Državni zbor. Bonaj, 18. junija. Jugoslovani zopet združeni. Jugoslovanski poslanci so bili v tem zasedanju Io6eni na tri, oziroma na štiri oddelke. Ti oddelki so bili: 1. Slovansko središ6e, h kateremu pripadajo katoliski Slovenci, 2 Čeha in 5 Rusinov (na6elnik dr. Šušteršie); 2. Slovensko-hrvatski klub (načelnik dr. Iv6evi6); 3. Jugoslovanski napredni klub, kamor spadajo dr. Tav6ar, dr. Ferianči6, Plantan, GaberS6ek in 2 Srba; 4. Divjak vitez Berks. Med poslanci prvega in drugega kluba ni bilo radi njihovih narodnih, politi6nih in verskih nazorov skoraj nikake razlike. Zato sta se dolgo 6asa pogajala o tem, da se združita v eden sam klub. To se je zdaj tudi sre6no dognalo. Klub šteje 27 poslancev in se bo moralo na njega bolje ozirati od strani vlade, kakor se Je to godilo do zdaj. Predsednika skupnemu klubu sta poslanca dr. Iv6evi6 in dr. ŠuSterši6, podpredsednika dr. Ploj in Barwinski, zapisnikarja dr. Stojan in dr. Ferri (Hrvat). Slovenski liberalci klubu ne bojo pristopili. Kaj bo storil vitez Berks, ne vemo. On je zdaj na6elnik divjakov. (Divjaki se imenujejo tisti poslanci, ki ne pripadajo nobenemu klubu) Nemški cesar in poslanec Klofač. Nedavno je nemški cesar spregovoril pri neki slavnosti za Poljake silno razžaljive besede. Prusi zatirajo poljsko ljudstvo, kar ga prebiva na Nemškem, na vse mogo6e na6ine. 200 miliionov mark so že potrošili, da pokupijo poljska zemljiš6a ter jih izro6ijo Nemcem v roke. A zdaj zahteva pruska vlada zopet toliko svoto v iste namene. Poljski otroci ne smejo ve6 slišati v šoli ni jedne besede v svojem materinem jeziku; še celo krš6anski nauk se podu6uje v ptujem, nemškem jeziku. Ko so se radi tega zadnji6 poljske matere nekoliko raztogotile, za6eli so jih Prusi tirati pred sodiš6a in v zapor. Pruski Poljaki imajo v pruskem deželnem zboru 14 poslancev, ki se sicer upirajo tem krivicam; a pruski luterani stojijo na strani vlade; edino katoliški poslanci pomagajo Poljakom. Ne premorejo pa katoliški poslanci ni6esar, ker je ve6ina na strani luteranov. Zdaj je tudi nemški cesar sam prišel luteranom na pomo6 ter imenoval Poljake nesramneže. Prete6eni teden je 6eški socijalist Klofa6 radi teh besed, katere ie izustil nemški cesar proti Poljakom, nemškega cesarja ostro prijel ter vprašal ministrskega predsednika, kaj namerava vkreniti nasproti takemu postopanju nemSkega cesarja AVilhelma proti Poljakom. Ministrski predsednik je odgovoril, da na to vpraSanje ne da nobenega odgovora. Zborni6ni predsednik pa je izrazil obžalovanje, da se nahaja v zbornici poslanec, ki tako napada nam prijateljskega vladarja. — Bog nas varuj takih prijateljev! Nemiri v Lvovu. V glavnem mestu Gališkem, v Lvovu, so delavci opustili delo radi prenizke pla6e. Prišlo je do velikih nemirov, tako da je vojaštvo moralo se6i vmes ter delati red in mir. Pri tem je bilo na obeh straneh mnogo ranjencev, nekaj delavcev tudi ubitih. Socijalni demokrat Daszynski je radi tega strastno prijemal vlado, 6eš, da ona nad tem veselje ima, 6e vojaki ubijejo katerega delavca. Ministrski predsednik je branil vladne zastopnike ter obljubil natančno razložiti vse tamoSnje razmere. Razprava o davku na vožne liste. Čehi so se dalje časa ustavljali razpravi o tem davku. Zahtevali so med drugim, da mora vlada poprej, ko se za6ne obravnava o tem novem davku, vrniti »jim odvzete jezikovne pravice. Ker so že za6eli obštrukcijo, je to 6eškega ministra dr. Režek-a tako razburilo, da je izstopil iz ministerstva. Po najnovejših sporo6ilih pa cesar ne privoli k njegovemu odstopu. Čehi so nehali od obštrukcije ter privolili, da se je za6ela razprava o vožnih listih. Ta davek bo nesel državi kakSnih 12 milijonov kron na leto. S temi novimi dohodki ho6e vlada pokriti primanjkljaj z 2 milijonoma kron, ki bo nastal, ker se s 1. januarjem 1903 odpravijo državne mitnice, se bojo zboljšale pokojnine uradnikov, uradniskih vdov in sirot, in pomnožila pla6a diurnistov in avskultantov. Združena kluba Hrvatov in Sloyencev ne glasujeta za to postavo, ki nalaga nižjim slojem prebivalstva nova bremena. Na6elnik jugoslovanskib naprednjakov je govoril za sprejem te postave. Jugoslovani so sicer vsi za odpravo mitnic in za bolišo plačo državnih uslužbencev, mislijo pa, da se morejo stroSki za te stvari poiskati kje drugje, ne pa pri ljudstvu, katero že komaj prinaša težo dozdajSnjih davkov. Podonavska parobrodna družba. Država je tej družbi dajala v zadnjem desetletju po pol milijona kron na leto podpore. Zdaj pa predlaga, naj se ta znesek zviša na 1 milijon 200.000 kron na leto. Vlada namre6 meni, da je družba neobhodno potrebna, da se izdelki naše industrije razpečavajo v podonavskih deželah. Za naSe dežele pa, kjer se žito pridejuje, je na škodo, ker po nizki ceni uvaža semkaj ogersko žito. Vsenemški poslanci trdijo, da se pri družbi godijo razne goljufije in bi družba stajala lahko tudi brez državne podpore. Vlada ie hotela, da se nova pogodba, katera naj traja za prihodnjih 10 let, še v tem zasedanju v zbornici dožene. Temu pa vsenemški poslanci nasprotujejo z vso odlo6nostjo ter grozijo z obštrukcijo. Trgovinski minister baron Call je opozoril na nasledke, ki bojo slabi za našo državo, 6e se pogodba še v tem zasedanju ne odobri. Skoraj gotovo pride na vrsto še le v jesenskem zasedanju. Poslanec Malik. Prete6eni teden je ta mož govoril v zbornici skozi celih 7 ur. Pravijo, da so mu njegovi tovariši Vsenemci obljubili ve6 steklenic šampanjca, če bo zdržal skozi 7 ur. No in o 6em je govoril? O zajcih. Preganjal je liberalne in klerikalne zajce, povedal, da zajci imajo tudi bolezen v trebubu. To je bila tudi vsenemška obstrukcija, ki }e državi stala 4250 goldinarjev. Ravno ta Malik je napovedal še ve6 drugih govorov, enega proti zlorabi lece, drugega proti štolnini; napovedal je, da prihodnji6 bo govoril skozi 10 ur zaporedoma. Kdo ga bo poslušal? Tako brezplodno govori6enje je grozna potrata 6asa. Prigodilo se je, da govornika ne posluša nobeden poslanec — samo ubogi stenografi morajo zabelježiti vsako besedico, katero izusti govornik — za svoje volilce. Odpis davkov. Čeravno se je vlada hudo protivila, vendar se je sprejela postava, katero je zbornici predložil Mlado6eh dr. Dyk, vsled katere se bojo davki morali odpisati pri zemljiSču, katero je poškodovano po kateri koli uimi. Do zdaj namreč so se odpisali davki, če je vsaj četrti del parcele bil poškodovan. Po novi postavi se bojo odpisali tudi takrat, Ce je manj kakor četrti del parcele bil poškodovan. Vlada se je tudi morala zavezati, da bo to postavo dala potrditi presvitlemu cesarju, ker bi sicer Mladočehi ne bili pripustili obravnave radi davka na vožne karte. Hiše za delavce. Sprejela se je nova postava, vsled katere zavživajo nove hisice, katere se zidajo v porabo delavcem, mnoge ugodnosti. Pri tej obravnavi je pa Stajerski poslanec Hageahofer izrekel željo, da se naj ozira ne le samo na ugodnosti delavcev, temveč tudi na korist kmetskega stanu. Nov tiskovni zakon. Jako važen postavni načrt je predložil ministrski predsednik, vsled katerega se bo odpravila prepoved, prodajati časnike in tiskovine. Se bo poojstrila kazen proti tistim, ki po časnikih kradejo čast svojemu bližnjemu in se tiskovne pravde vzamejo porotnikom ter se iste izročijo navadnim sodnikom. Zadnja določba je gotovo najvažnejša. Porotniki so navadno oproščali svoje somišljenike, a obsojali svoje nasprotnike. Navadni sodniki bojo — vsaj tako se pričakuje — pravičneje postopali. Sklep državnega zbora. Najbrž se sklene državni zbor 18. junija. Zboroval je celih 8 mesecev. Mnogokrat se je mislilo, da se razbije vsled obštrukoije te ali one stranke; toda ministrski predsednik je pokazal svojo umetnost ter odpravil nevarnosti, katere so pretile zbornici. Gospodska zbornica ima Se 20. t. m. sejo, v kateri bo pritrdila nekaterim postavam, ki so se sklenile v poslanski zbornici. Postavo zastran terminske kupčije z žilom bo gosposka zbornica nekoliko spremenila in pride ta zadeva v jesenskem zasedanju Se enkrat pred poslansko zbornico. Dne 21. junija se imajo sniti deželni zbori.