THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
AMERIKANSK1
PRVI SLOVENSKI LEST V AMERIKL
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRU2INE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ženske ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 128.
CHICAGO, ILL., SREDA, 4. JULIJA — WEDNESDAY, JULY 4, 1928.
LETNIK XXXVII.
OBREGON JE ZMAGAL PRI VOLITVAH ZA PREDSEDNIKA V MEHIKI, KER NI BILO NASPROTNIH KANDIDATOV. — VOLITVE SO SE ZAVRŠILE V MIRU. — ŠTEVILO GLASOV ŠE NI ZNANO.
Mexico City. Mehika. —
Gen. Alvaro Obregon, edini kandidat za mehiškega predsednika, katero mesto zdaj zastopa Gen. Plutarco Culles. je bil izvoljen, drugače .^plolil ni bilo misliti, ker je Obregon s pomočjo Callesove vlade spravil spod nog kandidate, ki so mu bili na poti. Kakor bo zdaj Obregon naslednik Cal-lesa, tako je bil C al les naslednik Obregona. Obregon nastopi službo kot predsednik Mehike 1. decembra.
Da je bil general Obregon izvoljen, je bilo mogoče, ker ni imel nobenega nasprotnega kandidata. Kakor znano, sta bila leta 1927 meseca oktobra usmrtena generala Francisco Serrano in general Arnulfo Gomez. Oba sta bila kandidata za predsedniško mesto. Pridobila sta na svojo stran nekatere častnike in skupino vojaštva, ki se je uprlo in postalo nezvesto Callesovi vladi, | a revolucija je trajala le malo časa ,oba generala sth bila u-jeta in usmrtena, ista usoda je zadela tudi nekatere njihove pristaše.
Volitve so se završile brez vsakih nerednosti, število glasov še ni znano. Program Ob-regonove vlade se ne b > od Cal-lesovega prav nič razlikoval, vkolikor pride vpoštev stališče do katoličanov, katere Callesova vlada tako kruto preganja. Drugače pa poročajo, da bo Obregon ratificiral amend-mente v ustavi za reduciranje število poslancev od oOO na 150 in da bo predsednik imenoval sodnike višjih sodišč, in več ne bodo izvoljeni pri volitvah. Dalje, namesto, da bi se izvolili po mestih v zvez. di-striktih župane in občinske odbornike, se bodo imenovale komisije.
BRUHANJE VULKANA.
Obrežno mesto Libog na Filipinih je uničeno in vasi razdejane; več tisoč prebivalcev je ostalo brez strehe.— Iz žrela se vali lava in dim.
KALIFORNIJSKI "FLYING JUDGE"
NESREČA ¥ RUDNIKU.
Osem in štirideset premogar-jev ubitih na Francoskem.— Ogenj je izbruhnil v jami.
St. Etienne, Francija. —
Andre Tardfeu, minister za javna dela nadzoruje delo rešilne akcije v tukajšnjem premogovniku, v katerem je izbruhnil ogenj in osem in štirideset premogarjev je prišlo ob življenje. 41 delavcev je bilo zadušenih v ognju in sedem je bilo ubitih, ki se je zrušilo na nje tramovj«. -o-
POVODEN J V W. VIRGIN I JI
Huntington, W. Va — Tri sto oseb, prebivalcev Wayne okraja je bilo primorano osta-viti domovja in bežati v hribe, ko je voda udirala v njihove hše- Neprestano deževje je povzročilo, da so vode narast-le in prestopile bregove.
\ -o-
NAROČNIKOM!
Radi današnjega praznika "Dan Neodvisnosti" Jutri ne i-zide "Amer. Slovenec". Prihodnja številka izide zopet v petek, dne 6. julija, kar naj naročniki blagovolijo vzeti na znanje!
Legaspi, P. I. — Ob vznožju ognjenika Mayon na vzhodni strani leži obrežno mesto Libog, s 7000 prebivalci. 21. junija pa je pričel vulkan zopet bruhati žarečo lavo. Ljudje so bežali iz hiš na varno-kamor so vzeli s seboj le najpotrebnejše stvari. Bruhanje ni ponehalo in vedno širša je postajala struga uničujoče love, ki je, kakor posnemamo po zadnjih tozadevnih poročilih, mesto domalega uničila.
Begunci bivajo zdaj v šotorih in zdravstveni krogi so v skrbeh, da izbruhne med njimi kolera, par slučajev te bolezni se je že pojavilo.
Lava se vali iz žrela po vzhodni strani hriba proti mestu in uničuje zelišče ter drevesa in vse kar ji ovira pot.
Gora je visoka 8174 čevljev nad morsko gladino. Iz žrela se dviga dim in velikanskim strebrom podobni ognjeni zublji se dvigajo visoko v zrak. Eksplozije plinov se slišajo in potresom podobni sunki se čutijo več milj daleč naokoli.
Letalci so preračunali, da žrelo meri v premeru do 400 čevljev. Ljudstvo trepeta v strahu,, kajti spominja se slič-ne katastrofe, ki je bila leta 1897, pri kateri je prišlo 200 oseb ob življenje.
-o-
VZROK ZA LOČITEV ZAKONA.
Appleton, Wis. — Mrs. Genevieve Cochrane, se je pri okrožnem sodišču pritožila, da ji je njen mož javno, ob navzočnosti drugih ljudi, prisolil krepko zaušnico. Ta prestopek se smatra v očeh postave zadosten za ločitev zakona in sodišče je privolilo, da se užaljena žena lahko loči od soproga. Zakonsko srečo, če se sme tr^ko imenovati, sta uživala le sedem mesecev.
o
DVA VOZA CESTNE ŽELEZNICE KOLIDIRALA.
Chicago, 111. — Na Cottage Grove avenue in 61. cesti sta skupaj trčila dva voza cestne železnice: motorman George Zohn, star 24 let, se bori s smrtjo in pet potnikov je za-dobilo težje, petnajst pa lahke poškodbe. Kot vzrok nesreče se navaja pokvarjena zavora pri kari vozeči proti zapadu.
-o-
USODEPOLNO SPANJE.
Weatherford, Texas. — P. A. Young iz Mount Peters. Ind., je zaspal ob železniški progi, v tukajšnji bližini, med spanjem se pa je prevalil na tir in ni slišal prihajajočega vlaka, da bi se izognil, vlak je vozil čez njega in vsega razmesaril.
Slika nam predstavlja sodnika Myron Westoverja in Mrs. Westover ter Miss Ann Christ pred poletom sodnika na službeno potovanje. Mr. Westover je član najvišjega sodišča v Kaliforniji in prvi, ki se poslužuje na svojih službenih potovanjih letala, zato ga imenujejo — "The Flying Judge".
AMUNDSEN MRTEV?
LETALSKE NESREČE.

Širite amer. slovenca i
Brzojavno poročilo iz Norveške se glasi, da so našli kapitana mrtvega. — Megla še vedno ovira delo rešilne ekspedicije.
London, Anglija. — Iz Pariza poročajo Exchange Telegraph kompaniji, da so prejeli
brzojavko iz Oslo, Norveško, ki se glasi, da so našli v morju blizu Norveške truplo kapitana Roalda Amundsena, ki je s petimi tovariši poletel iz Norveške v polarne kraje na pomoč generalu Nobilu, poveljniku ponesrečenega zrakoplova "Italia".
Verjetno je, da odgovarja poročilo resnici, pa če tudi ne. nesrečneže čaka smrt od lakote, ker živeža so imeli le za 14 dni, in v ponedeljek je minulo dva tedna, odkar so izginili.
Angleški letalci, ki imajo trpežne aparate in so dobro opremljeni poizvedujejo po severnih krajih, kjer mislijo, da je Amundsenovo letalo padlo, to je v bližini Bear otoka.
Iz Kingsbaya poročajo, da megla še vedno ovira letalce, ki si prizadevajo ,da bi rešili moštvo "Italie". Več letalcev se je moralo vrniti, ker vsled neugodnega vremena niso mogli dalje. Ruski ledolomec Krassin je priplul v bližino Fo.vne otoka, kjer se je ponesrečila "Italia".
OBREGON NAMERAVA OBISKATI ZED. DRŽ.
Mexico Citvt Mehika. — Gen Alvaro Obregon namerava, še predno nastopi službo kot mehiški predsednik, na katero je bil te dni izvoljen, obiskati Zed. države. Potoval bo po Mehiki, to priliko hoče porabiti, da bo prišel tudi v sosedno republiko.
-o-
LETALO PADLO NA POKOPALIŠČE. London, Anglija. — V Bedfordshire je treščilo na tla za cerkvijo na pokopališču letalo, ki se je razbilo, izpod razbitin so domačini potegnili trupla dveh letalcev, ki sta bila ubita. -o-
— Alliance, Neb. — V bližini Redington, Neb. so našli okostje neke živali iz prazgodovinske dobe. Crepinja jo dolga sedem in v premeru štiri čevlje ter tehta kompletna glava 1100 funtov.
Tri osebe so prišle ob življenje pri letalski nesreči. — Žrtve so pilot, njegova hčerka in nečakinja. — Vojaški letalec ubit.
Clinton, Iowa. — V nedeljo popoldne se je dvignil v zrak z letalom Dr. Homer K. Lambert, ki se je šele pred kratkim naučil voditi letalo. V letalo je vzel s seboj svojo štiriletno hčerko in nečakinjo, Shirley Lambert, staro 14 let. Mrs. Lambert je bila na\Tzoča, ko se je letalo dvignilo in je bila priča, ko je iz visočine pet sto čevljev treščilo na zemljo, kjer se je razbilo in vsi trije so bili na mestu ubiti.
Kansas City, Mo. — Ob življenje je prišel Forest C. Thackbarr.v, vojaški letalec, ki pa je bil kot potnik v vojaškem letalu katero je v zraku trčilo skupaj z nekim drugim aeroplanom in treščilo na zemljo. Pilot drugega letala je bil poročnik W. S. Green, nesreča se je pripetila 1500 čevljev visoko. Green in pilot prvega letala sta s padalom srečno brez nezgode pristala na zemlji; Thackbarry je tudi imel padalo, katerega se pa ni poslu žil.
Elsinore, Mo. — Leslie TI. Smith, star 25 let, poštni pilot, je bil najden med razbitinami svojega letala mrtev. Treščil je ob stran hriba oddaljeno devet milj od tukaj. Našli so ga trije farmarji.
KRIŽEM SVETA.
—	Washington, D. C. — Poročnik Erik Nelson, ki je bil član vojaške ekspedicije na poletu okrog sveta, je odstopil iz vojaške službe. Zdaj t>o prevzel službo inženerja pri Boeing Airplane kompaniji v Seattle, Wash.
—	New York, N. Y. — Vzpenjača v poslopju New York Telephone kompanije je padla iz devetega nadstropja na dnu šafta; sedemnajst deklet, uslužbenk pri omenjeni kompaniji, je zadobilo poškodbe.
—	Pueblo, Colo. — Neki moški, ki je pred sedemnajstimi leti ukradel pri Mrs. John Seelye, konjsko opravo, ga je tako pekla vest, da je te dni poslal oškodovani ženi $20.00 in jo prosil oproščenja.
—	Chicago, 111. — Walter Malaschewski, 1215 Florence Ave., katerega so aretirali na zahtevo žene, ker je bil pijan, se je na policijski postaji obesil na rokav svoje suknje.
—	Los Angeles, Calif. — V Los Angeles okrajno jetnišni-co so pripeljali Perry Wolf a, starega sedemnajst let, za katerega pa niso imeli primerno jetniške obleke, kajti fant meri sedem čevljev in tri palce.
—	Richmond. Va. — Uradniki departmenta za izdajo avto licence so te dni dali dovoljenje Phillip«u C. Asteek.v-antrgrgorgorgesy-ju, d om ačinu i#z Alžirja, ki pa je ameriški državljan. Pregovorili so ga, da je svoje ime skrajšal in sa zdaj piše Asteky.
—	Portland, Tnd. — Char-Ips Becktell je bil aretiran radi kršenja proh. postave. Prisodili so mu denarno kazen, obljubil je, da bo poravnal, nakar so ga ispustili. Bil pa je drugič zasačen pri prodaji žganja. Sodniku je rekel, da je moral ,ker drugače ni vedel kako priti do denarja, poravnal kazen, ki mu naložil.
-o-
Iz Jugoslavije
i
VOZNIKA UBIL, DA SE JE POLASTIL NJEGOVEGA DENARJA. — STORILCA SO ARETIRALI. — POŽAR NA DRAVSKEM POLJU. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Roparski napad.	| dove, da je z rokami in noga-
V soboto, 0. junija, je voz- mi grebel po zemlji. Njega samega so pa domači dobili, ko je zasvitalo, v sosedovem gepeljnu obešenega.
-o-
nik Mamilovie iz Leskovca pri Litiji potegnil večjo vsoto rto-narja za vožnjo lesa. To je o-pazoval neki brezposelni urar-ski pomočnik iz Celja in so je ^ pridružil vozniku Mamiloviču, ki se je vračal z vozom domov. Vzel ga je celo na voz. Pa dobrota je sirota. Na samotnem
D-inamit mu eksplodiral v roki.
Na otoku Hvaru je hotel 18-Ictni mladenič Dragotm Bari-hič ubiti ribe z dinamitom. V
( družbi z nekim prijateljem je potu pri Črnem Potoku je urarj prižgal kapsel s cigareto, toda voznika napadel, pobil na tla dinamit je eksplodiral in mu oropal ves denar. Toda
ta poboj je opazil Orel Mirko Rozina, ki je delal na polju. Hitro je skočil domov po kolo, šel v Šmartno po orožnike, ki so roparja hitro vjeli in še tieti večer odpeljali v litijske zapore.
-o-
Velik požar.
V Prepolah na Dravskem polju je v nedeljo, 10. junija, ob 2. uri nastal velik požar, ki je uničil 10 poslopij. Izbruhnil je pri posestniku Šibilu in se razširil na poslopje posestnikov Žunkoviča in Peska, katerih poslopja so popolnoma uničena. Na pomoč so prišla gasilna društva iz Hotimija, Račia in Št. Janža.
-o-
Utonil je v nedeljo, 10. junija popoldne ob dveh Vinko Ambrožič, dijak četrtega razreda realke v Ljubljani. Šel so je kopat z več tovariši v tako zvano Lokvo v Gorenjem Logatcu, a ko je prišel v vodo, ga je prijel krč in izginil je v vodi. Njegovo truplo so našlo v ponedeljek o-poldne. Pogreb je bil v Gorenji vasi pri Logatcu. Bil je vrl in vzgleden dijak; zjutraj je bil še pri spovedi in obhajilu, o-pravljal je šestnedeljsko poda bi|božnost sv. Alojzija, jo jej	-o-
prej,
preden ga je vrgel v morje in mu raztrgal levo roko ter ga tudi sicer težko poškodoval po telesu. Zelo nevarno ranjenega mladeniča so prepeljali v splitsko bolnico.
VELIKA ŠKODA VIHARJU.
PO
Chicago, 111. — V noči od ponedeljka na torek je divjal vihar nad mestom in okolico ter povzročil precejšnjo škodo, i V ponedeljek je tudi po več Leslie H. Simth je bil dobro j drugih krajih divjalo neurje, znan v Chicagu in je bil prija- Iz Dakote, Minnesote m Wis-telj Col. Charles Lindbergha, i consija poročajo o nalivih in
ko je bil še Lindy poštni letalec.
-o-
ARMENSKI BEGUNCI IZDELUJEJO PREPROGE.
M^eilles, Francija.— Med grško-turško vojno leta 1922-23, je pribežalo v Marseilles veliko število armenskih beguncev, ki so zdaj tukaj otvo-rili industrijo za izdelovanje preprog. Pri tej industriji so zastopane večinoma |e ženske, ker moški so našli delo po majnah in drugih podjetjih. Izdelovanje preprog je zelo dobičkonosno.
-o-
— Syracuse, N. Y. — Eksplozija tanka v katerim je bilo 100,000 gal. gasolina, je povzročila paniko med delavci. Ena oseba je prišla ob življenje. Škoda ogromna.
viharju. Kolikor je znano, jc pet oseb prišlo ob življenje. Škoda je cenjena nad milijon dolarjev. — V torek zgodaj zjutraj je v Chicagu na dveh krajih treščilo v poulično železnico. V ponedeljek ob 9:30 dopoldne je nastala tema kakor o polnoči, ki pa ni trajala dolgo, nakar se je vlil dež. Ob 6 uri zvečer je kazal v Chicagu toplomer 87 stopinj nad ničlo.
-o
V smrt radi nove kare.
Chicago, 111. — Charles Pep-corn, star 63 let, 2117 So. State St., je dobil nov avtomobil, kare je bil tako vesel, da se je od radosti, ko jo je zi-peljal v garažo, mrtev zgrudil na tla.
- o
širite amer. slovenca!
Samoumor ubijalca.
I V petek, 8. junija je več voznikov iz čemšeniške okolice peljalo jamski les v zagorski rudnik. Nazaj grede so se ustavili v Kotredežu in obilo napajali žejna grla. Ko so se peljali domov, je prisedel na en voz tudi Andrej Zupan iz Znojil, 201et-ni rudar, ki se je vračal iz silita. Med njim in tudi 20letnin. Janezom Kajbičem iz Jeseno-vega je nastalo malo prereka nje, ki je razburljivega in pijanega Kajbiča privedlo do tega, da je skočil s ^vojega voza k sosednemu in Zupanu zasadil nož dvakrat v vrat in enkrat v branečo roko, preden so mogli drugi ubraniti. S klicem: "Janez, kaj si mi naredil," se je Zupan zgrudiT z voza. Sorodniku Zupanu, ki je priskočil, je še rekel: Povej doma, da naj molijo zame. Po teh besedah ga je zalila kri. — Ko je ubijavec Kajbič videl svoje delo, je pustil voz in konje in zbežal v gozd. Obveščena žandar-merija iz Zagorja ga je že zvečer okoli 10 iskala na domu. Znamenja kažejo, da jo je opazil in se skrival. Čevlje je pustil v domačem kozolcu. Pod okni onega, ki mu je vozil les in ki ga je napajal, so našli z jutra? trevo potrgano in sle
Zverinski zločin 15!eir.ega dečka.
V vasi Loku pri Novem Sadu je izvršil loletni Stjepan Papu-ta zverinski zločin nad lOletno fe/so Mičinovo. Paputa je bil T»ri Persiner: očetu v službi. Ker je bil odpuščen, je sklenil, da se maščuje. Deklico je od-vedel na polje, kjer jo je vrgel '	i/.kopano jamo, še po-
prej i »a je deklico zvezal. Nato jo je tolkel tako dol.70 s kamnom. dokler je ni ubil, nakar je trupeJce zrsu! s prstjo. Mladi morilec je bil aretiran in izročen sodišču.
-o-
Ujet tat.
Orožniki v Lukovici so aretirali nekega Franceta Oa-brovca in z njim dobili v pest dolgo iskanega kolesarskega tatu, ki je ukradel na deželi več koles. Gabrovec je priznal, da je ukradel eno kolo v Kranju, eno pa v bližini Vranskega. Obe kolesi je prodal v Blagovici po 200 Din. Orožniki so eno kolo že našli in iščejo sedaj lastnika.
-o-
Ponesrečil se je
v	Mariboru ob 6. uri 45 minut delavec Ivan Glazar, ki je bil zaposlen pri puščanju cementne cevi v kanal v Einspielerje-
vi	ulici. Trinožno stojalo, preko katerega teče pri puščanju cementne cevi vrv, je padlo nanj tako nesrečno, da je dobil pri tem notranje poškodbe.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, Itd.
Vaša denarna pošiljateT bo ▼ starem kraja hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din 1.0C0 Din 2,500 Din 5,000 Din 10.000 Din
100 Lir . 200 Lir . 500 Lir . 1000 Lir .
5 9.35 18.40 45.75 91.00 181.00
$ 6.00 . 11.50 . 27.75 . 54.50
Pri večjih avotah poseben popust. Poštnina je v teb cenah ie vračn*
Zaradi ne«talnosti cen je nemogoč« vnaprej cene določevati Mwodajm bo cene dneva, ko denar ipr^jmmo, Nakazila m izvršujejo po doW atf p« brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI POŠILJATVE IZ STAREGA KRA. JA V AMERIKO.
Pisma in pošiljke naslovit« na]
ZAKRAJ3EK A CESARK,
«3 W, 42ad BTm NEW XQMK. fl. M
Sreda, 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Kolonije so se čutile ogrožene v svojem gospodarskem razvoju in v svojih političnih pravicah in vsled tega je nastala Revolucija, ko so zastopniki trinajstorice kolonij slavnostno proglasili svetu, da "vsi ljudje so ustvarjeni kot enaki, da jim je Stvarnik dal nekatere nepreklicljive pravice in da med te spada življenje, svoboda in stremljenje po sreči."
se prične ob 11. uri in zadnji Jfcrufck odide ob 12. uri, Toraj, Icaieri se želi voziti kot zgoraj omenjeno, naj naznanijo spodaj podpisanemu, da vem, koliko trucfco\r bomo potrebovali, najkasneje do 5. julija. Mi-gred^;še omenim, da zgoraj imenovano društvo priredi jesensko veselico v šolski dvorani na Lincoln jn 22nd St. Podrobneje bom poročal, kadar pride čas. Toraj cenjeno občinstvo, ako se hočete pošteno zabavati pod košatimi drevesi, pridite ta dan na plan.
Za dr. Zvon št. 70 JSKJ.:
John Zvezičh, tajnik,
2633 So. Handing Ave.
Tel. Lawndale 9206.
Prvi in najstarejši slovenski listi The First and the Oldest Slove-v Ameriki.	nian Newspaper in America.
Ustanovljen lets 1891.	I	Established 1891.
Isfesj* mi dsn razun nedelj, do- Issued daily, except Sunday, Moa-acdeljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays.
Izdaja in tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave.	Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098	Phone: CANAL 0098
UBOJ V BUČAH
tehniškega društva. Pri- poskusu samem sta mu asistirala c. ing. Reichsfeld in c. ing. Won-drak. Prvi poskus ob Donavi je pokazal, da se bo dal tudi take vrste pogon s primerno modifikacijo uspešno porabiti. Temu prvemu uspelemu poskusu bodo sledili še drugi s čedalje bolj popolnimi letali. Za ta poizkus je služil mal nadkrovnik iz aluminija z raz-petino enega metra, ki je pa kljub temu dosegel bajno hitrost 150 km na uro. Ker je močan veter poizkus oviral, niso dobljeni rezultati popolnoma točni, ali v celoti kažejo povoljno sliko, ki bo merodaj-na za konstrukcijo prihodnjega modela. Ti poizkusi se bodo nadaljevali za enkrat še z nalašč v ta namen prirejenimi raketami, ki jih prispeva piroteh-niška tovarna "Sirius". Pozneje pa namerava graditelj preiti na tekočo ali plinasto gonilno >nov, ki sta za daljni razvoj raketnega principa neizogibni. O rabnosti in praktični vrednosti te nove sile se danes še ne da spregovoriti prava beseda. V koliko se bo moglo letalstvo okoristiti te sile, nam pokaže šele bodočnost. Iz poročil v 'nemških listih je videti, da v merodajnih krogih pripisujejo tem poizkusom veliko važnost, c\ doseženi uspehi vzpodbujajo za nadaljevanje tega dela. Zelo nas mora torej veseliti, da stoji v ospredju tega dela naš mladi rojak, ki je obenem vrl sodelujoč član naših dunajskih organizacij.
Naročnina:	I	Subscription:
Za celo leto---$S.0C I For one year ___$5.00
Za pol leta -2.5(1 For half a year_______2.50
Za Chicago. Kanado in Evropo: | Chicago, Canada and Europe:
Za eel a Jeto--------$6.001 For one year_____$6.00
Za pol leta — , , ___ 3.0C® For half a year____3.00
POZOR.—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, kor • tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-niitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10. 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
ki, šolo in dobrega dušnega pastirja, Father Cherneta, katerega so vsi hvalili., s katerim sem govorila.
5. junija sem se vrnila v Chicago. kjer sem ostala par dni. Obiskala sem Joliet, kjer sem se sestala z več prijateljicami. V Jolietu je slovenska fara, katere župnik je Father Plevnik, ima za pomoč še dva gospoda kaplana. Joliet je velika slov. naselbina, kjer so ljudje dobri in verni. Prijazne so pa Joliet-čanke že tako, da sem malo kje bolj prijazne rojakinje dobila. Jolietska naselbina tudi lepo napreduje na društvenem polju.
Tem potom se prav lepo zahvalim za prijaznost in dobrote, ki so mi jih izkazale rojakinje v Chicagu, Jolietu, Wauke-^a'nu in Sheboyganu, kakor tudi v Milwaukee. Vse tiste pa, katerim sem pisala, da jih bom obiskala, a jih nisem mogla, prosim, naj mi ne zamerijo, kajti dobila sem brzojav, da je zbolela moja hčerka, čeprav je bilo vse polno prijateljic okrog nje, vendar je pogrešala le mamo. Ko sem jaz prišla domov, je bilo kmalu bolje, zakar č.e zahvalim Bogu. — Pozdrav, Bara Kramer.
San Francisco, Cal.
22. maja sem odpotovala od doma z namenom, da bom obiskala naselbine, kjer žive naši rojaki in rojakinje. A stari pregovor pravi: Človek obrača, Bog pa obrne. Tako se je tudi meni zgodilo. Ko sem namreč nameravala potovati dalje proti vzhodu in sem že nekaterim pisala, da jih bom obiskala, sem se morala vrniti proti domu. Žal mi je, ker bi rada bila obiskala prijateljice, s katerimi se poznam še izza mladih let.
Obiskala sem trimilijonsko mesto Chicago, odkoder sem se vrnila domov. Tukaj sem obiskala več prijateljic, a ne vseh, ker mi ni bilo mogoče.
V	Wisconsinu sem se nahajala celi teden, kjer je bilo ze-io prijetno. Čas v prijetni družbi le prehitro poteka. Ustavila sem se v Sheboyganu, kjer sem cbiskala našo gl. predsednico. Pogovorile sva se mnogo koristnega in sem šele zdaj prav spoznala, kako je ta ženska navdušena za SŽZ.
Dal Bog, da bi se moja želja izpolnila in kar je slovenskih i aselbin, da bi povsod imeli podružnice. Slovenske žene, poglejte, kako malo je za plačati pri naši Zvezi! Koliko "kvodrov" zmečemo po nepotrebnem proč, zakaj bi ne pristopale k Ženski Zvezi, ki je vaša in kjer vam "kvodri" kaj prinesejo, ker se vam nudi tudi v slučaju smrti podpora.
Vsem slovenskim ženam in c.ekletam priporočam, da bi pristopale k ženski podružnici.
Dne 3. junija sem se mudila v Waukeganu, ki je pray lična in prijazna naselbina. Tam» je tudi bila istočasno Mrs. Prisilna. Mesto je krasno. Najbolj mi je dopadlo ker je toliko prostora okrog, hiš in vse polno cvetlic, kakor kje na prijaznem Slovenskem. Vse je okrašeno, vse je v zelenju. Časti-tam tamosnjim Slovenkam, da gledajo tako lepo na zunanjost svojih domov, po čemer tuje-rcdci spoznajo, da tam bivajo dobri ljudje.
V	Waukeganu sem našla več prijateljic, s katerimi sem skupaj v šolo hodila. Le škoda, da je čas tako hitro potekel in treba je bilo zopet dalje odriniti.
Kakor v Waukeganu, tako tudi v Sheboyganu sem videla prav lepo okrašene hiše, povsod okoli hiš sem videla lepo dišeče šmarnice. Sheboyganska naselbina mi'je zelo dopadla; krasno cerkev imajo naši roja-
IZJAVA.
Rev. Arizelm Murn, župnik fare sv. Štefana v Chicagi me je pozval k sebi in uljudne vprašal: Ali sem jaz res govoril pred nekaterimi prekmurskimi Slovenci, da je g. župnik moj nasprotnik, da je g. župnik mene denunciral na Health Department, češ da delam zgago in nemir v župniji in da njemu kruh odjedam. Izjavljam, da vse ni istina in tega nisem nikdar in nikoli govoril. Tudi ni resnica, da sem jaz ščuval prekmurski narod na odpad od fare in sem pripravljen vsakega, kdor bi mi tega t'okazal, tožiti.
Opominjam pa prekmurske Slovence, naj se držijo cerkve sv. Štefana, kakor so se je držali doslej.
Lastnoročni podpis: A. Glavach.
Kaj je privedlo do proglasa neodvisnosti?
Kdor prečita najpomembnejši dokument v ameriški zgodovini, Proglas neodvisnosti, dobi vtis, kakor da so bile politične pritožbe vzrok velike ameriške revolucije. Proglas (Declaration), kakor je bil sprejet od drugega kontinentalnega kongresa dne 4. julija 1776, navaja 27 obtožilnih točk glede "ponovljenih krivic in uzurpacij", ki so jih kolonije trpele s strani angleškega kralja. Večina teh obtožb se pozivlje na tiranske zakone, na vmešavanje v delovanje tukajšnjih zakonodajnih zborov, na oviranje sodne uprave in na izzivanje Indijancev v boj. Proglas navaja le dve pritožbi gospodarske narave — nalaganje davkov brez privoljenja kolonij in oviranje ameriške trgovine z ostalim svetom.
Resnica je, da ameriška revolucija ni bila le junaška borba za politično, marveč tudi za gospodarsko neodvisnost. Pregled angleške in ameriške gospodarske zgodovine v zadnji četrtini osemnajstega stoletja nam pomaga razumeti vse .vzroke, ki so privedli do Proglasa neodvisnosti.
Britanska kolonijalna politika se je za onega časa naslanjala na načelo, da imajo kolonije zalagati angleško mornarico in tovarniško industrijo s surovinami in obenem služiti kot trg za izgotovljeno blago. Ta zamenjava blaga je prispevala k razvoju mogočne angleške trgovske mornarice. Angleški-kolonijalni zakoni so služili pospeševanju tega nam,ena. V kolonijah je bilo prepovedano izdelovati ono blago, ki se je lahko izgotavljalo na Angleškem. Kolonijalnih pridelkov, ki jih je Angleško potrebovalo, kot kavo, tobak, bobrove kože in barvila, niso kolonije smele pošiljati drugam kot na Angleško. Na drugi strani pa niso smele kolonije izvažati na Angleško blago ali pridelke, ki bi lahko tekmovali z angleškim blagom.
Leta 1651 je angleški parlament sprejel zakon "Navigation Act", ki je določal, da vsi poljedelski in izgotovljeni produkti Azije, Afrike ali Amerike se smejo uvažati v Anglijo ali njene teritorije le na ladjah, zgrajenih na Angleškem in imajočih angleško moštvo. Ta angleški monopol trgovine in trgov je bil nadalje podkrepljen po določbi, da vsi kolonijalni pridelki, kakršni se ne morejo producirati doma, morajo biti rezervirani za izključno rabo angleških tovarnarjev in trgovcev, le oni pridelki, ki jih Angleško ne potrebuje, se smejo izvažati v druge dežele, ako ne delajo konkurence angleškim produktom. Leta 16GG je tudi uvoz v kolonije postal angleški monopol.
Angleški parlament je sicer vzpodbujal produkcijo surovin s tem, da je dovoljeval uvoz tobaka, surove svile, lesa in železa brez carine, ali prepovedal je zgradnjo železarn in je-klarn v ameriških kolonijah. Vse te omejitve so stremele za tem, da Amerika ostane za vselej poljedelska dežela, vir Angleške za potrebne surovine in trg za^njeno blago.
Vzlic tem okolščinam so se kolonije razvijale industrijal-no, ker Britanija ni mogla tako zlahka uveljavljati svoje zakone. Tihotapstvo je cvetelo.
Angleška davčna politika se je tudi ravnala po načelu, da kolonije naj služijo za dobro Angleške. Ko je parlament uvedel carino na kavo, vino. svilo in druge vzhodnoindijske produkte, uvožene v ameriške kolonije, so vodje kolonistov odgovorili z bojkotom angleškega blaga. Stamp Act od 1. 1765, ki je zahteval kolke na vse pravne dokumente v Ameriki, je bil sicer odpravljen naslednje leto, ali provzročil je trajno nezadovoljnost. Kolonisti so bili tudi ogorčeni radi angleških zakonov, ki so prepovedovali izdavanje kolonijalnih novčanic.
SKRIVNOSTEN DOGODEK V ŽABALJU.
nik. * > • , ■ . -
D> isle se je s strahom približalo.
—	Kdaj si ga delal?
—	Ponoči sem ga sestavil. V tovarni je bil izgotovljen po mojih načrtih. Včeraj zvečer so pripeljali posamezne dele . . .
—	Hu!--se je strašilo dekle. -— Gospod, t! nisi spal, nisi . . .
Skozi bombaževo zaveso je prisijal soln-čni žarek. Zumački. Ko da tekajo na ropotajočem bobnu. Mutsuhito Dsain je utrujeno delal dalje.
—	Vlezi se. — ga je prosila deklica.
—	Ne moti me, —>- jo je pogledal brez jeze. — Raje pomagaj.	; •
—	Dekle se je razveselilo odliki.
—■ Kaj ukazuje moj gospod?
—	Daj sem tisti elektroskop, — je kazal na pripravo.
—	Koviuaati drog, napeljan y za|>rt prostor, nai katerega je pritrjena na zonanjiem koncu kovinasti kroglja, na flotrafljeiji pa lahek kovinast kazalec, ki se je sukal krog vodoravne osi.
—	Zajsaj je to? ,
—	Služi za .spoznanje električnosti teles.
—	En,,konec kazalca je nekoliko težji, ta torej sam od sebe obstoji ha ničlo . . . Dekle ga je otrplo gledalo.
—	In ono? — je strmela.
—	To je le navadna priprava za merjenje — se je smejal znanstvenik. — Mehanizem ,je v stroju samem.
—	In strela?
—	Tam je, — je kazal Mutsuhito Dsain na zračno morje. — Shov v pr^stejru dobi vsled električne privlačnosti gotovo napetost in ... "
Preko verande je potegnil južhi vetrič in je tfhO z£aWl dve mali stekleni palčici eolske barve. Daljna gtJdba. Ko da iz daljave dOni odmevajoča 'melodija kakega potopljenega SVeta . . 'od 6nstr&n morja ... Na Mutsuhito Dsairiovih ' ustih je vzttepetal vzdih, S)
. In kai je orfo? je vprašalo dekle, da bi Odvtftilo bdi aVbje^a ljubljenca.
—	Kondenzatorji' fulminoidbv — je mV-
mral Mutsuhito Dsain.
—	Cemu so?
- — Napolnim jih s tokom, — je nagubal čelo. — Ne moti me . . .
Dekle je tiho stopilo nazaj, da bi odšlo, znanstveniku pa se je zasmililo in ji je kimal, da ostane.
—	Zvonček, kaj se ti je sanjalo?
—	V "Dohko—C i ji", v čaj a rn i "Krastača" sem bila s'teboj, v hladni semii sva sedela, pod gostolistnimi dreveni je bilo jezerce in poslušala sva žabje regljanje — "kvak,.'.*.
—	Lepo je ntaralo biti .
V mehanizmu je preglejeVal vijugasti solenoid. Železno seme, ki v notranjosti solenoida po zakonu magnetne ' irtdtfkcije poveča magnetičhi tok. Don'ko-Caj'a ... žabje kvakarije . . . Delttettfe je z veselim obrazom goVorilo:
Mesto se je odelo v sivo'meglo, ob'&l pa se je videla iz 'd,aljave. Na Vtidl so se zibale točke, velike lad'j\e in plavajoče dzu'fiWe.
(Dalje.)
* PODLISTEK *
iiliiiiEliiii™
TITANA
Sreda. 4. julija 1928.
amerikanski slovenec
IM«
©/-—-—-—------^A
Zapadna Slovanska
DENVER, COLO.
NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA
ŠTIRI LETA:
UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni tdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
1.	nadacrnik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo.
POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah.
1.	porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O.
2.	porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI. PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
00<>0<K><X><><>00<>00<>0<>^
URADNO NAZNANILO IZ GL. URADA Z. S. Z.
Članstvu Zap. Slov. Zveze se uradno naznanja, da se prične revizija knjig in polletno zborovanje gl. odbora ZSZ. H ne 1!). julija t. 1. ob osmi uri dopoldne. Zborovanje se vrši v gl. i.radu ZSZ.
Člane gl. odbora, ki so se v smislu pravil dolžni udeležiti zgoraj omenjenega zborovanja, se uljudno prosi, da so u-(icložo pravočasno.
Vse prošnje, kakor tudi su-
gestije krajevnih društev, morajo biti v gl. uradu ne kasneje kot do 10. julija. Dobri nasveti za korist naše dične organizacijo od strani krajevnih društev se bodo kolikor mogoče v p oštevali, kajti gl. odbor se zaveda, da le z dobrimi nasveti ter idejami celokupnega članstva je nam napredek zagotovljen.
Z bratskim pozdravom ostajam vam udani
Anthony Jeršin, gl. tajnik ZSZ.
DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA.
VABILO NA VESELICO.
Frankfort, lil.
Društvo št. 25 ZSZ, bo prisililo v nedeljo, 8. julija, veselico, na katero vabi člane in ! rijatelje ter znance, da se prireditve udeleže v velikem M ovilu. Zabava se prične popoldne ob 1. uri. Izvoljen je po-1 Imi odbor, ki bo dobro po-regel vsem udeležencem. Za ! N's bo izvrstna domača mu-zika.
Torej nc pozabite priti orne-nji ni dan na John Slivnikovo farmo, na prostor, ki je že vsakomur znan, kjer so bomo prav pošteno zabavali.
John Kukrnan, tajnik. --o-
DRUŠTVENE VESTI SLOV. UR. DR. WASHINGTON ZSZ.
Cleveland, O.
Hopsasa, hopsasa, spet en-1 at lušno bo! Kdaj pa! No, na pikniku 8. julija, to bo v nedeljo, katerega priredi Slovensko 1 ratsko društvo "Washington" ZSZ., Cleveland, O. Piknik se bo vršil na Strumbljevem parili na Bliss Rd. Tja se bomo vozili z avtomobili, vožnja bo popolnoma zastonj. Čakališče I »o pred Slov. Del. Domom. Prvi avto bo odpeljal ob 1. uri, potem pa dalje vsakih petnajst minut. Torej hajdimo na "auto ride" vse kar leze ino gre — staro in mlado!
Lansko leto smo se zabavali tudi imenitno, ko so tri društva ZSZ. napravila skupni piknik na istem prostoru. Bilo je tako luštno, da smo morali zjutraj poš domov hoditi. Letos imajo veselico sami Washingtonci in
pravijo, da se morajo obnašati ravno tako kakor v Washing-tonu. Dobre pijače ne bo manjkalo, za v kuhinjo pa imamo izborne kuharice, najboljše v U. S. of A. Trije cekinčki bodo tudi čakali tam na srečnega človeka, številko zato boš dobil prav zastonj.
Ne bojte se pa tisti, ki radi plešete, da bi ne bilo v obilni mori tudi za vas preskrbljeno. Muzika bo "all right"', vse se l)o sukalo. Imeli bomo tudi različne tekme, dobitke bodo dobili zmagovalci. Meni se sanja tako, da bom odnesel najboljši plen.
Tiste pa, ki spadajo k št. 2 ZSZ., bo pa truck čakal pred S.N.D., in sicer ob 1:30 in ob 3. uri.
Priporočamo se prav uljudno vsem za obisk. Torej na svidenje 8. julija na pikniku!
Mike Svete, tajnik.
-o-
IZ URADA DR. "BRATJE
SLOVANI" ŠT. 34 Z.S.Z.
So. Brownsville, Pa.
Iz urada društva Bratje Slovani št. 34 ZSZ., So. Brownsville, Pa., se naznanja vsem članom in članicam, da se je na zadnji redni mesečni seji sklenilo, da vsak član, ki se ne u-deleži prihodnje mesečne seje, ki bo 15. julija, plača 50c v uruštveno blagajno. Če pa bo katerega izmed odbora manjkalo, ta pa plača $1.00. Rešiti imamo več važnih točk. Ker gr- v prid društva in Zveze, je potrebno, da ste vsi navzoči. Torej, naj člani in članice to vpoštevajo ter se seje gotovo
udeležijo.
Bratski pozdrav članom in članicam ZSZ.!
Anton Krištof, tajnik. -o-
GLAS SLOV. FAfeMARJA.
Pinon, Colo.
Takorekoč v vsaki naselbini, kjer žive Slovani, se nahaja več ali manj podpornih društev, katera spadajo pod okrilje raznih jednot in zvez.
Tukaj v Pueblo, Colo., jih je kakšnih petnajst, med katerimi sta dva mladeniška, oziroma angleško poslujoča, ker večina njih članstva so tukaj rojeni Slovani ali so pa mladi prišli iz starega kraja.
Eno teh društev spada pod okrilje Z.S.Z. z imenom "Zapadna zvezda" ali "Western Star", drugo je društvo z imenom "Columbine", katero spada pod okrilje S.N.P.J.
Kakor izgleda, ta dva društva bosta bodočnost slovanskih podpornih društev, vzorno napredujeta oba v članstvu in finančno.
Od društva Columbine ne moremo še veliko zahtevati, ker še ni dolgo časa, kar se je ustanovilo, ampak bodočnost je zagotovljena.
Torej ne bi bilo lepo, ako ne bi sleherni rojak ali rojakinja spadala k enemu društvu od vseh petnajstih, ne samo k enemu, ampak k dvern ali trem ali pa še več, komur gmotna sredstva dopuščajo. V interesu vsakega rojaka in rojakinje je, da pristopijo k več podpornim društvom, ako jim sredstva dopuščajo.
Vsako posamezno društvo ima gotovo kakšno posebno u-godnost ali podporo za svoje članstvo, seveda priporočljivo je,, da pristopimo k več društvom, tako da bomo deležni dobrote od več podpornih društev.
Društvo Western Star Z.S.Z. ima posebne ugodnosti za svoje članstvo, tako da kadar ie izvanredni asesment razpisan, kar ni izogibno pri nobeni podporni organizaciji, društvo Western Star plača izredni asesment iz svoje blagajne, tako se je že zgodilo večkrat.
Kakor nam je znano, ZSZ. še ni tako velika podporna organizacija, ker večina njenih društev posluje v državi Colorado, v kateri je tudi inkorpo-rirana. Nekaj jih ima tudi po drugih državah.
Ima demokratično ustavo in pravila, izplačuje svojim članom in članicam razne podpore, kakor druge večje podporne organizacije.
Zgodilo se je, da je bilo veliko operacij, torej je bil bol-
niški sklad do gotove predpisane riieje izčrpali, glasom pravil je bil gl. tajnik primoran razpisati izvanredni asesment za mesec junij.
Društvo Western Star je zopet plačalo izredni asesment iz svojie blagajne ža svoje član-stvoi Mogoče bo kdo mislil, da imamo kakšno zgubo pri tem", ravrio obratno, v par letih, od kar ^'e sobrat A. Rupar za društvenega tajnika in sobrat F. Glačh za društvenega predsednika, je društvo naraslo za 100 članov v odraslem oddelku kakor tudi v mladinskem. Tudi blagajna ne bo prazna, dokler bomo imeli brata Glacha za predsednika; sobrat Rupar je izrazil željo, da ne bo odnehal, dokler ne bo naše društvo štelo vsaj 250 članov v odraslem oddelku, tako da bomo upravičeni do 5 delegatov za prihodnjo konvencijo.
Torej apeliram na rojake in rojakinje v Pueblo in okolici, pristopajte v našo podporno organizacijo ZSZ. Tukaj ima dva svoja društva, Slovan štev. 3 in Western Star št. 16; za mlade priporočam št. 16, ker je bolj prikladno, zato ker ima po vsaki svoji seji malo neprisiljenega veselja.
Tudi starih ne mečemo ven na cesto, ker se zavedamo, da bomo prej ali slej tudi mi stari.
Drugih novic ni posebnih. Za delavce se obeta bolj slaba. Zadružna prodajalna napreduje dobro.
Organizacijo Slov. Narodni Dom smo inkorporirali, direk-torij imamo izvoljen, odbor za prodajanje delnic in pobiranje prostovolnih prispevkov je tudi izvoljen, na kar se je podal že na delo.
Začetek je že storjen, sedaj pojdimo vsi na delo za naše koristne organizacije.
Sobratski pozdrav članom in članicam ZSZ. sirom Amerike!
John M. Stonich.
STANOVANJE SE ODDA na 2335 So. Hoyne Ave., Chicago, 111. Dve sobi: kuhinja in spalnica. Podrobnosti se po-izve na zgornjem naslovu.
IMENIK IN NASLOVI KRA JEVNIH DRUŠTEV Z. S. Z.
1928.
RADA BI ZVEDELA,
kje se nahaja moj brat Jakob Spruk, ki je pred šestimi leti bival nekje v Coloradi pri rudarjih. Od tistega časa ni še nobenemu pisal in ne vemo, je-li še pri življenju ali ne. Prosim drage rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi, za kar bom zelo hvaležna. Če pa sam bere te vrstice, naj piše na sestro: Marija Spruk, Vas Gozd št. 22, pošta Kamnik, Gorenjsko.
AKO STE SE PRESELILI
ali čc nc dobivate Glasila na pravi naslov, to vedno takoj sporočite upravi "Aincr. Slovcnca" in zraven novega naslova vedno pošljite tudi stari naslov, ker s tcin prihranite upravništvu mnopo dela.
RABITE TA KUPON,
katerega izrežite in pošljite na upravo.
Sporočam Vam moj novi naslov, ki je:
Naslov in mesto	..............-..........—--------------------
Moj stari naslov pa je bil:
Naslov in mesto
•Sem član(ica) društva štev.
VABILO
— NA
VELIKI
LETNI PIKNIK
katerega priredi
NA VIDMAR-JEVEM GROVU v Willow Springs, 111.
v nedeljo, 8. julijal928
Društvo Zvon št.70, JSKJ.
Tem potom vabimo cenjeno občinstvo, da nas po-seti omenjeni dan na naši prireditvi. Zagotovljamo vam najboljšo postrežbo in vse kar zraven spada. Vsakdo bo zadovoljen, ker je za vse najbolje pre-, skrbljeno, godba bo izvrstna. Pripravljalni odbor je marljivo na delu in jamči, da se bo vsak dobro zabaval in da bo dobro postrežen. Vstopnina prosta. Pridite vsi, vabi vas najuljudneje	ODBOR.
J O S. SNIDER
t zvezi z
Hartford Undertaking Co.
1455-57 Glenarm St., Denver, Colo.
Keystone 2779	South 3296
se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in ▼ najlepšem redu.
Štev. 1. dr. sv. Martina, Denver, Colo. — Precis. George Pavlakovich, 4717 Grant St., tajnik John Marolt, 663 Elgin PL, blagajnik Steve Mauser, 4464 Washington Street. — Vsi v Denverju. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v dvorani slovenskih društev.
Štev: 3. dr. Slovan, Pueblo, Colo.—
Preds. Joe Shustar Sr., 2131 Routt Ave., tajnik John W. Crist, 513 Moffat St., blagajnik Martin Kolbezen, 1048 So. Santa Fe. Vsi v Pueblo, Colo. Seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu v dvorani sv. Jožefa.
Štev. 4. dr. Zapadni Junaki, Midvale, Utah. — Predsednik Frank Ko-stelo Box 315, tajnik Joseph Percich, Box 2S8, blagajnik Dan Radovich, Box 43. Seje se vrše vsakega 10. v mesecu v dvorani Dan Radovicha.
Štev. S. dr. Planinski Bratje, Lead-ville, Colo. — Predsednik John Fajdi-ga, 319 W. 2nd St., tajnik Joe Mohar, 330 W. 2nd St., blagajnik Frank Zaitz Jr., 503 W. 3rd St. Seje se vrše vsakega' 11. v mesecu na 527 Elm St. Vsi v Leadville, Colo.
Štev. 6. dr. Zvon, Colorado Springs, Colo. — Predsednik Joe Kapsch, tajnik Michael Kapsch, 508 N. Spruce St., blagajnik Frank Klun. Seje se vrše vsakega 12. v mesecu v dvorani društva Zvon in društva Triglav SNPJ.
Štev. 7. dr. Sv. Rožnegavenca, Denver, Colo. — Predsednica Amalia Za-lar, 10 Sheedy Row; taj. Mary Grum, 4949 Washington St., blag. Mary Per-me 4576 Pearl Street. — Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Slovenskih društev.
Štev. 8. dr. Biser, Mulberry, Kans.— Prcds. Joe Pillich, R. 3, tajnik in blagajnik John Roycht, R. No. 3, zdravnik Dr. Therss. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Štev. 9. dr. Napredni Slovenci, Canon City, Colo. — Predsednik John Arko, Prospect Heights, tajnik Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., blagajnik Frank Lovriha, Prospect Heights, zdravnik Dr. Holmes. Seje se vrše vsako prvo nedeljo po 10. v mesccu v Anton Dremeljavih prostorih.
Štev. 11. dr. Sv. Janez Nepomuk, Rockvale, Colo. — Predsednik John Slak, tajnik in blagajnik Joe Lipcr-sick. Jr., Box 103. — Seje se vrše vsaki tretji pondeljek v mesecu v taj-nikovih prostorih.
Štev. 12. dr. Zgodnja Danica, Sco-field, Utah.—Predsednik Peter Zmer-zlikar. taj. Uršula Pasich, Box 53, blagajnik John Gorišek. Seje se vrše vsako tretjo nedelio v mesecu.
Štev. 13. dr. Junaki, Frontenac, Kens.—Preds. Frank Terlep, Box 121, tajnik Anton Lesjak, Box 118, blagajnik Anton Lesjak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Št. 14. dr. Sloga Slovenec, Spring-land, Utah. — Predsednik Anton Ko-privnik, Box 461, Helper, Utah, tajnik August Topolovec, Box 678, Helper, Utah, blagajnik John Vimpol-shek, Box 594 Helper. Utah. Seje se vrše vsako 3. nedeljo v Aug. Topolovec prostorih ob 10. uri dopoldne.
Št. 15. dr. Triglav, Bingham, Utah. —Preds. Geo. Badovinac, Box 32J4, tajnik Frank Pance, R. R. 1, Box 33, blagajnik Balich Nick, Slovonian Store. Seje sc vrše vsako tretjo nedeljo^ v mesecu.
Šlev. 16. dr. Zapadna Zvezda, Pueblo, Colo. — Predsednik Frank Glach, 1215 So. Santa Fe, tajnik Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., " blagajnik John Butkovich, 1201 S. Santa Fe. Vsi v Pueblo. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v dvorani sv. Jožefa.
Štev. 17. dr. Hrabri Slovani,. Frederick, Colo. —, Predsednik Johp Major,
RFD. 1, Box 40, tajnik Anton Shuk-Ije, RFD. 1, Box 49, blagajnik Joe Smith. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Štev. 20. dr. "Planinke", Leadville, Colo. — Predsednica Mary Ktintz, tajnica Eva Zeleznikar, 320 W. 3rd St., blagajnica Elizabeth Wicklund, 125 Elm St. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Štev. 21. dr. Grintovec, Ely, Minn.— Preds. Frank Strbenk, Box 1087, taj. in blag. Frank Erzar, Box 1021. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Štev. 22. dr. Sv. Michaela, Tooele, Utah. — Predsednik John Krantz, Box 583, tajnik Frank Ambrose, Box 75, blagajnik Anthony Mehle, Box 331. Seje se vriše vsakega 15. v meseca v Lake View dvorani.
Štev. 23. dr. Cleveland, Cleveland, O. — Predsednik Joseph Tursich, tajnik Joseph Grdina, 6121 St. Clair Ave., blag, Jos. Ponikvar, Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v Narodnem domu.
Štev. 24. dr. Marija Pomagaj, Sali-da, Colo. — Predsednik joe Kocman, Box 661, tajnik John Hrvat, 619 W. 2nd St., blagajnik Anton Gaber, 444 W. 3rd St. Seje se vrše vsako 3. nedeljo v mesecu.
Štev. 25. dr. Napredni Slovenci, West Frankfort, 111. — Predsednik John Majdich, R. R. 2. Box 22, tajnik in blagajnik John Kukman, 605 E. St. Louis St. — Seje se vrše vsako tretio nedeljo v mesecu v Poljski dvorani na 504 South Logan St. ob 2. ut;i popoldan.
Štev. 26. dr. Venček Vijolic, Cairn-brock, Pa. — Predsednik Louis Rudolph, Box 162, Central City, Pa., tajnik in bla^a-jnik Frank Zorman, Box 193. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Stev. 27. dr. Združeni Slovenci, Tho-! mas, W. Va. — Predsednik Max Se-1 lak, Box 62, Coketon, W. Va., tajniki in blag. John Jurca, "Box 364, Pierce,' Seje se vrše vsako 1. nedeljo.
Štev. 23. dr. Vijolica. Pittsburg,' Kans. — Prcds. Anton Stojs, R. 8. i tajnik Joe Bohorch, R.F.D. 8, blagaj-: nik Joe Bohorch. Vsi v Pittsburg,! Kans. Seje se vrše vsako tretjo nede-J'jo v mesecu.
Št. 25. dr. Sv. Katarine, Cleveland, j Ohio. — Margaret Vintar, prcds.; | Mary Zupančič, podpreds: Mary Sod-mock. tajnica. 1316 Et. 53th Sir.: ' Rose Grebene. zapisnikarca. Mary j N intar, blag.: Martha Korelc. re-
; diteljica. Nadzornice: France«; Ponikvar, i I arv Tomazic. Frances Anton-cic. Zdravnika: Dr. Oman. Dr. Kern.
Seje se vršijo v Slovenskem Narodnem Domu v starem poslopju, dvorana št. 4. vsaki drugi ponedeljek v mesecu.
Štev. 30. dr. Gorski Junaki Hiawatha, Utah. — Predsednik John Rovšek Box 56, tajnik Mike V. Gerbich, P.O. box 34, blagajnik Mike Dekleva, Box 93. Seje: vsako tretjo nedeljo v mese-cu_v dvorani L. Peirucci & Son.
Stev. 31. dr. Lilija, Scranton, Pa.— Predsednik John Flis, 236 Bellman St., Diacson City, Pa. tajnik Frank Vo-grin, 239 Bush St., blagajnik Ralph Konchnik, 219 Reese St. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v Mike Vogrin-ovi dvorani ob 2. uri pop.
Stev. 32. dr. "Washington," Cleveland, O.— Predsednik Anton Medved, 15322 Danici Ave., podpredsednik John Pazdcrc, tajnik, Mike Svete 1239 E.
175th St.; blagajnik John Glavich, 472 E. 152nd St. Nadzorniki: Frank Moro, Ignatz Blatnik in John Debe-ljak. Vsi v Clevelandu. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoldan v Kaučičovi dvorani na Waterloo Rd. Društveni zdravnik je dr. Louis J. Perme.
Štev. 33, dr. Sv. Cirila in Metoda, Chicago, 111. — Predsednik Leo Jur-jovec, tajnik in blagajnik Peter Vidmar, 1849 W. 22nd St. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob pol 8. uri zvečer.
Štev. 34. dr. "Bratje Slovani," So. Brownsville, Pa. — Predsednik Andy Mihelčič, Box 281, tajnik Ant. Krištof, box 734, S. Brownsville, Pa.; blagajnik John Stepek, Box 733: dr. zdravnik J. V. McAnimick, Alicia, Pa. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Manoghela dvorani, Brownsville, Pa. Društveni zdravn br. F. S. Hoover, Brownsville, Pa.
Štev. 36. dr. "Jugoslav Delavec" So. Chicago, 111. — Predsednik Jacob Stajduhar, 9600 Ave. L., tajnik Anton Mutz, 9393 Ewing Avenue, blagajnik Matija Thomas, 9525 Ave. M.
Štev. 37. dr. "Cvetoči Nageljni,"" Cle Elum, Wash. — Predsednik Frank Žagar, Box 801, tajnik Frank Moskon, Box 181, blagajnik Caspar Miller, So. Cle Elum.
Opomba:—Za slučaj, da je v Imeniku kak naslov ali ime, ali kaj drugega napačnega, blagovoli naj se naznaniti gl. tajniku Z.S.Z., da se to popravi.
-o-
Ner jdno.
Na policijsko ravnateljstvo 1-iiteče neki mož* "Včeraj sem naznanil, da mi je bila u-kradena ura, toda bila je pomota. Uro sem izgubil in sem jo zopet našel." Policijski komisar: "Obžalujem, tat je že v zaporu."
Iz otroških ust.
Stric Janko, ki je bil mornar in je rad žvečil tobak, je prišel na dopust. Mali Mirko ga ogleduje ter reče: "Stric, čemu pa čokolado vedno ven pljuješ?"
POZOR!"
M-f-.f: i * ^ig
n&mW

Izdelujem najboljša zdravila na svetu! Alpen tinktura, ki učinkuje takoj, da prenehajo izpadati lasje in v kratkem času zrastejo lepi gosti in krasni. Bruslin tinktura proti sivim lasem od katere vam v par dneh postanejo popolnoma naturni, take barve, kakoršne ste imeli v mladosti. Wahcic Fluid proti revmatizmu, trganju po kosteh, in proti oteklini, je uspešno zdravilo, ki vas v kratkem času popolnoma ozdravi. Izdelujem še mnogo drugih zdravil, katerih hi ne smelo manjkali v nobeni domači lekarni, krilcro držite pri hiši. Pišite takoj po brezplačni cenik, katerega bi morala imeti vsaka družina. $5.00 vsakemu, ki bi -rabil moja zdravila hrez uspeha.
JAKOB VVAHČTČ 143G E. 95th St.. Cleveland, Ohio
Še malo časa
Le še malo tednov in poletna potniška sezona bo pri kraju. Vendar pa ima še vsak rojak priliko, da se pridruži enemu od naišh skupnih potovanj in se tako okoristi na ugodnostih, ki jih ista nudijo.
SATURN!A NA 14. JULIJA: Ta novi parnik ima rabiti do Trsta samo 12 dni in nudi jako lepo vožnjo za one. ki so radi dlje časa na vodi in poceni vožnjo za one, ki imajo velike ! družine. Pripravlja se večja skupina rojakov za ta datum.
O v
po ziiizam ceni,
Skupina devetih knjig za

PARIS NA 16. JULIJA: Na tem znanem in priljubljenem parniku se vrši naše zadnje poletno skupno, potovanje. Kakor za vsa druga potovanja velja tudi za to potovanje pravilo: Prej ko se kdo priglasi, boljši ta prostor dobi.
TUDI SE OBRNITE NA.NAS: <(
a)	kadar pošiljate denat	kraJ
ali kadar ga dobavljate iz kraja;
b)	kadar rabite pooblastilo, kupno po-: godbo, izjave ali kako drugo notar- < sko listino;
c)	kadar želite dobiti kako osebo iz i starega kraja, ali kadar imate kak
drug posel s starim krajem. Vse pošiljke na slovite na slovensko banko:
Zakrajšek & Česark
455 West 42nd Street, New York, N. Y.
1.)	ZABAVNIK. Zbirka družabnih iger, "trikov" in "črnih umetnosti", s katerimi se lahko ure in ure zabava celo družbo. Cena......................65c
2.)	NA NEGOTOVIH POTIH. Mična in zanimiva povest iz ameHšk-ega življenja. Cena............30c
3.)	SADJE V GOSPODINJSTVU. Pouk in navodila gospodinjam, kako se da navadno sadje, surovo ali kuhano, pripraviti v okusna jedila. — Cena ..........................................................,.....75c
4.)	Za krščanski socijalizem. Edino socijalizem bo rešil človeško družbo propada. A ne svobodomiselni socijalizem, ampak socijalizem na krščanski podlagi. Ta knjiga vam nudi jasen pogled v njega bistvo. Cena...............................50c
5.)	PET KNJIG GORIŠKE .MOHORJEVE DRUŽBE ZA L. 1928. Izmed teh ste dve povestni knjigi dve poučni in en koledar. Cena............$i.lO
SKUPAJ...................$3.30
Ako naročite skupaj vseh navedenih devet kr.jig
naravnost iz naše knjigarne in pošljete denar naprej, jih dobite za znižano ceno	,
$z.oo
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1S4& WE&T 22nd STRE^T, ^ CHfcAtfo, ILL.
ilUof«
Ul

;>■ " ■	r -
3qmer1karsk! bcdvehed
Sreda, 4. julija 1928.
eamnmmas
Džungla
imnaininimgtfe
— ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
m *
"Trzan, sedaj nisi več v džungli, ampak v naselbini belih ljudi! Zapomni si, da ljudje niso tv i sovražniki! In pa tudi to, da nimaš pravice ubiiati! Med ljudmi veljajo postave in če ti kdo kaj hudega stori, ga kaznuje postava, ne pa ti. Ce koga ubiješ, prideš pred sodnika in ta te ho obsodil na smrt.
Še hude težave bom imel s teboj v svetu, cla te bom obvaroval pred sodni jo —. Gorje pač tistemu, ki se te bo lotil!"
"Torej pa pojdiva med nje, da naju ubijejo''* io smejal Trzan.
Stopila sta iz gozda na travnik in se približala delavcem.
Eden črncev je slučajno pogledal proti
gozdu.
Zelo čudno sta bila oblečena. Trzan je nosil svoio usnjato obleko, kratke hlače in nekako suknjo brez rokavov. Arnot pa si je mesto svoje že zdavnaj strgane obleke sesil in skrpal iz starih jader in živalskih koz nekaj, kar ie bilo prej vsemi, drugemu podoo-110' samo obleki ne. Pri vsem tem sta bila oba oborožena, eden s puško, in samokresi, drugi
s tuljem in lokom. .
Ko ju ie torej črnec zagledal, je v blaznem strahu kriknil, vrgel roke kvišku in planil proti ograji, tovariši pa za njim.
Tudi od drugih strani so zadoneh glasni kriki, vse je letelo vkup in iskalo varnega zavetja za ograjo in vrata so se trdno zaprla.^
Arnot in Trzan sta prišla do ograje. Rr in vtfc je potihnil in za vrati se je nekdo oglasi! v francoskem jeziku:
"Odkod prihajata? Kaj hočeta?"
"Prijatelja sva. Francoza!" je odgovoril Arnot. "Izgubila sva se v džungli. Že mesec dni iščeva belih ljudi. Prosiva za sprejem.'
"Odložita orožje! Potem smeta vstopiti/'
Arnot je mirno odložil puško. Trzan pa obotavljaj e se svoj lok in tulj.
Vrata so se odprla.
Častitljiv mož v beli obleki in z dolgo brado je stal o red njima. Zadaj pa so se gnetili črnci. Zvedavo ju je gledal, pa ne neprijazno.
Arnot se je predstavil.
"Dovolite, častiti oče, jaz sem Pavel Arnot, poročnik francoske vojne mornarice. Tale na ie moj nrijatelj. gospod Trzan."
"Zelo me veseli!"• je dejal mož v beli, dolgi obleki. "Jaz sem oče Konstantin, francosni misijonar. Tole ie naša misijonska postaja. Prosim vstopita! lies izreden slučaj, da morem ponuditi gostoljubnost dvema rojakoma v tej divjini! — Ampak gospoda, taka sta pa zares da bi se vaju ustrašil!"
Podali so si roke in tudi Trzan je stisnil misijonarju roko, ko je videl, da je to storil Arnot.
TIT.
Kako se je Trzanu godilo, ko je prvikrat prišel v svet.
Arrr je potovanje utrudilo, preveč je zaupal svojim močem in leči je moral za nekaj časa. Trzana pa se je lotil oče Konstantin in ga vzel v šolo.
Arnot je namreč že koj prvi večer pripovedoval misijonarju zgodbo g Trzanovi preteklosti. Oče Konstantin je imel bister pogled in blago, plemenito dušo. V srce se mu je zasmilil ubogi, belokoži poldivjak, ki ni vedel ničesar ne o svetu ne o Bogu. Spoznal pa je že koj na prvi pogled izredne dušne vrline mladega človeka in sklenil je zasejati v njegovo srce prvo dobro seme ter rešiti, tako pravil, dragoceni biser, ki se je skrival pod poldivjo zunanjostjo "džungelske sirote".
Seveda je bilo časa le malo, ker obema, Trzanu in Arnotu, prvemu še posebej, se je mudilo dalje. Pa oče Konstantin je le upal, da bo svojega dovzetnega učenca vsaj za krst pripravil.
Med učiteljem in učencem je kmalu vzklilo prav prisrčno prijateljstvo. Oče Konstantin je vzljubil resnega, redkobesednega mladega rojaka, njegovo odkritost in nepokvarjeno svežost, Trzan pa se je z vso dušo oklenil blagega, plemenitega moža, ki mu je s svojimi nauki odprl ves nov svet.
Srečo je imel Trzan, da je na svojem pohodu v svet zadel na očeta Konstantina. "Če so vsi beli ljudje taki", je pravil, "kakor oče Konštantin, potem bo svet res lepši nego je bila samotna džungla!"
Dnevi so minevali. Arnot se je čutil že dovolj trdnega, prišel je čas odhoda.
Trzana so krstili, Arnot mu je botroval. Tisti dan sta oba dobila nove, lične obleke, ki so jih pripravile pridne roke misijonskih sester. Vsa naselbna se je veselila, kajti Trzan je postal ljubljenec vseh, posebno črnci so se ga oklenil!.
Drugo jutro sta odpotovala. Slovo je bilo
težko, posebno za Trzana.
Oče Konstantin," je rekel ob ločitvi, "če mi kedaj na svetu ne bo ugajalo, se vrnem k vam!"
Ni slutil tistikrat, da bodo njegove besede tako kmalu resnica —.
Potovanje ni bilo več naporno, srečavala sta naselbine, kjer sta si lahko odpočila in se oskrbela z živili, nekatere dni sta imela na potu celo druščino. Vse je kazalo, da se bližata obljudenim krajem.
V	štirinajstih dneh sta prišla do prvega mest/t.
Ležalo je ob ustju velike reke. Trgovski parniki so se zibali v zalivu, čolni so drseli po morski gladini, živahen promet je vrvel po ulicah.
Trzan je prvič v življenju gledal kos "velikega sveta".
Kolikokrat si je v svoji samotni džungli želel, da bi kedaj videl mesta in hiše belih ljudi in vsa druga čudesa, ki je o njih bral v knjigah...
Ko pa je gledal pred seboj vse to in še mnogo več nego je našel v knjigah, se ga je lotila čudna plahost.
Najrajši bi se bil skril v drevo in od tam bi nezaupno opazoval množice belih ljudi, ki so hitele sem ter tja po cestah naselbine, šum in ropot vozov in strojev in avtomobilov ga je vznemirjal, sam ni vedel, kam bi se naj-prvo obrnil, kaj bi naj prvo poslušal.
Vse preveč je še pač bil vajen divjega življenja v džungli, kjer je vsak najmanjši šum utegnil pomenili nevarno,' bližajočo se ropa-rico, kjer je vsako srečanje z živim bitjem u-tegnilo pomeniti boj na življenje in smrt. Plalia, divja žival je še bil. Če pripelješ srno iz gozda domov, se tudi plašno umika in se vsakega šuma ustraši. Prav tak je bil Trzan.
I11 polno neprijetnosti je doživljal.
V	tesnih, ozkih hišah je moral stanovati in po ozkih ulicah in obdelanih cestah hodit?, niti poskočiti ni smel, ampak venomer lepo umerjeno korakat, kakor ga je naučil Arnot, v družbi je moral ure in ure lepo mirno sedeti na stolu, pri mizi je moral vzeti v roke osovražene vilice in nož in žlico. To je bilo skorajda preveč za svobode in neprisiljenorti vajenega Trzana. Vse kosti in mišice so ga bolele od počasne hoje in od sedenja.
Toda razumel je, da se bo treba na vse to navaditi, razumel je, da njegovo dosedanje življenje ni bilo za belega človeka spodobno. Jasen namen je imel pred očmi, trdno voljo pa tudi, — človek je hotel biti, kakor so drugi njegovega rodu.
In navadil se je na vrveče množice ljudi, na vozove in stroje in avtomobile, čudni glasovi "kulture" ga niso več plašili, posilil je svoje krepke, svobode vajene mišice v ozke prisiljene meje, v katerih se kretajo olikani ljudje in kmalu pač nihče ne bi verjel, da je mladi, izredno krepko zrastli gospod v neo-madeževani beli obleki, ki se smeje in govori z drugimi vred v živahni veseli družbi, — da je ta človek pred par meseci še polnag po drevju divje džungle plezal, zasledoval leva in panterja, in si tešil glad s sirovim svežim mesom.
Arnot je bil zelo vesel svojega brihtnega, dovzetnega učenca.
Ostala sta dober mesec v mestu.
Arnot je brzojavno obvestil svoje povelj-e živi in da je zdrav ter prosil za \ee mesecev dopusta. Obenem je naročil tudi denarja. Potrebovala sta ga za potovanje na Francosko, pa tudi jadrnico sta nameravala najti in dvigniti Porterjev zaklad v džungli.
Gospod John Trzan — tako se je zdaj pisal — je bil kmalu splošno priljubljen družabnik. Njegovo mirno, tehtno obnašanje, njegov odkriti, prikupljivi obraz, njegova zdrava, čila svežost, — vse to mu je pridobilo v kratkem vse polno dobrih prijateljev. — Vse ga je rado imelo.
Pa je tudi znal pripovedovati kakor nihče drug. O življenju v džungli, o levu, tigru, slonu in o drugih živalih pragozda je znal govoriti, kakor da je sam kedaj živel med njimi. Nikdar, tako so pravili, še niso culi koga, ki bi bil tako natančno poznal življenje divjih afriških roparic.
Pa ne samo, da je bil priljubljen, — pravo čudo je bilo za vse mesto. Ni mu namreč minil dan, da ne bi dobil prilike pokazati svojo silno moč in izredno gibčnost. Nekoč n. pr. je pridrvel Črnec orjaške postave pijan po ulicah, z nožem v roki. Vse se mu je umikalo.
(Dalje prik.)	v
V menažeriji.
Ravnatelj hlapcu: "Če le še enkrat pozabite zapreti levjo kletko, vas takoj odpustim. Le pomislite, kako lahko nam pri sedanji tatinski epidemiji kdo
ukrade kakega leva!"
* * *
Ni vedel, da je tajnost.
Prvi brivec: "Kaj praviš ti okrog ljudem, da sem jaz bedak?" — Drugi brivec: "O-prosti, nisem vedel, da je to
ljudem — kaka tajnost!"
* *
Nemožna želja.
Gašper: "Rad bi se oženil s pametnim, nežnim, naobraže-
nim, skromnim, varčnim dekletom. . ."
Miha: "Ne pozabi, dragi Gašper, da je mnogoženstvo
zabranjeno. . . "
+ * *
Tega ni nikjer.
Stara dama beraču: "Ko sem vam včeraj dala nekaj denarja, sem vas videla, da ste takoj zavili v gostilno. Ali ni to greh, da za žganje daste denar?" Berač: "2al, do danes še nisem našel gostilne, kjer bi dali žganje brez denarja."
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
					
^'yJLr'j^vy t		^SSfJfSSIIWRL i WpfA			
"0000<>00^<><KX><X><><><><><><>0<>-0<^	<
PISANO POLJE
>000000000000 ^ j Trunk' 00000000000o
Columbia
i^&Records
Made the New Way £iectricaity
Vir*-tonal Recording - The Records without Scratch
Naznanilo!
Da ustrežemo mnogim našim odjemalcem, kateri so povpraševali po COLUMBIA ploščah, smo sprejeli v prodajo tudi plošče te firme. S tem naznanjamo vsem, ki jih žele dobiti, da jih od danes naprej lahko dobe pri nas.
Columbia
NEKATERE IZMED NAJNOVEJŠIH SLOVENSKIH COLUMBIA PLOŠČ.
25082—Bod'	moja, bod* moja Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton..................75c
25086—Še kikelco prodala bom
Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c
25071—Regiment	po cesti gre, s petjem Sebehlzr- !:oračnica, harmonika ................................75c
25072—Štajerska Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c
25074—Sokolska	koračnica
Kje je moja, harmonika in kitare............................75c
25075—Slovenske	pesmi
V slovo, ženski duet in klavir....................................75c
25076—En	let* in pol
Ljubca moje, ženski duet in klavir............................75c
25077—Dolenjska	polka
Štajerski Landler, godba ........\...............................75c
25078—Dunaj	ostane Dunaj
Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75c
25079—Danici
Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c
25080—Oberštajeris
Slovenski poskočni šotiš, godba ................................75c
25081—Nemški	valček
Černiška polka, godba .............................................75c
25083——Čez	Savco v vas hodiš
Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c
25084—Nočni	čuvaj
Pevec na note ............................................................75c
75c
25085—Cingel congel
So ptičice zbrane, ženski duet in klavir.
Za vse druge plošče nam pišite po cenik.
Pri naročilih za manj kakor 5 plošč, je poslati za vsako ploščo 5c več za poštnino. Za poštno povzetje (C. O. D.) računamo za stroške 20c. V vašo korist je toraj, da pošljete denar naprej in si prihranite te sL o-Ize.
Pri naročilih od več kakor 6 plošč damo za vsakih 5 plošč 100 igel brezplačno.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET
CHICAGO, ILL.
Rdeča ocena.
Albin Cebular ocenjuje v Prosveti majnikovo Številko Proletarca. Vse je first class. Pustim mu veselje, ako je zadovoljen. Vsak berač svojo i^alho hvali.
So ljudje, ki mislijo, da so sami v najsijajnejši luči, ako druge čimbolj potisnejo v o-zadje in slabo luč. Med te spada tudi kritik Cebular. Sicer poprašuje: "Kaj bi bili Slovenci brez njega (Proletarca)?" — toraj morajo nekaj biti, ko niso brez njega, a ti šmentani klerikalci očividno držijo voz nazaj, da ne more še bolj dirjati, saj ni že vsak sprevidel, temveč šele "prejko-slej utegne sprevideti na lastne oči, samo da mu odpade črn za-stor klerikalizma, kateri mu ne pusti samostojno razvijati svojih misli, ampak mora vsak živeti, kakor mu je 'predpisano'." Hudo mora biti, ko se mora še čakati, da se odpre lesa, in se pride do misli, ko po g. Moleku celo živali — mislijo. Pa so ti predrti klerikalci ptiči. "Ce bi klerikalci prenehali s svojo limanico, to je bajko o posmrtnem življenju, tako nimajo danes nikogar več," se to-goti,. ampak ko šmenti nočejo. Vrlo hudo.
Hudo in še malo žalostno je tudi, "da pri nas (socialistih) dokazi potrjujejo resnico," dalje. "da stojimo (socialisti) na življenjski pozornici življenju iz oči v oči in ne verujemo v polnost zaprtih loncev," in "si ne štejemo v greh, če jih odkrijemo in pogledamo v njihovo praznino," pa ne drvi vse za nami, temveč sledijo raje klerikalcem z limanico.
Ampak korajža velja. Ako jih še nismo, teh klerikalcev, jih gotovo bomo, saj "mi hočemo jasne besede v belem dnevu, ne pa mečkanje v črni noči (uh, uh!)". Zmaga je toraj gotovo naša, ko jo držimo že za rep, kakor nekdanji Avstrijci. In še nekaj za vas, "ki ste še daleč za luno," poglejte in pokukajte, da se "klerikalcem tresejo hlače, ker gremo mi mimo njih" pokrihi riht "in se zanje še ne zmenimo". Bums, papir je bil načečkan, lonci polni, besede "v belem dnevu", klerikalci, "za katere se niti ne zmenimo," ubiti.
Pa bo moral Albin Cebular še dolgo premikati pokrove 11a piskrih, da prikaže v njih klerikalno praznino, in pri tem bo izkusil, da mnogi ne bodo našli nobene klekiralne praznine v piskrih, pač pa strahovito praznino v rdečih loncih.
Limanice, bajke, črna noč, graščaki, samostani, duhovni, pokrite rihte . . praznina . . ne, he — še bo treba rdečega
napihovanja.
* * *
v
Ampak . . .
"Pij ga, kolikor ga prene-seš", je rekel na razstavi jugoslovanskih vin poljedelski minister. Njemu je na tem, da se vina popijejo, in dobijo vinogradniki nekaj dohodkov, država pa tudi malo poreza, davkov. Minister za zdravje pa je zgrbančil čelo in posvaril: 'Po-rr.alo, pomalo, bodite zmerni." Očividno je videl pred seboj zle posledice.
Zdaj je baje med njima majčken prepir, kdo ima prav. Neki hudomušnež predlaga, naj se poglihata pri časi pristne slivovke. Vihar je v glažu vode.
Bi ne bilo tako hudo s koraj-žo poljedelskega ministra, ako bi . . . Tako bo pa bolj opravičeno svarilo zdravniškega ministra: "Pomalo, pomalo."
Ko bi namreč šlo za vina od — trte! Ampak tu je pes pokopan.
Ce kdo v Evropi sploh ne gre naravnost h kmetu, ki je vino pridelal, temveč popije 11. pr. deset četrtink po raznih gostilnah, bo komaj kako četrtinko vjel — od trte, devet četrtink pa bo gotovo od — pumpe. Posledica bo grozen maček, in morda visok honorar za zdravnika. Zato je na pravi poti zdravniški minister s svojim: "Pomalo, pomalo . . ., bodite zmerni."
KNJIŽEVNOST.
Izšla je julijska številka Ave Maria z jako zanimivo vsebino.
Vsebina: Moj Bog, Ti si velik! (Pesem.) Okrožnica "Mi-serentissimus Redemptor". — Drugi govor o kolektah. — Vzbudi se taščica! (Pesem.) — Zmaga presv. Srca. (Zgodba.)
—	Molitev k sv. Cirilu in Me-iodu. — Nočni vlomilec. Črtica.) — O, da bi bil kakor cvet. (Pesem.) — Na pašniku. (Pesem.) — Novice od blizu in daleč. — Ob srebrnem studencu. (Povest.) — Sličice iz Istre. — Obisk pri vzhodnih patriarhih.
—	O slovanski vzajemnosti. — Ni mogoče! (Pesem.) — Glasovi od Marije Pomagaj. — Poznam Te! (Pesem.) — Iz našega ofisa. — Naši mladini.
Cenjenim čitateljem priporočamo, naj se naroče na ta po-učno-nabožni mesečnik. Naročnino pošljite na: Ave Maria, Box 443, Lemont, 111.
-o-
Naročajte najstarejši slovenski list t Ameriki "Amerikanski Slovenec I"
K^'i(>ii?*4 'fifci f%»47&4/&4/mi
Proti želodčnim nered nostim ni boljšega zdravila za otroke.
Mrs.Winslows Strup
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob Saša selitve.
Pokličite Telefon: Rooseveh 8221.
LOUIS STRITAR 2018 W. 21 it Pleče, Chlcs*o. I1L
Vsaki čas in minuto
dobite nas na telefon.
FRANK E. PALACZ, pogrebnik
LOUIS J. ZEPRAN, pomočnik.
1916 W. 22nd Street
Phone: Canal 1267, Stanovanjski Rockwell 4882 In 8/40.
KOSE!
KOSE!
KOSE!
Ravnokar sem dobil zopet veliko zalogo importiranih kos — Vulkan in zmaj. Znano je, da so to najboljše kose, kar jih izdelujejo v Avstrij in Jugoslaviji. Vsaka je garantirana.
Kosa stane $2.50; kosišče $1.75 in brusi so po 75 centov. — Za nakup se priporoča:
MATH STONICH, 303-1. Avenue, Chisholm, Mian.
mJL