SfcčAdzL ZELEZAR Leto XXII. SEPTEMBER 1982 St. 17 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE Dolga je bila pot do samoupravljanja Borba delavskega razreda je v tej ali oni obliki vedno vsebovala tudi boj za večje priznanje proizvajalca kot aktivnega dejavnika v proizvodnji. Ta zahteva delavskega razreda pa je bila ustavno uzakonjena kot njegova pravica šele z delavskim samoupravljanjem. S to ustavno pravico delavec dokončno izgublja vlogo podrejenosti v družbi. Znova se združuje s proizvajalnimi sredstvi, ki jih delo ustvarja in tudi uporablja. Proizvajalna sredstva kot kapital mu niso nič več odvzeta. Ne more se vrniti neki vladajoči sloj ali pa razred, ki bi mu določal pogoje dela in življenja. S tem pa, ko proizvajalci sami. uporabljajo proizvajalna sredstva, se tudi sami združujejo na nov način. Ne združuje jih niti kapitalist niti državni aparat. Znano je, da so idejo delavskega samoupravljanja v zgodovini že neštetokrat obravnavali in jo poskušali uresničiti na različne načine. Tako imenovani utopični socialisti v 18. in 19. stoletju Claude Saint Simon, Charles Fourier in Robert Owen so že obravnavali zamisel samoupravljanja. Prvi praktični poizkus ideje samoupravljanja predstavljajo dogodki Pariške komune, ko so delavci v francoskem glavnem mestu od 18. marca do 28. maja 1871 upravljali tovarne, ko so predhodno vrgli z oblasti buržuazijo, z dekretom revolucionarne oblasti, naj delavci prevzamejo v začasno upravo podjetja, ki so jih zapustili njihovi lastniki. Pozneje sta Marx in Engels obdelala izkušnje Pariške komune in na tej podlagi postavila globalna načela nadaljnjega uresničevanja delavske samouprave. Svoj delež k uresničitvi zamisli delavskega samoupravljanja je prispevala tudi Oktobrska revolucija v Sovjetski zvezi in to po organih delavske kontrole. V različnih oblikah se zamisli delavskega samoupravljanja pojavljajo pozneje v posameznih razvitih kapitalističnih državah že po prvi svetovni vojni, tako so v Avstriji leta 1919 sprejeli zakon o tovarniških svetih. Še bolj je ideja o samoupravljanju zaživela po II. svetovni vojni. Seveda pa so oblike soodločanja delavcev v kapitalističnih podjetjih po vsebini in obsegu okrnjene, to je posvetovalnega značaja, dejstvo pa je, da dobivajo vse širši razmah. V političnih programih mednarodnega delavskega gibanja postajajo zahteve delavcev po soodločanju pri upravljanju podjetij bistvena postavka. Organiziran proletariat si je idejo samoupravljanja zapisal na svojo borbeno zastavo pod geslom: »Tovarne delavcem!« Znano je, da je bila naša odločitev za uresničitev tega gesla zgodovinska in da smo se s tem korakom oddvojili od poti, ki jo je zagovarjal in uresničeval Stalin, to je pot krepitve države in birokratskega centralizma. Mi smo se odločili za pravilen razvoj socialistične države na podlagi stališč zgodovinskega materializma, zakaj predaja upravljanja tovarn v roke neposrednim proizvajalcem pomeni začetni korak prenašanja funkcije upravljanja gospodarstva z države na družbo. Uresničevanje samoupravnega sistema pa je seveda zapleten postopek, težka odgovornost in dolga pot. Vsega tega pa smo se pri nas zavedali in vztrajali na začrtani poti. Ta velika prelomnica pričenja s sprejetjem Temeljnega zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih na rednem zasedanju Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije 27. junija 1950. Ta zakon je bil uveljavljen 12. julija 1950. V septembru in oktobru tega leta so v delovnih kolektivih že izvolili delavske svete in upravne odbore. OB OBLETNICI Prvi delavski svet v naši železarni je bil izvoljen 6. septembra 1950, za predsednika DS pa tov. Tugomer Voga. Prvo zasedanje delavskega sveta je bilo 13. septembra t. 1„ ko je bil izvoljen prvi upravni odbor podjetja in za predsednika tov. Franc Spolenak. Predstavnik oblasti, dipl. ing. Kotnik je 17. septembra 1.1. izročil na svečani seji ključe podjetja predsedniku DS. 20. septembra 1960 so bili izvoljeni prvi obratni delavski sveti, kar pomeni začetek uvajanja ekonomskih enot. Tako so bile postavljene pred člane delovnega kolektiva izredno zapletene, težavne naloge, znašli smo se v izredno zahtevni šoli življenja in gospodarjenja. Zakaj samoupravljanje ne more biti samo stvar delovnih kolektivov, samoupravljanje proizvajalcev je vse bolj prehajalo na različno gospodarsko dejavnost širših politično-teritorialnih skupnosti, na občine, okraje in npr. po zborih proizvajalcev in drugih organih. Šele sedaj, s tega vidika je bilo dojemljivo, da postajajo proizvajalci ne le vodilni subjekt gospodarjenja v podjetju, ampak celotnega gospodarstva. Proizvajalci so postali odgovorni za celotni razvoj proizvajalnih sil v naši deželi. Tako so se posamezne gospodarske organizacije začele povezovati v enoten gospodarski sistem, proizvajalci in delovni kolektivi pa v družbeno skupnost vseh proizvajalcev. Ker pa gospodarske organizacije ne morejo same rešiti vseh gospodarskih problemov se združujejo po strokovnih vidikih v zbornice, poslovna združenja in v skupnosti gospodarskih organizacij. Šolanje v praksi se je nadaljevalo, proizvajalci so dozorevali v vedno bolj izkušene gospodarje. Delavski svet naše železarne je sprejel 20. septembra 1961 razvojni investicijski program podjetja. Taje vseboval modernizacijo in mehanizacijo proizvodnje, obenem pa izboljševanje pogojev dela, povečanje proizvodnih zmogljivosti, z uvedbo sodobnih tehnologij, ki omogočajo višjo proizvodnjo in znižanje proizvodnih stroškov, hkrati pa je program zajemal povečanje stopnje specializacije in fmalizacije. Razumljivo je, da so to izredno zahtevni načrti in odgovorne naloge, o katerih so razpravljali in odločali organi delavskega samoupravljanja. Ti načrti so zahtevali izkušenega, zavednega samoupravljalca, njegovo izredno prizadevnost, trezno, zrelo razmišljanje, resno poglabljanje v tako zapletene gospodarske, samoupravljalske zadeve in končno - dozorelo zavest o odgovornosti slehernega člana organov samoupravljanja, saj je šlo pri vsem tem za resnično pomembne in življenjsko važne zadeve, za važne odločitve. (Nadaljevanje na 2. strani) Obisk delovne skupine CK ZK Slovenije V torek, dne 31. 8. 1982, je Železarno Štore obiskala delovna skupina 'CK ZKS, v kateri so bili: Josip Košuta, Štefan Korošec, Katja Vadnal, Alenka Kocjan, Franci Križan in Sašo Škulj. Obisk delovne skupine spada v vrsto aktivnosti CK ZKS, ki skuša z neposrednim dialogom razgovorov v delovnih organizacijah ter družbeno-političnih skupnosti, predvsem pa s komunisti, ugotoviti dejanske razmere v gospodarstvu in kako komunisti uveljavljajo sprejete sklepe kongresov ZK v praksi. Poleg sekretarjev osnovnih organizacij ZK Železarne Štore so na razgovoru bili tudi člani KPO in nekateri vodje TOZD in DS, DPO Železarne Štore in samoupravnih organov DO. Navzoč je bil tudi tov. Uršič, predsednik KPO SOZD SŽ, vil naše podjetje tako v organizacijskem kot poslovnem pogledu. Predvsem se je v predstavitvi DO opiral na naša prizadevanja pri uresničevanju planskih nalog s posebnim poudarkom na izvozni usmerjenosti, zniževanju stroškov, zaposlovanju ter investicijskih programih. Posebej je ocenil rezultate poslovanja v I. polletju 1982 in nalogam pri saniranju izgub, ki so nastale v TOZD MO in TOZD TT. Seznanilje navzoče o prozadevanjih zmanjševanja uvozne odvisnosti za traktorje in povedal, da se z novimi traktorji tip 502 in 504 ta odvisnost zmanjšuje in bo znašala le še okoli 10 °/o. Seveda pa s tem problematika sestavnih delov traktorjev še ne bo rešena, saj so težave tudi z domačimi kooperanti. Delovno predsedstvo od leve: Vadnalova, Košuta, Burnik, Korošec in Ilc. ter člani občinskih organov konference ZK in izobraževalnih institucij občine Celje. V uvodnem delu razgovora je tov. Burnik, predsednik KPO ŽŠ, predsta- Ocenil je tudi naša prizadevanja pri uresničevanju dohodkovnih odnosov in nagrajevanju po delu ter o izplačanih osebnih dohodkih. ZGODOVINA IZUMOV ŽARNICA (Nadaljevanje s 1. strani) Naš koncept nadaljnjega razvoja in investicijske izgradnje, je dejal, je jasno opredeljen in ga bomo realizirali v smislu dogovorov in finančnimi zmožnostmi kolektiva. O samoupravnem organiziranju in delovanju samoupravnih organov ter delegatskega sistema je navzoče seznanil tov. Čagalj, predsednik DS DO, o delu družbenopolitičnih organizacij pa tov. Leskovšek, predsednik akcijske konference ZK Železarne Štore. Tov. Zelič je obširno poročal o politiki kadrovanja, izobraževanja in štipendiranja za potrebe delovne organizacije. Posebno je ocenil razmere s področja usmerjenega izobraževanja, pri čemer je menil, da smo v Železarni Štore pravzaprav to obliko že izvajali in nas ni doletela nepripravljene. Smo med največjimi štipenditorji v občini Celje in verjetno tudi v Sloveniji, saj letno štipendiramo 400 štipendistov, v šolskem letu 1981/82 440 in 111 za študij ob delu. V razpravi so sodelovali: tov. Košuta, izvršni sekretar CK ZKS. V uvodnem delu je omenil namen obiska v ŽŠ in ugotovil, da so podani podatki in ugotovitve referentov ter izmenjava mnenj in izkušenj v teh razgovorih ko- ristne tako za CK kot tudi za nas v ŽŠ. Pri tem je opozoril na nekatere probleme, ki zavirajo hitrejše uveljavljanje naših stabilizacijskih prizadevanj. Osnovno vodilo vseh teh prizadevanj je v večji aktivnosti ZK. Še vse preveč stoje komunisti ob strani dogajanj v našem družbeno-političnem in ekonomsko gospodarskem sistemu. Komunisti se morajo zavedati, da so nosilci vseh akcij in moramo od njih to tudi zahtevati. Komunisti se morajo angažirati v vseh oblikah prizadevanj za boljše gospodarske in poslovne uspehe, posebno pa na področjih boljših proizvodnih 'rezultatov, delovni disciplini, medčloveških odnosov, medtozdovskih odnosov in služb, dohodkovnih odnosov, ne samo med TOZD in TOZD-DSSS temveč tudi navzven, posebno pa s trgovino. Posebno skrb moramo posvetiti nagrajevanju po delu in rezultatih dela. Komunisti morajo oceniti tudi realne možnosti nadaljnjega razvoja in se zavedati, da morajo pri oceni izhajati iz realnih možnosti današnjega trenutka. Predvsem naj bodo plani investicij dogovorjeni v SOZD Slovenske železarne, v slovenskem in jugoslovanjskem prostoru. Tov. Haler Ferdo, TOZD valjarna II, je kritično ocenil prizadevanja ob vključevanju delavcev v članstvo ZK Poleg tega je v razpravi še podrobneje ocenil gospodarjenje, poslovne uspehe, izvozno usmeritev, izobraževanje in kadrovanje v njihovi temeljni organizaciji, valjarni II. Tov. Tucič iz DS PP je v razpravi smatral, da premalo vrednotimo ustvarjalno delo strokovnega kadra in njihovega doprinosa k poslovnem uspehu. Tov. Uršič, predsednik KPO SOZD. Ocenil je polletne rezultate poslovanja SOZD SŽ in težave s katerimi se srečujemo v SŽ. Opozoril je na nekatere sistemske rešitve in specifičnosti problemov v črni metalurgiji, o vlogi reševanja in skupnega razreševanja problemov z družbeno-političnimi organizacijami. O razvoju SOZD SŽ je pri tem omenil, daje le-ta vsklajeh, poudaril pa je nelogičnost kreditiranja bank, saj te dajejo enako višino 30 % kredita privatniku in OZD. Predvsem pa je menil, da bi vsklajenem razvoju ob upoštevanju lastnih zmožnosti razvoja bila stabilizacija veliko boljša. Navedel je tudi podatek, da v dogovoru plana federacije za črno metalurgijo ni ničesar omenjenega o planih SOZD SŽ. Poudaril je zavestno, odločitev DO v SOZD v izvozno usmeritev, pri tem pa menil, da bi morala biti uvedena selektivna razpolagalna pravic z devizami. Štefan Korošec, član CK ZKS. Predvsem je ocenil zaostrene gospo- darske razmere in priprave na nove dodatne ukrepe, ki jih pripravljajo v zveznem merilu. Posebno je opredelil vlogo članov ZK v intenzivnejših prizadevanjih reševanja težav. Po kongresih ZK mora biti aktivnost komunistov večja, akcijska, pri čemer morajo biti komunisti v ospredju vseh dogajanj. Nujno je med delavci zagotoviti zaupanje v naš sistem in razreševanja gospodarskih težav. Pri tem moramo krepiti samoupravni sistem, obvladovanje političnih in gospodarskih razmer, spoštovanje dogovorov in sporazumov, dohodkovnih povezanosti, nagrajevanju po delu, nagrajevanja kreativnega dela, odnosov do dela in družbenih sredstev. Ocenil je naša prizadevanja v poslovanju, pri tem ugodno ocenil usmeritve v TT ter dejal, da o sankciji tovarne traktorjev ni govora. Posebno pozornost moramo komunisti posvetiti organizaciji dela, kvaliteti gospodarjenja, iskanju notranjih rezerv, delovni disciplini, odnosu do družbene lastnine, vlogi DPO, družbeno-političnem usposabljanju in pravilnem nagrajevanju po delu, pri čemer morajo biti ,OD v skladu z družbenimi dogovori. Vsekakor je potrebno, da smo komunisti aktivnejši, da se bo naše delo odražalo med delavci in da bomo dogovorjeno tudi naredili. Joseph Wilson Swan (1824-1914) je rekel, daje prvič pomislil na električno razsvetljavo med nekim predavanjem v Sunderlandskem Atheneumu. Ker je veliko bral, je med drugim naletel tudi na opis aparata, ki oddaja električno svetlobo s pomočjo nepretrgane kovinske ali ogljene nitke v brezzračnem prostoru. Swan je kmalu spoznal, daje pri izdelavi električne svetilke s tanko nitko potrebno upoštevati tri pomembne dejavnike. Najprej je bilo potrebno poskrbeti za ustrezen vir elektrike. Potem je bilo treba najti snov, iz katere bi izdelali nitko, ki bi bila takšna, da bi ustrezala proizvodnim razmeram in bi prenesla visoko temperaturo. In ker bi nitka takoj zgorela, če bi bilo v svetilki kaj zraka, je bilo potrebno izboljšati vakuumsko črpalko. Okoli leta 1848 je uporabljal izbrane papirje, narezane na trakove, ki so bili včasih prepojeni s sladkornim sirupom, smolo ali drugimrtekočinami; vse to je zavil v gmoto zdrobljenega oglja in segreval do visoke temperature v lončarski žgalni peči. Ti poskusi so trajali več let in 18. decembra 1878 je na sestanku društva kemikov v New-Castel-on-Tyne že lahko pokazal ustrezno svetilko s tanko ogljikovo nitko v vakuumu. Vse do leta 1881 se mu ni posrečilo, da bi začeli množično izdelovati njegovo svetilko. Medtem je ameriški izumitelj Thomas Alva Edison proučeval isti problem in tudi približno v isti smeri. Edison navadno velja za izumitelja žarnic, toda strogo vzeto je treba dati prednost Swanu. Edisonova ogljikova žarnica - ki je uporabljala zoglenelo bombažno nit - se je prižgala 21. oktobra 1879 in je gorela nepretrgano štirideset ur. S svojim običajnim občutkom za reklamo je Edison zmagoslavno razsvetlil glavno ulico svojega rojstnega mesta Menlo Parka v New Jerseyu z žarnicami, zahteval patent in jih začel izdelovati v velikih količinah. Nazadnje sta se konkurenčni družbi združili v podjetje Edison and Swan United Electric Co. (Iz knjige Heureka) Med črvi. Sinek črv vpraša mamo: »Kje je sestra?« »Na vrtu nabira solato.« »In kje je oče?« »Šel je lovit ribe«, odvrne črvovka. - Očka, tovarišica nam je povedala, da so v starih časih plačevali s kravami in ovcami, predvsem davek. Ali je to res? - Seveda sinko. - Ampak očka, kako so pa te živali spravili v denarnice? Pogled na udeležence razgovora (Nadaljevanje s 1. strani) Pri vsem odgovornem delu pa je bilo treba vztrajati in nadaljevati zastavljeno pot. To so pokazali naslednji koraki, z novimi, važnimi samoupravnimi sklepi: 15. julija 1966 sklep delavskega sveta o prehodu na 42-urni delovni teden. Zatem smo se na referendumu 15. septembra 1969 odločili za združitev v združeno podjetje Slovenske železarne; 30. 9. 1969 je sledil svečani podpis pogodbe o združitvi, v dneh od 9. do 11. aprila 1973 pa smo na zborih delovnih ljudi sprejeli sklepe o ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela in organizacije skupnih službe. Tako je bilo seveda tudi v delovnih organizacijah širom po naši domovini. Razvijali smo se v prave gospodarje, ki se ne ustrašijo nobenih zaprek, na pridobljenih izkušnjah smo razvijali samoupravljanje. Nastajal in rasel je interes, da sprejemamo takšne ukrepe, s katerimi je mogoče vedno dosledneje upravljati in uveljavljati načelo delitve po delu na vseh ravneh. Samoupravni odnosi postajajo vedno bolj odločujoči na področju dela in gospodarjenja. V pogojih delovanja zakonov blagovnega gospodarstva so se in se še razvijajo odnosi in razumevanje za boljšo tehnično opremljenost, za izboljšanje strukture proizvodnje, obenem za doseganje večje gospodarske učinkovitosti dela. Z vsemi temi stremljenji pa je rasla in še raste skrb za boljšo strokovno, gospodarsko in politično razgledanost, to je postala že osnovna naloga in prizadevanje v pogojih samoupravljanja. Obenem z razvijanjem delovne zavesti je bilo zaznavno prizadevanje za dvig storilnosti dela pa družbena aktivnost zaposlenih, sistem in metode dela samoup-ravljalcev in samoupravnih organov, ki so se kazale tudi v stiku z volilci, v sistemu in izpopolnjevanju sistema informiranja - in še bi lahko naštevali. Danes nanfje jasno, da se v samoupravljanju pravzaprav v bistvu na revolucionarni način rešujejo tudi konflikti v borbi novega s starim, naprednega z zaostalostjo. Torej gre hkrati za proces družbene in miselne preobrazbe proizvajalca in vseh ostalih državljanov, vemo da gre za osebno in kolektivno odgovornost, saj je pri nas ustvarjeno ozračje, v katerem vsak posameznik oblikuje svoj odnos do odgovornosti, do skupnega, do skupnih interesov. Zavedati se pač moramo, da v praksi še niso uresničena vsa načela, ki so zapisana v političnih programih pa tudi v ustavi, ampak je praksa obremenjena s številnimi protislovji, slabostmi in tu pa tam z odstopanji. Tu pa so poklicane družbeno-politične organizacije, da aktivno delujejo za odpravo različnih deformacij in sproščajo pobudo delavcev in ostalih državljanov, s tem pa ustvarjajo vsestranske pogoje (formalno-pravne, politične, materialne), za hitrejše in uspešnejše vključevanje delavcev in ostalih krajanov v samoupravni mehanizem. Jasno je, daje pri tem zelo pomembna aktivnost sindikatov, SZDL in drugih družbenopolitičnih dejavnikov. Samo tako bomo lahko ugotavljali tudi letos, da ima samoupravljanje v naši družbi že globoke korenine, ker pa temelji na humanih idejah, ima še prav posebno vrednost. Danes se samoupravno udejstvujemo tudi izven delovnih organizacij, v krajevnih skupnostih, v njihovih delegacijah, v družbeno-političnih organizacijah, v občinah in v samoupravnih interesnih skupnostih. Zadovoljivo rast samoupravljanja pomeni vloga vseh teh dejavnikov, povezava vseh različnih interesov in potreb, celovit sistem samoupravnih in demokratičnih odnosov, čim boljše sodelovanje med vsemi temi dejavniki. V tem pa je tudi poroštvo za uspešno premagovanje vseh ovir in težav na naši poti v boljši jutrišnji dan. R. U. Predstavljamo vam Stojan Ivan s sprejetimi priznanji za ugotavljanje prispevka delavcev in rezultatov dela, samoupravno organiziranost združenega dela, inovacijsko in raziskovalno dejavnosat, življenjske razmere delavcev, izobraževanje, usposabljanje delavcev za doseganje boljših rezultatov dela, organiziranost sindikatov, kadrovsko politiko, mednarodno dejavnost ter ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Novo sindikalno vodstvo čaka torej obilo dela in odgovornosti. Da pa bo to uspešno je odvisno od sodelovanja z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, strokovnimi službami, poslovodnimi delavci in samoupravnimi organi, kar je ob zaključku poudaril novizvoljeni predsednik KO SOZD SŽ tov. Gozdnikar Mirko. Predstavljamo vam novo sindikalno vodstvo SOZD SŽ: Predsednik koordinacijskega odbora sindikata SOZD je naš sodelavec tov. Gozdnikar Mirko iz TODZ Vzdrževanja, njegov namestnik pa je tov. Režek Stanko iz Plamena Kropa. Predsedniki posameznih komisij pri KO sindikata SOZD pa so: - Komisija za šport in rekreacijo, tov. Oven Janez, Žel. Jesenice - Komisija za kulturo, tov. Judež Ivan, Železarne Štore - Komisija za inovacije, tov. Krosi Dušan, Železarna Štore - Komisija za borce, tov. Šipek Mitja, Železarna Ravne - Komisija za invalide, tov. Mlinarič Božidar, Železarna Jesenice - Komisija za odlikovanja in priznanja, tov. Hozjan Jože, Veriga Lesce - Komisija za kadrovska vprašanja, tov. Pfajfer Jože, Veriga Lesce - Komisija za družbeni standard, tov. Pančur Božo, Železarna Jesenice - Komisija za družbeno ek. odnose, tov. Štampar Ludvik, Žel. Ravne - Komisija za požarno varnost, tov. Rems Vitomir, Veriga Lesce - Predsednik nadzornega odbora, tov. Motoh Anton iz Železarne Štore. T. A. Danes vam predstavljamo STOJAN Ivana iz livarne II, kjer je zaposlen kot delovodja čistilnice, ki se je plasiral na Zvezno tekmovanje kovinarjev kot livar. Zvezno tekmovanje kovinarjev bo od 8. do 11. oktobra 1982 v Titovi Mitroviči. Tovariš Stojan se je na to tekmovanje uvrstil iz republiškega tekmovanja kovinarjev, ki je bilo v Črnomlju, tuje med 19 livarji iz cele Slovenije zasedel odlično drugo mesto. Na republiško tekmovanje se je uvrstil z zmago na našem internem tekmovanju kovinarjev, ki je veljalo tudi kot občinsko tekmovanje. Povprašali smo ga kako je dosegel takšen uspeh na republiškem tekmovanju. Dejal je, bilo je zelo težko. Izdelati smo morali jedro in formo za ulitek, dimenzije 350 X 250 x 250 mm. Pri izdelavi tega ulitka mi je največ težav povzročalo jedro, ker na njem do-sedaj nisem veliko delal. Poleg tega pa takšno tekmovanje zahteva od livarjev tudi veliko iznajdljivosti in spretnosti saj je delovni prostor kot tudi oblika ulitka, ki ga je potrebno napraviti popolnoma neznan. Moram reči, daje bila potrebna pri izdelavi ulitka in na tekmovanju tudi sreča. Livarje namreč del umetnika, saj je vsak ulitek nekaj posebnega. Zanimalo nas je, kaj vse se je ocenjevalo na tekmovanju livarja. Povedal nam je, da se ocenjuje hitrost izdelave odlitka poleg tega pa še sama forma, tj. izgled in trdota. Važna pa je izbira ustreznega dovodnega in napajalnega sistema glede odlitka pa se ocenjuje njegov izgled, tj. hrapavost, eventualne zamaknitve, razni vključki, možna mehurjavost itd. Vprašali smo ga tudi, kaj meni na splošno o tekmovanjih kovinarjev. Odgovoril je: »Takšna tekmovanja so zelo koristna in jih je za pozdraviti. Čeprav lahko rečem, da so zelo naporna ne toliko fizično kot pri tem trpijo živci, saj se zavedaš odgovornosti, da predstavljaš svojo tovarno in ti ni vseeno, kako se boš izkazal. Res je sicer, da sem tekmoval dosedaj že petkrat vendar pa vsako tekmovanje kovinarjev predstavlja velik živčni napor. Za tekmovanje kovinarjev v naši delovni organizaciji bi dejal, da je potrebno, da na njem sodeluje več livarjev, predvsem iz livarne I. Vem, da so v naši delovni organizaciji zelo dobri livarji«. Glede uvrstitve na Zveznem tekmovanju pa je prišla do izraza njegova skromnost, ko je dejal: »Kako se bom uvrstil na Zveznem tekmovanju, ne morem nič reči, ker predvidevam, da bo na tekmovanju potrebno narediti zelo zahteven odlitek, prav tako pa je tudi vprašanje peskov. Po mojem bo že uspeh, če bom med pryimi desetimi od 16 udeležencev, tj. po dva iz vsake republike in avtonomne pokrajine. Zavedam se svoje odgovornosti na tekmovanju, kjer se ne bom potegoval samo za svoj ugled ampak predvsem ugled Železarne Štore, kot tudi slovenskih železarn«. Na koncu našega razgovora smo tov. Stojanu Ivanu zaželeli čimboljši uspeh na zveznem tekmovanju kovinarjev z upanjem, da bo res dobro zastopal vse naše livarje kot tudi ostale zaposlene naše železarne. PO Iz SOZD Slovenske železarne V Železarni Jesenice je bila 26. maja programsko-volilna konferenca koordinacijskega odbora sindikata SOZD Slovenske železarne. Delegati so po pozdravnem govoru dosedanjega predsednika KO tov. Košak Franca, sprejeli Poslovnik o delu volilne konference. Poročilo o dosedanjem delu je podal tov. Košak. V poročilu se je dotaknil vseh dejavnosti v prejšnjem mandatnem obdobju: oskrbe s surovinami, inovacij, varstva pri delu, investicij, izkušenj, ki so si jih pridobili preko celega leta in zapažanjih na posameznih 00 sindikata. Vse to in še več, kar je bilo v poročilu navedenega je bila osnova za temeljite razprave, v katerih so sodelovali udeleženci konference. Po razpravi so razrešili dosedanji KO sindikata in komisije pri KO ter izvolili novo vodstvo. Delegati so sprejeli program dela oz. usmeritve KO za naslednje mandatno obdobje 1982-1984, ki zajema mnoga področja: pridobivanje dohodka, samoupravno družbeno planiranje, uveljavljanje svobodne menjave dela, osnove in merila Naš delegat na X. kongresu Zveze sindikatov Slovenije Leskovšek Zlatko zaposlen v TOZD Mehanska obdelava nas bo zastopal na X. kongresu Zveze sindikatov Slovenije, ki bo potekal od 11. do 13. 10. 1982. Tov. Leskovšek je aktiven pri družbe-no-političnem delu in je trenutno član Izvršnega odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin obč. Celje. Prav tako pa je tudi član republiškega odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin. V Železarni Štore opravlja trenutno funkcijo predsednika akcijske konference ZK. Aktiven je tudi na nivoju TOZD kot tudi v Krajevni skupnosti. V osnovnih organizacijah sindikata prav sedaj teče predkongresna aktivnost v kateri je ena glavnih nalog, da se oceni delo sindikalne organizacije med obema kongresoma. Tov. Leskovška smo vprašali kako on ocenjuje delo sindikalne organizacije v naši delovni organizaciji. LESKOVŠEK: Delavci smo se med obema kongresoma v glavnem držali sklepov prejšnjega sindikalnega kongresa, vendar je ostalo veliko odprtih vprašanj in nedorečenih sklepov, ki se tičejo razvoja samoupravnih odnosov vpliva delavcev na delitev dohodka, pri nagrajevanju delavcev - nagrajevanje po delu in pri vlogi sindikata na področju družbenega standarda in inovacij. To so tudi glavna področja na katerih nismo dosegli ciljev, postavljenih na prejšnjem kongresu. ŽELEZAR: Zakaj nismo dosegli ciljev, ki jih je pred nas postavil prejšnji kongres Zveze sindikatov? LESKOVŠEK Vzrok je seveda v nas samih, še vedno se opaža premajhen vpliv sindikata pa tudi članov ZK, na kreiranje politike v delovni organizaci- ji, kar je predvsem posledica lastnih slabosti. Še vedno je v osnovnih organih organ, sindikata opaziti premajhno demokratičnost dela oz. stališča celotnega članstva se premalo upoštevajo in še vedno je prisotno forumsko odločanje v ožjih sredinah. Potrebno je, da se razširi krog aktivnih članov v akcijah sindikatov. Slabo je, da delo sindikata počiva na nekaj aktivnostih ob tem, da imamo o sindikatu opraviti z množico neaktivnih članov. V tem je vzrok, da imamo še celo vrsto nerealiziranih sklepov, kar vpliva na članstvo zelo negativno, saj so potem neaktivni, ker ne vidijo pravega haska od prizadevanj, ki jih vložijo ob posameznih akcijah sindikata. Lahko rečemo, da se v osnovnih organizacijah sindikata premalo vztraja na tem, da se sklepi reorganizirajo in da se ne zahteva odgovornost poslovodnih delavcev, strokovnih služb, članov ZK in članov Zveze sindikatov za realizacijo sklepov. Praksa je, da se sprejemajo vedno novi in novi sklepi, ki so v bistvu že sprejeti ne gleda pa se na to ali so realizirani. ŽELEZAR: Kongres poteka v zelo težki gospodarski situaciji. Delavci veliko pričakujemo od njega kaj mislite, da bo kongres še posebno poudaril ob tej situaciji. LESKOVŠEK Težka gospodarska situacija zahteva od vseh nivojev sindikata še večjo angažiranost in konkretne akcije. Predvsem to bo moralo biti poudarjeno v sklepih kongresa. Smeri reševanja problemov bodo morale biti nakazane po samoupravni poti. S tem, da se krepijo samoupravni odnosi. Strmeti bo potrebno za krepitev medsebojnih odnosov, ker le enotni bomo sposobni rešiti probleme v proizvodnji in izven nje. Sindikat mora vztrajati na tem, da so delavci temeljito seznanjeni z vsemi problemi, ki so prisotni in pretijo, da se bodo razrasli; ne samo z evidentiranjem teh problemov ampak tudi z angažiranjem delavcev doseči, da se rešujejo. ŽELEZAR: V procesu stabilizacije so tudi v naši organizaciji določeni problemi, ali bi lahko na kratko prikazali to problematiko. LESKOVŠEK Ker delam v proizvodnem TOZD vem, da delavci zavzeto so- Poslovanje slovenskih železarn v I. polletju leta 1982 Da bomo lažje presojali svoje poslovanje, bomo tudi to pot najprej navedli nekaj ocen o splošnih gospodarskih gibanjih. Ta se, kot vemo, že precej časa zaostrujejo. Najbolj prihaja težavnost gospodarstkih razmer do izraza v zunanjetrgovinski izmenjavi oziroma pri razreševanju devizne likvidnosti države. Zaradi velikih obveznosti na račun zadolžitev iz preteklih let ter razmeroma skromnega izvoza ostaja letos v Jugoslaviji na razpolago zelo malo deviz za uvoz. Oskrbljenost domače industrije s surovinami, se je zato močno poslabšala, začele so se trgati notranje reprodukcijske povezave in vse to vpliva na obseg industrijske proizvodnje. V Sloveniji so v tem trenutku razmere morda še nekoliko boljše kot v državi v povprečju in tako je bila v naši republiki industrijska proizvodnja v I. polletju še za 2 % večja kot lani v enakem času, medtem ko v ostalih republikah ne ugotavljajo praktično več nobene rasti. Seveda pa se tudi v Sloveniji razmere slabšajo, kar na primer kaže podatek, da je bila junijska proizvodnja že nižja kot lani v enakem času. Poseben problem predstavljajo cene. Za letošnjo leto se je načrtovalo, da bodo cene v celem letu porasle v povprečju le za 15 %. Tolikšen porast pa je bil dosežen že v I. polletju. Tako so bili na primer življenjski stroški junija v Sloveniji za 17,4 °/o višji kot decembra lani. Cene na drobno so po statističnih podatkih v tem času porasle za 15,5 °/o, cene industrijskih izdelkov pa nekoliko manj (za 10,2 %). Če primerjamo junijske cene letošnjega leta z istim mesecem lani pa vidimo, da so v tem času porasle za blizu 30 %. Pojavlja pa se še vrsta drugih gospodarskih problemov. Precej se na primer zaostruje splošna gospodarska likvidnost, vendar zopet v Sloveniji manj kot v drugih republikah. V drugih republikah imajo tudi vedno resnejše probleme z nezaposlenostjo, medtem ko v Sloveniji tovrstnih težav še ni občutiti. Dalje se pojavljajo problemi zaradi zmanjševanja dohodkovne uspešnosti gospodarstva in neustreznih tendenc v strukturi delitve narodnega dohodka. Ob relativno skromnejšem dohodku gospodarstva se namreč povečujejo njegove obveznosti, medtem ko mu za akumulacijo ostaja na razpolago vedno manj sredstev. Žal pa za enkrat ni nobenih znakov, ki bi dajali upanje, da se bodo neugodne tendence v splošnih gospodarskih gibanjih kmalu začele popravljati. Nasprotno, obstojajo namreč resna opozorila, da bo v naslednjih mesecih prišlo do še večjih zaostritev. 1. Proizvodnja in prodaja Že nekaj let ugotavljamo v Slovenskih železarnah, da v proizvodnji ne uresničujemo vidnejšega napredka. Ker nas pestijo izjemne težave pri deviznem financiranju uvoza, ne bi pomenilo posebnega presenečenja, če bi bili naši proizvodni dosežki letos še posebno skromni. V resnici pa lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo v proizvodnji dosegli, vsaj kar zadeva količine, v primerjavi z lanskim letom, upoštevanja vreden napredek. Ta ocena sicer ne velja za proizvodnjo surovega železa, ki je precej manjša kot lani v enakem času, čeprav za linearnim letnim načrtom le malenkost zaostaja. Zelo lepi rezultati pa so bili nasprotno doseženi v količinski proizvodnji surovega jekla. V I. polletju smo ga pridelali nekaj več kot 400.000 ton, kar je 6 % več kot lani v enakem času. V tem pogledu sta bili uspešni Železarni Jesenice in Štore, manj pa Železarna Ravne. Blagovna proizvodnja je v I. polletju za 3 % višja kot lani, linearni načrt pa je presežen za 1 %. Tudi v tem primeru je opaziti med železarnami napredek predvsem v Štorah in Jesenicah, zaostanek pa na Ravnah. Relativno zaostajanje Železarne Ravne pa ne pomeni presenečenja, saj prihaja do njega tudi zaradi motenj, ki jih povzroča investicijska aktivnost. (Nadaljevanje s 3. strani) delujejo v borbi za dohodek in za stabilizacijo. Problemi se pojavljajo v tem, ker spremljajoče dejavnosti ne zagotavljajo nemotenega delovnega procesa. Res je, da so pri tem objektivni vzroki, vendar pa se pojavljajo tudi subjektivni vzroki, ki zavirajo prizadevanje za večji dohodek in stabilizacijo. Vzroki za takšno situacijo so predvsem v neizgrajeni odgovornosti vsakega delavca do svojega dela. Vsak delavec bi se moral prizadevati, da v 8 urah naredi čimveč. V neposredni proizvodnji imamo izgrajen sistem nagrajevanja po količini in kvaliteti dela. Čimbolj se od proizvodnje odmikamo manj je odgovornost povezana z nagrajevanjem. Odgovornost za slabo delo nima sankcij niti po finančni niti po disciplinski plati. Prav tako pa se ne išče politične odgovornosti zaradi tega se tudi ugotavlja, da neproizvodne dejavnosti ne dajejo tistega kar bi morale. Družbenopolitične organizacije se morajo prav na področju odgovornosti prizadevati, da odgovornost ne bo samo fraza ampak bo postala ime in priimek saj bomo le na ta način dosegli boljše rezultate dela vseh delavcev. ŽELEZAR: Kaj pričakuješ od X. kongresa Zveze sindikatov Slovenije LESKOVŠEK: Kongres bo moral biti do gospodarske in družbene situacije predvsem konkretnejši. Razprave bodo morale nazorno prikazati slabosti in krivce za takšno stanje. Konkretno morajo biti postavljene tudi smeri reševanja problematike in tudi odgovorni za njihovo izvršitev, aktivnost se ne sme končati z zaključki kongresa. V vseh osnovnih organizacijah se bomo morali prizadevati za konkretiziranje sklepov kongresa in zelo narobe bi bilo, če bi ti sklepi ostali na papirju, ker sama situacija ne dopušča, da se neodgovorno obnašamo do samoupravnega sistema in družbenih sredstev. Razgovor smo s tem zaključili in želimo tov. Leskovšku, da bi na čimbolj aktiven način sodeloval na kongresu in nam to kar bo tam izvedel posredoval. Oto Pri predelovalcih so spremembe v količinski proizvodnji glede na lansko leto tudi dokaj različne. Veriga in Plamen sta proizvedla več, Tovil nekaj manj kot lani, Žična pa kar četrtino manj kot lani v enakem času. Pri ocenjevanju obsega proizvodnje predelovalcev pa je treba še posebej upoštevati, da ima pri njih kvaliteta oziroma struktura proizvodnje še večji vpliv kot pri železarnah; zato samo na osnovi skupnih količin ne gre delati prehitrih zaključkov o proizvodnih uspehih oziroma neuspehih predelovalcev. Večjih problemov, ki bi resneje motili uresničevanje proizvodnih načrtov, v 1. polletju niti ni bilo. Še predvsem velja omeniti, daje bila naša oskrbljenost s surovinami iz uvoza razmeroma dobra oziroma celo boljša kot bi smeli pričakovati spričo velikih deviznih težav, s katerimi se srečujemo. Zato si lahko le želimo, da se nam v naslednjih mesecih v tem pogledu stvari ne bi zasukale bistveno na slabše. Pri prodaji doma težav ni bilo, saj se predvsem pri jeklu na domačem trgu srečujemo z velikim povpraševanjem. Nekoliko težje gre pri izvozu, pa vendar smo tudi na tem področju, vsaj v povprečju, napravili v primerjavi z lanskim letom velik napredek. S prodajo doma in v tujini smo v I. polletju letos iztržili 14.492.000.- dinarjev, to je približno za 25 % več kot lani v enakem času. Del tega porasta gre na račun večjih količin (okoli 3 %), pretežni del pa na račun višjih prodajnih cen. Po podatkih Zavoda za statistiko so' namreč imeli proizvodi črne metalurgije v I. polletju letošnjega leta v povprečju za 24,9 % višje cene kot lani v enakem času. Tudi naši podatki o gibanju cen so podobni. Če upoštevamo vse prodane količine, pa so naše povprečne prodajne cene vendarle porasle nekoliko počasneje, in sicer predvsem na račun bistveno večjega izvoza. 2. Zunanjetrgovinska menjava in devizno financiranje Zunanjetrgovinska menjava oziroma devizno financiranje je vedno bolj ključnega pomena pri uresničevanju naših temeljnih gospodarskih ciljev. Menimo, da bi glede zunanjetrgovinske menjave oziroma deviznega financiranja v SŽ v letošnjem letu, smeli reči predvsem naslednje: - V primejavi z lanskim letom smo bistveno povečali izvoz, tako konvertibilni kot klirinški. Naši tovrstni rezultati so ugodnejši kot se jih ugotavlja v gospodarstvu v povprečju. Seveda pa tudi to pot ocena o napredku ne velja v enaki meri za vse delovne organizacije. Daleč najboljše rezultate je namreč dosegla Železarna Jesenice, ki se je po obsegu konvertibilnega izvoza povzpela na prvo mesto. Tudi z izvoznimi rezultati ostalih dveh železarn smo lahko zadovoljni. Žal pa to ne moremo reči za predelovalce, še predvsem ko gre za konvertibilni izvoz, kjer nobeden ni dosegel lanske višine; - Tudi uvoz smo v primerjavi z lanskim letom povečali vendarle veliko manj kot izvoz. Največji konvertibilni uvoz je imela Železarna Ravne, nekoliko manjšega Železarna Jesenice in njej sledi Železarna Štore. Med predelovalci je v uvozu na prvem mestu Veriga Lesce, ki je v I. polletju celo precej več uvozila kot izvozila. V povprečju smo v Slovenskih železarnah, če upoštevamo celotno zunanjo trgovino, z lastnim izvozom pokrili 88 °/o uvoza. Na konvertibilnem področju je to kritje nekoliko slabše (76 %). Če upoštevamo samo konvertibilni uvoz surovin (torej brez opreme), pa vidimo, da smo z lastnim izvozom pokrili 90 % uvoza. To za črno metalurgijo ni slab uspeh; Sodelavec pri pripravi jeklene palice za obdelavo v jeklovleku - Kljub močnemu povečanju izvoza in skromnemu porastu uvoza pa se v SŽ vendarle srečujemo z vedno večjimi težavami pri deviznem financiranju. Vzroki za to so predvsem v velikih deviznih odlivih, do katerih prihaja zaradi pokrivanja deviznih obveznosti mimo uvoza. Tako so naši skupni devizni odlivi v I. polletju letošnjega leta znašali 68,7 milijona dolarjev, od tega pa je le 60 % odpadlo na plačilo uvoza, ostalih 40 % pa predvsem na poravnavo obveznosti iz naslova združevanja (21 %), ter na obveznosti iz naslova deviznih dolgov (17 %). Žal se bodo predvsem odlivi na račun združevanja v II. polletju letošnjega leta še povečali, po drugi strani pa se bodo zmanjšali naši devizni prilivi iz združevanja deviz; - V I. polletju je bil zaradi presežka deviznih odlivov nad prilivi ustvarjen primanjkljaj v višini 13,3 milijona dolarjev, ki ga v pretežni meri pokrivamo v obliki kratkoročnih dolgov do inozemskih dobaviteljev. Pokrivanje teh dolgov bo v naslednjih mesecih ena najtežjih nalog v Slovenskih železarnah; - Na sploh lahko rečemo, da se pri razreševanju devizne problematike ne obnašamo vedno tako, kot zahtevajo sedanje razmere. Verjetno je v tem pogledu še najbolj učinkovita Železarna Jesenice. Ta je namreč vložila največje napore v povečanje izvoza, poleg tega pa se je tudi najbolj uspešno lotila aktivnosti pri združevanju deviz s kupci. Zato ima Železarna Jesenice tudi najlepše izglede, da bo v naslednji mesecih pokrila svoje najnujnejše devizne potrebe. Ostali dve železarni sta manj učinkoviti pri izvozu, predvsem pa tudi pri združevanju deviz s kupci. Še posebno problematično pa je obnašanje nekaterih predelovalcev pri razreševanju devizne problematike. Tako je na primer težko sprejemljivo, da v zadnjem času Veriga in Plamen s svojimi deviznimi problemi v pomembni meri obremenjujeta Interno banko. 3. Zaposleni in osebni dohodki V I. polletju letošnjega leta je bilo število zaposlenih v Slovenskih železarnah v povprečju za 2 % večje kot lani v enakem času. Največ novih delavcev se je zaposlilo v Železarni Ravne, nekaj manj pa v Železarni Jesenice, v Verigi in Plamenu. Od proizvodnih delovnih organizacij pa imajo letos manj zaposlenih Železarna Štore, Žična in Tovil. Osebne dohodke smo v SŽ letos v povprečju v primerjavi z lanskim I. polletjem povečali za 24 %. To je nekoliko manj kot pa so rasli osebni dohodki v gospodarstvu na sploh (IND 128,3). Razlike med povprečnimi osebnimi dohodki posameznih delovnih organizacij so se letos nekoliko zmanjšale, ker so jih hitreje povečevale DO, ki so lani relativno zaostajale (Železarne Jesenice, Plamen), relativno počasneje pa na primer Železarna Ravne in Tovil, ki sta bila sicer v osebnih dohodkih najpogosteje vodilna. Družbeni dogovor, ki tudi letos usmerja delitev dohodka oziroma izplačevanje osebnih dohodkov, nismo povsod enako upoštevali. Predvsem železarne bi lahko po tem dogovoru za osebne dohodke namenile še nekaj več sredstev, nekateri od predelovalcev pa so izplačali preveč. To velja še predvsem za Plamen. 4. Poslovna sredstva Malokdaj je v preteklih letih prihajalo v Slovenskih železarnah v povprečju do tako majhnih sprememb na področju sredstev, kot ravno v zadnjem času. Nekatere od njih pa so žal tudi to pot take, da jih ne moremo biti veseli. Pri tem mislimo predvsem na investicije. V celem I. polletju smo namreč porabili za investicije le 1.027.000.- dinarjev. To je sicer za 37 % več kot lani, po drugi strani pa je bil linearni načrt, investiranja dosežen le 54 %. Da smo malo investirali, pove tudi podatek, da je bila vrednost osnovnih sredstev SŽ 30. 6. letos za 3 % manjša kot na začetku leta; z drugimi besedami to pomeni, da smo manj investirali, kakor pa je znašala obračunana amortizacija. Od Železarn so le na Ravnah investirali nekoliko več od obračunane amortizacije, medtem ko je bila na tem področju izrazito skromna Železarna Jesenice. Od vseh DO je relativno še največ investirala Žična. Skromnost v investiranju lahko štejemo za enega resnih neuspehov letošnjega poslovanja. Neuspeh je toliko bolj boleč, ker ga ponavljamo že nekaj let. Na področju zalog v povprečju ni prišlo do sprememb. V nekaterih DO so zaloge celo izrazito nazadovale (Železarna Jesenice), v drugih pa so zopet nepričakovano hitro porasle (Veriga, Železarna Štore). Stagnacija v zalogah (v povprečju seveda) je predvsem odraz slabe oskrbljenosti s surovinami, pa tudi dobre konjuk-ture pri prodaji naših proizvodov. V virih financiranja v SŽ v povprečju tudi ni prišlo do večjih sprememb. Še vedno velja, daje naša struktura financiranja zelo ugodna, oziroma se je letos celo še nekoliko popravila. To najbolj prepričljivo potrjuje podatek, da smo v Slovenskih železarnah sredi letošnjega leta z lastnim poslovnim skladom pokrivali celotno svoje materialne naložbe, to je osnovna sredstva in zaloge. Seveda pa ob pogojih visoke inflacije ni potrebe, da bi bili tega ugodnega finančnega položaja posebno veseli; to še predvsem zaradi tega, ker je v veliki meri posledica neuresni-čevanja razvojnih načrtov. Če je finančni položaj v Slovenskih železarnah v povprečju ugoden, pa to nikakor ne velja tudi za vse delovne organizacije. Pri nekaterih od njih seje namreč v letošnjem letu zopet močno poslabšal, kar velja še posebno za Verigo, v nekoliko manjši meri pa za Železarno Štore. V obeh teh organizacijah se sredi leta pojavljajo tako veliki primanjkljaji v kvalitetnih virih financiranja, da vzbujajo zaskrbljenost in bodo resno prizadeli njuno poslovanje. 5. Celotni prihodek in njegova delitev Najprej si zopet oglejmo nekatere najbolj pomembne podatke o celotnem prihodku in njegovi delitvi v I. polletju, ki veljajo za sestavljeno organizacijo (v 000 din); 1981 1982 IND - Celotni prihodek 18,199.127 22,781.027 125 (128) - Eksterna proda, (zarač.) 12,032.519 14,492.195 120 ni podatka - Družbeni proizvod 4,592.345 5,815.169 127 (127) - Amort. po min. stopnji 844.074 1,461.296 173 (178) - Dohodek 3,748.271 4,353.873 116 (122) - Amort. nad pred. stopnjo 84.685 59.997 71 (71) - Davki in prispevki 379.021 444.853 117 ni podatka - Čisti dohodek 2,275.370 2,423.784 107 (116) - Osebni dohodki 1,644.489 2,099.527 128 (128) - PS in RS 399.349 143.850 36 (90) -SSP 231.532 180.407 78 (114) - Akumulacija 484.034 203.847 42 (88) - Bruto akumulacija 1,328.108 1,665.143 125 (119) (Indeksi v oklepaju kažejo dosežke, ki jih je v enakem obdobju doseglo celo slovensko gospodarstvo). Čeprav je po gornjih podatkih večina ekonomskih kategorij nominalno v primerjavi z lanskim letom porasla, pa za letnim načrtom vendarle precej zaostajamo. Tako smo v prvi polovici leta linearni načrt eksterne prodaje dosegli 90 %, načrt dohodka s 87 °/o, načrt akumulacije iz dohodka pa le za 43 °/o. Zaradi presoje sprememb, do katerih prihaja na področju delitve dohodka oziroma družbenega proizvoda, sije zanimivo ogledati naslednje podatke o strukturi delitve družbenega proizvoda, ki tudi veljajo za I. polletje: 1981 1982 gospodar. gospodar. SRS SŽ SRS SŽ 1. Družbeni proizvod 100 100 100 100 - dohodek 90,4 81,6 86,5 74,9 - amort. po min. stopnji 9,6 18,4 13,5 25,1 2. Obveznosti iz dohodka 28,6 30,2 30,6 32,3 3. Osebni doh. in skup. poraba 43,1 40,8 42,9 39,2 - osebni dohodki 38,4 35,8 38,7 36,1 - skupna poraba 4,7 5,0 4,2 3,1 4. Sredstva za reprodukcijo 28,3 29,0 26,5 28,6 - amortizacija (celotna) 11,7 20,2 14,7 26,2 - poslovni in rezervni sklad 16,6 8,8 11,8 2,4 Prikazane finančnoekonomske dosežke bi verjetno smeli oceniti tako: -Tudi v letošnjem letu se v gibanju vseh ekonomskih kategorij močno odraža visoka inflacija, s katero se srečujemo. V tem smislu beležimo razmeroma visok porast celotnega prihodka, družbenega proizvoda in več ali manj vseh delitvenih kategorij, razen akumulacije. Indeks rasti celotnega prihodka oz. ostalih, iz njega izvedenih kategorij, pa so v večini primerov vendarle nižji od porasta cen, do katerega je prišlo v obravnavanem obdobju. To pomeni, da smo v SŽ letos ustvarili realno manj dohodka, čistega dohodka in akumulacije kot lani. Le sredstva za osebne dohodke so v masi porasla enako hitro kot nominalni življenjski stroški, računano na delavca pa so se tudi ta znižala; - Relativne spremembe v celotnem prihodku oz. iz njega izvedenih kategorij, so v Slovenskih železarnah nekoliko manj ugodne, kot se jih ugotavlja v slovenskem gospodarstvu v povprečju. Očitno je temu vzrok poslabšanje položaja, v katerem se je letos predvsem zaradi relativnih sprememb v cenah znašla črna me-taulrgija; (Nadaljevanje na 6. strani) Realizacija izvoza ŽŠ v 7 mesecih na konvertibilno tržišče Gospodarski načrt Realizacija I-VII % $ t - kom. $ t - kom. 3:1 4:2 TOZD 1 2 3 4 5 6 A 640.800 4.000 167.466 1.033 26 76 C 1,982.106 4.000 1,616.610 4.683 81 117 D 5,665.111 17.270 4,445.885 12.307 78 71 E 2,853.501 3.200 1,516.555 1.785 53 56 F 872.476 172 - - - - G S06 69? 878 68 84? 117 14 13 H 88 914 28 j 1,802.800 300 kom. 231.255 39 kom. 13 13 14,357.400 29.548 ton 8,046.613 19.925 ton 56 67 j 13 j kontokorent 5,800.000 1.700 kom. 2,175.152 493 kom. 37 29 DO 20,157.400 29.548 ton 10,221.765 19.925 ton 50,7 67 2.000 kom. 532 kom. 27 V tabeli je podan prikaz, kako nam je uspelo izpolniti obveznosti po posameznih temeljnih organizacijah združenega dela v primerjavi z osnovnim planom gospodarskega načrta 1982. V mesecu maju, ko smo sprejemali nove aktivnosti stabilizacijskega programa, smo korigirali letni plan izvoza. Povečali sta se planski obveznosti TOZD valjarne I in II, in sicer: TOZD C 8.000 ton 3,500.000 $ TOZD D 21.000 ton 7,883.000$ Doseženi rezulatati v tabeli kažejo, da smo lahko zadovoljni samo z izvozom iz TOZD C, D in E. Če ocenjujemo možnosti realizacije izvoza do konca leta, lahko ugotovimo, da bodo TOZD C, D in E lahko izpolnile letne obveze, saj imamo že zaključene pogodbe oz. povpraševanja v predvidenem količinskem obsegu. Pri ostalih TOZD pa nam primanjkuje naročil, ali pa nismo sposobni v tako kratkem času osvojiti novih, zahtevnejših pozicij posebno na področju litine in valjev. Srečko Senčic, dipl. ing. Z LASTNIM ZNANJEM IN PRIZADEVANJEM DO USPEHA Večletne težave pri valjanju ploščatih profilov so nam narekovale razmišljanja, kako odpraviti valovitost, krive sprednje konce valjancev in sicer neusklajenost hitrosti valjanja med el. pog. motorjem 2500 kW in el. pogonom krčilnega ogrodja. Po daljšem razmišljanju in dogovorih, smo se odločili zgraditi ločen pogon 05 ogr. in sicer z lastnim znanjem, z delom delavcev Železarne Štore in s pomočjo firme Rade Končar Zagreb ter Litostrojem iz Ljubljane. Dne 1. februarja 1980 je bil izdelan idejni načrt, ki smo ga izdelali v TOZD valjarne II. Idejni načrt je uokvirjal potrebe po odpravi šibkih mest, v idejnem načrtu so bila dana tudi vsa izhodišča za delo projektantov tako v smislu prostora, moči ter razpoložljivih sredstev za izvedbo. O idejnem načrtu so razpravljali tudi organi upravljanja, ki so sprejeli ustrezne sklepe. Za izvedbo omenjenega načrta je bil določen team v sestavi naslednjih sodalavcev: tov. Mravljak Franc in Marolt Boris iz projektivnega oddelka, Ravnikar Ivan in Slapar Bogomir iz TOZD energetike, Čretnik Ivan iz priprave proizvodnje 107. panoge, Klavora Franjo, Žekar Bogdan in Cagalj Silva iz operative DS za investicije in razvoj, Nosan Franc in Korent Rado iz DS za investicije in razvoj, Stepanič Erih, Godicelj Franc in Kramer Peter iz TOZD vzdrževanja ter iz TOZD valjarne II Gajšek Mirko, Kaučič Franc in Haler Ferdo, s tem, da je bil vodja teama in odgovorna oseba tov. Haler Ferdo. Pri izvedbi projekta je sodelovalo še več sodelavcev iz temeljnih organizacij in delovnih skupnosti in sicer kot izvajalci ali pa kot svetovalni delavci. Team seje redno sestajal in na delovnih sestankih sprejemal odgovorne odločitve, odgovorne osebe za izvedbo posameznih del pa so izvrševale v dogovorjenem roku vse svoje naloge. Delo je bilo opravljeno v dveh letih od idejnega načrta pa do poizkusnega obratovanja. Ogrodje 05 obratuje s samostojnim pogonom, sinhronizirano z ogr. 05 K že dva meseca. Ugotavljamo, da so rezultati doseženi v okviru pričakovanih, s tem, da imamo nekaj težav z regulacijo oz. z močjo el. pog. motorja. Oprema za pogon je izključno izdelana v domovini, kljub temu, da gre za zelo zahtevne el. regulacijske naprave. Regulacijski del in napajanje el. motorja je izdelana firma Rade Končar po projektih, ki so bili izdelani ravno tako v tej firmi. Reduktor z grebenjaki je izdelala firma Litostroj. Gradbena dela pa je izvedlo gradbeno podjetje Ingrad Celje. Montažo in spuščanje v pogon pa je izvršil TOZD vzdrževanja Železarne Štore ob sodelovanju sodelavcev TOZD valjarne II. Nadzor nad el. opremo ter poizkusno obratovanje je vršila firma Rade Končar pod vodstvom ing. Joki-ča. El. pog. motorje uporabljen iz obstoječega pogona na progi 0 250 mm in bo poganjal 05 ogr. tako dolgo, dokler se ne bodo pokazale potrebe po valjanju dimenzije 0 8 mm na progi 0 250 mm. V primeru potrebe po prestavitvi tega el. pog. motorja, bo potrebno za pogon 05 ogr. kupiti nov el. pog. motor istos-merae napetosti. (Nadaljevanje s 5. strani) - V strukturi delitve dohodka oziroma družbenega proizvoda prihaja letos do sprememb, za katere smemo reči, da so vse prej kot ugodne. Kljub bistveno povečani amortizaciji se je namreč zmanjšal delež družbenega proizvoda, ki nam ostaja za reprodukcijo, in sicer predvsem na račun povečanih obveznosti iz dohodka; - Dohodkovna uspešnost SŽ se je na sploh močno poslabšala in je v letošnjem letu znatno izpod ravni, ki jo lahko štejemo za normalno. Odraz tega je tudi pojav večjih poslovnih izgub, saj znašajo le-te v I. polletju kar 237 milijonov dinarjev, kar je skoraj desetkrat toliko kot lani v enakem času. Največja DO v Slovenskih železarnah, to je Železarna Jesenice, je I. polletje na sploh zaključila z rdečimi številkami; - Razlika v uspešnosti poslovanja med posameznimi delovnimi organizacijami so se letos zopet povečale. Najprej lahko ugotovimo, da poslujejo železarne v povprečju manj uspešno kot predelovalci, med samimi železarnami pa so relativno bolj uspešne tiste, ki imajo več predelave. Od vseh DO je dohodkovno gledano letos najbolj uspešna Žična, relativno najbolj pa je v tem pogledu nazadoval Tovil, ki je sicer dolga leta v okviru SŽ v uspešnosti vodil; - Močno poslabšanje dohodkovne uspešnosti je posledica delovanja večih dejavnikov. Enega izrazitih predstavljajo spremembe cen, nabavnih in prodajnih. Te nam v letošnjem letu niso v prid, kar velja še posebno za železarne. Naslednji dejavnik dohodkovne uspešnosti je gibanje naše produktivnosti. V tem pogledu veliko prepočasi napredujemo in stagnacija v produktivnosti pomeni v današnjih razmerah že resno ekonomsko nazadovanje. K slabšim poslovnim rezultatom so v precejšnji meri prispevale tudi nekatere težave pri oskrbi s surovinami, v nekaterih primerih pa tudi povečani izvoz, saj vemo, da se v povprečju pri prodaji na tuje doseže precej nižje cene kot doma. Povečani izvoz je dohodkovno še posebno prizadel Železarno Jesenice. 6. Zaključek V Slovenskih železarnah smo v letošnjem letu v proizvodnji dosegli rezultate, ki so celo nekoliko boljši kot bi jih smeli pričakovati spričo težav, kijih imamo pri financiranju uvoza surovin in reprodukcijskega materiala. Finančnoekonomski dosežki pa kažejo nasprotno opazne spremembe na slabše. Med drugim je to tudi posledica splošne zaostrenosti gospodarskih razmer. Na sploh moramo računati s tem, da bo treba v prihodnje v povprečju precej več delati in bolj smotrno gospodariti, da si bomo lahko zagotovili relativno tak dohodek oziroma osebne dohodke kot v preteklosti. Pogled na valjarsko ogrodje 05 Ponovno se lahko prepričamo, da imamo v Železarni Štore in s tem tudi lahko trdimo v celem našem gospodarstvu, dovolj sposobnih strokovnjakov tudi za najbolj zahtevna dela tako projektantska kot izvedbena, da pa nam velikokrat manjka le moči' in sposobnosti, da bi to znanje in izkušnje spravili na skupni imenovalec, to je točno postavljen cilj, jasno opredeljen smoter, ter možnosti materialne in časovne izvedbe. V imenu delavcev TOZD valjarne II se zahvlajujemo vsem sodelujočim za prizadevanje, kije bilo ob tej priliki prisotno. S tem delom - s to inovacijo - se je ne le povečal ekonomski učinek preko izplena in zmanjšanja stroškov, ampak se je tudi izboljšalo stanje za delo, odprle pa so se tudi neizkoriščene nekatere tehnološke možnosti. Ob tem pa ne moremo zanemariti okrepljeno strokovno zavest, saj je bilo delo, ki smo ga opravili dovolj odgovorno in zahtevno, da seje marsikdo lahko potrdil v svoji sposobnosti in hotenju. Ferdo ing. HALER Končno tudi čez prag Že več let nazaj, morda bi bilo preveč dela, da bi točno ugotovili datum, ko je delavski svet TOZD valjarne II oz. še delavski svet takratne temeljne organizacije jeklarne in valjarn sklenil na osnovi objektivnih potreb, nabavo polavtomatskega brusilnega stroja Centro-Maskin. Če je katera naprava oz. stroj, potem je sigurno nabava četrtega brusilnega stroja korakala po poti neskončnosti. Že dvakrat smo imeli ustrez- na dovoljenja za uvoz, nekajkrat smo imeli celo tudi že zagotovljena sredstva, bila je tudi že podpisana pogodba, na srečo s klavzulo o veljavnosti pogodbe, vendar vselej se je ustavilo pred pragom in stroj tako več let ni bil naročen oz. dobavljen. Končno nam je to uspelo že v dokaj težki devizni in s tem tudi uvozni situaciji v letošnjem prvem pol- (Nadaljevanje na 7. strani) (Iz gradiva za del. svet SOZD) Brusilni stroj Centro-Maskin NA SEJMU V CELOVCU Na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije seje Železarna Store odločila za sodelovanje na mednarodnem sejmu v Celovcu. Večji del stroškov za razstavni prostorje prevzela Gospodarska zbornica. Železarna Store je razstavljala dva traktorja (402 in 404), na enem izmed traktorjev pa je bilo montirano gozdarsko vitlo firme Tajfun. Sejem je bil izredno obiskan, zaradi obsežne predstavitve kmetijske in gozdarske mehanizacije. Za naš traktor so bili pokazani zelo veliki interesi in je cela vrsta potencialnih kupcev zahtevala in dobila podrobne podatke o možnostih nakupa traktorja Store. Predvsem so bili interesenti za naš traktor koroški Slovenci, kot tudi Avstrijci. Z nekaterimi je bilo dogovorjeno, da se bodo v kratkem oglasili pri nas z namenom dokončnega naročila. Hkrati so nas na sejmu obiskali tudi naš} zdomci, katerim smo dajali izčrpne informacije, kako lahko v Jugoslaviji nabavijo naš traktor za devize. Popravek V 14.-15. številki Železarja je bila v članku »Gospodarjenje v prvem polletju 1982« pomotoma navedena številka realiziranega izvoza traktorjev za mesec junij z navedbo, da je to realiziran izvoz števila traktorjev v prvem polletju. V 6. mesecih je bilo izvoženih 485 kom. traktorjev, in ne 162! Prav tako se je oglasilo dosti jugoslovanskih obiskovalcev sejma, katerim smo pojasnjevali kakšne so možnosti deviznega nakupa traktorja v Jugoslaviji. Smatramo, da bo do določenih na- (Nadaljevanje s 6. strani) letju. Na srečo je bil stroj pri firmi Cen-tro Maskin v Goteburgu izdelan že pred leti tako, daje bila zelo hitra dobava. Od odločitve za nabavo in do same dobave je trajalo le nekaj mesecev. Se veliko krajši pa je bil čas od dobave stroja pa do obratovanja istega. Ker smo bili v TOZD valjarne II prepričani, daje potrebno povečati brusilne kapacitete, če želimo povečevati izvoz, smo zato že predhodno izdelali tudi temelj za stroj. Ob dobavi stroja je bilo tudi že vse dogovorjeno o montaži, o spuščanju v pogon stroja, energetske napeljave itd. Čas montaže in priprav za montažo je bil zelo kratek in TOZD vzdrževanje je opravil ta tudi dokaj zahtevna dela v treh tednih. Vsa dela so bila opravljena zelo kvalitetno, kar je dokaz, da stroj obratuje od dneva prevzema oz. poizkusnega obratovanja brez večjih zastojev. Kljub maratonski poti do nabave stroja, pa vendar si v TOZD valjarne II še želimo naprav, ki bi dajale proizvod, od dobave do pričetka obratovanja v pičlih treh tednih, in tudi naprav, ki bi po spuščanju v pogon obratovale brezhibno. Pri tej želji ne moremo mimo dveh či-niteljev. Eno je postavljanje in spuščanje v pogon, drugo pa je obratovanje. O prvem delu ne bi želeli posebne razprave, ker to lahko zaključimo z zadovoljivimi ocenami, ustaviti pa se je potrebno pri drugem, to je pri obratovanju. In to drugo je ponovno sestavljeno iz dveh delov, to je vzdrževanja in posluževanja kupov prišlo tudi na osnovi teh informacij. Dosti potencijalnih kupcev pa se je zanimalo za zastopnika in predvsem servisno dejavnost. Že pred tem in med sejmom smo navezali stike z avstrijskim predstavnikom FIAT, firme MAT Import iz Welsa odn. njegovim zastopnikom za Koroško. Na osnovi povzete ocene iz razgovorov na sejmu smatramo, da lahko resneje in v širšem obsegu prodremo na avstrijsko tržišče le preko močnega zastopnika z dobro organizirano prodajno in servisno dejavnostjo. Smatramo, da je v tem pogledu najprimernejša in dovolj zainteresirana za naš traktor firma MAT Import, ki predstavlja firmo FIAT v Avstriji. Hkrati je bilo nekaj zanimanja za prevzem našega zastopstva tudi s strani koroških Slovencev v okviru kmetijskih zadrug. Dne 18. 8. 82 je bil jugoslovanski dan in je Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z jugoslovanskim konzulatom priredila sprejem v prostorih deželne Gospodarske zbornice za Koroško. Na tem sprejemu so bili vidni gospodarski in politični predstavniki avstrijske Koroške in Slovenije. Že ob samem obisku sejma in na sprejemu so bile dane predstavnikom konzulata in zbornice, ter vidnim predstavnikom koroških Slovencev informacije o možnostih prodaje traktorja Štore na avstrijskem tržišču. Lahko smo povzeli, da so se vsi ti predstavniki navduševali in odobravali našo prisotnost in nastop na avstrijskem tržišču. Iz navedenih podatkov in ocene ob prisotnosti na sejmu je mogoče zaključiti, da imamo realne možnosti za nastop na avstrijskem tržišču. V Avstriji smo se uspeli na tem sejmu dobro predstaviti in odnesti dober vtis, ki nam bo podlaga za prodor na to tržišče. stroja in naprav. Pri tem pa ne moremo izraziti zadovoljive ocene. Veliko strojev in naprav je, ki zaradi subjektivnih vzrokov ovirajo proizvodnjo oz. povzročajo daljše proizvodne zastoje. V TOZD valjarne II smo že večkrat analizirali vzroke za tako stanje in moram reči, da je analiza teh pokazala, -da je krivda za tako stanje tako v TOZD vzdrževanje, v TOZD energetike, pa še v nekaterih drugih temeljnih organizacijah, ki spremljajo proizvodnjo, pa tudi v TOZD, kjer se odvija proizvodnja. Pravilno posluževanje, mazanje in čiščenje stroja, kije v glavnem v domeni proizvodnih TOZD, je ena od zelo pomembnih funkcij sigurnega obratovanja. Dovolj rezervnih delov, kakovost preventivnega vzdrževanja ter kakovostno izvedena popravila, pa so seveda tisti element, ki dajejo osnovo, da sploh stroj in naprava lahko obratuje. Z vse težjim položajem pri gospodarjenju z rezervnimi deli in uvoznimi možnostmi se bomo morali bolj dosledno in večkrat dogovarjati, eden drugega opozarjati, morda tudi učiti, kako podaljšati življenjsko dobo rezervnim in obrabnim delom, kako zmanjšati stroške vzdrževanja in s tem povečati čas obratovanja posameznih strojev. Delavci v TOZD valjarne II smo zadovoljni, da smo pridobili nove prepotrebne brusilne kapacitete za šiščenje gredic, zato si prizadevamo izpolniti obljubo, da bomo povečali v letošnjem letu planirano količino izvoznega jekla za 2.000 ton. Med sejmom so nas obiskali odgovorni predstavniki firme MAT, kjer smo se dokončno dogovorili, da bo firma MAT razstavljala naša traktorja na Dunajskem sejmu od 10. do 19. 9. Seve- da je pa najodločilnejši moment za dober start na avstrijskem tržišču predvsem cena in pa kvaliteta traktorja, kjer firma MAT postavlja določene pogoje. Pišek, Aubrehtova Zagotavljanje finančne stabilnosti in plačilne sposobnosti v inflacijskih razmerah gospodarjenja (nadaljevanje in konec) Možnost pridobivanja kratkoročnih kreditov za izvoz in pripravo izvoza, ki pa so lahko ob konstantnem izvozu smiselno tudi dolgoročni (kvalitetni) vir financiranja, daje OZD - izvoznicam specifično možnost financiranja. Med konkretne ukrepe finančne politike lahko torej uvrstimo tudi prizadevanje za čimvečjo izvozno naravnanost OZD. Med ostalimi ukrepi finančne politike, ki imajo za cilj pridobivanje zunanjih virov, so tudi vsa prizadevanja za pridobitev predvsem kvalitetnejših virov, zlasti na podlagi dohodkovnih povezav z drugimi OZD v obliki sovlaganj. b) Omejena količina razpoložljivih virov sama po sebi zahteva smotrnost v njihovem razporejanju. Med pomembnimi ukrepi in akcijami konkretne finančne politike posamezne OZD, je nedvomno smotrna politika zalog, še posebej v tistih OZD, kjer le-te predstavljajo pomemben del celotnih naložb. Sedanje neurejene razmere na trgu, ko surovine v večini primerov niso na razpolago v vsakem trenutku na eni strani ter visoka inflacija in s tem upravičenost (smotrnost) v čim-večjem kopičenju surovin na drugi strani, seveda onemogočajo, ali vsaj slabšajo, možnosti za klasičnim racionalnim vodenjem politike zalog. Cilj smotrne finančne politike zalog bo torej zmanjševanje zalog v optimalne okvire povsod tam, kjer takšne koristi presegajo pozitivne učinke inflacije, vendar seveda le do tiste mere, ko je še mogoče zagotavljati normalno tekočo reprodukcijo OZD. Menične terjatve so nadaljnje področje, ki zlasti še v nekaterih OZD oz. panogah, ki so v posebej neugodnem položaju, predstavljajo pomemebne vir vezave razpoložljivih virov. OZD, ki razpolagajo s trajnim presežkom meničnim terjatev nad obveznostmi, so prisiljene s svojimi razpoložljivimi viri trajno financirati OZD dolžnike. Med ukrepi konkretne politike financiranja bodo torej vsa prizadevanja za zmanjšanje meničnih terjatev, oz. za formiranje takšne komercialne (prodajne) politike, ki bo zagotovila v čimvečji meri prodajo za denar v likvidni obliki. Med naložbami OZD zavzemajo (posebej v zadnjem času) pomembno mesto dolgoročne finančne naložbe (posojila in skupne naložbe), ki predstavljajo izredno neracionalen odliv lastne akumulacije, še posebej zato, ker njihov znaten delež tvorijo različna obvezna posojila in združevanja, ki se v večini primerov ne revalorizirajo, tako da so njihova vračila tako rekoč le simbolična. Naravnanost konkretne finančne politike bo zato takšna, da si bo OZD prizadevala povsod tam, kjer je to mogoče, zagotoviti njihovo čim realnejšo revalorizacijo, istočasno pa bo njen cilj, da se njihov obseg reducira v okvire možnosti posamezne OZD. V okviru politike financiranja je še posebej poudarjena potreba po smotrnosti v odločanju o investicijah v osnovna sredstva (razvoj OZD). Se posebej zato, ker se je potrebno v okviru omejenih možnosti odločiti o pravilnem odnosu v financiranju tekoče in razširjene reprodukcije. Z ozirom na to, da so takšna vlaganja praviloma sorazmerno velika, možnost kasnejšega preoblikovanja takšnih sredstev (elastičnost) pa majhna, ima lahko nepravilna odločitev tudi usodne posledice za nadaljnji razvoj in eksistenco OZD. Prizadevanja konkretne finančne politike bodo šla torej predvsem v smeri čim hitrejše (in s tem cenejše) izvedbe investicij, pri dalj časa trajajočih investicijah pa v smeri smelejšega planiranja pričakovanih podražitev in njihovo pravočasno vključitev v finančno konstrukcijo investicij. V zvezi z alternativo med vlaganji v razširjeno in tekočo reprodukcijo, je potrebno omeniti že tradicionalni »mačehovski« odnos do slednje, čeprav le-ta pravzaprav pomeni eksistenco posamezne OZD. Posebej pa je še tak odnos nepravilen prav zaradi mnogokrat podcenjenega inflacijskega razvrednotenja angažiranih obratnih sredstev. Posledice nezadostne skrbi za regeneracijo in krepitev virov lastnih obratnih sredstev pa so vse večje potrebe po najemanju zunanjih zadolžitev. Ob pomanjkanju dolgoročnih pa se OZD zatekajo po sili razmer h kratkoročnim virom, prav to pa predstavlja generator finančne nestabilnosti in istočasnega zmanjševanja dolgoročne plačilne sposobnosti OZD. V. ZAKLJUČEK Za dolgoročno zagotavljanje plačilne sposobnosti, kot predpogoja za normalno potekanje procesa reprodukcije, je potrebna vzpostavitev in vzdrževanje kvalitetno ustreznega ravnotežja med naložbami in viri, oz. finančna stabilnost OZD. Le-to bo mogoče zagotoviti (glede na to, da nanjo vplivajo številni, tako notranji, kot tudi zunanji dejavniki), le z oblikovanjem ustrezne - smotrno naravnane politike financiranja OZD. Ukrepi in akcije konkretne politike financiranja bodo torej usmerjeni, tako v prizadevanja za pridobitev čim večjih dodatnih virov, kot tudi v smotrnost v naložbeni politiki. TISOČ KILOMETROV NA JADRALNIH DESKAH Vozili smo se v Kompasovem kombiju mimo Zagreba, Slavonskega Broda, Bosanskega Broda, Sarajeva, Mostarja, mimo Dubrovnika, Boke Kotorske, Ulcinja do zadnje točke našega Jadrana - Ade, nudističnega avtokampa ob ustju reke Bojane. Kljub dolgi poti oziroma večurni vožnji nihče ni trdno zaspal in vsi smo komaj čakali, da začnemo. To je bilo vendar plačilo za naš trud, večmesečno prizadevanje. Vsi smo težko čakali, da pridemo do začetne točke in položimo deske v vodo ter začnemo, pa čeprav le nekaj kilometrov za prvi dan. Res čudovito kot govorijo: dolga ul-cinjska plaža, dvanajst kilometrov sam pesek, droben, vročina in odprto morje, kot bi gledal film. Vroče je tako, da se moramo obuti, ne prenesemo vročega peska, voda pa topla. Vsi skačemo v valove in se veselimo lepe plaže, sončnega dne. Vendar to so samo začetni občutki, prvi pogled, moten od divjine, nekritičen, navajen istrskih kamnitih plaž, avtokampov, morja polnega oljnih madežev. Že po nekaj urah jadranja se začne oko bistriti. Na vsej dolgi plaži, biseru Jadrana, kot ga nekateri imenujejo, ni več kopalcev kot kakšnih sto, ni nobenega lokala, le ob koncu plaže, pri Ulcinju, je avtokamp z zelo slabo turistično postrežbo. Ta dan smo po ogromnih valovih in z malo vetra pristali v Ulcinju. Tu poskušamo z jahanjem na valovih brez jader. Ljudje začudeno sprašujejo, kaj sploh delamo s temi deskami: povemo za našo akcijo, ne morejo verjeti. Kaj lahko rečem o Ulcinju, zgodovinskem mestu. Ulcinj je edino orientalsko mesto na Jadranu. Naselje so ustanovili že Grki, zamenjali so jih Rimljani. Po enajstem stoletju je prišel Ulcinj v sestavo Zete, nato pod srbske države, Benečane in potem pod Turke. Nekdaj je bilo znano gusarsko mesto, posebno potem, ko so Turki pripeljali iz Maroka okrog 500 gusarjev, ki so postali strah in trepet širnega Jadrana. Od teh časov je še danes v Ulcinju 5 % črnskega prebivalstva. Če stojiš na deski in gledaš na obalo, oddaljen od nje nekaj kilometrov, Pred Sv. Stefanom, svetovno znanim letoviščem (Nadaljevanje s 7. strani) V okviru prvih bodo posebej pomembna prizadevanja za izboljšanje akumu-lativnosti, vendar nikakor ne na račun inflacijskega dohodka, saj je dolgoročna škoda za OZD, povzročena na tak način, mnogo večja od prednosti kratkoročno ugodnih finančnih izidov. V tem smislu si je potrebno prizadevati predvsem za realno vrednotenje zalog in preprečevanje prelivanja že ustvarjene akumulacije (substance) v končno potrošnjo. Med ukrepi v zvezi z razporejanjem omejenih razpoložljivih finančnih virov je nedvomno potrebna racionalizacija in omejevanje vseh vrst naložb. Še posebej pomembno pa je zagotoviti takšno usmeritev v konkretni finačni politiki, da bo OZD permanentno (promptno) kompenzirala negativne učinke inflacijskega razvrednotenja angažiranih obratnih sredstev, z ustreznim usmerjanjem razpoložljivih ustvarjenih (oz. zunaj pridobljenih) virov, tako za potrebe enostavne reprodukcije (za obratne namene), kot tudi za razširjeno reprodukcijo - razvoj OZD. JEVŠENAK ANDREJ ŠTORSKI ŽELEZAR - Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE - Izhaja dvakrat mesečno - Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Kocman Vojko, Zelič Franc, ing. Verbič Stane - od govorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1 /72 z dne 20. 2. 1974) - Tisk: AERO Celje - TOZD grafika - Rokopisov ne vračamo. sploh ne moreš prepoznati krajev, vsi se ti zdijo enaki. Danes je slika obale čisto drugačna. Gole stene obale kažejo neprijeten, skoraj grozeč obraz. Na morju ne srečaš nobene ladje, barke, sami smo. V daljavi po nekaj urah zagledamo ogromne rezervoarje in po tem ugotovimo, da jadramo mimo naše najmlajše južne luke Bara. Morje je umazano, polno olja, tu in tam vidimo plavati polne škatle cigaret, odvrženih verjetno zaradi strahu pred policijo. Pristanemo v Sutomoru, malem kraju s približno 600 prebivalci, nekaj hoteli in dolgo peščeno plažo. Sprašujem se, kaj naj zanimivega pišem o teh krajih. Vsi so precej nezanimivi, verjetno ne samo za nas, ampak tudi za ostale goste, kajti tu jih je zelo malo. Ta dan pristanemo v Petrovcu na moru. Tudi tu je dosti hotelov, vendar smo v največjem za večerjo edini gosti. Kot da seje čas ustavil; vidimo kopalce, ki pridejo zelo z godaj na plažo in se tu sončijo ves dolgi dan, nobenega turističnega vrveža, kot smo ga navajeni v severnem Jadranu. Krenemo na pot pred skupino radovednežev, ki nam mahajo v pozdrav. Veter je ugoden, brzimo proti Sv. Štefanu na dogovorjeno snemanje. Z dobrim vetrom prijadramo pred zaliv Sv. Štefana, malega polotočka, kjer je na strmih skalah stisnjeno mestece - hotel. Kraj za petične tuje turiste-z igralnico in še marsičem drugim. Kot prva naselbina je Sv. Štefan nastal v 15. stoletju. Na tem polotočku je utrdba, iz katere so se hrabri primorci borili pred turškimi napadi. Sedaj je tu najdražji in najrazkošnejši hotel v tem delu Jadrana, z dvema slikovitima plažama na levi in desni strani nasipa in z lepim ozadjem, polnim gosto strnjenih oljčnih nasadov. Tudi cene so neprimerno večje kot nižje ob Jadranu. Pijemo dobro, po nekaterih trdit- Ob pričetku jesenskega dela nogometnega prvenstva Jugoslavije. - Sef, takole je Sušič na Mundialu streljal mimo golov. - Kaj pravite, kdo bo jesenski prvak? Dinamo, Hajduk . . .? - Kaj pravim? Nič. Povej mi raje, kaj si danes ie naredil. - Mama, ali veš, daje Melčev stric godec? - Kje pa, saj sploh ne zna igrati na noben instrument. -Pa je, saj sem ga slišal, ko je rekel sosedovemu Boštjanu, da mu bo tako zagodel, da bo vse življenje pomnil. vah celo najboljše jugoslovansko nik-šičko pivo in moram priznati, da nam po naporni vožnji in hudi vročini kar prija. Po obveznem slikanju, ki smo ga kmalu siti, saj se nam veter obrača, ne pridemo več daleč, ampak samo do avtokampa Jaz ob Budvi; po slovensko Jez, kajti morje je segalo zelo globoko v celino in da bi rešili nekaj primerne zemlje za obdelovanje, so zgradili jez, na njem pa uredili lep avtokamp za turiste. Prvič po dolgem času se lahko umijemo, stuširamo s sladko vodo in mirno zaspimo. Vendar imamo že težave. Nekatere tare vročica, drugim je slabo in s takimi težavami prebijemo noč. Zgodaj zjutraj, ob četrti uri, nas prebudi vodja poti Rudi in vsi medlih oči stopimo na naša plovila. Zebe nas, oblečeni smo v debele neoprenske obleke, veter piha zmerno. Pogovarjamo se in ugibamo, ali je burin ali maestral ali kateri od drugih vetrov. Vozimo predvsem v krmo ali drugače povedano, veter imamo v hrbet. Cilj nam je Molonat, kraj pred zanimivimi dubrovniškimi konaveljskimi stenami. Da pridemo do Molonata, moramo voziti mimo dveh iz zgodovine znanih zalivov, in sicer zaliva Trašte in Hercegnovi. Vmes je polotok Luštica. Veter je ugoden in vidno se krepi; prigovarjamo si, moramo zdržati. Sekamo oba zaliva, pot nas pelje mimo otoka Mamule do rta Oštro. Od daleč vidimo Hercegnovi, znano letovišče in dolgi zaliv, ki se v podaljšku konča kot zaliv Boke Kotorske, znanem po hrabrih mornarjih in po ljudeh, ki so v tem času organizirali rusko mornarico, saj je, kot smo zvedeli kasneje, v malem kraju Perostu Marko Martino-vič v letih 1663 do 1716 ustanovil pomorsko šolo za ruske plemiče, kjer so se učili pomorskih veščin. V letih 1852 do 1859 pa je iz tega zaliva kapetan Višina odplul v svet in ga objadral. (se nadaljuje) - Joj, kam bi del? - Ih, kjer si vzel! Dopisujte v SičAskL ŽELEZAR