Ptuj, torek, 26. februarja 2008
letnik LXI • št. 16 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
oddajamo že
45 let
Po mestni občini Ptuj • Vpis v žalno knjigo še jutri
O Stran 3
Po mestni občini Ptuj • V Termah gostov ne ločujejo O Stran 6
Po naših občinah Sp. Podravje •
Sežiganje odpadkov prepovedano!
O Stran 24
Štajerski TED
Slovenija • Umrl je dr. Janez Drnovšek (1950-2008)
Odšel je veliki človek in predsednik
Slovenija se je poslovila od velikega človeka, nekdanjega predsednika države in vlade dr. Janeza Drnovška. Bil je eden redkih državotvornih politikov, umirjen, velik in širok človek. Znal si je pridobiti zaupanje navadnih ljudi. Takšnega politika Slovenija več ne bo imela.
Šport
Nogomet • Mladen Dabanovič ne dvomi v kvaliteto Drave
O Stran 11
Strelstvo •
M. Raušl in B. Simo-nič na EP v Švico z dobro formo po nove izkušnje
O Stran 14
Deloval je trezno, strpno in premišljeno, ni se zaletaval in po nepotrebnem razburjal duhov. Njegova politična drža, ki je ni zaznamoval noben škandal, bi lahko bila zgled današnjim politikom. Če je bil še v začetku svoje politične kariere birokrat, se je v zadnjih letih, tudi zaradi bolezni, pričel ukvarjati z razmišljanjem o notranjem človeškem svetu, s katerim bi bilo mogoče izboljšati tudi življenje sveta. S tem pa je dal vedeti, da je tega zmožen vsak, če si to le želi. Tudi slovo je bilo po njegovi meri, mirno in spokojno, delil ga je z družino in resničnimi prijatelji. V času, ko je bil predsednik slovenske vlade in predsednik države, se je večkrat ustavil tudi na Ptuju. Vedno ga je zelo zanimalo, kako se razvijajo posamezni deli Slovenije. Fotografija je nastala ob enem njegovih zadnjih uradnih obiskov na Ptuju leta 2006. Po Ptuju se je sprehodil v spremstvu predsednika uprave Perutnine Ptuj dr. Romana Glaserja in ptujskega župana dr. Štefana Čelana.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • S tiskovne konference J Ptuj • Poslanec Branko Marinič
Trofenik « tožbo Izigrana volja ljudstva
NoLrianii ninan nhrino ftrmnž in ctaror 7acTnvnrniL	^^
Nogomet •
Eduardo da Silva kot nekoč Dalibor Pešterac
O Stran 15
Nekdanji župan občine Ormož in goreč zagovornik ohranitve samostojnega Muzeja Ormož Vili Ttofenik je prepričan, da je sedanji ormoški župan Alojz Sok določil nezakonit rok za zbiranje podpisov za izvedbo referenduma, zaradi česar je vložil tožbo.
Kot je uvodoma pojasnil Tro-fenik, je v teku zbiranje podpisov za izvedbo referenduma, katerega namen je ohranitev samostojnega Muzeja Ormož: "To zbiranje podpisov, ki poteka v skladu z zakonom, je deležno vseh oblik nagajanj. Ne samo nagajanj, tudi oviranj, groženj podpisnikom in tudi nezakonitih ravnanj, zlasti župana in nekaterih, ki pač imajo v skladu z zakonom svojo vlogo pri tem postopku. Preprečujejo najbolj demokratičen način referenduma z grožnjami podpisnikom, ki so podpisali pobudo, z grožnjami pobudnikom, z navajanjem njihovih imen, s postavljanjem vprašanj na sejah občinskega sveta, posredne grožnje, ker je prvopodpisana pobudnica najemnica občinskega stanovanja, pri tem pa pozabljajo, da je več kot 25 let delala profesionalno na tem področju in da to podro-
čje pozna do obisti, boljše kot kateri izmed tistih funkcionarjev, ki sedaj odločajo. Celo tako daleč so šli, da poizvedujejo za podpisniki, ne samo o številu, tudi o podatkih o podpisnikih podpore, čeprav v zakonu eksplicitno piše, da so ti podatki tajni in da ima dostop do njih samo sodišče. Kljub temu se to dogaja, zato se ljudje množično obračajo osebno na mene, me sprašujejo, ali podpiram ali ne, kaj je za tem, in pravijo, da bi želeli podpisati, da bi želeli pomagati pri ohranitvi samostojnega muzeja v Ormožu, da pa se bojijo sankcij ali napadov v javnosti, v lokalih ali eventualno v službah, tisti, ki so zaposleni v zavodih in inštitucijah, kjer bi lahko prišlo do negativnih posledic, kar je za pravno državo enostavno nerazumljivo."
O Stran 9
S poslancem državnega zbora s Ptujskega Brankom Mariničem smo se te dni pogovarjali o nekaterih aktualnih temah. Prva je pokrajinska zakonodaja, nič manj pomembni pa niso novela zakona o vrtcih, o kateri bodo poslanci razpravljali na februarski redni seji, zakon o subvencioniranju dijaške prehrane in zakon o varstvu kulturne dediščine, ki prične veljati ta konec tedna.
Poslanec Branko Marinič je bil eden tistih, ki je javno podvomil v to, da bo zakon o ustanovitvi pokrajin sprejet z dvotretjinsko večino poslancev državnega zbora, kljub številnim zagotovilom na različnih ravneh, da se bo to zgodilo. Novembra lani je na kolegiju županov Spodnjega Podravja izjavil, da ga k takšnemu sklepanju navajajo nekateri drugi podobni dogodki iz preteklosti. V resnici se je tako tudi zgodilo, zakon o ustanovitvi pokrajin ni bil sprejet. To pa še ne pomeni, da se bo sprejemanje pokrajinske zakonodaje na tej točki ustavilo, pravi. Nekatere aktivnosti v tej smeri v tem trenutku že potekajo.
Potem ko zakon o ustanovit-
vi pokrajin na začetku februarja v parlamentu ni dobil potrebne dvotretjinske večine, je bil Branko Marinič ogorčen in vidno razočaran, čeprav je tak izid napovedoval.
"Dve leti trdega dela v vladi in parlamentu je bilo potrebnega, da je prišla pokrajinska zakonodaja v parlament. Ni realno, da bi lahko bil zakon o ustanovitvi pokrajin sprejet še v tem mandatu, razen če se bodo zgodili čudeži. Glede ne-izglasovanja zakona o ustanovitvi pokrajin pa si mora vsak poslanec posebej izprašati vest," je bil komentar poslanca Mariniča po padcu zakona o ustanovitvi pokrajin.
O Stran 4
Slovenija žaluje
Umrl je eden največjih Slovencev
V noči s petka na soboto je v 58. letu starosti na svojem domu umrl bivši predsednik države in dolgoletni premier Janez Drnovšek. Drnovška so vse od 90. let prejšnjega stoletja spremljale zdravstvene težave, po predaji predsedniških poslov decembra lani pa se ni več pojavljal v javnosti. Pogreb preminulega bivšega predsednika države Janeza Drnovška bo v krogu njegovih ožjih sorodnikov.
Nekdanji predsednik republike Janez Drnovšek je bil dolgoletni premier v času, ko je Slovenija v obdobju tranzi-cije prešla iz socialističnega v tržno gospodarstvo ter se pripravljala na vstop v EU in zvezo Nato, članstvo v obeh
povezavah pa je dočakal kot predsednik države. Poudarjal je, da je Slovenija "zgodba o uspehu".
Janez Drnovšek se je rodil 17. maja 1950 v Celju. Študij ekonomije je zaključil na ljubljanski Ekonomski fakul-
teti, leta 1986 pa je doktoriral iz ekonomskih znanosti na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti. Po karieri v bančnem sektorju je na volitvah aprila 1989 presenetljivo premagal favoriziranega Marka Bulca in bil izvoljen za predstavnika Slovenije v predsedstvu nekdanje SFRJ. Od maja 1989 do maja 1990 je bil tudi predsednik predsedstva nekdanje SFRJ. Septembra 1989 je predsedoval vrhu neuvrščenih v Beogradu. V obdobju osamosvajanja Slovenije je bil Drnovšek glavni pogajalec med slovenskim vodstvom ter vodstvom nekdanje Jugoslavije in vrhom Jugoslovanske ljudske armade. Julija 1991 se mu je uspelo dogovoriti za dokončen umik zvezne vojske iz Slovenije. Za izjemne zasluge pri obrambi svobode in suverenosti Slovenije je leta 1992 prejel najvišje državno odlikovanje zlati častni znak svobode Republike Slovenije.
Marca 1992 je postal predsednik Liberalno demokratske stranke Slovenije, aprila istega leta pa ga je državni zbor izvolil za predsednika vlade. Po parlamentarnih volitvah leta 1992, na katerih je zmagala LDS, je bil januarja 1993 ponovno izvoljen za mandatarja za sestavo vlade, v katero je povabil še Slovenske krščanske demokrate (SKD), Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD) in Socialdemokratsko stranko Slovenije (SDSS). Na kongresu na Bledu marca 1994 je Drnovšek pod svojim vodstvom združil Liberalno demokratsko stranko z Demokratsko stranko Slovenije, Zelenimi Slovenije in Socialistično stranko Slovenije v Liberalno demokracijo Slovenije.
Svoj tretji mandat kot premier je začel januarja 1997, vodenje vlade pa je po izglasovani nezaupnici aprila 2000 predčasno končal junija 2000. Po zmagi LDS na državnozborskih volitvah 15. oktobra 2000 je oblikoval že svojo četrto vlado, v kateri so bili poleg LDS še ZLSD, SLS+SKD ter Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS).
Drnovškove zdravstvene težave so se začele leta 1999, ko so ga 22. julija v Kliničnem centru v Ljubljani operirali in mu zaradi rakave tvorbe odstranili desno ledvico. Kasneje so se te težave
Janez Drnovšek
še nadaljevale. Kljub temu se je odločil, da kandidira za predsednika države na predsedniških volitvah leta 2002. 1. decembra tega leta je bil v drugem krogu, v katerem se je pomeril s tedaj vrhovno državno tožilko Barbaro Brezigar, izvoljen za predsednika republike. "Začenja se novo obdobje, tako zame kot za državo," je dejal po objavi rezultatov volitev. Dan kasneje je Drnovšek odstopil s funkcije predsednika vlade, 20. decembra 2002 pa še kot predsednik LDS; svoje članstvo v stranki je zamrznil. Kot predsednik republike je v DZ zaprisegel 22. decembra. Tedaj je dejal, da ob koncu svojega mandata, čez pet let, Slovenijo vidi kot "inkubator idej, stičišče kultur, most sodelovanja in varno ognjišče sožitja med civilizacijskimi, verskimi, kulturnimi izročili evropskega zahoda, vzhoda, severa in juga". Kot predsednik republike je spodbudil pogovore o prihodnosti Slovenije in k sodelovanju pritegnil slovenske strokovnjake s posameznih področij, akademike, znanstvenike, gospodarstvenike in druge predstavnike slovenske družbe. Namen pogovorov je bil v širši javni razpravi osvetliti teme, ki so ključnega pomena za delovanje slovenske države v prihodnosti. Javnosti je konec januarja 2006 predstavil pobudo za povezovanje ljudi, ki želijo prispevati k reševanju problemov, kot so humanitarne krize in okoljska vprašanja. S tem namenom je ustanovil Gibanje za pravičnost in razvoj ter se vključil v prizadevanja za
rešitev humanitarne krize v sudanski pokrajini Darfur. Sprožil je dobrodelno akcijo in pripravil mirovni načrt za Darfur, a so se pogovori z uporniškimi skupinami končali brez jasne rešitve.
Konec januarja 2006 je Drnovšek sporočil, da izstopa iz LDS z namenom, da se posveti Gibanju za razvoj. V začetku februarja 2006 je javnost presenetil s pomilostitvijo nekdanjega direktorja družbe Hit Danila Kovačiča. Menil je namreč, da je Kovačič v 13 letih, odkar traja ves proces, veliko pretrpel in na nek način poplačal napako, ki jo je po odločitvi sodišča naredil. junija 2006 je Drnovšek prvič javno povedal, da na predsedniških volitvah leta 2007 ne namerava kandidirati. Kot idejni vodja novega gibanja pa je postal pisec kolumn na spletnih straneh gibanja (podpisan kot Janez D.). Z vlado premiera Janeza Janše je v letu 2006 vse pogosteje prihajal v nesoglasja. Ta so se še zaostrila, ko vlada sprva ni ugodila njegovi prošnji za dodatna proračunska sredstva. Z namenom, da opozori, da stanje v državi ni dobro, se leta 2007 ni udeležil slovesnosti ob dnevu državnosti. Med drugim je omenil pritisk na zaposlene v javnem sektorju in na nacionalne medije. V tem obdobju je Drnovšek presenečal s posameznimi potezami na zunanjepolitičnem področju; zaradi nekaterih je bil deležen tudi kritik vlade. Oktobra 2006 je ocenil, da je samostojnost za Kosovo edina realna možnost. Mednarodni skupnosti je predstavil po-
Foto: Črtomir Goznik
budo glede ureditve prihodnjega statusa Kosova. Uradni Beograd je po njegovi izjavi o neodvisnosti za Kosovo odpovedal obisk Drnovška v Beogradu in vročil protestno noto. Predsedniške posle je 23. decembra 2007 uradno predal Danilu Turku, ki je bil izvoljen za predsednika republike. Odtlej se ni več pojavljal v javnosti.
V letih svojega političnega delovanja je sodeloval na mednarodnih srečanjih z udeležbo na najvišji ravni. Za svoje dosežke je prejel več mednarodnih nagrad. Pogosto je bil častni gost in predavatelj na mednarodnih ustanovah in univerzah po svetu. Leta 1994 mu je Univerza v Bostonu podelila častni doktorski naziv, leta 1999 pa tudi Univerza Illinois Wesleyan. Evropska akademija znanosti in umetnosti v Salzburgu mu je leta 2004 podelila častni naziv senator.
Je avtor člankov s področja kreditne in monetarne politike ter mednarodnih finančnih odnosov, v katerih se je osredotočal na svetovno dolžniško krizo. Leta 1996 je izšla njegova knjiga Moja resnica, v kateri je popisal svojo izkušnjo in pogled na razpad nekdanje Jugoslavije. Od leta 2006 je začel objavljati knjige s področja duhovnosti: Misli o življenju, Zlate misli, Bistvo sveta in Pogovori. V začetku leta 2006 je potrdil novico, da ima zunajzakonsko hčerko, za katero je izvedel leto dni prej. Nana Forte je predstavnica mlajše generacije skladateljev. V zakonu pa se mu je rodil sin Jaša.
STA (pripravila: SM)
Uvodnik
Odšel je veliki Slovenec
Vest, ki smo jo zaradi bolezni in negotovih informacij v zadnjem tednu sicer s tesnobo pričakovali, je v soboto zjutraj boleče odjeknila po vsej domovini. "V 58. letu starosti je na svojem domu na Zaplani umrl nekdanji predsednik republike in nekdanji predsednik vlade dr. Janez Drnovšek." Čeprav je bil zadnje čase morda nekoliko preveč odsoten, zadržan in samosvoj, je sedaj jasno, da je bil to odraz njegove zadnje bitke s kruto boleznijo, ki je kljub veliki meri življenjskega optimizma žal ni dobil.
Kmalu po objavi njegove smrti so se z izrazi so-žalja in spoštovanja do njegovega dela oglasili vidnejši slovenski politiki - zanimivo, tudi tisti, ki mu niso bili naklonjeni - ter drugi pomembneži doma in na tujem in drug za drugim izpostavljali, da je bil za Slovenijo ena najvidnejših političnih osebnosti v zadnjih 20 letih in eden ključnih pri osamosvajanju. Žalostna vest pa je posebej boleče odjeknila med narodom, posebej med preprostimi ljudmi, saj je bil s svojo umirjenostjo, preudarnostjo in izjemnim čutom za socialno politiko, pravičnost in dobroto večini Slovencev pri srcu.
Bilje človek, ki nam je znal z malo besedami povedati veliko, ki nam je tudi v času zgodovinske negotovosti znal povrniti samozaupanje in narodno zavest, ki nas je ob pomembnih zadevah vedno znova združeval in uspel združiti. Kratko malo, za veliko večino državljanov je bil miroljuben in sprejemljiv, tako rekoč karizma slovenskega naroda; tudi zaradi tega, ker je bil človek s trdno hrbtenico in ker si nikoli ni mazal rok z nečednimi posli ter raznimi škandali, čeprav so mu jih poskušali podtikati. Zaradi vsega tega je doma in na tujem užival izjemno avtoriteto, čeprav je bil pravo nasprotje karizmatičnih voditeljev zahodnjaškega tipa in izrazito neavtoritativen človek. Tudi med novinarji je bil priljubljen, čeprav na čase nekoliko skrivnosten, mrkega pogleda in premalo odprt, morda tudi nedosegljiv.
Tudi sam sem imel kar nekaj prijetnih priložnosti, da sem se lahko z njim, tedaj še kot s predsednikom republike, kot novinar našega medija pogovarjal o aktualnih dogodkih doma in na tujem; bodisi za poslušalce Radia Ptuj, tudi za poslušalce mreže regionalnih radijskih postaj Slovenije ali za bralce Štajerskega tednika. Prav ta teden bo minilo dve leti, odkar je 27. februarja 2006, po obisku kmečkega mlina Koroščevih v Zabovcih, obiskal še Ptuj in se na gradu pogovarjal z županom dr. Štefanom Čelanom o možnostih, da bi grad postal protokolarni objekt v času predsedovanja Slovenije EU. Nato je obiskal še minoritski samostan in Mitrej na Hajdini. Žal je bil to njegov zadnji obisk na Ptujskem. Od nas se je poslovil eden redkih pravih slovenskih državnikov in politikov, ki je znal prisluhniti tudi malemu človeku. Odšel je veliki Slovenec!
Martin Ozmec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Odmevi iz tujine
Tuji politiki poudarili Drnovškovo zavezanost evropskim vrednotam in ciljem
Tuji politiki so v izrazih sožalja ob smrti donedavnega predsednika Slovenije in dolgoletnega premiera Janeza Drnovška poudarili njegovo zavezanost evropskim vrednotam in ciljem. "Bil je prepričan Evropejec," so si enotni kolegi, s katerimi se je Drnovšek dolga leta srečeval in z njimi sodeloval, predvsem pri vključevanju države v EU in Nato.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je prepričan, da bo Drnovšek s svojo zapuščino venomer zasedal najpomembnejše mesto v zgodovini samostoj-
ne Slovenije. Drnovšek je po besedah Barrosa odigral "ključno vlogo v pripravah Slovenije na vstop v Evropsko unijo, kjer so Slovenci dobili svoje mesto, ki jim pripada v
družini evropskih narodov."
O pristnem prijateljstvu Drnovška z evropskimi državniki pričajo nekateri čisto osebno obarvani odzivi. "Zelo sem žalosten, ker je
Foto: Martin Ozmec
Eden zadnjih obiskov dr. Drnovška v Spodnjem Podravju je bil 27. februarja 2006, ko je obiskal kmečki mlin v Zabovcih, kjer ga je pozdravil markovski župan Franc Kekec.
po dolgotrajni bolezni umrl moj dober prijatelj Janez," je zapisal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Janez Drnovšek je bil ob obiskih Ptuja večkrat tudi gost na Radiu Ptuj; na posnetku z novinarko Solana. "Zdaj, ko nas je zapu-Anemari Kekec.	stil, se spominjam številnih
Ptuj • Žalna knjiga ob smrti dr. Janeza Drnovška
Vpis v žalno knjigo še jutri
V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju so včeraj odprli žalno knjigo ob smrti dolgoletnega predsednika vlade in nekdanjega predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška.
Foto: Črtomir Goznik
Knjiga bo odprta še danes in jutri od 8. do 20. ure. Z vpisom v žalno knjigo se bodo lahko Ptujčani in okoličani poklonili spominu na pokojnega predsednika, ki se je s svojim življenjem in delom trajno zapisal v srca Slovencev. Ustvarjati moramo dobro, to daje našemu življenju smisel, je le ena od njegovih misli, o kateri bi še kako veljalo razmisliti.
trenutkov, v katerih so bili njegovi nasveti in izkušnje ključni," je zapisal Španec Solana. "Dober človek, odločen zagotoviti, da vrednote strpnosti in solidarnosti vselej prevladajo, nas je zapustil," je sklenil.
Doajen italijanske politike, predsednik države Giorgio Napolitano je v sožalju aktualnemu slovenskemu kolegu Danilu Türku zapisal, da ga je novica o Drnovškovi smrti hudo pretresla. Napolitano je izpostavil Drnovškove zasluge pri rojstvu Republike Slovenije in posebej poudaril, da je Drnovšek, "veliki protagonist sodobne zgodovine", vodil slovensko vključevanje v Evropsko unijo in atlantske povezave. Pomembno je prispeval tudi h krepitvi vezi med Slovenijo in Italijo.
Iz sosednje Avstrije, katere predsednik Heinz Fischer je tačas na uradnem obisku v Afriki, se je oglasil bivši avstrijski premier in zdajšnji vodja poslanske skupine Avstrijske ljudske stranke (OVP) Wolfgang Schüssel, ki je "pretresen in globoko prizadet" zaradi Drnovškove smrti. Drnovšek je bil zanj prvovrstni Evropejec. Njemu je v veliki meri moč pripisati tudi zasluge za izjemni gospodarski in kulturni razvoj Slovenije v zadnjih letih. Slovenija je z Drnovškovo smrtjo izgubila "pomembnega človeka in državnika, ki je s svojo vztrajno in daljnovidno politiko ves čas svojega delovanja zaznamoval Slovenijo", je sporočil Schüssel.
Druga soseda, Hrvaška, je Drnovškovi smrti posvetila veliko pozornost. Njen predsednik Stipe Mesic je dejal,
da je pokojnik pustil globoko in neizbrisno sled. Bil je tudi eden ključnih akterjev dogajanj v jugovzhodni Evropi v končnici dvajsetega stoletja in dosleden zagovornik miru in sodelovanja ter vključevanja tega celotnega prostora v združeno Evropo. Mesic, ki je danes izgubil partnerja na politični sceni in prijatelja, je Drnovška spoznal v času dramatičnega začetka razpada nekdanje Jugoslavije, ko sta bila oba člana predsedstva SFRJ in se brezupno borila, da bi preprečila vojno. Kot premier in predsednik Slovenije je bil dosleden zagovornik izgradnje dobrih odnosov med Slovenijo in Hrvaško, je poudaril 73-letni Mesic.
Poleg predsednika je iz Zagreba v Ljubljano prispela tudi sožalna brzojavka premiera Iva Sanaderja. Drnovšek, je zapisal, bo ostal v spominu po nesporni energiji pri ustvarjanju in vodenju svobodne in samostojne Republike Slovenije. Sanader je dodal, da je Drnovšek kot premier in predsednik države prispeval k izgradnji sodobne in evropske Slovenije, ki svojo prihodnost utemeljuje na dobrososedskih odnosih z vsemi državami, tudi s Hrvaško.
Predsednik Republike Makedonije Branko Crvenkov-ski je Drnovška označil za velikega državnika, predanega razvoju ter blaginji njegove države in državljanov. "Makedonija se ga bo spominjala kot osebnosti, ki je dala vsebinski prispevek k razvoju odnosov med državama," je dodal.
sta
Ptuj • S poslancem DZ Brankom Mariničem o nekaterih vročih temah
Poslanci izigrali voljo ljudstva
S poslancem državnega zbora s Ptujskega Brankom Mariničem smo se te dni pogovarjali o nekaterih aktualnih temah tega trenutka. Prva je pokrajinska zakonodaja, nič manj pomembni pa niso novela zakona o vrtcih, o kateri bodo poslanci razpravljali na februarski redni seji, ki se je pričela včeraj, zakon o subvencioniranju dijaške prehrane in zakon o varstvu kulturne dediščine, ki prične veljati ta konec tedna in kot novost definira t. i. živo dediščino, omogoča njeno registracijo v registru kulturne dediščine in razglasitev žive dediščine za kulturni spomenik - t. i. živa mojstrovina, še posebej poudarja Branko Marinič.
Foto: Črtomir Goznik
Branko Marinič: "Poslanci, ki so glasovali proti zakonu o ustanovitvi pokrajin, so glasovali proti decentralizaciji. 13. pokrajina je bila dogovorjena z SD, 14. z SDS."
Poslanec Branko Marinič je bil eden tistih, ki je javno podvomil v to, da bo zakon o ustanovitvi pokrajin sprejet z dvotretjinsko večino poslancev državnega zbora, kljub številnim zagotovilom na različnih ravneh, da se bo to zgodilo. Novembra lani je na kolegiju županov Spodnjega Podravja izjavil, da ga k takšnemu sklepanju navajajo nekateri drugi podobni dogodki iz preteklosti. V resnici se je tako tudi zgodilo, zakon o ustanovitvi pokrajin ni bil sprejet. To pa še ne pomeni, da se bo sprejemanje pokrajinske zakonodaje na tej točki ustavilo, pravi. Nekatere aktivnosti v tej smeri v tem trenutku že potekajo.
Potem ko zakon o ustanovitvi pokrajin na začetku februarja v parlamentu ni dobil potrebne dvotretjinske večine, je bil Branko Marinič ogorčen in vidno razočaran, čeprav je tak izid napovedoval. "Dve leti trdega dela v vladi in parlamentu je bilo potrebnega, da je prišla pokrajinska zakonodaja v parlament. Kot član ustavne komisije državnega zbora sem sodeloval že pri spreminjanju členov Ustave RS, kar je omogočilo, da je pričela nastajati pokrajinska zakonodaja. Takrat sem bil vesel, 20. junija 2006 smo v državnem zboru izglasovali spremembe ustave z 69 glasovi za in z nobenim proti. Prepričan sem bil, da je to bila dobra iztočnica, iztočnica, ki bo dala vse možnosti za sprejem pokrajinske zakonodaje. S tem, ko zakon v začetku februarja v parlamentu ni dobil večinske podpore, je zakonodajni postopek za ustanovitev pokrajin končan, medtem pa se zakonodajni postopek za ostalih pet zakonov nadaljuje. V političnem žargonu rečeno gre za t. i. zakone na zalogo. Ni realno, da bi lahko bil zakon o ustanovitvi pokrajin sprejet še v tem mandatu, razen če se bodo zgodili čudeži. Glede neizglasovanja zakona o ustanovitvi pokrajin pa si mora vsak poslanec posebej izprašati vest," je bil komentar poslanca Mariniča po padcu zakona o ustanovitvi pokrajin.
Je zakon padel zaradi tega, ker naj bi bil slabo pripravljen, ali pa so bili posredi drugi razlogi?
"Kot član parlamentarnega odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj sem vseskozi spremljal nastajanje pokrajinske zakonodaje. Tisti, ki danes govorijo, da je vsebina pokrajinske zakonodaje slaba, so imeli figo v žepih že od vsega začetka. Nosijo pa tudi vso politično odgovornost pred vsemi legalno in legitimno izvoljeni funkcionarji na lokalnih ravneh. Kar 87 odstotkov občinskih svetov je namreč podprlo pokrajinsko zakonodajo, tik pred sprejemom ključnih zakonov pokrajinske zakonodaje pa je pokrajinsko zakonodajo podprlo kar 97 odstotkov županov, ki so se sestali s predsednikom vlade Janezom
Janšo in ministrom za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivanom Žagarjem. Tisti, ki so na dan glasovanja glasovali proti pokrajinam, so glasovali proti decentralizaciji, proti temu, da se Slovenija razdeli na pokrajine. Očitki, da vsebina ni bila dobra, niso utemeljeni. Pri postopkih sprejemanja zakonodaje smo načrtno pustili odprte vse možnosti s t. i. amandmira-njem. Najbolj dvolično so se pri sprejemanju ključnega pokrajinskega zakona vedli poslanci SD. Največjo odgovornost za to, da je zakon padel, nosijo stranke SD, Zares in LDS. Prepričan sem, da njihovega ravnanja volilno telo ne bo tako hitro pozabilo. Pri pokrajinah je šlo za dejansko prenos pristojnosti, kadrov in denarja. Opozoriti pa velja še na dejstvo, da so vse stranke, ki danes sestavljajo slovenski parlament, imele v svojem programu z velikimi črkami napisano, da se bomo vsi skupaj zavzemali za decentralizacijo Slovenije."
Kakšen smisel pa ima sedaj sprejemanje ostalih petih zakonov iz paketa pokrajinske zakonodaje na zalogo?
"Kdorkoli bo v bodoče sestavljal bodočo koalicijo in opozicijo slovenskega parlamenta, se bo slej kot prej moral soočiti s sprejemanjem pokrajinske zakonodaje. Prepričani smo, da bo takrat delo lažje, če bodo ostali zakoni sprejeti."
Kulturni biseri pred trgovskim kapitalom
Prvega marca bo pričel veljati zakon o varstvu kulturne dediščine. Bili ste nosilec tega zakona v okviru poslanske skupine SDS. Kaj ta zakon konkretno prinaša za kulturno dediščino Ptuja, ki je dokazano najstarejše slovensko mesto in ima s kulturno dediščino velike probleme v smislu varovanja in zagotavljanja denarja za te namene?
"Kot nosilec zakona sem si ves čas v sodelovanju z ministrstvom za kulturo prizadeval, da bi bil zakon napisan tako, da bi kar najbolje varoval kulturno dediščino. Nekateri njegovi segmenti so napisani tako, da bodo kulturni dediščini Ptuja v kar največjo pomoč oziroma podporo. Kulturni biseri so zaščiteni tako, da se jim v bodoče ne bo potrebno umikati trgovskemu kapitalu. Če bi že doslej imeli takšno varovalko, vila na Ormoški zagotovo ne bi mogla pasti. Zaščitena pa je tudi t. i. živa dediščina, ki ji zakon daje poseben status. Povedati moram, da svojih aktivnosti glede zakona o varstvu kulturne dediščine nisem zaključil. Zdi se mi, da šele sedaj prihaja čas, ko bo potrebno iz tega zakona nekaj konkretnega tudi iztržiti.
Z ministrstvom za kulturo smo se dogovorili, da bo novinarska konferenca o živi kulturni dediščini na Ptuju, kjer je ta dediščina izjemno bogata. Ob tej priložnosti bomo tudi povedali, kaj konkretno ta zakon prinaša Ptuju. Iz zakona o varstvu kulturne dediščine moramo znati potegniti tudi finančna sredstva. Za vsem tem se skriva tudi skrb države in evropskih ter svetovnih institucij, ki konkretno za te vsebine prinašajo denar."
Dijaki naj jedo ...
V decembru 2007 ste koalicijski poslanci (28) s prvopodpisanim Jožetom
Tankom vložili v postopek v državnem zboru Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane. Z njim želite sistemsko urediti prehrano dijakov, podobno, kot je zakonsko urejeno subvencioniranje študentske prehrane.
"V Sloveniji imamo urejeno prehrano v vrtcih, prehrano osnovnošolcev, zgledno je urejena prehrana študentov, na področju dijaške prehrane pa do sedaj ni bilo narejenega prav veliko, kar je povzročilo neredno in nezdravo prehrano dijakov, na kar so sami, v nekaterih raziskavah, ki so bile opravljene, tudi opozorili. Raziskave pa tudi kažejo, da dijaki večinoma
ne zajtrkujejo, izpuščajo obroke, se neredno prehranjujejo, denar, ki naj bi ga porabili za malico, pa namenjajo za nezdravo prehrano, prigrizke, kavo. Na področju srednješolskega izobraževanja je bilo doslej poskrbljeno le za subvencioniranje prehrane dijakom, ki so socialno ogroženi. Z zakonom želimo omogočiti vsem dijakom (v šolskem letu 2006/2007 jih je več kot 96 tisoč) subvencioniranje enega toplega obroka za vsak dan prisotnosti pri pouku. Dodatnih 10 obrokov pa bi pripadalo učencem s posebnimi potrebami in dijakom padlih v vojni za Slovenijo. Višina subvencije bo enaka kot pri študentih in se bo usklajevala na način in v roku, ki ga določa zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom. Ker gre za dijake, ki imajo drugače organiziran pouk kot študentje, bo potrebno poskrbeti, da se bo topel obrok zagotavljal v času pouka in praviloma znotraj šolskega prostora. Izvajalci dijaške prehrane bi bile srednje šole, podobno kot je to urejeno v osnovnih šolah, nadzor nad namensko, gospodarno in učinkovito porabo sredstev bo opravljalo ministrstvo za šolstvo in šport, nadzor nad izvajanjem subvencionirane prehrane pa pristojna inšpekcija. Šole bi same uredile organizacijo prehrane. Nekatere srednje šole imajo že danes pogoje za izvajanje zakona, nekatere tudi za pripravo nekaj 100 obrokov dnevno, pripravijo pa jih do 80 dnevno. K sprejemu zakona o subvencioniranju prehrane nas zavezujeta Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike 2005/2010 in Strategija na področju telesne dejavnosti za krepitev zdravja 2007/2012.
Prvi pogovori, ki smo jih imeli s predstavniki Dijaške organizacije Slovenije, so pokazali, da ima zakon podporo, da pa bo potrebno zagotoviti pogoje v srednjih šolah, da se bo zakon
lahko izvajal. Zanimivo pa, da jih najbolj skrbi, kako bo država oziroma ministrstvo zagotovilo potreben denar za ta namen. Zakon so podprle tudi nekatere mladinske in dijaške organizacije in skupine, nekateri ravnatelji srednjih šol, pozitivno pa se odzivajo tudi dijaki in starši. Prepričani smo, da bodo v skrbi za zdravo in kvalitetno prehrano dijakov glasovali vse poslanke in poslanci, tudi tisti, ki mu pred leti niso namenili svojega glasu, četudi zelo poudarjajo socialni čut in skrb za zdravje. Opravljen je bil pregled 150 srednjih šol, ki je pokazal, da so v večini potrebna le minimalna vlaganja, da se bodo zagotovili pogoji za prehranjevanje dijakov, le v okrog 12 srednjih šolah pa bodo potrebne tudi večje investicije."
V varstvu "na črno" okrog 30 tisoč otrok
Pomembne novosti prinaša tudi novela zakona o vrtcih, o kateri bodo na februarski seji DZ razpravljali poslanci, med njimi je tudi razbremenitev staršev za plačilo vrtca za mlajšega otroka, tako da bi država prevzela plačilo staršev za vse mlajše otroke, ki so vključeni v vrtec. Kaj lahko še poveste o tem?
"Zagotovo se bo v tej smeri nadaljevalo, da bi postopoma prišli do brezplačnih vrtcev, saj za mlade družine strošek vrtca predstavlja visok delež v družinskem proračunu.
Zakon prinaša tudi določbe, s katerimi se bo doseglo trans-parentnejše financiranje vrtcev in boljši nadzor ustanovitelja. Sedanje razlike med cenami programov naj bi se bistveno zmanjšale, plačila staršev pa postala med seboj primerljiva. Z zakonom se predvideva tudi vzpostavitev evidenc o vpisu v vrtec na območju občine. Novela tudi sprošča pogoje za druge oblike predšolske vzgoje (vzgoj-no-varstvena družina, zasebni vzgojitelj in podobno). Matični vrtec lahko ustanovi vzgojno-varstveno družino. Omogoča pa tudi organiziranje krajših programov. Koalicija je vložila amandma, da bi se omilili pogoji za ustanovitev zasebnih vrtcev. Z novelo poskušamo urediti tudi t. i. varovanje na črno, podatki kažejo, da je trenutno v takem varstvu okrog 30 tisoč otrok. V korist otrok in staršev, ki otroka ne morejo vključiti v vrtec ali potrebujejo varstvo le občasno, je potrebno urediti tudi to področje. V Ljubljani takšen način varovanja otrok izvaja že nekaj podjetij. Pričakovati je, da bodo varuhi opravljali dejavnost na svojem domu ali na domu naročnika. Cilje tega je, da se vzpostavi register in pregled nad osebami, ki opravljajo varovanje otrok."
MG
Foto: Črtomir Goznik
"Zakon o varstvu kulturne dediščine vzpostavlja enoten register kulturne dediščine, v katerega se vpisujejo nepremična, premična in živa dediščina."
Ptuj • Predsednik Lions clubs international obiskal Ptuj
"Postati moramo prilagodljivi, brez pretiranega blišča in protokola."
Slovenijo in Ptuj je obiskal mednarodni predsednik Lions clubs international Mehendra Amarasuriya iz Šri Lanke. Med kratkim bivanjem na Ptuju, z obiskom je počastil Lions klub Ptuj, ki letos praznuje 10-letnico uspešnega delovanja, se je sestal z vodstvom Lions cluba Ptuj. Sprejel ga je tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan in mu podelil spominsko priznanje, pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija. Mednarodni predsednik LCI pa je ptujskemu županu, ki je ustanovni član Lions kluba Ptuj in njegov bivši predsednik, podelil lionistično priznanje - medaljo za zasluge za nesebično predanost humanitarnosti in javni dobrobiti.
Med kratkim obiskom Ptuja so mednarodnega predsednika Lions clubs international spremljali Lo-rena Hus, guvernerka di-strikta 129 Slovenija, Boris Žnidarič, viceguverner, Janez Bohorič, bivši guverner in koordinator 20 K, ter Ernest Musil, bivši mednarodni direktor LCI. Obiskali so tudi sedež Lions kluba Ptuj v Park hotelu, kjer so jim predsednik Lions kluba Ptuj Jurij Šarman, ustanovni predsednik Lions kluba Ptuj Branko Brumen in člani predstavili ptujski klub in njegove prednostne dobrodelne projekte, s poudarkom na letošnjem projektu "Z invalidskim vozičkom na ptujski grad", ki ga bodo izvedli v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj. Mednarodni predsednik Lions clubs international je ob obisku Ptuja odgovoril tudi na nekaj vprašanj Štajerskega tednika.
Gospod predsednik, lahko predstavite Mednarodno zvezo lions klu-
Člani društva, ki mu predseduje dr. Marjan Toš, so se prejšnji teden zbrali na občnem zboru in pregledali narejeno v preteklem letu, ko so bile poglavitne naloge konstituiranje društva. Lani so Občini Lenart predlagali, da se v osrčju Slovenskih goric postavi spomenik generalu Maistru. Spomenik želijo odkriti letos, saj mineva 90 let od konca prve svetovne vojne in pogumnih Maistrovih dejanj za slovenski Maribor in severno mejo. Že lani so tudi izdelali predlog, da bi letos zaznamovali 100. obletnico ustanovitve Sokolskega društva Lenart. Pobudo so posredovali Občini Lenart in Športnemu društvu Lenart kot nasledniku nekdanjih izjemno aktivnih lenarških Sokolov. Predlagali so tudi obo-
Predsednik Lions clubs ii predsedniku Lions cluba Pt
bov in vaš program?
"Mednarodna zveza lions klubov s sedežem v Oak Brooku v Illinoisu, ZDA, je največja humanitarna organizacija in po presoji uglednih svetovnih organizacij tudi najučinkovitejša. Združuje lioniste v skoraj 45.000 klubih, v 201 državi sveta in ima nekaj manj kot 1.300.000 članic in članov. V letu 2007 smo v Chicagu praznovali 90-letnico naše organizacije, prav tam, kjer
gatitev Maistrovih spominskih svečanosti na Zavrhu, ki naj bi jih znova spremljale razne okrogle mize, javne tribune in strokovna srečanja. Osnovnim šolam so ponudili različna predavanja o Maistru in njegovih borcih. Sodelovali so tudi na državni proslavi dneva Rudolfa Maistra v Gornji Radgoni.
Na zboru so sprejeli smernice za letošnje leto, med katere so zapisali realizacijo projekta postavitve Maistrovega spomenika v Lenartu v sodelovanju z Občino, Zvezo generala Maistra, veteranskimi organizacijami in Slovensko vojsko. Programsko bodo sodelovali pri obeležitvi 100. obletnice ustanovitve Sokol-skega društva Lenart. Sodelovali bodo z novim Zgodovinskim društvom Slovenske
)nal predaja svojo zastavico Šarmanu.
je leta 1917 naša organizacija tudi nastala na pobudo zavarovalničarja Melvina Jonesa.
V svojem enoletnem mandatu mednarodnega predsednika sem si zastavil kar nekaj ciljev. Organizacija, ki jo trenutno vodim, mora biti pripravljena na spremembe, brez tega ne bo zmogla več odgovarjati izzivom 21. stoletja. Postati moramo prilagodljivi, manj birokratski, brez pretiranega blišča in
gorice Lenart, s Slovensko vojsko, šolami, organizatorji Maistrovih svečanosti na Zavrhu, s Konjeniškim društvom Slovenske gorice pri izvedbi spominske dirke za pokal Rudolfa Maistra na hipodromu Polena. Z veteranskimi organizacijami, Zvezo borcev za vrednote NOB in Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo bo skupna akcija tradicionalni Maistrov pohod junija letos. Programsko bodo sodelovali tudi z Zvezo društev generala Maistra pri praznovanju dneva Rudolfa Maistra, pri projektu 140. obletnice ljutomerskega tabora in pri skupnih akcijah zveze na področju domovinske vzgoje in negovanju tradicije slovenskega uporništva 20. stoletja.
Zmago Šalamun
protokola.
Od leta 1925 je pomoč slepim in slabovidnim ena najpomembnejših programskih stalnic v naši organizaciji. Naš cilj je bil, da bi v okviru projekta Sight First II do zaključka mojega mandata zbrali 150 milijonov ameriških dolarjev za pomoč ljudem, ki jih lahko rešimo slepote ali pomagamo zmanjševati nevarnost, da do slepote sploh pride. Večina te pomoči gre za pomoč ljudem v tretjih državah, kjer zdravstveni in socialni sistemi ne delujejo tako učinkovito. Cilj, ki smo si ga zastavili, je bil dosežen prav v tem mesecu, zbrali smo 150 milijonov ameriških dolarjev.
Skrb za članstvo je prav tako naloga, ki ima v mojem programu pomembno mesto. Verjamem, da bomo do konca mojega mandata, ki se izteče s koncem meseca junija letos, dosegli cilj, da v našo organizacijo sprejmemo 20.000 novih članic in članov."
S kakšnim namenom ste obiskali Slovenijo, kakšno je vaše sporočilo ptujskemu Lions klubu?
"Slovenija, država, ki je komaj pred nekaj leti vstopila v Evropsko zvezo, ima izreden potencial v lioniz-mu. Zato sem si jo želel tudi obiskati. Lionizem se je v Sloveniji od svojih začetkov v devetdesetih letih prejšnjega stoletja dvignil na zavidljiv nivo. Imate 46
lions klubov z okrog 1350 članicami in člani z visokim standardom aktivnosti. Prav zato se vsem lionom v Sloveniji zahvaljujem za njihov prispevek k izvajanju našega skupnega humanitarnega poslanstva. V tem kratkem srečanju z lioni, ki sem jih uspel srečati v Lions klubu Ptuj, sem dobil vtis o visokem nivoju organiziranosti kluba in programski učinkovitosti njihovega delovanja. Upam, da bodo ta nivo uspeli zadržati in postati eden izmed najboljših klubov v Sloveniji."
Koliko je lionizem razširjen v vaši matični državi?
"Na Šri Lanki, od koder prihajam, je lionizem močno razvit. Delujemo v 460 klubih, šestih distriktih z okrog 12.000 lioni. Klubi so enakomerno razporejeni po vsej državi.
Lionizem je s strani prebivalcev zelo sprejet, prav tako tudi od same vlade."
Kakšna je usmeritev mednarodne zveze lions klubov glede vključevanja žensk?
"Mednarodna zveza ima zelo pozitiven odnos do vključevanja žensk v lioni-zem. Sprva to ni bilo tako, a se od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja situacija popravlja. Še posebej gre na bolje v zadnjih dveh letih. Celotno število žensk je naraslo na okrog 19 odstotkov vsega članstva. Upam, da bo do konca mojega mandata ta števila blizu 25 odstotkov. Zelo sem vesel, da sem se lahko prav iz tega razloga v Sloveniji udeležil ustanovitve vašega drugega ženskega kluba, Lions kluba Maribor Zarja. Ženske so že do sedaj občutno pripomogle k razvoju lionizma. Z naraščanjem njihovega članstva pa je ta razvojni moment lahko še občutno večji."
Želite ob svojem obisku v Sloveniji dodati še kakšno posebno sporočilo?
"Zahvaljujem se za dobro organizacijo obiska. Obisk je bil sicer kratek, vendar zelo uspešen. Moja želja je, da se še vrnem v Slovenijo."
MG
Jurij Šarman o obisku mednarodnega predsednika Lions clubs international: "Obisk mednarodnega predsednika Lions clubs international Mahendre Amarasuriye je za ptujski klub velika čast, sploh pa, da nas je po 10 letih ponovno obiskal mednarodni predsednik. To je redka priložnost, ki je nima vsak klub. Verjamem, da je bil njegov obisk za naše člane velika motivacija za bodoče delo, tako da bomo še bolje izvajali naše poslanstvo."
Lenart • Občni zbor Društva generala Rudolfa Maistra
Društvo neguje domoljubje
V Lenartu je bilo konec leta 2006 ustanovljeno Društvo generala Rudolfa Maistra Lenart kot del civilne družbe za krepitev domoljubja, negovanje tradicije slovenskega uporništva 20. stoletja in predvsem za negovanje in ohranjanje zgodovinskega spomina na generala in njegove borce za severno mejo v odločilnih letih 1918 in 1919. Društvo se je vključilo v Zvezo društev generala Maistra Slovenije.
Ptuj • Zakonodajo in predpise je potrebno spoštovati
V Termah Ptuj gostov ne ločujejo
Potem ko so v Termah Ptuj zgradili prestižni hotel Primus, so se pojavile govorice, da naj bi se kakovost storitev na lokaciji Termalnega parka znižala, tudi število zaposlenih naj bi bilo manjše, skratka v Termah Ptuj naj bi začeli goste ločevati: tisti v Primusu naj bi deležni najkvalitetnejših storitev, za tiste v Termalnem parku pa naj bi bilo kvalitete manj. Direktor Term Ptuj Andrej Klasinc vse obtožbe na račun nižje kvalitete storitev v Termalnem parku odločno zavrača.
Glede pritožb smo najprej pogledali v knjigo vtisov. Vpisi v knjigo vtisov, na mesec jih je štiri do pet, vse pa jemljejo zelo resno in odgovorno, ker ima gost vedno prav, se v glavnem nanašajo na natikače in uporabo copat, ki jih je na območju brez natikačev prepovedano nositi, ker je potrebno spoštovati sanitarne predpise in odločbe inšpektorjev. Prostore za odlaganje natikačev imajo tik pred vhodom v notranje kopališče, na to kopalce tudi jasno opozarjajo. Zdravje ljudi so dolžni varovati na vsakem koraku, ker bi v nasprotnem lahko prišlo do pojava glivic in infekcij. Ni si mogoče predstavljati, da bi s copati in natikači, ki jih ljudje nosijo zunaj, hodili tudi po kopališču. Prav tako so težave, ko ljudem skušajo dopovedati, da je prepovedana uporaba mila zaradi morebitnih zdrsov in
poškodb. Zelo bi bili veseli, pravi direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, če bi ljudje dosledno upoštevali osnovne predpise, hišni red, tudi to, da se je potrebno stuširati, preden gredo v bazen in ko ga zapuščajo.
"Naši največji skrbi sta skrb za čistočo in skrb za gosta. Pri tako velikemu številu gostov, kot jih imamo v zadnjem času, število pa se nenehno povečuje, morata vladati red in disciplina, brez tega ni mogoče delati v zadovoljstvo gostov in hkrati tudi naše zadovoljstvo."
Tudi števila zaposlenih v Termalnem parku po odprtju Primusa niso zmanjšali. Pred investicijami v letu 2003 je bilo vseh zaposlenih 55, po razširitvi in obnovi Termalnega parka ter avtokampa se je število povečalo. Vseh zaposlenih je bilo leta 2007 80, toliko jih je tudi danes na
Foto: Črtomir Goznik
V Termalnem parku Term Ptuj tudi v prihodnjih letih načrtujejo več investicij, med prednostnimi projekti pa je pokritje letnega kopališča. Kvalitete storitev pa v nobenem primeru na tej lokaciji po odprtju Primusa ne zmanjšujejo, kot to želijo v javnosti predstaviti nekateri, poudarja direktor Andrej Klasinc.
območju Termalnega parka. Po odprtju grand hotela Primus pa se je število zaposlenih povečalo na 140, 60 delovnih mest so namreč odprli v novem hotelu. V Termalnem parku, pravi Klasinc, delajo z istim tempom oziroma ravnijo storitev kot pred otvoritvijo hotela Primus. Tudi kvaliteta voda je taka, kot jo zahtevajo predpisi. Z odprtjem III. vrtine v letu 2005 so povečali dotok sveže termalne vode za bazen za več kot petkrat. Ker gre za čisto termalno vodo, ki je zelenkaste barve, je pri nekaterih vtis, da gre za oporečno vodo. Po zakonodaji je potrebno na vsakega kopalca dnevno dotočiti 30 l sveže vode, to v Termah Ptuj presegajo tudi za sedem-kratnik. Bazene redno čistijo, velikega na mesec dni, manjše na 14 dni.
Dejstvo je, še poudarja Andrej Klasinc, da si pri vedno večjem številu obiskovalcev spodrsljajev ne morejo privoščiti, zato pa je skrb za red in disciplino še toliko večja, ker odstopanj ne more biti. Nekaterim pa, kot kaže, to ne ugaja, pri čemer je zanimivo tudi to, da obiskovalci desetletja niso uporabljali copat in natikačev, zdaj pa bi jih naenkrat želeli, in to ravno na območju, kjer je njihova uporaba prepovedana.
MG
Ljutomer • Posodobitev v obratu Krka
Ambiciozni načrti tudi za prihodost
Veržej • Ustanovili bodo turističnoinformacijski center
Za večji razmah turizma
Za privabljanje večjega števila turistov v občino Veržej, kjer glavno vlogo igrajo Terme Banovci, bodo naslednji mesec odprli turističnoinformacijski center (TIC).
"TIC Veržej bo občino Ver-žej pozicioniral kot privlačno turistično destinacijo za slovenske in tuje obiskovalce. Spodbujal bo razvoj turizma, oblikoval celovito turistično ponudbo ter sodeloval z javnim sektorjem, društvi ter podjetniškim sektorjem z namenom razvoja in učinkovite promocije turizma na območju občine Veržej," je na minuli seji občinskega sveta v uvod razprave o ustanovitvi TIC povedal Janez Krnc iz salezijanskega zavoda Maria-num v Veržeju. Prav Krnc in njegovi sodelavci, ki so pred kratkim v Veržeju odprli Cen-
ter domače in umetnostne obrti (DUO), so prepričani, da mora občina Veržej odslej pristopiti k organiziranemu privabljanju turistov na območje te občine ob reki Muri. Turisti občino Veržej obiskujejo že vrsto let, predvsem jih privlačita termalno kopališče Banovci, ki je imelo lani 100.000 nočitev, in Babi-čev mlin na Muri, v zadnjem obdobju pa obiskujejo tudi Center DUO. Prenočitvene kapacitete nudijo zavod Ma-rianum in kmetija Galunder v Veržeju ter po novem tudi Sončna hiša v Banovcih.
"Občina Veržej je po vseh
atributih turistična, le ponudba je preveč razpršena. Promocija se ne izvaja sistematično, vsak posameznik poskrbi le za lastno reklamo. Zato je primerno, da ustanovimo TIC, ki bo skrbel za skupen nastop na tržišču," je v nadaljevanju seje povedal župan občine Veržej Slavko Petovar ter članom občinskega sveta ponudil ustanovitev TIC preko javno-zasebnega partnerstva. Svetniki so se z načinom ustanovitve, ki pomeni nekoliko manjši finančni zalogaj za občino, strinjali, ob soglasni potrditvi pa zahtevali, da se ob koncu leta
pregleda poslovanje. Pričakujejo, da bo TIC Veržej, ki ga bodo odprli 13. marca, že po letu ali dveh postal samostojen ter za nadaljnje delovanje ne bo potreboval sredstev iz občinskega proračuna. "Prisotnost Term Banovci in Babičevega mlina bi morali izkoristiti tudi ostali vaščani," meni svetnica Nada Bunderl Rus, njen svetniški kolega Matija Galunder pa je dodal: "S kmetijstva se več ne bo dalo živeti, zato moramo razmišljati o dodatni dejavnosti. Turizem je primerna panoga, ki nam lahko v Veržeju pomaga do boljšega jutri." Člani občinskega sveta so ugotavljali predvsem, da jim v turistični ponudbi manjka kakšna turistična kmetija, ki bi zagotavljala ponudbo domačih speci-alitet. Prepričani so, da bodo s pomočjo TIC pripeljali v Veržej še več turistov in s tem morda opogumili domačine k širši turistični ponudbi.
Zagonska sredstva za TIC v višini 5000 evrov bodo pridobili od direktorata za turizem, ki deluje v okviru Ministrstva za gospodarstvo, občina Ver-žej pa bo za prvo leto delovanja dodala okrog 4000 evrov. Do prenove prostorov v občinski lasti bo TIC deloval v Centru DUO, predvideva pa se, da bo nudil redno zaposlitev za programskega vodjo.
Niko Šoštarič
Novomeška Krka je v obrat Ljutomer v zadnjih desetih letih vložila več kot 17 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa se bo po napovedih predsednika uprave in generalnega direktorja Krke Jožeta Colariča ljutomerski obrat še širil.
Leta 1980 je bil v Ljutomeru zgrajen obrat novomeške Krke. Na začetku je delo dobilo okrog 40 domačinov, danes pa pod vodstvom direktorice obrata Mire Novak Špindler dela že več kot 200 ljudi, ki so v lanskem letu proizvedli 718 milijonov pastil, 165 milijonov tablet in 7,4 milijona odmerkov zrnc. "V povprečju vsak drugi Poljak in Rus pojesta dve pastili letno, proizvedeni prav v ljutomerskem obratu," je na slovesnosti ob zagonu novega granulatorja in sodobne avtomatizirane raz-tehtalnice povedal generalni direktor Krke Jože Colarič, ki je skupaj s sodelavci začrtal ambiciozen načrt za prihodnje, ko nameravajo znova veliko vlagati v investicije, predvsem v izobra-
ževanje zaposlenih.
V zadnjih desetih letih so za posodobitev ljutomerskega obrata namenili več kot 17 milijonov evrov, obnova pa je zajemala ureditev in klimatiza-cijo posameznih proizvodnih prostorov ter zamenjavo in dograditev proizvodne opreme. Ena zadnjih naložb je prenova eksplozivno varne centralne raztehtalnice za tehtanje vnetljivih učinkovin, ki poleg tehtanja zagotavlja tudi visoko stopnjo varnosti ljudi in okolja ter ureditev računalniško vodenega sistema skladiščenja.
"Krka nenehno posodablja svoje proizvodne linije skladno z vsemi najzahtevnejšimi standardi, saj si prizadeva za odličnost poslovanja, kar potrjuje tudi priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost, ki so ga prejeli decembra lani," sporočajo iz novomeške Krke, ki v obratu Ljutomer proizvaja vitaminsko-mineralne izdelke, vitaminske napitke, zrnca za pe-roralno rabo in tablete.
Niko Šoštarič
Foto: NS
Najnovejša naložba v ljutomerskem obratu Krke je granulator, ki izdeluje zrnca za tablete in sirupe.
Ptuj • Anka Ostrman govorila v Združenih narodih
Prihodnost človeštva je v sožitju in sodelovanju generacij
Ptujčanka Anka Ostrman, upokojena sociologinja, ki kot prostovoljka vodi programe za starejše, v zadnjem času pa tudi preko Slovenske filantropije in Zveze društev upokojencev, enega je sofinancirala tudi mednarodna nevladna organizacija Help Age International, se je kot članica te organizacije udeležila zasedanja Komisije za socialni razvoj, ki je v Združenih narodih zasedala v času od 6. do 17. februarja 2008.
Predstavniki vlad, strokovnjaki in predstavniki nevladnih organizacij so na tem zasedanju poskušali najti odgovore na izzive, ki jih prinaša staranje prebivalstva po vsem svetu, posebej pa še v razvitih deželah. Ob tej priložnosti so države poročale, kako napredujejo pri uresničevanju sklepov konference v Madridu iz leta 2002, na kateri je bila sprejeta resolucija o tem, da bodo države upoštevale izzive staranja prebivalstva, tako da bodo vse generacije živele dostojno življenje, v družbi, ki bo v resnici "družba za vse sta-
Osrednje razprave pa so potekale o vprašanjih položaja starejših delavcev na trgu dela ter o potrebah in možnostih dogovora med generacijami za aktivno sožitje in sodelovanje ter uresničevanje človekovih pravic starejših. Nevladne organizacije so predvsem opozarjale na izključenost starejših iz procesov odločanja, iz aktivnega prispevka za sožitje in sodelovanje med generacijami. Poudarjale so ranljivost starejših, na revščino, v kateri se pogosto znajdejo, na to, da nimajo enakih možnosti dostopa do skupnih dobrin v družbi, na primer do zdravstvenih storitev in drugih servisov. Posebne ovire pa predstavlja sodobna informativna tehnologija, ki vse bolj postaja vsakdanji način komunikacije, ki pa je starejše generacije ne obvladujejo, kar ima za posledico še večjo izključenost.
"V razpravi nevladnih organizacij sem sodelovala tudi sama kot članica delegacije mednarodne nevladne organizacije "Help Age International", ki ima sedež v Londonu. Skupaj z delegati starih iz Peruja, Vietnama in Gane sem predstavila stališča in ugotovitve Slovenske filantropije in Zveze društev upokojencev Slovenije o položaju starih v Sloveniji. Statistične ocene kažejo, da bo leta 2050 v Sloveniji 40 odstotkov ljudi starih 60
Foto: Črtomir Goznik
Anka Ostrman je kot članica mednarodne nevladne organizacije Help Age International govorila v Združenih narodih na zasedanju Komisije za socialni razvoj.
let in več, kar seveda terja temeljit razmislek o tem, kako organizirati družbo, da bomo zadovoljili po eni strani vse večje potrebe po različnih storitvah pomoči na domu, po drugi strani pa starejše ljudi čim dlje časa zadržali aktivne na delu in v svojem okolju, da bodo s svojimi izkušnjami in znanji lahko sodelovali z mlajšimi generacijami za skupno kvaliteto življenja. Ne moremo mimo dejstva, da več kot 12 odstotkov ljudi v Sloveniji živi v revščini. Večina so to starejši, zlasti starejše ženske, nezaposleni in enorodi-teljske družine.
Posebej pa sem izpostavila, da smo starejši v Sloveniji izključeni iz procesov odločanja in javnih razprav tudi, ko gre za vprašanja starih. Upokojeni strokovnjaki ne morejo sodelovati v pripravi strokovnih dokumentov, ki obravnavajo vprašanja staranja, položaja starejših in ukrepov za starejše. Ne morejo biti nosilci projektov in raziskav. Javno mnenje v Sloveniji upokojencem ni
naklonjeno, nekako velja, da smo upokojenci breme, in to veliko breme za družbo. Pri tem pa pozabljamo, da so prav sedanje generacije upokojencev gradile nekoč socialno državo, da imamo danes to, kar imamo, če seveda ne bomo vsega razgradili v imenu tranzicije in sedanje kapitalistične ureditve.
Predstavila sem tudi začetke sodelovanja med Zvezo društev upokojencev Slovenije in Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, da bomo skupaj iskali odgovore na vprašanja, ki zadevajo ne le materialni položaj starejših ljudi, marveč tudi njihove možnosti, da še vedno prispevajo k skupni blaginji, k sodelovanju med generacijami, pri oblikovanju "družbe za vse starosti", je še Anka Ostrman povedala o svojem prispevku v razpravi nevladnih organizacij na zasedanju Komisije za socialni razvoj v Združenih narodih, ki je zasedala od 6. do 17. februarja v New Yorku.
Anka Ostrman je zagotovo prva Ptujčanka, predstavni-
ca nevladnih organizacij, ki je imela priložnost govoriti v ZN. Na začetku je bila polna vznemirjanja in pričakovanj, ko pa se enkrat pojaviš tam, ko vidiš, da se tam zadržujejo ministri, predsedniki držav, visoki funkcionarji ZN, da se tam zbirajo ljudje s celega sveta, se nenadoma počutiš del tega, v trenutku postane vse zelo enostavno, je o prvem obisku v ZN povedala Ostrmanova. Vse je sicer načrtovano že vnaprej, na tebi pa je, da svoj prispevek umestiš v to, kar se je dogajalo pred tem. Občutek o tem, da si del nečesa velikega, velike družine, del tega, kar ima smisel, je lep, pravi. Današnja družba bo morala čim prej zelo konkretno odgovoriti na že omenjena vprašanja, mladi in starejši drug ob drugem, drug z drugim, da bo obojim boljše in lepše, da se bodo na tej poti zlile v eno izkušnje in plemenitost starejših ter energija in pogum mladih, je še dodala.
MG
Brezplačna objava
Od tod in tam
Ptuj • Ptujski župan sprejel turistične vodnike
Foto: CG
Ob 21. februarju, mednarodnem dnevu turističnih vodnikov, slovenski so ga pričeli praznovati šele leta 1991, je ptujski župan dr. Štefan Čelan povabil na sprejem v poročno dvorano vse tiste, ki so vpisani v ptujski register turističnih vodnikov, in tiste, ki imajo tudi državno licenco turističnega vodnika. Zahvalil se jim je za dosedanje dobro delo, ob tem pa so ga vodniki seznanili, da bi bilo nujno okrepiti njihove vrste, saj je turistov, ki prihajajo na Ptuj, iz leta v leto več. Povečujejo pa se tudi zahteve sodobnih turistov, ki si želijo vodenja po turističnih zanimivostih Ptuja in okolice v svojem jeziku. Nujno bo zato spremeniti tudi odlok o lokalni vodniški službi v MO Ptuj, saj v tem trenutku ni organizacije, ki bi skrbela za njegovo uresničevanje.
MG
Majšperk • Brezplačen dostop do interneta
Foto: M. Ozmec
V občini Majšperk je občanom že od septembra lani na voljo elektronska info točka, ki so jo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo uredili na hodniku prvega nadstropja občinske zgradbe. Kot je povedal direktor občinske uprave Marjan Gorčenko, je v e-info točki na hodniku prvega nadstropja občinskega poslopja postavljena računalniška mizica s sedežem in osebnim računalnikom, kjer je občanom na voljo brezplačen dostop do interneta. E-info točka je med tednom in v času uradnih ur na voljo od 7. do 15. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Občani, ki imajo prenosne računalnike, pa lahko uporabljajo brezplačni dostop do interneta 24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih, saj imajo na občini tudi brezžično povezavo z oddajnikom, kije učinkovit na razdalji do 300 m od občinske zgradbe.
-OM
Ptuj • Pričenja se ribiška sezona
Foto: M. Ozmec
V ribiški družini Ptujso pričeli letošnjo sezono tekmovanj v športnem ribolovu. Kot je povedal predsednik družine Franc Trbuc, se je prve letošnje redne tekme v lovu rib s plovcem v nedeljo, 10. februarja, udeležilo kar 32 tekmovalcev. V treh urah ribolova seje ribiška sreča tokrat nasmehnila Jožetu Majcenoviču, ki je ulovil 17 kilogramov rib in si s tem prislužil zmagovalni pokal; drugo mesto je s 16 kg rib dosegel Slavko Plošinjak, 3. in 4. mesto pa sta si z istim številom točk in 13,5 kg ulovljenih rib delila Franc Terbuc in Roman Tašner. Sicer pa je običajen ribolov v rogozniškem ribniku možen vsak dan, razen ob ponedeljkih, za člane, ki niso doplačali za lov v ribniku, je dnevna karta 7 evrov, vsi nečlani, torej ljubitelji ribištva in narave, pa bodo za dnevno karto odšteli 10 evrov. Za ta denar je dovoljen dnevni ulov dveh krapov ali enega soma ali 2 kg drobiža.
-OM
Srbija • Po četrtkovih izgredih
V Beogradu okrepljen policijski nadzor veleposlaništev
Po četrtkovih izgredih v Beogradu, ko so protestniki razdejali več veleposlaništev, je danes v srbski prestolnici policija okrepila navzočnost pred veleposlaništvi zahodnih držav, poroča ameriška tiskovna agencija AP. V mestu je pred za danes napovedanimi novimi demonstracijami proti neodvisnosti Kosova za zdaj mirno.
Oblasti na Kosovu so medtem v strahu pred množičnim prihodom protestnikov poostrile varnostne ukrepe na meji s Srbijo. Kot poroča srbska tiskovna agencija Tanjug, so dobile policijske enote Unmika navodilo, da lahko vstop na Kosovo dovolijo le osebam, ki imajo tam prebivališče, in osebam, za katere ocenijo, da ne predstavljajo grožnje javnemu redu in miru.
Tiskovni predstavnik kosovske policijske službe je za Tanjug povedal, da vstop na Kosovo ne bo dovoljen "osebam iz Srbije, ki nameravajo protestirati". Na Kosovo se je sicer danes namenilo več sto srbskih študentov, ki se želijo pridružiti kolegom v Kosovski Mitrovici na novih protestih proti neodvisnosti Kosova. Kot navaja srbska tiskovna agencija Beta, je v pokrajino uspelo vstopiti le enemu avtobusu s študenti. (sta)
Beograd • Bo žrtev sploh identificirana?
V veleposlaništvu ZDA v Beogradu našli zoglenelo truplo
V poslopju ameriškega veleposlaništva v Beogradu, ki so ga napadli izgredniki, nato pa je v njem tudi zagorelo, so našli zoglenelo truplo, je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sporočila predstavnica veleposlaništva Rian Harris. O najdbi trupla so že pred tem poročali srbski mediji.
Truplo "je bilo najdeno v delu stavbe, ki so ga protestniki zažgali", je dejala Harrisova. Nek drugi predstavnik veleposlaništva William Wanlund pa je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa za televizijo CNN povedal, da gre domnevno za truplo enega izmed izgrednikov.
Srbska televizija Pink je že pred tem poročala, da naj bi šlo za truplo izgrednika, ki mu je med izgredi uspelo vdreti v veleposlaništvo, navaja AP. Avstrijska tiskovna agencija APA je medtem iz policijskih krogov izvedela, da za zdaj še ni jasno, ali gre za truplo enega izmed izgrednikov ali varnostnika veleposlaništva. Po navedbah dpa pa naj bi srbski mediji tudi poročali, da je truplo tako močno sežgano, da identifikacija ni mogoča. (sta)
New York • Odmevi na dogajanja v Srbiji
VS ZN obsodil napade na diplomatska predstavništva v Srbiji
Varnostni svet ZN je v četrtek z najblažjim ukrepom, ki mu je na voljo, obsodil napade izgred-nikov na tuja veleposlaništva v srbski prestolnici. Predsedujoči VS ZN v februarju, veleposlanik Paname Ricardo Alberto Arias je v izjavi za javnost poudaril pomen nedotakljivosti diplomatskih misij.
"Članice VS ZN najostreje obsojamo napade tolp na veleposlaništva v Beogradu, ki so povzročili materialno škodo in ogrozili diplomatsko osebje," pravi izjava VS ZN, ki opozarja, da Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih iz leta 1961 zahteva od države gostiteljice, da sprejme vse potrebne ukrepe za zaščito veleposlaništev.
Izjava za javnost, ki je bila
sprejeta na pobudo ameriškega veleposlanika Zalmayja Khalil-zada, pa na pobudo Rusije pravi tudi: "Člani VS ZN pozdravljamo ukrepe srbskih oblasti za povrnitev reda in zaščito diplomatskega premoženja ter osebja."
Skupina prenapetih mladeni-čev je v četrtek vdrla v poslopje ameriškega veleposlaništva in ga skušala zažgati. Pri tem so bili tako nerodni, da je do smrti zgorel eden od napadalcev. V veleposlaništvu so namreč našli zoglenelo truplo, State Department pa je sporočil, da so vsi Američani živi in zdravi. Med napadom so bili sicer v veleposlaništvu le marinci in varnostniki.
Vodja misije ZN na Kosovu (UNMIK) Joachim Rucker je medtem v četrtek za radio ZN povedal, da je zelo pomembno, da se bo kosovske Srbe jemalo kot del prihodnosti Kosova. Tako albansko kot srbsko stran je pozval k sodelovanju in dialogu, ker je ključnega pomena, da Kosovo ostane večetnično.
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon bo v petek sprejel na pogovore svojega posebnega predstavnika za pogajanja o statusu Kosova Marttija Ahrisaarija, katerega načrt o nadzorovani neodvisnosti je Rusija zavrnila. Zahodne države so ga sprejele in priznavajo kosovsko neodvisnost, VS ZN pa je medtem izpadel iz igre, vsaj dokler se čustva ne pomirijo in Rusija ne bo pripravljena na konstruktivno sodelovanje. (sta)
Carigrad • Proti kurdskim upornikom
Turška vojska z 10.000 vojaki vdrla v Irak
Turška vojska je s kakimi 10.000 vojaki ob podpori letal in topništva vdrla v sosednji Irak, poročajo turški mediji. Akcijo, uperjeno proti kurdskim upornikom, so začeli že v četrtek, še povzemajo tuje tiskovne agencije.
Kot je sporočila turška vojska, se je kopenska operacija po uspešnem bombardiranju domnevnih oporišč upornikov začela v četrtek zvečer. "Turške oborožene sile, ki cenijo ozemeljsko celovitost in stabilnost Iraka, se bodo umaknile, kakor hitro bodo doseženi zastavljeni cilji," so še zapisali v sporočilu.
Uradna Ankara je prepričana, da bodo s to operacijo "preprečili, da bi bilo območje stalno varno oporišče teroristov, ter prispevali k stabilnosti in miru v Iraku". Po navedbah zasebne
turške televizije NTV so turške sile prodrle 10 kilometrov v notranjost Iraka.
Iraške oblasti se na dogajanje še niso odzvale, ameriška vojska v Iraku pa je po navedbah ameriške tiskovne agencije AP sporočila, da gre po njihovem razumevanju "za operacijo omejenega trajanja", katere cilj so kurdski uporniki.
Turška vojska je že sredi lanskega decembra izvedla kopenski vdor na sever Iraka. To je bil prvi tovrstni kopenski vdor turških enot, potem ko ga je oktobra po okrepitvi napadov pripadnikov Kurdske delavske stranke (PKK) s severa Iraka na območje Turčije odobril turški parlament. V takratni operaciji naj bi sicer sodelovalo kakih 500 turških vojakov. (sta)
Atene • Rešitev spora z imenom?
Grški mediji objavili predloge ZN za ime Makedonije
Predlog Združenih narodov o rešitvi spora med Makedonijo in Grčijo glede imena države je v petek pricurljal v javnost. Podatke o predlogu posebnega odposlanca ZN Matthewa Nimetza je danes objavil grški dnevnik To Vima. Grčija je pred tem zagrozila, da bo vložila veto na makedonsko pridruževanje Natu, če spor ne bo rešen do aprila.
Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, je dnevnik To Vima danes objavil predloge imena Makedonije, ki naj bi rešile spor med državama. V Atenah se namreč bojijo, da bi ime Makedonija povzročilo tudi ozemeljske
težnje po severni grški pokrajini z istim imenom. Časopis je tako objavil pet alternativnih imen ZN za Makedonijo, in sicer Ustavna republika Makedonija, Demokratična republika Makedonija, Neodvisna republika Makedonija, Nova republika Makedonija in Republika Zgornja Makedonija.
Neimenovani predstavnik grškega zunanjega ministrstva je danes že dejal, da bi uhajanje informacij lahko spodkopalo pogajalska prizadevanja za rešitev spora med državama. Predlog je Nimetz predstavil v torek v Atenah, kjer se je srečal z visokimi predstavniki obeh držav.
Makedonski premier Nikola Gruevski je ob tem že dejal, da bo makedonska vlada tudi v prihodnje ostala neomajna, tudi če bo to pogojeno z njihovim vstopom v zvezo Nato. "Radi imamo Nato, vendar ima vse svojo ceno. Ime naše države ne sme biti ta cena," je še dejal Gruevski. "Med imeni so nekatera sprejemljiva, so pa tudi nekatera, ki sploh niso sprejemljiva," je dodal makedonski premier in pojasnil, da bodo zavrnili vse, kar ni v skladu z njihovimi nacionalnimi interesi. Po poročanju makedonskih medijev naj bi bila za makedonsko stran sprejemljiva dva predloga in sicer Demokratična republika Makedonija in Neodvisna republika Makedonija.
Grčija ne priznava Makedonije pod njenim imenom, temveč pod imenom, s katerim je bila sprejeta v ZN - Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM). Makedonija vztraja pri svojem imenu, Grčija pa se sklicuje na zgodovinske pravice do imena vse tja do antičnih časov Aleksandra Velikega. Kljub temu je državo z imenom Makedonija priznalo preko 100 držav, med njimi tudi ZDA, Rusija in Kanada. (sta)
EU • Priznanja Kosovega se nadaljujejo
Tudi Italija in Estonija priznali Kosovo
Italija in Estonija sta se že v četrtek pridružili več članicam Evropske unije in priznali Kosovo. Odločitev sta v obeh državah sprejeli vladi. Italijanski premier in zunanji minister, Romano Prodi in Massimo D'Alema, sta ob tem poudarila, da bodo odnosi s Srbijo še naprej ostali prijateljski in da je njeno me-
Foto: internet sto V Evropski Uniji.
Odločitev o priznanju v nedeljo razglašene neodvisnosti Kosova je sprejela vlada v Rimu na današnji seji, potem ko je o tem v sredo razpravljal parlament. D'Alema je v sredo poudaril, da mora Italija priznati neodvisnost Kosova ali pa umakniti svoje vojake iz tamkajšnjih sil Kfor, poroča beograjska tiskovna agencija Beta.
Italija je skupaj z večino evropskih narodov v tem občutljivem političnem vprašanju, je danes dejal Prodi na novinarski konferenci po seji vlade. Kot je dodal, pomeni priznanje "prvi korak k močnemu evropskemu udejstvovanju pri gradnji upravne strukture, ki se rojeva na Kosovu", poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Srbski zunanji minister Vuk Jeremic je zaradi odločitve Italije po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA sporočil, da je Srbija iz Rima v znak protesta že odpoklicala svojo veleposlanico Sandro Ra-skovic Ivic. Ta je v svojem odzivu dejala, da "udarec prijatelja občutiš veliko bolj boleče kot udarec sovražnika".
"Hvaležni smo italijanski vojski za sodelovanje njihove vojske v misiji Kfor na Kosovu, vendar to ne odtehta njihovega priznanja kosovske neodvisnosti. Tudi Španija ima na Kosovu svoje vojake, vendar zanje to ne predstavlja razloga, da bi priznali Kosovo," je še dodala Raskovic Iviceva, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Jeremic pa je še pojasnil, da bodo veleposlanike odpoklicali tudi iz drugih držav ki so ali šele bodo priznale Kosovo.
Estonski zunanji minister Urmas Paet pa je po današnji odločitvi vlade o priznanju neodvisnosti Kosova izpostavil, da je "Zahodni Balkan glede zunanje politike in varnosti ena prednostnih regij za Estonijo in Evropsko unijo". Izrazil je še zadovoljstvo, da je v deklaraciji o neodvisnosti kosovski parlament v nedeljo izpostavil, da bo Priština spoštovala načrt posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija o zaščiti pravic srbske manjšine ter njihove kulturne in zgodovinske dediščine, poroča Beta.
Kosovo so kljub ostrim opozorilom Srbije in Rusije doslej med članicami EU priznale že Francija, Velika Britanija, Nemčija, Avstrija in Latvija. Priznali so ga tudi zDa, Avstralija, Turčija, Albanija, Afganistan in Tajvan. (sta)
Gospodarstvo po svetu
BERLIN - Največja nemška zavarovalnica Allianz je v zadnjem lanskem četrtletju čisti dobiček zmanjšala za 52 odstotkov na 665 milijonov evrov. Allianz padec dobička pripisuje izgubi Dresdner Bank, katere lastnica je ta največja evropska zavarovalnica.
Poleg slabe četrtletne predstave bančnega sektorja so glavni krivec za prepolovitev četrtletnega dobička tudi slabši zavarovalni posli.
ŽENEVA - Švicarski prehrambeni velikan Nestle je v letu 2007 ustvaril 6,6 milijarde evrov čistega dobička, kar je 16 odstotkov več kot leto prej. Dobiček je presegel napovedi analitikov. Lastnik blagovnih znamk, kot sta Nescafe in Perri-er, krepko rast dobička pripisuje višjim cenam proizvodov in ostremu nadziranju stroškov.
PARIZ - Francoska banka Societe Generale, ki jo je eden izmed zaposlenih s prevarami oškodoval za 4,9 milijarde evrov, je v zadnjem lanskem četrtletju ustvarila 3,35 milijarde evrov izgube. V celotnem letu 2007 je banka beležila dobiček. Visoka četrtletna izguba je posledica bančne prevare zaposlenega v banki, 31-letnega borznega posrednika Jeroma Kerviela.
WASHINGTON - Inflacija v ZDA se je na ravni cen potrošnikov januarja povišala za 0,4 odstotka v primerjavi z decembrom lani. Od januarja 2007 do januarja 2008 so se potrošniške cene povišale za 4,3 odstotka. Ameriška centralna banka je znižala napoved letošnje gospodarske rasti na med 1,3 do dva odstotka, kar je malce manj od zadnje podobne napovedi, vendar pa pomeni, da centralni bankirji ne pričakujejo recesije.
SINGAPUR - Cene ameriške nafte so se v četrtek, potem ko so v sredinem trgovanju za trenutek presegle vrednost 101 dolar za sod, umirile pri okrog 100 dolarjev. Cene črnega zlata spodbujajo dodatna vlaganja v nafto, ki so v luči strahu pred visoko inflacijo vse bolj obsežna. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v marcu se je v sredinem trgovanju, ko so potekla marčna naročila, povzdignila na 101,32 dolarja za sod, trgovanje pa nato zaključila pri 100,74 dolarja.
BERLIN - Na tisoče zaposlenih v javnem sektorju v Nemčiji je v četrtek priredilo enodnevno stavko, s katero so želeli povečati pritisk na delodajalce in tako doseči osemodstotno povišanje plač. Državni uslužbenci v sektorjih, ki obsegajo predšolske učitelje, javne uradnike, zaposlene na pokopališčih in čistilce na javnih bazenih, niso odšli v službo v 14 od 16 nemških zveznih dežel. Več 100 šol je v Berlinu, Severnem Porenju-Westfaliji, na Bavarskem in v Saški ostalo zaprtih.
MADRID - Po večletnih zamudah so v sredo vendarle začeli voziti hitri vlaki med Madridom in Barcelono. Prva vožnja je trajala nekaj več kot dve uri in pol, minila je brez težav, so po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sporočili iz španske državne železniške družbe Renfe. Prva vlaka tipa AVE sta za svojo pot iz španske v katalonsko prestolnico oziroma obratno potrebovala dve uri in 38 minut. Zaenkrat bo na tej liniji, ki mestoma dosega hitrosti do 300 kilometrov na uro, sicer vozilo 17 vlakov dnevno v obe smeri, je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa.
TOKIO - Japonska proizvajalca elektronike Sony in Toshiba sta v sredo uradno podpisala dogovor za ustanovitev skupnega podjetja za proizvodnjo čipov, ki bo zaživelo že aprila. S tem sta podjetji konkretizirali oktobra lani predstavljeni okvirni dogovor, ki zajema Toshibin nakup Sonyjeve proizvodnje čipov. Toshiba bo v okviru dogovora za Sony-jevo proizvodnjo mikroprocesorjev, ki bo temelj skupnega podjetja, odštela 566 milijonov evrov. Omenjena Sonyjeva dejavnost je zaslužna za napredne čipe Cell, ki jih Sony uporablja v svojih igralnih konzolah playstation, v nekaterih svojih elektronskih izdelkih pa tudi Toshiba.
AMSTERDAM - Nizozemski pivovar Heineken je v letu 2007 ustvaril 972 milijonov evrov čistega dobička, kar je 28 odstotkov manj kot leto prej. Nižji dobiček je posledica izrednih odhodkov, med njimi visoke kazni, ki jo je pivovarju naložila EU zaradi kartelnega dogovarjanja na nizozemskem trgu. Kot so po navedbah ameriške tiskovne agencije AP sporočili iz Heinekena, so se prihodki od prodaje lani povečali za 6,8 odstotka na 12,6 milijarde evrov. Dobiček iz poslovanja družbe se je sicer povečal v vseh regijah, najvišjo rast pa je Heineken beležil na trgih vzhodne Evrope in Afrike.
SAN FRANCISCO - Ameriški računalniški proizvajalec Hewlett-Packard (HP) je v prvem poslovnem četrtletju, ki se je izteklo konec januarja, ustvaril 2,13 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je za 38 odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Če ne bi imel stroškov, povezanih s preteklimi prevzemi, bi HP dosegel še nekoliko višji dobiček. Vendar pa je tudi z doseženim dobičkom vseeno izpolnil pričakovanja analitikov, ki jih je anketiral Thomson Financial. Ob tem v podjetju napovedujejo, da bodo v preostalih treh četrtletjih dosegli boljše rezultate, kot jih napovedujejo analitiki.
SINGAPUR - Cena ameriške nafte se je v sredo - potem ko je v torek zaključila nad 100 dolarji za sod - nekoliko znižala. Cena zahodnoteksaške lahke nafte za dobavo v marcu je znašala 99,30 dolarja za 159-litrski sod, medtem ko je bila zaključna cena te nafte v torek 100,01 dolarja za sod. Zahodnoteksaška lahka nafta se je v torek zvišala za 4,51 dolarja na 100,01 dolarja za sod, med trgovanjem pa je dosegla 100,10 dolarja, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Severno-morska nafta brent za dobavo v marcu se je na londonski borzi pocenila za 75 centov na 97,81 dolarja za sod. Po navedbah analitikov cene na visoki ravni držijo strahovi glede dobave nafte. Na naftnem trgu obstajajo špekulacije, da bi lahko Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) na srečanju 5. marca pustila proizvodne kvote nespremenjene ali jih celo znižala. (sta)
Ormož • S tiskovne konference Vilija Trofenika
Trofenik vložil tožbo
Nekdanji župan občine Ormož in goreč zagovornik ohranitve samostojnega Muzeja Ormož Vili Trofenik je prepričan, da je sedanji ormoški župan Alojz Sok določil nezakonit rok za zbiranje podpisov za izvedbo referenduma, zaradi česar je vložil tožbo.
• * »
Nekdanji župan občine Ormož Vili Trofenik je prepričan, da je rok za zbiranje podpisov za izvedbo referendumov nezakonit.
Pa brez zamere
Lekcija
Platon - aktualen kot še nikoli
Še dandanes se živo spomnim prvega letnika faksa. Pa ne tistega prvega letnika prava, kamor sem se vpisal, ker naj bi mi bilo že v družinske gene položeno, da bom pravnik, ampak prvi letnik študija, ki meje zanimal - filozofije. Seveda, tukaj se ne mislim prepirati s tistimi, ki pravijo, da je filozofija prodajanje megle in popolnoma nekoristna kot skoraj vse ostale humanistične vede. Ti, ki tako mislijo, naj kar lepo nadaljujejo svojo eksistenco kot mehanski deli sistema ter pridno ponavljajo standardni dnevni ritem zbujanje-šiht-kajvemkaj-spanje, dokler se jim pač biološka ura ne izteče. Razlog, da omenjam to svojo, striktno osebno izbiro, je v tem, kar imam povedati v nadaljevanju.
Nam, študentom filozofije, je bil že v prvem letniku predstavljen velikan človeške misli, Platon. Seveda ni bil edini, ki nam je bil predstavljen, a nekako seje že takrat izkristaliziralo, ali boš v svoji miselni poti bolj na strani Platona in njegovega stila filozofije, začinjene z umetniškimi elementi, ali na strani njegovega učenca in kasneje tudi miselnega antipoda Aristotela, ki ga odlikuje predvsem sestop na (povsem) zemeljska tla in k strogo matematično-realnemu. Sam preferiram Platona, a razumem tudi tiste, ki jim je bliže Aristotel, saj je to (ali bi vsaj morala biti) predvsem osebna odločitev.
Platon nam v enem svojih največjih del, Državi, predstavi svoje pojmovanje (skoraj) idealno urejene države. Pri tem je potrebno imeti v mislih, da so v Platonovem času grške države bile pojmovane predvsem kot polis - mestne držav(ic)e, v katerih je bilo dejansko možno uveljavljati demokracijo v vsem njenem pomenu, ne pa tako kot danes, ko je demokracija zgolj še poceni pocestnica, ki jo vsak uporablja in zlorablja, kakor mu pač v tistem trenutku ustreza. A to ni bistvo tega, kar hočem danes zapisati - bistvo leži drugje; namreč v dejstvu, kako Platon v svoji viziji države "določi" tiste, ki bi jim morali vodenje države zaupati. Vodenje države (v sodobni govorici: vrhovne politične položaje) bi morali zasesti tisti izobraženci (prvo sito), ki si vodenja države, torej oblasti, najmanj želijo (drugo sito). Se pravi, da oblasti ne bi smeli zaupati tistim, ki si jo najbolj želijo ter po njej hlepijo, ampak tistim izobražencem, ki se temu najbolj upirajo (ni rečeno, da najbrž prav zato, ker so izobraženi in oblast jemljejo kot etično, moralno odgovornost). Ti naj bi bili za prevzem te odgovornosti najbolj primerni in te časti (v Platonovih časih je to še bila čast!) vredni. A v podrobnosti Platonove teorije se bomo morda spustili kdaj drugič; za tokratno pisanje si zapomnimo to bistveno značilnost njegove politične teorije - za oblast so primerni samo tisti, ki si le-te ne želijo. Vse ostale variacije nujno pripeljejo do skorumpi-ranosti in zlorabe oblasti.
Ali je pokojni Janez Drnovšek v popolnosti ustrezal Platonovemu idealu državnika, ne bomo špekulirali. Dejstvo pa je, da si oblasti nikoli ni želel; kakor tudi, da je bil do politike zelo nezaupljiv. Kar ga je, ironično, delalo za velikega politika in državnika.
Poznate danes katerega politika v Sloveniji, ki si ne bi bolestno želel oblasti, hlepel po moči? Jaz ne. Dr. Drnovšek, pogrešali vas bomo.
Gregor Alič
Benedikt • Seja občinskega sveta
Športnikom čez 30 tisoč evrov
V sredo, 20. februarja, so se svetniki občine Benedikt sestali na 11. seji.
DB
Kot je uvodoma pojasnil Trofenik, je v teku zbiranje podpisov za izvedbo referenduma, katerega namen je ohranitev samostojnega Muzeja Ormož. "To zbiranje podpisov, ki poteka v skladu z zakonom, je deležno vseh oblik nagajanj. Ne samo nagajanj, tudi oviranj, groženj podpisnikom in tudi nezakonitih ravnanj, zlasti župana in nekaterih, ki pač imajo v skladu z zakonom svojo vlogo pri tem postopku. Danes lahko povem, da je bil s strani župana brez ustreznega akta zavrnjen poziv, da premisli in določi ustrezen rok za zbiranje podpisov, ker je ta rok, ki ga je dal do 25. februarja, nezakonit. Na ta poziv, ki je bil dobronameren, da popravi svojo napako, ni odgovora, zato je bila danes vložena tožba pri pristojnem upravnem sodišču," je pojasnil Trofenik. Ob tem je dodal, da je postavljeni rok za zbiranje podpisov za izvedbo referenduma - 21 dni - nezakonit, saj ne obsega niti z zakonom določenega minimalnega roka. Po besedah nekdanjega ormoškega župana naj bi bilo tudi samo zbiranje podpisov deležno nezakonitih ravnanj. O tem je povedal: "Preprečujejo najbolj demokratičen način referenduma z grožnjami podpisnikom, ki so podpisali pobudo, z grožnjami pobudnikom, z navajanjem njihovih imen, s postavljanjem vprašanj na sejah občinskega sveta, posredne grožnje, ker je prvopodpisana pobudnica najemnica občinskega stanovanja, pri tem pa pozabljajo, da je več kot 25 let delala profesionalno na tem področju in da to področje pozna do obisti, boljše kot kateri izmed tistih funkcionarjev, ki sedaj odločajo. Celo tako daleč so šli, da poizvedujejo za podpisniki, ne samo o številu, tudi o podatkih o podpisnikih podpore, čeprav v zakonu eksplicitno piše, da so ti podatki tajni in da ima dostop do njih samo sodišče. Kljub temu se to dogaja, zato se ljudje množično obračajo osebno na mene, me sprašujejo, ali podpiram ali ne, kaj je za tem in pravijo, da bi želeli podpisati, da bi želeli pomagati pri ohranitvi samostojnega muzeja v Ormožu, da pa se bojijo sankcij ali napadov v javnosti, v lokalih ali eventualno v službah, tisti, ki so zaposleni v zavodih in inštitucijah, kjer bi lahko prišlo do negativnih posledic, kar je za pravno državo enostavno nerazumljivo."
Ob tem je Trofenik dodal, da se včeraj, ko se je iztekel
rok, zadeva ni končala ter da se bo nadaljevala do odločitve pristojnega sodišča.
Trofenik: "Ariha smo pripeljali Ormožani."
Trofenik je tako delu občinskega vodstva kot tudi direktorju Pokrajinskega muzeja Ptuj Alešu Arihu očital zavajanje javnosti. "Sedanjega gospoda direktorja smo pripeljali Ormožani na ptujski Muzej. V nekaterih ptujskih političnih krogih je še zdaj zamera do tega dejstva. In seveda smo ga pripeljali zato, ker smo menili, da ne bo nastopal kot strankarski človek, temveč kot menedžer kulturne institucije. On skupaj z odgovornim vodstvom MO Ptuj nekaj let ni napravil ničesar, da bi bil ustanovitveni akt sprejet z zakonom. Njegova jadikovanja, da neurejen status Pokrajinskega muzeja Ptuj onemogoča pridobitev evropskih sredstev, so milo rečeno neodgovorna. Od leta 2005, ko se je Ormož odločil za samostojni muzej, Ormož kot občina niti takratno vodstvo niso predstavljali nobene ovire za ureditev ustanovitvenega akta po lastnih željah," je še dejal Trofenik. Arihu je očital neprofesionalnost, saj naj ne bi opravil svojih delovnih ob-
veznosti, pri čemer je izpostavil, da ni pripravil delitve premoženja v skladu z zakonom. Dodal je še, da stroka pri ustreznem ministrstvu ni potrdila tolmačenja, da eksponati pripadajo izključno Pokrajinskemu muzeju Ptuj, temveč, da so stvar delitve.
Po prepričanju nekdanjega ormoškega župana se tudi v zvezi z javnim pooblastilom v javnosti pojavljajo napačne informacije. Če bi ormoški Muzej pooblastilo dobil, bi to po Trofenikovem tolmačenju pomenilo, da bi
V prvi obravnavi so sprejeli Odlok o kategorizaciji občinskih cest na območju občine Benedikt. Razlog za spremembo je zagotavljanje in izvajanje javnega interesa na občinskih cestah, saj želijo kategorizacijo uskladiti s sosednjimi občinami. V prvem branju so sprejeli tudi Odlok o ustanovitvi javnega vzgoj-no-izobraževalnega zavoda OŠ Benedikt, v katerem so popravili nekatere pomanj-
ga na določenem prostoru ptujski izgubil. "To bi pokazalo, da je tudi nek mlajši muzej sposoben opravljati takšno dejavnost. To je eden izmed razlogov za takšne in drugačne igre in napade," je prepričan Trofenik. Pojasnjevanje njegovih pogledov na aktualen problem ormoškega Muzeja je zaključil s trditvijo, da je v ozadju neresnic jasna antiurbana politika, katere namen je znebiti se vseh inštitucij in dejavnosti, ki so značilne za mesta. Dženana Bečirovič
kljivosti.
Komisija za program športa je na osnovi javnega razpisa pripravila predlog delitve sredstev za šport, ki so ga svetniki potrdili. Za šport letos namenjajo 36.200 evrov. S sklepom so določili tudi višino enkratne denarne pomoči za novorojence, ki za prvega znaša 95 evrov, za vsakega naslednjega pa se znesek poviša.
Na seji so sprejeli tudi
projekt zasnove celovite oskrbe severovzhodne Slovenije s pitno vodo, v katerega je vključenih dvanajst občin in predvideva obnovo dotrajanih tranzitnih vodov. Glavnino sredstev za omenjeno investicijo pa naj bi pridobili iz EU. Sprejeli so tudi program oskrbe s pitno vodo za leto 2008. Svetniki so se seznanili s poročilom o delu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in spre-
jeli sklep o izvedbi javnega zbiranja ponudb za prodajo komunalno opremljenih nezazidanih stavbnih zemljišč za individualno stanovanjsko gradnjo, za katere znaša cena za kvadratni meter od 30 do 40 evrov, v ceno pa je zajeta tudi komunalna oprema parcel. Sprejeli pa so tudi posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem občine.
Zmago Šalamun
Ptuj • Ob 25-letnici društva Koranti Poetovio
Koncert Orkestra Slovenske vojske
Društvo Koranti Poetovio Ptuj je svojo 25-letnico proslavilo na poseben in eminenten način, saj so svojim gostom in številnim Ptujčanom v amfiteatru Gimnazije Ptuj ob jubileju podarili koncert vrhunskih glasbenikov Orkestra Slovenske vojske.
Na knjižni polici
Čeprav se je v petek, 15. februarja, v Ptuju dogajalo več obiska vrednih dogodkov, je bil obisk v dvorani Gimnazije Ptuj sorazmerno dober. Kako tudi ne, saj se redko pripeti, da lahko prisluhnemo tako eminentnim glasbenikom, kot je Orkester Slovenske vojske.
Sicer ima društvo Koranti Poetovio Ptuj dokaj bogato zgodovino delovanja, ki so jo zapisali že v dveh zbornikih, ob 10- in 20-letnici delovanja, o njihovih gostovanjih doma in po svetu pa smo poročali tudi v Štajerskem tedniku. Delo in uspehi društva so se verjetno najbolj odrazili v letu 2004, ko je bil predsednik društva Branko Cajnko imenovan za princa ptujskega karnevala s prinčevskim naslovom Cajnko Friderik V.
V 25 letih delovanja je društvo Koranti Poetovio Ptuj poneslo ime najstarejšega in najlepšega slovenskega mesta ter lik koranta v številne kraje in mesta po vsej domovini. Kot je povedal njihov predsednik Branko Cajnko, jih še posebej radi sprejmejo v domačem kraju, Veliki Nedelji, pa tudi v Juršincih, Mariboru, Ljubljani, zelo pogosto so z našimi športniki na snežnih strminah, na Krajn-ski Gori, Pokljuki, Pohorju, dobro pa jih poznajo tudi v Novem mestu, Žužemberku, Metliki in drugih slovenskih krajih. Pogosta pa so tudi njihova gostovanja po drugih državah Evrope, doslej so jih obiskali že kar precej, še posebej radi pa se spominjajo
?; *_ i

rV/ -	w^vrw ' <
* TV • i! / x A'«
x pni <
V.	,
. S« ..o

Foto: M. Ozmec
Orkester Slovenske vojske je na Ptuju nastopil pod umetniškim vodstvom Aljoše Defferija.
enotedenskega gostovanja v Franciji ob odprtju pariškega Evrodisneylanda in 60-letnici Miki Miške.
Tudi zaradi tega sta ob srebrnem jubileju "kosmatim slavljencem" čestitala župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, ki je predsedniku društva Branku Cajnku ob tej priložnosti izročil spominski kelih MO Ptuj, ter predsednik združenja karnevalskih mest FECC Slovenije Branko Brumen, ki sta že tudi sama gostovala s člani tega društva po domovini ali v tujini.
Orkester slovenske vojske, ki je zatem obiskovalcem v dvorani pričaral čudovit glasbeni večer, sestavljajo predvsem mladi diplomanti Akademije za glasbo v Ljubljani,
saj je povprečna starost orkestra manj kot 30 let. Neobremenjenost in velika vnema mladih glasbenikov sta pogoj za izvajanje obsežnega repertoarja z odprtim in premišljeno oblikovanim programom, ki ga izvajajo v najrazličnejših zasedbah.
Od skromnih začetkov je orkester hitro prerasel v ansambel, ki ga dobro poznajo po vsej Sloveniji, radi pa ga vabijo tudi na številne koncerte po Evropi. V 12 letih delovanja je za njimi več kot 1000 nastopov po Sloveniji in več kot 40 nastopov v enajstih evropskih državah. Prepoznavnost Slovenije in Slovenske vojske pa je toliko večja v tujini, saj se najraje predstavljajo z deli domačih,
Foto: M. Ozmec
Zupan MO Ptuj dr. Štefan Celan je predsedniku Branku Cajnku ob srebrnem društvenem jubileju izročil spominski kelih mestne občine.
slovenskih avtorjev, kar omogoča sodelovanje številnih domačih in tujih glasbenih poustvarjalcev, ki bogato znanje in izkušnje radi delijo z mladimi glasbeniki tega orkestra.
O široki kakovostni ravni njihovega delovanja pričajo tudi znana imena z domačih in tujih odrov, saj so z njimi že sodelovali Janez Lotrič, Urša Vidmar, Polde Bibič, Tone Kuntner, New Swing Quartet, Oto Pestner, Darja Švajger, Alenka Godec, Nuša Derenda in številni drugi prav tako vrhunski izvajalci. Orkester pa se lahko pohvali tudi s številnimi drugimi uspehi, za njimi so številna radijska in televizijska snemanja za RTV Slovenija, kar precej posnetkov pa so opravili tudi za tuje radijske ali televizijske hiše.
Uspešno sodelovanje z vrhunskimi umetniki pa se nadaljuje tudi v letošnjem letu, v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji, saj Orkester slovenske vojske sodeluje tudi na protokolarnih sprejemih in z vrhunskim koncertnim programom pogosto bogati številna delovna srečanja najrazličnejših predstavnikov evropskih držav. Ob 25-letnici delovanja društva korantov Poetovio Ptuj se je Orkester Slovenske vojske v Ptuju predstavil v svoji standardni zasedbi pod umetniškim vodstvom maestra Aljoše Defferija, v njihovi izvedbi pa smo z veseljem prisluhnili številnim znanim skladbam, priredbam in uspešnicam domačih in tujih ustvarjalcev. Celoten večer je smiselno in simpatično povezovala Barbara Bednički.
M. Ozmec
Carlo M. Cipolla
Allegro man non troppo
Ljubljana. ZRC SAZU, 2007
Pred osmimi leti umrli Carlo M. Cipolla je bil eden vodilnih ekonomskih zgodovinarjev svojega časa in tri desetletja predavatelj na kalifornijski univerzi Berkely. Allegro man non tropo je skupno, metaforično glasbeno poimenovanje dveh esejev: Vloga začimb (in posebno popra) v gospodarskem razvoju srednjega veka in Temeljni zakoni človeške neumnosti. Oba uvede lastnost, doumeti in ceniti, kaj je smešno, ki je dana redkim človeškim bitjem.
Za padec Rima, ki je bil evropska tragedija, nekateri dolžijo razvrat poganov, drugi upadanje poljedelstva, zbirokratizirano državo ali celo zastrupljenost rimskih aristokratskih slojev s svincem. Po Rimu se je pričel mračni srednji vek. Baroni so največ doprinesli Evropi z nasiljem in prekoračevanjem svojih pravic. Muslimanski naskok v 7. in 8. stoletju je povzročil splošno pomanjkanje popra. Brezpo-pra niso mogli uravnavati izgube prebivalstva, mesta so se praznila. Strašni škof iz Bremna je sprožil množico nemških mladcev v Drang nach Osten, kjer je zemlja pokala od obilja pšenice, medu in divjačine. Peter Puščavnik pa je bil droban in se je prebijal z vinom in ribami ter zaman molil za poper. Zato je bilo potrebno spodbosti križarsko vojno. Mladi plemiči brez dednih pravic so v tem zaslutili priložnost, prav tako mali ljudje v ropanju vzhodnih dežel z Gospodovim blagoslovom. Preden so vitezi odpotovali, jim je vzniknila ideja o deviškempasu (to so bili zlati časi za kovače!), saj so vedeli, da bo pot naporna in bodo minila leta, preden bodo porazili nevernike. Ko so porazili muslimane in se prebili do popra, pa so kaj hitro pozabili na doma vkovane žene. Nekatere Evropejke, zlasti ljubiteljice popra, se s tem niso strinjale, in tako jih je kakih tri sto lepih in zaobljenih ter brezsramnih prispelo za križarji v neko sredozemsko pristanišče. Veliko so dajale in veliko sprejemale. Edino Benečani niso izgubili glave v tej neverjetni štoriji in so izkoristili trgovski potencial pri krščanskem zavzetju Svete dežele. Temačna Evropa se je čudežno spremenila v deželo radoživosti in optimizma, vse to zaradi rastoče porabe popra, ki ima čudovito lastnost, da ni pokvarljiv. Medtem ko so urili plemiči svoje otroke v jahanju in bojevanju, so meščani odpirali računovodske šole. Kmete, ki so tako veljali za tovorno živino, pa so oboji, če so se kdaj pa kdaj uprli, takoj postavili nazaj na svoje mesto. Obilno deževje v Angliji je bilo prikladno za ovčjerejo in posledično so Angleži tudi izumili dežnik. Nepredelano volno so izvažali v Italijo, ki je postavila učinkovite manufakture. Zaradi cvetoče trgovine so obogateli angleški menihi. Vino so v Anglijo pripeljali Rimljani, kasnejši angleški nasadi so dali slabo kvaliteto, zato je Viljem Osvajalec, ki je bil s tem seznanjen, s seboj pripeljal znatno zalogo francoskih vin. Zaplet je nastal v dvanajstem stoletju, ko je lepa, vznemirljiva in prekipevajoča Eleonora prišla v zamož francoskemu Ludviku VII. in goltala poper, kot da bi bil čokolada. Ludvik pa je bil bolj medel človek in je v družbi menihov prepeval liturgične napeve. Zgodilo se je tako, da je papež zakonca ločil, Eleonora se je poročila s Henrikom, ki je postal angleški kralj, in tako je pričelo francosko vino znatno pritekati na angleška tla. Ludvik pa je zaukazal Te deum v francoske cerkve in katedrale. Poper, vino in volna so postali poglavitne sestavine obče blaginje v srednjeveškem kapitalizmu. Marx je kasneje pripisal popru vlogo zgodovinskega gibala. V Evropi se je med desetim in trinajstim stoletjem zaradi porabe popra močno povečalo število prebivalstva, bilo pa je tudi vse preveč sončnih dni. Po tem obdobju se je začelo deževje, vino se je skisalo in nadzor nad francoskimi vinogradi je sprožil stoletno vojno (Blitzkrieg), ki je finančno uničila obe kraljestvi. Ker pa se je največ popra prodalo na mestnih tržnicah, so tja nahrumeli ljudje s podeželja, higienske razmere so bile vnetljive in kuga se je priplazila iz Azije. Rimski vodnjaki so bili zasuti, ljudje v Evropi pa se tako niso kopali, statističnih podatkov o številu podgan pa žal ni. Okužba je šla po poti podgana-bolha-človek. Cena popru bi se nesramno dvignila, če ne bi Portugalci po morski poti pripeljali črni poper, ki je bil sicer slabše kakovosti, kljub temu pa poper. Stoletna vojna je finančno zlomila florentinske bankirje, zato so se raje posvetili slikarstvu, kulturi in pesništvu in pričela se je renesansa.
Drugi esej govori o petih temeljnih zakonih človeške neumnosti. Prvi temeljni zakon človeške neumnosti pravi, da »vsakdo od nas vedno in neizogibno podcenjuje število neumnih osebkov v obtoku«. V Starem testamentu so to dopolnili z mislijo, da število neumnih ljudi ne more biti neskončno, ker je število živih končno. Drugi temeljni zakon je železni, tretji temeljni zakon se imenuje tudi zlati in domneva, da sodijo človeška bitja v eno od štirih ključnih kategorij: omejeni, inteligentni, lopovi in neumni. Razumni ljudje si pogosto zastavljajo vprašanje, kako uspe neumnim osebkom doseči položaj moči in oblasti. Četrti temelji zakon govori o podcenjevanju oseb, ki niso neumne, peti temeljni zakon je najbolj znan: »Neumna oseba je tip osebe, ki je najbolj nevaren«.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Drugo mesto se jim izmika ...
Stran 12
Rokomet
Možnosti za napredovanje obstajajo
Stran 12
Judo
Klemen vse dlje od nastopa na EP
Stran 13
Nogomet
Kidričani neodločeno z Nafto
Stran 13
Strelstvo
Na EP z dobro formo po nove izkušnje
Stran 14
Rokomet
Prvi zimski tabor presegel vsa pričakovanja
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik s
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Mladen Dabanovič, športni direktor Drave
»
Ne dvomim v kvaliteto naše ekipe
«
Mladen Dabanovič se je lani iz igrišča preselil v pisarno, kjer sedaj opravlja funkcijo športnega direktorja Drave. Zaradi dobrega poznavanja razmer v slačilnici in tudi širše vpletenosti v slovenski nogometni prostor smo ga povprašali o načrtih in pričakovanjih pred spomladanskim delom prvenstva v 1. SNL.
Kakšne so želje in načrti Drave pred spomladanskim delom prvenstva?
M. Dabanovič: »Glede na situacijo in mesto na lestvici, na katerem smo sedaj, je osnovna želja seveda obstanek v 1. SNL. Po jesenskem delu prvenstva smo deveti in dve točki zaostajamo za osmouvrščenim Pri-morjem. Prva naloga je držati razliko pred Livarjem, druga pa uloviti priključek z ekipami, ki so pred nami. Čim prej bi se radi dvignili s tega 9. mesta in zapluli v mirne vode'. To je osnova, moje želje in občutki pa so dosti višji: ne dvomim v kvaliteto naše ekipe, zato menim, da sodimo precej višje kot kaže trenutni pogled na lestvico. Pri tem nas lahko ovira miselna zavora v glavah, saj je precej težje igrati tekme, ko je praktično vsaka odločilna'. Če bodo naši igralci na začetku to znali premagati, potem nas čaka uspešna pomlad.«
Kako ocenjujete okrepitve tekmecev?
M. Dabanovič: »Te ocene
ß
delu prvenstva?
M. Dabanovič: »Posebnih novosti ne pripravljamo, lahko pa povem, da smo cene vstopnic pustili na istem nivoju, kot so bile lani. Domače tekme bomo do nadaljnjega igrali ob nedeljah, razen pred veliko nočjo (4. krog, tekma z HIT Gorico, op. ur.), ko bodo vse tekme v soboto. Ko bodo na TVS začeli predvajati oddajo o dogajanju v 1. SNL, bomo predvidoma vsi igrali v soboto.«
Prvi tekmec v nedeljo je Interblock.
M. Dabanovič: »To je zelo atraktivna zasedba, tako da pričakujem lep obisk na ptujskem Mestnem stadionu. Ljubitelji nogometa so verjetno že precej nestrpni, da vidijo najboljše slovenske ekipe v prvenstvenih tekmah. Pozivam jih, da pomagajo naši ekipi in ji dajo
dodatno vzpodbudo s tribun.«
Je po vašem mnenju premor med prvenstvom predolg?
M. Dabanovič: »NZS glede tega išče rešitve že več let, vendar zaenkrat pri tem še ni bila uspešna. Trimesečni premor je očitno predolg, saj od tega nogometaši praktično dva polna meseca samo trenirajo in igrajo prijateljske tekme. Ker smo v tem obdobju še precej odvisni od vremenskih razmer, je to še slabše. Primorske ekipe so glede pogojev za treninge precej na boljšem, saj jim tamkajšnji klimatski pogoji omogočajo izvedbo priprav doma.«
Kakšne rešitve predlagate klubi?
M. Dabanovič: »Klubi si v prvi vrsti želijo, da se igrajo tekme: lahko je to mini liga na umetni travi, več dvoranskih turnirjev ... Verjetno bi bilo smiselno prvenstvo potegniti še globlje v december, saj v zadnjih letih tudi vremenske razmere to dopuščajo. Precej teh želja je povezanih z ustrezno infrastrukturo, ki pa se iz leta v leto vendarle izboljšuje.«
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Mladen Dabanovič (beli dres) se je na malonogometnem turnirju All Star v mariborski Lukni poskusil kot igralec.
so zelo nehvaležna stvar, saj nekaterih nogometašev na slovenski nogometni sceni še nismo videli. Sicer pa sama imena še ne pomenijo zagotovljenega uspeha. To smo na lastni koži občutili tudi mi lani, ko smo osvojili 4. mesto, zadržali praktično celotno ekipo ter ji dodali še dve okrepitvi, na koncu pa smo trdo pristali na 9. mestu
po jesenskem delu. Tudi prijateljske tekme niso pravi pokazatelj stopnje pripravljenosti, saj so prvenstveni obračuni vendarle precej zahtevnejši. Mariborčani so npr. v Varaždi-nu na prijateljski tekmi visoko izgubili, pri tem pa so vendarle pokazali precej boljšo igro, kot kaže rezultat. Če bi se tekma samo nekoliko drugače zače-
la, bi lahko bila zgodba tudi popolnoma drugačna. S temi primeri hočem samo povedati, da so vse primerjave zelo relativne. Veliko bo odvisno tudi od same uvodne tekme, ki je zelo pomembna za vzdušje v ekipi.«
Se na ptujskem Mestnem stadionu obetajo kakšne novosti v spomladanskem
Kako daleč ste s poravnavo finančnih obveznosti do nogometašev, je lahko to vzrok za kakršno koli nezadovoljstvo?
M. Dabanovič: »Finančno stanje na Ptuju nikoli ni takšno, da bi lahko bili popolnoma brezskrbni. Moram pa poudariti, da smo v preteklosti z manjšo zamudo na koncu vedno poravnali vse obveznosti do igralcev. K temu nas v zadnjem obdobju zavezuje tudi licenciranje; zadnji rok za poravnavo lanskih obveznosti je 31. marec. Igralci so za lani dobili izplačane vse plače, pri premijah pa imamo nekaj stvari še odprtih. Tukaj bomo še iskali kompromise, saj 9. mesto vendarle ni uvrstitev, s katero bi bili zadovoljni. V grobem lahko rečem, da neizplačane plače ne morejo biti vzrok za kakršno koli nezadovoljstvo.«
Nogomet • Prijateljska tekma
Uspešen zadnji preizkus pred Interblockom
Drava - Zavrč 4:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Bošnjak (10), 2:0 Kronaveter (24) 4:0 Kronaveter (33), 4:0 Kmetec (70)
DRAVA: Germič, Grižonič, Emeršič, Calamante, Radetič, Horvat, Bošnjak, Drevenšek, Kronaveter, Kelenc, Zilič. Igrali so še: Murko, Prejac, Ogu, Štrukelj, Grbec, Mandič, Kmetec. Trener: Milan Duričič.
ZAVRČ: Sraga, Čeh, S. Golob, Lenart, Kokot, Bajlec, Korez, Letonja, Murat, Gregorič, Ristič. Igrali so še: D. Golob, Golob, Buzeti, Satler, Kuser-banj, Murko, Gabrovec. Trener: Miran Emeršič.
Pričetek spomladanskega dela prvenstva v 1. slovenski nogometni ligi je vedno bližje,
saj bodo nogometaši stopili na nogometne zelenice že ta konec tedna. Minuli vikend je minil v znamenju igranja zadnjih prijateljskih tekem, ki so jih odigrali praktično vsi prvo-ligaši. Te tekme so veljale kot nekakšna generalka pred spomladanskim delom. Ptujska Drava je takšno srečanje odigrala z drugoligašem iz Zavrča. Ptujski nogometaši so prvič v času teh priprav zaigrali na travnati podlagi Mestnega stadiona na Ptuju.
Trener Drave Milan Duričič je na igrišče poslal enajsterico, ki je v primerjavi s srečanjem v Šenčurju doživela samo eno spremembo: namesto Marka Kmetca je v začetni enajsterici
pričel Doris Kelenc. Domači nogometaši so s svojim pristopom, agresivno, hitro in kom-binatorno igro takoj prevzeli terensko pobudo. To se jim je obrestovalo že v uvodnih minutah, saj so preko Miljenka Bošnjaka in dvakrat Roka Kro-navetra dosegli tri zadetke.
Tudi v nadaljevanju so igrali podobno, zadetek pa je prispeval izkušeni napadalec Marko Kmetec, ki je vstopil v igro v nadaljevanju. Po koncu tekme je med gledalci prevladalo mnenje, da lahko Ptujčani z optimizmom pričakujejo prvo prvenstveno srečanje pomladi 2008, ko bodo v nedeljo doma gostili ljubljanski Interblock.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Mario Lucas Horvat (Drava, modri dres) in Rok Letonja (Zavrč) med sobotno prijateljsko tekmo
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
Drugo mesto se jim izmika
Celeia Žalec -Meractor Tenzor Ptuj 38:31 (13:14)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Marin-ček, Kelenc, Puš 2, Majcen, Korotaj, Prapotnik 6, Ciora 5, Kikanovič 5, Strmšek 5, Ozmec, Volarevič 3, Levstik. Trener Nikola Bistrovič.
Ptujske rokometašice so si od gostovanja v Žalcu veliko obetale, saj so se zavedale, kaj
1. A SRL-ŽENSKE			
REZULTATI 15. KROGA:		Celeia	
Žalec - Mercator Tenzor Ptuj 38:31			
(13:14), Celjske mesnine	-	Olimpija	
PLK 39:19 (20:9), Skofja Loka KSI			
- Velenje 26:21 (12:8), Krim Merca-			
tor - Burja Škofije 51:14(22:7), Izola			
- Kočevje Evrocasino 22:32 (9:15),			
Brežice - Zagorje Istrabenz Gorenje			
28:29 (13:14).			
1. KRIM MERCATOR 14 14	0	0	28
2. CELJSKE MESNINE 15 12	1	2	25
3. MER. TENZOR PTUJ 14 10	2	2	22
4. CELEIA ŽALEC 15 11	0	4	22
5. ŠKOFJA LOKA KSI 15 9	1	5	19
6. OLIMPIJA PLK 15 8	2	5	18
7. BREŽICE 15 6	1	8	13
8. KOČEVJE EVRO. 15 6	1	8	13
9. ZAGORJE ISTRABENZ 15 4	0	11	8
10. VELENJE 15 3	0	12	6
11. BURJA ŠKOFIJE 15 1	1	13	3
12. IZOLA 15 0	0	15	0
Foto: Črtomir Goznik
Rokometašice ZRK MT Ptuj si po porazu v Žalcu nadaljnjih spodrsljajev ne smejo več privoščiti (na sliki je Ana Mihaela Ciora, MT Ptuj, rdeči dres).
jim prinaša zmaga. Toda na njo so (upravičeno) računale tudi igralke ekipe Celeia Žalec, ki še niso izgubile upanja za tretje mesto, ob srečnem razpletu so lahko še tudi druge.
Takoj na začetku tekme so domače rokometašice povedle s 3:0, nato pa so se razigrale gostje iz Ptuja, ki so si do 20. minute priigrale visoko prednost šestih zadetkov (6:12). Ta prednost bi jim morala dajati kar precej samozaupanja in bi
bila velik kapital, če bi jo znale zadržati do konca prvega polčasa. A se to ni zgodilo, saj so se domačinke s serijo 7:2 približale le na zadetek zaostanka.
V drugem delu srečanja se je tako obetala težka borba za zmago. Ostalo je pri obetih, saj so gostujoče rokometaši-ce preveč grešile, predvsem v napadu, ko niso imele pravih rešitev za agresivno igro Žalčank. Vse to je bilo voda na mlin domačinkam, ki so iz
1. A SRL MOŠKI
REZULTATI 19. KROGA: Gorenje - Jeruzalem Ormož 36:24 (17:12), Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško 26:26 (15:13), Sviš Pekarne Grosuplje - Slovan 27:27 (14:13), Rudar EVRJ Trbovlje - Trimo Trebnje 27:32 (15:14), Prevent - Gold club 31:27 (19:16).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 19 16 3 1 35
2.	CIMOS KOPER 19 13 3 3 29
3.	GORENJE	19 13 2 4 28
4.	TRIMO TREBNJE 19 14 0 5 28
5.	GOLD CLUB 19 11 2 6 24
6.	JERUZALEM ORMOŽ 19 10 1 8 21
7.	PREVENT	19 6 3 10 15
8.	KNAUFINSULATION 19 7 1 11 15 9.SLOVAN	19 5 3 11 13
10.	RUDAR TRBOVLJE 19 4 3 12 11
11.	SVIŠ PEK. GROSUPLJE19 3 2 14 8
12.	INTRA GORICA LEA. 19 1 0 18 1 *Intra Gorica Leasing je Izstopila Iz lige*
hitrih nasprotnih napadov dosegale "lahke" zadetke; samo njihove krilne igralke so dosegle šestnajst zadetkov! Nekaj minut pred koncem je bilo že plus deset v korist domačink (37:27) in bilo je jasno, da bo zmaga ostala doma. Ptujčanke so do konca srečanja sicer nekoliko znižale vodstvo, vendar poraza niso mogle več preprečiti.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 2. SRL - vzhod (m)
Možnosti za napredovanje v 1. B SRL obstajajo
S tekmami 14. kroga v 2. slovenski moški rokometni ligi se je končal prvi del prvenstva, kjer so se iz vzhodne skupine v ligo za prvaka uvrstile ekipe Šmartno 99, MRK Drava Ptuj, Velika Nedelja in Sevnica; slednja je zamenjala drugouvršče-no ekipo iz Celja. Ekipe so v nadaljevanje prinesle točke iz medsebojnih srečanj in tako je trenutno v najboljšem položaju ekipa Šmartno 99. Le-ta bo v končnici startala z vsemi možnimi 12 točkami in ima tako najboljši izhodiščni položaj, Drava Ptuj ima 6 točk, Velika Nedelja pa 4. Ptujčani so tako zelo blizu vrhu, saj za drugouvrščenim moštvom Al-plesa iz Železnikov zaostajajo samo tri točke. V bistvu je realna možnost za napredovanje le preko drugega mesta, saj je težko verjeti, da bi Litijani ob igrah, ki so jih prikazali doslej, zapravili veliko priložnost za napredovanje v 1. B SRL. Tretja opcija so dodatne kvalifikacije tretjeuvrščene ekipe z enajsto ekipo iz 1. B SRL, saj se je ob izstopu Intre Gorice Leasing
2. SRL - VZHOD
REZULTATI 14. KROGA: Drava Ptuj - Arcont Radgona 32:29, Črnomelj - Velika Nedelja 29:28, Pomurje - Sevnica 24:31, Šmartno 99 - Celje 26:22.
iz tekmovanja sprostilo še eno dodatno prosto mesto.
Predsednik RK Velika Nedelja Primož Kumer je po rednem delu prvenstva dejal naslednje: »S prvim delom sezone smo le deloma zadovoljni, saj nam je v jesenskem delu prvenstva kazalo dosti bolje, kot se je sedaj izteklo.
V jesenskem delu smo formo dobro stopnjevali in tako prišli do želene igre. Sledil je premor, ki na naše igralce ni vplival najbolje, saj smo se v igri spet znašli na začetku, kar je davek mlade ekipe in deloma tudi poškodb. Moram pa tudi omeniti, da smo padli predvsem pri pristopu, borbenosti in želji po zmagi, kar se je kazalo na nekaj zadnjih tekmah (Sevnica, G. Radgona, Šmartno in Črnomelj, le proti Celju smo odigrali kot znamo), kjer so naši igralci igrali vsak zase in ne kot ekipa.
S prenesenimi štirimi točkami v drugi del tekmovanja
se ne nameravamo predati, ampak želimo našo igro popraviti, nadgraditi in v fantih spodbuditi željo in voljo do rokometa in posledično po zmagah. Naša vizija kluba ostaja še vedno ista: čim prejšnji preboj v 1. B-ligo. Torej ciljamo na tretje mesto in s tem igranje dodatnih kvalifikacij. Moram pa se zahvaliti vsem našim navijačem in gledalcem, ki nas zvesto podpirajo, bodrijo in prihajajo na naše tekme vedno v velikem številu.«
Danilo Klajnšek
MRK Ptuj - Arcont Radgona 32:29 (14:11)
PTUJ: Dogša, Kelenc 2, Mesarec 5 (3), Halilovič 7 (1), Petraš 1, Luskovič 4, Bračič 4, Predikaka 2, Kafel 5, Me-sarič, Ferk, Klinc, Sabo, Pučko, Požar, Kokol. Trener: M. Valenko.
Po izenačenem začetku je gostiteljem šele v 16. minuti
M. Valenko, trener Drave:
»Čestitam fantom za priigrano zmago. Igra kljub temu ni bila takšna, kot sem pričakoval. V naslednjih dnevih bomo skušali odpraviti nepotrebne napake, tako da bomo za play-off, kjer se bo odločalo o napredovanju v I. B. ligo, bolje pripravljeni. Do tekme s Kranjem, ki v prvem krogu prihaja na Ptuj, imamo še veliko dela.«.
uspelo povesti z dvema zadetkoma prednosti, ki pa so jih kaj hitro spet zapravili. Po uspešnih obrambah vratarja Dogše so si Ptujčani ponovno priigrali prednost pred odmorom. V nadaljevanju so maloštevilni gledalci ponovno videli raztrgano igro gostiteljev, kar so gostje s pridom izkoristili in držali priključek. Šele v 49. minuti so gostitelji povedli s petimi zadetki in s tem dokončno strli odpor gostov.
anc
1. ŠMARTNO 99	14	13	0	1	26
2. CELJE	14	12	0	2	24
3. DRAVA	14	7	2	5	16
4. VELIKA NEDELJA	14	8	0	6	16
5. SEVNICA	14	7	0	7	14
6. ČRNOMELJ	14	3	1	10	7
7. POMURJE	14	3	1	10	7
8. ARCONT RADGONA	14	1	0	14	2
Vrstni red pred začetkom končnice:
Šmartno 99 12, Alples Železniki 9, Grča Kočevje in MRK Drava 6, Kranj 5, Duplje - Tržič in Velika Nedelja 4, Sevnica 2 točki.
Foto: Črtomir Goznik
Rudi Kokol (MRK Drava Ptuj, modri dres) v akciji
Rokomet • 1. B SRL (m)
Prvi poraz Ribničanov
Mitol Sežana - Mo-škanjci-Gorišnica 33:28 (16:14)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Zorli, Štorman, B. Šoštarič 4, Suljič 2, Pre-jac, Lozinšek 1, Žitan, Ivančič 5, Fir-bas 3, Marušič 4, M. Šoštarič 1, Špin-
1. B SRL
REZULTATI 14. KROGA: Mitol Sežana - Moškanjci Gorišnica 33:28, Krško - Ajdovščina 24:26, Dol TKI Hrastnik - Krka 33:38, Grosuplje - Radeče MIK Celje 24:23, Istrabenz plini Izola - Dobova 28:15, Klima Petek Maribor - Ribnica Riko hiše 21:17.
1. RIBNICA RIKO HIŠE 14 13	0	1	26
2. KRKA 14 11	0	3	22
3. KLIMA PETEK MARIBOR14 10	1	3	21
4. KRŠKO 14 9	1	4	19
5. MOŠKANJCI - GORIŠNICA14 8	0	6	16
6. GROSUPLJE 14 7	2	5	16
7. MITOL SEŽANA 14 6	1	7	13
8. ISTRABENZ PLINI IZOLA14 5	1	8	11
9. AJDOVŠČINA 14 4	1	9	9
10. RADEČE MIK CELJE 14 3	2	9	8
11. DOL TKI HRASTNIK 14 2	1	11	5
12. DOBOVA 14 1	0	13	2
dler 6, Grizolt, Valenko, Golob. Trener: Ivan Hrupič.
Rokometaši iz Gorišnice so doživeli poraz v Sežani, čeprav so pred tekmo upali na uspešen razplet. Domači ro-kometaši so srečanje pričeli zelo agresivno, kar gostom nikakor ni odgovarjalo, tako da si niso mogli priigrati nobene prednosti. Rezultat je bil večkrat izenačen, ob polčasu so si Sežanci priigrali celo majhno prednost.
Tudi v drugem polčasu ni bilo nič drugače. Rokometaši ekipe Moškanjci-Gorišnica v obrambi niso igrali tako uspešno kot ponavadi, kar so izkoristili domačini in v sam zaključek srečanja prišli z majhno prednostjo. Gostje so želeli s hitro igro preobrniti rezultat v njihovo korist, pri tem pa so prehitro zaključevali akcije in storili preveč napak. To je bila voda na mlin igralcem Mitola Sežane, ki so vodstvo na koncu zvišali na pet zadetkov prednosti.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Gimnazija Ormož
Moška rokometna ekipa Gimnazije Ormož odhaja na Dansko
Z željo podrobno predstaviti prireditve ob l0-letnici so v gimnaziji Ormož sklicali novinarsko konferenco. Med mnogimi dosežki, s katerimi se ormoška gimnazija v 10 letih delovanja lahko pohvali, je tudi uspešna rokometna ekipa. Da je tako, so dokazali, ko so se v zadnjih šestih letih kar petkrat uvrstili v finale državnega prvenstva srednjih šol v rokometu.
V letošnjem šolskem letu pa se je ekipa prijavila na razpis Mednarodne šolske zveze za šport in v kvalifikacijskem turnirju premagala tekmece ter se uvrstila na svetovno šolsko prvenstvo. Le-to bo od 29. marca do 6. aprila gostilo dansko mesto Ikast.
»Že s samo uvrstitvijo na SP moramo biti zadovoljni. Naše želje na Danskem pa so še višje, saj ciljamo na uvrstitev med prve tri. Čaka nas zahtevna naloga, ampak menim, da smo ji lahko kos,« je precej optimistično napovedal Rok Klemenčič, rokometaš ormoške gimnazije. Ekipa Gimnazije Ormož, ki je na kvalifikacijskem turnirju premagala tudi Celjane, je sestavljena iz fantov, ki nastopajo v treh klubih z našega področja: »Fantje prihajajo iz treh različnih klubov - Ormoža, Velike Nedelje in Gorišnice. Po klubih fantje trenirajo večinoma vsak dan, v šoli pa vsaj dvakrat na teden. So prava klapa in se
že veselimo gostovanja na Danskem,« nam je povedal trener ekipe Anton Lah.
Na 1500 kilometrov dolgo pot se bodo Ormožani podali z avtobusom preko Avstrije in Nemčije do Ikasta, ki se nahaja na severozahodnem delu Danske. Na Dansko bo odpotovalo 17 potnikov - 14 igralcev, dva spremljevalca in fizioterapevt. Trenutno se največ pozornosti posveča pridobivanju finančnih sredstev. Strošek na posameznika znaša 550 EUR, trenutno je pokrita približno tretjina stroška. Glede financ država namenja skromen prispevek, zato Gimnazija Ormož vsako leto sodeluje na razpisu Občine Ormož za sofinanciranje športnih dejavnosti in tako pridobi del sredstev namenjenih športu na šoli. Pomemben je tudi delež donatorjev, sponzorjev in staršev. »Vsaka pomoč je dobrodošla,« pravijo na Gimnaziji Ormož. Verjeti je, da jih bo kar nekaj, ki bodo ekipi mladih rokometašev iz ormoške gimnazije z veseljem pomagali, tudi z udeležbo na številnih prireditvah, ki jih skozi celo leto Gimnazija pripravlja ob 10-letnici delovanja. Pomagate jim lahko tudi preko tekočega računa: TRR 01100 - 6030695576 s pripisom "Za rokomet".
Uroš Krstič
V družbi 21 ekip iz celega sveta
Svetovnega prvenstva se bo udeležilo 22 moških rokometnih ekip iz Poljske, Češke, Slovaške, Grčije, Madžarske, Francije, Nemčije, Kitajske, Brazilije, Izraela, Irana, Avstrije, Danske, Srbije, Švedske, Luksemburga, Cipra, Portugalske, Turčije, Italije, Belgije, Latvije in Slovenije.
Ormožani v skupini D
Uradni žreb je slovensko moško ekipo umestil v skupino D, skupaj z ekipami Nemčije, Irana, Švedske ter Turčije:
Nogomet • Prijateljske tekme
Prvoligaš ni navdušil
Aluminij - Nafta 0:0
ALUMINIJ: Bratušek, Pavlin, Topo-lovec, Krajcer, Bingo, Stojnič, Težački. Marinič, Veselič, A. Medved, K. Medved. Igrali so še: Sagadin, Dugolin, Šimenko, Rotman, Osaj, Lemezovič, Breg, Hojski. Trener: Bojan Špehonja.
NAFTA: Luk, Celcar, Caban, Ošlaj, Bunc, Lunder, Mujakovič, Ortiz, Etero-vič, Sebok, Čeh. Igrali so še: Kuzma, Zemljič, Repina, Čavnik, Vaš. Trener: Nenad Gračan.
Nogometaši lendavske Nafte so v Kidričevem odigrali zadnjo pripravljalno srečanje pred začetkom spomladanskega dela prvenstva v 1. SNL. Pričakovalo se je, da bodo gostje poskušali s hitro igro zanesljivo premagati Aluminij, vendar do tega ni
dinek (88).
HOLERMUOS: Šnajder, D. Jerebič, Novak (od 46. Hebar), Kolarič, Zidarič (od 70. Piberčnik), Zorman (od 46. L. Mlinarič), R. Zadravec (od 46. Ivanu-ša), Prapotnik (od 46. S. Zadravec), Jurčec, R. Mlinarič, Druzovič. Trener: Benjamin Krajnc.
POHORJE: Klampfer (od 46. Pepelnik), Jug, Hrženjak, Muzlovič, Perkuš, Pajančič, Ambrož, Glavar, Lamut, Ozim, Ladinek. Trener: Silvo Berko.
Ormožani so odigrali svojo tretjo pripravljalno tekmo proti zadnjeuvrščenemu tret-jeligašu iz Ruš. Po zmagi nad Plitvico iz Gojanca (2:0) in remiju z Zavrčem (0:0) so tokrat remizirali s Pohorjem (1:1). Tekma je po pristopu obeh ekip izgledala že kot prava pr-
Foto: Črtomir Goznik
Robert Težački (Aluminij) je nepogrešljiv član udarne zasedbe Ki-dričanov.
prišlo, saj so bili domačini enakovreden, na trenutke pa celo boljši tekmec. Tokrat napadalcem obeh ekip ni uspelo doseči zadetkov; gostje so le enkrat zadeli prečnik. Tako ima po tem srečanju Nenad Gračan, strateg Nafte, do prvenstva še kar precej dela, da bi bila igra njegove ekipe učinkovitejša. Na tem srečanju se je poškodoval igralec Nafte, Ptujčan Aleš Čeh, ki ima precej težko poškodbo prsta na roki.
Stojnci - Gerečja vas Unukšped 1:4 (0:3)
STRELCI: 0:1 Vtič (10), 0:2 Vtič (24), 0:3 Vtič (42), 1:3 Topolovec (67), 1:4 D. Hertiš (78)
STOJNCI: Veselič, Milošič, Mlinarič, Rumež, Borak, Klinger, Žnidarič, Topolovec, Rižnar, Janžekovič, Starčič. Igrali so še: Fridauer, Gajser. Trener: Ivan Zajc.
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Kle-menčič, Filipovič, Slaček, Horvat, Emeršič, Marinič, Sagadin, Rozman, Vtič, Gerečnik, M. Hertiš. Igrali so še: D. Hertiš, Poštrak, Žgeč. Trener: Igor Vorih.
V prijateljskem srečanju so se pod žarometi na igrišču z umetno travo v Kidričevem pomerili tretjeligaš Stojnci in štajerski ligaš Gerečja vas. V dinamični tekmi so vijoličasti presenetili Stojnce in jih visoko premagali. Gostje so že v prvem polčasu dosegli tri zadetke, vse pa je prispeval zelo razpoložen Marko Vtič. V drugem polčasu je bila tekma bolj izenačena.
Danilo Klajnšek
Holermuos Ormož -Pohorje Ruše 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Zidarič (1), 1:1 La-
venstvena. Za Ormožane je že v 24. sekundi po lepo izvedeni akciji zadel Zidarič. To je najhitrejši zadetek v zgodovini nogometnega igrišča v Športnem parku Mestna graba. V 2. polčasu je domači strateg Benjamin Krajnc dal priložnost večinoma nogometašem iz mladinske vrste, ki s prikazanim niso razočarali. Takšna poteza je zadovoljila tudi okrog 50 domačih gledalcev. Gostom, ki so od 77. minute zaigrali z igralcem več, je uspelo izenačiti v 88. minuti preko Ladineka.
V nedeljo, 2. marca, četa Benjamina Krajnca sodeluje na triangel turnirju v Središču ob Dravi, kjer bodo poleg gostiteljev igrali še gostje iz Ivanca.
UK
Judo • Super A turnir v Hamburgu
Klemen vse dlje od nastopa na EP
Hamburg, 23. in 24. 2. 2008. Na tekmi super svetovnega pokala v Hamburgu je nastopilo osem slovenskih predstavnikov in predstavnic. Najbolje se je z drugim mestom odrezal Aljaž Sedej (JK Bežigrad), Lucija Polavder (JK Sankaku) pa je v najtežji kategoriji osvojila bron. Klemen Ferjan (JK Drava) je tudi tokrat ostal brez zmage, s čimer si je zmanjšal možnosti za nastop na EP.
Aljaž Sedej (JK Bežigrad) je le teden po bronasti medalji na tekmi svetovnega pokala znova stopil na stopničke, tokrat je bil drugi. V isti kategoriji se je slabše odrezal Klemen Ferjan (JK Drava Ptuj), ki je izgubil svojo prvo borbo proti Nemcu in končal tekmovanje brez točk. Ista usoda je v kategoriji do 73 kg doletela Saša Jereba.
Pri dekletih se je v soboto s 7. mestom najbolje odrezala Urška Žolnir (JK Sankaku do 63 kg). Kategorijo nižje (do 57 kg) je Vesna Djukič (JK San-kaku) osvojila deveto mesto. Lucija Polavder (JK Sankaku) je s štirimi zmagami in enim porazom v kategoriji nad 78 kg osvojila bron. Premagala je
Foto: Črtomir Goznik
Klemen Ferjan (JK Drava Ptuj)
tudi zadnjo olimpijsko zmagovalko in svetovno prvakinjo ter dokazala, zakaj upravičeno sodi med najboljše težkokate-gornice, tudi če ima nekaj kilogramov manj od ostalih.
Primož Ferjan (JK Impol do 100 kg) je moral v prvem
krogu po ipponu priznati premoč Rusu Ruslanu Gasimovu, od katerega je bil letos boljši na tekmi svetovnega pokala v Tbilisiju. Podobna usoda je doletela tudi najtežjega borca v slovenski ekipi Matjaža Ceraja (JK Impol).
Ta konec tedna bodo dekleta odpotovala v Varšavo, fantje pa v Prago, kjer bosta še zadnji tekmi svetovnega pokala pred letošnjim evropskim prvenstvom v Lizboni (od 10. do 13. aprila).
Sebi Kolednik
Judo • Pokal Lendave
Ptujčanom pet prvih mest
Lendava, 23. 2. 2008. Tekmovalci JK Drava so na pokalu Lendave 2008 nastopili odlično, saj so osvojili pet prvih mest, eno drugo in dve tretji mesti.
Prepričljivo sta med mladinkami slavili Lea Murko in Urška Urek. Med kadeti pa sta se v finalu srečala Tilen Vidovič in Matjaž Škerget, na koncu je klubski finale dobil Tilen. Pri mlajših dečkih še je slavil Blaž Peklič, med mlajšimi deklicami pa Tjaša Brumen.
REZULTATI:
STAREJŠE DEKLICE U15: - 48 kg: 1. Manja Kropf - JK Duplek; - 57 kg: 1. Nicole Benčič - JK Duplek; + 63 kg: 1. Špela Vidmar, 2. Tadeja Babulič - obe JK Impol.
STAREJŠI DEČKI U15: - 38
kg: 1. Tilen Pulko - JK Impol;
-	42 kg: 7. Rok Gril - JK Impol;
-	46kg: 3. Žiga Zafošnik - JK Impol.
MLADINKE (U20): - 48kg:
1.	Kristina Vršič - JK Duplek;
-	52kg: 1. Jerneja Senekovič,
2.	Sandra Tijanič - obe JK Du-plek; - 57kg: 1. Tajda Ketiš, 3. Jasna Škofič in Katja Seneko-vič - vse JK Duplek; - 63kg: 1. Nina Miloševič, 2. Polona Lampe - obe JK Duplek; - 78kg: 1. Lea Murko - JK Drava Ptuj; + 78kg: 1. Urška Urek - JK Drava Ptuj.
MLADINCI: - 66 kg: 1. Tilen Pulko - JK Impol, 3. Damijan Lesjak - JK Duplek; - 73 kg: 1. Tadej Čeh, 2. Aljaž Petrič, 3. Jan Perša - vsi JK Duplek; - 81 kg:
1. Uroš Tajhman - JK Duplek; -90 kg: 1. Žiga Unuk - JK Impol; + 100 kg: 2. Nejc Kučan - JK Impol.
Ostale kategorije ki se ne točkujejo za Slovenski pokal 2008:
MLAJŠE DEKLICE U13: - 52 kg: 1. Tjaša Brumen, 3. Larisa Čerček - obe JK Drava Ptuj.
MLAJŠI DEČKI U13: - 50kg: 1. Blaž Peklič - JK Drava Ptuj.
KADETI (U17): - 66 kg: 1. Tilen Vidovič, 2. Matjaž Škerget - oba JK Drava
Foto: SK
Mlajši dečki in deklice JK Drava po nastopu v Lendavi
PTUJ; - 73 kg: 3. Damjan Lju-bec - JK Drava Ptuj.
Sebi Kolednik
Mali nogomet • 2. SFL - vzh.
Benedikt prvi, Tomaž drugi po rednem delu
Tomaž ABA Mark 69 - Cerkvenjak 7:2 (3:0)
STRELCI: 1:0 Miklašič (5), 2:0 S. Kupčič (6), 3:0 Gajser (17), 4:0 S. Kupčič (24), 5:0 Krampelj (24), 5:1 Ši-munek (26), 6:1 Plohl (27), 7:1 Plohl (38), 7:2 Kovačec (39).
TOMAŽ: Trop, Gajser, Majcem, Miklašič, Goričan, Krampelj, S. Kupčič, Plohl, B. Kupčič, Plohl, Kolbl, Jurčec, Krajnc. Trener: Marjan Magdič
CERKVENJAK: Žmavc, Šimunek, Rojs, Kovačec, L. Štrucl, A. Štrucl, Vok, Kocbek. Trener: Božidar Kostanjevec
Tomaž je brez večjih težav premagal oslabljeno vrsto Cer-kvenjaka in pred zadnjim 18. krogom potrdil drugo mesto
po rednem delu prvenstva. Najboljše izhodišče na vzhodu so si pred končnico zagotovili futsalerji Benedikta.
Že po 1. polčasu je kazalo na zmago petelinov, ki so hitro povedli z 2:0, na odmor pa odšli s prednostjo treh zadetkov. V 24. minuti je na semaforju hardeške dvorane že pisalo 5:0, na koncu pa je Kovačec pri Cerkvenjaku postavil končen izid 7:2. V zadnjem 18. krogu 2. SFL vzhod Tomaž gostuje v Ljutomeru pri Biotermah. Zaključni turnir pokala NZS v futsalu pa bo na sporedu 8. in 9. marca v Novi Gorici. Petelini se bodo v polfinalu pomerili z vrsto Puntarja; drugi polfinalni
par je Nova Gorica - Dobovec.
UK
REZULTATI 17. KROGA: KMN Benedikt - Marinci Veščica 11:4 (5:1), KMN Martinišče Codex - KMN Nazarje Glin 4:6 (1:4), FC Maribor Branik - DuplekTBS Team24 4:2 (3:1), Tomaž ABA Mark 69 - Cerkvenjak G. Anton 7:2 (3:0), KMN Slovenske Gorice - Bioterme M. Nedelja 3:10 (3:2).
1.	KMN BENEDIKT 17	14	1	1 114:48 43
2.	TOMAŽ ABA 17	11	2	4 77:41 35
3.	MB BRANIK 17	10	2
4.	NAZARJE GLIN 17	9	3
5.	DUPLEKTBS 17
6.	MARINCI VEŠČ. 17
7.	CERKVENJAK 17
8.	BIOTERME 17
9.	MARTINIŠČE C. 17
10.	SLOV. GORICE 17
7	3
6	3
5	3
5	1 11
3	2 11
58:46 87:77 77:77 58:73 62:77 62:84 53:83
2 4 11 78:119
Kadetska in mladinska vrsta JK Drava v Lendavi
Foto: SK
Strelstvo • Pred EP v Švici
Na prvenstvo z dobro formo po nove izkušnje
Pred nami je vrhunec letošnjega zimskega dela strelske sezone: EP v streljanju z zračnim orožjem, ki bo potekalo od 24. februarja do 2. marca v alpskem mestecu Winterthur, ki leži v neposredni bližini Zuricha. Na prvenstvo potuje 15-članska reprezentančna ekipa SZS, med njimi tudi štirje strelci s pištolo, ki prihajajo iz strelskih klubov Spodnjega Podravja. Boštjan Simonič, Aleksander Ciglarič in Cvetko Ljubič med člani s pištolo ter Majda Raušl med članicami s pištolo. Na pogovor smo povabili najboljša predstavnika slovenske reprezentance med strelci s pištolo Majdo Raušl in Boštjana Simoniča, ki sta nam zaupala nekaj svojih občutkov pred začetkom EP.
Kako potekajo vajine priprave na EP v Švici?
Boštjan Simonič: »Največji del priprav temelji na individualni pripravi. Pravilna doza treninga pred tako velikim tekmovanjem je pogosto neznanka večini tekmovalcem. Sam se trudim, da v tem pripravljalnem obdobju ne pretiravam s treningi, saj bi lahko preveč treninga povzročilo prav nasprotno od želenega. Že od začetka meseca se udeležujem priprav tudi v sklopu reprezentance na strelišču v Slovenskih Konjicah, kjer delamo po navodilih selektorja, le te pa se bodo končale prav ta konec tedna (pretekli, op. p.) z zaključkom v Kamniku.«
Majda Raušl: »Na EP se pripravljam po programu selektorja Renata Stermana ter klubskega trenerja Zlatka Ko-stanjevca. Treninge izvajam dnevno na domačem, ptujskem strelišču.«
Kakšna so vajina pričakovanja pred EP, ne glede na to, da je običajno vsaka napoved zelo nehvaležno delo?
Majda Raušl: »Glede na trenutno formo pričakujem povprečen rezultat iz zadnjih tekem, kar bi mi zadoščalo za dobro uvrstitev.«
Foto: Simeon Gönc
Boštjan Simonič in Majda Raušl se pred EP počutita dobro in v Švico odhajata s pozitivnimi občutki in pričakovanji.
Boštjan Simonič: »Rezultat mi, na koncu koncev, ni najbolj pomemben pri oceni lastnega streljanja. Pozitivni občutki na pištoli, visoka koncentracija, nepopuščanje pod pritiski tekmovanja in pa kanček športne sreče bi potešili moja pričakovanja na tem EP.«
Kdaj in ob kateri uri bosta nastopala? So temu času podrejeni tudi vajini treningi?
Boštjan Simonič: »Jaz bom tekmoval v petek, 29. 2., ob
15.30. Do sedaj nisem treniral ob tem času. Končnica priprav v Kamniku pa bo neke vrste simulacija tekmovalnega dne na EP. Počitek, vstajanje, hrana, razgibavanje in streljanje bo prilagojeno urniku tekmovanja. Delovni dan iz Kamnika bo potrebno le prenesti v Svico in se tam odrezati kar najbolje.«
Majda Raušl: »Moj tekmovalni dan bo v soboto, l. marca, ob 10. uri. Treningi pa zaradi delovnih obveznosti niso sovpadali s časom tekmovanja.«
Kakšna je vajina trenutna forma? Zadnji rezultati na dvoboju s Hrvaško so bili namreč zares odlični.
Majda Raušl: »Glede na zadnje rezultate je forma stabilna, kar sem tudi potrdila na dvoboju s Hrvaško.«
Boštjan Simonič: »Zase bi lahko dejal, da se me drži solidna forma. Rezultati v Zagrebu so bili zares odlični. Težko bo ponovit kaj takšnega v Svici, a nikoli se ne ve.«
Simeon Gonc
Kolesarstvo • KK TBP Lenart
Uspešne priprave Lenartčanov v Poreču
Mladi kolesarji KK TBP Lenart so čas počitnic izkoristili za skupne priprave v Po-reču, kjer so klimatske razmere za vadbo vsekakor ugodnejše od naših, celinskih. Udeležilo se jih je štirinajst kolesarjev, ki so v šestih dneh prevozili preko 700 kilometrov. Fantje so se trudili, kljub naporni vadbi pa so se dobro počutili in izpolnili vse zadane naloge. Vsekakor pa so si nabrali novih moči za kolesarske dirke, ki jih v prihodnje čakajo.
Danilo Klajnšek
Skupina kolesarjev TBP Lenart na treningu
Športni napovednik
ODBOJKA
PRVE ČETRFINALNE TEKME DRŽAVNEGA PRVENSTVA
Nova KBM Branik - ŽOK Ptuj, MZG Grosuplje - HIT Nova Gorica, TPV Novo mesto - Luka Koper, Benedikt - Epic Sloving Vital. Igra se na dve zmagi. Povratne tekme bodo odigrane 1. marca, razen srečanja ŽOK Ptuj - Nova KBM Branik, ki bo v petek ob 19. uri v gimnazijski telovadnici.
NOGOMET
PRIJATELJSKA TEKMA
V sredo ob 15. uri bodo nogometaši Zavrča v prijateljski tekmi gostili tretjeligaša iz Veržeja.
Podelitev priznanj najboljšim športnikom občine Hajdina
Športna zveza občine Hajdina bo v petek, 29. februarja, organizirala tradicionalno športno-zabavno prireditev v prostorih telovadnice OŠ Hajdina. Na njej bodo proglašeni najboljši na področju šolskega športa, najboljše ekipe po posameznih kategorijah, priznanja pa bodo prejeli tudi zaslužni športni delavci po posameznih društvih občine Hajdina. Priznanja bodo dobili tudi nekateri posamezniki z vidnimi športnimi dosežki v letu 2007. Prireditev bodo popestrili: glasbena gostja Sanela, učenci in učenke OŠ Hajdina, mažoretke Twirling kluba Hajdina in člani karate klub WKSA Hajdina.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis
Luka Krušič tretji
V soboto, 23. 2. 2008, je potekal v Ljubljani 3. odprti turnir Slovenije za kadete in kadetinje, Udeležili so se ga tudi trije igralci iz NTK Ptuj. V konkurenci 80 kadetov je ponovno odlično nastopil Luka Krušič in zasedel 3. mesto. V polfinalnem dvoboju je po izenačeni igri klonil proti soigralcu v slovenski kadetski reprezentanci Ervinu Železnu iz NTK Kema Puconci. Luka z svojimi igrami kaže, da se razvija v izjemnega igralca.
Na tekmovanju sta nastopila tudi Darko Hergan, ki se je prebil med 32 najboljših, in Žan Napast, ki je obstal v kvalifikacijski skupini (osvojil je 3. mesto v skupini). Potrebno je poudariti, da sta omenjena
igralca mlajša kadeta in je to zanju lep uspeh. Darko Hergan je v zadnjem dvoboju izgubil proti Pintarju iz Merkurja Kranja (Darko je povedel 2:0, nato je njegov nasprotnik izenačil na 2:2, v odločilnem 5. nizu pa je pri rezultatu 5:4 za Darka nasprotnik dobil nekaj točk tudi s pomočjo sreče in premagal Hergana z 11:8).
Luka Krušič je v skupini najprej suvereno osvojil 1. mesto, nato pa po vrsti premagal Flaj-sa iz Olimpije (3:0), Kolbla iz Sobote (3:1) in Peršoljo (3:0). V polfinalu je izgubil s 3:0 z Železnom, vendar so bili vsi nizi na razliko (14:12, 12:10 in 11:9).
Danilo Klajnšek
Luka Krušič (prvi z desne) je v Ljubljani stal na zmagovalnih stopničkah.
Konjeniški šport
KK Ljutomer nagradil najboljše
Na tradicionalni kasaški zabavi v termalnem kopališču Banovci je KK Ljutomer podelil priznanja svojim najuspešnejšim tekmovalcem v minuli sezoni. Največ zmag - 29, je v 74 startih zabeležil Marko Sla-vič st. in zanesljivo osvojil 1. mesto. Drugouvrščeni Dušan Zorko je v 26 startih zmagal na petih dirkah, prav toliko zmag je pripadlo tretjemu Janku
Sagaju v 23. startih. Ob številnih odličnih uvrstitvah na domačih in tujih hipodromih je Marko Slavič osvojil 3. mesto na derbiju v Ljubljani, Dušan Zorko je bil najboljši na ljubljanski milji, Janku Sagaju pa je pripadel najvišji naslov na državnem prvenstvu dveletnih kasačev v Ljutomeru.
NŠ
Nogomet
Eduardo kot nekoč Pešterac
Pretekli konec tedna je med ljubitelji nogometa zelo odjeknila težka poškodba hrvaškega nogometaša z brazilskimi koreninami Eduarda da Silve. Član Arsenala jo je skupil na prvenstveni tekmi z ekipo Birmingham City, ko je obrambni igralec Martin Taylor neprevidno in nespretno (še kakšen hujši izraz bi lahko našli) poskušal posredovati pred njim. To potezo so zelo ostro obsodili praktično vsi ljubitelji nogometa, čeprav to Eduardu ne bo veliko pomagalo.
S podobnim primerom so se pred slabim letom srečevali tudi v ptujski Dravi, ko je njihova najbolj zveneča okrepitev v zadnjih letih, Srb Dalibor Pešterac, že na prvi uradni tekmi v Ajdovščini dobil težko
poškodbo noge (dvojni odprti zlom). Zelo dobro se še spominjam besed predsednika Drave Roberta Furjana ob podpisu pogodbe z Daliborjem, ko je dejal: »To je igralec, s katerim se bomo borili za vrh!«
Leto po poškodbi Dalibor še zmeraj ne igra, ampak je še vedno v procesu rehabilitacije. Verjetno Eduarda čaka krajša pot do vrnitve na nogometna igrišča, saj bo imel na voljo najsodobnejše priprave in izbrane strokovnjake. Vendar je to le del vrnitve: vsaj tako težka kot je fizična, bo tudi psihološka. Bo lahko še kdaj s takšno lahkotnostjo preigraval tekmece, ali pa ga bo v podzavesti spremljal spomin na sobotni dogodek, ki mu bo to onemogočal?
JM
Foto: Črtomir Goznik
Tako je je Dalibor Pešterac v Ajdovščini na nosilih zapuščal igrišče s težko poškodbo noge.
Planinski kotiček
Vabilo na letni občni zbor
Planinsko društvo Hajdina vabi na 7. redni letni občni zbor, ki bo v petek, 29. 2., ob 19. uri v prostorih vaškega doma Draženci. Dnevni red bo podan na občnem zboru. Vljudno vabljeni! UO PD Hajdina
Rokomet • Zimski rokometni tabor v Ormožu
Prvi zimski tabor je presegel vsa pričakovanja
Odziv na prvi rokometni zimski tabor, ki sta ga organizirala Osnovna šola Ormož in Rokometni klub Ormož, je presegel vsa pričakovanja organizatorjev, ki so pričakovali okrog 30 udeležencev. Petdnevnega rajanja na Hardeku se je na koncu udeležilo kar 49 otrok! Prihajali so od Sv. Tomaža, Središča, Ivanjkovcev, Velike Nedelje in Ormoža. Poleg dveh treningov dnevno so bili mladi, rojeni leta 1995 in mlajši, deležni še različnih animacij z različnimi dejavnostmi. Nekatere je navdušil ogled policijske postaje Ormož, druge kopanje, tretje kviz, četrte ori-
entacijski pohod, pete štafetne igre, šeste učenje in igranje šaha, sedme igranje hokeja. Poseben gost tabora je bil učitelj angleščine Mike Griffits, ki je v dveh dneh uspel navdušiti mlade in jih naučiti nekaj osnov angleškega jezika. Tabor se je končal s tekmami otrok s svojimi starši, kjer so mladi nadebudneži pokazali svoje novo znanje pridobljeno skozi tabor: »Zelo smo zadovoljni z izpeljavo tabora in predvsem s številom udeležencev. Upam, da smo uspeli v teh dneh koga od mladih in tudi staršev navdušiti za rokomet, saj bi s tem bila izpolnjena osnovna naloga
tabora. Posebna zahvala gre kuhinji OŠ Ormož in ravnatelju Bojanu Burgarju, ki so nam omogočili vse potrebno za izpeljavo tabora. Z mislimi smo že pri izpeljavi 7. poletnega tabora v Miklavžu pri Ormožu, ki bo potekal v zadnjem tednu meseca junija,« je po končanem taboru zadovoljen povedal Mladen Grabovac.
Na taboru je z mladimi skozi cel teden delalo pet mentorjev: Simona Gregorec, Irena Blago-vič, Mladen Grabovac, Marko Bezjak in Uroš Krstič. Otroci so bili izjemno navdušeni nad delom enega najboljših igralcev 1. A-lige Marka Bezjaka: »Delo z
otroci je užitek. Vidim, da imamo spet izjemne generacije letnikov 1998, 1999 in tudi že 2000. Upam, da bodo ti fantje šli po poti moje generacije 'nedotakljivih'. Zaenkrat jim odlično kaže, ampak jim svetujem, da se na talent ne zanašajo preveč in v razvoj vložijo še veliko truda. Na podobnih taborih si vsi mi, tako otroci kot vaditelji, naberemo novih prepotreb-nih, ne samo športnih, ampak tudi življenjskih izkušenj,« je zaključil Bezjak, ki je že potrdil sodelovanje na poletnem taboru v Miklavžu pri Ormožu konec meseca junija.
KU
■mpnniHf it
■■r ir
Ji ^d«! If7
naijL ir j»
iiuhin
.—
/ ,Ji*i-IV »
in Fy»

! V- D i 17 A f C k A
f->> D K A ( V/
Udeleženci zimskega rokometnega tabora v Ormožu
Foto: Hozyan
Šolski šport • Smučanje
OŠ Ljudski vrt ekipno dvakrat najboljša
Področno prvenstvo OŠ v veleslalomu
V četrtek, 7. februarja, je na Arehu potekalo področno prvenstvo OŠ v veleslalomu in deskanju (snowboardu). Organizatorji, Zavod za šport Ptuj in SK Branik Maribor; vodja tekmovanja: Robert Jaušovec.
Mlajše deklice (posamezno): 1. Maja Simonič - OŠ Mladika, 2. Barbara Murko, 3. Neja Krajnc Domiter - OŠ Ljudski vrt, 4. Klavdija Vivod - OŠ Poh. bat., 5. Izza Malovič - OŠ Ljudski vrt, 6. Janja Belina - OŠ Kebelj, 7. Lina Malovič - OŠ Ljudski vrt, 8. Špela Žvižaj - OŠ Kebelj, 9. Katja Valič - OŠ Mladika, 10. Ines Selinšek.
Mlajši dečki (posamezno): 1. Tim Gajser - OŠ A. Čer-nejeve, 2. Valentin Tratnik Justin - OŠ Olge Meglič, 3. Matjaž Pukšič, 4. Nejc Šuperger - OŠ A. Černejeve, 5. Jure Korošec
-	OŠ Poh. bat., 6. Tin Breznik
-	OŠ A. Ingoliča, 7. Žan Megla
-	OŠ Ljudski vrt, 8. Urban Ilec
-	OŠ Olge Meglič, 9. Dominik Korpič - OŠ Dornava, 10. Niko Gjurasek - OŠ Ljudski vrt.
Mlajši dečki in deklice
(ekipno): 1. OŠ Ljudski vrt,
2.	OŠ Destrnik-Trnovska vas,
3.	OŠ Poh. bat. Oplotnica, 4. OŠ A. Černejeve Makole, 5. OŠ Olge Meglič, 6. OŠ Mladika, 7. OŠ Kebelj, 8. OŠ A. Ingoliča Sp. Polskava, 9. OŠ Dornava, 10. OŠ Hajdina, 11. OŠ Breg.
Starejše deklice (posamezno): 1. Jana Simonič - OŠ Mladika, 2. Leja Topolovec - OŠ Hajdina, 3. Kaja Kostanje-
vec - OŠ Ljudski vrt, 4. Martina Motaln - OŠ Poh. bat., 5. Aleksandra Arnuš, 6. Marina Baklan
-	OŠ Olge Meglič, 7. Valentina Solar - OŠ Poh. bat., 8. Kaja Perger - OŠ B. Kidriča, 9. Lea Markovič, 10. Nika Zelenko
-	OŠ Ljudski vrt.
Starejši dečki (posamezno): 1. Klemen Žnidar - OŠ Poljčane, 2. Nejc Jurgec - OŠ B. Kidriča, 3. Vid Murko, 4.
Jan Lah - OŠ Olge Meglič, 5. Klemen Crnič - OŠ Poh. bat., 6. Renato Kenda - OŠ Ljudski vrt, 7. Matic Zorko - OŠ Ljudski vrt, 8. Rok Hribernik - OŠ Polj-
čane, 9. Denis Perger, 10. Mitja Podhostnik - OŠ Hajdina.
Starejši dečki in deklice (ekipno): 1. OŠ Ljudski vrt, 2. OŠ Destrnik-Trnovska vas, 3. OŠ Poh. bat. Oplotnica, 4. OŠ Hajdina, 5. OŠ Olge Meglič, 6. OŠ Poljčane, 7. OŠ B. Kidriča Kidričevo, 8. OŠ Breg, 9. OŠ Mladika, 10. OŠ Kebelj, 11. OŠ Dornava.
Snowboard:
Starejše deklice: 1. Patrici-ja Mahorič - OŠ Breg.
Mlajši dečki: 1. Tilen Tič - OŠ Poh. bat.
Starejši dečki: 1. Jure Pozne - OŠ Poh. bat., 2. Luka Hlu-pič - OŠ Olge Meglič, 3. Tomaž Šoštar - OŠ Breg, 4. Aleksander Murko - OŠ Breg.
UR
Najboljša v kategoriji starejših učencev; priznanja sta jima podelila Robi Jaušovec (Zavod za šport Ptuj) in Mojca Gramc (učiteljica telesne vzgoje na OŠ Ljudski vrt).
Zmagovalna ekipa OS Ljudski vrt
Območna enota Ormož
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNA DELA V PLESKARSTVU - M/Ž; izvedba demit fasad, pomožna dela, določen čas 1 mesec, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. KO-STANJEVEC DUŠAN S.P.-BAR AJDA SOBOSLIKARSTVO, FASADERSTVO, MIHOVCI PRI VEL. NEDELJI 18, 2274 VELIKA NEDELJA.
PLESKAR, PLESKAR - M/Ž; izvedba demit fasad, določen čas 1 mesec, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. KOSTANJEVEC DUŠAN S.P.-BAR AJDA SOBOS-LIKARSTVO, FASADERSTVO, MIHOVCI PRI VEL. NEDELJI 18, 2274 VELIKA NEDELJA. UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG, UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PEDAGOG, SVETOVALNI DELAVEC - M/Ž; opravljanje dela z učenci sodelovanje s starši, strokovnimi delavci, drugimi zavodi vodenje socialne dejavnosti v šoli opravljanje drugih del, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. OSNOVNA ŠOLA IVANJKOVCI, IVANJKOVCI 71 A, 2259 IVANJKOVCI, PIGNAR NADA, 02 713 80 46, o-ivanjkovci.mb@guest. arnes.si.
Območna enota Ptuj
AVTOMEHANIK, AVTO-MEHANIK - M/Ž; delovni čas, vozniški izpit B-katego-rije. AVTO ŠVARC PRODAJA, VZDRŽEVANJE vzdrževanje osebnih in lahkih tovornih vozil, določen čas 2 meseca, polni, POPRAVILO VOZIL D.O.O., ORMOŠKA CESTA 29, 2250 PTUJ, ŠVARC BOŠTJAN, 02 787-66-90;031 203-748, svarc. dragica@siol.net. DELAVEC BREZ POKLICA DELAVEC BREZ POKLICA, GRADBENI DELAVEC-MONTER - M/Ž; GRADBENI DELAVEC-MONTER, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. CIGU-LA GRADBENO MONTAŽNO PODJETJE D.O.O, DORNAVA 106, 2252 DORNAVA, PAVLI-NIČ ROMANA, 040/196-120. DELAVEC BREZ POKLICA, GRADBENI DELAVEC-MONTER - M/Ž; GRADBENI DELAVEC-MONTER, določen čas 9 mesecev, polni delovni čas, poskusna doba 3 mesece. CIGULA GRADBENO MONTAŽNO PODJETJE D.O.O, DORNAVA 106, 2252 DORNAVA, PAVLINIČ ROMANA, 040/196120.
DELAVEC BREZ POKLICA, NK DELAVEC - M/Ž; POMOČ PRI RAZNOVRSTNIH GRADBENIH DELIH, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-katego-rije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAK TOMAŽ, 040/798-858, suka.jev-
sovar@email.si.
DELAVEC BREZ POKLICA, POMOŽNI DELAVEC, NIZKA GRADBENA DELA, POLAGANJE TLAKA - M/Ž;
POMOŽNI DELAVEC, NIZKA GRADBENA DELA, POLAGANJE TLAKA, določen čas 8 mesecev, polni delovni čas, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, 450 EUR neto / mesečno. STRELEC PODJETJE ZA STORITVE IN TRGOVINO D.O.O., STOJNCI 122, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU.
DELAVEC BREZ POKLICA, SAMOSTOJNI DELAVEC
V	GRADBENIŠTVU - M/Ž; MONTAŽNA DELA, določen čas 9 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. CIGU-LA GRADBENO MONTAŽNO PODJETJE D.O.O, DORNAVA 106, 2252 DORNAVA, PAVLI-NIČ ROMANA, 040/196-120. DELAVEC BREZ POKLICA, SOBOSLIKAR, PLESKAR
-	M/Ž; POMOŽNA SOBOSLI-KARSKA IN PLESKARSKA DELA, določen čas 8 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, . MERC BRANKO S.P. - SOBOSLIKARSTVO, PLESKARSTVO, RIMSKA PLOŠČAD 1, 2250 PTUJ, MERC BRANKO, 041 649-676. DELAVEC BREZ POKLICA, TESAR, ZIDAR, TESAR
-	M/Ž; SAMOSTOJNA GRADBENA DELA, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. MUHAMET BAJRAKTARI S.P. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, KRAIGHERJEVA ULICA 27, 2250 PTUJ, PAVLINIČ ROMANA, 040/196-120.
DELAVEC BREZ POKLICA, ZIDAR, TESAR - M/Ž; ZIDAR, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. MUHAMET BAJRAKTARI S.P. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, KRAIGHERJEVA ULICA 27, 2250 PTUJ, BAJRAKTARI MUHAMET, 051 270-066.
DELAVEC BREZ POKLICA, ZIDAR, ZIDANJE, OMETA-VANJE ALI POMOŽNA DELA
V	GRADBENIŠTVU - M/Ž; ZIDAR, ZIDANJE, OMETAVA-NJE ALI POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, . VIDOVIČ JANKO S.P. - GRADBENIŠTVO, REPIŠČE 51, 2285 ZGORNJI LESKOVEC, VIDOVIČ JANKO, 041/804-721.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, DELAVEC ZA PREPROSTA DELA PRI NIZKIH GRADNJAH - M/Ž; razna dela v gradbeništvu, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 750 EUR bruto / mesečno. GRADBENIŠTVO MILE MALEŠ S.P., KRČEVINA PRI VURBERGU 158 A, 2250 PTUJ, MALEŠ MILE, 040/716030.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; NATAKAR, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. POŽAR KSENIJA S.P. - BAR ŽABICA, GABRNIK 3 A, 2256 JURŠIN-CI, POŽAR KSENIJA-ANDREJ, 031 377-736.
OSNOVNOŠOLSKA IZOB-
RAZBA, NATAKARICA
- M/Ž; STREŽBA, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec. STRAUSS SONJA S.P.-GOSTILNA PRI RI-BEKU, STOJNCI 136 C, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, STRAUSS SONJA, 02/766-0381. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, PLESKAR - M/Ž; PLESKANJE, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. GRADBENIŠTVO MILE MALEŠ S.P., KRČEVINA PRI VURBERGU 158 A, 2250 PTUJ.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; pranje vozil, vzdrževanje poslovnih prostorov in ostala pomožna dela v avto-mehanski delavnici, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. AVTO ŠVARC PRODAJA, VZDRŽEVANJE, POPRAVILO VOZIL D.O.O., ORMOŠKA CESTA 29, 2250 PTUJ, ŠVARC BOŠTJAN, 02 787-66-90;031 203-748, svarc.dragica@siol.net. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, TESAR - M/Ž; tesarska ter druga dela v gradbeništvu, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 950 EUR bruto / mesečno. GRADBENIŠTVO MILE MALEŠ S.P., KRČEVINA PRI VURBERGU 158 A, 2250 PTUJ, MALEŠ MILE, 040/716-030.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, ZIDAR - M/Ž; zidarska dela, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 950 EUR bruto / mesečno. GRADBENIŠTVO MILE MALEŠ S.P., KRČEVINA PRI VURBERGU 158 A, 2250 PTUJ, MALEŠ MILE, 040/716-030. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, EKONOMIST ZA ANALIZE IN PLANIRANJE, ZAVAROVALNI SVETOVALEC PRODAJE - DELO NA PTUJU - M/Ž; SVETOVANJE STRANKAM, SKLEPANJE ZAVAROVANJ, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. GRAWE zavarovalnica d.d. Maribor Poslovna enota Ljubljana, KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA, KUKANJA BOJANA, 01 475 05 22, zapo-slitev@grawe.si. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA V BARU, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, . LITOŽ TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., STO-PERCE 76, 2289 STOPERCE, KORŽE ZORAN, 041/391-772. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VOZNIK - M/Ž; določen čas 1 mesec, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B,C-kategorije. PREVOZNIŠTVO, MILAN ČREŠNIK s.p., BRSTJE 31, 2250 PTUJ.
KLJUČAVNIČAR, MONTER -KLJUČAVNIČAR - M/Ž; samostojno opravljanje montažnih in ključavničarskih del, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški
jezik razumevanje osnovno, govorjenje zelo dobro. LEHMER IZDELAVA JEKLENIH KONSTRUKCIJ, MONTAŽA, INŽENIRING D.O.O., INDUSTRIJSKO NASELJE 14, 2325 KIDRIČEVO, KUKEC JANKO,
02	799-10-1lehmer@amis.net. KLJUČAVNIČAR, VARILEC, KLJUČAVNIČAR-VARILEC
-	M/Ž; DELO V PROIZVODNJI, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. ZEM-LJARIČ KONRAD S.P. - KLJUČAVNIČARSTVO, ZABOVCI 100 A, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, ZEMLJARIČ PRIMOŽ, 041/331-988, primoz@zemlja-ric.si.
KOMERCIALIST, STROJNI TEHNIK, KOMERCIALIST ZA PRODAJO TEHNIČNEGA ORODJA - M/Ž; skrb za obstoječe stranke in pridobivanje novih strank. stalno vzdrževanje stikov s ključnimi strankami. oblikovanje ponudb in prodajnih pisem. svetovanje in pomoč strankam pri izboru in uporabi rešitev, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba da, vozniški izpit B-kategorije, hrvaški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov
-	osnovno, programiranje
-	osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. GRA-PAK A1 TRGOVINA IN GOSTINSTVO D.O.O., STRAHINJ 155, 4202 NAKLO, NOSAN MATEJA, 031 356 53mateja-@grapak.com.
KOMERCIALIST, STROJNI TEHNIK, KOMERCIALIST ZA TRŽENJE ORODJA NA TERENU - M/Ž; naloge obsegajo: iskanje novih kupcev in ustvarjanje mreže rednih poslovnih partnerjev, zbiranje naročil in redno komuniciranje s podjetjem, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/ nestalen urnik, poskusna doba
3	mesece, vozniški izpit B-kate-gorije, hrvaški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje
-	osnovno. GRAPAK A1 TRGOVINA IN GOSTINSTVO D.O.O., STRAHINJ 155, 4202 NAKLO, NOSAN MATEJA, 031 356 53-mateja@grapak.com.
MONTER VODOVODNIH NAPRAV, MONTER VODOVODNIH IN OGREVALNIH NAPRAV - M/Ž; MONTER VODOVODNIH IN OGREVALNIH NAPRAV, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. MIKS MONTAŽA, INSTALACIJE, KOVINAR-STVO, STORITVE D.O.O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ. NEZNAN NAZIV, VODJA FIZIČNO TEHNIČNEGA VAROVANJA - M/Ž; VAROVA-
NJE PREMOŽENJA, PREPREČEVANJE KAZNIVIH DEJANJ., določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, . VARGAS-AL DRUŽBA ZA FIZIČNO-TEHNIČNO IN PROTIPOŽARNO VAROVANJE PREMOŽENJA, TRGOVINO IN SERVIS D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 12325 KIDRIČEVO, ŠNEBERGER NADA, 02 79951-13, nada.sneberger@talum. si.
OBDELOVALEC KOVIN, OBLIKOVALEC KOVIN, MONTER-IZOLATER - M/Ž;
IZVAJANJE IZOLACIJSKIH DEL NA CEVOVODIH IN TOPLOVODIH, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. KÖNIG IZOLACIJE DALEO KÖNIG S.P., PRVENCI 8 A, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, HAMERŠAK SIMONA, 040/355-170.
POMOŽNI DELAVEC, VRTNARSKI TEHNIK, VRTNAR
-	M/Ž; UREJANJE OKOLIC, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. VRTNARSTVO KOVAČEC, FRANCI KOVAČEC S.P., ŽAMENCI 5 A, 2252 DORNAVA, KOVAČEC FRANCI, 041/345-746. SLIKOPLESKAR, SLIKO-PLESKAR - M/Ž; SLIKARSKA IN PLESKARSKA DELA, določen čas 9 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, 800 EUR bruto / mesečno. SLIKO-PLESKARSTVO TAŠNER, ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, D.O.O., STOJNCI 20 D, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, TAŠ-NER MILENA, 7888133; 051317-934.
STROJNI TEHNIK, INŽENIR STROJNIŠTVA, VODJA PROIZVODNJE - M/Ž; NADZOR NAD CELOTNO PROIZVODNJO V KOVINOSTRUGARSKI DELAVNICI, SESTAVLJANJE PONUDB, SKRB ZA SPOŠTOVANJE ROKOV DOBAVE..., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba da, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, hrvaški jezik razumevanje osnovno, govorjenje zelo dobro, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil
-	osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami^o-datkov - osnovno. GOMILŠEK JANEZ S.P.- STRUGARSTVO, IZDELOVANJE IN SERVISIRANJE ZOBNIKOV IN REDUKTORJE-V,TRG. NA DROBNO, TR.NA DEB. V TRANZITU, MAISTROVA ULICA 52250 PTUJ, FRAS LIDIJA, 02 771-11-7info@go-milsek-sp.si.
STROJNIK, ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, POMOZNI DELAVEC - M/Ž; ČIŠČENJE, POMOČ PRI SESTAVI, ANTI-KOROZIJSKA ZAŠČITA, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. ZEMLJARIČ KONRAD S.P. - KLJUČAVNIČARSTVO, ZABOVCI 100 A, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, ZEMLJARIČ PRIMOŽ, 041/ 331-988, primoz@zemljaric.si. STRUGAR, STROJNI TEHNIK, STRUGAR,OBLIKO-
VALEC KOVIN - M/Ž; DELA V KOVINOSTRUGARSKI DELAVNICI, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. GOMILŠEK JANEZ S.P.- STRUGARSTVO, IZDELOVANJE IN SERVISIRANJE ZOBNIKOV IN REDUK-TORJEV,TRG. NA DROBNO, TR.NA DEB. V TRANZITU, MAISTROVA ULICA 52250 PTUJ, FRAS LIDIJA, 02 771-11-7info@gomilsek-sp.si. TEKSTILNO KONFEKCIJSKI TEHNIK, ŠIVILJA, ŠI-VILJA-KONFEKCIJSKI TEHNIK - M/Ž; ŠIVANJE TEŽJEGA TEKSTILA (ZAŠČITNA OBLAČILA), določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategori-je. DIRECTUM TRGOVINA IN STORITVE PUČKO BOJANA s.p., REŠEVA ULICA 13, 2250 PTUJ, PUČKO EDITA, 031/ 608-133, directum@siol.net. ZIDAR, ZIDARSKA DELA, NIZKA GRADBENA DELA, POLAGANJE TLAKA - M/Ž; ZIDARSKA DELA, NIZKA GRADBENA DELA, POLAGANJE TLAKA, določen čas 8 mesecev, polni delovni čas, enoiz-mensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-katego-rije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, 450 EUR neto / mesečno. STRELEC PODJETJE ZA STORITVE IN TRGOVINO D.O.O., STOJNCI 122, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU.
ŽIVILSKI DELAVEC V MESARSTVU, KMETIJSKI DELAVEC, MESAR PREDELOVALEC - M/Ž; priprava mesne mase, poljenje mesnega nadeva, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, 1000 EUR bruto / mesečno. MESO IZDELKI ŽERAK, ANTON ŽERAK S.P., PODLEHNIK 8 A, 2286 POD-LEHNIK, ŽERAK AVRELIJA,
02	761-99-47, avrelija.zerak@-mesoizdelkizerak.com.
EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK, GIMNAZIJSKI MATURANT, PRI-PRAVNIK-ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE PTUJA - M/Ž; TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORITEV, nedoločen čas, polni delovni čas, deljen delovni čas, poskusna doba 3 mesece, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O., PARTIZANSKA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA, MATAJIČ MIROSLAV, 01 540 10 06, primaz@siol.net.
DOKTOR DENTALNE MEDICINE, ZOBOZDRAVNIK - M/Ž; opravljanje del in nalog na področju zobozdravstvene diagnostike, terapije in rehabilitacije, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba
3	mesece, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ, PETEK UHAN METKA, 02/787-16-0sonja.drobna-k@zd-ptuj.si.
Zaposlim več gradbenih delavcev: zidarje, tesarje polkvalilicirane delavce. Poskusna doba 3 mesece možnost zaposlitve za nedoločen čas. informacije na 041 601 249, Gradbeništvo Vinko Jasenc s.p., Dornava.
Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (46)
Kako je umrla Marilyn Monroe
Marilyn Monroe se je z videzom zapeljive plavolaske, filmskimi vlogami in skrivnostno smrtjo zapisala kot največji seks simbol in pop ikona 20. stoletja. Poosebljala je hollywoodski blišč, slavo in uspeh. Bila je ljubica predsednika Johna F. Kennedyja ter poročena s takrat največjim ameriškim dramatikom Arthurjem Millerjem. Na višku slave je nepričakovano umrla v 36-letu starosti. Še danes ostaja nerešeno vprašanje, ali je šlo za samomor, nezgodo ali umor.
Norma Jean
Marilyn se je rodila 1. junija 1926 v Los Angelesu kot Norma Jean Mortenson. Njena babica jo je kasneje krstila kot Norma Jean Baker. Nezakonska hči je že zgodaj izkusila poniževanje in spolno zlorabo. Njeno mamo Gladys Baker so zaradi živčnega zloma spravili v kliniko, zato je Norma Jean odraščala v sirotišnicah in rejniških družinah. Ker se je hotela izvleči iz težkih razmer, se je že pri 16. letih poročila z avtomehanikom Jimom Do-ugheryjem. Med drugo svetovno vojno je delala v tovarni streliva. Tam jo je opazil neki fotograf in naredil z njo nekaj izzivalnih posnetkov za plakate. Plavolaska razkošnega videza je zaslovela čez noč.
Filmski uspeh
Prvo pogodbo s filmskim studiem 20th Centhury Fox je podpisala l. 1946, ko je propadel njen prvi zakon. Studio jo je preimenoval v Marily Monroe ali krajše MM. Odigrala je nekaj manjših filmskih vlog in l. 1950 dobila pogodbo, ki ji je omogočila vzpon med zvezde. Prodor se ji je posrečil l. 1953 s filmom Niagara. Režiser Howard Hawkins je znal spretno izkoristiti njen erotični žar. Istega leta je s Hawkinsom posnela še en film, Moški imajo raje plavolaske, ki ji je prinesel kultno slavo. Mediji so se je lotili še z večjo histerijo, ko se je poročila s priljubljenim bejzbolskim igralcem Joem DiMaggiem. Toda Marilynina slava in image seks simbola sta bila usodna za njen zakon. Film Sedem let skomin, v katerem je znameniti prizor, ko blondinka z dvignjenim in vzplapo-lanim krilom stoji nad jaškom podzemne železnice, je bil kap-
lja čez rob. Marilyn in Joe sta se ločila oktobra 1954.
V želji, da bi prerasla podobo »objekta poželenja« in razširila razpon vlog, se je l. 1955 začela učiti v znameniti igralski šoli Actor's Studio. Da bi potrdila svoj novi videz »resne« igralke, se je istega leta poročila z znamenitim dramatikom Arthurjem Milleryem. Naslednje leto je ustanovila lastno filmsko družbo in v njej posnela filma Avtobusna postaja
(1956)	ter Princ in plesalka
(1957).	Kljub Marilynini izvrstni igri pa je pri občinstvu naletela na mlačen odziv.
Zato se je vrnila k podobi naivne plavolaske. Znova je požela uspeh, in sicer s filmom Nekateri so za vroče (1958). Njen zadnji film Neprilagojeni (1961), v katerem je igrala skupaj s slavnima Clarkom Gableom in Montogmery-em Clifom, je režiser John Huston dokončal le z največjimi težavami zaradi Marilyninih hudih duševnih stisk. Po koncu snemanja se je ločila od svojega tretjega moža in poiskala pomoč pri psihiatrih. Skupno je posnela 30 filmov in na koncu hollywoodske poti je bila živčna razvalina.
Nepojasnjena smrt
Marilyn so našli mrtvo 5. avgusta 1962 v njeni hiši na Brentwoodu. Mrliški oglednik Curphey je dva tedna kasneje novinarjem sporočil, da je igralka naredila samomor, ko je zaužila preveliko dozo uspavalnih tablet. Pokopali so jo na hollywoodskem pokopališču, oblečeno v njeno najljubšo zeleno obleko in s šopkom rdečih vrtnic. Obreda se je udeležilo le 30 ljudi. Javnost ni bila nikoli zadovoljna z rezultati preiskave, govorice o umoru pa ne pojenjajo niti danes in so
med teorijami zarote priljubljene tako kot atentat na JFK-ja in nepojasnjeno izginotje sindikalnega vodje Jimmyja Hoffe.
Leta 1982 je losangeleški državni tožilec ponovno odprl preiskavo Marilynine smrti. Ugotovili so, da je bilo med prvo preiskavo storjenih veliko napak. Prizorišče smrti ni bilo zavarovano, ljudje so prosto prihajali in odhajali iz igralkinega stanovanja, vzorci tkiva in izvidi avtopsije pa so izginili iz urada mrliškega oglednika takoj po uradni razglasitvi vzroka smrti. Patolog dr Thomas Noguchi je kasneje v svoji biografiji zapisal, da Marilyn verjetno ni storila samomora, saj v njenem organizmu niso našli nobenih sledi barbituratov, ki naj bi jih vzela. Zagovorniki teorije umora se najpogosteje sklicujejo na njeno povezavo z družino Kennedy (da je ljubimkala s predsednikom JFK-jem, je bilo splošno znano, na dan njene smrti pa jo je obiskal tudi predsednikov brat Robert) in na neprofesionalen odnos, ki ga je imela s svojim psihiatrom Greensonom. Ta ji je najel gospodinjo Eunice Murry, ki je usodnega jutra našla igralko mrtvo. Od trenutka odkritja trupla do klica na policijo naj bi minile štiri ure. Policist, ki je prvi prišel na prizorišče, je pričal, da je gospa Murray ob njegovem prihodu prala perilo. Marilynina soba je bila pospravljena, njeno truplo pa je bilo v položaju, ki je deloval nameščeno. Tipičnih znakov predoziranja z mamili ni bilo videti, spalnično okno pa je bilo razbito. Morda je še najbolj verjetna razlaga, da je Marilyn po nesreči vzela usodno kombinacijo tablet. Njen zdravnik ji je namreč predpisal pomirjevalo nembutal, ne da
bi vedel, da je od psihiatra dobila recept za klorov hidrat, uspavala, ki jih ni priporočljivo jemati skupaj z nemubutalom.
Nenavadne trditve
Okrog velikih zvezd, ki nenadoma ugasnejo (npr. Elvis Presly, James Dean, Bruce Lee), se zmeraj naplete veliko nenavadnih zgodb. Enako velja za Marilyn Monroe. Leta 1989 je medije vznemirila vest, da Marilyn ni mrtva, ampak da živi v Avstraliji na neki farmi kot 63-letna Margareth Woodson. Po eni različici naj bi se tam skrivala, ker so ji l. 1962 stregli po življenju, po drugi razlagi pa je imela amnezijo in se je šele sedaj zavedla, kdo je v resnici. Mediji so poiskali Margareth, ki je močno spominjala na Marilyn, kakršna bi lahko bila v poznih letih. Naredili so celo računalniško primerjavo slik. Podobnost je bila osupljiva. Ko so hoteli narediti primerjavo DNK, je Margareth nenadoma izginila in zgodba je utonila v pozabo.
Drugo nenavadno trditev je podal znani ameriški medij Kenny Kingstone, ki je bil dolgo časa glavni jasnovidec Marilyn Monroe, pa tudi Grete Garbo, Johna Wayna, Marlene Dietrich in Whoopy Goldberg. Kingstone je trdil, da je s platinasto zvezdnico ostal v stiku tudi po njeni smrti, torej v onstranstvu, in da se je l. 2005 Marilyn znova in-karnirala.
Še najbolj »običajne« se ob tem zdijo zgodbe o Marilyni-nem duhu, ki se redno pojavlja v hotelu Rooswelt, v katerem je pogosto bivala, pa tudi na drugih lokacijah (na pokopališču v Los Angelesu in v hiši na Brentwoodu, kjer je umrla).
Prihodnjič: Nenavadna čudesa
Zakonski in družinski center Midva
Spet sem ostala sama
Zapustil me je fant, s katerim sem hodila štiri leta. Obupana sem, ker ne zmorem več razumeti, zakaj vedno znova srečujem moške, ki me zapustijo zaradi druge. Do mene se obnašajo kot slon v trgovini s porcelanom, me prizadenejo, poteptajo, na koncu pa vedno pustijo ter veselo odkorakajo k drugi, kjer najdejo svojo srečo. Sprašujem se, ali sem jaz kriva, da nihče ne ostane z mano? Za seboj imam že štiri razpadle veze, ki so se vse končale na podoben način. Kako naj najdem pot iz te bede?
Kot opisujete so moški, ki jih v življenju srečujete različni, prihajajo iz različnih družin, pa vendar imajo vsi eno skupno lastnost, obnašajo se kot slon v trgovini s porcelanom, vas poteptajo in nadaljujejo z drugo žensko. Ob tem pa se mi poraja vprašanje, kako to, da v odnosu z moškim postanete punčka iz porcelana? Kaj je ta ranljivost, ki je moški ob vas ne zmore začutiti in vas potepta? Resnično težko je živeti z občutjem, da te vedno znova zapuščajo ljudje, do katerih si najgloblje
ranljiv. Na čustvenem nivoju se srečujete z moškimi, ki so odrasli otroci in niso dorasli vlogi odraslega moškega. To je moški, ki se še vedno igra na peskovniku, ob njem pa se slučajno znajde punčka iz porcelana in jo po nesreči zdrobi. Ob tem pa sploh ne opazi, da je ta punčka imela srce.
Življenje je včasih ples, nenehno ponavljajočih se korakov, ki jih ne znamo ustaviti, ali se zavrteti v drugo smer. Veliko bo potrebno preučiti, od kod vsa ta čustvena dinamika, ki vas
nenehno peha v iste odnose, zakaj in kako iz tega začaranega kroga. Saj nekje globoko v sebi najdete stik z moškim, ki vedno znova izrabi vaše zaupanje.
Stari ste 35 let, pustite fantke, ki se še vedno igrajo v pe-skovniku in dovolite, da v vaše življenje pride moški, ki bo znal vnesti v odnos toliko sočutja, da se porcelan več ne bo zdrobil. Ob katerem se boste tudi vi počutili kot ženska.
Sabina Stanovnik, spec. Zakonske in družinske terapije
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
Na valovih časa
Torek, 26. februar Danes goduje Andrej.
1802 - se je rodil francoski pesnik, pisatelj in dramatik Victor Hugo.
1846	- se je rodil Buffalo Bill, legenda ameriškega divjega zahoda.
1861 - je avstrijski cesar Franc Jožef izdal februarski patent, centralistično ustavo.
1936 - so začeli s proizvodnjo Hitlerjevega "ljudskega avtomobila" - Volkswagen.
1946 - je skupina duhovnikov tržaško-koprske škofije pred prihodom razmejitvene komisije izdala brošuro z naslovom Razgovori in članki.
1951 - so v ZDA zakonom določili, da lahko opravlja vsak njihov predsednik največ dva predsedniška mandata. Sreda, 27. februar Danes goduje Gabrijel.
280 - se je rodil Konstantin Veliki, rimski cesar, ki je krščanstvo povzdignil v državno vero in leta 330 izbral Bizanc (Konstantinopel) za svojo prestolnico.
1738 - se je rodil v Zagorici pri Bledu slovenski šolnik in fi-lolog Blaž Kumerdej.
1824 - je cesar Franc I. imenoval za ljubljanskega škofa Antona Alojzija Wolfa.
1847	- je kirurg Leopold Nathan izvedel prvo operacijo z narkozo v Ljubljani.
1893 - so ustanovili v Ljubljani Slovensko planinsko društvo. 1989 - je bilo v Cankarjevem domu v Ljubljani protestno zborovanje proti uvedbi izrednega stanja na Kosovu, ki ga je razglasilo predsedstvo SFRJ. Četrtek, 28. februar Danes goduje Roman.
1893 - je pisatelj in župnik pri Sv. Križu Jože Sattler zapisal zanimivo pripoved o tem, kako se je med Slovenci razširila "brazilska mrzlica". 1922 - je v Kraljevini SHS izšel zakon o zaščiti delavcev. 1943 - je bila podpisana Dolomitska izjava. 1943 - so britanska letala prvič podnevi bombardirala Berlin.
1974 - je Skupščina SFRJ sprejela novo ustavo, ki je temeljila na federativnem principu in zagotavljala vsakemu narodu pravico do samoodločbe in odcepitve.
1989	- je srbska politika kot odgovor na "Cankarjev dom" organizirala študentske demonstracije pred skupščino SFRJ.
1990	- je Demos predlagal ustavnemu sodišču SFR Jugoslavije, naj ukinejo tajne uradne liste.
2001 - sta neznana storilca v Mežici napadla, pretepla in hudo poškodovala koroškega dopisnika časnika Večer Mira Petka. Petek, 29. februar
Danes je prestopni dan - dodatni dan vsakega četrtega leta 1504 - je cesar Maksimiljan I. podelil Ljubljani pravico, da si vsako leto izvoli župana.
1960 - je v noči med 29. februarjem in 1. marcem katastrofalen potres 11. stopnje uničil maroško obmorsko in pristaniško mesto Agadir.
Sobota, 1. marec Danes goduje Albin.
896 - je bil karantanski vojvoda Arnulf kot zadnji Karoling okronan za cesarja. 1792 - je postal avstrijski cesar Franc I. 1808 - se je rodil v Bišu pri Ptuju slovenski publicist in narodni buditelj Jožef Muršec. 1810 - se je rodil veliki poljski skladatelj Frederic Chopin. 1919 - je Poverjeništvo pri deželni vladi za Slovenijo sprejelo odločitev, da prostitucija ni dopustna.
1921 - je Jaroslav Hašek predstavil v praških gostilnah dobrega vojaka Švejka z besedami: "Pokorno Javljam, gospod nad-poročnik, ime mi je Švejk."
1989	- je bila v Cankarjevem domu prva seja razširjenega sveta Socialdemokratske zveze Slovenije
1992 - se je na referendumu v BiH 62,78 odstotka prebivalcev izreklo za neodvisnost. Nedelja, 2. marec Danes goduje Janja.
1824 - se je rodil utemeljitelj sodobne češke glasbene šole Bedrich Smetana.
1890 - se je rodil na Kredu pri Kobaridu slovenski pesnik in pripovednik Joža Lovrenčič.
1931 - se je rodil sovjetski politik Mihail Sergejevič Gorba-čov.
1990	- je Demos na tiskovni konferenci predstavi pobudo za ustanovitev slovenske vojske.
1810 - se je rodil papež Leon XIII., ki je vladal v letih 18791903.
Ponedeljek, 3. marec Danes goduje Marin.
1274 - je umrl teolog in filozof Tomaž Akvinski. 1847 - se je rodil škotski izumitelj telefona Alexander Graham Bell.
1914 - je prišlo na višji trgovski šoli Revoltella v Trstu do nacionalnih spopadov med italijanskimi in slovenskimi ter hrvaškimi dijaki.
1918 - so se na sestanku v Zagrebu predstavniki hrvaški in slovenskih političnih strank sprejeli dogovor, da se združijo vsi narodi, ki so za enotno in neodvisno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov.
2001 - so na prvem kongresu SLS+SKD Slovenske ljudske stranke izvolili Franca Buta za novega predsednika stranke.
AvtottSOM
Slovenska predstavitev škode fabie combi
Naloga nove generacije škode fabie combi ni ravno enostavna. Za njeno predhodnico se je namreč odločilo več kot 640.000 kupcev, pa tudi tekmecev, kot sta na primer renault clio grandtour in peugeot 207 SW, je danes več. A pri Škodi se ne dajo, saj se fabia combi II ponaša s prostornostjo, zanimivo obliko, ugodno ceno in Volkswag-novo tehnologijo, to pa so tudi večinska pričakovanja njenih novih kupcev. Danes je Škodin položaj znotraj koncerna Volkswagen natančno opredeljen, zato je najpomembnejši adut novega modela še zmeraj njegova ugodna cena. Prvič smo fabio videli tik pred iztekom prejšnjega tisočletja - ose m let kasneje pa koncern Volkswagen cilja predvsem na varčne kupce, ki Škodine avtomobile že poznajo in jih cenijo zaradi uporabnosti.
Škodini avtomobili so danes nekaj dražji in nikakor ne morejo biti več tako ugodni kot nekdanja favorit in felicia, saj fabia v prav vseh pogledih predstavlja popolnoma drugi svet, zaradi česar jo upravičeno primerjamo z dražjimi konkurenti v svojem razredu, ki se prodajajo predvsem zaradi znamke in ne zaradi ugodnejšega razmerja med vrednostjo in ceno vozila.
Podaljšana škoda je pričakovan avto, ker je obliko na nek način napovedal že room-ster, s katerim si delita obliko prednjega dela s poudarjeno masko hladilnika in v boka segajoča žarometa. Prva generacija fabie velja za uspešnico, ne le zaradi dobre prodaje, temveč tudi zato, ker je presenetila s solidno kombinacijo kakovosti in udobja, predvsem pa prostornosti v razredu vozil, kjer prostorskih litrov nikoli ni preveč.
Škodinim inženirjem pa je vendarle treba priznati tudi nekaj izvirnosti, ker so podaljšane različice modelov v nižjem srednjem razredu redkeje videne, kar niti ne preseneča, saj ustvarjanje prostornega majhnega avtomobila, ki mora dodatne centimetre in višjo ceno upravičiti z znatno bolj prostorno notranjostjo, ni enostavna naloga. A fabii combi to uspeva, saj ima zajeten prtljažnik, ki v osnovi meri 480 litrov, ko se zadnja klop zloži, pa je mogoče vanjo naložiti 1460 litrov prtljage.
Fabia combi je eden redkih avtomobilov, ki ponujajo občutno več prostora skoraj brez zunanjega povečanja vozila. Karavanski konec vozila vleče streho v skoraj ravni liniji še nekoliko čez tako imenovani C-ste-briček, nato pa se precej položno zaključi. Škodini oblikovalci so s takim zadkom vozila dosegli predvsem to, da potniki na zadnji klopi sedijo dovolj udobno in da jim pri tem ni treba pretirano sklanjati glave.
Prtljažnik v osnovni meri 480 litrov, vanj pa so vgradili tudi nekaj dodatkov za enostavnejše in varnejše uporabljanje tovornega dela fabie. Na obeh bokih prtljažnika sta velika predala, uporabne so tudi pritrdilne kljukice za nakupovalne vrečke in ostale drobnarije. Za doplačilo je mogoče opremo prtljažnega prostora še nadgraditi z varovalno mrežo ali s posebnim vpetjem za dve kolesi. Prtljažnik je uporabnejši tudi zaradi velikega kota odpiranja prtljažnih vrat in prtljažnega roloja s samodejnim navijalni-kom, ki ga je mogoče odstreti že z rahlim dotikom.
Pri slovenskem uvozniku se lahko pohvalijo s konkurenčno ceno za vstopni model fabie, seveda pa je slednji špartansko opremljen: ponuja štiri varnostne blazine, nastavljiv volan ter deljivo zadnjo klop. Gre za
opremo classic, ki jo nadgrajuje ambient in dodaja električni pomik stekel ter ogledal, klimatsko napravo, meglenki, radijski sprejemnik in hlajen predal. Nadaljnja oprema se razdeli na sport (delno usnjena notranjost vozila, športna sedeža, platišča iz lahkih kovin, samodejna klimatska naprava) in na elegance, kjer najdemo še ogrevana prednja sedeža, parkirne senzorje, sredinski predal in tempomat. Strešni letvi, ki sodita h karavanom, sta na doplačilnem spisku, kjer med ostalim najdemo elektronski sistem za stabilizacijo vozila ESP, 16-palčna platišča, prilagodljive žaromete in navigacijski sistem.
Motorna ponudba je povzeta po petvrat-ni fabii in je sestavljena iz štirih bencinskih in treh dizelskih agregatov. Vstopna bencinska 1,2-litrska trivaljnika sta močno podhranjena in na voljo v dveh različicah (60 in 70 KM), 1,4-litrski štirivaljnik ima 86 KM, najmočnejši pa je 1,6-litrski štirivaljnik s 105 KM. Pri dizlih je mogoče izbirati med dvema 1,4-litrskima trivaljnikoma (70 in 82 KM) in 1,9-litrskim štirivaljnikom s 105 KM. Kot že omenjeno prav noben od motorjev ni posebno močan, a družinsko naravnana fabia sledi svoji osnovni želji po iskanju najširšega kroga kupcev, ki kupujejo cenovno ugodne avtomobile z nizko porabo goriva in temu primernimi zmogljivostmi.
Pri Škodi so pripravili tudi različico, ki se ponaša z znižano količino ogljikovega dioksida v izpušnih plinih. Gre za podoben pristop, kot ga ponuja Volkswagen, kar pomeni: daljša prestavna razmerja, izboljšana aerodinamika znižanega podvozja, dodatni spojler in pnevmatike z manjšim kotalnim uporom na lažjih platiščih.
Karavani so že leta del Škodine tradicije, ki se ji tudi fabia ne izogiba. Po svojih dimenzijah se je približala tekmecema, kot sta renault clio grandtour in peugeot 207 SW. Po podatkih uvoznika fabia combi predstavlja polovico celotne prodaje tega modela v Sloveniji, do konca leta pa želijo prodati (vsaj) 670 avtomobilov.
Danilo Majcen
Moje cvetje
Zdravstveni nasveti
Doping v športu
Šport je za nekatere preizkušanje meja zmogljivosti telesa, za druge pa predvsem želja po zmagi, ki ji slepo sledijo za vsako ceno, tudi z uporabo dopinga. Pri tem pod vprašaj postavljajo svoje zdravje, športni in osebni ugled. Doping je goljufanje sotekmoval-cev ter lastnega telesa. Je neetična, nečastna in zdravstveno neopravičljiva dejavnost, ki se je najprej razmahnila v tekmovalnem športu, danes pa seje pojavlja celo med rekreativnimi športniki. Uradno je doping uporaba učinkovin in postopkov, ki so jih prepovedali Mednarodni olimpijski komite, Svetovna protidopinška agencija in nacionalne protidopinške komisije. Svetovna protidopinška komisija (WADA) vsako leto izda nov seznam prepovedanih snovi. Črni dopinški trg pa je nekako vedno korak pred njimi, zato je športnik kaznovan tudi za uporabo snovi, ki niso na seznamu, ker so bile recimo odkrite pred kratkim, a se tudi uporabljajo kot doping. Prepovedana trgovina z do-pingom se ves čas širi, nezakoniti in zakoniti proizvajalci izumljajo nove snovi, ki jim laboratoriji za odkrivanje težko sledijo. Črni trg s prepovedanimi snovmi naj bi samo v Nemčiji znašal okoli 100 milijonov evrov letno. Prodaja prepovedanih substanc je seveda močno odvisna od zakonodaje posamezne države, v večini držav Azije, Afrike in Južne Amerike je te snovi mogoče tako rekoč legal-
no kupiti. V drugih pa se tihotapijo preko kriminalnih združb, saj nadzor policije in carine še ni tako velik kot npr. pri prepovedanih drogah. Naloga držav in vladnih organizacij je poostriti predpise ter predvsempromovira-ti športno etiko in zdravje.
Učinkovine, ki se uporabljajo v dopingu, so lahko telesu tuje ali pa hormoni, ki so v organizmu normalno prisotni, v športu pa se uporabljajo v prevelikih, zdravju škodljivih odmerkih. Ločimo lahko med učinkovinami in metodami, ki so prepovedane samo med tekmovanji ali tudi izven njih. Določene snovi pa se ne smejo uporabljati samo v posameznih športih. Nekatere od prepovedanih snovi v športu so:
-poživila (povečajo budnost, pozornost; sem spadata tudi kofein (kava, Coca-cola) ter efedrin, ki ga najdemo v nekaterih kapljicah za nos ali sirupih za izkašlje-vanje),
-narkotiki (zmanjšajo občutek za bolečino),
-marihuana (športniki jo uporabljajo za sprostitev pred tekmovanji),
-anaboliki (vplivajo na hitro povečanje mišične mase),
-peptidni in glikoproteinski hormoni (vplivajo na rast, na število eritrocitov, npr. rastni hormon in eritropoetin),
-beta-2 agonisti (običajno se uporabljajo za zdravljenje astme, učinkujejo na povečanje mišične
Foto: Črtomir Goznik
Marjetka Pal, mag. farm.
mase in hitrost krčenja mišic),
-spojine z antiestrogeno aktivnostjo (spodbujajo izločanje moškega hormona testosterona),
-glukokortikosteroidi (delujejo protivnetno in protibolečinsko),
-spojine za maskiranje prisotnosti prepovedanih spojin v urinu ali krvi,
-alkohol (sprosti, dvigne samozavest),
-diuretiki (odvajajo vodo in s tem si nekateri športniki uravnavajo telesno težo),
-zaviralci beta receptorjev (zmanjšajo tresenje rok oz. celotnega telesa).
Pogosto so že otroci tisti, ki so jim prepovedane substance dostopne, velikokrat jih v jemanje prepričajo preprodajalci, oglasi na internetu ali prijatelji. Zato morajo biti starši na to pozorni ter spremljati otrokov športni in telesni razvoj.
Večina od zgoraj neštetih skupin spojin se v zdravstvu uporablja za zdravljenje resnih obolenj.
Neželeni učinki pri nepravilni in nepotrebni uporabi so lahko nepopravljivi. Zelo glasen primer dopinga je uporaba eritropoeti-na. To je hormon, ki normalno nastaja v ledvicah in spodbuja nastanek rdečih krvnih celic (eritrocitov), ki prenašajo kisik po telesu. Uporablja se za zdravljenje točno določene vrste slabokrvnosti in je kot tak odlično zdravilo za bolne. Športniki pa ga izkoriščajo za povečanje prenosa kisika, kar poveča zmogljivost mišic. Nenadzorovano jemanje eritro-poetina je povezano z nevarnimi zapleti: zvišanjem krvnega tlaka, krvnimi strdki, krči, bolečinami v sklepih.
Poleg spojin športniki uporabljajo tudi prepovedane metode, kot so krvni doping (transfuzija eritrocitov in krvi), manipulacija z urinom (z namenom prikriti uporabo prepovedanih spojin) ter genski doping (vnos genov, ki izboljšajo športnikove sposobnosti, ki ga je trenutno težko odkriti).
Boj proti dopingu je kot boj z mlini na veter. Zdi se, kot da ga nič ne more ustaviti. Za njim stojijo znanost in nova odkritja, farmacevtska industrija, veliki dobički v športu ter posameznikova želja po zmagi. Verjetno tudi vedno ostrejši predpisi tega ne bodo sposobni premagati, zato je pomembno, da se mlajše generacije športnikov vzgajajo v duhu športne etike, poštenosti, zdravja in na primerih tistih, ki jih je doping oropal zdravja, samopo-dobe ter družbenega, športnega ugleda.
Marjetka Pal, mag. farm.
Pomlad je na pragu, a ga še ni prestopila
Za nami je povsem spomladansko obarvan teden, vendar se lahko zgodit, da nas zima še preseneti za kakšen dan. Klub temu pa se lahko lotimo vseh spomladanskih opravil na vrtu. Zelo primerno je bilo takšno vreme za pripravljanje komposta. Bistvo tega so namreč številne drob-noživke. Te pa z izpostavljanjem soncu in mrazu ali vročini uničujemo. Sončno, a ne vroče vreme brez vetra pa je kot nalašč, da kompostni kup presejemo in prezračimo. Kompost je odlično gnojilo za vse trajnice in grmovnice na vrtu. Te pa lahko pognojimo sedaj ali v jeseni. Vendar po zimskem počivanju kompost potrebuje zrak. Ker pa je v zadnjih dneh zelo suho, je verjetno marsikateri kompost potrebno tudi zaliti. To preverimo tako, da vzamemo kompostno maso v pest. Če se ne sprime skupaj, je presuha. Da pospešimo razvoj mikroorganizmov, dodamo vodi za zalivanje komposta sladkor. Na 10 l vode dodamo 5 dag sladkorja, to pa zadostuje za približno 1 m3 komposta.
Balkonske rastline
Dovolj toplo je že, da na prosto prestavimo gorenjske nageljčke. Star nageljček veliko bolje in bujneje cveti. Zato je taka rastlina pravzaprav mala družinska dediščina in jo moramo ohraniti. Ker se nageljčki radi ogulijo na vrhu, mi je neka Gorenjka zaupala, kako se ona loteva reševanja
Foto: Miša Pušenjak
take rastline. Korita položi na tla tako, da poganjke razporedi po travi. Samo na koncu jih prireže, da so vsi enako dolgi. Potem jih pusti v travi toliko časa, da se po celi dolžini obrastejo. Sama tega še nisem preizkusila, vendar je možno, da deluje. Ob prestavljanju na prosto jih zalijte s pripravki na osnovi alg ali aminokislin.
Dan se daljša, tudi toplo že postaja, zato je skrajni čas, da pokrajšate vaše podivjane potaknjence. Tudi če cvetijo, saj boste le tako vzgojili košate sadike. V prostorih, kjer jih prezimujete, naj bo podnevi okno odprto, da se prezračijo, predvsem pa, da ostanejo hladni. Nič ne škodi, če je rahlo odprto kakšno okno tudi ponoči.
Bliža se čas, ko bomo spet zasajevali v balkonska korita. Pričnemo z razmišljanjem o barvah. Tisti, ki radi sledite modi, naj povem, da so v naslednjih dveh letih spet v ospredju sončne, rdeče, oranžne in rumene barve, kar pa nam ne bo povzročalo takih težav kakor roza in lila barve, ki so prevladovale v zadnjih dveh letih. Slovenci smo ljubitelji rdečega cvetja. Ker pa imamo v zadnjih letih veliko hiš z zelo močnimi barvami fasad, naj vas najprej opozorim na edino pravilo, ki ga sama spoštujem pri zasajanju v balkonska korita. Barva cvetja se mora ujemati z barvo fasade na hiši. V lanskem letu sem videla nekaj zelo slabo izbranih kombinacij cvetja. Škoda, saj je tudi cvetje tisto, ki lahko naredi in že dela našo domovino lepšo, enkratno in drugačno od ostalih držav EU. Sama pravim, da izberemo barvo, cvetje in kombinacije rož tako, kot ustreza naši duši in našemu razpoloženju, ne pa trenutni modi. Vendar pa veliko močnih barv na kupu, ki se med seboj tudi ne ujemajo, lahko vzbudi napačen vtis opazovalcem.
V	korita sadimo tako, da imamo v njih tudi nekaj pokončnih rastlin. Posebej pomembno je na balkonih. Pove-šave rastline so samo za poglede sosedov in sprehajalcev, nam na balkonu pa ne nudijo veliko veselja. Če pa v korita posadimo tudi pokončne rastline, jih bomo občudovali in se jih veselili tudi ob uživanju večernega ali jutranjega sonca na balkonu.
V	korita sadimo poleg cvetočih rastlin tudi rastline, ki jih imenujemo sicer strukturne rastline zato, ker nam lahko korito podaljšajo ali dvignejo v višino: skratka oblikujejo korito. Cvetlice pa potem zapolnijo le prazne prostore, zato ni potrebno več, da so zelo bujne, košate ali dolge. Zato bom v naslednjih člankih najprej predstavila strukturne rastline.
Strukturne rastline, kot že ime pove, dajo zasaditvam obliko: tako v višino, dolžino ali širino. Običajno ne cvetijo ali pa je njihov cvet nepomemben. Krasno pa dopolnjujejo barvno kompozicijo, ki smo si jo zamislili. Predvsem v senci pa lahko nadomestijo cvetoče rastline. Tudi strukturne rastline najdemo v več barvah: obstajajo od ru-meno-zelenih, zelenih, pisanih, sivih do roza in vijoličnih barv listov. Zato si je danes zasaditve korit težko zamisliti brez strukturnih rastlin.
Miša Pušenjak
Mladi • Plesna skupina Ekonomske šole
Čas je tudi za petje in ples
Pevski dejavnosti dijakov Ekonomske šole Ptuj so se pred meseci pridružili še mladi perspektivni plesalci. Plesna skupina, ki je nastala na pobudo dijakinj Alme Murselovič in Sare Jumerovič, je edina skupina v Sloveniji, ki se ukvarja z jumpstyleom. Alma in Sara sta plesno dejavnost na šoli oživili novembra lani in k sodelovanju privabili še štiri dijakinje. V samo štirih mesecih se je število članov skupine bistveno zvišalo, danes jih sodeluje kar 20.
Sloveniji,« sta povedali Alma in Sara, ustanoviteljici plesne skupine Ekonomske šole Ptuj. Koreografijo za glasbo pripravlja Alma, medtem ko za pravilno izvedbo korakov skrbi Sara. Mladi perspektivni plesalki sta k sodelovanju privabili že kar 20 članov, od tega tudi dva fanta. Ob pomoči mentorice Barbare Bezjak nastopajo na različnih prireditvah, aprila pa se bodo odpravili tudi na mednarodno izmenjavo plesnih skupin v Zagreb. Za usklajen nastop je potrebno veliko vaj, zato se dobivajo trikrat tedensko. Kot je dejala Bezjakova, so dijaki, ki sodelujejo v plesni skupini, izredno motivirani in polni entuziazma. Šola jim pomaga na način, da jim da šolske prostore za vadbo. Največji del pa je na dijakih samih, ki sami vadijo, ustvarjajo koreografije in se pripravljajo na nastope. Na enem teh so se predstavili minuli teden v sklopu informativnega dne. Dženana Bečirovič
"Jumpstyle je vrsta plesa,	Vse več mladine se je začelo	v resnici naučiti. Naša plesna
ki izhaja iz Belgije. Najbolj	zanimati za ta ples, a vsi so	skupina je edina v Sloveniji,
razširjen je na Nizozemskem,	mnenja, da se ga je težko na-	ki pleše to zvrst plesa. Želi-
kajti tam imajo diskoteke	učiti. Ko dojameš osnove, vi-	mo si, da bi uspeli doseči čim
narejene prav za jumpstyle.	diš, kako enostavno se ga je	večjo prepoznavnost tudi v
Foto: DB
Plesna skupina Ekonomske šole Ptuj šteje že 20 članov.
Zagreb • Dj T & Magix navdušila
Zagrebčane dvignila na noge
Uveljavljena ptujska dj, DJ T & MAGIX, sta pretekli petek kot gosta nastopila na praznovanju sedme obletnice portala klubska scena v Zagrebškem elitnem klubu The Best. Preboj na tako veliki dogodek, kjer je kot glavni gost nastopil znani londonski dj Paolo Mojo, je za mlada Ptujčana velik uspeh.
Foto: arhiv
Zagrebški klub The best sprejme več kot tisoč gostov, znan pa je po tem, da so v njem v preteklosti gostili največja imena house glasbe, med katerimi so David Morales, The Shapeshifters, Freemasons, Frankie Knucles, Masters at Work in Barbara Tucker. Kako dobro sta barve Slovenije in Ptuja zastopala mlada dj, govori dejstvo, da se je na glavnem plesišču, kjer je nastopal znani Anglež Paolo Mojo, zabava končala prej kot na plesišču, kjer sta za glasbo
Leona Lewis
skrbela Dj T in Magix. Več kot uspešno jima je uspelo zadovoljiti zahtevno publiko v Zagrebu. Sicer pa sta tudi sama izredno zadovoljna, saj pravita, da že dolgo nista naletela na tako odličen odziv publike. Nastop v klubu The best jima je odprl še nekatere druge poti, saj sta že dobila ponudbe nekaterih drugih zagrebških klubov, med katerimi velja omeniti klub Piranha, kjer bosta v kratkem tudi nastopila.
Dženana Bečirovič
Sheryl Crow
7.THE	GIRL IS MINE - Michael Jackson & Will I Am
8.	I'LL BE WAITING - Lenny Kravitz
9.	CHASING PAVEMENTS
-	Adele
10.	LOVE IS FREE - Sheryl Crow
11.	MY MAN IS A MEAN MAN - Stefanie Heinzmann
NEMCIJA:
1.	BLEEDING LOVE - Leona Lewis
2.	APOLOGIZE - Timbalan-d&One Republic
3.	MY MAN IS A MEAN MAN
-	Stefanie Heinzmann
UKTOP 100
1.	MERCY - Duffy
2.	ROCKSTAR - Nickle Back
3.	NOW YOU'RE GONE - Bushunter feat. DJ Mental Theo
USA (BILLBOARD HOT 100)
1.	LOW - Florida feat. T-pain
2.	WITH YOU - chris brown
3.	DON'T STOP THE MUSIC - Rihanna
Pripravil Janko Bezjak
(Rradioptuj
89,8-98,2»I04;3
NAJ 11 RADIA PTUJ
(vsako sredo med 19.10 in 20.00)
1.	BLEEDING LOVE - Leona Lewis
2.	DON'T STOP THE MUSIC - Rihanna
3.	APOLOGIZE - Timbaland & One Republic
4.	WOW - Kyle Minogue
5.	ROCKSTAR - Nicleback
6.	PIECE OF ME - Britney Spears
Po objavi kočljivih fotografij igralec končal kariero
Hongkong, 22. februarja (STA) - V Hongkongu že tedne buri duhove škandal, ki je izbruhnil, ko so bile na svetovnem spletu objavljene fotografije igralca Edisona Chena v intimnih položajih z več partnerkami, večinoma znanimi osebnostmi. Igralec se je vsem prizadetim opravičil in sporočil, da se umika iz sveta zabave. Poudaril je tudi, da so bile fotografije zasebne.
Hongkonška policija je že prijela več kot deset ljudi zaradi suma, da so kršili zakone glede opolzkih materialov, med drugim tudi moškega, ki naj bi fotografije ukradel z računalnika, ki ga je igralec prinesel v popravilo in jih nato objavil na svetovnem spletu. Zasegli so tudi šest računalnikov, na katerih so proizvajali diskete s fotografijami, pa tudi kakih 250 disket, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Igralec Chen, ki se je rodil v Kanadi, je v četrtek priznal, da je sam fotografiral sebe in več žensk - med njimi tudi pevko Gillian Chung in igralko Cecilio Cheung - med spolnim odnosom. Javno se je opravičil za škandal, zagotovil pa, da je šlo za zasebne fotografije in da jih ni nikoli nameraval komurkoli pokazati. Poudaril je še, da so mu fotografije ukradli in da jih razpečujejo brez njegovega dovoljenja.
Novinar v težavah zaradi novice o Sarkozyjevem SMS bivši ženi
Pariz, 22. februarja (STA) - Francoska policija je zaslišala novinarja, ki je poročal o domnevnem sporočilu SMS francoskega predsednika njegovi nekdanji ženi Cecilii. Spletna stran tednika Le Nouvel Observatuer je namreč poročala, da je Sarkozy Cecilio le teden dni pred poroko z italijansko-fran-cosko pevko in manekenko Carlo Bruni v sporočilu rotil, naj se vrne k njemu.
"Če se vrneš, bom vse odpovedal," naj bi v sporočilu zapisal francoski predsednik. Novinar Airy Routier se je na zaslišanju branil, da je novico o SMS prejel iz zanesljivih in resnih virov, ki pa jih zaradi varovanja svojih virov ni želel izdati. Sarkozy je namreč proti tedniku vložil ovadbo zaradi poneverbe in hrambe ter uporabe poneverjenega dokumenta. Nouvel Observateur je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa priznal, da je bila objava SMS iz predsednikovega zasebnega življenja napaka. Obenem pa je tednik kritiziral tudi odziv predsednika.Vse-bina sporočila je medtem že prišla na splet v obliki skladbe, ki jo je napisala francoska pevka Jeanne Cherhal. V le nekaj urah jo je bojda poslušalo že veliko spletnih uporabnikov.
Bivša varuška norveškemu premieru: Ne priznajte Kosova
Oslo, 22. februarja (STA) - Nekdanja varuška je norveškega premiera Jensa Stoltenberga pozvala, naj Norveška ne prizna neodvisnosti Kosova. Kot je še poročal časnik Dagbla-det, je Smilja Katic dejala, da bo "razočarana, če bosta Jens in njegova vlada priznala Kosovo".
Danes 78-letna nekdanja varuška je za Stoltenberga skrbela od njegovega drugega leta starosti, ko je njegov oče, diplomat, služboval v Beogradu. Pri družini je nato ostala kar 19 let in se z njimi preselila na Norveško. Tudi po koncu njenega službovanja so ostali v tesnih odnosih, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina."Jens mora biti močan in misliti na nas, Srbe. Za Srbijo je žalostno, kar se dogaja. Edini, ki mislijo na nas, so Norvežani," je še dejala Smilja Katic. Norveška je sicer že napovedala, da bo priznala Kosovo.
Jennifer Lopez povila dvojčka
Los Angeles, 22. februarja (STA) - Ameriška pevka in igralka Jennifer Lopez je danes v bolnišnici na Long Islandu rodila dvojčka. Kot je sporočil njen predstavnik, sta se deček in deklica rodila ob 00.45 po newyorškem času, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Jennifer in njen mož Marc Anthony sta "navdušena, presrečna in vsa iz sebe", je sporočil predstavnik 39-letne pevke. To sta njena prva otroka, medtem ko ima 38-letni pevec Marc Anthony, s katerim sta se poročila leta 2004, iz prejšnjih zvez hčerko in dva sinova.Lopezova je nosečnost potrdila šele lani novembra na koncertu v Miamiju, njen oče David pa je v začetku februarja sporočil, da hči pričakuje dvojčka
Žirinovski fizično obračunal z nasprotnikom v oddaji
Moskva, 22. februarja (STA) - Kandidat za predsednika Rusije na prihajajočih predsedniških volitvah, skrajni nacionalist Vladimir Žirinovski se je v neki diskusiji na televiziji stepel z nasprotnikom. Slednjega je najprej ozmerjal z vulgarnimi besedami, nato pa ga z boksarskim udarcem pregnal iz studia, danes poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Tudi na internetu po poročanju dpa krožijo posnetki, kako je Žirinovski v sredo napadel Nikolaja Gozo, sicer namestnika njegovega protikandidata Andreja Bogdanova. Goza je Žirinovskemu v oddaji očital, da naj ne bi bil opozicijski politik, ampak da ravna po liniji Kremlja. Nato je Žirinovskemu, sicer tudi podpredsedniku spodnjega doma ruskega parlamenta, prekipelo, še piše dpa.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
kislo zelje z mletim mesom, krompir v kosih
SREDA
*cvetača z gobami, zelena solata ČETRTEK
boranija, palačinke PETEK
**krompirjev narastek z mesom SOBOTA
zrezki na žaru (ali v pečici), riž, solata
nami paradižnika in narezanimi jajčki.
**Krompirjev narastek z mesom
Sestavine: 600 g mletega mesa, 1 žlička olja, ena čebula, 2 stroka česna, 2 korenčka, 1 manjši por, 2 žlici sesekljanega peteršilja, 100 ml smetane, 4 jajca, 200 g topljenega sira, 700 g kuhanega, olupljenega krompirja, 200 ml juhe iz kocke, 1 žlička sladke paprike v prahu, 1
NEDELJA
zelenjavna kremna juha, goveji zrezki v omaki, kruhovi cmoki, solata PONEDELJEK
makaroni z mesom (uporabimo ostanek nedeljskega kosila), solata
*Cvetača z gobami
Sestavine: 1 cela cvetača, sok ene limone, sol, 10 dag masla, 20 dag jurčkov, 1 žlica moke, 3 žlice kisle smetane, 2 trdo kuhani jajčki, sesekljan peteršilj, paradižnik, poper.
Celo cvetačo skuhamo v slanem kropu. Na maslu prepražimo gobice in jih podmetemo z žličko moke in malo vode ter solimo in popramo, dodamo žličko limoninega soka, sesekljan peteršilj in kislo smetano. Omako zlijemo na toplo cvetačo, jo obložimo z rezi-
Foto: Alenka Smigoc
ščepec muškatnega oreščka, sol, poper.
Mleto meso opečemo na olju. Olupimo čebulo in česen, korenje očistimo in narežemo. Vse narežemo na majhne kocke, dodamo mesu in nekoliko opečemo, por očistimo, operemo in narežemo na trakove ter dodamo mesu. Začinimo s soljo, poprom, muškatnim oreščkom ter papriko v prahu, prilijemo juho in pri nizki temperaturi rahlo kuhamo približno 10 minut. Pečico segre-jemo na 180 stopinj. Krompir olupimo in narežemo na rezine in z mešanico mletega mesa, po plasteh, naložimo v pomaščen po-kač za narastke. Gladko zmešamo jajca, sol in smetano, začinimo s soljo in malo popra ter dodamo še muškatni orešček ter prelijemo po narastku. Narastek pečemo pb. 35 minut. Jed postrežemo potreseno s peteršiljem. (Da je jed hitreje pečena, lahko krompir prej do polovice skuhamo.)
Pripravila: Alenka Šmigoc
Iskrice
E
Vedno znova iščemo pogovore z našimi bližnjimi, kajti pogovor je edini most med ljudmi. (A. Camus)
-k-k-k
Kar misliš reči, reci jutri. (Japonski pregovor)
•k-k-k
Pomisli, preden kaj rečeš; tudi beseda človeka ubije. (Ljudska modrost)
-k-k-k
Resnične besede niso nikoli prijetne, prijetne besede niso nikoli resnične. (L. N. Tolstoj)
-k-k-k
Dobra beseda ne za-temni slabega dejanja, dobro delo se ne zatre z obrekljivo besedo. (De-mokrit)
-k-k-k
Rajši srce brez besed, kot pa besede brez srca. (Modrost iz Konga)
-k-k-k
Ni rešitve v obilici besedi. (Stari Salovani)
-k-k-k
Beseda, ki jo zadržiš v sebi, je tvoj suženj, beseda, ki ti uide, je tvoj gospodar. (Arabski pregovor)
-k-k-k
Večkrat sem obžaloval, kar sem govoril, toda nikoli, ker sem molčal. (Ksenokrat)
-k-k-k
Besede, ki jih nismo izrekli, so cvetovi molka. (Japonski pregovor)
Dokaz
Mož zaloti ženo v postelji z ljubimcem. Ta skoči iz postelje in hoče zbežati.
Žena zavpije ljubimcu:"-Dokaži, da si moški!" "A zdaj pa še njemu?"
Gorenjec
Sprevodnik v vlaku odkrije Gorenjca brez vozovnice. Po nekaj krepkih medsebojnih besedah je sprevodnik izgubil potrpljenje, prijel kovček Gorenjca in zavpil: "Če takoj ne plačate vozovnice, bom vaš kovček vrgel skozi okno!"
Takrat se je Gorenjec prijel za glavo in zavpil: "Najprej ste vpili name, zdaj mi hočete pa še sina ubiti!"
Trgovka
"Kaj ti je rekla tvoja ljubka trgovka, ko si jo prosil za roko?"
"Vam lahko še s čim postrežem?"
Ne bi je budil
Sin sreča očeta v javni hiši :"Ja očka, kaj pa ti tukaj?"
"Ah, zaradi bednih deset tisočakov pa res nisem hotel buditi mame."
Slušni aparat
Dedek, ki je bil malo na-
SESTAVIL EDI
KLASINC (SINDIKALEC)
MORSKI RAK, ŠKAMP
MOČNO, IZRAZITO NASPROTJE
NEMŠKI FILMSKI IGRALEC MOOG
REKA V MANDŽURIJI
STARO-
NORDIJSKI BOG NEVIHTE
HRVAŠKI NOGOMETAŠ (KRASNODAR)
MADŽARSKA IVANA
NJIVA, NA KATERI RASTE DETELJA
SRBSKI PEVEC TURBO FOLKA LUKAS
REŠKI NOGOMETNI STADION
OREHOVO ŽGANJE
ITALIJANSKI SKLADATELJ FILMSKE GLASBE
PESNICA (MAJDA)
KRVAVE POŠKODBE
IZVEDENEC V TAKTIKI
PREGOVOR, MODER IZREK
ZNAMKA TRAKTORJEV
MESTO V JORDANIJI
ŽENSKI PEVSKI GLAS
ČOLN ZA TUNOLOV
JANEZ ALBREHT
SOLO PEVEC
AVSTRALSKI DREVESNI MEDVED
IZ
BESEDE ALKOLA
AVSTRIJSKI SKLADATELJ BERG
■TOTA. DEŽELA
NAŠ HARMONIKAR IN PEDAGOG (R. 1973)
ANČKA
AM.BOKSAR (MAX)
JAM PEVEC
(JAH)
MODEL HYUNDAIA
SLADKOBA
EGIPČANSKO SONČNO BOŽANSTVO
AVSTRIJSKI ŠILING
ZLOCINEC MUSSOLINI
EVA LEPEJ
STRMA PEČINA
KOSTI PRSNEGA KOŠA
INDONEZIJSKI OTOK
VAS PRI VRHNIKI
SRBSKO NASELJE BLIZU NEGOTINA
OČE
ČREVESNA MEZGOVINA
POŽIVILNA PIJAČA
KRADLJIVEC
IN
EVA
ŽENSKI OSEBNI ZAIMEK
glušen, je odšel k specialistu, ki je prodajal slušne aparate.
Specialist gaje pregledal in mu rekel:"Svetujem vam, da kupite tale mali slušni aparat. Je zelo majhen, toda odlične kvalitete. Jaz ga nosim že nekaj let!"
"In koliko stane?"
"Ne, nič ne rjavi!"
Pri zdravniku
Počasi se čakalnica pri doktorju prazni. V kotu sedi le še mlad par.
"Naslednji prosim!" je rekel doktor in mlado dekle je vstalo."Kar pridite zraven!" je doktor povabil tudi mladeniča naj vstopi. Ta uboga in vstopi z dekletom v ordinacijo.
"In sedaj se slecite!" je rekel doktor dekletu.
Dekle se boječe sleče in doktor začne s pregledom. Nato se obrne k mladeniču in ga vpraša:
"Je dekle vedno tako nervozno?"
"Ne vem," je odgovoril mladenič."V čakalnici sem jo videl prvič v življenju."
Ni še prepozno
"In razmislite o tem, da bi prenehali piti in kaditi. Ni še prepozno!" je rekel doktor pacientu.
"No, potem imam pa še čas!"
Zakonske modrosti
Štajerka, Gorenjka in Dolenjka so si izmenjale modrosti zakonskega življenja.
"Jaz sem svojemu možu prvi dan rekla, da si bo srajce likal sam. Prvi dan nič, drugi dan so bile tudi še zmečkane, tretji dan jih je pa sam zlikal," je rekla Štajerka.
"Jaz pa sem mojemu rekla, naj si sam pere perilo. Prvi dan nič, drugi dan tudi nič, tretji dan pa si je sam opral perilo," je rekla Gorenjka.
"Jaz sem pa svojemu rekla, naj si sam kuha. Prvi dan nisem nič videla, drugi dan tudi ne, tretji dan pa sem že lahko odprla desno oko!" je povedala Dolenjka.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: hrast, Ranko, Ungar, štatut, makaroni, pelerina, poblisk, Ono-gošt, Otkalenko, strankar, agro-servis, Tianna, Guliev, Boes, AT, AY, alt, Jin, Esna, nek, car, realist, tnt, etanolamin, lom, šoja, Kangxi, Spa, EA, čret. Ugankarski slovarček: BAER = ameriški boksar težke kategorije (Max, 1909 - 1959); KA-RAMA = mesto v Jordaniji; MEEK = jamajški reggae pevec (Jah, 1971 -); NEN = kitajska reka v Mandžuriji; REVIL = francoski skladatelj (Rudi, 1916 - 1983); RGOTINA = srbsko naselje ob cesti Zaječar - Bor; SO-KVA = strma pečina; TAAM = indonezijski otrok v Bandskem morju; TONERA = čoln za tunolov.
íPoíHulajtz naí na íuítoumm íjitztu.1
radioptuj
tut ¿fiictu
www.radio-ptuj.si
ZID
-R. SKLAD
Govori se ...
... da nekatera mega slovenska podjetja povišujejo cene svojih izdelkov in storitev predvsem na račun vzpostavljanja svojih poslovnih sistemov na Balkanu.
... daje bilo zaradi spomladanskih del zadnje dni precej kršiteljev prepovedi kurjenja v naravnem okolju, razglašene zaradi dolgotrajne suše. Baje naj bi bilo med kršitelji tudi nekaj tistih, ki so v ptujskem mestnem svetu odlok sprejemali.
... da naj bi se daljnovidni župan neke napol haloške občine na veliko zanimal za nakup parcel; baje so čisto slučajno na območju, kjer naj bi bila v bodoče industrijska cona te občine.
. da novice o izgradnji romarske hiše na Ptujski Gori nekaterim domačinom niso pogodu, saj se bojijo, da bi jim bratje minoriti številne romarje speljali v božjepot-
no cerkev skozi stranska vrata, jih v Nazaretu odžejali in nasitili in jim tako odtrgali zaslužek, ki bi sicer pripadal njim.
... da so v Stari steklarski delavnici končno dobili wc; da ga lahko tudi uradno s...
... da so nekateri za prednost pred konkurenco pripravljeni "kupiti" tudi najboljšo bowling ekipo na ptuj-
skem. Konkurenca pač...
Vidi se ...
... da je včasih tudi narava pregrešna ali pa je vsaj tako videti. Že običajen korenček je zaradi oblike za marsikoga pregrešna zadeva. Da o tem, v kako pregrešno obliko je zrastel tale, ne govorimo. Kje bi lahko kupili seme zanj, pa raje ne povemo.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Tamara in Valentina Zajec iz Kicarja.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo dobili fotografijo iz Kicarja. Na njej je Neli na kosilu pri botrci: "Uu, kako sem lačna!"
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	7	1			6			
		4	7	9				
			3				2	8
5		6	2			4		9
	9			8			7	
				3		6		
	6	8			7		4	
1					8	2		3
		5	1			8		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€	0
Bik	V	©©©	€€	000
Dvojčka	¥»¥	©	€€€	00
Rak	VVV	©©	€	0
Lev	VV	©©©	€€€	00
Devica	V	©©©	€€	000
Tehtnica	VV	©©©	€	0
Škorpijon	VV	©	€€	000
Strelec	VVV	©©	€€€	00
Kozorog	VV	©©©	€€€	0
Vodnar	VVV	©©	€	000
Ribi	VV	©©	€€€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 26. februarja do 3. marca: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do sobote, 29. februarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec iz prejšnje številke je: Luka Puklavec, Jastrebci 61, 2276 KOG.
Pa veliko zabave!
Anekdote slavnih
Ko Abraham Lincoln še ni bil predsednik, ga je v njegovi advokatski pisarni obiskal sosed in ga prosil, da se kot porok podpiše na menico. Ker je Lincoln vedel, da se ne gre zanesti na soseda, mu je dejal: "Poglej, John, in razumi: če se podpišem in menice ne boš poravnal, bo šlo najino prijateljstvo rakom žvižgat. Če si za to, se lahko takoj spreva, meni pa bo vsaj ostal denar v žepu."
Francoski pesnik, pisatelj in dramatik Victor Hugo je šel na premiero slabe drame nekega svojega znanca. Vnaprej je napovedal, da jo bo izžvižgal. Predstava je potekala brez motenj. Ko so ga prijatelji vprašali, zakaj ni uresničil napovedanega, je dejal: "Avtor je bolj zvit, kot sem mislil. Nisem ga mogel iz-žvižgati, ker sem moral ves čas zehati."
Francoski gledališki in filmski režiser Sacha Guitry je moral enemu izmed občudovalcev obljubiti, da bo z njim obedoval. Ko je občudovalec odhajal, se je Guitry obrnil k svojem tajniku in rekel: "Pisal boš temu nemogočemu bebcu, da ne morem z njim obedovati, ker ..."
V tem trenutku je opazil v ogledalu, da mož še ni odšel. Hladnokrvno je dokončal stavek: "... sem zmenjen že s temle gospodom."
Italijanski operni pevec Enrico Caruso je povedal naslednjo razliko med ogledalom in ženskami: "Zrcalo se leskeče in ne govori, ženska pa govori in se ne leskeče."
Ko je to slišala, je ena od prisotnih dodala: "Razlika med vami in zrcalom je v tem, da je zrcalo uglajeno, vi pa ne."
Angleški filmski režiser Alfred Hitchcock je zvečer v družbi pogosto kmalu zadremal. Nekoč ga je okoli polnoči zbudila žena, da bi šla domov. Hitchock si je pomel oči in rekel: "Zakaj pa že tako zgodaj, draga? Gostitelja bi lahko pomislila, da se dolgočasiva."
Ko je bil Napoleon še mlad častnik, je z ruskim častnikom razpravljal o lastnostih obeh armad.
"Priznaj," je dejal Rus, "da se naša armada bori za čast, vaša pa samo za denar."
"Priznam," je odgovoril Napoleon, "vsaka armada se bori za to, česar nima."
Prejeli smo
Odgovor dornavske-mu županu
Mnenje sedanjega župana o pridobljenih nepovratnih finančnih sredstvih v prejšnjem mandatu ni merodaj-no, ker je to njegovo osebno zmotno mnenje, pomembna so dokumentirana dejstva.
Vedno ko sem v medijih kaj napisal za javnost, sem napisal samo resnico, katero lahko ob vsakem času tudi dokumentirano dokažem in nikoli nisem nikogar zavajal, kot trdi Janžekovič.
Rajko Janžekovič omenja, da sem v prejšnjem mandatu pripeljal v občino Dornava okrog 800.000EUR nepovratnih finančnih sredstev, kar je seveda velika neresnica.
V	času mojega županova-nja smo v občini Dornava pridobili 3.500.000 EUR nepovratnih finančnih sredstev in ne 800.000 EUR, kot trdi Janžekovič. Res je, da je občina pred mojim županova-njem pridobila 75.000 EUR za izgradnjo telovadnice, kar pa ni všteto v omenjeno vsoto nepovratnih finančnih sredstev. Vse ostalo smo pridobili v našem mandatu.
Janžekovič izjavlja od takrat, ko vodi občino, da so dobili 190.000 EUR, pozablja pa, da smo večino tega denarja pripeljali mi iz prejšnjega mandata v občino Dornava. Za zdravstveni dom smo dali vlogo za sofinanciranje na ministrstvo, kjer smo dobili pozitiven odgovor in smo čakali samo sklep oziroma denar, prav tako je v tej vsoti denar za komasacijo, katerega sklep smo že takrat dobili.
Nadalje Janžekovič omenja, da sem v času županova-nja dobival polovično župansko plačo, katero sem podaril v dobrodelne namene, res je ni pa povedal, da je bil strošek moje bruto plače za neprofesionalnega župana za občino na mesec okrog 500 EUR, na leto 6000 EUR V štiriletnem mandatu pa 24.000 EUR.
Strošek bruto plače sedanjega redno zaposlenega profesionalnega župana Rajka Janžekoviča pa znaša na mesec okrog 3.000 EUR na leto 36.000 EUR v štiri letnem mandatu pa 144.000 EUR, kar je seveda sedaj veliko večji strošek za Občino, kot je bil prej.
Janžekovič navaja, da sem pozabil na to, da sem v prvem mandatu tudi nadaljeval delo od prej.
Seveda tega nikakor nisem pozabil, saj sem mojega prejšnjega župana prosil, da je šel z mano v Ljubljano in me seznanil z ljudmi, s katerimi je do takrat sodeloval na raznih Ministrstvih, da smo lahko uspešno nadaljevali delo in dobili čim več denarja iz Ljubljane.
Kar se pa tiče revizije Računskega sodišča, katerega sem jaz osebno naročil, pa je samo po sebi razumljivo, v kolikor bi bile storjene večje napake v poslovanju Občine, da tega ne bi sam zahteval, da to pregleda Računsko sodišče.
V	času mojega županova-nja smo v različne investicije, katerih danes ne bom našteval, vložili veliko denarja.
Podpisali pa smo poroštva za 120 milijonov SIT, kar vsaki poslovnež oziroma ekonomist ve, da so to minimalne zadolžitve glede na višino izvedenih investicij.
V začetku leta 2004 smo na Občinskem svetu sprejeli plan dela oziroma proračun za tekoče leto, kjer smo predlagali več investicij, kot smo imeli denarja na razpolago in samo po sebi je bilo razumljivo, da se bomo za razliko oziroma za primanjkljaj finančnih sredstev morali zadolžiti, to so vedeli vsi svetniki, tudi takratni svetnik Janžekovič, ki se danes dela nevednega.
Kar se pa tiče kanalizacije, da lahko funkcionira, pa moram Janžekoviča spomniti, da k kanalizaciji spada tudi vakuumska postaja s tlačnimi črpalkami, tlačni vod dolžine 1200 m in čistilna naprava.
Vse omenjeno in ena veja že zgrajene kanalizacije pa finančno predstavlja veliko več kot dve tretjini vrednosti celotnega kanalizacijskega sistema, tako da je dejansko ostala za financiranje še slaba tretjina kanalizacije.
Glede trgovskega centra pa moram povedati, da je bila želja predstavnikov Merca-torja in KZ Ptuj, da v Dorna-vi skupno zgradijo trgovino.
S takratnim direktorjem Mercator SVS in direktorjem KZ Ptuj je bilo opravljenih nekaj sestankov in več variant idejnih zasnov za trgovski center z novo veliko večnamensko dvorano. Te idejne zasnove še danes obstajajo, in če jih želi kdo videti, si jih lahko ogleda, ker pa je Janžekovič izjavil, da se on ne bo pogovarjal samo z najboljšim sosedom in razgovorov ni nadaljeval, do omenjene realizacije trgovskega centra ni prišlo in KZ Ptuj sedaj gradi svojo samostojno trgovino.
Nikoli nisem nikogar zavajal, kot trdi Janžekovič. Za izgradnjo čistilne naprave, vakuumske tlačne postaje in ene veje kanalizacije je občina Dornava dobila od raznih ministrstev 90 odstotkov nepovratnih finančnih sredstev od vrednosti investicije, to lahko vse dokumentirano dokažem, sicer pa je vsa dokumentacija arhivirana na občini, iz katere je to tudi razvidno. Janžekovič s tem, ko izjavlja, da je ministrstvo za zavod plačalo tisto, kar bi itak država morala plačati, zavaja javnost. Kot župan sem večkrat seznanil svetnike in tudi v občinskem glasilu občine Dornava št. 1 - 11 junija leta 2004 - sem napisal. Pri izgradnji novega dela zavoda sem opazil, da je v projektih predvidena manjša čistilna naprava za potrebe samo zavoda, ki je bila vredna okrog 25 milijonov takratnih tolarjev. V kolikor bi zavod takrat zgradil lastno čistilno napravo, bi rešil problem svojih komunalnih odplak in občina od tega ne bi imela nobenih koristi. Na mojo pobudo in veliko osebnega angažiranja sem predstavnike na ministrstvo za delo, družino in socialo, prepričal, da so opustili izgradnjo lastne čistilne naprave in pozneje investirali okrog 108 milijonov tolarjev v naš občinski projekt kanalizacije. Za zavod smo čistilno
napravo razširili za 480 p. enot in če bi komunalni prispevek računali enako, kot za gospodinjstva v povprečju 4 p. enote na gospodinjstvo in je bil prispevek takrat 1000 EUR, kar je 250 EUR na p. enoto, in če 480 pomnožimo z 250, dobimo 120.000 EUR, ki bi jih ministrstvo moralo plačati za zavod. Ministrstvo pa je za zavod takrat plačalo 450.000 EUR, kar je bil plod našega uspešnega pogajanja in smo za občino dodatno pridobili 330.000EUR.
Res je, da sem podpisal pogodbo za izvedbo kanalizacije, vendar smo izvedbo del razdelili na dve fazi.
Prva faza izgradnje je zajemala tlačni vod, vakumsko postajo in eno vejo kanalizacije, katero smo takrat zgradili. Druga faza izvedbe kanalizacije pa je zajemala ostali dve veji, ki se sedaj izvajata. To pa smo z dogovorom pristojnega ministrstva razdelili na dve fazi samo zaradi tega, da bi lahko za drugo fazo pred začetkom izgradnje pridobili dodatna nepovratnafi-nančna sredstva. Dogovorjen je bil sestanek z ministrom za okolje in prostor, na katerem bi se pogovarjali tudi o financiranju izgradnje druge faze kanalizacije. Po izjavi predstavnikov Ljudske stran-
ke Janžekovič ni imel časa, da bi šel na sestanek k ministru, in ker so začeli izvedbo druge faze kanalizacije pred dogovorom o financiranju, verjetno ne bomo dobili nič več nepovratnih sredstev, kar je velika izguba za občino.
Sredstva za obnovo Čuše-kove domačije pa je na poseben način financiralo ministrstvo za Kulturo, s čimer so bili takrat seznanjeni vsi svetniki.
Kar se pa tiče primopredaje, je Janžekovič pozabil, da sem na konstitutivni seji novoizvoljenega Občinskega sveta vključil v dnevni red pod točko
4.	Kratko poročilo o že odobrenih državnih finančnih sredstvih za investicije v občini Dornava in točko
5.	Seznanitev članov Občinskega sveta z aktualnimi zadevami v občini Dornava.
Na omenjeni seji sem Jan-žekoviču in vsem novim svetnikom predal pisno poročilo na 11. straneh A4-formatu, kjer sem med ostalim opisal v 8. točki, da država mora zagotoviti 80 % vrednosti investicije za kanalizacijo in da si ta sredstva občina Dornava mora izboriti tako kot vse druge občine.
Priprimopredaji sempred-vsem ponudil pomoč občini,
da bi dobili čim več denarja iz Ljubljane, ker ta pomoč ni bila izkoriščen, a smo zaradi tega izgubili veliko denarja. Naj samo omenim, z občino Gorišnica smo skupaj nastopali za medobčinski projekt za ureditev in preplastitev ceste od gasilskega doma v Dornavipa do Borla in ceste v Tibolcih za Strmec. Občina Gorišnica je omenjena nepovratna sredstva izkoristila, občina Dornava pa ne. Na prvi strani omenjenega poročila sem tudi napisal, da je na vztrajanje občine Dornava direktor Direkcije RS za ceste g. Vili Žavrlan zagotovil, da bo v rebalansu proračuna RS za leto 2008 upošteval predvidenih 250.000 EUR za krožišče pri gasilskem domu v Dornavi, za katerega že imamo potrjen projekt. Omenjeno lahko z verodostojno pričo tudi dokažem. Upam, da so na občini Dornava poskrbeli, da bomo ta denar v doglednem času tudi dobili in tudi realizirali omenjeno krožišče. Res pa je, da sem v prvem telefonskem pogovoru Janžekoviča opozoril, v kolikor bo še naprej širil laži in neresnice o meni, da bom pri-moran predati zadeve pravosodnim organom. Strinjam se z Janžekovičem, ko na koncu ugotavlja, da bi bilo treba
zaključiti s preteklimi zdrahami in res je že skrajni čas, da se ne bi več obremenjeval z mojimi vidnimi uspehi iz preteklosti, ampak naj se raje posveti racionalnemu vodenju občine.
Večina občanov v občini Dornava ve, da je kar nekaj nepotrebnih in nesposobnih ljudi na občini, ki danes obremenjujejo občinski proračun na račun investicij.
Seveda se mi zdi to nesmiselno, da moram po letu in pol še vedno preko tiska pojasnjevati nekatere zadeve, za katere je dokumentacija arhivirana na občini, iz katere je to vse razvidno. Upam, da se Janžekovič ne bo več ukvarjal z uspešno preteklostjo prejšnjega občinskega sveta in bo začel skrbeti za to, da bo v svojem mandatu pridobil čim več nepovratnih finančnih sredstev, kot to uspešno delajo v sosednjih občinah. Uspešnost župana in občinskega sveta je v tem, koliko nepovratnih finančnih sredstev v svojem mandatu pripeljejo v občino. Upam, da Janžekoviču ne bom rabil več preko tiska odgovarjati, v kolikor pa bom izzvan ali v to prisiljen, bom vedno z argumenti in dokumentirano odgovoril.
Franc Šegula
Na podlagi 50. člena in 2. odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07-ZPNačrt) in 31. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04, 58/05) Občina Kidričevo objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka in Okoljskega poročila sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Kidričevo 1.
Javno se razgrne dopolnjen osnutek in Okoljsko poročilo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Kidričevo.
2.
Območje sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin se nanaša na naslednje parcele:
Pobuda št. 1: 387/1. 387/2, 387/3, 387/4, 387/5, 387/6, 395/1, 395/4, 399/8, 399/9, 399/11, 399/12, 399/13, 399/14, 399/15, 399/16, 399/17, 399/18, 399/19, 399/20, 399/21, 399/23, 399/24, 399/25, 399/26, 399/27, 399/28, 399/29, 399/30, 399/31, 399/32, 399/33, 399/34, 399/35, 399/41, 399/42, 399/43, 399/44, 399/45, 399/47, 399/48, 399/49, 399/55, 399/56, 399/57, 399/58, 399/64, 399/66, vse k. o. Pleterje: predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja gozda v območje mineralnih surovin za potrebe širitve obstoječe gramoznice v Pleterjah.
Pobuda št. 2: 309/11. 309/12, 309/13, 309/31, 309/32, vse k. o. Hajdina: predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč v območje proizvodnih dejavnosti v Njivercah ob predvidenem avtocestnem priključku Hajdina.
Pobuda št. 3: 238. 237/1, 236/1, 235/1, 234, 233/1, 232, 894, 893, 880, vse k. o. Pleterje: predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč v območje proizvodnih dejavnosti za potrebe širitve avtoprevozniške dejavnosti v Pleterjah.
Pobuda št. 4: 15. 16/1, 17/1, 17/2, 351, vse k. o. Zgornje Jablane: 588, 587, 586/1, 586/2, 585, 584, 583, 582, 581, 580, 667, 535, 536, 537, 538, vse k. o. Spodnje Jablane: predmet pobude je območje, ki mu v še nezaključeni komasaciji pripadajo naslednje parcele: 386, 387, obe k. o. Zgornje Jablane, 919, 918, 917, 916, 915, 914, vse k. o. Spodnje Jablane: predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč v območje proizvodnih dejavnosti za potrebe avtoprevozniške dejavnosti vJablanah ob glavni cesti Slovenska Bistrica-Hajdina. Pobuda št. 5: 1013/2. 1013/13, 1013/15, vse k. o. Lovrenc na Dravskem polju: predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč in območja drugih kmetijskih zemljišč v območje proizvodnih dejavnosti za rastlinjake v Kidričevem. Pobude št. 6. 7. 8. 9:
Pobuda št. 6: 850, 781, 782/2, 783, vse k. o. Apače:
Pobuda št. 7: 753, 754, obe k. o. Apače:
Pobuda št. 8: 3,5/1, 5/2, vse k. o. Apače:
Pobuda št. 9: 550/119, 550/41, 550/44, vse k. o. Apače:
Predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja
najboljših kmetijskih zemljišč v območje stanovanjskih površin s
kmetijskimi gospodarstvi vApačah.
Pobuda št. 10: 834. 835, 843, 844, 856, vse k. o. Gerečja vas: predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč v območje stanovanjskih površin s kmetijskimi gospodarstvi v Njivercah.
Pobuda št. 11: 229/1, 230/2, 231, 232, vse k. o. Cirkovce: predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja drugih kmetijskih zemljišč v območje stanovanjskih površin s kmetijskimi gospodarstvi v Cirkovcah.
Pobuda št. 12: 1, 2, 3, 4/2, 5/2, 6, 7, 8, 9/2, 10/2, 11, 12, 13, 14/2, del 685/1, vse k. o. Spodnje Jablane: 383/2, 385/1, 385/2, 388/2, 389/1, 391, 392, 394/2, 400/2, 401, 402, 403, 404/1, 405/1, 406, 407/1, 407/2, 408, 409, 410, 411, 412/1, 412/2, 413/2, 414/2, 415/2, 416, 417, 418, 419, 420, 421, 422, 423/1, 425/1, 426, 427, 428/2, 429/2, 430/2, 431/1, 431/2, 485/1, 486/1, 494/1, 494/2, 494/3, 494/4, 526, 527, 528, 529, 542, 543, vse k. o. Pongrce: 734/2, 735, 736, 737, 738, 739, 740/1, 740/2, 741, 742/3, 749/2, 750/2, 751, 752, 753, 754, 755, 756, 757/1, 757/2, 758/1, 758/2, 758/3, 759, 760/2, 762/2, 763, 764/2, 808/2, 809/1, 809/3, 810, 811/2, 811/3, 814/2, 815/2, 818/2, 819/2, 822/2, 823/2, 826/3, 827/2, 830/2, 879/1, 888/1, 888/2, 989, 990, 991/1, 991/2, 991/3, 991/4, 991/5, 991/6, 991/7, 991/8, 992, 993, 994, 995, vse k. o. Šiko-le: 504, 505, 582, 587, 588, 885, 506/1, 507/1, 518/1, 519/2, 519/3, 532/1, 533/1, 534/2, 537/3, 580/2, 584/1, 584/2, 586/2, 589/2, 675/2, vse k. o. Gaj: predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč v mešano območje za šport in rekreacijo ter turistično območje z nastanitvijo.
Pobuda št. 13: del 131, k. o. Lovrenc na Dravskem polju: predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč v območje stanovanjskih površin s kmetijskimi gospodarstvi v Lovrencu na Dravskem polju. Pobuda št. 14: parcele na območju predlaganih zelenih površin za rekreacijo in šport na prostem: 1013/4, 1013/25, 1013/36: parcele na predlaganem območju družbene infrastrukture za šport: 1013/6, 1013/31, 1013/33, 1013/34, 1013/35, vse k. o. Lovrenc na Dravskem polju: predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja drugih kmetijskih zemljišč in gozda v območje zelenih površin za rekreacijo in šport na prostem ter iz območja gozda v območje družbene infrastrukture za šport v Kidričevem.
3.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Kidričevo bo v prostorih Občine Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, sejna soba, I. nadstropje.
Javna razgrnitev bo od srede, 05. 03. 2008, do vključno petka, 04. 04. 2008.
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila, ki bo v sredo, 19. 03. 2008, ob 16. uri, na sedežu Občine Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25 (sejna soba, I. nadstropje).
5.
V	času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge k razgrnjenemu dopolnjenemu osnutku in okoljskemu poročilu sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Kidričevo. Pripombe in predloge se pošlje na naslov Skupna občinska uprava. Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa se pripombe in predloge na mestu javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve, to je v petek, 04. 04. 2008.
6.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani Občine Kidričevo (http://www.kidricevo.si/). Številka: 350-4/2007 Datum: 25. 02. 2008
JožefMurko, župan občine Kidričevo
Prireditvenik
Torek, 26. februar
Ptuj, CID, razstava slik Gregorja Samasturja, njegova likovna dela so večinoma nastala v zadnjih mesecih in še niso bila razstavljena, je slikar in likovni pedagog v Zavodu dr. Marjana Borštnarja Dornava, razstava je na ogled do konec marca
Sreda, 27. februar
10.00
Ormož, v OŠ, tečaj praznične rezine in sladice, organizira Kmetijska svetovalna služba Ormož
Četrtek, 28. februar
9.30 Ormož, jedilnica za starejše občane, praznovanje rojstnih dni stanovalcev
10.00 Gomila pri Kogu, turizem Balažič, predavanje in tečaj zdrave prehrane
16.30 Slovenska Bistrica, prostori Mladinske knjige, Cicibanove pravljične ure, v pionirski knjižnici, Albert in Liza
19.00 Ptuj, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča, otvoritev razstave Valentina Vodnika - preroditelja, pesnika, časnikarja, jezikoslovca in šolnika, prireditev je posvečena 250. obletnici rojstva Valentina Vodnika
19.30 Lenart, gledališka predstava Micka, gostuje ptujska gledališka skupina
Po sklepu stečajnega senata Okrožnega sodišča na Ptuju pod Opr. št. St. 1/2007 z dne 19. 2. 2008 SLATINŠEK TOMISLAV, s. p., - Urarstvo Slatinšek, v stečaju, Ulica Heroja Lacka 6, Ptuj,
objavlja
drugo prodajo premoženja zgoraj imenovanega stečajnega dolžnika z javno dražbo.
Predmet prodaje je naslednje premoženje stečajnega dolžnika:
1.	Nepremično premoženje:
1/2 stanovanjske hiše v izmeri 153 m2 ter dvorišča v izmeri 895 m2, pripisana v zemljiški knjigi pri z. k. vl. 241, parcelna številka 50/1, k. o. Grajena (objekt je zaseden) za ceno: 62.000,00 EUR
Nepremično premoženje se ponudi v prodajo po ceni, določeni s strani sodnega cenilca za gradbeništvo Branka Johe iz Ptuja.
2.	Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno.
3.	Pogoji javne dražbe:
a.)	na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, razen oseb, ki jim nakup prepoveduje 153. člen ZPPSL-a,
b.)	na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, katerih predstavnik mora imeti veljavno pooblastilo za licitacijo in sklep o registraciji pravne osebe v RS in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS.
c.)	polog varščine - 10 odstotkov od izklicne cene na transakciji račun stečajnega dolžnika, št. 0451-5000-1381-691 pri NKB MARIBOR, d. d.
d.)	na dražbi lahko sodelujejo:
tiste pravne in fizične osebe, ki na dan javne dražbe predložijo potrjen virmanski nalog ali potrjeno položnico od strani pristojnega organa o vplačilu varščine,
e.)	zahtevna dokazila pod točko b, c in d se predložijo na kraju javne dražbe pred pričetkom slednje,
f.)	izklicna cena se bo na javni dražbi povečevala za pet odstotkov izklicne cene,
g.)	dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, bomo varščino vrnili (brez obresti) v treh dneh po končani dražbi.
4.	Sklenitev pogodbe: izbrani kupec mora skleniti pogodbo v osmih dneh po dražbi.
5.	Plačilo kupnine: kupec plača kupnino v roku petnajstih dni od sklenitve pogodbe na TR stečajnega dolžnika, če kupec v postavljenem roku ne sklene pogodbe se mu varščina ne vrne, če pa kupec v postavljenem roku ne plača kupnine, se pogodba razveljavi, varščina pa se mu ne vrne.
6.	Prometni davek in stroški prepisa lastništva:
prometni davek, DDV in stroške prepisa lastništva plača kupec.
7.	Prevzem premoženja: naslednji dan po plačilu kupnine.
8.	Čas javne dražbe:
a)	čas javne dražbe - 11. 3. 2008 ob 10.00,
b)	kraj javne dražbe - Okrožno sodišče na Ptuju, soba št. 26/II
9.	Ogled premoženja in dokumentacije: vsak delovni dan po poprejšnjem dogovoru s stečajnim upraviteljem (tel. 02 251 69 58).
SZtcyeHAka
budilka
89,8 98,2 104,3 M h
radioptuj
89,8° 98,2-10473
jPoilidajte nad tudi na ipietu,: www.radio-ptuf.ii
Mali oglasi
STORITVE
PRODAM rdeče vino, cena po dogovoru. Telefon 782 56 91.
DELO
IZPOSOJEVALNICA NEJA - izposoja oblek za krst, obhajila, birmo, poroko, valeto. Silvester Šešerko, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja. Telefon 031 258 704.
Iščem delo (nudenje pomoči) Tel. 041 440 181.
RAZNO
KOMBINIRAN otroški voziček, malo rabljen, ugodno prodam. Tel. 051 215 063.
POROČNI SALON »HARMONIJA«, Minoritski trg 4, Ptuj. Izposoja poročnih, birmanskih, obhajilnih in krstnih oblek. Obiščite nas od ponedeljka do petka od 14. do 18. ure. Telefon 041 317 361 ali 031 764 432.
KIA cee'd:_____
in 7-letna garancija
5 zvezdic za .varnost
KMETIJSTVO
PRODAM bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Tel. 740 80 18 ali 041 312 621.
PRODAM črno-bele bikce za nadaljnjo rejo in telico simentalko, brejo 3 mesece, vajeno paše. Tel. 031 539 431.
PRODAMO odojke in prašiče od 90 do 140 kg. Tel. 02 764 51 81.
V NAJEM vzamem njive. Tel. 041 315 392.
PRODAMO domače luščene orehe. Telefon 041 872 529.
JERENKO AVTO HIŠA d.0.0., Ptu| Zagrebška c. 53, Tel.: 02/ 788 53 08
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižje od 400 EUR
-	poplačamo vam stare kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na ! 051 804 324
INOVATIVA, MIlana Prapotnlk s.p, Plvkova ulica 19/a, 2250 PTUJ
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
POSKOČNIH
1.	Ans. MALIBU - Vnedeljo bom sina krstil
2.	IGOR IN ZLATI ZVOKI - En, dva, tri in štir...
3.	ŠTAJERSKI BARONI - Praznični dan
4.	SLOVENSKI ZVOKI - Jezus kristus kak smo žejni
5.	NOVI SPOMINI - Ženske za volanom
6.	Ans. AJDA - Mušice na zobeh
7.	Ans. VRT - Zakaj nemirna si
Ji f
POP 7 TOP
1.	LANGA in CIVILI - Za svobodo divjega srca
2.	REBEKA DREMEU - Vrag naj vzame
3.	BRIGITAŠULER-Samara
4.	TURBO ANGELS-Zabava
5.	EVA ČERNE-Dovolj
6.	MANCA ŠPIK - Še vedno nekaj čutim 7.4PLAY-DJ
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
ime in priimek: Tel. številka:
Glasujem zi Naslov:
Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
0 rfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Francka Pulko Ptujska Gora 66 2323 Ptujska Gora
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 aH elektronski naslov
justlna.lah@radio-tednlk.si, za večje objave predhodno pokličite.
Poslušajte nas na svetovnem spletu
radioptuj
mz d/i/etec www.radio-ptuj.si
Skromno tiho si živel, za nas delal in trpel. Zdaj v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ni ure, dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami ti.
SPOMIN Franc Strelec
25. 2. 2006 - 25. 2. 2008
Dve leti že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče v spomin gorijo. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko, poklonite cvet ali dobro misel.
Tvoji najdražji
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000
ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
				
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA LETNIK		CENAMI	OPREMA	BARVA
ALFA ROME01471,9 J1DM	2006	14.990	RDEČA	KLIMA
AUDI A3 2.0 FSIS-LINE	2004	15.490	ČRNA	DV. KLIMA
BMW SERIJA 3:3181	1994	2.990	KOV. D. RDEČA	KLIMA
BMW SERIJA 3:320D	2001	10.390	ČRNA	DV. KLIMA
BMW X5 3,0	2002	24.500	KOV. T. ZELENA	AVT.KUMA
CRYSLER VOYAGER 2,5 CRDI	2003	11.800	KOV. SIVA	KLIMA
FIAT PUHTO GRANDE 1.2	2006	8.490	KOV. SV. MODRA	KLIMA
FORD ESCORT 1.41 PRVI LAST.	1999	2.295	KOV. SREBRNA	SERV. KNJIGA
KIA SORENTO 2,5 CR0I	2004	17.490	BELA	KLIMA
MERCEDES RAZ. EKARAV. 270 CDI	2003	17.990	ČRNA	DVOJNA KLIMA
OPEL CORSA Udti	2005	8.490	KOV. SREBRNA	KLIMA
ROVER 4141,6	1997	2.390	KOV. B. RDEČA	KLIMA
ŠKODA OCTAVIA COMBI 2.0 i 4X4 ELEGANCE	2002	8.700	SV. MODRA	AVT.KUMA
VW PASSAT 1-971)1	2006	20.900	KOV. T. MODRA	DV. KLIMA
VWSHARAN 1.9TD1110 KM FAMILY 199	/2000	7.790	RDEČA	AVT.KUMA
Krvodajalci
4. februar - Matej Kovačec, Podgorci 102; Bojan Cimerlajt, Sveti Tomaž 16; Franc Bombek, Hardek 11/a; Franc Berlak, Župetinci 31, Cerkvenjak; Veronika Kodrič, Stojn-ci 31; Anica Cigula, Vitomarci 80; Matej Munda, Mladinska ulica 6, Kidričevo; Damir Bušljeta, Selska cesta 14, Ptuj; Darko Kralj, Krče-vina pri Vurbergu; Darinka Pihler, Hvaletinci 10; Jasmina Neureiter, Ob Suhi 3, Ravne na Koroškem; Vojko Dražkovič, Starošince 34; Angela Forštnerič, Hvaletinci 2; Boris Kurbus, Prepolje 18/a; Mirja-na Bušljeta, Selska cesta 14, Ptuj; Ksenja Galun, Skorba 9/a; Ivanka Muraj, Levanjci 2; Jožef Muhič, Mala vas 7, Gorišnica. 7. februar - Dejan Brodnjak, Obrtniška ulica 3, Središče ob Dravi; Miha Škrjanec, Skolibrova 6, Ormož; Janez Podgoršek, Slovenska 25, Središče ob Dravi; Robert Horvat, Lača ves 33; Mitja Pauko, Jiršovci 50/a; Andrej Belšak, Pod-lehnik 2/d; Robert Letonja, Pot k jelšam 9, Hoče; Sonja Fostnarič, Hrastovec 26/d; Matevž Žgavc, Mestni Vrh 74/a; Anita Malovič, Sovretova pot 32, Ptuj; Zoran Štal-cer, Formin 31; Stojan Safošnik, Zg. Jablane 6; Franc Janžekovič, Slomi 7/a; Dušan Najvirt, Celestri-na 11, Maribor; Dušan Potočnik, Popovci 2; Franc Gajšek, Gorca 3/a; Karlo Šuligoj, Apače 59/a; Janez Golob, Kicar 140/c; Renato Pehar, Ul. 8. februarja 23, Miklavž na Dravskem polju; Robert Pehar, Pleterje 35; Martin Brec, Volkmer-jeva 7, Ptuj; Franc Kozel, Zakl 37/a; Vesna Šuligoj, Apače 59/a; Janez Kokol, Kicar 66; Sabina Hren, Gor-ca 13/a; Jožica Merc, Podlehnik 26; Stane Kelc, Paradiž 90; Franc Čuš, Finžgarjeva 23, Ptuj; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj; Manja Kokol, Lasigovci 10/a; Miran Ma-lovič, Sovretova pot 32, Ptuj; Rudolf Kosajnč, Veliki Brebrovnik 33, Miklavž pri Ormožu; Ana Gajšek, Podlehnik 66/a; Rudolf Jerenec,
Zakl 30/f; Anton Jelen, Sp. Gru-škovje 18; Janez Kokot, Korenjak 16; Vesna Dajnko, Zakl 30/f; Milena Ozvatič, Ločki Vrh 1; Marjeta Lašič, Ptujska cesta 4, Rače. 11. februar - Tatjana Petek, Ru-cmanci 39; Dragica Grmič, Veliki Brebrovnik 43; Ivan Auer, Pobrežje 151/a; Brigita Mihelič, Mestni Vrh 106/c; Neža Skrbinšek, Ulica Lackove čete 21, Ptuj; Janko Munda, Trnovci 18; Katarina Drevenšek, Zakl 38/c; Franc Hajšek, Prepuž 9, Zgornja Ložnica; Jože Pernek, Velika Varnica 18; Marko Reš, CMD 10, Ptuj; Franc Križnjak, Veliki Vrh 84; Branko Firbas, Moškanjci 76; Zlatko Kosec, Moškanjci 118; Janez Muhič, Bukovci 63; Lidija Pernat, Majšperk 54; Andreja Grai-foner, Rimska pl. 3, Ptuj; Peter Caf, Gomila 11; Darko Čuš, Mezgovci 64/a; Ivan Črešnik, Anželova 20, Ptuj.
14. februar - Robert Ciglar, Oslu-ševci 14; Anica Primožič, Vičanci 6; Igor Anžel, Vintarovci 21/b; Robert Bračko, Ulica Heroja Lacka 2, Ptuj; Dušan Svenšek, Kozminci 13; Marija Haložan, Obrež 46, Središče ob Dravi; Sabina Kralj, Krčevina pri Vurbergu; Roman Meško, Mezgov-ci 56/a; Jože Janžekovič, Bukovci 27; Maks Potočnik, Volkmerjeva 6, Ptuj; Anica Bedrač, Rimska pl. 15, Ptuj; Natalija Bauman, Potrčeva 28, Ptuj; Romana Jurič, Dornava 115; Robert Portir, Stephensonova
6,	Maribor; Jernej Šenica, Spuhlja 107/a; Martin Potočnik, Kratka ul.
7,	Ptuj; Marjana Rodošek, Sedla-šek 112; Miran Plejnšek, Rucman-ci 30; Vinko Kokol, Dornava 1/a; Daniel Petrovič, Podvinci 124/a; Vlado Cvetko, Formin 32/a; Mitja Krajnc, Zg. Hajdina 96; Alojz Fladung, Destrnik 56; Marko Po-gorevc, Vrhloga 3, Slovenska Bistrica; Ivan Teskač, Arbajterjeva 4, Ptuj; Maksimiljan Senjor, Podgorci 1/c; Samo Lešnik, Majšperk 64; Dragica Gajšek, Vintarovci 73/a; Franc Bezjak, Majšperk 85; Mihaela Svenšek, Kozminci 13; Miran Dominc, Hajdoše 74.
Ptuj • O sežiganju bioloških odpadkov v naravi
Sežiganje vseh vrst odpadkov je prepovedano!
Na 14. seji ptujskega mestnega sveta je Milan Petek, svetnik SDS, dal pobudo, da naj strokovne službe občinske uprave oblikujejo splošno napotilo oziroma nasvet občanom o tem, kako ravnati ob kurjenju bioloških odpadkov v naravi.
Pri tem je priporočil, da naj bo napotilo pripravljeno tako, da ga bo razumel vsak občan, tudi zato, da se bodo občani izognili neljubim ukrepom komunalne inšpekcije v primerih, če bodo zakurili veje z brajd, sadovnjaka ali odpad iz vinograda. Iz odgovora mag. Olge Fekonja je razvidno, da je sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov (papir, karton, plastika, tekstil, pohištvo ...), ki zajemajo tudi zeleni vrtni odpad z zelenic (odpadne veje, trava, listje) po veljavni zakonodaji prepovedano. Nadzor nad tem izvaja občinska komunalna inšpekcija. Skladno z republiško zakonodajo je prepovedano tudi sežiganje ostankov odpadkov s kmetijskih površin in gozdov
Črna kronika
Prehitro v ovinek
21. februarja ob 3.40 se je na lokalni cesti v naselju Vičanci zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba huje telesno poškodovala. 20-letni voznik je vozil neregistrirano motorno kolo po lokalni cesti v naselju Vičanci iz smeri Senešcev proti naselju Savci. Ko se je pripeljal v neposredno bližino stanovanjske hiše v Vičancih, kjer cesta zavije v blagi desni pregledni ovinek, je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal desno v obcestni jarek.
Prevažal ukraden traktor
Policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor so v četrtek, 21. februarja, ob 8.45 na Zgornji Polskavi vozniku tovornega avtomobila, državljanu Romunije, odvzeli prostost in ga pridržali. Ugotovili so, da je imel na polpriklopniku zraven nekaj rabljenih skuterjev, mešalcev za beton in vinogradniškega gose-ničarja še kmetijski traktor, ki je bil pred dnevi ukraden v Italiji.
Poostren nadzor odkril veliko kršiteljev
21. februarja med 12. in 18. uro so policisti na območju PU Maribor izvajali poostren nadzor cestnega prometa, s poudarkom na področju zagotavljanja varnosti pešcev in uporabe varnostnega pasu. V nadzoru, v katerem je sodelovalo 50 policistov, so izvedli naslednje represivne ukrepe:
-	ustavljenih vozil: 393
-	izdanih plačilnih nalogov: 251
-	izrečenih opozoril: 13
-	podanih obdolžilnih predlogov: 9
Foto: Martin Ozmec
Na posameznih področjih, ki so jim namenili poseben poudarek, so izvedli naslednje ukrepe: Varnostni pas:
-	izdani plačilni nalogi: 118
-	izrečena opozorila: 1 Pešci:
-	izdani plačilni nalogi: 11
-	izrečena opozorila: 2
-	podani obdolžilni predlogi: 4
-	ukrepi zoper voznike, ki so ogrožali varnost pešcev: 11
Ur
Foto: Črtomir Goznik
Kljub prepovedim ljudje še vedno pogosto kurijo v naravi.
oziroma je to dopustno pod strogimi in natančno določenimi pogoji, pri čemer mora biti kurišče obdano z negorljivim materialom, v prostoru okrog kurišča ne sme biti gorljivih snovi, kurišče mora biti oddaljeno vsaj 50 metrov od gozda in vsaj 100 metrov od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo vnetljive ali nevarne snovi, kurišče mora biti zavarovano in nadzorovano ves čas kurjenja ali sežiganja. Po končanem kur-
Črna kronika
E
Vlomi
Neznanec je v noči na 22. februar vlomil v kontejner na gradbišču na Kolodvorski ulici v Slovenski Bistrici, odtujil pa je za okoli 3000 evrov različnega orodja. Neznanec je 24. februarja vlomIl v gostinski lokal na Zgornji Haj-dini in iz njega odtujil več žganih pijač in cigaret, registrsko blagajno in prenosno blagajno z denarjem. Lastnika je oškodoval za okoli 2.000 evrov.
Ukradena vozila
Policisti iz Gorišnice so 22. februarja 65-letni domačinki zasegli osebni avto Mercedes A, saj so pri kontroli vozila in dokumentov ugotovili, da je vozilo v evidenci v tujini ukradenih vozil. Policisti na mejnem prehodu v Gruškovju so 23. februraja ob 10.50 zasegli osebni avto Mercedes, ki ga je na mejni prehod pripeljal 27-letni državljan Hrvaške, saj so pri kontroli vozila in dokumentov ugotovili, da je vozilo v evidenci v tujini ukradenih vozil.
Policisti na mejnem prehodu Gruškovje so 24. februarja zasegli osebni avto VW Passat, ki ga je tja pripeljala 46-letna državljanka Nizozemske. Pri kontroli so namreč ugotovili, da je bilo vozilo v evidenci ukradenih vozil.
jenju ali sežiganju je potrebno ogenj pogasiti, kurišče pa prekriti z negorljivim materialom. Prav tako ni dovoljeno uporabljati gorljivih tekočin ali materialov, ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline, ki so tako ali drugače škodljivi za okolje. Sežiganje ostankov s kmetijskih površin in gozdov neposredno nadzoruje Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, tudi komunalni inšpektor je dolžan narediti zapisnik, ki ga nato odstopi pristojnemu republiškemu inšpektorju, če ugotovi, da je nekdo kršil pravila igre oziroma je kuril v naravi, ne da bi pri tem spoštoval natančno določene pogoje, ki jih zahteva sežiganje ostankov odpadkov s kmetijskih površin in gozdov.
"Takšno ravnanje izhaja iz Kjotskega protokola, s katerim se je Slovenija zavezala, da bo sodelovala pri varovanju podnebja in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, med katerimi se na prvem mestu navaja ogljikov dioksid, ki je produkt gorenja," še navaja mag. Olga Fekonja.
MG
Osebna kronika
Rodile so: Andreja Plohl, Bukovci 84/b, Markovci - Ano; Cvetka Mrakič, Smolnik 16/a, Ruše - Tino; Martina Bol-car, Spuhlja 99/b, Ptuj - Paskala; Darja Galun, Stoperce 7 - Gašperja; Sonja Ljubec, Sovjak 59, Sveti Jurij ob Ščav-nici - Vaneso; Klavdija Viraj, Medribnik 20, Cirkulane - Iris; Sabina Irgolič, Strma ul. 11, Benedikt - Danijelo; Lidija Žunkovič, Uskoška ul. 24, Miklavž na Dravskem polju - Lana; Janja Peklič, Cesta na Hajdino 22, Kidričevo - Nikolejo.
Umrli so: Martin Mikša, Zabovci 16/a, rojen 1943 - umrl 7. februarja 2008; Matilda Bombek rojena Šegula, Dornava 55, rojena 1933 - umrla 13. februarja 2008; Terezija Jurgec, rojena Kekec, Bukovci 159 - umrla 13. februarja 2008; Ivan Zavec, Moškanjci 109, rojen 1961 - umrl 14. februarja 2008; Marija Ernejčič, rojena Horvat, Hlaponci 44, rojena 1926- umrla 14. februarja 2008; AlojzKrajnc, Meje 15, rojen 1934 - umrl 15. februarja 2008; Terezija Furek rojena Hajšek, Ptujska c. 26, Pragersko, rojena 1918 - umrla 16. februarja 2008; Stanko Ber, Cesta 8. avgusta 5, Ptuj, rojen 1935 - umrl9. februarja 2008; Marija Mayer, Kungotapri Ptuju 86, rojena 1929 - umrla 16. februarja 2008; Angela Kirbiš, rojena Ogrizek, Zg. Hajdina 71, rojena 1923 - umrla 16. februarja 2008; Zofija Vrabič, rojena Drnovšek, Zgornja Sveča 11, rojena 1926 - umrla 16. februarja 2008.
Od tod in tam
Mihalovci • Zlata poroka zakoncev Brenholc
Foto: Štefan Hozjan
V prostorih lovske družine Veličane sta zlato poroko proslavljala zakonca Cecilija in Franc Brenholc, ki sta se poročila 8. februarja pred 50 leti. Preživljala sta težko otroštvo in nič kaj rožnato mladost. Očeta je pri obeh nadomeščala strogost očimov, zato bi takratne čase najraje pozabila. Živita v Mihalovcih na hišni številki 4, kjer je bila rojena Cecilija, z dekliškim priimkom Zidarič. Na tem naslovu, v prizidku iz leta 1962, sta še danes - živahnejša 72-letna Cecilija in 80-letni Franc, kije nekoliko bolj trhlega zdravja, predvsem zaradi astme. Franc Brenholc je vse do upokojitve, polnih 37 let, služboval na železnici v Mariboru in na Ptuju, Cecilija pa je gospodinjila in za preživetje pomagala sosedom pri kmečkih opravilih. Lastnih otrok nista imela. Posvojila sta takrat triletnega Bojana in leto dni starejšo Mileno, ju vzgojila in izšolala. Milena je poročena in živi v Mihalovcih, Bojan pa s partnerko v Malem Brebrovniku. Cecilija pravi, da ju oba z otroci večkrat obiščeta in so kot velika družina. Zanimivo, da zakonca Brenholc nista nikoli imela avtomobila, pač pa je že vrsto let edino prevozno sredstvo motorno kolo, ki ga uporablja le Cecilija! Vsak dan ali po potrebi se z "mopedom" odpelje po nakupih in drugih nujnih opravkih. Sicer pa nikoli ne mirujeta. Imata majhno posestvo s svinjami in kokošmi. Pravita, da sta zadovoljna. Delita majhne stvari, kiju osrečujejo in se nista nadejala, da bosta dočakala pol stoletja skupnega življenja, saj je bila prehojena pot več kot trnova.
Niko Šoštarič
Napoved vremena za Slovenijo
Če sever konec svečana brije,	J4/-1
nam dobre letine up zašije.
Danes bo na Primorskem pretežno oblačno in megleno, drugod pa povečini jasno. Popoldne se bo pooblačilo tudi v osrednji Sloveniji. Proti večeru bo lahko ponekod v zahodnih Sloveniji rosilo ali rahlo deževalo. Čez dan bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 4, v zatišnih legah malo pod 0, najvišje dnevne danes ob morju okoli 10, drugod od 13 do 19, jutri od 10 do 15, na vzhodu do 17 stopinj C.
V sredo četrtek bo pretežno oblačno, ponekod bo lahko občasno rahlo deževalo. Nekoliko bo hladneje, jugozahodni veter bo ponehal.