St. 43. It V Trslu, v sredo 26. oktobra 1881 Teftaj VI. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. em l V »v ■ r: i NS« • V o.ilnoitl j« mu« i X 1 i ■ /EDINOST« izhaja viako tredo; cena za v*a lato ja 4 gld. 40 kr., za i>>lu leta 2 ald. 30 kr., za Cetrt leta I Rld. 20 kr. - Posamezna Številka pri iipravniitvii lu pj trallkah v Trstu sa dobivajo po 8 kr. — NaroiuHe, reklamacija in inzarate prejema U pravni it v« .via ZmU 4«. VhI doptu m poSilJiuo Urddnlitva >vl» S.la«ara< Tip. 11 ula; vuk m >ra biti fraukir.ui. Rikipini brei posebne vrjdnosti imii vr.iHi). - [i:-n'i (rivu vr«t! imii'iiU in imiUiiIm) s i z ir.i^unlio n> Doliodbl -prav canAi pri kratkih oglasih z drobnimi firkim mi pladnja z.v vnk» bi»j,lo 2 kr Drultvo „Edinost". napravi v nedeljo, dni 30. t. m. v Dolini veliko slavnost v spomin dolinskega taborja dni 27. oktobra 1878. Slavnost se bode vršila na taborilču, (na velikem trgu v Dolini, kder ne odkrije lep spomenik: 3'/, metre visoka piramida z napisom: »V spomin dolinskega tabora dnć 27. oktobra 1878»). Spored slavnosti: 1. »Želje Slavjana«, poje zbor dolinski. 2. Govor in odkritje spomenika. 3. »Iskrica domoroana«, poje tržaški zbor. 4. Govor o narodnih naših terjatvah na taboru. 5. »Jadransko morji«,, pojeta zbor dolinski in tržaški. 6. Sretkanje na te lc darove: I. Sodček najboljše Bržankc, II. ena ura, III. en dežnik, VI. en tucat najfinejih roboev, V. en kos kotenine, VI. veiJ zvezkov poduSljivih knjig, VII. podoba sv. Cirila i Metoda. VIII. par svečnikov, XI. paket finih cigar, X. nekaj za smeh. Po dovršenej slovesnosti bodo: javni občni zbor političnega društva „Edinost" v dvorani gostilne g. Pangerca, Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Sporočilo tajnika. 3. Sporočilo denar niča rja. 4. Resolucija zarad zidanja nove železnice , ki bode Trst vezala po najkrajšem potu z notranjo Avstrijo. 5. Volitev predsednika, 9 odbornikov in 9 namestnikov. C. Posamezni predlogi. Po občnem zboru petje in prosta zabava v omonjenoj dvorani. Številke za srečkanje se bodo prodajale na omenjenem trgu uže pred začetkom slavnosti po 10 soldov. V Trstu, 23. oktobra 1881. Odbor društva „Edinost". Ako bi bilo vreme neugodno, preloži se slavno«1 na prvo nedeljo z lepim vremenom. Domoljubom vseh stanov! tKonee.) Naš narod potrebuje torej v tej zadevi pomoči, in pomagati mu je treba v pravem času, ako hočemo, da ne zapade še žalostnejšej osodi. Dekliške šole bile bi s primerno osnovanim podukom tukaj na pravem mestu. Iz njih bi prihajale narodu telesno in duševno dobro iz-veibane gospodinje, katere bi navdušeno skrbele za telesno in duševno blagostanje svojih podložnih, in tako bi se blagostanje in sreča zopet povrnola, brez katerih si tudi izdatnega napredku misliti ne moremo. Torej domoljubi in možje, kateri imate srce za narod, katerih beseda velja pri narodu i na višjem mestu, — storite ta velevažni korak in priskrbite slovenskej mladini nežnega spola, saj kolikor bi po sedanjih razmerah mogoče bilo, dekliških šol. Zraven teli naj pa tmli drugi domoljubi, katerim za blagost naroda srce bije, po svojih močeh na to delajo, da se to tudi vresniči. Preidimo seda) na drug predmet. Mnogo se dane* govori In pile o preuat rojenji gospodarstva, o načinih in pripomočkih, kako bi se propadlemu narodnemu gospodarstvu pomoglo. Mnogo naivetovanih pripomočkov je veljavnih, mnogo tudi ne. Denar je v prv«j vrsti re« najbolji pripomoček, da se odpravi bela kmetova, a to le po enej strani. Koliko na priliko kmetu koristi denar v pov/.digo in zbo^Sabje njegovega gospodarstva, ako ga bode vporabljal edino le v poplačanje starih dolgov ali ga pa veči« n oma porabi za vsakdanje potrebe. Najprvo bi trebalo popolne prevstrojitve v družbinskem li-venji; izvesti bi, bilo treba način, po katerem lil se mnogo manj porabilo, a nnogo več prihranilo, nego se, kar bi vednemu kopičenju dolgov konec naredilo. Posamezni domoljubi, kateri so bolj obdarovani z posvetnim premoženjem, naj bi, ker jim je to lažje storiti, svoja gospodarstva izgledno uravnali, kar bi na mnoga druga gospodarstva blagodejno upljivalo. Uho i-nejši kmet so izgovarja navadno z uboštvom, da mu ni mogočo ravnati tako, kakor ravna ta ali oni premoŽniši gospodar. — Ali taki izgovori so večinoma prazni, saj nas vsakdknja skušnja ufil, da mnogo premoŽnejSih gospodarjev manj porabi za svoje vsakdanje potrebo, nego njihovi uboŽnejSi sosedje. A zakaj to? Zato, ker tak gospodar preračuni na najmanjši votum, koliko bode potreboval od te ali one stvari — in s tem ravna varčno in porabi le za potrebo, mej tem ko njegov ubožnejSi sosed kupuje nekako brez namena in prevdarka, koliko se porabi in kako, pri Čemer pa on vsakako slabeje živi, nego njegov sosednji gospodar; zraven se pa še zadolži in to vse zbog nerednega gospodarstva. Izgledno uravnana gospodarstva posameznikov In poduk bi v sedanjih časih mnogo koristila, ter zaspancu odprla oči. In tukaj poživljam domoljube vseh stanov ( naj ne drže križem rok, naj ne brzdajo preveč svojega jezika, temuč si k srcu vzamejo prelepi pregovor: govorjenje je razsvetljenje. Govoriti je treba in izpodbujevati, saj prilika se nam ponuja k temu vedno v obilnej meri. Ko se ob nedeljah in praznikih pod »lipo domačo« zbere mnogo vaških možakov in mla-denlčev, kateri postanejo gospodarji, tedaj je lepa prilika napeljati pogovor o gospodarstvu, poljedelstvu, živinoreji itd. Ko se uname živ pogovor, napelji besedo na ta ali oni predmet, ter s živo in prepričevalno besedo govori zbranim kmetom, kako bi se dalo to in ono zboljšati; prepričuj jih, da je bolje tako ravnati, kakor ravnajo drugi umni gospodarji, kakor nas učć dobri kmetijski časniki itd. Ako bode tvoja beseda živa in prepričevalna, ne bode zaman tvoj trud, kajti marsikatera tvoja beseda pade v rodovitno zemljo in obrodi stoteren sad. In sploh, kedor živi mej prostim narodom, ima zmirom priliko priti z jednim ali drugim v dotiko, ter videti, kako ta ali oni ravna, ter ga pri napačnem ravnanji podučiti, da njegovo ravnanje ni pravo, naj ravna drugače. Občevaje s prostim narodom imaS zopet lepo nalogo podučevati ga o politiki in političnem živenji. Koliko bi ini Slovenci bili uže na boljem, ako bi se bilo prav v politiki k narodnemu pro-bujenju več storilo. Naš slovenski kmet rad posluša, ako mu pripoveduješ razno politične do-godbe, k čemur bode zmirom vedel dodati še svoj komentar. Torej je gotovo vsakega domoljuba najsvetejša dolžnost, tako poduka željno ljudstvo tudi podučevati in mu razlagati vsakovrstne politične in druge dogodbe, katere ga bodo zanimale ter mu služile k večjemu narodnemu probujenju in omiki. Na dalje naj bi se priprostomu Iju Islvn razlagal pomen in korist avtonomnih in drugih naprav, kakor tudi političnih in političnega ži-venja sploh. — DandenaSnji je skoraj vsak več ali manj navez in na politiko, torej je neobhodno potrebno poznanje taiste vsakemu, vzlasti nam Slovencem ni to odveč, ker prav nas hoČ"jo odpadniki naroda in naši sovražniki z svojo sleparsko politiko po^oltnoti v svojo nenasičeno žrelo. Koliko bi se narodu koristilo tudi z une-rnanjem veselja do čitanja. Ites je, da ima »družba sv, Mohora« ogromno število udov iu teh največ iz kmetskega stanu — ti torej vsi čitajo — ali to še ni vse in tudi ne dovolj. Imamo namreč obilo še drugih knjig in časopisov, kateri so pa mej narodom še vse premalo razširjeni. Mi sicer ne trdimo, da bi moral si krnet vsako knjigo in vsak časnik naročiti, kar pri sedanjili slabih okoliščinah tuli mogoče ni, pač pa je neobhodno potrebno, da bi bil vsak kmetovalec in gospodar naročen saj na dober kmetiški časnik. Kder so čitalnice, tam si vsakdo lahko za malo krajcarjev čitanja priskrbi. A Žalihog, kako žalostno je še vzlasti o tej zadevi; koliko imajo nekatere udov in še ti udje gledajo, da bi časopise čitali brez plačila; drugim je pa le za osobne stvari, ne toliko /.a narodno stvar; od tod tudi takovo mlahovo stanje veČine čitalnic. Ćas je, da bi tudi o tej zadevi odlični rodoljubi storili enkrat odločen korak, ter takemu pogubnemu stanju, katero nam ne prinaSi druzega, nego škodo iu posmeh naših nasprotnikov — za vselej konec naredili. Zopet pri tej točki moram zabelježiti, da se je od strani domoljubov pri narodu premalo storilo. Ali ni to žalostno, ako uže več nego po dvajsetih letih obstanka nekaterih čitalnic slišiš priprosto ljudstvo še govoriti, da čitalnice so le za gospodo, ne za kmeta, kar izhaja iz pre-malega poduka. Domoljubi, stopimo tedaj po-bližje k narodu in povejmo mu, da so vse naprave k njegovemu blagostanju, da se jih le v pravej meri posluži in naj ne zamudi prilike se jih posluževati. Trav tako so tudi čitalnice priprosteinu ljudstvu velika dobrota, ker si za malo krajcarjev more tudi najpriprostejši de-lalec nabrati veliko lepih vednosti, ter si po trudapolnem delu razvedriti telo in duha. Cehi, naši slovanski bratje, naj bodo nam v tem najlepši vgled. Toliko let so prinašali vsi, stari in mladi, ubogi in bogati, Žrtve na altir domovine za krasno nftrodno gledališče — ali glej, tolikoletnl trud In doneski njihovih Žuljev — vse je bilo dne 12. avgusta 1.1. grozna žrtev strašnega plamena I Od daleč so gledali, kako je straSni element razdeval njihovega domoljubja delo; namesto hladne vode so gasile grozni požar njihove solze, katere so tekle iz oči vseh, brez razločka stanu in premoženja. Ali kaj ne stori ljubezen do domovine, kder je ona uže na najvlšjej stopinji narodnega razvitka: Še tisti hip, precej so pričeli nabirati novih darov, da ni razvalinah pogorelega gledišča pozidajo nov narodni hram lepši od prvega. Nabrali so užo v ta namen nad milijon goldinarjev, tako da se jim Evropa čudi ter jih spoštuje; mi Slovenci pa ne moremo niti toliko, da 1)1 v sredini Slovenije si sezidali »narodni dom«, kateri ne treba, da bi moral se z češkim narodnim gledališčem meriti. Kes je, da se z Čehi niti po številu niti po inaterijal-nem stanju ne moremo meriti; ali kaj ne premore prava ljubezen do naroda i — Prokleti egoizem, koliko si uže nam Slovencem škodovali Domoljubi, kateri ste v istini pravi domoljubi, brez razločka stanu in premoženja, stopite po-bližje k ljudstvu in delite mu kruh nauka v vseh zadevali; netite mu domoljubja sveti ogenj v njegovih srcih in pomozite mu do večje sreče. Ne zanašajmo se samo na šolo; šola ne more vsega storiti; Šola naj stori svojo dolžnost, mi domoljubi p.i tudi svoje ne pozabimo. — Šola je vse naše živenje In nikoli proveč ne znamo; učimo tedaj sebe In druge neprenehoma, a pri tem naj nas vedno vodi najčistejša in nesebična ljubezen do domovine in naroda. 1. Deželni zbori. Trtalki. Četrta seja, dne (S. oktobra. Na dnevnem redu jo posebne komisije poročilo o vladnej zakonskej predlogi gledf* pogozdovanja Krasa v tržaškej okolici. Poslanec Nabergoj izreče, da sta se inu razprava in zakon stoprav danes dostavila, in želi, dn se razprava predloži na dnevni red prihodnje seje, ker je stvar deželi velevažna. Deželni glavar odgovori, da je vladna predloga i da se tedaj mora prod vsemi druzimi rečmi obravnavati ter da se je tiskana razposlala, kakor hitro je bilo mogoče. Gospod Nabergoj se obrne na vladnega zastopnika, naj bi se obravnava odložila, Deželni glavar Izjavi, da ima deželni /.bor o preložitvi odločiti. Pri glasovanji vstane le 5 poslancev za Na-bergojevo predlogo in zato se obravnava o zakonu prične. Pri generalnej debati izreče g. Nabergoj, daje vsak paragraf te postave nasproten interesom okoličanov; on se ne upira pogozdovanju, kakor tacemu, meni pa vendar, da mora deželni zbor s pravnega stališča več toček zavreči, posebno z ozirom na sklep od 1. julija, po katerem se je na predlogo dr. Dompierija postavila komisija, ki ima preiskati različne posesivne pravice, katere se že niso vredile. Tudi se no zlaga s 5, ker se ne ve, s kom Be i maje obravnave goditi, in tako tudi ue s g. 4, ker sine zahtevati komisija zemljišča, katera koli hoče, hre/. preudarka na škodo, katero mora trpeti posestnik, on ne more umeli, kako se more dajali tak zakon, po katerem je dovoljeno zemljišča jemati, utok pa ni dovoljen, v razsodno sodbo imenuje deželno namestništvo sodnike o lastnej stvari; on neče dalje govoriti o tej stvari, priporoča pa poslancem natančen pretres i nepo-trditev zakona. Vladni zastopnik, dvorni svetovalec vitez Rinaldini misli, da se g. Nabergoj zakonu le zato upira, ker ga ni utognol premisliti, kakor lo sam pripoznava. On pobija Nabergojeve razloge in priporoča, da se sprejme zakon, kateri ju načrtula vlada dogovorno z deželnim odborom, da se ustreže želji deželnega zbora II Poročevalec dr. Monti tudi zavrača Nabergojeve razloge ter priporoča, naj se zakon sprejme. Pri specijalnoj debati se prvi trije paragrafi sprejmi brez ugovora. Pri §. \ Izjavi g. Nabergoj, da je ta §. interesom okolice škodljiv, opira se na oni zakon o pogozdovanju Krasa, ki je bil pred nekoliko leti sklenen, a ne potrjen, po katerem so se zemljišča razdelila v tri vrste (pašnike, gozde, obdelano zemljo) i no more u meti, zakaj se ta primerni zakon ni za podlogo vzel; sedanji zakon ne varuje vlastnine in jemlje okoličanu, kateremu uže tako r.i dovoljeno govoriti lastni jezik, še to inalo, kar ima. On prosi deželni zbor, naj tega paragrafa ne sprejme, ker je za to zbran, da pravico dela in škodo zabranja. Poslanec Burgstaller pravi, da jo tudi glasoval za zakon, omenjeni od g. predgovornika, ali takrat je šlo za razdelitev zemljišč, katero je pa ministerstvo pravosodja zabranilo, da so krivica ne godi. On ima pogozdovanskl zakon za koristen, ker pomanjkanju drv v ok iin prid« in ker nič krivičnega ne zahteva zato, ker se bodo posestva plačevala, Nabergoj nečo, da bi mu Burgstaller poduk dajal o zakonu. On naglaSa, da je gospodarstvu EDINOST. škodljivo, ako sr posestnikom zemljišča je m I jo, Je tudi se plačujejo, ker to m ilo sto goldinarjev, katere kmet dobi, k matu potrosi, da nazadnje nema ni zemljišča ni denarja. Korist pogozdovanja ni velika, občina ve, da sama nema nobenega dobička in lepota nič ne nese, kmet pa potrebuje paše. On prosi 5e enkrat, naj se paragraf ne sprejme. Vladni zastopnik ugovarja zopet ter pravi, da se g. Nabergoj iz trme protivi. Naj bere Se enkrat paragrafe in videl bo, da so posestniki z vsemi mogočimi previdnostmi zavarovani. Po poprečnem računu je 7800 oralov površja, katerega se le 1500 oralov pogozdl. Poslanec Nabergoj odvali trmo na zagovornike pogozdovanja — ne pri nas, ampak od Postojne in Goriškega, naj sc začne. S',. 4 se potem sprejme. Pri & 5 praša Nabergoj, kdo Ima pravico, gozd rabiti; poročevalecMonti odgovori: vlastnik, kolikor temu ne nasprotuje gozdni zakon. Nabergoj Želi, naj se to v zakon sprejme. Nadlišek podpira ta predlog. Vladni zastopnik zopet ugovarja. Ker pa Nabergoju več poslancev pritrjuje, upira se mu najprej poročevalec mej tem ko ga Defacis zagovarja i u si pridržuje, dotični dostavek pri tretjem branju nasvetovati. Nabergoj temu pritrdi. Potem se sprejmeta 5 in 0 in tudi 7, če tudi g. Nabergoj ugovarja. Pri §. 8 izjavi g. Nabergoj, da ne umeje, kako more deieino namestništvo v lastnej stvari sodnike imenovati in tedaj želi, naj enega imenujejo zvedene! stranke, drugega deželno namestništvo in ta oba tretjega. Poročevalec se upira temu predlogu, ker je utok dopuščen; Nabrgoj utoku ne prisoja dosti veljave, ker ministerstvo navadno tako rešuje, kakor namestništvo priporoča; g. Nadlišek opazi, da se je v komisijnej seji govorilo o zvedencih, in poročevalec pove, da so po ti-skovnej pomoti dotične besede bile izpuščene M Pri glasovanji Nabergojev predlog ni bil sprejet. Nadlišek ostane pri svojem predlogu, Burg-staller ga podpira, u tudi ta dostavek pade. 8 in 9 in tudi drugi se sprejmejo. Poslanec Dcfacis nasvetuje tretje branje. Prvi trije paragrafi se sprejmo brez ugovora. Pri §. 4 nasvetuje Defacis, naj se zgoraj omenjeni dostavek uvrsti; tudi Nadlišek to priporoča, ker se no more brati to, kar ni pisarno. Poročevalec pa se tomu ustavlja, vladni zastopnik sicer nema nič zoper to, miBli pa, da ni potrebno in Želi, naj se sprejme, kakeršen je. Defacijev predlog pade. Vsi drugi §§. se sprejmo brez ugovora, tudi točna 11 poročila, ki naroča delegaciji, naj stori potrebne korake za dotični državni zakon. Pred sprejetjem vsega zakona prosi g. Nabergoj deželnega glavarja, naj se zapiše v zapisnik njegov ugovor zoper zakon, ker je okolici škodljiv. Istrski. Sedma seja, dne 6. oktobra popoludne. Na vrsti je predloga deželnega odbora, naj se sezida v Poreču za deželne gosposke poslopje, ki bi stalo G0.000 gld. Finančni odsek priporoča to predlogo ter predlaga, naj deželni odbor stori potrebne korake i zboru poroči v prihodnjem zasedanji, da se storć konečue določbe. Manjšina pa predlaga, naj se z oziroin na slabo denarstveno stanje preide na dnevni red. Sprejet je bil večine predlog. O domovinskej pristojnosti se izreče zbor za načelo, da nepretrgoma desetletno stanovanje v občini daje pravico na domovinsko pristojnost. Potem so se sprejele nekatere predloge o filokseri, kuko bi se nje širjenje ubranilo. V odbor za reklamacije pri uredbi zemljiškega davka so bili izvoljeni: A. Glaricl iz Bu-' zeta, dr. E. Mrak iz Pazina, K. Orlić in Fr. SbiSa iz Poreča; za namestnike: Fr. Brada-inente in Fr. Danelon iz Poreča, dr. J. Petris iz Cresa, in dr. F. Segher iz Pazina. Osma seja, dne 7. oktobra. Na vrsti je bilo ministersko praŠanje o pre drugačbi upravilnib oblasti. Zbor je o tem odgovoril na predlogo politično-ekonomičnega odseka, da ni potrebno, da se ločijo nekatera opravila mestne policije iz občinskega področja; zbor pa vendar pripoznava potrebo, da se pro-meni način utoleov pri stvareh mestne policije tako, da bodo stvari, pri katerih ne gre za globo, odločevale samo avtonomne gosposke, kadar pa gre za globo, takrat pa državne gosposke. Zbor se izreče zoper okrajna zastopstva, a naglašuje potrebo, da se po zakonodavnom potu poskrbi, da bodo mogle občine zavestno oprav. Ijuti izročena jim dela. Želel bi se večji nadzor deželnega odbora nad občinami i neobhodno bi potrebno bilo stalnih občinskih uredov in uradnikov, ki ne bi podvrženi bili vsakej promenl občinskega zastopata. Ker pa lo spada v področje deželnega zbora, treba bode, da se te zadeve vredo po deželnem zakonu. S tem so bili rešeni vsi predmeti letošnjega zasedanja in deželni glavar je po kratkem govoru o iborovem delovanju zaključil zbor s trikratnim »živio« na Njegovo veličanstvo cesarja in kralja Fr. Josipa I. Kranjski. Peta seja, dne S. oktobra. Prošnja rirknilke šolske občine, naj se jej da 2000 gld. na posodo za razširjenje Šolskega poslopja, izroči se finančnemu odseku, in prošnja posestnikov katastralne občine Zelimlje, naj se predrugači deželni zakon od 25. novembra 1880, upravnemu odseku, poročilo deželnega odbora o zidanju novega deželnega muzeja z imenom »Rudolfinuin«, pa finančnemu odseku. Zbor pooblasti deželni odbor, naj mestno ledenico kupi za 1900 gld. in privoli 800 gld. za njeno popravo. Dr. Pavlu Prajniču, zdravniku pomočniku v blazničnej podružnici na Studencu se podeli deiinilivna služba. Proračuni deželnih dobrodelnih naprav, namreč proračun boiničnega, porodiškega, naj-deniškega in lda/uičnega zaklada se sprejmo po nasvetih finančnega odseka. Računski sklepi zaklada posilne delalnice, boiničnega, porodiškega, najdeniškega, gledališkega in ustanovnega zaklada za leto 1880 se potrdijo, kakor tudi proračuna poslednjih zakladov za leto 1882. Dunajskemu društvu za oskrbovanje bolnih dijakov se dovoli 50 gld. podpore, Ludoviku Grilcu, učencu dunajske malarske akademije tudi 50 gld., novomeškemu društvu za podpiranje dijakov 200 gld., podpornemu društvu slovanskih dijakov v Gradci 50 gld,, juridičnemu društvu na Dunaji30gld. Kranjskemu ribarske mu društvu se dovoli 100 gld. ko ustanovni prilog. Občini Slavina, naj se jej opusti povrnitev bolničnih troškov, odbije se prošnja; deželnemu odboru se naroči, naj skuša polagoma izterjati normalno-šolskega zaklada zastanke, ki znašajo 16.606 gld.; kranjskej hranilnici se izreče zahvala za podporo ljubljanskega gledališča. Deželni odbor se pooblasti, da sme Šolskej občini Boštaju za zidanje nove šole 1000 gld. brezobrestno posoditi, Če se prepriča, da je potrebna. Dopisi. V Dolini 22. oktobra. Zopet je prilika dana, da se od blizu In daleč zbere slovenski svet v prijaznoj Dolini, kajti še je v globokem spominu sijajui tabor, na katerem se je pod milim nebom izreklo, da smo zvesti Avstrijci, da ne bode nikdar Italija tu gospodarila, dokler bo živ naš rod. V nedeljo 30. t. m. se odkrije krasen kameniti spomenik, piramida 3'/, metre visoka, v spomin slavnega taborja, kateri je irredenti zadal udarec, da se je daleč v Italijo čutilo. Učimo se od naših nasprotnikov, slavimo posebno momente slovenskega gibanja z spomini, ki ne bodo v narodu nikdar pozabljeni. V sosednjej Italiji načelniki irredente narod v živem gibanji držć s tem, da spomenike stavijo osobam, katere so se v patri-jotičnih činih proti Avstriji tu ali tam skazale. Vse drugače pa je spomenike staviti činom, katere bode zgodovina hvalila na veke, kajti prav taka dela utrjujejo okope proti narodnim in državnim sovragom. Da ni bil v Dolini zadnji tabor, to je gotovo; ako Bog da i sreča naroda, zberemo se prihodnje leto v središču Istre, Dolina so bila le vrata, skoz katera je narod po dolgem spanji slavno stopil v svojo hišo. Tedaj, Slovenci, pridite od blizu in daleč k nam v prijazno Dolino, letos imamo tudi dovolj dobre bržanke, katero uže otdaljeni Kranjci obilo odvažajo. Snidimo se zopet na mestu, kder je 4000 slovenskih src priseglo pred tremi leti braniti svoj dom, svoj jezik, svoje šege. Pokažimo zopet, da je to, kar smo enkrat izrekli, sveto; obnovimo z domoljubnim čutom svojo prisego. Naj bode 80. t. m. v resnici zopet narodni praznik na obalih Adrije, naj spomenik poznim vnukom naznanja, da se je tu boril narod za svoje pravice. — Spomenik je izvrstno izdelal kamenosek Anton Trobec od sv. Ivana pri Trstu, katerega priporočamo vsem, ki potrebujejo altarjev ali kakoršnih koli spomenikov iz kamena. Da sc vidimo v Dolini 1 Dolinski. Iz IržaSkc okolic« 16. oktobra. (Poduk o naprav/Janji vina.) Po italijanskih časopisih je bilo naznanjeno, da napravi kmetijsko društvo v vrdeljskej šoli poduk v vinarstvu i da bo o tem razlagal g. Ivan de Bal-dini, v Italiji preskušeni vinoslovec. V ta namen je naprosila kmetijska družba gospoda Živica raznih novejših strojev za pripravo vin. Mej temi so bili trije različni stroji za »mašfienje«; mreža za obiro jagod z grozda, jako priprost i praktičen stroj. Posoda za vrenje mošta, podobna na>einu čebru, katera je popolnoma zaprta, in ima pri drugej tretjini visokosti luknji-čavo dno, katera loči mošt od tropin. Dobrota poaode je ta, da loči mošt od zraka, kar ga varuje kislobe, i ga dola dolgotrajnega. Dalje smo videli prešo, jako trden in praktičen stroj. Preiskovani mošt z »moštno vago« je pokazal 16*/, sladkorja, ta preiskava ima to dobroto, da vincar lehko vidi, ali je treba moštu dodati cukra ali ne. Te poskušnje se je vdeležilo več gospodov iz kmetijske družbo, dve gospi in malo slovenskih vincarjev I učiteljev. Poskus se je delal s črnim grozdjem z ro-janskega Šolskega vrta, kateri je pod nadzorstvom vrlega učitelja g. J. Toroša. Namen tega nenavadnega poduka je dober, ali škoda, da naši ljudje ne morejo imeti obile koristi od njejia, ker se ni podučevalo tudi v slovenskem jeziku. Sicer je namen slavne kmetijske družbe hvale vreden, za kar smo jej tudi hvaležni. Iz VareJ 18. oktobra. NaŠej drugej »Edinosti« je bilo uže naznanjeno o strašnej bolezni, katera je zadela našo ubogo vas Vareje meseca avgusta in septembra, da je namreč blago nekim gospodarjem počepalo na vrančnej bolezni, in da so ljudje po zapeljivosti strupeno meso jedli, zato zboleli, nekateri celo umrli, Poleg te nesreče nam bo pridelki: seno, žito, sploh vse oranje pod zlo šli, škode je nad 1000 gld. Ubogo naše ljudstvo je usmiljenja vredno. Dobrotniki, pomagate nami Vsako darilo nam dobro pride; bojimo se zime, kor nemamo, s čiin bi sebe in svojo deco prebran ili in oblekli. Dobrotniki, pošiljajte mile darove našemu čestitemu gospodu Mihi Šobar, kapelanu v Vatovljab, pošta Divača. V Bojanu 16. oktobra. ' [Enakoteije v avstrijskej bilanci, dve noti banki, avstro-kitajska trgovinska pogodba. Panamska železnica i nje promet. Petrolje in petroljika.) Gospod minister avstrijskih financ nepretrgoma dela, da bi dosegel, prej ko mogoče pre-potrebno enakotežje v avstrijkej bilanci. Se v6, da to je Še le pravcato ugibanje, če se mu po-Breči i to doseči — ali g. minister temu pritrjuje, rekaje, da po njegovem posebnem načrtu se i to da prav lahko izvesti. Po njegovem načrtu se nekateri davki povišajo, drugi pa znižajo. V dunajskih finančnih krogih se mnogo 0 tem govori i g. minister si pričakuje tem novim načinom velikanskih uspehov ter upa v kratkem popolnoma odpraviti deficit. Bomo videli 1 Poslednje dni ste g. ministru financ došle dve peticiji za ustanovitev dveh novih bank. Gospodje peticijonisti se zavezujo še pred definitivno avtorizacijo glavnico vložiti v kase avstro-ogerske banke. Tako je pošteno 1 Sedaj avstrijska vlada pripravlja načrt, po katerem se izvrši trgovinska pogodba mej Ki-tajom. Nebeško carstvo bo zajedno imenovalo generalnega konzula za Beč, ali Trst. Avstro-ogersko pomorsko društvo Llovd bo naproSeno podaljšali plutno črto iz Hong-Kong-a do Fu-Tćhću-a, ali ccI6 do Shanghal-a. V poslednjem kn\ju ima avstro-ogersko uŽe svojega reprezen-tanta v osobi diploinatičnega agenta. Pred nekoliko dnevi se je razširila po Evropi vest, da je panamsko Železnico kupilo društvo g. pl. Lessepsa za 17.5 milijonov liber Šterl. Nekoliko pobllžnih podatkov o tem želez-ničnem podvzetji bi utegnolo zanimivih biti. Železnica, ki morski Inki, Aspin\vall ali Golon na atlantskem i Panamo na lihem oceanu združuje, dolga je 47.5 angl. milj; t. j. 76.4 kilomtr. Društvo ima izven omenjene železnice tudi v lasti močno parobrodje, katero je prevzelo od Pacific-Muil-Steamship-Companyo v začetku 1. 1878. Ono občuje mej želez, termina i mnogimi primorskimi lukami v srednjej i južnej Ameriki. V 1.1879 so dohodki znašali 2156 milijonov dolarjev, kojih pa 1706 milj. direktno iz železničnega prometa izvira; tedaj okoli 45.000 dolarjev na miljo. Od teh pripada 00 na blago — i ostalo na promet osob. Blaga je železnica prevozila za 161.74-1 ton in 28.729 osob — primerno poslednji zelo pritlikav promet: to spada v provoznino, kajti mejkrajevni promet ti ni vračunjen. Iz S. Franclsco naNewyork je bilo prepeljano! 3.210 ton blaga, a iz poslednjega na panamsko železnico je prišlo 17.524 ton. Voznina je visoka, tako znaŠi srednja za celi tir od tone 9 47 dol. 1 na miljo in osobo 12'5 centm, Podvzetja troški so veliki i so znašali 1.1879, 338% dohodkov. Glavnina sestoji iz 3878 milj. dol. 7%Ih zlatih bonov i 7 milj. dol. delnic; dividenda je znašala v 1. 1879, 13®/» i prejšnja leta je večkrat bila 12% na. L. 1880 so poskočili dohodki na 2277 milj. dolarjev, zajedno troški so se i tudi povikšali na 30% i to zavoljo vladajočega slabega vre- mena i poplavov meseca novembra 1.1K79. Promet je tudi mnogo škode trpel radi peruvijausko-ciljske vojne, a vsejedno za 1. 18«) jp nastala 16% na dividenda; v slednjih dveh letih so tej železnici pripile franko-angličanske poštne linije. Dohodki so povsem povoljni, ali znati nam je treba, da veliki prevoz še zdaj staro pot v porablja; uzrok temu je, dvakratno krcanje, potem ne preveč ugodno lukuo Izplutje in vplutje in slednjič previsoka voznina. Tekmovanje mej panamskim prokopom i železni.'o za sedaj ostane še otstranjeno; toda poslednja bo občutljivo zadeta, če naložb, kakor se sodi, za prokop mit-nino 2 nli 3 dolarje na tono. Troški bi se zdatno znižali, ako bi se na mestu predragih luknih naprav i zgradeb rabile plujoče dvigalice (elevatorji), ki bi službe ladij prelagateljic (Lichtschiffej opravljale; kakor se uže vrši na Erie- i Ontariu jezerima v severnej Ameriki, i tako vezale plovitev s železnico pri povoljnoj natvornini i provoznini bi se prometna količina dokaj zvišala. Petrolje je gorljiva tekočina, ki se uname segreta v dotiki s plamenom. Zato tekočino so zgotovljene posebne svetilnice, imenom petro-ljiko. Da plamen ne pride v dotiko s tekočino, napeljana je bombažna sukanina po stenjovodu visoko nad petroljnico. Da vse prvine, sestavljajoče plamen, pogori, v to svrho služi cilinder. Grdo navado imajo nekateri, ko luč ugašajo, da od zgoraj v steklenico pihajo. Mnogokrat takovo neumno I nevarno ravnanje povzroči, da plamen posezne po stenju v petroljnico; tekočina se užge, i ta svetilno napravo na kosce raznese ali zdrobi. I temu posledice? Temu zlu v okoin prideš, če luč ugašaje od spodaj, t. j. skozi zareze v cev pihaš I Kakor je uže vrla »E linost« poročala o ko-rintskem ali istniškem prokopu, da se i Še letos prične graditi — naj omenjam le, da so dela otvorili dne 2$. sept. Prokop napravijo skoz i ahajsko zemljo, po Črti uŽe za cesarja Nerona izbranej; pravijo, daje najkrajša. Tu v Trstu je neki gosp. H„ ki delalcev i voznikov nabira za Grecijo. Tudi sem pozvedel, da se jih je uže mnogo zapisalo. Sploh ljudje, ki so delali pri skoro dovršenej novej luki. Prvi otdelek, obstoječ iz 150 osob, uže je otrinol parnikom v sredo 5. oktobra proti Levanti. Našim ljudem za sedaj ne bi svetoval, da bi hodili v daljno Grecijo Bi dela Iskat i osobito za to ne — ker prav sedaj huda kužna bolezen vlada v Atenah I mladino grab brez milosti I a. B. Iz Brkinov 4. oktobra. Gospod Brkinovlč »izza Ćukai je poskušal v Ed. št. 39. dokazati, da je moj dopis v Ed. št. 36, govoreč o plesu, neresničen, a ni se mu posrečilo ni čuda ni malo. Uže v pričetku se vidi, da ima g. B. slab spomin, kajti proti koncu stavka več ne vć, kaj je v pričetku istega stavka pisal. Tako n. pr. sam pripoznava, da jaz, govoreč o plesu, nisem postavil se na nravstveno stališče, in vendar še v istem stavku nasprotno trdi. Dokler g. B. ne povć, mej katerimi vrstami je bral, kar trdi; dokler ne dokaže, da je vsevedoč, da tedaj tudi moje misli ve: dotle bom trdil in z menoj gotovo tudi čast. bralci ■Edinosti«, da je on Machiavellijivo načelo navedel proti sebi a ne proti meni. Da, da, gošpod Brkinovič! besede: »kara hlapca, a misli sina, udarja po mehu, a tepe vsebino« veljajo vam, a ne meni; mahnoli ste po men i a udarili sebex in Še kako I — Dalje hoče g. B. ovreči to, česar jaz nikdar trdil nisem. On pravi da gospodarji davkoplačevalci ne plešejo, nego da plešo le mladina. To je Istina, a kdaj sem jaz trdil, da plešejo tudi gospodarji davkopla. čevalci? Prašam vas pa, gospod Brkinovič: Ali ni škoda očetu davkoplačevalcu, ako njegovi sinovi in njegove hčere na plešiščlh zapravljajo denar in zlati čas, tržejo obleko i. t. d.? Dokler sinovi in hčere vse potrebno od očetove hiše dobivajo, imajo sveto dolžnost za hišo skrbeti in varovati jo propada, sicer dob6 mesto premoženja kopico dolgov. Da bi gosp. B. ne bil neveren Tomaž, povedal bi mu, kako v nekaterih krajih na Brkinskem dekleta polnih Štirinajst dni za ples skrbe. Ako je g. B. volja, naj o svojem času izza Ćuka pokuka, naj sc potrudi na cesto, ki drži v Trst, in videl bo cele vrste deklet, ki romajo proti Trstu. Pobrale so v hiši ali na polju svojih roditeljev, kar so mogle, in neso v Trst, da dobodo denarja sebi in bratom za bodoči ples. Dalje se trudi g. D. dokazati, da tudi Brkin mora plesati. Da bi to dokazal, porabil je vse svoje znanje in neznanje; navedel je sv. pismo, dr. Ahasvcra, Cicerona, Horacija in naravni zakon misleč: »to dopisniku, ki je proti meni, poznavalcu toliko jezikov, prava ničla, kar sapo zaprei Vedite, g. Brkinovič, da bi tudi jaz lahko navedel proti vašej trditvi sv. pismo in vsaj toliko slavnih mož, kolikor ste jih navedlivi ta EDINOST. svojo trditev, a t u k ja temu ni mesti. — »Zoper naravo l*i bilo, ko bi mladost vedno mirno iti mrtvo čepela« pise g. B. na dalje. Kdo pa to zahteva? Ali neinajo brkinski sinovi in hčere dovolj drugih priloinostg la gibanje? Doma, na polju in drugod se kmetiška mladina dovolj giblje, ako je pridna, ni jej potreba plesa zato. Da naravni zakon zahteva ples, to bedastočo naj verige g. B.; pameten človek tega nikdar veroval ne bo. Kolesa so za vrtenje, a človek ne. — Da bi dokazai, da se ne potrosi toliko za ples, kolikor sem jaz trdil, pripoveduje g. B., d.i fantje iz desetih ali več vasi, ki pridejo na ples, pomagajo nositi troSke plesa. Istina je, da fantje iz drugih vasi pomagajo plačati g odre; ali ta denar je le posojen denar, ki se mora z obrestmi vrnoti. Kadar napravijo namreč ples fantje druge, tretje.... desete vasi, takrat je Čas za fante prve vasi, da posojeno z obrestmi vrnejo, t. j. da gredo plesat v vse te vasi in da plačajo za ples svoj del. Obresti pa so: zguba denarja, ki sc brez potrebe zapije, zguba časa, Skoda na obleki i. t. d., kajti na več plesih se tudi več zapravi, raztrga i. t. d. Zdaj pa računite, g. Brkinovič, koliko dobička imajo fi ntje od svoje spekulacije, — klobase, svinjske jezike i. t. d. pa pustite! — Da se pleše po dva dni, to ste priznali tudi vi, gosp. Brkinovič, kajti gotovo le ii tega uzroka niste podčrtali besede dva, kakor ste besedo tri. Povem vam pa še enkrat, da tudi tri dni se je uže večkrat plesalo; da bi vam pa imenoval dotične vasi, te usluge — pa brez zamere, g. B. — vam pa le ne storim, ker ne zaslužite. Da pa ne boste mislili, da drugi ljudje nič ne znajo, končam ta inoj dopis v latinskem jeziku in sicer z besedami: Si tacuisses, fllosophus mansisses. Dopisnik »iz Brkinov«. V Zalogu, 16. oktobra. Vse mine, le letošnja izvenredno mokra jesen se drži kakor klop kože. 18. septembra se je smijalo gorko solnce zadnjikrat raz milega pla-vega neba. Koj drugi dan se je poobleklo in zavilo v sive zimske oblake, prav prave angleške vrste in ni ga bilo do 12. t. m. na pregled. V sredo in Četrtek je pa svetilo zopet tako lepo po dobro treh tednih, kakor poprej In imeli smo dva krasna dneva, in če se ne motim, uienda zadnja iz sezone letošnjih lepih dni. Denes v 16. oktobra, tedaj dva dni pred svetim Lukežem, denes pravim, pa sneg kida. Tako debel biti na rumenorujavo zemljo, da ga je smešno videti. Ob 8 zjutraj se je gosta megla po hribih okoli naše vasi nekaj razvlekla in — vsaka kopica je pokazala belo kapo. Na Jančem, po Javorji, po Besnici, po Lipoglavu, povsod je snega letošnjega in prav svežega več nego dosti. Leta 1869, spominjam se, da sem ga zjutraj na sv. Lukeža dan do kolena v šolo bredel in Še zadnjega marcija 1870, tedaj v enej in istej sezoni bi si bil lahko kepo iz njega naredil, tako dolgo in vstrajno jo ležal. Će bo li tudi letos tako, kedo bi to uže denes znal? Da bi sodil po gobah in po ajdi, moralo bi ga prav malo, jedva za sproti biti, kakor se pa sam obeča, pa kaže, da ga uŽe bo več nego dosti. No bomo uže videli. Srce boli človeka, In neka dobrodejna sladka otožnost polasti se mi Brca vselej, kadar zavijem na pokošene travnike, okoli in okoli od iive meje obdane, kder rujave tašice z rudečkastimi podbradki cikljajo, in brzonogi poredni pastirji z jezičnimi pastaricami kozo bijejo, gugalnice iz vrbovja spletajo in vežejo, kurijo in krompir pečejo; krave, tć ljubeznjive šavre, imajo pa eno oko vedno na košato repo, drugo Še le na po-glojani travnik obrneno, in pri prvej priliki privošči si vsaka brez izjeme kolikor toliko okusnega ropiča, če tudi jih nekaj od zavračujočega pastirja riskira. To se ve da, teči bo treba, ali kaj, pastir tudi ni letošnji zajec, če je ne ujame, pa oklešček, ali pa palico za dimljo vrže in — takoj se mu vest ohladi, dobila jo je In gorka je bilal Bolj pomlljevaoja vredne so priletneje krave, katerim uže debelost, velik vamp in okorne noge brzi tek ovirajo. TAko pastir po navadi za rep vlovi z eno roko, z drugo pak jej pokoro naklada po debelem stegnu, in sicer ostro pokoro, da repič pač polovice tega ni bil vreden. Ali kaj pomaga, ker nič ne izdal Pri prvej priliki se odškoduje pa v zelniku, kder debele glave In rudeča pesa po vrsti stojć kakor soldatjo pred svojim višjim. To jih bo! Vrtovi so zopet pokazali svojo rebrato stran; list za listom odmira in frfrajoč na zemljo pada. Pritisnole so tudi iz gozdov in gord drobne rumenkaste senice ali kakor jih tukaj ločimo od drugih senic »mandelcl« in raz vsake jablane, hruške, ali Česplje se ti glasi živodoneči: »ci-zerere, cink, cink, cink. Bučne peško in konoplje so jim posebno slast. Gospodje po fari so pa preSirni vrabci, debeli kakor kopuni, in kaj bi ne bili, saj je pšenica zorela in proso so pa tudi uže omeili. Kar v tropah se ulačijo iz enega podstrešja na drugo, kder kateri za kako zalogo izve, alo, pa kar vsi za njim. Komunisti Politični pregled. Notranje dežele. Poročila, da se snide italijanski kraj t talim cttarjem niso bila prazna. Grof Rohilant je prijel 20. t. m. v Budapešt, kder na je cesar sprejel i se je shod sklenol. Italijanski kralj s kraljico vred pride 27. t. m. zvečer na Dunaj, kder ostane tri dni, potem pa se vrne nazaj v Italijo. Da se naš cesar ni poprej sešel z ruskim carjem, ne^o z laškim kraljem, to je znamenje, da madjarski vpliv premaguje. Iz Milana pa se poroča, da so Irredentovsk i društva prestala. To so nepričakovana znamenja, katera pa nas bolj strašijo, nego mire. Utegne se nekaj kuhati. Skod nalfga cesarja t ruskim carjem pa je baje do spomladi odložen. Mi Iti želeli, da se tudi ta dva cesarja snideta, ker od tega sho ia pričakujemo za Avstrijo in Slovane več, nego od zgoraj omenjenega. Delegacijt se odpro '27. t. m. na Dunaju. Kam je nemUi narodni klub zabredel, to jasno kaže govor štajerskega državnega poslanca barona Waltersklrchen svojim volileem. On je rekel da njegovej stranki za Avstrijo nič mar ni. Nemški narodni klub ne potrebuje nobene zveze z Ogersko; avstrijska država naj semeni za Galicijo, Če hoče ostati velevlast, :>emškemu klubu pa Galicije nI treba, tudi mu nič mar ni za južno Tirolsko. Walterskirchen tedaj javno prodaja avstrijske dežele ter uči veleiz-dajsko evangelije! In njegova stranka hoče Avstrijo vladati ter vedno kriči, da je temu le ona sposobnal Tacemu počenjanju mora vlada z vso ostrostjo nasproti stopiti, sicer si i/.redi v severnih deželah mnogo nevarnišo Irredento, nego je ona na Primorskem. V Čelkem deželnem tboru je pri obravnavi proračuna poslanec Plenner hudo napadal vlado, Rieger pa mu je izvrstno odgovoril ter nagovarjal Nemce k spravi. Deželni namestnik Kraus je pobijal Plennerja ter rekel, da bo vlada vedno enako pravična obema strankama. Ogerskemu državnemu zboru je finančni minister predložil proračun za leto 1882; po tem proračunu bodo znašali dohodki 301,445.728 gld, troški pa 327,211.270 gld. Primanjka tedaj °koli 26 milijonov gold. Slabo znamenje. Vnan]e države. Zadnji teden je bilo v Rimu več tisoč ita-Ujanskik romarjev, katere je papel sprejel. Ko so Šli iz cerkve «San Vitale«, napala jih je drhal, pretepala jih ter kamene vanje lučala in upila: Smrt papežu! v prah z Vatikanom!« Štiri romarji so bili nevarno ranjeni. Će se bo v Rimu tako godilo, v resnici bo papež primoran preseliti se Iz Italije. Potem pa nastopijo za Rim hudi časi; tudi italijanskega kralja tam ne bodo dolgo trpeli in utegne se celo zgoditi, da Rim zgubi priimek: »večno mesto*. Na Irskem raste rabuka, ljudstvo ima vodne boje s policijo in vojaštvom; v glavnem mestu Dublinu so 18. t. m. zvečer pobili svetilnice in naoknice pri prodojajnlcah ter poropali blagu; škode se ceni nad 20.000 gld. Stoletno, opravičeno sovraštvo irskega ljudstva do Angležev je tako vskipelo, da je postalo nevarno angleškej državi. Zatiranje se maščuje. Turlka prodrznost je dobila zopet gorko zaušnico; sultan je namreč poslal poslance v Egipt, da bi njegovo oblast tam vtrdili, trkali so na vsa vrata, a nobena se niso hotela odpreti i tako so osramočeni zapustili Egipt ter se vrnoll v Carigrad. DOMAĆE STVARI. Prihodnji 11*1 izide zarad veliclb praznikov, v Četrtek 3. novembra. Razstava v Trstu. V sinočnem tržaškem mestnem zboru je bila obravnava o tem, ali se prepusti razstavi prostor, kateri je dotična komisija zanjo določila in ali se dovoli zanjo 20.000 gld. za katere seje prosilo. Dovolil se je prostor in 15.000 gld. z malo večino v burnej seji. Vidakovich je padel, župan je zvonec razbil. Prihodnjič več. Državni poslanec Te u teh I pred svojimi volllcl. Zadnjo sredo je g. Teuschl opravičeval v tigovinskej zbornici svoje postopanje v državnem zboru. Novega ni povedal nič, bile so to le navadne fraze, katere imajo usta-voverci vsak dan na jeziku. On ostane pri svojem mnenji, z sedanjo vlado ne more hoditi, ona ne dela praktično, davki se povišujejo, državni dolg raste od leta do leta, ozbiljno stanje zahteva energičnih naredeb. Mi imamo le eno železnico, naša trgovina je odvisna od monopola. On je zarad tega vedno grajal vlado in državni zbor, kateremu so premalo znane trgovinske naše razmere. Železniška politika je uže davno slaba i vedno se še nadejamo boljše prihodnosti. On Ipoudarja, kako ogeraka vlada za Reko skrib, kako malo se briga naša za Trst. Govornik obžaluje, da je v Av.slriji toliko strank, da je sedanj a vlada nastopila nevarno pot, ker se prizadeva naro lnosti pomiriti, namesto zadovoljstvi je povsod nezadovoljstvo, prizadevanje sedanje vlade narodna nasprotja le še ostri. Neobhodna polrelia je, da je nemški jezik državni jezik, Avstrija se ne more razvijati brez nemškega jezika, in brezvgpešno bi bilo, ta jezik zatirati, ali stiviti ga v eno vrsto s katerim drugim, Češkim; govornik graja vlado, da hoče drŽavo poslovaniti. — G. Teuschl naj bo zarad tega miren, nobenega Nemca, nobenega Italijana sedanja vlada ni še poslovanila, nlkder ni še mej nemškim, ali italijanskim prebivalstvom nobene slovanske šole ustanovila, mej tem ko je na slovanskih zemljah polno nemških in italijanskih učilišč. Da je Trst zanemarjen, to je zakrivila prejšnja, a ne sedanja vlada; g. Teuschl bi tedaj moral ono grajati, ne pa sedanje, ker ta se vendar trudi, da počedi Avgijev hlev, kateri je g. poslanec Teuschl pomagal smetiti. Državni dolg raste, to je res, a kdo je temu kriv, če ne stranki, v katere voz je tuli on vprežen; davki rasto, o tem je treba razlike; oni, ki imijo polne žepe, nže lahko nekoliko več plačujejo, kmetskomu stinu i malim obrtnikom pa si vlada prizadeva olajšati neznosno breme, katero jim je naložila Teuschlnova stranka. Teuschlnova jeremijada tedaj ni bila na pravem mestu; naj sc obrne na one, ki so zakrivili propad mesta Trsta in vse države i ti so mu bližje, ti so v njegovem taborji. S tako lamentacijo pa ne bo ni Trstu ni državi pomagano. Brzojavni kabel mej Trstom ln ktarfom se k malu položi, uže je naložen nu ladiji. Lastnica tega kabla je angleška sredozemska brzojavna družba, ki je poslala svojega vodijo v Trst, kder se je uže vso vredilo. Na suho se spelje kabel pri gradu Miramare, od tod pa pod zemljo v tržaški glavni telegrafski ured, kdor so so najeli za kabelski urad posebni prostori. Pet angleških uradnikov pride v Trst, ki bodo službovali pri kablu pod kon trolo glavnega ureda. Trst bo tako posredoval vse poslanice mej Angleškim in Nemškim in mej vshodnjiuii deželami. Trgovcem. V 3. dan prihodnjega meseca novembra bode pri c. kr. komandi pomorskega arzenala v Pulji obravnava o ponudbah zadevajočih zakladanja arzenala z raznimi stvarmi in prav tist dan pa v c. kr. pomorskej bolnici v Pulji obravnava zaradi zakladanja bolnice z stvarmi, katere se bodo leta 1882. po-trebovale. Za arzeual bodo potrebovali: DiU iz jelovega in mecesnovega lesa, tramov Iz jalovega lesa, raznih stvari iz lesena, usnja, laneneg In olivnegaolja, loja, masti, mila, metla, oglja, raznega orodja, smole Itd. Ciorldkl gospodarski list je v 4. Številki prinesel te lo sestavke: »Letošnja vinska trgatev;« «papel»sadjarstvo na Češkem;« «Nekateri primerni nasveti vlno-grad-nikom;« »pravilno svilarstvo*. Kranjski deželni Ibor seje končal zadnjo saboto. Deželni glavar je pri tej priliki izrekel Željo, naj bi cesar blagovolil ob Šesto-letnici kronovino obiskati kranjsko deželo. t Župnik Potočnik v Sv. Vidu nad Ljubljano jo umrl po noči od zadnjega petka na saboto za srčno kapljo. Bil je vrl narodnjak in jako blag gospod. Blag mu spomin 1 Za Budolfbvo železnico so je tudi v koroškem deželnem zboru oglasil Muhlbachor« naj se podaljša do Trsta. Skof Vertin* rodom Slovenec, rojen v Črnomlju leta 1844, prišel je iz Amerike zadnje dni v svojo domovino. On ima svoj sedež v Marketu, v drŽavi Michigan. 17. t. m. se je od-peljal iz Trsta v Rim. Slovenščina v TerezljanskeJ akademiji se do letos še ni podučevala. Letos pa so se oglasili štirji juristi, trdi Nemči« ki bi se je radi učili. Vsled tega je vodstvo brez odloga uvedlo poduk v slovenščini; prihodnje leto pa so uvede ko predmet za kranjske štipendiste. (Slovenski jezik pri sodnljali je zadobil zopet popolno veljavo. Ministerstvo pravosodja je namreč v 0. dan t. m. dalo ukaz, da se morajo na Slovenskem sprejemati slovenske uloge in tudi slovenski reševati. Gosp« dr. Jcffllč je pozvan za tajnika in kanonika vrhovne škofijo v Sarajevu. ■strani, pozor! Tržaško namestništvo je v vladnem časniku razglasilo, naj se vsak pritoži v treh tednih, po katerega posestvu bode vodovod od izvira Rižana pa do Trsta speljan, ako misli, da se mu kaka krivica godi. Po mi-nolih treh tednih ne bodo veljale pritožbe nič več. Vsak posestnik uže tako ve, kder je izmerjen vodovod In zato se nam nejzdi potrebno Ivodovoda popisovati. Opomniti moramo posebno mlinarje in županstva, naj to stvar dobro pre-udarijo. Preši r no ve pesnil In Jurčičev Tu*»mer skoraj izideta v češkem prevodu. Preložil ju je k. Josip Penižek. Banki •Mla%ljl> pristopilo jo meseca junija, julija in avgusta t. I. 29.815 članov, ki so zavarovali kapital 28 milijonov in 405.342 KOld. 60 kr. ter vplačali zavarovalnino in pristojbin 490.715 gold. 53 kr. Z i Ikode izplačalo sc jo v t.-j dobi 222.190 gold. 80 kr. 01 bankinih kapitilov ji* vloženih 190.799 gld. 15 kr. v čes-komoravskih posojilnicah in 1 milijon 105.713 gld. 29 kr. na zemljiščih v istem časi. Denarni promet glavne blagajnice bankine je znašal meseca junija, julija in avgusta t. 1. 2 milijona in 108.177 gold. 27 kr., namreč dokodki 1 milijon in 84.076 gold. 4IS kr., trolki pa I milijon in 83.800 gold, KI kr. — Gasilne priprave izročile so se šestim občinam. Od 1. j an u arija pa do konca avgusta t. I. sklenenih je bilo novih zavarovanj 51.580 za kapital 53 mil. 1410, in za premijo I milijon in 1;I0.8U2 gld. 72 kr., Ikod pa so je izplačalo v isti dobi za 434.022 gold. 80 kr. Samoupravna društva za zavarovanje dohodkov, in sicer užitka kmetovalcem ter pokojnim uradnikom in rokodelcem, imela so koncem avgusta t. 1. 514 Članov, ki so vpisal' 343 268 gold. 00 kr. kapitala, ter si s tem zagotovili dohodkov in pokojnin 80.275 gld. 49 kr. Podlistek smo morali danes odložiti ker se je nabralo toliko druzega gradiva, da Še vsega ni bilo mogoče priobčiti. Kazne vesli. Proklete grabijo, o katerih je nesrečni Iz-rodica g. Ueshmann zložil pesem, i katere ga zdaj po glavi bijo, vredne so, da nekoliko omenimo o njih zgodovini, ker so v resnici zgodovinske, kar utegne inalo kdo vedeti. Kakor so iirvemu, ki je imel opravilo z prokletimi grah-ijami, provzročile sramoto, enako tudi druzemu. Deshminnova pesem »proklete g rabljen nI ori-ginal, ona je vzeta iz Nemškega. Ćujte dogodbo, ki se je pripetila na Nemškem, to bo okoli Šestdeset let, tedaj skoraj ob Deschinannovem rojstvu, kir j« gotovo spomina vredno. V letu času je nečega premožnega kmeta hči iz vshod-nje Prusije prišla v BeroTin ter se v to mesto tako zaljubila, da je tam dalj časa ostala; ko pa se je vrnola zopet domu, zaničevala je vse domaČe i bila tako ošabna, da še domaČega jezika nI bolela več uineli. Ko so enkrat pri ju-žini govorili o kmetijskih rečeh in omenili tudi besedo »grablje,« — »Grablje,« was ist das ? praŠal je napuh Iz nje. Vsi so se jej smijali, a nobeden jej ni odgovoril, ker so vsi poznali nje napuh. Drugi dan je šla ta prevzetnica na poljo ter v visocej travi stopila grabljam na celust tako nesrečno, da so se jej zobje v nogo zadrli ter jo grabljišče dobro po glavi počilo. V tem tronotji je zgubila deklina vso visokonem-Iko') omiko ter zaječulu: »Proklete grabljetn Nje brat pa, ki je poleg njo stal, vsklikuol je: Zdaj »ljuba sestra,« veš, kaj so grabljel — Iz tega dogodka, ki se je naglo razširil, vstal je na Nemškem pregovor: Kr kenut solne Harke nicht mehr; to se pravi: Pozabil je materinega jezika. — O deklini se ue pripoveduje, ali se je spokorila, ali no, to pa vemo, da g. Deschmauu pokore še no dela. Vsekako naj bi to dogodbo vsak izdajica nekoliko promislil, škodovati mu ne more. Obeien je bil 15. t. m. na Dunaji vojak Fr. Nusshaum, ker je umoril desetnika Hurtla. Gladstone o Slovanih. Gladstone je pisal g. J. J. Woodmanu pismo, v k i tereni se nahajajo te le besedo: Jako mi je prijetno, da se ceni moje sočutje do Črnogorcev i Slovanov sploh in zelo sem ponosen, da uživam ljubezen pri Slovanih. — V prvej prilici izročite moj ozdrav ureduiku ■Narodnega lista*. Prebivalstvo vsega sveta znaša po najnovejšem poročilu (od Behma in Wagnerja) en tisoč Čettri sto, pet in petdeset milijonov in preko. V Evropi jih stan uje 315,929.000; v Aziji 834,707.000 v Afriki 205,679,000; v Ameriki 95,405,000; v Avstraliji iu na sosedu jih otokih 431.000; v polarnih pokrajinah 82.OO0; Avstrija ima po zadnjem številjenju ljudstva 38,000.000 prebivalcev, Nemčija 43,943.000 Rusija 87,900.090 Francosko 36,900.000; Angleška (v Evropi) 34.500 000; Italija 28,000.000. Najbolj obljudila država na svetu je Kitajska v Aziji, ktera ima z vsemi odvisnimi deželami vred 434,000.000 stanovalcev, tedaj več od vse Evrope. Statistika ljudstva. Statistika dokazuje, da le Četrti del od vseli na svetu živečih ljudi so samostojni delalci, ki namreč skrbć in delajo; druga četrtina so pomočni nesamostalni delalci, in ostala polovica ne dela i no služi nič, ampak treba jo je vzdrŽavati; v to polovico spadajo otroci, ki se hranijo v nadeji na njihovo bodočo delo; potem stari ljudje, ki se živ/- iz hvaležnosti, in potem vsi oni, ki nočejo delati, ki ne morejo, ali da bi mogli delati, ne morejo dela dobiti; poslednjih jo najmanj v tej nedelalnej polovici. Blizu jedna četrtina je otrok izpod 10 let, ena petina pa osob od 10 do 20 let. Na 100 ženskih porodov bodi 104-100 moških, ali ta večina se zgubi pozneje po vojnah i težjem poklicu moških, tako da so naposled v nekih drži-vah i nekih narodih Žensko v nekoliko obil-nišem številu. V Italiji i na Nemškem pridejo na vsako ženitev 4 otroci, mi Franeo kom samo 2. (?, Narod, ki goji manj otrok, živi bolje, moro več trositi, živi tako rekoč za sedanjest, mej tem ko narodi z mnogo dece žive za svojo bodočnost i za boljšo bodočnost svoje dece. ') Nomškl kronist ima busuilo »IlochdtfuUch*. EDINOST. Srbsko literarno društvo s<- je ustanovilo v Relgradu na iikeij»». Temu društvu je naloga izdajati knjige, tiskopise in (Sasuikp v srbskem jeziku in domaćini pisateljem podporo daj.iti Društvo napravi po vseh većih srbskih mestih podružnire in lastno tiskarnico v Uelgradu. To podjetja je gotovo zelo važno, mi Želimo n:ij-boljSi vspr'ii. Spomenik Washingtonu V VVashingtonu postivijo narodni sponu tiik slavnemu Washing-tonu, vtomeljitelju svobode severnih amerikanskih držav, ki je leta 1790 umrl i tam pokopan bil. Spomenik bo najvišja zgradba na svetu, bode namreč 550 ćevlj.-v visok. Zdaj je najvišja zgradba na zemlji gotiški zvonik v Kolini), ki ima 524 čevljev. Ura in srce Žepna ura pikne vsako uro 17.160 krat, na dan 411.840 krat, v letu 150,.mCM krat, v 100 letih 15.0.'!1,160.000 krat, Ura je iz trde kovine, a se pokvari prej od male mašine iz mesa — človeškega srca! Srce bije v enej uri 5000 krat, na dan 1&J.U00 krat, v letu W,80U.U00 krat, v 100 letih 4.380,000.000 krat! Grozna nesreča na železnici se je pripetila blizu Mejike in 1150 ljudi usmrtila. 12. avgusti, k malu po solučnom zahodu, peljal se je vlak, katerega prva dva vozova sta bila naložena s petrolijem, v drugih vozovih p.i je sedelo 300 vojakov z orožjem in 50 druzih popotnikov. Železnica je držala na pošev proti mostu, se-zidanem čez globok propad. Vlak je imel dva hlapona, enega spredaj i druzega zadaj. Kurjač zadnjega hlapona je opazil, da vozovi, dospevši na most, ginejo z oči, mo.it je bil namreč podrt, mislil pa je, da so to storili roparji, zavrl je tedaj hlapon ter z njega skočil; to je storil tu li nek francoski inženir in oba sta se skrila v bližnji gozd, od ko lar sta ćula gosto strelanje, kar ju je potrdilo v mislili, da so roparji napadli vlak. Mej tem se je storila noć, strelanje je ponehalo, i/, propada pa se je začela širiti svitloba. Stopila sti tedaj bližje: grozen pogledi ves vlait ju gorel i ž njimi 350 popotnikov. Most se je podrl pod težo prvega hlapona iu vse vozove, tudi zadnji hlapon, potegnol za sabo v propad. Razbili so so sodi in petrolije se je razlilo na popotnike; patrone, katere so imeli vojaki pri sebi, užgali so se in provzročile strelanje. Vsi popotnik so zgoreli. Repata zvezda na Kitajskem. Kitajci se re-patic zelo boje, a ne le prosto ljudstvo, temuč tudi najvišje osobe. Uradni pekinški časnik je objavil okrožnico ministra notranjih zadev višjim mandarinom (deželnim namestnikom). V tej okrožnici pravi on, da je repatica, ki se je prikazala, oznanovalki jeze bogov in predhodnica vojne, kugo in lakote; on svari mandarine, naj bodo pravični, naj ne tlačijo ubozih l naj z ljudstvom prizanesljivo ravnajo, da se nebeška jeza poleže in repatica zopet zgine. — Tako priporočilo bi tudi drugod dobro bilo, pa naj se kaže na nebu repatica, ali ne. Kolera se širi v Aziji, zato je Rusija svoje meje zaprla; vstala je tudi v Bataviji, kder razsaja tudi goveja kuga. Kolera se v Arabiji vedno bolj Širi, iz Make se je razširila v Taif. Gospodarske in trgovinske stvari, Najtrdnejli t trpežnih papir delate v Evropi dve fabriki; ena je na Francoskem in druga — nn Kranjskem v Radelah na Dolenjskem; vlastnik zadnje jo znani slovenski rodoljub, g-Valentin Krisper, ki Izvrstno svoje blago prodaje daleč po svetu. Polu novega risa tega papirja prve vrsto velja 10 gld. druge vrste pa 7 gld. 50 kr. Dobiva se tudi v manjših zavitkih po 2 gld. 50 kr. in 1 gld. 30 kr. — O tej do-mačcj znamenitosti do zdaj nismo nič vedeli, stoprv iz »Slov. Naroda* od 4. t. m. smo jo zvedeli. — Domači naši ljudje premalo skrb6 da se njihovi izdelki razglašajo; ako bi tujec imel tako papirnico, vsi časniki bi peli hvalo o njej. V loteriji dobrodelne namere je dobila Št 9457 cesarjevo in cesaričino darilo, št. 129.134 pa vrhovnega vodje Fran Ferdinanda darilo, in št 53.004 tretji glavni dobitek. Pokonievanje ptitev na Laikem. Meseca avgusta sme ptiče streljati vsak, kdor plača 10 lir; mesec po/.neje se začno ptiči loviti z mrežami, prepelice pa še poprej. Tako imenovan' «Rocolo« je namenjen posebno za drozge, katero vabniki kličejo v širok z drevjem obsajeni in z mrežami prepleteni 5 metrov visoki prostor, kder se lovć. V času, ko se selijo, polovi so jih mnogo milijonov i nobenemu se ne prizanese, celo slavcem ne, ker Ralijani vse ptice brez razločka jedo. Ptičjih uničevalnic je na tisoče in vse so vlastnina premožnih posestnikov, ki plačujejo od vsake ;10 lir davka. Zelo krut je način, kako se vabniki pripravljajo za žalostni svoj poklic. Spomladi, kadar ptiči začno peti. mučijo strašno za vabnike izbrane drozge, kose, šćinkovco in druge, da ne pojejo In petje odlože za čas, kateri je posestniku ugoden. Najprej ptiča na enem očesu oslepi, in po osmih dneh še na drugem; po drugih osmih dneh jim izpukajo perje iz repa in perutnic, da hudo zbole i ne mislijo več na petje. Da je mera krutosti polna, prikratijo jim še čisti zrak, zaprojih v čisto temno sobo. Tako prebijejo uboge živalice spomlad in večji del poletja. Nekoliko tednov prod lovom se jim nekoliko čistega zraka privošči, da začno ptice, k ikor bi hvaležne bile, peti, počasi se okna popolnoma odpro in >Iepe ptice ž ično vcselej^e in krepkejše peti, nego videče; potem jih neso po l milo nebo, kder ol jutra do večera glasno pojo i svoje sestrice v mreže vabijo. Da italijanska via la more trpeti tako okrutnost, ki je v sramoto vsemu laškemu kraljestvu in v veliko škodo poljedelstvu in vrtnarstvu vsej Evropi! Ptiči so mej narodna vlastnina in Čas bi uže bil, da druge vlade zahtevajo od italij anske, naj tako trlnoStvo ostro prepovć. Dražb«. V Ajdovščini [>osestvo Andreja U»aj iz Ravna, cenjeno Ull gl., ^J. oktobra, novembra. — V Pa-/inu posestvo bratov A. J. in Kersto Maruti Iz Pična, cenjeno W04 gl., novembra. — V Bujah posestvo Jakoba l'erilić iz Uitaaaove, 27. oktobra, 2». novembra, — V Konanu posestvo Franjo (Jolje i i (iabrovlce, cenjeno 2'io-gostenje o priliki čitnlnlSke veselico v nedeljo 1(1, oktobra, t. I. svojo najorčnejla zahvalo ln so pripravljeni na vsak migljaj slavnega odbora priti v Štanjel. Omenjeni večer pak ohranimo vedno v dobrem spominu. Živeli 1 V Trstu 20. oktobra. 1881. Trlaikl narodni pcvol. Tržno poročilo. Kava — prodaja se po nespremenjenih cenah, ker pa je došlo mnogo kave Rlo, je mogoče, da postane ta haŽa še ceneje. Denes velja Rio gl. 43 do gl. 70. Olje — namizno vedno po gl. 56 do gl.66, jedilno kupi se nekoliko ceneje gl. 39 do gl. 40, bombažno gl. % do gl. 39. Sadje. — Sultanlua vedno še po gl. 36 do gl. 40, opaši se je podražila in stane gl. 24 do gl. '26, rožiči dražji, gl. 7'/, do gl. 9, mandelji tudi dražji, gl. 85 do gl. 88, fige v vencih gl. 16, v sodih gl. 15 do 16. — Došle so nove pome-ranče in stanejo gl. 7 zaboj. Rti — italijanski od gl. 16 do gl. 29'/„ Rangoon gl. 13'/, do gl. 14'/,. Petrolje — je nekoliko padlo v ceni, ker ga je došlo dosti; denes stane gl. 10. DomaČi pridelki. — Fižol in maslo sta iskano blago po še viših cenah; denes stane fižol koks gl. 16. kanarni gl. 15, rudeči gl. 13'/., bohinec gl. 14'/,. beli gl. 19'/,. mešani gl. 9 do gi.tO1/., maslo gl. 85 dogl. 94, korun gl. 37,.češpe gl. Iu. Seno in slama — v dobrem obrajtu. Pšenica nekoliko dražja, prav tako koruza, ki stane zopet gl. na postaji. — Za les nekoliko manj prašanja, cene bolj Šibke. Uunajvka borza dne 23. oktobra. Enotni drž. dolg v bankovcih 75 gld. 80 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 70 ■ 65 ■ Zlata renta.......91 « 90 t 1860 državni zajem .... 132 ■ 75 « Delnice narodne banke . . . 834 * — « Kreditne delnice..... 357 ■ — « London 10 lir sterlin .... 118 ■ 50 » Napoleoni........ 9 « 88 • C. kr. cekini...... . 5 ■ 59 » 100 državnih mark.....58 « — « Izžrebanje5. decembra: Srečke openke državne loterije, glavni dobitek VO.OOO gld. ln druzih dobitkov, srečka velja 55 gld. (LjMbljojiisIk® M za samo SO kr. na teden G)Q „1.1 ali tudi 55 gld. na mesec ^111. Ako s* platijo na enkrat 55<& gld. in bo morajo vleči vsaj s 30 gld., pošiljajo se tudi proti poitni nakaznici ali zajemu. Pri Joa, Zoldan v Trstu, rerificijski ured za izŽrebovanja iu meujavnica, Časa fu Stratti poleg c. k. nainestnlŠtva. (11—5) Franjo Jereb, trgovec z manufukturim blagom, suknom, tkanino, napravljeno obleko, in vzlasti s popolno zalogo robe za kočije, z'hordami, traki, čopi in gumbi, kakor tudi s pristojnimi preprogami vsike vrste. Trst, vin s. Oiaeomo [Riborgu) Ghiaccera it. 6'J8-ž. '24 - 4) Drogerija G. B. ANGELI plam deli* lovna d«. I. v Tr*tu. Zaloga oljnih barv lastne sestave tovarna šopkov (pinzelnov) nemški, nngk-Ski in francoski lak, itd, kakor tudi velika izbirka mineralnih vod naravnost iz prvih virov. Prodajalec vseh barvinila tvarin za c. k. vojno marino. (6-2) ■ Auerovo ■ ■.»iboljše barvilo za lase za bleskasb>, rnjaeo in Zrno edino iiajbn/jSe na kontinent«, s pomSIrnui, da se povrne inestk, barva v IS minutah in stalno, da se barva pri umiranju ne odmira. Patent za Arstro-igcrksn. Cena za karton tekočina za Hrobelkatto 4 gld. — za črn o ali rujaro 3 gld. — z natančnim naznanilom, kako se ima rabati 30 kr. več v gotovini ali s povzetjem. Koppitzinovo« nijlmljSe sredstvo za ohratijenjs kale zoper prbtin, reema-ti:em, kolne spnSUaje, st"re in nore rane, otekline, kakor tudi zoper vsako drugo tu nanjo bolezen steklenica 1 gld. 30 kr. v gotovini ali s povzetjem, z ovitkom '<#) kr. več. Mnogo snrif.ul loži na razgled pri M. Hrdlička, c. k. pri v. vlastnik na Dunajl, WImm, HaipUtraai« It, 36. kamor naj se pošiljajo vsa naročila. (24—21) Važno gospodinjam! MoJ najboljši ln izvrstni stroj za pranje in izžemanje ae skrbnim gospodinjam ne more dovolj priporočati. Daie pri pri-hrambl mnogega časa ln materi' jata in z največim varovanjem najčistejše perilo, kakor se z roko nikoli ue more prirediti. Edina ženska zadostuje, da perilo srednje hiše v nekaterih urah popol~ __noma osnaži. — Cena stroju i na« vorom za pranje je 15-20 gld., stroju za izmečkanje 15—20 gld., stroju za pranje z mahavnlm kolesom 35, 40, 45, 50 gld. (15-11) naimlel Cioltmld* Wien, Mariahllf, Stumpfergasse Nr. 49. Pocora vredno! p i 1 e p s i j a , ■ te bolezni, ali llčejo gotovo pomoč, naj ol zaupno omislijo knjižico Dr. Doaa-ai strokovnjaka za krč in Sutnlčne bolezni. Dobi se brezplačno in frankirana edino pri gosp. Parlftgbir, (12-3) Mflaobea, 30. Bayerstrasso. The Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo {J* eden goldinar, dobi se Originalni Singer-jev šivalni stroj, in to brez povišanja cene Poroštvo »e dajo za pel lel, poduk na domu brezplačno. G. NEIDLINGER, generalni agent V Trstu, Corso, palča Modello. Šivanke ta Singerjece šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. (13-8) Yelika zmaga vednosti! «Antlepileptlk.um» je sredstvo, uradno preiskovano, potrjeno in priporočeno po zdravnikih strokovnjakih, popolnoma in jedrno ozdraviti v vsakem slučaaju najhujšo od vseh bolezni: Epilepsijo (božjast) In tudi viakojako oilabljenost čutnlo. To zdravilo je velikega pomena za vse bolnike; uže na tisoče oseb mu ima zahvaliti pomoč. To je netajljiva resnica, katero je odločno priznalo mnogo domačih in tujih časnikov. Antiepileptlkum se razpošilja v zabojih s 6 steklenicami s priloženim podukom, proti pOŠlljatvi 25 frankov in poravnanju poštnih stroškov. Uspela se garantira; satno v izrednih slučajih je potreba, zdravilo podvojiti. NaroČila gredo na glavno skladišče Dr. Klrchiivr, (10-10) Berlin, M. W. BrUcken Allee 34. Cvet zoper trganje, po dr. Maliču, j.- odločno najboljše zdravilo zoper protin in revmatizem, trganje po adlh, bolečine v krili ter živcih, oteklino, otrpnele ade in kite itd., malo rasa Č«? •e rabi, pa mine popolnem trganje, kur dokazuje oliil no zah val. Zahteva naj sh samo »ovetii zoper trianjo po dr. Maliču • i zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr., pravega prodaje in razpošilja samo lekarna -pri samorogu« J. pl. Trnkoczyja na mestnem trgu st. t v Ljubljani. (10 2) Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. To priprosto ln naravno zdravilo je prava dobrodelna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova Čudovita inoč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo ln preženejo prav kmalu naj trdo vratniŠe želodčno bolesti, l'rav izvrstno vstrezajo zoper hemo-rojde, proti boleznim na jetrih in na vranloi, proti črevesnim boleznim iu proti glistam, pri Ženskih mesečnih nadležnoatlh, zoper beli tok, božjast, zoper sreopok ter Čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vsih glavnih lekariaicah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino v lekarnlci Crislnfoletti r Gorici, v Trstu v lekarni C. Zanetti. Ena steklenica stane 30 novcev. (10—4) Od c, k. av. namestnijtva potrjeni bureau za inserate in naznanila Vincencija Hrdlička, Dunaj, Wieden, Hauptstrasse 36. I. nadstropje se priporoča p. n. gospodi, bankam, denarnim zavodom ln vsakemu trgovcu ali obrtniku v domačih ln tujih deželah sploh za posredovanje pri naznanilih poa strogo tajnostjoIII Inseratl za vse koledarje in časnike se sprejemajo cenejSe, kakor če se neposredno naročajo. Kup in prodajo hiS, posestev in blaga vsake vrste, posredovanje nri denarjih in sluŽliah, pri Žunltbenskih ponudbah itd. prevzame za inseriranje pod popolno tajnostjo bureau za inserate in naznanila Yincencija Hrdlička ia v«e časnike aa »veta. (34—IG) ROČNI MLINI stiskalnice za grozdje in za konsetve iz Badja. Sesalke vseh vrst, Plinovi motori OTTOVI, popolnejia in bolj ekonomična sistema. Železne cevi, Stavbeni stroji. SCHKASL & C. V Trstu via Carintia 17. (30-16) Velika razprodaja ur. Jaz poSlljam ura proti poštnemu povzetju, In če komu ura ni v3eč, dam mu deaar nazaj, tori\j kupo-valec ni v nobeni nevarnosti. 1 Clllader-ura iz srebrnega nlkla z verižico, prej 12 gl., zdaj 5 gl. 35 kr. 1 anker-ura iz srebrnega nikla z verižico, prej 15 gl„ zdaj 7 gl. 35 kr. 1 »rebrna patent, anker-ara z verižico poprej 35 gl. zdaj 11 gl. 35 kr. 1 arebrna remontoir Washlagton-nra z verižico prej 30 gl., zdaj 15 gl. Zlate urloe za ooipe, prej 40 gl., zdaj 20 gl. z vratnimi verižicami. Zlate reaoatoir-ure, prej 100 gl., zdaj 40 gl. Na pet let ae Jaalčl. A. Fraissi Rothenthurmstrasse Nr 9, Wlen, gegenuber dem erz-bischoflkhen Palals. (13-2) Glavna zaloga izvrstne PIVE in pivovarne STEINFELD (bratov Reiuiogliaiis \ Gradcu) pri (52-43)! via degli Arst.iti v Trstu. Prodaja v sodcih in boteljah. ^ Na prodaj so tudi d rož je (feccla di birra). ^ Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MIL.VNIČ. Tisk. F. Huala v Trstu.