večji odkup, saj so samo prejšnji mesec odkupili več kot sto glav živine. Učenci iz osnovne šole na Dobrovi so sc čez zimske počitnice preselili na smučarski tečaj v Polhov Gradec; manjkalo ni ne sonca uc snega vse tc dni razigranosti, dokler jih ni spet I poklical šolski zvonec. Počitniški živ-žav je utihnil Letošnja zima je bila prav v času zimskih l>očitnic naši mladini zelo naklonjena. Snežna odeja, ki je pokrila vse obronke in vzpetine, je omogočila najmlajšim bivanje na zraku oh smučanju in sankanju. Sonce, ki je že toplo grelo, je privabljalo vsak dan vrsto navdušenih smučarjev. Da bi omogočili svež zrak, smučanje ter sankanje tudi tistim, ki si tega ne bi mogli sami oskrbeti, je Zavod za letovanje mladine organiziral smučarski tečaj na Rakitni. Predvsem socialno in zdravstveno ogroženi otroci so tu preživeli |K> šest prijetnih dni počitnic. Skupno je bilo na Rakitni v smučarskem tečaju 66 pionirjev in mladincev. Šola Vič je priredila smučarski tečaj v Rovtah nad Logatcem. Tu je en teden bivalo štirideset otrok. Društvo prijateljev mladine Dobrova je pripravilo smučarski tečaj v Polhovem Gradcu. Vsak dan zjutraj se je 41 otrok iz Dobrove pdpeljalo v Polhov Gradec, kjer so bivali in se Smučali do večera in se nato spet odpeljali domov7. Tako je teden dni prijetno preživelo 41 pionirjev. Šola Brezovica je priredila smučarski tečaj na Brezovici. Vsak dan sc je zbralo 48 pionirjev pod vodstvom smučarskega učitelja in vadilo šolo smučanja. Šola Velike laišče je pripravila smučarski tečaj za ves čas počitnic. Dvajset pionirjev je redno vadilo osnove smučanja na snegu. V sestavek smo zajeli samo organizatorje smučarskih šol in sankaških tečajev, nešteto pa je bilo mladincev in pionirjev, ki so sami smučali ali pa sankali. Lahko trdimo, da je SraSsLi* V Staretovi ulici gori le ena sama cestna svetilka. Morda se bo zanjo pozanimal še Zavod za spomeniško varstvo in jo kot edini tovrstni „kulturni“ spomenik, vzel pod svoje okrilje. Zavod za letovanje mladine, ki je finansiral in vodil zn naše najmlajše prijetno bivaajo Ml snegu — izpolnil svoje poslanstvo in osreifl vrsto najmlajših državljanov, bodočih dobrib smučarjev in sankačev. STATISTIKA GOVORI Le v besedah ni dejanj/ Spet podatki: lani smo imeli v občini nič manj kot 120 prinierov družbeno neprilagojene mladine; 86 moške in 34 ženske. Od teh je bilo 35 primerov v starosti do 14 let in kar 85 takih, ki so starejši od 14 let. Skrbstveni organi vedo za 300 primerov, Lani pa smo zabeležili v občini že 248 prekrškov mladoletnikov. Največji delež bremeni kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje, nic manjši pa šolsko nedisciplino. Kar 50 odstotkov mladoletnikov, ki jih zajemajo ti podatki, nima urejenih družinskih razmer, naj večji odstotek pa zajema alkohol v družini, ki se mu starši skoraj nikoli ne odrečejo. In kje vse so vzroki? Precejšnji vzrok je v širšem okolju, kjer gospodujejo nemalokrat slaba literatura, film, časopisje* slaba družba, prosto točenje alkoholnih pijač (kje neki sc skrivajo predpisi o prepovedi točenja alkoholnih pijač mladoletnikom v naših gostinskih lokalih!) in brezskrbno preživljanje prostega časa v gostilniškem dimu. Kaj torej storiti ? Vse napore usmerimo v pravilno organizacijo prostega časa mladine. Osnovnošolski mladini pripravimo rekreacijsko dejavnost po učnih zavodih. Nič manjšo skrb pa posvečajmo organiziranemu varstvu otrok, pa predmetu moralne vzgoje v šolah, šolam zn starše, sistematičnejšemu delu socialnih služb, gradnji novih naselij in objektov za rekreacijo in varstvo otrok itd. Seveda vseh teh želja ne bomo Uresničili čez noč. Vendar pa nas statistika resno opozarja na večjo skrb za doraščajočo mladino in na njeno družabno izživljanje. Številke so zaskrbljujoče, zato ukrepajmo naglo. Dobro vemo namreč, da le v besedah ni dejanj! BELEŽKA Z IGA Kje ostajajo zamisli mladih? Večerna politična šola na Ign je razkrila marsikaj, kar bi veljalo v kraju čimprej urediti — Ali so pobude mladih ostale le ob besedah starejših in ali ni nikoli moč najti dobrih rešitev, Ižanci? Mesec in pol trajajoča večerna politična šola na Igu se je pred dnevi leončala. Solo, ki jo je organiziral občinski komite ZKS s sodelovali jem Delavske univerze, je obiskovalo 20 druž-3>eno-poIiLičnih delavcev oziroma komunistov. Poleg rednih slušateljev je bilo tudi precej takih, ki so kdaj pa kdaj prisostvovali delu večerne politične šole in si pri tem bogatili svoje znanje. Zanimivo je, da je imela to pot «ola nadvse razgibano krajevno obeležje, saj so se udeleženci med predavanji nemalokrat srečevali s problemi, ki so blizu njihovemu kraju in vsakdanjemu življenju. Ob tem pa seveda ni manjkalo pobud, predlogov, želja in kritičnih besed, ki so odkrile Ig tak, kot ga vidimo vsak dan v njegovi idilični vaški podobi. Predlogov in želja ni manjkalo tudi v pismenih sialogah, ki so se jih ude-‘feženci lotili ob koncu šole. Naj iz njih izluščimo le nekatere misli. Cernu ne bi kmetijska zadruga kot gospodarska organizacija, ki je v tes-*iem sodelovanju s kmetovalci, javno obravnavala ali pa vsaj prikazala tisti 'del proizvodnega načrta, ki je gotovo v korist celotnemu razvoju kmetijstva v kraju? Zadruga s kmetovalci sicer ‘kooperacijsko sodeluje, vendar pa je prav takšno sodelovanje nemalokrat •enostransko in ostajata zadruga in kmet prav tu le na pol poti. Misliti bo treba tudi na turistično popularizacijo Iga. Premierska predstava „mostiščar-Jev“ je lansko jesen presegla vsa pričakovanja, vendar pa bo treba letos pomisliti na kvalitetnejši, zanimivejši in P^tiejši program, ki je bil lani kaj klavrn. No, v tem seveda ne moremo tideti najboljše rešitve za turistično »vabo". Kaj porečete za predlog, da bi t1® studencu pokazali stabio mostišče, ^b njem pa bi zgradili še plavalni l>a--*en! Najprej pa bo treba urediti sodo-b^n gostinski lokal, saj je malo takšnih, kt hi bili ..spodobni", da sprejmejo pod svojo streho vse goste in turiste ob tjjihovi poti pod obronke Mokerca in Krima. Pa še na nekaj velja opozoriti. Ma-tete, ki se vedno bolj in bolj zaposln-Jejo v domačih podjetjih in bližnjih krajih, pogrešajo za svoje malčke tudi °troško varstveno ustanovo. Mladi se Večkrat kaj radi spoprimejo s pestmi, k®! jim je alkohol domala njihov ,vsak-^lanji spremljevalec. SAJ NI VREDNO! Lanska tekmovalna sezona je bila ^ košarkarje ,,Svobode" po uspehu l^d dvema letoma, toliko uspešnejša, pričakovanju so v II. republiški oj osvojili prvo mesto in sc vrnili v tiajvilje republiško košarkarsko tek- ». ^^ndar pa člani tudi tokrat niso 1 deležni javnega priznanja. Občne-15® zbora se namreč ni udeležil nihče predstavnikov družbenega in [m>H-enejrj, življenja v naši občini, čeprav štcvati vse, kar bo tisti mesec aktualno bodisi v krajevnem ali širšem obsegu. S tem bi tudi razširili krog sodelujočih organizacij še na Zvezo borcev, Zvezo rezervnih oficirjev in podoficirjev, Turistično društvo, Strelsko družino in mogoče še na koga. Mesečni program kluba naj bi spozjiali vsi prebivalci kraja na najprimernejši način že v začetku meseca. Nič ne bi bilo slabega, če bi program ▼ celoti izvedli z lastnimi silami in bi le v skrajnem primeru mislili na „uvoz“. V tem primeru bi se lahko obrnili na Delavsko univerzo naše občine, ki lahko priskrbi predavatelje za kakršnokoli temo in hkrati tudi ustrezna ponazorilna sredstva. V nobenem primeru pa sc v klubu ne bi smeli vračati h „klasičnim“ oblikam predavanj z uradnim predstavljanjem predavatelja, ki naj sedi čimbolj ločeno od poslušalcev, s ploskanjem po končanem predavanju, z zalivalo za „izčrpno preda-vanjc“ in s formalnim vprašanjem, ali želi kdo kaj vprašati. Nasprotno, vse bi moralo potekati čim manj oficialno, v oblild sproščenega razgovora enakih z enakimi, kjer lahko tudi „prednvatelj“ sprašuje „poslušalce“. Organizator vsakega takega razgovora, klubskega večera, naj poskrbi za vsa ponazorilna sredstva, magnetofone, diaprojektorje, načrte, makete, diagrame, zemljevide in podobno. Vabimo organizatorje klubskega življenja, da objavijo v našem listu svoje programe, Id so bolj ali manj uspeli in tako obogatijo naša razmišljanja o klubih in klubskem življenju. Boris Makovce Ne damo r fčes?t 4 Tudi za letošnje Novo leto je občinska zveza prijateljev mladine presenetila naše najmlajše z obdaritvijo pod novoletno jelko. Delovni kolektivi so tudi tokrat |io-zdravili pobudo osrednje občinske z\ eze prijateljev mladine, da posirbi /.a kolektivna novoletna darila. In prav je tako. Večina gospodarskih organizacij je z razumevanjem prispevala denar za obdaritev otrok. Vrednost daril je znašala celo 1 milijon 500 tisoč dinarjev. Prijetno je bilo zadnje dni starega leta, vendar pa ... Kaj so mislili nekateri delovni kolektivi? Ali se v „1 liriji“, „Utcnsiliji“, „Vcdrogu“, Ljubljanskih opekarnah' pa v Komunalnem podjetju Vič, z njimi |>a še v „Vinocctu“, „Elcktroprcnosu“, na Kmetijskem posestvu Barje, v „KIP‘‘ in „Iskri“ v Horjulu niste hoteli pridružiti tako zajetnem seznamu gospodarskih organizacij, ki so podprle to vsakoletno akcijo ? Sicer pa: tudi vam hvala vsaj za takšno razumevanje I Naj Im) tokrat nas razgovor malce drugačen od prejšnjih kramljanj. Pogovorimo se torej raje o stvareh* ki se nam zdijo prav v teh dneh še toliko zanimivejše kot sicer. Zadnjic, ko se je oglasil s svojim prispevkom tovariš Kavčič iz Polhovega Gradca, smo bili nadvse zadovoljni z njegovim skromnim pismom, ki pa nam razodeva marsikaj. Pripoveduje nam o kaj pestri in bogati dejavnosti učencev tamkajšnje osnovne šole v „Letu tehnične kulture mladih”, z besedo pa je to ]x>t urednik posegel k' dlje. 2e neštetokrat, ko sem se mudil v tem kraju mi je „padla v oei“, kot temu pravimo, majhna, vendar tako prikupna in skrbno izbrana muzejska zbirka v nekdanji graščini, da mi je dala veliko misliti. Premišljeval sem, ali ne bi kazalo zbirko, ki je morda edina te vrste v naših krajih, uredili, jo približati in predstaviti ljudem, ko te spotoma ustavijo ob znamenitem Neptunovem vodnjaku. In ali ni mogoče z majhnim prgiščem, ki se mu prav gotovo ne bo nihče odrekel, [»muditi turistom in gostom, ki kaj pogosto zaidejo v ta kraj, tudi to zbirko bogate preteklosti iu spominov na nekdanje čase. Letos se Im urejevalnih del sieer lotil Zavod za sjm-meniško varstvo,, vendar .pa se mi ob tem vsiljuje misel, kako bomo turistom pokazali te dragocenosti' ob praznikih in. nedeljah? Zakaj, boste: morda vprašali? Otroci so sicer čez teden v šoli, ob nedeljah in praznikih pa ni v hiši nikogar, ki bi lahko odprl gostoljubna vrata radovednim izletnikom. Iznajdljivosti, vsaj upam tako, ne bi smelo manjkati tudi ob tej zagati. In kakšna neki naj bi bila ta /.agata? Eno je le, da bo treba zbirko čimprej urediti in jo približati številnim turistom, ki jih ob spomladanskih popoldnevih in vročih julijskih dneh zanese pot jmd obronke Polhograjskih Dolomitov. Rešitve ne Im treba iskati z „lučjo ob l>elem dnevu11, pu tudi dobre volje gotovo ne bo kar tako hitro zmanjkalo. No, toliko o tem. Do prihodnjič pa bi želel, da bi mi napisali kaj več o bližnjih javnih razpravah ob osnutku našega občinskega statuta, pozabili pa ni treba tudi na vse tiste drobne probleme, ki jih vsak dan srečujete pri vašem delu iu oddihu. Mladina le ni Velikokrat slišimo ali l>cncmo, mladima pobudnik in nosilec napredka na Brdu. KDAJ BO UREJEN KULTURNI DOM NA BRDU? DPD Svoboda na Brdu je pričela tudi letošnjo sezono s svojo vsestransko dejavnostjo. Dramska sekcija se nam je predstavila s komedijo „Cvetje hvaležno odklanjamo", v režiji Bojana Ogrinca. Igralci, med katerimi so nekateri prvič bili na odru, so se vživeli v svoje vloge in lepo zaigrali. Zelo zahtevno vlogo Judy Kimballove je kar zadovoljivo odigrala debutantka Tatjana Fortunova. Prav tako jc žel priznanje žc stari igralec Bojan Oven v vlogi moža Georga Kimballa in Slavko Omahen v vlogi Arnolda. Občinstvo je bilo zadovoljno ter je s ploskanjem dajalo priznanje mladim igralcem. Ne smemo pa pozabiti na režiserja Bojana Ogrinca, ki je z mnogo truda in a svojo sposobnostjo dosegel, da je igra na odru zaživela. Ob odprti sceni na premieri je v imenu odbora Svobode igralcem čestital Srečo Kavčič, režiserju pa so izročili šopek svežih nageljnov. V imenu odbora Zveze Svobod občine Vič-lludnik sla čestitala igralcem Milica Zajec in Miro Pelhan. Režiser nam je povedal, da bodo z igro gostovali še v Litiji, Vnanjih in Notranjih goricah, v Polhovem Gradcu in v Zcleznikib-Pripravljajo pa sc žc tudi na študij nove igrer katero l>odo še v tej sezoni uprizorili iui domačem odru. Zelo posrečena je bila zamisel, da je mecf-dejanji igral kvintet ansambla Svobode nBP Rrdu ter zabaval gledalce tudi med dolgočasnimi odmori. Ob tej priložnosti bi znova rad o[>ozorilI na dolgoletne želje vseh Brdniennov: na dograditev kulturnega doma na Brdu. Dom kul--ture, ki je obenem sedež vseh družbenih organizacij in društev na Brdu, polagoma razpada-Prcbivalccm Brda, ki so s prostovoljnim delom zgradili ta dom in ga zdaj uničuje zob-časa, pa vsako leto isti refren — „za kulturo* in negospodarske gradnje premalo denarja". In’ vendar bi sc dal s preudarnim in postopnim-dograjevanjem rešiti tudi ta problem, ki ne-’ more bili več samo problem Brda, temveč vse-občine. Ali nam jc res vseeno, da se obiskovalci, ki kaj radi obiskujejo ta predel občiner obdan z drevjem in grički, spotikajo ob te* nedograjeno stavbo. Zaključni račun JSLaŠe komune' za leto 1963 DOHODKI Glavni in odgovorni urednik: Ivan V i r n i k , 8. r. 1. Dotacija ObS 2. Oglasi, izdajateljska skupnost . 3. Naročnina — redna 4. Naročnina — izredna .... . 2,750.000.— . 2,229.000.— 89.098,— 13.210.— D Skupaj dohodki v letu 1963 . . . 5,081.308,— IZDATKI: 1. Plače s prispev ki 2. Avtorski honorarji s prispevki . 3. Tiskanje in klišeji 4. Ostali materialni stroški . . . . 1,000.105,— 843.054.— .. 2,433.815.— 300.819.— -< Skunaj izdatki v letu 1963 . . . 4,577.793.— Saldo 31. XII. 1962 256.770,— Dohodki v letu 1963 Izdatki v letu 1963 . 5,081.308,— 5,338.078.— . . 4,577.793.— Saldo 31. XII. 1963 Banka Blagajna . . 756.586.— . . 3.699.— Zaključni račun sestavila: Anica Zevnik, s. r. Predsednik uredniškega odbora: D a milo E m e r š i č, s. r. Krvava peč, ki je bila med vojno porušena, je dobila po osvoboditvi svojo no\o, lepšo podobo. Svoboda pred odločilno preizkušnjo Eden izmed najboljših športnih kolektivov ▼ Vaši komuni je prav gotovo NK Svoboda z Nica. Prav ti športniki stoje sedaj pred nadaljevanjem prvenstva v slovenski nogometni ligi. Ker bi marsikdo že sedaj rad vedel, kakšna •o pričakovanja o njihovih nastopih, smo v uredništvo jiovabili njihovega trenerja Poldeta ®aelerja in mu zastavili nekaj vprašanj. V jesenskem delu prvenstva. je doseglo "Vaše moštvo tretje mesto. Ali vam ho spomladi VMpelo ponoviti ta uspeli? Vsekakor moramo zadržati to mesto in ga "tudi bomo, seveda pa se bomo bojevali tudi za prvo mesto, kar je tudi naš letošnji cilj in so *® to tudi realne možnosti. Kako «e pripravljate za spomladanski del? Treniramo trikrat na teden na prostem. V glavnem skrbimo za izboljšanje kondicije in ** vigravanjc moštva, kolikor je pne mogoče. Povedati moram, tla je moštvo precej spreme-tojr.no, kajti nove igralce Oblaka, Kltrina in •časoma še Dolenca, bomo morali prilagoditi toašemu sistemu igre. Na razpolago imamo "številen igralski kader, ki je izredno vesten ;Pri treningih, kar je vredno vse pohvale. Ce-prnv imamo pri nas sedaj tri vratarje (Jazbin-č*k. Slanic in Krištof), so se pojavile govorice, ^•Ide Haclcr, trener Svobode: „Čaka nas huda re**kušnja, vendar pa upamo na najboljše!“ . honinna“, glasilo izdajateljske skupno elieuiskega odbora SZDL Ljubljana-Vi — Predsednik izdajateljskega sve ^*i jak. — Izhaja mesečno. — Ure “^dnihid odbor: Danilo Kmeršič (predsednil ^ 'E«! Epih, Roris Makovce, Ivan Virnik, VI .e, ^lr,n’ Darko Prrovšek in Jože Jesih. |*l Vili « ^ 1 Ul odgovorni urednik Ivan Virnik. ^ *^dništvo in uprava: Ljubljana, Trg MI ,riet»n St. 20-728. — Tekoči račun | >*>, V1"1'*"* Jt' 600-18-608-25. — Celolct r^*IUn* 400 dinarjev, polletna 200 ilhiarj jV P^čljiva vnaprej. — Tisk Tiskarne št delavnic tehniških šol v Ljubljani. da bo za nas nastopal tudi Mozetič od Slovana. Vendar pa so te govorice brez osnove. Ob razpadli Odrcd-Krima je prišlo k vam nekaj njegovih igralcev. Ali so sc kateri od njih žc uveljavili in ali vam bodo spomladi v pomoč? V prvem moštvu sta nastopala že sedaj Toni in Djukič, v spomladanskem delu pa računamo še na Kržina. Vendar je slednji premalo treniral; brez treninga pa ni govora, da bi lahko nastopil v prvi ekipi. Na spomlad računamo še na mladinski kader, kjer se pa pojavlja nova težava. Mladinci pridejo namreč k prvemu moštvu tehnično neizdelani, tako da porabimo precej časa, da sc naučijo tega, kar bi že morali znati. Ali bo moštvo ostalo tako, kot jc bilo lansko jesen? Ne. Mnogo sprememb bo. Ce bo šlo vse brez posebnih ovir, bomo temeljito spremenili predvsem napad in pa ožjo obrambo. O sestavi moštva pa za zdaj še ne morem reči ničesar. In težave? Kot vedno je tudi tokrat na prvem mestu finančno vprašanje in vprašanje igrišča. Finančna sredstva so izredno skromna, tako da le težko rešujemo vsak problem. Pri tem jm mislim predvsem na opremo, ki je nikakor nimamo dovolj, posebno še za najmlajše. Imamo namreč okoli 60 pionirjev, vendar za njih nimamo opreme. Ker je trenutno naš kolektiv najmočnejši v naši komuni, bi bila potrebna izdatnejša pomoč občinskih forumosv. Poglavje zase, jc igrišče. Ker je na drenažo navožena kar ilovica, jc mnogokrat skoraj nesposobno za vsako delo. Pri številu članstva, ki ga imamo, pa bi bilo potrebno, da bi zagotovili vsaj ta najosnovnejši objekt. Zaradi izredno slabe kvalitete tal bo prav kmalu uničena tudi trava in jc vprašanje, če bo prvo moštvo sploh lahko še nastopalo na njem. Ali se boste za tekmovanje pripravljali tudi na trening tekmah? Da, če bo vreme ugodno. Verjetno bomo gostovali v Gorici in na Reki, če pa bo dopuščalo igrišče, bomo tudi domačim gledalcem predstavili kakšno moštvo. Najprej sc bomo ]Kimerili s slabšimi, nato pa s kvalitetnejšimi moštvi. Nastopili bomo tudi na turnirju v Miinchenu, vendar to šele po drugem kolu slovenske lige. Seveda, če ne bodo nastalo kakšne nepredvidene ovire, čeprav imamo žc vse urejeno. kako pa jc z mladinsko vrsto? Mladinci se pripravljajo v telovadnici na Viču, saj bodo kot slovenski prvaki nastopili aprila na zveznem tekmovanju. Pri delu so izredno marljivi, tako da lahko od njih marsikaj pričakujemo. Malo čudno pa vpliva na njih to, da po osvojenem slovenskem prvenstvu, ki so ga močno prigarali, in ki predstavlja velik uspeh, niso prejeli nobene čestitke ali kakšnega drugačnega priznanja niti od tistih, ki tolikanj propagirajo mladinski šport. .. S. Juvane Predstavljamo vam V spomladanskem delu tekmovanja v slovenski nogometni ligi bo Svoboda nastopila z naslednjimi igralci: vratarji: Jazbinšek, Slanic I., Krištof; branilci: Torkar, Banj a-mac, Kr/in, Eltrin; krilci: Pirc, Toni, Djukič, Mestek; napadalci: Verbič, Zdravkovič, Kneževič, Valjavec, Oblak, Dolenc, Drmaž in SLanič II. Iz ljubljanske Olimpije sta prišla El trni in Oblak, iz Ljubljane je prestopil Dolenc. Preden pride na vrsto žoga, jc treba preteci vsaj nekaj krogov, da sc razgibajo vse mišice. Tako so kljub precejšnji snežni odeji, ki je pokrila igrišče ob Gerbičevi ulici, že zgodaj začeli s svojimi pripravami nogometaši „Svobodc". 1 METKA CERKVENIK Tokrat smo pričeli z novo rubriko, v kateri bomo skušali predstaviti vsaj nekatere od naših najbolj znanih športnikov, športnikov, ki nas zastopajo na številnih tekmah doma in v tujini. Za prvič smo povabili v naše uredništvo telovadko — članico viškega Partizana Metko Cerkvenik. V nevezanem pogovoru portreti nam jc opisala svoje dosedanje udejstvovanje v športu, o pogojih za udejstvovanje ter o bodočih nalogah in nastopih. „Z vadbo pri Partizanu sem začela žc pred enajstimi leti v pionirski vrsti. TVidi moj oče je bil vseskozi vnet telovadec in tako sem tudi sama kaj kmalu zašla v te vrste. Nastopati sem začela šele, ko sem prišla med mladinke. Tam nas je od vsega začetka pripravljal tre ner Jože Hvale, jiod čigar nadzorstvom smo najprej nastopale v IT. mladinsken razredu, po precej trdi in požrtvovaln vadbi |wi smo končno lahko nastopile tudi v I. razredu. S tem pa se nam ji odprla tudi možnost treninga v študijsk telovadnici v Tivoliju, kjer smo se pripravljale pred pomembnejšimi nastopi. Seveda je ves trud pripeljal do prvegu cijlja: nastop v slovenski reprezentanci. Prvikrat sem nastopila v dvoboju z Mn kedouijo in sc uvrstila na tretje mesto kar jc bilo za takrat kaj lep us|ieli. Po tem sem nastopila še štirikrat, jio enen jzmed državnih prvenstev |>a sem bilu uvrščena tudi v državno reprezentanco. Zal, takrat ni prišlo do predvidenih nastopov in sem ostala tako brez nastopa za to vrsto. Na enem izmed tekmovanj v Beogradu se nam je primerilo tudi nekaj, česar sc vedno spominjam. Ko smo tri slovenske reprezentantke stanovale v hotelski sobi, je ena izmed nas naenkrat začela telovaditi na posteljni stranici. Seveda to ne hi bilo nič posebnega, ec ne bi pri enem izmed likov malo preveč „pobožnla“ lestenca in ga ubila. Kljub hrupu in ropotu ni nihče prišel na spregled, me pa smo lc[vo črepinje pospravile in je bilo vse v redu. Kljub črepinjam pa smo na tekmovanju kar dobro nn-stopile.“ „In kako si dosegla te lepe uspehe ?“ „V-matičnem društvu'so pokazali izredno razumevanje in |hm1 vodstvom tov. Hvalcta smo imele vse možnosti za nadaljnji razvoj. Ena izmed čudovitih potez partizanovega vodstva je bila tudi r ta, da nam jc trem omogočil ogled svetovnega prvenstva v Pragi, kjer smo se marsikaj naučile. Seveda pa so, kakor povsod, tudi pri meni sedaj nastale težave. Sem namreč tik pred maturo in tako cele tri mesece nisem skoraj nič trenirala. V študijski telovadnici popolnoma nič in le kdaj pa kdaj v domačem Partizanu. Sedaj pa, ko imam diplomsko | nalogo žc skoraj zgotovljeno, bom začela | ponovno z resnejšim treningom. Vsaj upam tako, če ne bo spet kaj narobe. Skušala se bom potruditi, saj je pred nami vrsta nastopov. • Najpomembnejše bo predvsem državno • prvenstvo, kjer se bom morala kar • krepko potruditi, da bi dosegla kar • najlepši uspeh. Za ostala tekmovanja • pa sedaj niti točno nc vem, ker sem • bila, kot sem žc povedala, v zadnjem • času precej „skrcgaiin“ s telovadnico • in športom sploh.“ (*j) Iffše: Vlado Firm Riše: Lado DanC DRN IN ST fg 0 0 46. Surovi vojuk je z brco nasilni malega Miliva. INili čutil Je vi, tako jr dirjal v mrak. V velikem ovinku je tekel proti pebočju, kjer je samevala stara koča, kjer ga je čakala staia mati, zaskrbljena in obupana. Ta dan je morala sama krmiti vrejo kozo. 47. Mihce se je oziral nazaj. Nič nevarnega ni opazil. Tekel je, da bi ga le pes lahko sledil. Ko so sc končno pred umazanim in upehanim Mihcem pokazali obrisi stare koče, se je sesedel pred zaprtijmi vrati. Tema je bila od zunaj, tema v koči. Stisnilo ga je pri srcu. Stara mati? 48. Kriknil je, kriknil v gluho noč. Tiho so sc odprla vrata in ko je začutil na sebi hrapave roke stare matere, mu je debela solza spolzela po lijec. „Mati! Vas niso odpeljali ?“ Zaril je glavo v njeno zakrpano obleko. Stara mati ga je a vzdihom vzdignila in srečna odpeljala v kočo. 49. »Kar v temi sem sedela, Mihec,” je pripovedovala stara mati. Tako me je bilo strah. Vse naokoli je pokalo in grmelo |n tebe ni bilo. Da si le spet doma, saj si vendar Sc premajhen.” Milhcc sc je zazrl v njen zgubani obraz. Sveča na mizi Je utripala. „Nc, nisem mati, velik sem že kot oče in brat, kajne mati?” 50. Ko je Mihce zvit v klopko ležal v špampetu, mirno dihal in krepko spal, je stara mati se sedela ob njegovem vzglavju. Njena uvela roka je počivala na njegovem mladem čelu. »Prav tak je kot oče,” je šepetala mirna in zadovoljna. V staji pa je topotala koza in z rogmi udarjala ob trhlo kamrino steno. 51. Rosno jutro je zateklo Mihca še v postelji. Stara mati ga je pustila poležali, pa tudi sitna koza ni prav nič rogovilila. Ptičje petje ga je vzdramilo. Zehal je in se pretegoval. Kar ni se mu dalo to jutro vstati. Vse ga je bolelo; roke, noge, vse. Ličkanje v postelji pa je bilo tako toplo. 52. Rosno jutro v Dolomitih je bilo tega dne polno ptičjega petja. Med skalovjem so sc že sončili prvi martinčki. Pomlad je dihala bujno, razcvetala vse okoli sebe. Med to ozelenelo porastjo in dehtečim gozdnim cvetjem, so že ob prvi zori, •kriti med zelenjem, hodili borci druge čete. 53. Spešili so korake, se spuščali vedno niže v dolino, proti glavni cesti, kjer so hoteli postaviti zasede italijanskim vojakom, ki so na tovornjakih brzeli v Ljubljano. Komandir druge čete je stal na vzpctipii in z daljnogledom opazoval cesto pred seboj. 5 Zadovoljen z ogledom je klical borec in jih podrobni j® seznanil z račrtom zased. Nasmejani in zadovol jni obrazi bot*®^ so zrli v resen komandirjev obraz. Zasede so bile določene . manjše skupine borcev so sc kmalu porazgubile med gosi'1 in zaraščenim pobočjem.