3. flNdlNL I UHOM, t srak, I. )mhH 1S1L XUU.Mfc .Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen ceJo leto E.1 leta trt leta ea mesec velja: v upravništvti prejetnan: K 24— celo leto . . . ... K 22 — , 12— pol leta........11 — » 6-— četrt leta......., 5-50 > 2-— ' na mesec....... 1-fio Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se nc vračajo, threćnlitvo; Enallova ulica it 5, (v pritličju levo), telefon it. 34. ena zvečer izvseassi nedelje ta inseiati veljajo: petero^topna pttii vrtia za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., 2a trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Lpiavnbtvii naj se posilijo naročnine, reki a maci je, inseraii itd. to je administrativne stvari. . . .-----Fosamezna »formu vel|a 10 vinarjev. ----------- tta pismena naročila brez istodobni vpoalatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon at. Se. celo leto. pol leta . četrt leta. na mesec. .Slovenski Narod' velja po poŠti: za Avstro-Cgrsko: za Nemajo: celo leto...... . K 25--. 13-9 6-50 « 220 ......K»- za Ameriko in vse druge dežel«: celo teto.......K 30— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamW C prevale t vo: Baafhtvs elica ŠL t, (spodaj, dvorišče levo), telefon it M JitUDCijD. Dunaj, > tj. januarja. V položaju nastajajo težkoče, o katerih morda niti baron Bienerth v trenutku, ko je povzročil znano cesarjevo lastnoročno pismo ui vedel, da se bodo naenkrat tako grozilno postavile sredi »rešilne akcijo«. Xi dvoma, da so napredne in konservativne stranke na Češkem z najboljšimi nameni začele nova pogajanja -— reci .^e mora, da bi bil uspeh teh pogajanj danes že gotov -— da niso v zadnjem trenutku zopet nastopili nemški radikaici s svojimi 'neizpolnjivimi zahtevami. In tako be ,je kompromis, ki bi bil omogočil vsaj pardnevno zasedanje češkega dež. čbora v zadnjem trenuiku za enkrat zopet ponesreči), ali v ofieijainere žargonu povedano: včerajšnja ugajanja so bila odgođena na jutri. Popustljivost Cehov je dosegla že skratite meje: kompromis h kateremu so ze bili pripravljeni bi n~j določil, da izvoli dež. zbor v prvi seji perma-nenčno komisijo ter nato obravnava in sprejme obe davčni predlogi: osvobojen je osebnega dohodninskega davka od deželnih, doklad tčr uvedbo pivnega davka, kar bi vsaj začasno »stavilo katastrofalni finančni položaj dežele. Pod pritiskom radikakvv \m se postavljajo sedaj Nemci na stališče, da treba »garancije dejstev« t. j. dež. zbor mora rešiti prej oni del spravne materije o kateri je bil v jesenki h konferencah že dosežen sporazum, potem še le bi pripustili Nemci obravnavanje finančnih predlog. — Včeraj prekinjeni pogovori se. bodo jutri nadaljevali, in danes zvečer se vrše še enkrat posvetovanja posameznih strank zlasti tudi čeških radikaleev, ua katerih se sklene principijalno stališče za jutrišnje pogovore. Na Dunaju se sodi o praških razmerah precej pesimistično — na vse mogoče načine se še v zadnjem trenutku poskuša pritisniti na obojestranske voditelje in baron Bienerth si je dan* g brzojavno pozval načelnika češkega kluba dr. Fiedlerja h konferenci. Resui.' težkoče pa groze tudi od strani Poljakov. V poljskem klubu je postalo personalno vprašanje predmet ostrega boja, kateri gre celo tako daleč, da se z demokratične strani dane.** širijo prav ostre besede. Poljaki da morejo vstopiti v kabinet le, če dobijo glede svojih kanalov pozitivne in določne obljube, sicer pa da morajo inavgurirati politi- ko proste roke — to je gotovo stališče, o katerem se v Poljskem klubu že dolga leta ni debatiralo. Danes je bar. Bienerth konferi-ral s posl. bar. Chiarijem, dr. Gros-som in prof. Glabiuskiin kjer je izjavil, kakor smo že telegrafično poročali, da mora tudi novi kabinet ostati v starem sistemu. V Pragi je ta Biener+hova izjava napravila jako neugoden vtisk. Tamkajšnji politični krogi smatra.K> te besede le kot izjavo, da odklanja baron Bienerth vsak vpliv parlamentarnih strank na državno upravo, ne morejo pa verjeti, da bi bil Bienerth s tem hotel reči, da ostane tudi sedanja vladna metoda ali »kurz<-, rakor imenujejo nemški listi upravno anarhijo Bienerthovega kabineta št. 2. Vse kakor pa dopoldanske izjave Biener-thove niso koristile razpoloženju čeških strank, katere dobro čutijo, da so vsled nastale nujne potrebe po razmnožen ju vladne večine pridobile v svoji pozieiji. V Pragi se izraža bojazen, da bi morda Jugoslovani preko Cehov se z Bienerthom sporazumeli, vendar to toliko časa ni verjetno, dokler tudi Jugoslovani fflede bodočega sistema ne bodo dobili gotovih obljub. Večerni j Slav. Tag-blatt* koče sicer vedeti, da je danes popoldne konferiral bare u Bienerth, h kateremu bi bila pozvana popoldne še vrsta politikov, konferiral tudi z dvor. svetnikom dr. Plojem. Čas v katerem mora pasti odločitev je kratek. Že za nedeljo ali najpozneje torek Be pričakuje imenovanje novih ministrov. Bienerth zopet gre? Popoldne, je bilo slišati sicer precej neverjetno vest, da je baron Bienerth ki je bil še v nedeljo jako optimističen, danes precej deprimiran. Zatrjevalo se je, da namerava, če se akcija glede sestave novega kabineta v smislu češko-poljske-uem-ške kooperacije ponesreči, odložiti od cesarja mu poverjeno nalogo. Na Bienerthovo mesto bi potem stopil drugi (imenuje se baron Gautsch) ki bi sestavil uradniško ministrstvo ter poskusil svojo srečo v pu rini m en tu. Vesti o razpustu pariane nta. Uit ima ratio — razpust parlamenta kot izhod iz strašne zagate v kateri se nahaja cela avstrijska politika še danes celo od krŠč. socijalne strani, ki nima prav nobenega, vzroka -e event. razpusta veseliti priznava za možno. Toda t m?i v najskraj- nejšem slučaju - Če torej pride do uradniškega kabineta, na ta razpust zaenkrat ni misliti že radi tega, ker se nahajamo tik pred tako važnim zasedanjem delegacij, katere obvarovati vsakega ostrejšega razpoloženja je z ozirom na milijonske zahteve, ki se bodo v januarju tam obravnavale velika skrb vlade. Volitve bi pa tudi sicer situacijo le poostrile, kajti pod sedanjimi razmerami imajo pri vseh na rs* lih skoraj radikaici še najboljše šanse za volitve. Event. razpustu drž. zbora bi potemtakem morala slediti doba pravcatega medvladja § 14, kajti le na ta način bi vlada dosegla vsaj v nekaterih zadevah svoj cilj. Kakor so tudi avstr. narodi že politično apatični — doba § 14. pa bi bila vendar še nevaren eksperiment. __ Dr. H'chenlrorser ostane pravosodni minister. V C e 1 j u, 3. januarja. S kakimi čuti so čitali slovenski sodniki in politiki na Spodnjem Štajerskem zadnje slavospeve neuiško-nacijonalnih -listov. pravosodnemu ministru dr. pl. Hocbeuburajerju, je v opozieijonalnem listu, ki ostane od-ločeu in trden tudi v sedanjih tiskovnih razmc7*ah na Slovenskem, težka povedati. »Ta^blatt« na primer piše: »Konstatiramo z velikim zadovoljstvom, da so se popolnoma izpod-kopaua tla pravosodnega ministra za Hocbenbnrgerjevega ministrovanja znatno utrdila in da so izginile mnoge težave, katere so imeli njegovi predniki pri imenovanju sodnikov in pri jezikovnih odredbah. Justični resori, za katerega so se vršili tako vroči boji, je užival sedaj blaženi mir. To je zasluga sedanjega justič-nega šefa, katero priznavajo tudi v najvišjih krogih.« Istinito, sreče in spretnosti se sedanjemu šefu avstrijske justice ne da odrekati. Iz nekdanjega v se ne luškega naskakovalea prezidija v avstrijskem državnem zboru, se je razvil v dunajskem dvornem zraku minister, kateri se ve prilagoditi razmeram: govori za narodnostni spora zmn na Češkem in redno posl o vanje sodišč tudi v jezikovnem oziru — naravno da v sudetskih deželah. Napravil je Čehom neke vrste koncesijo z imenovanjem predsednika praškega nadsodišča in potolažil Nemec z na- t ravnost necuvenimi avanzmaji nemških in renegatskih sodnikov na Štajerskem. Saj so pri nas lani svetniki, nadsvetniki in dvorni svetniki kar dežili pri imenovanjih. Za vse pritožbe in tožbe Slovencev so bili v Gradcu in na Dunaju gluhi. Kako da bi Pittreich in Hochenburger ne vedela, kako stoje strankarske razmere na Slovenskem! Kaj je pomagalo, ako so protestirali slovenski napredni listi, če je ostala večina slovenskih državnih poslancev lena in mrtva! Pardon. obstruirala je celo — a v svoj prid. Par naprednih in nekleri-kalnih slovenskih državnih poslancev pa ni moglo odločevati in izvršiti na vlado tolikega pritiska^ da bi kaj izdalo. Da, videli smo celo, da so gotovi državni pravdniki (mislimo na oba celjska) mrzlično zasledovali in tožili napredne liste, ako so malo bolj energično pot i pali klerikalce ... In dr. Bratschitscb v Celju je v resnici tudi hitro avanziral. »Nemec« je, seveda; pa Celje je po ŠusteršiČcveru za Slovence »fremdes Gebiet«. Slovensko pravosodstvo je bila torej žrtev, katera je bila Hocbenbur-gerju prepuščena na milost in nemilost. Celo Kranjska je to občutila. Branili se niso niti poklicani zastopniki našega naroda, kaj bi še le hoteli početi sodniki sami, ali danes že redko sejani slovenski rodoljubi. Pri naših sodnijah je počenjal Hochenburger kar je hotel. Kakor kobilice so lezli nemški sodniki v naše sodnije; celo pri zadnji okrajni sodni j i na Sp. Štajerju mora biti kak nemški varuh pravice, da »varuje« ugled sodnije in skrbno nadzira slovenske tovariše . . . Kako so se vršila imenovanja, je znano. Kako je nazadoval naš jezik pri uradovanju. ni toliko znano in se za take »malenkosti« tudi malokdo briga. Slučaj v Slovenjgradcu, kjer je bil obsojen neki nižji slovenski uradnik zato, ker je češkemu renegatu Rebulu v Slov. Gradcu rekel, da je Čeh, pa kaže, kako se je časih slovenske ljudi sodilo. Sicer pa smo se na Štajerskem že vsega tega privadili. Klerikalci nočejo videti, kake važnosti so slovenski sodniki v narodnem in gospodarskem oziru na Spod. Štajerju. Klerikalci nočejo slišati tožb iu pritožb tudi pri-prostega ljudstva proti sedanjim razmeram pri spodnještajerskib sodiščih. Napredno Časopisje odpravi take reči s stereotipnimi frazami, ker vidi, da nič ne opravi — in narodnemu človeku so krči srce od strahu pred takimi »uspehi« naše politike. Kajti videti je, da ne bode nikdo sto* ril proti zopetnemu imenovanju Ho> ehenburgerja niti koraka. Mitična kronika. Češko-nemška spravna pogaja* nja. Zveza čeških deželnih poslancev je imela včeraj skupno s češkimi člani narodnostno - politične komisije sejo, v kateri so se posvetovali o predlogih veleposestnikov. Češki radikaici so ostro nastopili zoper Tbu-nove kompromisne predloge, izrekli so se zoper to, da bi se spravno vprašanje polagoma reševalo, ter zahtevali, da se med vsemi spravnimi vprašanji napravi junktim. Mlado* čehi in agrarci so bili nekoliko milejšega naziranja. Danes se vrši zopet konferenca pri deželnem maršalu, pri kateri se bo sele izkazalo, če bo češki deželni zbor mogel delovati. Predvsem bo to odvisno od čeških radikaleev, če se bodo dali ti preglasovati, ne da bi iz tega izvajali kon-sekvence. e V ogrskem državnem zboru se je popolnoma mirno začela razprava o srbski trgovinski pogodbi. Opozicijo* aiue stranke najbrže ne bodo spravile prestolonaslednikove en unci jaci je v razgovor. Višji politični momenti so baje povzročili ta sklep opozicijooalnih strank. Finančni minister Lukaes je izjavil, da je vlada sklenila zvišati prispevek za pospeševanje živinoreje za dva milijona kron. a Na Poznanjskem pozivlje zveza hakatistov v posebnem oklicu k bojkotu Poljakov ter pravi, da mora gospodarsko močnejša stranka končno zmagati. Ta stranka so pa Nemci. Vsled tega ne smejo Nemci nikdar ki nikjer pozabiti, da so Nemci in ne smejo niti za fenig kupiti pri Poljaku, temveč edinole pri Nemcu. Torej bojkot do skrajnosti in gospodarsko uničenje Poljakov naj bo geslo vseh Nemcev. — »Tagliche Rundschau« poroča, da se prusko državno ministrstvo Še ni definitivno odločilo o protipoljskemu razlastilnemu zakonu. Najbrže pa pride prav kmalu do odločitve, ker bodo v prihodnjem zasedanju pruskega drž. zbora razni poslanci o tej zadevi interpelirali. Poroča se s popolnoma zanesljive strani, da ni res, da se hoče to zakonsko predlogo položiti ad aeta. Gre se samo za način, kako bi se s »HM—MI " - ' i' " LISTEK. Li&ero nos o malo. Zgodovinski roman. Spisal Vladimir Ves e 1. (Dalje.) Tako so sklepali v njegovi zorni mladosti tuji ljudje o usodi njegovega življenja, in ostalo je tako, kakor so sklenili drugi, tudi ko je odraščal. Brez prave ljubezni pri starih Mandljevih, ki «>o samevali v svoji hiši nasproti stolni cerkvi, je preživel Ivan svojo mladost, ona leta, v katerih je mlado srce najbolj dovzetno za gorka Čustva. Ko ga je zbudilo zjutraj zvo-nenje velikega zvona v edinem stolpu šenklavše cerkve, zagledalo se je njegovo oko najprej na široko streho stolne cerkve in na zidovje, ki je obdajalo to iz dveh neenakih delov sestavljeno stavbo. Nizek zid, ki bi ne bil nikdar zadržal sovražnega napada, je zakrival Ljubljanico, onstran reke pa se je razprostirala nalahno se dvigajoča ravnina. Kar je bilo sveta na obrežju Ljubljanice, je bil. posajen in zaraščen in majhne hišice »o se svetlikale med zelenjem. Za tem pasom pa se je razširjala pusta široka ravnina, polna dračja in vresja, neobdelana in neobljudena. Vstajal je s težkim srcem k enoličnemu neiz-premenljivemu delu, ki je puščalo nedotaknjene vse strune njegove duše. Edino njegovo veselje je bilo, če je mogel poleteti iz Ljubljane skozi Pisana vrata za cerkvijo sv. Jakoba na široko ravnino pod Golovcem. Zagledal se je tedaj proti jugu, kjer mu je zakrival visoki Krim s svojim širokim hrbtom pogled proti njegovemu domu in sanjal je o lepih dneh, ki so za njega izginili za vodno. Otožnost, ki mu je polnila srce, si je dala duška v takih trenotkih v vročih solzah po izgubljenem domu. Sam je stal na svetu, vsa njegova okolica se je brigala za njega Ic toliko, kolikor je upala imeti dobička od njega. Mandljevi, gotovo dobri in za njegov blagor skrbeči ljudje, so videli v njem le pripomoček, da si pridobe hvalo pri bogahoječih ljudeh. Bili so dobri ljudje, a brez razumevanja mlade duše. Ni jim bilo dano videti v njegovo ljubezni žejno srce, videli so v njeni le prihodnjega duhovnika, in zato so mu ostali tuji kljub temu, da si je moral pripoznati sam, da store za bo-ro plačo, ki jo dobivajo od gospodov Blah s posredovanjem bisterških kar-tuzijanov, več, kakor je bila njih dolžnost. Zvečer, kadar se je vrnil od takih izprehodov, se je napotil ^ navadno s sklonjeno glavo in mračnim čelom naravnost v svojo sobico, padel pred svojo posteljo na kolena in ihtee zagrebel svoja lica v trdo slamnieo. - Mandljeva pa je občudovala proti stasi dekli njegovo svetost, da ga teže tako zelo grehi pok varjenega sveta. »Velik gospod bodo še!« je pritrjevala tedaj dekla, ki je pestovala svoje dni zdaj že priletno Mandljevo. H smrtjo Žige Lauibergarja je izgubil Ivan dobrohotnega pokrovitelja in očetovsko skrbnega svetovalca. In ko so položili prvega ljubljanskega škofa sredi junija v letu 1488. v stolni cerkvi sv. Nikolaja k večnemu počitku, je žaloval Ivan po svojem dobrotniku, kakor žaluje otrok po svojem očetu. Izgubil je z njim edinega človeka, ki mu je mogel potožiti gorje svoje duše. Jeseni tega leta je dobil tedaj devetnajstletni Ivan Štebe ršk i f ili jalno cerkev pri Sv. Križu nad Šteber-kom pod pogojem, da doseže do dovršenega enoindvajsetega leta mašniško posvečen je. Obenem ga je dodelil tedanji vikar, ki je opravljal posle po umrlem ljubljanskem škofu, župniku pri Sv. Petru na poljn zunaj mestnega obzidja kot d i jak ona. Pod starim čemernim in vedno zlovoljnim župnikom je izpolnil Ivan pogoje, ki so mu bili stavljeni. Pomagali so mu pri tem tudi bisterški kartu zija ni s tem, da so mu izposlovaJi izpregled njegove prenedozorele mladosti. Se celo leto potem je ostal pri Sv. Petra in hodil mesto nadležnega župnika po vseh številnih f ili jalnih cerkvah, kamor se priletnemu župniku ni ljubilo. Opravljal pa je poleg vseh teh neštetih potov tudi malone vse posle, ki bi jih bil imel opravljati stari župnik. Trnjcva je bila pot mladega Ivana, ko je vstopil v življenje. Malo priznanja je žel za svoje delo in iz srca se je razveselil poziva, ki mu je velel zapustiti župnišče pri Sv. Petru in ga klical na novi ŠteberŠki grad. * Preglasnili so zvonovi v cerkniški cerkvi, kakor vzdih so splavali zadnji tresoči se zvoki čez Široko jezersko plah. Od Sv. Elije sem pa je vsiljivo, nestrpno žgolelo *pod sivo nebo. Vzdramil se je mladi duhoven iz svojih sanj. Še en otožen pogled na žalostne razvaline gradu svojih očetov in stopil je skozi nizka vrata v kapelico. To tedaj je bil kraj njegove posla t ve, temu je žrtvoval vse svoje življenje! Skozi edino okno nad edinim oltarjem nasproti vhodu je gledalo sivo nebo na sive neokra-šene stene. Skoro tema je vladala po kapelici. Stopil je pred oltar, ki je ves prašen sameval pod oknom. Iz napol otesanesra kraškega kamenja sezidan je bil podoben bolj ognjišču. Na steni nad njim in pod oknom pa je viselo rjavo pobarvano raspelo s odreie* nikom, ki mu je neiproani če* vsel ie vso barvo, s katero ga je poslikala neokretna roka. V kotu ob desni strani oltarja pa je ležalo nekaj zvito. Na prvi pogled je spoznal Ivan, da je človek. Pogledal je natančneje in pristopil. Bilo je mlado dekle, kmečko je bilo oblečeno v ohlapno domače ne* beljeno platno. Z glave ji je zdrknila široka in dolga ruta na tla in napol razplet en i črni lasje so ji valovili črez čelo. Spala je. Mladi nežni obraz, na-hahnen z lahno rdečico, je počival na trdem kamenju, ustnice so ji drgetale v mrazu in včasih je streslo ihte nje vse njeno mlado telo. Tedaj se ji je spaeil obraz kakor na jok in roka je segla krčevito proti srcu. Zatopljen v ta pogled je stal Ivan pred njo. Vse mogoče misli so mu rojile po glavi, kako je prišla neznanka v to zapuščeno kapelico. Zasmilila se mn je, ko jo je videl ležati pred seboj na mrzlih kamenitih tleh. Ali jo hoče zbuditi, ali ji naj ne krati od poč i tka, ki si ga je prišla morda iskat pod oltar? Težke so morale biti sanje, ki so ji razburjale dušo. Zdaj se jo vzpela napol na svojem ležišču. »Ne, ne tega!« je zakričala vsa obupana in se zgradila vznak pred njegove noge. Tedaj se je sklonil Ivan do nje, pogladil ji je kušrrave lase s čela in prijel jo je za roko. (Dalje pHJmdaJtt.) pomolijo lega zakona doseglo največ — proti Poljakom na Pru- Spi* saškega princa Maksa je [Vatikan smatral nedvomno za jako važen. Ni bilo namreč dovolj, da je princ Maks preklical svoje trditve, temveč papež sam je pisal pismo apostolskim delegatom v Orijentn, v katerem zavrača trditve saškega princa. Papež izjavlja, da želi zedi-njenje obeh cerkev, vendar pa morajo ostati doktrinr rimske cerkve nedotaknjene. a * Na Portugalskem $e je začelo monarhistieno gibanje, iako vsaj poročajo londonski listi. Izterjevanje davkov je baje vzbudilo po celi deželi razočaranje. In to so pristaši monarhije izrabili, da povzroče proti-gibanje. Angleška vlada smatra to gibanje za resno in misli, da mora priti v najkrajšem času do konflikta, Portugalska vlada pa vse te vesti odločno dementuje. Po njeneata mnenju bodo bodoče volil ve dokazale, da bo vse te vesti o proti t evoluciji |xj-polnoma izmišljene. Vlade se marljivo pripravlja za volitve in hoče dati vsem strankam popejno volilno svobodo. Prepričana je, da bodo monarhisti na deželi tudi podpiral] republikance. Mir se ni nikjer kalil. Vlada izjavlja, da se popolnoma za-uaša na armado in mornarico. O situaciji v deželi poroča »Beri. Tag-blattn« portugalski minister za zunanje stvari Machado. ki pravi, da dela vlada na to, da gospodarsko, politično in versko osvobodi narod. O pozitivnih nalogah govoreč1 pravi, da je vlada izvršila političen, gospodarski in verski organizacijski načrt, ki odgovarja načelom ekonomije in humanizma. Vlada hoče zajamčiti popolno volilno svobodo, peča se a zakonom o verski svobodi ter pripravlja ločitev cerkve od države. Delavske sloje vlada kolikor mogoče podpira. Izdelala je tudi družinski zakon in zakon o razporoki, sodiščem je dala popolno svobodo ter od-kazala tiskovne proces«« porotnim sodiščem. s ■■■■■ V republiki Honduras je revolucija. Bonilla se je v bližini Puerto Corteza izkrcal ter se proglasil za konstitueionalnega predsednika republike Honduras. Pričakuje se napad na Puerto Cortez. Štajersko. »Slovenski« poslanec napram slovenskim zavodom. Pišejo nam iz Bizel jskega: Veliko pozornost in ogorčenje Je vzbudilo tu poročilo, da je »naš« delavni in kakor kaže afera s komisijami pri regulaciji Savinje tudi »požrtvovalni« drž. posl. Benkovič skušal z nemškimi vlogami škodovati tako važnemu narodnemu podjetju, kakor je slovenska tiskarna v nemškem Celju. Pa to ni edini korak tega poštenjaka napram slovenskim podjetjem. Zvedeli smo, da je vedel »kmečki« poslanec Benkovič preprečiti, da u i dobila slovanska vinarska in k le turska zadruga v Celju, katera ima tu veliko članov, podpore od države Ne le, da klerikalci doslej za rinorejo na Štajerskem niso ničesar drugega storili, •kakor da so nas oškodovali z nagodilo, sedaj hočejo in so tudi iz samega strankarskega sovraštva potom dr. Benkoviča odjedli podpor > zadrugi, ki nam vinorejcem koristi. Vemo, da imajo idealni politiki Benkovieeve sorte debelo kožo, katere ne prebije niti pasji bič — ali zapomnili si bo-demo te stvari dobro, ko bode zopet došel Benkovič mešetar i1 v.<\ mandat naše kraje. Kaj bo z volitvami v mariborski okrajni zastop? Meseca januarja se bodo, kakor slišimo, vršile volitve v •mariborski okrajni zastop. Pred tremi leti se je skušalo doseči neko skupno postopanje, da bi bili Slovenci prodrli vsaj v skupini kmečkih občin. Uspeha ni bilo nobenega — kje je za to krivda, vemo vsi. Ali se ne bode letos nihče nič pripravljal za volitve? Cemu pa imamo v Mariboru toliko političnih generalov in v okraju toliko poslancev, da ne bi ničesar storili / Posl. Piše k lahko sedaj popravi svoje napake, katere je napravil pred tremi leti. Denar za agitacijo pa bo dal blagajnik mai rbor-skega polit, društva Verstovšek. Dva Silvestrova večera v Celju. Jako dobro uspel Silvestrov večer je priredila celjska čitalnica svojim članom. Uprizorila se je enodejanka »V civilu« (gdč. Mel. Ser nočeva, gg. Sal-mič, dr. Kodcrman, Stibler in Mrav-Jjak), katera je vzbujala cele salve smeha. Gg. Rad. Breočič in Lilek Rta uprizorila nekaj točk, ki bi debile čast vsakemu varijete - gledališču. Obisk je bil izboren. Sviralo je pridno in precizno »Narodna godba« i*od vodstvom gosp. kapelnika Seiferta. ,__Tndi eeljski »Sokol« je priredil dobro uspeli Silvestrov večer v »So-kolskem domu«. Uprizorila se je šaljiva dvodejanka »Stric Jaka« in o polnoči alegorija. Čudne razmere na rogaški lokal. ni železnici. Rogaški okrajni zastop je v svoji seji dne 29. decembra ogorčeno protestiral proti ravnanju upravnega sveta rogaške lokalne železnice, kateri se pri določitvi voznega reda ozira ediuole na kopališče Rogaško Slatino, potrebe domačega prebivalstva v okrajih Rogatee, Šmarje in Kozje pa so mu popolnoma irelevantne. Zahtevalo se je, da naj vozi jutr. vlak tako, kakor pred sedanjim voznim redom,za zvezo Slatine z dopoldanskimi vlaki na Južni železni o i pa se naj vpelje nov vlak. Tudi se naj za celo leto do volita večerna vlaka, ki sta vozila minulo poletje vsak dan v občno zadovoljnost, žal, da samo dva meseca. Z upravnim svetom rogaške železnice je domalega vse- nezadovoljno. Iz poštne službe. Trgovsko ministrstvo je imenovalo za poštna kontrolorja uadoficijala Rudolfa Ernst-hergerja v Mariboru in oficijala Ludvika J oseka istotam. Za poštarja v Muti je imenovan poštni pristav Franc Rumpf iz Maribora. Sirov zet. V Šuiarjeti pri Celju je posestnik Anton Filipič tako pretepel svojega tasta, prevžitkarja Li-leka, da je ta težko zbolel. Vpeljala se jo sodnijska preiskava. Nesreča na železnici. Iz Konjic nam poročajo: Na Sil vest rovo opoldne je skočil na tukajšnji postaji s premikajočega se vlaka zavirač Jože Savič od Sv. Duha v Ločah. Prišel pa je pod vlak, kateri mu je desno nogo povozil. Smrt je nastopila vsled izkrvavljenja v treh minutah. Savič zapušča vdovo s tremi malimi otroci. Ptujske novice. Zaprli so na novega leta dan nekega Peska, kateri .te napravil v več gu&tilnah velike cehe in potem zbežal, ne da bi plačal. — Dalje so zaprli kmetico Šegulo iz Irgovišča, ker je ukradla v neki manufakturni trgovini ruto, in tri fan-tine iz ptujske okolice, kateri so odpirali pri trgovcih izložbe in iz njih kradli. Grašku nadsodišče proti slovenskim pravnim praktikantom. Izvedeli snio za dva slučaja, da graško nadsodišče ni hotelo sprejeti slovenskih pravnih praktikantov, ki sta se hotela posvetiti sodnijski službi, češ, da je vse prenapolnjeno. Stvar priporočamo v studij državnim poslancem! Nesrečni zaljubljenec. V Maribora so je ustrelil blizu infauterijskc vojašnice v magdalenskem predmestju pekovski pomočnik A. Šef iz Bre-brovnika pri Ormožu. Došel je v Maribor pogledat k svojemu dekletu, a to ni hotelo ničesar vedeti od njega. Zato se je bojda ustrelil. b Ptuja. Narodna čitaluica v Ptuju priredi dne 6. januarja s sodelovanjem ptujskega j Sokol a < igro s petjem v 5. dejanjih »Revček An-drejček«. Čisti prebitek je namenjen tukajšnji >I)i jaški kuhinji«. Prav iskreno se vabijo vsi rodoljubi iz Ptuja in okolice, posebno pa prijatelji učeče se mladine, katera se ima ravno v Ptuju boriti z največjo revščino, da se prireditve ti deleže; za slučaj pa, da so zadržani, se prosijo, da vpošljejo svoje prispevke. Vse ni, kateri na katerikoli način pripomorejo k ugodnemu gmotnemu prispevku, bode naša mladina hvaležna. Dr. F. L. Zveza jugoslovanskih železničarjev. Podružnica Maribor i um svoj I. redni občni zbor na Kraljevo, dne G. januarja ob 4. popoldne v mali dvorani »Narodnega doma« v Mariboru. Po občnem zboru ob 8. zvečer je ravnotam družinski večer s petjem in plesom. Obravnava proti odvetniku Jr. Hoidu v Gradcu se ne vrši meseca januarja, temveč šele meseca februarja. Preložitev se je sklenila zaradi tega, ker je treba zelo veliko št^ilo aktov preštudirati. pirati ter tiral stvar tako daleč, da je začela gospa bijuvati kri. Takrat šele jo je pobral iz sobe. Cerkvena oblast je patra Antona za njegovo sirovost in brezobzirnost še poplačala s tem, da ga je imenovala za mestnega kaplana, posvetna oblast pa ga je olajšala za 30 K, kar je še veliko premajhna kazen za tako sirovost. KcroJRo. Sirovost bolnišničnega duhovnika. Pred okrajnim sodiščem v Beljaku je bil dne 27. decembra obsojen bolnišnični duhovnik pater Anton zaradi prestopka zoper telesno varnost, ker je nadlegoval težko bolno gospo. Obsojen je bil na «J0 K denarne kazni. Zgodilo pa se je to na sledeči načiu: Koncem maja 1. 1. je bila oddana bolnišnici v Beljaku neka uradnikov« soproga, da tam okreva po težkem akutnem vnetju pljuč, da jo morejo prepeljati v sanatorij. Zdravnik je strogo naročil, da morajo bolnico varovati vsakega razburjenja in njej rfami je prepovedal govoriti. To pa seveda ni motilo služabnika cerkve, patra Antona, da je čez nekaj dni poselil težko bolno ženo. Ta njegov poset je bolnico seveda strašno prestrašil, ker je mislila, da se ji bliža že zadnja ura. Vrhu tega pa ni hotela imeti ničesar opraviti z duhovniki in mn je zapovedala, uaj jo zapusti. Navaden zemljan bi ue bil tako drzen, da bi prišel nepoklican k bolniku v sobo in vsak človek bi bil vsaj toliko obziren, da izgine, če ga bolnik ne mara imeti pri sebi. Ta čedni pastir pa niti toliko olike ni imel. Ostal je pri bolni gospe in se začel z njo pre- Primorsko. Tržaški mesarji. Ker hoče večina mesarjev vstrajati na sklepu, da včeraj in danes ne prodajajo mesa, ker je dovoz še vedno pomanjkljiv, je izdal obrtniški urad neko posebno naredbo. Vsem mesarjem se je dostavila naredba c. kr. naniestniškega sveta, v kateri se jim naroča, da morajo svoje mesnice takoj odpreti. V isti naredbi se jim tudi naznanja, da jih bo kaznovalo nainesiništvo, če se ne pokore naredbi z denarno globo do 1000 K, eventualno jim odvzelo pravico do izvrševanja obrti. Posledica tega je bila, da so bile že včeraj dopoldne vse mesnice odprte. Dovoz govejega mesa pa se je začel šele ob pol 1. popoldne. Cena je poskočila od sobote pa do včeraj za IS v pri kilogramu. Samomor. Predvčerajšnjem ob pol 2. ponoči je skočil težak Anton Svoboda s Češkega s parnika »Jadro«, ki je vsidran ob pomolu Lloy-dovega arzenala, v morje. Oba kurjača, Kristjan Bralich in Simon Petrovič sta mu hotela priskočiti na pomoe ter sta splezala po vrvi do morskega površja. Svoboda pa ni hotel, da bi ga rešila in je ugriznil oba v roke. Med tem ko sta splezala zavrnjena rešilca zopet na ladjo, je izginil Svoboda v valov i h. Drugo jutro ga je našlo moštvo parnika »Jadro« in ga preneslo v mrtvašnico pri Sv. J ust u. Poskusen samomor. Predvčerajšnjem zvečer je hotela skočiti iz okna Karolina Primožič, v Via delP Aefjucdotto št. 75, doma iz Kopra in službujoča pri rodbini .Mrakovi. Primožiče v i *e je bil namreč omračii um. Ob pravem času pa so jo domači še prijeli in preprečili samomor ter jo oddali rešilni družbi Treves, ki jo je prepeljala ua opazovalnico. Ogenj. Malo prod 7. zvečer je začelo goreti v mizarski delavnici Karla Hauserja v V» del Veltro >t. 511, ki se nahaja v neki šupi. O vzroku požara so doeeaaj ne ve še nič gotovega. Le s težavo se je posre-eilu požarni hrambi obvladati ogenj. Škoda znaša več tisoč kren. Berač iz veselja do tega poklica. Na Corsu je ustavi! stražnik nekega berača in ga izročil uradu v Via Ret-tori. Tam je povedal, da je 621etni Danic! Chierego iz Pirana in da je spremil v Trst svojo nmozeno hčer. Beračil je zgolj iz veselja do beračenja. Ko so era preiskali, so našli pri njem 100 K 39 r. Železnica Gorica - Červinjan. Železniško ministrstvo je izročilo zaključna dela za. progo Goriea-Cer-vinjan inženirju Piehu iz Prage, ki je bil napravil tudi prvotni nacrt. Z zgradbo železniee se prične baje v kratkem, če ne ostane samo na papirju, kakor se to železnicam v naših krajih prav rado zgodi. \ tonil. Iz Cerkna izvemo, da so % t. m. zjutraj dobili v potoku Cerknica zmrzlega in mrtvega posestnika Klobovsa, iz Labinj. Kiobovs je bil malo opit, ko je šel ponoči domov in v temi je padel v vodo ter utonil. Vloma, V hišo posestnika Ivana I vančkovega Pečenka v Polju so vlomili 28. m. m. tatovi ter odnesli med drugim lovsko puško. 29. m. m. pa so vlomili tatovi v . hišo trgovca Ludvika Cebrona p. d. Hruškarja v R i nem bergu ter odnesli velike množine tobaka, jest vin in tudi precejšnjo vsoto denarja. Vse poizvedbe orožništva so ostale e'osedaj brezuspešne. Vabimo vas na SHOD narodno-naprtili »olilm, ki bode v petek, ioe S. t rt 10. ftpHiie 11 Hiti ima«. JfesiRta UmT. DNEVNI RED: a) Odgovor 4oft. glavarlu pL ftu» U|0ta. Govori deželni odbornik dr. Tavčar. b) Moatgjp satOTO. Poroča profesor Reisoer. Somišljeniki, udeležite se tega rasnega shoda vsi do zadnjega ! tznfenM idn Dnevne vesti. + Klerikalci in občinske volitve. Klerikalci se z nervozno intenzivnostjo pripravljajo na prihodnje občinske volitve. Vedo sicer, da imajo prav malo zaslombe med volilci, zato si skušajo s terorizmom in raznimi nepoštenimi manevri pridobiti med meščanstvom pristašev. Doslej so posegali v volilne agitacije samo gospodje »minerom gentinm«, v petek pa nastopita kot agitatorja oba prvaka klerikalne stranke: dr. Šuster-š i č in dr. Krek. Na shodu, ki se vrši v »Unionu« na Treh kraljev dan ob 4. popoldne, bo govoril dr. Šuster-šič o političnem in gospodarskem položaju, dr. Krek pa o temi »Občina in delavstvo«. Razume se samo obsebi, da bosta oba klerikalna veljaka ubirala nasproti ljubljanskemu prebivalstvu najmilejše strune ter skušala prepričati, da ni boljših prijateljev ljubljanskega mesta kakor so klerikalci, in da ho teklo v mesto mleko in med, čim ga dobi v roke klerikalna estranka. V svojih govorih pa se bosta skrbno ogibala povedati, to stavimo, kako hočejo klerikalci z novim cestnim zakonom ljubljansko mesto obrnažiti vsako leto z.a stotiso-če in kako so ljubljansko mesto že oškodovali za okroglo pol milijona, ker so preprečili prodajo mestnega stavbišča na vogalu Fran Josipove in Dunajske ceste. Tisti volilci in vo-lilke, ki bodo taku neumni, da bodo poslušali, kako bosta Šusleršič in Krek vezala v petek otrobe v »Unionu«, naj ne ponabtjo klerikalno gospodo opozoriti na gori navedeni dejstvi, ki kažete v najsvetlejši luči klerikalno ljubezen do ljubljanskega mesta in prebivalstva. + Z ljubljanskim špekoin bodo oaste plačevali. V ponedeljek je. imela klerikalna kmečka zveza v Kranju zborovanje. Največ se je govorilo o cestah, ki jih je treba zgraditi v kranjskem okraju. Znano je. da je prebivalstvo kranjskega okraja razmeroma jako bogato.Že sedaj ima dovolj in lepih cest. Odkar pa je bil v deželnem zboru sklenjen novi cestni zakon, so kmetje kar iz sebe. Vsako stezo hi radi premenili v deželno cest, da bi morala Ljubljana za njo plačevati. Tudi na shodu v Kranju so z navdušenjem sklepali, koliko cest je treba zgraditi v kranjskem okraju, in razšli so se z zadovoljstvom, da jih bodo dobili kolikor bodo hoteli. Ko je nek gospod opozoril nekatere teb možakarjev, da so njih zahteve več kakor pretirane in da bodo te ceste ogromno mnogo veljale, je dobil pre-značilcn odgovor: Naj košta jo kolikor hoče je. saj jih bomo plačali z ljubljanski m špehom. Če bo dobil novi cestni zakon cesarjevo odobrenje, si jc iahko misliti, kako hitro bo Ljubljana izgubila svoj Špeh. ko delajo kmetje pod vodstvom njihovih po-slancev take načrte. Šuklje in njegova kompanija govore v Ljubljani, kakor bi bilo breme, ki ga novi cestni zakon naloži mestni občini, prava malenkost, v Kranju pa se Demšarjev i in Zabretovi pajdaši vesele že zdaj, kako bodo z ljubljanskim špehom plačevali nove cesto in kako bodo Ljubljani > puščali«. 4~ Izgredi v Kočevju. Lepe stvari prihajajo na dan. Izgredi v Kočevju so bili prav skrbno pripravljeni. V Kočevju je bilo splošno znano, da aranžirajo napad na kaplana Kopitarja. O tem je bilo obveščeno tudi vodstvo klerikalne stranke. V soboto sta prof. Jare in dr. Pegan posredovala pri deželni vladi in jo opozorila, kaj se pripravlja v Kočevju. Deželna vlada je z ekspresno brzojavko naročila okrajnemu glavarju baronu Schonberger ju, naj vzdrži red. A kaj je Schonberger storil Poslal je štiri orožnike, ki pa ali niso smeli ali niso mogli vzdržati redu. Najbrže niso smeli. Faktnm je, da je bil kaplan Kopitar ranjen, da so bili njegovi spremljevilci dejansko napadeni. Celo uro so pobesneli Kočevarji podili Slovence, a baron Schonberger se ni ganil, kakor se ni ganil in ni hotel izpolniti svojo dolžnost, ko je izvedel, kako hoče mestno županstvo v Kočevju pri ljudskem Štetju slepa-riti. Bomo videli, kako zadoščenje prizadetim Slovencem, narodni časti in užaljeni pravici bodo izbojevali klerikalci. Najmanj, kar se more zahtevati, je odstranitev okrajnega glavarja Schonbergerja kazenskim potom, kaznovanje pri izgredih in demonstracijah udeleženih uradnikov in razpust kočevskega občinskega odbora. + Pristranost naše deželne vlade. Občina Bela Peč je v nemških rokah. Dasi delajo v zadnjih letih občinski in tovarniški mogotci v zvezi s šulferajnom in Sodmarko z vsemi sredstvi na to, da prebivalstvo čim najpreje popolnoma ponemčijo, vendar je v Boli Poči še prav lepo število Slovencev. Seveda bi Nemci radi, da bi ljudsko štetje pokazalo, da je Bela Peč čisto nemška občina. Zato so se aa vse protege trudili, da bi iz-poslovali za komisarje pri ljudskem štetju zanesljive svojo pristaše. Če- prav je dejansko BeJa Peč dvojezi& na občina in bi pravičnost zahtevala * da bi se za kom. pri ljudskem štetju imenoval tudi kak Slovenec, je naša deželna vlada vendarle ustregla že* lji nemških mogotcev ter imenovala za komisarje dva najzagnzenejša izmed ondotnih Nemcev — nadučitelja Kranlanda in nekega uradnika tamošnje tovarne. Ne glede na to, da niti eden izmed njih ni vešč slovenskega jezika, sta oba šievna komisarja najra likalnejša \V»nemca, ki bi najraje vse Slovence utopila na žlici vode. Kako vršita ta moža svoj uradni posel, si vsakdo lahko misli. Pravijo, da zapisujeta Nemce vse vrši jutri dne 5. januarja v ljubljanskem »Narodnem domu« po ^ 2. Povabljen; zastopniki akad. nar.-naprednih drti štev naj pridejo točno do pol 10. do poldne v I. nadstropje »Narodneg.u doma«, kjer se v damski sobi pridu* razprava dopoldne od pol 10. do 12. in popoldne od 2. do pol 5. O »organi zaci j i svobodomiselnega nat>,napred nega dijaštva« in o programu bo re teriral predsednik akad. fer. društva »Save«, g. Milko Naglic. — Dijaški vrstnik to soboto zaradi mnogega dela pri enketi ne izide, pač pa 14. t. m. — Društvu m otroško varstvo in mladinske skrb v sodnem okraju Ljabijaai je naklonil gospod c. ki dešelni sodni predsednik Adolf SI ner 30 krom ;r li k rade] ne-Begnnjah lov- Jahnu iz Peg-lovski daljno- \ r< den 180 K. Ljudsko Štetje v Mostah. Ljud* sko Štetje je že povsodi v polnem tiru, samo v Mostah, kjer gospodarijo se vedno očka Oražen, o štetju še predvčerajšnjim ni bilo ne duha in sluha. Kaj jo temu vzrok? Morda naredba, da se ima z 31. januarjem povsodi pričeti s splošnim ljudskim štetjem, v Mostah nima veljave f Radovedni smo, kakšen hode rezultat ljudskega štetja v občini Mostah, če se bo to štetje izvedlo kar na vrat na nos! Tatvina. Ivani K a s t e 1 i e v Zeleni jami je ukradel neznauee dno 29. m. m. med njeno odsotnostjo med 6. in 7. uro zjutraj 420 K denarja. Nož. Na Novega leta dan so se sprli v neki gostilni v Spodnji Šiški fantje Ivan Potočnik, Vincenc Po 1 i č a r in Josip Č e.r n e ter Frane S ter le. Potočnik se je potegoval za Poličarja, Cerne pa se ga .je lotil s stolom ter mn prizadejal z nožem tudi tri težke poškodbe na trebuhu. Voz ga je zmečkal. 24. m. m. je vozil hlapec Ivan Petrič za svojega gospodarja Matija Jeietšiča iz Pod-irriča drva iz gozda. Spotoma se je voz prevrnil tako nesrečno na Petrina, da ga je les zmečkal, prodno so mu mogli priti na pomoč. Ko so ga iz-kli izpod voza, je bil že mrtev. Sit življenja. 351etni, v Kotredež, okraj Litija, pristojni rudar Josip Drnovšek se je v legel med savskim mostom in postajo Jezico na tir •ualo predno je prišel vlak. Čuvaji, ki so to opazili, so vla*k še pravočasno ost&vili in oddali Drnovška žen-darmeriji. Drnovšek se izgovarja, da ne ve, kako je prišel na tir. Je bil pač najbrže sit — življenja. Utonil. Kakor se poroča iz Kamni ka. je padel pred nekaj dnevi (Mletji i kajžar Avguštin T e r z i n a r v bližini Zgornji It Jarš v potok Mlinščico in utonil. Tatvina. 27. t. m. '.iian tat v vili Auer \ akemu gostu Robertu gana na Štajerskem gled sistema »Zeis . \očni napad. 531etnega Žagarja Ivana Mikoliea iz Žel imel j so na-padli 27. t. m. fantje, ko se je krog iiolnoči vračal domov. Napadli so ga blizu Podlogarjeve gostilne v Žolim-Ijah in ga obdelavali z nogami in palicami. Dobil je več poškodb in izbili mu podivjani napadalci celo kočnik iz spodnje čeljusti. Prepoved živinjskega in kramar-^kega sejma v Trnovem na Notranjskem. Ker se je živinska kuga na gobcu in par kijih v občinah JelSane in Pod grad na Primorskem v več slučajih pojavila ter preti nevarnost, da se ta kuga raznese tudi na Kranj« sko, posebno v ilirsko-bistriški okraj, prepovedalo je e. kr. okrajno glavarstvo v Postojni živinski in kramarski semenj dne 9. januarja v Trnovem na Notranjskem. Ameriške novice. Nu amerikanski vojni ladji »Vermont je umrl -lovenski rojak Franc Klemenčič. ki ie >!užil v mornarici Zedinjenih dr-:av. Bil je doma v vasi Kladje pri zorenji vasi na Kranjskem. -- V Oakley, Wyo., je ponesrečil meseca septembra Janez Maselj. Vsula se je plast premoga na njega m ga 36 do smrti poškodovala. Umrl je v botos-nici 24 septembra. Njegov brat Ignacij Maselj pa je ponesrečil meseca januarja 1910 v premogokopu v Bia-conu, Jowu. Zlomilo mu je nogo nad gležnjem. p:iektroradiograt »Ideal«, zra\en glavne pošte, ima od srede, dne 4. jaguarja do petka, dne 6. januarja sle-deM spored: Bedasti Tonček. (Komično.) Žurnal Patke št. 86. (Tedenski pregled, šport, različno.) Kameni* parstvo in umetno lončarstvo v Sai-gonu na Kitajskem. (Naravni posne* 4ek.> Geisba. (Dramatska opera.) Napredek jezika. (Komično.) Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. jn pol 9.: Beatriea Lasoari, grofica Tetlda. Poroka tete Amalije. (Komično.) »Finančni komisar.« Na Novega ta dan je prišel v neko gostilno na Zaloški cesti Z dvema vojakoma nek krojaški pomočnik in zahteval žganja. Ker mu ga gostilniČarica ni hotela dati, so šli vsi trije v posebno sobo, kjer je sedel nek krojaški mojster in nek cestni delavce, ki sta ravno pokušala žganje. Ko stopi v sobo krojač vojakoma. se predstavi za fi-naučnega komisarja ter popije na mizi stoječ kozarček žganja in zahteva drugega. Delavcu se je ta komisija zdela sumljiva in je zahteval legitimacijo. Naletel je pa na slabo. Mesto legitimacije je dobil od gospoda »komisarja^- krepke bunke. O tem pose-fu je izvedel policijski stražnik in 5e predno je piišel »komi&rji« na pomoč, ie ta že odnesla pete, ne da bi bila poravnala dolg za pokušan je žganja. NepoŽten potnik. Ko se je pred včerajšnjem popoldne; na Jezici iz stanovanja nekoliko odstranila gospa \ntouija O r n e t o v a, je med tem easom prišel tja potnik s šlampilijo J. ft. Ko se je Černetova povrnila, je pogrešila svojo jopico, moške hlače in molitvenik. Ker so ji otroci pove- dali, da je bil v sobi nek naznan gospod, je takoj krenila proti LJubljani in ga dofila. Na Dunajski cesti ga je ovadila stražnika, kateri je takoj napravil svojo dolžnost ter ga odve-del v zapor. Oddali so ga sodišču. Za Novo leto« Na novega leta dan je prišla v Ljubljano slaboglasna Ivana G r m e k o v a iz Tacna, ki ima za mesto prepovedan povratek. Ko jo prikorakala po Dunajski cesti, jo je opazil stražnik in aretoval. Oddali so jo okrajnemu eiodišču. Are tova na sta bila predvčerajšnjem dva moška, ker sta se pregrešila po ^ 129. kaz. zak. Oba so oddali deželnemu sodišču. Izgubljeno in najdeno. Uradnik Vekoslav J a n u š je izgubil zlat šči-palnik. išolska učenka N. Dobni k je izgubila belo boo, vredno 6 K. Zlatar Andrej Doktoric je izgubil /opno uro s častniško tnlo, vredno 15 K. Dijak Albin Rodi č je izgubil črno usnjato denarnico z vsebino 6 K. Mizarjeva žena Alojzija Čudno-v a je izgubila v robcu zavite 4 K. Posestnik Frane S e m j a k je izgubil ponošeno usnjato denarnico z manjšo svoto denarja. Narodna obramba. Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabiralo kar prve minute tega leta v gostilni g. Kocmurja v St. Potro na Krasu. G. Karel M* hora je poslal zbirko 6 K 30 v. Mesto venca na krsto umrlemu Matiji Kočevarju v Velikih Laščah so darovali družbi sv. Cirila in Metoda g£.: Ivan Kinu 10 K, Andrej Podboj 10 K, dr. Anton Schiffrer 10 K. Hvala! Miimm naznanilo. Narodna Čitalnica v Ljubljani. Kakor je že objavil >Slov. Narode, se bode vršil občni zbor iega društva dne 0. t. m. ob polu 3. popoldne v društvenih prostorih. Čitalnični udje se vljudno vabijo, da se ga udeleže v obilnem številu. Med našim občinstvom se opazuje v zadnjem času veliko zanimanje za to naše najstarejše slovensko nepolitično društvo, tako da smo v prijetnem položaja beležiti veselo dejstvo, da je za letošnjo >;sai-sono - pristopilo mnogo novih celoletnih in pa rezijskih drnštvenikov! Iz dobro ponosnih krogov se nam javlja, da namerava vstopiti večje število kot člani iz trgovskih in obrtniških krogov naše stolice, kar je vsekakor le z veseljem in zadoščenjem pozdravljati in katerim nanovo pristopa jočim članom pri tej priliki kličemo s prisrčnim, pristno slovenskim pozdravom: ^Dobro došli v naši sredi!^ Priglaša se lahko pismeno ali ustno na Čitalnični odbor v Ljubljani v »Narodnem udiiuu; in j€? pristop za nastopivše leto mogoč celi mesec prosinec t. 1. Peti plesni in zabavni večer »Narodne Čitalnice v Ljubljani« se, kakor že naznanjeno vrši jutri, v četrtek, 5. t. ni. in mm v soboto 7. t. m. v Narodnem domu«. Za ta večer bodo pripravljeni vsi čitalnični prostori in bo mala dvorana določena čitalničnemu plesa. Opozarjamo na lep program, katerega pevski del obsega krasne samospeve za sopran in bariton. Delegati enkele svobodomiselnega narodno - naprednoga dij, itva pridejo na ples polnoštevilno. »Sokol I.« glavna, predpu-Jna prireditev se vrši prihodnjo soboto pod naslovom ?.o zlati gorski kraja. Dvorana »Mestnega doma« bo preoblečena v čisto gorsko obleko. Po hladnih senčnih stezah te bo pot peljala v zeleno goro; veti no višje k sivini skalam in golim pečinam. Gorski zrak, svobodno dihaš, blizu jasnega neba in toplega s i d ne a! Iz vsakdanje temo te popelje ta večer »Sokol I.« k solč-nj jasnini, kvišku k svobodi, moči. Pridi, oglej in pogrej se v brezskrbnem veselju z nami. »Državna zveza avstrijskih srednješolskih društev« bo imelo letošnjo skupščino delegatov v soboto, nedeljo in ponedeljek (7.. 8. in 9. januarja) v mestni dvorani na magistratu v Ljnliljani. Zborovanje 3*3 začne v soboto ob 10. uri dopoldne, nadaljuje sc* popoldne ob 4. uri: v nedeljo do-pofdne začetek ob 9. uri, popoldne ob 4. uri, istotako v ponedeljek. Skupščini morejo prisostvovati vsi člani »Drušlva slov. prof.« — V petek ob polu R. uri zvečer l>o pozdravni sestanek v »srebrni dvorani« hotela Tu ion« (L nadstropje. Iz Litije. Dramatični odsek »Sokola. Litija - Šmartno, bo ponavljal na splošno zeljo, dne 6. januarja 1911 ob 7. zvečer narodno igro s petjem v 5. dejanjih »Revček Andrejček«. Pri predstavi ho zopet sodeloval »Litijski orkester«. Igra ne bo vršila ob znižanih cenah, ter bo začetek točno ob 7. uri zvečer. Po igri prosta zabava. Posebna vabila se ne razpošiljajo. prvin psihološka drama »Zavetje«, spisal Dario Nicodemi (zopet za nepar), — v nedeljo popoldne ob poln 3. predstava za mladino »Janko in Metka« (za lože par), ob 7. zvečer burka »Misnica« (par). — V torek opera »Čarostrelec«. — Prihodnja opera Puecinijeva »Boheme«, opereta Albini je v »Baron Trenk«, drama Ha v lova drama »Mati Skrb«. — Zaradi raznih koncertov in veselic je godba v predpustu opotovano zadržana, zato se bo spored par in nepar predstav moral opetovano izpremeni-ti. P. n. č. abonentje naj blagovolijo to vpoštevati! To soboto igra orhester drugje, zato se igra v gledališču drama. Ker sta obe predstavi v nedeljo za par, se mora sobotna predstava vršiti izjemoma za nepar. Tako imajo nepar - abonentje jutri in v četrtek predstavo! Umetniški odsek »Matice Slovenske« bo imel sejo v sredo, dne 4. januarja 1911 ob 6. uri zvečer v prostorih Matičinih. Vabljeni so vsi intere-siranci. Koncert Griimvald. V* petek, na praznik Sv. Treh kraljev, priredi »Slovenska Filharmonija« svoj zadnji veliki koncert v pred]»ustni dobi, ter sodeluje pri istem znamenita umetnica na harfi gospa dudit Griin-wald z Dunaja. — Ker v Ljubljani še nismo imeli prilike, slišati v javnem koncertu solista, umetnika na harfi, utegne biti ta koncert muzika-ličua prireditev prve vrste. Tudi ta koncert se vrši ob pogrnjenih mizah, ter bo spored obsegal simfonično in zabavno glasbo. Da se omogoči poset koncerta tudi onim, ki nečejo sedeti v dvorani, bodo, kakor pri koncertu Stella Kriiger rezervirani sedeži na balkonu. Slike umetnice gospe Grhn-vvaidove So izstavljene v izložbi g. Sehvveutnerja v Prešernovi ulici. Natančen spored priobčimo jutri. prosuto. Slovensko deielno gledališče. Jutri, v četrtek tretjič Humperdiri-ckova bajna opera »Janko in Motka« (sa nepar - abonente)* — V soboto Razjled po slovanskem svetu. — »Češki dom« na Dunaju. Pred par leti se jc ustanovilo na Dunaju društvo, ki si je nadelo nalogo zgraditi v središču mesta velik češki narodni dom. Glavnica tega društva se je v preteklem letu pomnožila za 100.000 K in znaša sedaj 444.160 K. K temu je prišteti še 10.000 K rezervnega zaklada. Na lanskoletnem prirastku glavnice so udeleženi': Dunaj s 54.042 K, Češka s 37.343 K, Moravska s 5395 K in ostale dežele s 3280 K. — Veleizdaja po petih letih. Pretekli teden so v Pragi aretirali Spletnega tehnika Slavo Horlasa in ga izročili kazenskemu sodišču. Herlas je doma v Nimburgn. Bil je dlje časa bolan na lega r ju in je Šala preti tednom toliko okreval, da se je mogel napotiti v Prago, da uadaljuje svoje študije. Po aretaciji se mu je bolezen zoi>et shujšala, da so ga morali prepeljati v bolniški oddelek jetnišnice. Povod za aretacijo je dal neki dopis, ki ga je Herlas pisal ]>red 5 leti kot 17Ietni mladenič. Ta dopis baje vsebuje hudodelstvo veleizdaje. — »Knez Semberijski«, opera. Eden najdarovitejših mladih srbskih skladateljev je Izidor B a j i e. Mladi skladatelj jc sedaj vglasbil oporo in je vzel za libreto te opere znano Bra-nislav Nušičevo dramo »Knez Sem-berijski«. Ta opera se bo prvič pela v Bclgradu po pravoslavnem božiču, jKtteni pa v Berolinu. Libreto je že preveden na nemški jezik. — Nov češki dnevnik v Pragi. Češka državnopravna napredna stranka je sklenila na svoji plenarni seji dne 30. decembra 1. 1. pod predsedstvom dr. Novotncga, da prične izdajati svoje strankarsko glasilo kot dnevnik. Prva številka novega dnevnika izide 15. februarja t. 1. — Češko - poljska mirovna pogajanja v &leziji. Meseca novembra so se vršile v Opavi češko - poljske kon-ferem-e, ki so se jih udeležili zastopniki Poljske Ostravo in Rvehvalda, da se sporazume o odstranjenju šolskih sporov v svojih občinah. Takratna- pogajanja so se razbila. Te konference s^ bodo prihodnji teden nadaljevale in nadejati se je, da se završe ■ uspehom. Da se doseže spo razum-ljenje, je treba samo, da sprejme mestna občina v Poljski Ostra vi, ki je v čeških rokah, v svojo oskrbo ondot-ne poljske šole in da isto stori občina R.vchvald, ki je v poljskih rokah, a ondotnimi češkimi šolami. — Voditelj makedonskega gibanja general Coučev umrl. V petek je umrl v Sofiji po daljšem bolehattju vpokojeui general Coučev, ki je stal svoječasno na čelu makedonskega revolucijonarnega gibanja. Pokojnik si je pridobil velike zasluge za makedonsko stvar. Umrl je v razmeroma bednih razmerah, ker je večinoma vse svoje dohodke žrtvoval za narodne namene. — Nova bolgarska opera. Bolgarski listi poročajo, da je znani skladatelj Petko Drašaveki pravkar dovršil svojo novo opero, ki ji je dal naslov »Rnsolka«. Opera se bo v kratkem pela na narodnem glodali- šeu v Sofiji. Snjet opero je vzet iz bolgarskega bajeslovja. V svrho, da bolje karakteriznje posamne osebe i a da da kompoziciji kolikor mogoče starobolgarski značaj, je skladatelj porabil za glasbo tudi nekatere staro-bolgarske instrumente. — Novi intendant beigradskega gledališča. Srbsko naučno ministrstvo je imenovalo za intendanta belgrad-skega narodnega gledališča proiCfeor-ja Milana Groila, ki se mudi sedaj v nauent* svvhe v Parizu. Izpred sodišču. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Čenče iz tobačne tovarne. Nedavno je imela 33 let -tara samska delavka v tobačni tovarni Josipina Krzen daljši dopust. Hudobni jeziki So marsikaj pogruntali vsled tega dopusta. Izmislili so si, da je noseča in da je celo porodila. Seveda je bilo otroku treba poiskati tudi očeta. Po ovadbi je baje najbolj trdovratno trdila neka Marija Berganf iz Zapog na Gorenjskem, tudi delavka v tobačni tovarni, da je o i rokov oče dr. Pegan. Zaradi tega je vložil dr. Pe-gan tožbo radi žaljenja časti. Obto-ženka pravi, da tega ni ona nikdar trdila, da pa je le slišala, ko so njen-« tovarišiee splošno govorile po tovarni, da je mogoče, da je Eržen noseča in da je mogoče, da je dr. Pega u ali dr. Zaje oče otroku. Josipina Eržen potrdi pod prisego, da tti imela ni kakega razmerja -z dr. Pdgftnom, kakor tudi z nobenim drugim oženjen i m moškim in da je cela govorica izmišljena in neutemeljena. Priča Neža Pire, delavka v tobačni tovarni pravi, da ni od lietguntove nikdar slišala kakega obrekovanja glede dr. Pe-gana in Lržen. Isto izpovejo nadaljne priče Frančiška Podboj in Frančiška Zrimšek. Na podlagi teli izpovedb je sodišče Mariju Bergani oprostilo. Razne stvari. Židovska morilska tolpa v Londonu. 7000 stražnikov, pomnoženih z vojaštvom jc obkolilo distrikt Houndsditch, kjer se skrivajo baji morilci stražnikov. Po najnovejših poročilih se je vnel !juf boj med stražniki in vojaki na eni in med m-o i i Ie i na dragi sirani. V* noči od 2. na 3. t. m. je izpraznila polieija vse hiše v okolici onega poslopja, kamor so se stražniki obkolili, so streljali na nje stražniki obkolili so streljali mi nje tujci iz revolverjev ter jč bil en stražnik nevarno zadet. Iz krogle, ki so jo težko ranjenemu izrezali, so spoznali, da je popolnoma enaka z onimi ki so jih imeli morilei v Houndsditchu. Vojaštvo in stražniki streljajo v okna kadarkoli zagledajo kakega zločinca. Ranjen je bil tudi en gledalec. Minister Curchill se je -podal tudi na bojno polje. Včeraj ob II. dopoldne je začelo -00 vojakov streljati proti anarhističnemu bloku, obleganei p \ streljajo na vojaštvo. Vsa vzhodna stran Londona je nepopisno razburjena. Vozni promet je ustavljen, prodajalne v bližini obleganih hiš so zaprte, ker se boje atentatov z bombami. Vojaštvo branj vhod v nevarne ulice. Gasilci so postavili lestve in vojaki streljajo z h slov \ hiše. Popoldan je tlaki nanositi policija prod hišo. kjer so se utrdili anarhisti, veliko množino slame in jo zažgala; plamen je zagrnil kmalu vse poslopje, obleganei so se moraM umakniti na streho od koder so neprenehoma streljali na stražnike h. vojake. Db 2. popoldne se je streha udrla. Najbrže so zanetili ogenj v hiši anarhisti sami. Kolikor si je tudi prizadevalo gasilsko društvo, vendar ni moglo po-erasiti ognja. Ko jc začela goreti streha, so se slišali iz notranjosti hiše eksplozije; najbrže so se razpočilo bombe. Naenkrat so e dvignili nad streho dolgi ognjeni jeziki in streha se je udrla. Anarhisti, ki so bili na strehi, so izginili v plamenih. Takoj so pristavili gasilci lestve in stražniki in gasilci so se podali v podstrešje, kjer so našli šest sežganih trupel. Najbrže so se bili ti usmrtili sami. ko so spoznali, da ni več rešitve. Telefonska in brzojavna poroijla. Situacija. Dunaj, 4. januarja. Glede praških češko-nemških pogajanj se zatrjuje danes v dobro informiranih krogih, da bodo danes popoldan sklicani voditelji strank na konferenco, v kateri naj se določi kompromisni dnevni red češkega deželnega zbora, O situ-aciji se sodi na Dunaju zelo pesimistično. ^— Gloinbinski je izjavil včeraj v imenu »Poljskega kluba«, da so Poljaki za parlamentarizacijo kabineta, kakršna kombinacija pa je zelo neverjetna in ji nasprotujejo tudi od nemške strani. Najbrž počaka Bienerth z rekonstrukcijo kabineta Se do 10. januarja in bo izvedel potem najbrie le majhno rekonstrukcijo. V nemških političnih krogih so imenujejo kot kandidati za novo nir* nistrstvo: Sturgkh za notranje, Braf za poljedelsko, Gloinbinski ali pa kak drug ugleden Poljak za naučno ministrstvo. Državni zbor se skliče najbrže kmalu po perfektni rekonstrukciji, razni odseki pa bodo imeli wsejo že 10. januarja. Delegacije se pokličejo 23. januarju v Budimpešto. aKrach« Bienerthove misije. Dunaj, 4. januarja. V parlamentu so se širile danes dopoldne z veliko vztrajnostjo vesti, da so težkoee, ki se stavijo Bienerthovi misiji, vedno večje, govori se celo o »Krachu« Bienerthove misije, zlasti ker se pojavljajo velike težkoče tudi pri Poljakih. Nezadovoljnost med Poljaki narašča vedno bolj in bolj. Poljaki zahtevajo za sebe portfelj finančnega ministra, čemur se Bienerth z vsemi silami protivi. Razven tega pa so se pojavili v Poljskem klubu samem notranji spori zaradi personalnih vprašanj. Naš dunajski urednik je izvedel iz sicer dobro podučen i b strani, da je Bienerthov položaj pveee^ obupan in da misli že na vsa mogoča sredstva, kako bi prišel v okom vsem tež koča m. Obrnil se je tozadevno že na Čehe in govori se, da hoče ustvariti novo večino, ki naj bi obstojala iz Nemcev, Cehov in Jugoslovanov. To vesi seveda beležimo z vso rezervo. Trdi se. «-f se težkoče v par dneh ne od stranijo. da je Bienerthov položuj novzdržljiv in imenuje se kot bodoči mož Gautsch. Seja češke«:« kluba. l>unaj, 4. januarja. Načelnik češkega kluba Fiedler je prišel danes na Dunaj in sklical tele^rafi-čno nekatere druge člane klub;: zlasti pa Stajaneka. Udržala, M^sfalko in Klo-lača. Ti imajo danes pop*oldan ob 3. sejo, ob 5. pa je poklican načelnik Fiedler k ministrskemu predsedniku Bienerthu na avdijeneo. Tej klubovi seji in avdijenei pri ministrskem predsedniku se pripisuje velika važnost. Bienerthova pogajanja. Dunaj, 4. januarja. Baron Bie-neth je sprejel danes dopoldne Češkega konservativnega poslanca Nosti-(*;• v avdijenei, danes popoldne pa se hoče posvetovati s iKdjskhni vodit; !ji, zlasti s Stapinskim in Puzelko. Veliko važnost polaga posebno na konference z Gloinbinski ni. ki bo danes popoldan sprejel v avdijenei. Cesarjeva bole/en. Dunaj, L januarja. Čez nor as je cesarjevo zdravstveno stanje znatno zholjšalo. Nahod je skoro popolnoma ponehal, hripavost je manjša, splošno njegovo zdravstveno -tanje je zelo zadovoljivo. Ccšku - nemška spravna pogajanja. Praga, 4. januarja. Glede češko-nemških spravnih pogajanj je opažati v zadnjem času velika utrujenost. Danes se sodi o uspehih pogajanj zelo pesimistično. Za danes popoldan ob 4. napovedani sestanek zaupnikov stran!; deželnega zbora je bi! odpovedan. Ob 5. popoldne pa se vrŠe konference pri deželnem maršalu. Splo šen je vtisk. da so spravna pogajanja ud nemške strani zavlačujejo. Budimpešta, 4. januarja. »Pester Lk»yd« poroča i/, vladnih krogov, da se je odločila Ogrska vlada glede dalmatinskih železničnih projektov za progo Km n - Ogulin. Vlada bo predložila ta projekt v kratkem državnemu zboru v sankcijo. Celjski župan. Celje, 4. januarju. Celjski Župan dr. J a b o r n e g g je odstopil. Morilci v Houndsditchu. London. 4. januarja. Morilca v Honndsditehu, ki sta se borila proti 1100 stražnikom in vojakom sta bila 2 Rusa. znana pod imeir* Peter iu Franc. V boju proti tema anarhistoma (ni jih bilo več kakor dva ali trije) je bilo ranjenih L>t> oseb, med njimi precej smrtno nevarno. London, 4. januarja Policija je v podstrešju nasla še tretjega mrliča popo 1 n o m a / go rejega, Gospodarstvo. ..... izžrebanjs. *J. januarja ie bi lo žrebanje kreditnih srečk in je de bila dobitek 300.000 K serija 3271 št. 37. 00.000 K serija 3847 št. 54, 30.000 K Sirija 3847 št. 43, po 10.00C kron serija 2519 št. 46 in serija 254* št. 84, po 4000 K serija 13S0 št. 5 iu serija 2540 št. 3o, po 3000 K pa seri ja 184 št. 51, serija 984 št. 73 in serija 3891 št. 53. — Pri petodstotnih srečkah sa regulacijo Donave iz leta 1870 je padel glavni dobitek 120.00« kron na št.-125.437, drugi dobitek 50.000 K na*št. 47.550, tretji 20.001 kron na št. 180.195. četrti 10.000 K na št. 173.497 in poti 2000 K na št 106.091. Pri srečkah avstrijskogr rdečega kriza je dobila 00.000 K seri ja 6000 št. 36, po 1000 K pa seriji 884 št. 34 in serija 8237 št. 50. — Pr: krakovskih »ročkah je dobila SO.OOfc kron št. 40.716, 6000 K paši. 5236 — Pri premijskem žrebanju brun šviških srečk je dobila 45.000 mart serija 8233 št. 7, 9000 mark seriji 7527 št. 4 in 6000 mark serija 57V it. 20. m veieaJavnemu deželnemu odboru voj« vođine Kranjske v Ljubljani. i>ne 28. avunista 1909 vloži! sem Iv avojem in imenu svoje štiri glave broječe družine prošnjo za zvišanje boraSke pokojnine — letnik 1051 K 20 v — za tridesetletno službovanje na veleslavni dež. odbor oziroma dež. xbor vojvodine Kranjske. To prošnjo TJodprl sem s sedmimi prilogami. Navzlic štirim pismenim in trem osebnim urgeneijami — ne morem ne jaz ne moja žena Alojzija kaj zvedeti o usodi nujne te naše prošnje za odpomoe. Nečloveško - tiransko —-muči nas — s stradanjem in poman-kanjeni vsega —, česar prosto in v obilici dobiva in uživa lovski pes — vestnega in poštenega gospodarja — na neusmiljena slovensKa birokracija — pri obloženih mizah. Potrpljenja je konec. Nujno zahtevam v svojem in imenu svoje siromaške družine takojšnje rešitve dotične naše prošnje; zahtevam, da se mi vseh sedem prilog dotične prošnje pod izogiboiu tožbenega pota — tekom 8 dni brez vsakega troška vrne, ker potrebujem te nujno k svoji prošnji na. Najvišje mesto. V Goricah nad K ran je m, S« jannaria 1911. FRAN GROS, nadučitelj v pokoju. • Sa vsebino tega spita le ar«€*lit?t aifOTsrnt Is toliko, kolikor določa safces Izdajatelj in odgovorni urednik: TTasfo Pu st o si emšefc. Stefensko deželno iMdiKH Wm:_ Ot. «a. (Nepar). Dimšt. predst. 2072. ¥ četrtek, 5. januarja 1911. Opera! Tretjič v sezoni: Opera S Janko in J/Jetka. Pravljična opera v treh dejanjih. Besedilo spisala Adelajd Wette. Ugiasfci! Engeibcrt Humperdinck. Prevel M. Markič. Režiser Hinko NučiČ. Kapelnik Edvard Czajanek. Blagajnica se odpre ob 7. uri. Začetek ob 1 :8. uri. Konec ob 1 to. PriHadnla predstava bo v soboto, 7. iansaria. Borzna poročila. Ljubljanska »Kreditna banka ¥ Ljubljani*. Oratil karti taaajske bsric 4. Batolteal papirji* ji 4% majeva renta ....({ 4-2*, o srebrna renta .... H 4*/» avstr. kronska renta . . 4V« o?*- »» »» • * 4V<> kranjsko deželno posojilo 4% k. o. coSke dež. banke . januarja 1919, Desars? I I^vrf Srečke U L 1S60 V, . . n mm 1864 .... „ tiske..... „ semeljskc I. izdaje n M D. u „ ogrske hipotečne . M don. kom analne „ avstr. kreditne . . ljubljanske . . . avstr. rdeč. križa ogr. bazilika tmike . Bolaloo. Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne dražbe . Jalne železnice .... Državne železnice . . . ie-Montan .... ce sladkorne dražbe . tenske banke. . . Cekini Marke Franki Uro Rabi jI Valute. 9330 97-20 93 20 91-90 96 — 94 55 214 - 307-— 155-60 297 — 291-50 258*— 527*50 532-92 — 98 — 67 — 45*50 261- 482-673 -558 50 115-75 749 — 761 — 254-— 27975 11-37 117-42-9510 94 80 253-25 93 50 97 40 9340 92 10 97 — 95 55 220 -313«— 16160 303 297 50 - 537-50 54>— 9S — 104 — 73-49 50 264 — 674 — 559 c0 11675 750 — 762 — 256 — 281 75 11-39 117 62» 95 20 95 — 254 25 Žitne cene v Budi Dne 4. januarja 1911. Tsrsjln. *»seriica za april 1911... za 50 kg 11 17 m » oktober 1911. . R2 za april 1911 ... Koruza za maj 1911 . . . Oves za april 1911 . . . Efektiv. 10 vin. višje. za 50 kg 10-65 za 50 kg 7-83 za 50 kg 5 59 za 50 kg 8 13 Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne 29. decembra: Matevž Bučan, mizarski pomočnik, 40 let. — Prane Urbanija, železniški čuvaj, 33 let. Za uravnavo in ohranitev dobrega prenavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega »Mollovofa lolaUti-pratiu«. ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež koče prebavljen ja. Originalna škatijica S B- Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MolL c. i a kr. dvorni zalagatelj na Dunaju, TaohUaaoa t, V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 18 vseh, ki so že skoro Četrt stoletja vajeni Faveve pristne sodenske mineralne pastilje smatrati za neutrpljiv domač zaklad. Milijone škatljic je neslo blagoslov in lajšanje v svet in danes ve skoro vsakdo, da so pri vseh pre-hlajenjih sopil Fayeve pristne sode-nice najzanesljivejši pomočniki. Po K V25 se dobivajo v vseh zadevnih trgovinah. Zahtevaj pa vedno Fayeve pristne sodenice. 35 Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni založnik, Dunaj IV % Grosse Meugasse 17. ' I ' I K O t O t t najboljša uro sedanjosti: zliti, srebrn, rak, alkeUsasti m leiicoi se kbi sodi in H. JUTTHER UiiMisnn, Mestni trs. si. jjvzh. j sneg sr. jug ! Srednja včerajšnja temperatura — norm. —2*7\ Padavina v 24 urah 9-6 mm 45 prodajalec aH prodajalka samo iz trgovine z galanterijskim blagom, kuhinjsko posodo in igračami, zmožen hrvaščine in nemščine m lite za Uliti, i. lOMie, tograli, niaa 10. Hiško hranim M v tradeo. iMillimi T. VABILO k pristopu v sr XIII. sekcijo -osj ki se prične 1. januarja 1911. Zadružnik postane, kdor prevzame vsaj en delež po 200 K, plačljiv v 60 mesečnih obrokih a 3 K 180 K. — Po poteku sekcije se izplača 200 K in dobičkovni preostanek (t. j. ca. 6% obresto-vanje). Tudi je mogoče takoj zaprositi požalila (deUiva z 200). Prospekti in tiskovine brezplatno. Nikakih prodatroakov. H06 HRANILNE VLOGE se sprejemajo pa vsakogar ter se obrestujejo od dneva vloge do dneva dviga po 4l,,..0'o, ob 60dnevni odpovedi pa za zneske iiad 1000 K po 0%. — Obresti se kapitaliziraju polletno. Rentnega davka prosto. Stanje vlog 2,800.000 K. — Natančneje podatke daje Josip Kosem, Ljubljana, Krakovski nasip 22. Lastu tofini v Švici. I Leg v a rt o KOLEDAR ZA I KMETOVALCA 1911 je ravnokar izšel. Radi nepričakovanih ovir pa ni bilo mogoče izdati koledarja z novo vsebino pač pa ima tudi letošnji koledar Izborno lansko vsebine. Koledar je seve prirejen za leto 1911 in ima novi zapisnik. Vezan \z kot navadno v močno usnjeno imitacijo in je z ozirom na gornjo opazko cena znižana in stane koledar le 1 krono s poito 1-10 K. ia iitisih se eden navrše. Naroča se pri založništvu IVAN BONAČ v Ljubljani. Denar se lahko v znamkah dopošije. \e is* Ustani leas lili M umni Zaradi inventure izvanredno znižane cene; kaplan za dame .......... preje R 40- sedaj S 11' gledallaka mantil j s za dame.....„ „ 40-— „ „ It- paleto za dame „ „ tO*.. u n pelerina za dame......... „ „ 15- „ „ kratki kotnb sa gospode ...... IV „ aa>— „ „ 30- zlaaaka alf športna suknja sa gospode ' „ 40- „ „ lt-- obleka za gospoda.........„ „ 40*_ „ „ !§•- fmw Otroćfe obleke pod vsako ceao. fff Angleško skladišče oblek 0. Jernatovičv Ijubljana, Jdestni trg 5. Slovenci pozor! V obmejnem kraja Koroške v Št M+m w stotsl se radi odpoto-vanja hiša m Vprašanja pod JL i.Mf fMte raaUata, it Jakob v Kota. 43 IUo oo aamakf zmožen slovenskega in nemškega jezika v govora in pisavi. 36 Vpraša naj se v pivovarni „Union" vSposLafski. za svoje tri hčerke (H. in HI. razred) iičo so vstop v februarju gospa MATILDA MAJDIĆEVA, Kranj. 37 V. letnik Slov. tro. dniatvo „Merkur4 v Ljabijani je izdalo 44 trgovski koledar za leto 1911. Koledar je trgovcem in sotrudnikom nepogrešno potreben. Cono 1 K, po pošti 1 K 20 v. Dobiva se pri društvu in vse ti knjigarnah. V. letnik Prodajalno oo odda mm so fobrn oskrbnici. trsju it 20 Več se izve pri hišni 13 Prima naoso! Ceao! Mod 34 flosF~ Pitano gosi! Vsak dan razpošiljam sveze prima telečje in goveje meso od stegna, poštni zavitek it, 10 funti za K S*—, 1 prima pitana gos, lepo oskubljeno, poštni zavitek z 10 funti K 6*20. Pločevinasta škatlja, z 10 funti zajamčeno pristnega čebelnega medu, čistega in zlato-rumenega K 6— v polno zadovoljnost — J. Blelner, Fodwolc*yska št, 97 (Oaltcija). Izgubil se le pes čuval velike rasti, črne, z nekoliko rjavo mešane dlake ter sliši na ime »Lord -. Okrog vratu je imel 5 m dolgo vrv. Kdor bi ga utegnil najti, naj to blagovoli sporočiti Antonu Bor in jaku v Zaticlnl. 22 I tovarnar dežnikov in solnoiikovv Ljubljani naznanja si. občinstvu, da je svojo Z 31. lin fli Starem trgu šl I 1 Za izkazano zaupanje moji opuščeni podružnici se vljudno zahvaljujem in prosim blagohotno sedanjo naklonjenost tudi moji glavni trgovini Pred škofijo in podružnici v Prešernovi ulici štev. i izkazati. u Št. 38744 RAZGLAS. 40 S i. februarjem 1911 pričenši uvoda so v liublfanskih lekarnah nočno službovanje in sicer tako, da bodo vsak teden po tri lekarne imele nočno službo, po tri pa počitek. Vendar si mestni magistrat pridržuje pravico, to dovoljenje takoj preklicati, če bi iz njega izvirale kake neprilike. Dogovorno s predstojništvom gremija se turnus določa tako, da bodo od 1. februarja dalje one tri lekarne, ki imajo nedeljsko službo, imele tudi nočno službo na nedeljo sledeči teden. Turnus nočnega službovanja se bo na vratih poedinih lekarnah natančno označil in sicer na ta način, da razobesijo lekarne, ki imajo nočno službo, tablico z napisom „Ifočna slutba'1, lekarne, ki imajo počitek, pa tablico z napisom „Noćno službo imajo ta teden lekarne ....... ,M z natančnim naslovom teh lekarn. Tablice bodo v večernih in nočnih urah dobro razsvetljene. Mestni magistrat ljubljanski, dne 20. decembra 1910. Z* oskrbovsBje občisskib opravi! mest* Ljubljane zaćasao postavljeni c. kr. dezelse viaie svetoik: « Laschan I. r. V založbi igJL ilianr ravnokar i^žlo: Slavoj J(l«pec broširana K 250, vezana K 3 50 po pošti 20 vinarjev več. 2 veščo roko in / dobrim okusom je Slavoj Klepec v tej knjigi zbral 1086 atorizmov in citatov iz slovenske književnosti ter jih uredil po abecednem redu. Knjiga je visoke književne vrednosti, zakaj v njej se zrcali mišljenje in čustvovanje odličnih slovenskih pisateljev, mislecev in pesnikov. .Aforizmi in citati' niso, da bi jih čitatelj prebiral zdržema; ali pomalem uživani podajajo čvrsto duševno hrano, zlasti ker odpirajo širok pogled v veliki razvoj slovenske književnosti od Prešernovih časov do današnjih dni. Tukaj so zbrane raznotere dragocenosti, ki bi bile na čast tudi vsakemu velikemu narodu. 4370 Dobiva se v vseh boljših knjig; •9. s>l. Klelnmavr O Fosl. I h alt naravnost iz založbe mbstrej v Ljubljani. Prvi slovenski pogrebni zavod v Dubljim], Prešernova uL 44. Prireja pogrebe od nafprlprostelse do asfeiosjajiuielfte vrste v odprtih kakor tudi s krlstalon zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vssh »strssscui sa suOoo, hakori tovsaasvo ta lopo oarasoao lo-soas krote, covlls, veaes, asistas ovsOlce, ksvtae, soroslaaa Is aort. Nalattlo ceao. Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo 1« Tark la brata Ro|laa. 12 93 07 73 BSW ZE