Izhaja vsak Četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravnišivo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoši'> do odpovedi.0 — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. o, vsprejema naročnino, inseraie in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne- zaprte reklamacije so poštnine proste. Vesele velikonočne praznike želimo vsem cenj. dopisnikom, naročnikom in prijateljem našega lista! Uredništvo in npravništvo. Par besed sobratom. Drž. in dež. poslanec Ivan Roška r^predsednik S. K. Z. Slovenska kmečka zveza, katere namen in naloga je {postati rešiteljica kmečkega stanu, in ki je pričela svoje delo v minolem letu tudi med nami spodnještajerskimi Slovenci, je uspevala dosedaj dovolj povoljno, kar je bilo razvidno na njenem prvem občem zboru v Celju. Razvija ser zavest med kmečkim ljudstvom sploh, kar jasno potrjuje tudi zadnja (volitev v deželni zbor. Al vendar je to Še samio mal začetek najbolj potrebne naše stanovske organizacije. Kmečko zvezo je rodila sila, da' se ohrani stan, stan najvažnejši, pa tudi najpotrebnejši za zdrav razvoj človeškega rodu in obrambo naše domovine in države. Stanovski boj,, ki grozi uničiti našo eksistenco, je napravil škode že dovolj. Razmere nas glasno kličejo k združitvi vseh na deželi živečih, naj si bo kmet, rokodelec, obrtnik, delavec ali vini-čar. Kaka- moč je v skupnosti in zvezi, to so nam pokazali drugi stanovi že dovolj„ ker se niso samo ohranili, temveč si zdatno zboljšali vse pogoje za življenje; združeni imajo v sebi moč, na nje se ozira tudi vlada, in da jim mnogo, česar zahtevajo. V naši Avstriji sploh tisti največ dobi, ki z združenimi močmi najbolj kriči, če tudi najbolj potreben ni. Uradnikom se je plača zvišala za četrtino. Mestnim in »industrijskim delavcem nič manj, vendar že zopet kričijo vsi, da vsled draginje ne morejo živeti, akoravno ni prodajal kmečki producjent niti v najdražjem času svojih pridelkov, oziroma živil, dražje ko za 10%. Socialdemokraški poslanci neopravičeno zahtevajo odprtje vseh sosednih mej za neomejeno uvažanje živil, pred vsem tuje živine. Tem ljudem ni mar, da se ohrani sedanji družabni red. Uničiti hočejo vse, kar jim je napoti do svojega cilja; preko uničenih stanov na deželi hočejo priti fdo krmila. Prav pridno jim pomagajo razni mestni stanovi, ki nimajo pojma o kmečkem življenju, o njega trpljenju, o trudapolnem delu od zore do mraka, ki se v največ ¡slučajih le slabo ali nič ne izplača» Kje je kak drugi stan, ki kmetu enako dela zastonj? Nad 14.000 kmečkih posestev pride v Avstriji na leto na prisilno prodajo. Le par desetletij še tako naprej, in potem kmečkega stanu pri nas ne bo več! Kje in kaj Se vzrok te>mu? Predaleč bi .prišli in nič ne pomaga, četudi opravičena zavračamo krivdo na druge. .V. nas samih iščimo pomoči; v združeni ,celoti našega stanu je edino zanesljiva rešitev. Posnemajmo druge stanove, zahtevajmo skupno svoje pravice, zberimo se v trdno celoto v Kmečki zvezi do zadnjega moža. Vabljiv zgled nam daje deželno ljudstvo Še skoraj v vseh avstrijskih deželah. 'Mnogo tisoč mašili sotrpinov, že krepko združenih v svoje kmečke zveze, nam jponuja rešilno roko v tem, da stopimo vsi deželni stanovi skupno na plan, da tirjamo, ne samo tirjamo, ampak uredimo sami po svojih poslancih pogoje za naš obstanek in napredek tako,, kako/ so storili dosedaj drugi stanovi za sebe. Ne trpimo dalje, ne čakajmo na to, da bi nam kruh, ki smo ga sami pridelali, 'drugi delili. Nič več ne pričakujmo pomoči od drugod, sami si branimo ljubi naš dom, prelepo slovenskoi domovino. Ohranili si bomo oboje, ako se združimo vsi v teno skupino. Pokažimo svetu, da tvorimo skalo, ob kateri si bode sovražnik sam glavo razbil. Kakor skala bode trdno stala Kmečka zveza v bran za krneč k; stan. Naša organizacija. Državni poslanec Fr. P i še k. Slovenska kmečka zveza, katero so naši domoljubni ¡možje pred letom ustanovili, se lepo razvija in ima že močne korenine. V S. K. Z. imamo samopomoč, svoje zastopnike v parlamentu, po njej upamo tudi svoje pravice doseči. Prihodnje mesece bodo se po raznih krajih prirejali v imenu K. Z. shodi, ¡in opozarja se, da tam, kjer še pododbori niso do vsake vasi izvedeni, pristaši ustanovijo še potrebne pododbore ter v tiste volijo delavne, za naš blagor vnete može.. - Nujna potreba je, in sami sebi bi korist;U. se na shodih, občnih zborih, v sejah občinskih od- borov, v sejah političnih društev, stavijo in sklenejo primerne, potrebne in koristne rezolucije, peticije in predlogi, ki so v prid našemu kmečkemu stanu, delavcem, obrtnikom, rokodelcem in viničarjem. Naslovijo se naj na ¡državni zbor, toda vpošljejo vse K. Z. v Maribor, in tista jih bo odposlala našim drž,: poslancem, da jih predložijo v parlamentu. Tiste rezolucije, oziroma peticije, in predlogi pridejo potem v strokovne odseke in v vseh odsekih so zastopani Slov. kluba državni poslanci, kateri potem opozarjajo na zahteve slovenskega ljudstva in jih zastopajo. Ravno letos in v prihodnjem času pridejo v državnem zboru za nas na deželi živeče stanove zelo važne spremembe m postave. Tako na primer pogodba s Srbijo, starostno zavarovanje, iz katerega pa namerava vlada kmete izločiti, in le za vsakega industrijelnega delavca po 60 K zavarovalnine na leto doplačevati; potem bi se morala izvršiti prihodnje leto nova pravična cenitev zemljišč; v zbornico pride predlog za dveletno vojaško službo.. Vse te postave so za nas kmete največje važnosti, odločilne za naš obstanek, zato je nujno potrebno, da odločno z rezolucijami, peticijami in predlogi, zahtevamo svoje pravice. Ce bi Kmečka zveza več sto takih zahtev, oziroma peticij iz ljudstva vposlala, bi ložje in z dokazi iz ljudstva mi poslanci zahtevali, kaj je našemu ljudstvu nujno potreba. Zal, da je naše kmečko ljudstvo molčalo In se dosedaj za svoje pravice ni tako energično potegovalo, kakor drugi stanovi, zato je pa tudi le malo pravic doseglo^ In ker smo že pred brezdnom prepada, in se že utapljamo, je zadnji čas, da se našo rešiteljice, Kmečke zveze, trdno oklenemo in postanemo vsi njeni člani., V skupnosti je moč in v tej bo tudi naše veselo vstajenje. Gališki namestnik grof Potoeki umorjen V gališkem glavnem mestu Lvovu se je zgodil v nedeljo dne 12. t. m. grozen zločin, kojega žrtev je bil deželni namestnik grof Potočki. [Ljudstvo je nad tem blaznim činom silno ogorčeno' in razburjeno. Ob 542. uri popoldne se je prijavil pri namestniku grofu Potockemu slušatelj modroslovja Miroslav Pr- stek. Na Veliki petek. Ločan Rožni dolski. Vstopil sem v malo lopico. Oizka je bila in temna, duh zapuščenosti je vel po nji. Groza me je spreletela po celem telesu. Stresel sem se. Tako čudno je vplivala na me ta grobna tihota v koči. Bi li vstopil v Szbo, sem Še enkrat pomislil? Mogoče spi bolnica in ne vzbudil bi je rad, morda nima rada, če ja kdo obišče ... A rad bi govoril Še enkrat ž njo, bila je dobra ženska.. Postaja j slabše od dne do dne. Rahlo sem prijel za kljuko, odprl tiho vrata in vstopil. Smrtni duh mi je planil v obraz. Za-duhlo je bilo v sobi; še ti dve okenci sta bili zaprti, ki jih je imela ozka koča. Mirno je ležala bolnica na trdi, ubožni postelji. Njene kalne oči so bile globoko udrte in so strmele nepremično v daljavo skozi okence proti gozdu. Od gozda som proti koči so padale dolge pen-ce. Stenska ura je kazala štiri popoldne. V vrhovih visokih bukev in hrastov je izašumelo, gole veje so se zazibale^ Solnčni žarki so se prikradli skozi vejevje in začrtali svetle proge med temne sence. Pri-tirvil je fveter iz gozda in gnal s seboj celi oblak črnega, suhega listja in prahu naravnost proti ko-fii, zatulil žalostno okoli voglov in drvil jja naprej. Bolna Mima — vaščani t so jo klicali le Per-Oeva — je zatianila oči in globoko vadihnila. So mučn®jSa tišina je zavladala v koči. Bolnica so ni premaknila, le iprsi so se ji burno vzdigovala, hudo, bolestno. Težko je dihala. A naenkrat odpre oči, kakor bi bil ta pogled zadnji, tisti zadnji pogled pred smrtjo. Premaknila i je koščeno roko, jo hotela dvigniti, a bila je pre-i težka, preslaba. Zraven postelje je sedela njena teta, stara Neža. Vedela je, da bi Mima nekaj rada povedala. Primaknila je stol bližje. Skrbi, je začela Mima s liropečim, komaj slišnim glasom, za božjo voljo te prosim, skrbi za Rozo. Mlada je še, komaj šestnajst let stara. Sirota bo po moji smrti. Prišla bo med tuje ljudi, Bog ve, kako se ji bo godilo, kako bodo ravnali ž njo tuji | ljudje, ki navadno nimajo usmiljenja s takimi otroci. Skrbi , . . Beseda ji je zaostala, debele solze so se prikazale v očeh in pritekle so po volem, mrtvobledom licu. Stopil sem k postelji in jo rahlo prijel za suho roko. Bila je mrzla. Perčeva, ali me še poznate? Doma sem zvedel, da vas je obšla neka slabost in da vas mrzlice trese že nekaj dni. Pa mislim, da vam kmalu od-leže in da pridete zopet veseli ¡gori v vas. Mislil sem, da jo nekoliko potolažim, a moje besede so jo razžalostile. Odgovoriti ni mogla, le zmajala je z glavo. Nikdar več, nikdar več ne pride v vas. Vedel sem, da dolgo ne bo. Roke so bile čisto brez moči, nohti sivi, ustnice suhe, črnkaste. Zasmilila se mi je v srce ta mlada, dobra ženska, uboga vdova. Tako mlada bo morala iz sveta! Zakaj zapuščaš hčerko, kam naj gre mlada, neizkušena? Med hudobni svet? Nisem mogel vefi ostati r sobi, preveč se mi je smilila; Hitel sem domu. 'Solnce je sijalo nekako žalostno in tudi mseni je bilo hudo pri srcu. Mislil sem na Zveličarja, ki umira daleč tam v sveti deželi za grehe hudobnega, zapeljivega sveta. Visoko visi na lesenem, slabo izklesanem križu, poin ran, venčan s trnjevim vencem, z upognjeno glavo, z razprostrtimi rokami in nam kliče: Pridite, pridite bližje križa, tukaj bodete, zadobili mir. Razprostrte roke imam, da vas bratovsko ob-jamem, vratca v moje srce so odprta in nasitim vas z rešnjo krvjo . . . Mi ga pa prosimo z desnim razbojnikom: ,Gospod, usmili se duše uboge vdove, reši jo hudih muk, vzemi jo s seboj v višave. Umira tam za gozdom v temni koči. Prav, da prosimo za njo. Bila je ženska, ka-koršno najdemo morda komaj v vsaki deseti vasi. Ni bila klepetava, ni bila vsakdanja poštarica, bila je ponižna, zadovoljna, vedno veselega srca in delavna. Povsod v vasi je bila kakor doma, vsi so jo spoštovali radi njene ljubeznjivpsti in zvestobe, in kdo jo je imel najrajši? Vaški otroci. Bila jim je druga mati. Skrbela je za vse, rovne in bogate, kot za svojo Roziko. Ah, če je kateri zbolel, ali celo umrl, jokala je tako milosrčno fcot le more dobra in prava mati jokati za svojim srčkom. V nedeljo i>o-poldne je bilo vedno vse živo pred njeno kočo, ¡Vsi vaški otroci in paglavčki so bili tam zbrani, veselo so se igrali in radovali, ¡Mirna pa jih je bila tako srčno vesela. Da, otroci jo bodo pogrešali, pogrešala pa jo bo najboij zapuščena Rozika! Solnce je bilo blizu zatona. V gozdu jo postalo tiho, mirno, mračno. Stopal semt počasi v breg proti vasi. A glej! Pri vaškem križu kleči mala Roža.) flfadnii šolnini žarki so se uprli v leseni križ, pa- Siczynski, Češ, da namerava prositi za službo na-mestniškega učitelja na kaki srednji šoli. Namestnik mu je dovolil avdijenco. Ko je vstopU Siczynski v dvorano, je naenkrat potegnil iz žepa samokres in jel streljati na namestnika. Jedna kroglja je zadela namestnika v levo oko, jedna v roko in jedna v nogo. Služabniki in uradniki, ki so slišali strele, so takoj prihiteli in zgrabili morilca. S$czynskega so odvedli na policijo. Med temi so prišli že tudi zdravniki, da bi operirali namestnika. Ker so pa uvideli, da bi bila vsaka. operacija brezuspešna, so jo rajši opustili.: Namestnik je še prejel sv, zakramente za umirajoče in umrl ob 8. uri 15 minut popoldne. Pri namestnikovi, smrti je bila navzoča njegova žena z osmimi otroci, deželni maršal, nadškof, škof in več poslancev. Cesar je poslal žalujoči vdovi sledečo brzojavko: Globoko razžaloščen vsled vesti o smrti vašega soproga, izbornega uradnika in izvrstnega državnika, izrekam vam pod vtiskom grozne vesti svoje Iskreno obžalovanje in zagotovilo odkritosrčnega sočutja. Na policiji je , izjavil 'Siczynski, da nima sokrivcev ter da je napad izvršil iz političnih nagibov. Na vprašanje, ali mu je žal, da je umoril namestnika, je odgovoril, da ne, češ„ da je že davno bil sklenil, namestnika umoriti, a se mu dosedaj še ni nudila prilika. Sprva ga je nameraval kar na .cesti ustreliti; ker ga pa ni osebno poznal, se je odločil, da ga poišče v palači. Na večer je policija preiskala morilčevo stanovanje * in odvedla v zapor tudi njegovo mater, ker je izjavila, da je nagovarjala svojega sina, naj napravi konec zatiralcu rusinskega naroda. Pri preiskovanju, ki se je vršilo drugi dan zjutraj, so bile odvedene v zapor tudi njegove tri sestre. Politični ogled. — Državni zbor. Državni zbor je sklenil, da se vladi dovOli to leto pobirati navadno število re-krutov. Dru^i predlog, da se naj to število zviša za okoii 5000 mož, še sploh ni prišel v pretres. Nadalje je ¡zbornica tudi sprejela nujni predlog, s katerim se dovoli ministrstvo za javna dela. V imenu Slovenskega kluba je govoril znani zagovornik delavcev g. državni poslanec GostSrnčar ter ob tej priliki priporočal tudi delavce v državnih rudokopih in sorodnih podjetjih. — Zavarovanje kmečkega ljudstva »za starost. iVlada bode v kratkem predložila poslanski zbornici zakon za zavarovanje na starost za onemogle de-lavce vseh strok, iz mesta iin dežele. Ker -pa so iz tega zakonskega načrta izključeni vsi delodajalci, ¡je sklenila . agrarna zveza soglasno, da zahteva enak zakon tudi za onemogle male posestnike, rokodelce In obrtnike., katerih starost je mnogokrat enako bridka kakor delavca, kadar si ne more več pridelati potrebnega kruha sam. V ti zadevi se je podal pod-odsek pod vodstvom vrlega agrarnega poslanca g. Povšeta k ministru za notranje stvari z odločno zahtevo, da se pripravita in predložita obenem že zgoraj omenjena zakona državni zbornici v razpravo. Minisier je obljubil ugoditi tej opravičeni zahtevi, ter je naročil zbrati ves potreben materijal, na katerega podlagi se izdela ta, za vse delavne stanove pr)epotrebni zakon, kateri bode pravi blagoslov vsem starcem za prihodnjost. Dal Bog, da se odstranijo previdna vse ovire, in se ta zakon kmalu izdela in vresniči, — Bosna. Skupni linaučni minister, Burian bo moral odstopiti, ker ni kos svoji nalogi. V prihodnjih delegacijah ga že ne bo več. Vzrok temu so poizvedbe imerodajnih vojaških krogov o velesrbskem gibanju, ki bi v najkrajšem času lahko povzročilo dali so na žalosten obraz nežne mladenke, Klečala je pred razpelom, utopljena v gorečo molitev. Ni slišala mojih korakov. Krčevito se je oklenila svetega križa in pritiskala vroči svoj obrazek na mrzli les. Potok solz je lil po nedolžnem, devinem licu. Padale so na zeleno travo okrog križa in se bliščale v večerni zarji kot biseri, kot svetle zvezde na nočnem nebu. Jokalo in ihtelo je ubogo dekliče tako bridko, obupno. Večerna zarja tone Velikemu petku, Ro/iki umira mati . . . Objemala je križ in molila: O moj Jezus, daj zdravju moji materi, daj ji živeti še nekaj let, ne pusti me same na svetu, ne odvzemi mi dobre matere, Marija, prosi za mene, Marija, ki si toliko trpela pod križem svojega sina I Solze «o ji zastavile vročo, iz srca kipečo molitev. Slišal sem nežne besede in nisem je hotel motiti v goreči molitvi, tiho sem zavil po drugi poti v vas. I i Vit* Solnce je zatonilo, V bližnji cerkvici je čudno zahreščal klopotec. Klopotalo je dolgo, dolgočasno, mučno, in glas se je slišal daleč po dolini. .Var Sčani pa so molili: Bog ji daj večni mir, daj ji uživat sveti raj — Perčevi Mimi! V koči ob gozdu je brlela mala svetilka, — smrtna luč. Na postelji je mirno spala Mima, držeča v suhih, velih rokah stari, hišni rožnivenec. Ob postelji pa '|e klečalfa uboga, zapuščena sirota Rozika in je jokala in jokala ■ * ? a mati se ni predramila, spala je ž« tako sladko ivečno spanje. oboroženo vstajo proti Avstriji. Vsi krogi so prepričani, da more to vstajo zabraniti le takojšnja predrugačba sedanjega setetava in pa krepek! nastop proti velesrbskemu gibanju. Izvršile se) bodo velike izpremembe v stanju deželnih uradnikov in skupnega finančnega ministrstva. Z Burianom ob eneim odstopi tudi bosanski deželni šel Izm. Wi!nd-zoiv — Srbija. V srbski zbornici čimdalje bolj vre. Mladi radikalci so že začeli z obštrukcijo proti trgovinski pogodbi z Avstro-Ogrsko. Dne 6. aprila t. 1. je prečital njih načelnik Ljuba >Stojanovič v zbornici jzjavo, v kateri zahteva, naj se. zbornioa razpusti in naj se razpišejo novei volitve na podlagi splošne volilne pravice. Ministrski predsednik Pa-šič je že podal ostavko, ki je pa kralj ni sprejel. Pač pa je odobril ostavko Pašičeve vlade in poveril Pašiču sestavo nove vlade, V novo ministrstvo vstopijo vsi dosedanji ministri razen Petroviča, Putnika, in Jovanoviča. Vojni minister postane Stepanovič, Stojanovič prevzame začasno stavbno, Triikovič pa notranje ministrstvo. Nove volitve bodo 5. maja. Maia politična naznanila. Dn e 10. aprila: Gosposka zbornica je sprejela v današnji seji predlogo o rekrutih. — Zunanji minister Aehrentha} se je odpeljal v sprem- j stvu ogrskih uradnikov v političnih zadevali v Bu- j dimpešto. — Povodom 10 letnice ministrovanja so j pozdravile danes politične stranke in vse kmetijske j družbe ogrskega poljedelskega ministra Darany,a. — ■ sV Parizu so zaprli tri anarhiste, ki so nosili seboj' j peklenske stroje. Dne 11. aprila: Prihodnja seja gosposke i zbornice bo v torek dne 28. aprila. Razpravljalo se ; bo o ustanovitvi ministrstva za javna dela. — Danes so otvorili na Dunaju razstavo pitane živine. — Dne( 1. maja bo otvorjena v Zagrebu izložba jugoslovanskih umetnikov. Dne 12. aprila: Proračunski odsek bo zo-pe sklican dne 29. in 80. t. m. — Deželna kmetijska družba na Češkem je imela danes zborovanji?, na katerem se je zahtevalo, da se naj severnozapad-| na železnica in družba državne železnic^ podržavi-ta, in sicer z ozirom na tekmovanje poSjedelcev z ogrskimi izdelovalci, ki so navezani na izvoz svojih pridelkov na teh dveh železnicah. — V haremu turškega sultana so našli 20 kg težko bombo. Uvedla se je stroga preiskava. Dne 13. aprila: Poljedelski minister dr. Ebenhoch se je pripeljal danes zjutraj v Briiks na Češkem, da si ogleda tamošnje premogokope. — Ministrski svet je imel danes posvetovanje pod predsedstvom ministrskega predsednika barona Becka. Poslovanje gališkega namestništva se je poverilo začasno namestniškemu podpredsedniku dr. Losu. — V republiki Nikaragva je izbruhnila vstaja. Na ukaz predsednika je bilo 80 oseb brez vsakega zaslišanja usftreijenih, mnogo oseb pa zaprtih. — Na otoku Cipera so se ob imenovanju novega nadškofa vršili spopadi s pplicaji. Dne 14. aprila: Pri včerajšnjih avdijen-cah v Trstu je sprejel trgovinski minister Fiedler komisijo, ki ji je. naročeno od trgovinske zbornice, da naj prouči načrt preliva v Caula pri Trstu. — Nemški kancfelar knez Biilovr bo jutri sprejet od sv. očeta v avdijenci. — Portugalska vlada je prepovedala vse republičanske shode. Razne novice. * Duhovske vesti, Pesnik 8, g. Anton Medved je bil dne 9. aprila kanonično umeščen na župnijo Turjak. * Iz deželne službe. Pravosodni minister je imenoval pristava moške kaznilnice v Mariboru Jožefa Trummerja za kontrolorja okrožnosodnijske jet-nišnioe v Mariboru, in kontrolorja moške kaznilnice v Pilznu, Henrika Bazalla za oskrbnika okrožnosodnijske jetnišnice v Mariboru. * Iz šole. Stalni so postali sledeči učitelji in učiteljice: Franc Stauler, pom. učitelj v Pilštanju, Ana Ciuha, namesina učiteljica pri Sv. Duhu pri Gor. Radgoni, Ema Zenkovih, nam. učiteljica pri Sv. Juriju ob Sčavnici. * Konee podlistka „Nekaj o tako priljubljeni pijanosti" priobčimo radi Velikega tedna v prihodnjem listu. * Spodnještajerske posojilnice in kmet. zadruge se pozivajo, da pošljejo vsaka vsaj enega zastopnika na skupščino „Zadružne Zveze" v Ljubljani. Po skupščini bo skupen sestanek ^podnještajer-skih izadrugarjev in razgovor o raznih važnih zadevah. * Letošnji nabori. 1. Maribor (mesto) bodo vojaški nabori 27. in 28. aprila. Za nabor odločenih je 220. 2. Radgona, 30. aprila in 1. maja. Za nabor odločenih je 300. Cmurek, 2. 4. 5. maja. Za nabor jih je 5G0. 3. Deutschlandsberg, 1. in 2. junija. Za nabor jih je 360. Eibiswald, 4. in 5. junila. Za nabor jih je 340. 4. Maribor (okolica)^ 13., 15., 16., 17., 19., 20. junija. Število nabornikov 1100. Slov. Bistrica, 22., 23., 24. junija. Število nabornikov 500. Sv, Lenart v Slov. gor., 26. 27. Junija. ■Število nabornikov 340, 5. Ljutomer, 29. in 30. aprila. Število nabornikov 400. Gornja Radgona, 27.h 28. pprila. StpvSlo nabornikov 400. 6. Ptuj (oktolioa) Or- mož, 1., 2. majnika, Število nabornikov 400. Ptuj, 4., 5., 6., 7a (?) kako podporo poškodovancem po uimah, je to najnavadnejša dolžnost vsakega poslanca, in pri fem ga podipira politični oblast. Sicer pa „dični" Roblek tudi v tem oziru ni ničesar Storil. Drugega pa tudi ni bilo sporočiti. Menimo, da je „Narodni List" sam prepričan, da bi bila naj|Subeznjvša pravičnost, če' bi se sploth molčalo o takih političnih ničlah. * „Narodni List" — celjske šole — Narodna stranka. Za „Domovino" pricaplja, „Narodni List" ter zmerja črez „klerikalni krajni šolski svet celjski" in mu očita, da postopa v ljudskošolskem vprašanju na svojo roko po klerikalnem receptu v prid šolskih sester in ne slovenstva. Narodna stranka s tem izjavlja, da je solidarna z onimi,' ki jim ¡¡e ugodna rešitev celjskih šolskih vprašanj deveta briga. Poslancem Narodne stranke — mimogrede omenjeno, kandidatov Narodne stranke ni bilo, takrat so bili neodvisni kmetje! — priporoča, naj gredo v najstrožjo opozicijo. Bomo videli, kaj bodo storili Roblek ali Ježovnik ali celo dr. Ploj. Narodna stranka napada „v skrbi za blagor slovenstva" deželnega odbornika Robiča. Narodni stranki odrekamo pravico govoriti „o skrbi za slovenstvo." Narodna stranka nima skrbi za slovenstvo, ampak za strankar-stvoj To je pokazala pred vsean s kandidati. Postavila je take može, ki so imeli gotovo privlačno moč, ki so pa nezmožni za poslančevanje. To je Narodna stranka sama priznala, ko je pisala ob usko-lcu 'dr. Ploja, da jo je rešil s svojim pristopom k liberalcem iz zadrege, ker bi Narodna stranka drugače s svojima poslancema ne znala kaj začeti na Dunaju. IKolikor dalje skrbi Narodno stranko blagor slovenstva, «e vidi iz tega, da zdaj dela zgago v celfskih šolskih vprašanjih. Mesto da bi njen poslanec Roblek, v čigar okrožju so te šole, kaj storil, pa lomastijo po drugih, ki se trudijo v tem oziru. Pa če je že Roblek, ki bi moral skrbeti za te šole, jnedelaven, da ne rečemo nezmožen, zakaj ne stori kaj dr. Kukovec, ki se vozi Becka gledat na Dunaj? „Narodni List" pravi, da spada v Gradec mesto Robiča „slovenski IKlofač" — jednako nn Dunaju. Češki poslanec Klofač namreč v brezobzirnih besedah radikalno nastopa na Dunaju^ In Narodna stranka pošlje na Punaj slovenska Klofača Robleka in Ježovnika! Roblek-Klofač in Ježovnik-Klotač! Kdo se ne smeje „Nar. Listu" in [Narodni stranki, ier nßju „skrbi za blagor slovenstva!" Ali je more- biti ¿Narodna stranka sama že nezadovoljna s svojim Roblekom ? Ščit Narodne stranke ostane vedno omadeževan radi tega, ker je v slepi strasti Ka stran-karstvo agitirala za ljudi, ki jih sama smatra za nesposobne, proti možem z visoko izobrazbo, s pogumom in z navdušenostjo za narodno delo. Zdaj pa, ko bi morali njeni poslanci delati, pa vidi, da z njimi nič oie opravi, zato pa krivdo vali na druge ter seje zopet v skrbi za strankarstvo razdor proti (skrbi za, blagor slovenstva. * Tržne vesti. Na žitnem trgu še vedno vlada nezanesljivost. Promet je jako neznaten. Oddajo moke je mogočte doseči le z večjim popustom v ceni. Mlini« so deloma obrat ustavili ali ga vsaj znatno zmjanjšali. Kakor pšenična, tako ržena moka na gre< Otrobi so nekoliko icenejši, vendar kupčija je slaba, ken teh primanjkujte zopet mlinom, ki se tedaj nt morejo zanimati za ta proizvod. Cena kave je nekoliko padla in zategadelj so kupci živahnejši." Sladko?; bo najbrž še dražji. — Avstrijsko železno obrtništvo je v pretočenem poslovnem letu izvrstno neslo. V parlamentu so se začeli zanimati poslanci za ta imenitne „kšefte" krivonosih železnih baronov. Poslanec Erb in tovariši so vložili predlog, v, katerem poživljajo vlado, 'ida naj nemudoma začne razpravljati z ogrsko vlado glede znižan ¡¡a uvozne carine na železo. Z narodno-gospodarskega stališča ni nobenega pomisleka proti znižanju carine, pač pa je želeti, da se potlači cena in neizmerno odiranje vsega gospodarstva. Mariborski okraj. m Sv. Jakob v Slov. gor. Na poučnem shodu našega Slov. izobr. društva se je zbralo nepričakovano veliko ljudi. Naša mladina se posebno za-nima za potrebno izobrazbo. Blizu ,150 vrlih mladeničev in deklet je napeto poslušalo govornika. Tudi vrlih naših gospodarjev ni manjkalo. Vidi se, da to društvo našemu ljudstvu ¡zelo ugaja, ¡vsi katoliško-na-rodno misleči se ga oklepajo. Tako je prav, le tako naprej! Govorila sta č. g, Evald V račko, kako in kake knjige naj beremo, ter mladenič Fr. Spari o lastnosti i pravega Slovenca. Tem potom (jima izrekamo zahvalo. m St. Jakob v STov. gor. G. učitelj Zinauer nam jei poslal minoli mesec- sledečo dopisnico: „Naznanjam vam, ¡da ne sprejmem več vašega lista, ker sem se ga vsled samih šimfarskih spisov žie naveličal. F. Kainc, Zg. Dol." . Mi smo se takoj obrnili na dotičnega naročnika, ki nam je poslal izjavo, da ni. pooblastil g. ¡učitelja Zinauerja, da tako dopisnico piše. G. Zinauer, ta V!aš čin je pristno liberalen ; še lepše pa je beseda „šimfarske", ki je vtr-gana na liberalnem vrtu, kjeri rastejo večinoma „šimiarske" cvetke. Le poglejte si „Narodni' List!" m Sv. Anton v Slov. gor. Na cvetno nedeljo dne 12. |t. m. je po dolgi in mučni bolezni umrla v 59, letu startosti soproga župana in trgov.ca, i gospa Marija Tušak. Rajna je bila vrla katoliška in narodna žena. N. v m. p.! m Št. Ilj v Slov. gor. Naša kmetijska, "podružnica je priredila dne 6. aprila pri St. Ilju celodnevni podučili tečaj za cepljenje trt. Udeležilo se ga je 36 naših mladeničev. Mnogi naši mladeniči so sa "skrbno poprigeli trtoreflio, kaftera prinese lepega dobička, če se je vestno in marljivo poprime. Da naši ljudje v gospodarskem oziru res lepo napredujejo, to je hasek čitanja, dobrih knjig in časnikov. Vrli mladi narodnjak g. Vekoslav Stelcer ima na primer blizu 20.000 lepo vzgojenih sadnih drevesc, katere bode imel letošnjo jesen na prodaj. — Hudo deževno vreme zadnjega tedna je napravilo tudi pri nas ogromno škode; veliki plazovi so pokončali mnogo lepih vinogradov, sploh toliko jalazovja kot sedaj še ne pomnijo niti stari ljudje. Ubogi kmet! — Med našim kmečkim ljudstvom vlada veliko ogorčenje vsled odprtja srbske meja; cena živini silno pada. Kje naj pa kmet išče dohodkov? In tudi pri starostnem zavarovanju nas misli vlada prezreti! Poslanci, na vas stavimo svoje upanje! — Naše bralno društvo namerava dne 17. maja prirediti veselico. — Ljubljanski „Slovenec" je nedavno poročal v posebnem članku, kako dela „Siidmarka" za ponemčenje St. Ilja. Pisal je, 'da bomo šentiljski Slovenci kmalu zaklicali „Morituri ¡vos salutant" (umirajoči vas pozdravljajo) —i če bo šlo tako naprej. In žalibog, gre naprej tako . . . k,Sudmarka" je zopet (nakupila eno najlepših šentiljskih velepo-sestev, namireč Wagner-iMinerlovo v Zmrzleku za 60.000 K. Tudi na Kresnici je prešlo te dni zopet troje slovenskih posestev v kremplje nenasitne „Siid-marke." m Fram. Prtvo sredoi po veliki noči se vrši tukaj veliki živinski sejem. Ker je pričakovati obilo kupcev, se posestniki vabijo, da priženejo obilo živino na ta sejem. m Fram. Deževje preteklega tedna je povzročilo pri nas precej škode. Na novo rigolan župnikov vinograd je voda skoraj vsega uničila, tudi drugi posestniki imajo precej škode vsled plazov. — Naša mladina se giblje, posebno dekleta. Trikrat zaporeldoma so vprizorila lepo igro „Lurška pasta-rica" v proslavo lurškega jubileja. Vsakokrat je bila družbena dvorana polna. Dekeleta*in otroci so Igrali izborno v občno pohvalo. Igra se še enkrat ponovi in siceir v 'šoli, da jo vidijo vsi šolski otroci. Fan- tje se bodo tudi morali pokazati! — Letos so umrli prit' nas, štirje mladeniči v starosti 20—30 let. Poročenih je bilo (že 11 parov. Novo pokopališče g. Krajnc pridno in umno prireja, in bo ob deželnoiborskih volitvah spet kmete nagovarjal za Narodno stranko; toda, dragi Jožef, to nebo šlo. Kmetje zdaj iz revidjo, kain si jih zapeljal lansko leto. in kakšnega poslanca si jim priporočal. Prav z veseljem tudi sprejmemo vest, da nas zipustiš. Želimo Ti srečno pot; to pa zato, ker se polero s Teboj vred glavni steber Narodne stranke. Pi.tem bo vsaj mir. kakor je bilo p »prej, predno Tebe nismo poznali. Ljudje si želijo pravega krščanskega moža za učitelja, ki ga bodo otr-.ci t idi ob nedeljah v cerkveni klopi videli. s St. Janž pri Velenju. Gosp. Vinki Ježovnik, državni poslanec in nekdanji gospodar okraj, načelstva šošianjskega, v katerem je popolnoma pro- padel, imel je v nedeljo, dne 30. marca pri nas volilni shod pri g. Delakordu, Zbralo se je sicer okoli 40 njegovih pristašev, pa še tisti mu niso več zaupali. Govori^ jim je sladko, pa vse to ni pomagalo nič! Zaganjali so s£ v njega z najhujšimi napadi,. češ, da ni samo zakrivil odprtja mej in znižanja cen pri živini, ampak posebno zaradi neopravičene razdelitve nekih državnih podpor. Ljudje pravijo, da so se te tako razdelile, da so ljudje, ki nimajo nobenih vinogTadov, dobili za trsni pozeb vsled 'hudega zimskega mraza podporo, drugi pa, kji so veliko škodo imeli, niso nič dobili. Kaj je na tej stvari resnice? Gospod župan, Vi site doižni preiskovati to zadevo! Omeniti še moramo, da je državni poslanec hitro kupil vina, ko je videl svoje pristaše tako razburjene; na ta način [jin je nekoliko potolažil. Gospode državne poslance Kmečke zveze prosimo, da 'zabrusijo g. Ježovniku v zobe na Dunaju, da se pač ne sppdobi tako javno delovanje za ljudskega zastopnika. Konjiški okraj. k Skomer. Gospod župnik Kozoderc je dne 9. aprila zjutraj imel neko službeno pot; po strmini se mu je spodrsnilo in si je eno nogo pri sklenku na-vrazil tako, da jo sedaj rnona varovati v postelji, ker je začasno odpovedala službo. k (iračič. Naša okolica šteje samo štirinajst hišnih številk. Nias je torej malo, a časnikov beremo razmeroma veliko. N. pr. samo „Slovenski Gospodar" ima tu petero naročnikov. In nedavno neki tukajšnji posestnik imel stanovanje prazno. V isto bi se ¡pa rad naselil nekdo, ki mu „Stajerc" velja za duševno hrano. Toda temu prosilcu je go-i spoldar povedal: Rajše koča naj stoji prazna, kakor da bi naj „Štajerc" v njo zahaJja.l. Vrli mož torej dobro uči: Proč z nemškntarskimi in liberalnimi listi! Sedaj v hiši stanuje dninar, ki ima že skoz več let „Naš Dom". Celjski okraj. c Domači nabiralniki Ljudske hranilnice in posojilnice v Celju (na glavnem trgu). Kdor vloži v t« hra-niluico najmanj 4 K Kot hranilno viogo, ki se mn obrestuje po 47aV», dobi zastonj v uporabo domači nabiralnik, v katerega doma nalaga svoj prihranjen denar. Koje žo precej naložil, prinese svoj nabiralnik v hranilnico, ki hrani ključ njegovega nabiralnika, da se mu denar vzame iz njega ter pripiše k njegovim hranilaim vlogam. Kakor pridna čebelica nosi tedaj ta domači nabiralnik sad varčevanja tudi majhnih vsot v obrestonosni zaklad. Celjani in okoličani, sezite po teh domačih nabiralnikih! Stariši, omislite jih kot velikonočne piruhe svojim otrokom, da se vadijo žj v mladosti varčevati. Mesto, da jim kupite kako igračo, ki jo kmalu razbijejo. naložite jim 4 K kot temeljni karn-n njih palače: kamen do kamena palača, zrno do zrna pogača! Upati je, da bodo zlasti mladeniči in mladenke prihajali po te domače nabiralnike Ljudske hranilnice in posojilnica v Celju, ki uživa vsestransko zaupanje in ima raditega vrlo dobre prometne nspehe o Celjski magistrat in slovenski trgovci. Trgovec R. Stermecki v Celju je prilepil na okna svojo trgovine lepake, na katerih je naznanil, da za* radi prezidavanja trgovine želi-zalogo zmanjšati in je zato cene znižal. Takoj drugi dan so že preskrbeli njegovi. prijatelji, da je prišel edeh prelpis , ta-kegal lepaka na slavni celjski mlagistrat, kateri je takoj zaradi ene besede konstatiral, da je tci navadna razprodaja, katera ni bila dovoljena, nakar je bil g. Stermecki kaznovan za 20 K. Tako se godi slovenskemu trgov,cu v Celju: na eni strani se Ima boriti z nemško konkurenco, na drugi strani mu pa škoduje magistrat, kolikor mu more, Ako bi le bilo slovensko občinstvo bolj dosledno in sfe držalo gesla „Svoji k svojim", bi že druge razmere postale. c Celjski nemški tlom (Deutsches Haus) stane skupaj 538.200 kron. Pri mestni hranilnici imajo za to posojilo 260.000 kron. V tej hiši imajo celjski Nemci veliko dvorano za zborovanja, koncerte, gle-dališčne nastope; potem gostilno, prenočišča, sobe za čitalnico,, pevske vaje itd. Nemci so ponosni na to zgradbo ter se tolažijo, da bodo shajali. Nam se pa zdi:, da je ta zgradba v marsikaterem oairu slabo znamenje za Nemce. Ni naša stvar, da bi jih podučerali, pa le eno resnico n. pr. naj omenimo, da trpijo vsled te hiše vse večje gostilne v Celju: „Nadvojvoda Ivan", „Mesto Dunaj", „Be£i vol", „An-gelj". Slednji dve sta tudi na prodaj. Prospovajo «airio kmečke gostilne in nekaterte majhne luknje. Najbolj pa prospeva jestvinar Zamparutti, li kateremu zahajajo Slovenci in Nemci kljub „Narodnemu Domu" in „Nemški hiši". c Vodovod v Celju bo bojda že v jbseni gotov. Dela ga tvrdka baron Schwarz za 541.000 kron. Tako dobi Celje in okolica morebiti dobro p>tno vodo. ,c St. Juri] ob juž. žel. Tukaj se ustanavlja obrtna šola. Stvar je sprožil g. Jos. Cretnik, ki je pristaš Narodne stranke. Naši liberalci hočejo imeti pouk ob nedeljah od 8. do 12. ure dopoldne, tako da bi učenci ne mogli niti v nedeljo pri sv. maši biti. Zakaj bi n'e bil ta pouk ob nedeljah popoldne? Z*< učitelja nameravajo nastaviti učitelja Kvedra. O Kvedru kaj več govoriti je nepotrebno, saj ga itak vsak dobro pozna. Obrtniki, ustavite se temu načrtu ter ne pripustite svojib učencev, ob nedeljah dopoldne k pouku, tudi učitelja zahtevajte drugega! o St. Jurij ob juž. žel. Že letos se bo začela zidati kmetijska šola, letos jo spravijo., pod streho, drugo leto bo pa popolnoma gotova? c Šolska stavba. Ministrstvo za uk in bogo-častje je dovolilo, da se sezida nova šolska stavba v Žalcu pri Celju na stavbišču. III. dedičev po Mariji Zuza. c Žalec. Cele štiri mesece je sedel naš Roblek doma, sedaj pu očitajo njegovi politični jerobi v Celju ne Riobleku. ampak far. Korošcu poslansko plačo. Dr. Korošec je delafl z velikim uspehom v proračunskem odseku, Roblek pa je lepo mirno živel tukaj. Taka je liberalna pravičnost in poštenost! Kmetje poštenjaki, presodite enkrat dobro tak lažnjiv način liberalnega vojevanja. Najmanj imajo Roble-kovi pristaši očitati komu plačo. Odkod pa je dobil Roblek svoje premoženje? Kmetje so mu morah znositi denar sklupaj, pri njih je delal dobiček. Vse, kar ima Roblek, ima od ljudstva. In pri Bogu, njegovo delo ni bilo /težko, v nobeni primeri z njegovimi dobički. c Šmartno ob Paki. Pri nas je bilo nekaj posestnikov zavarovanih pri zavarovalnici „Nord Bri-tisch," Ko i jim je desetletna doba potekla, so se dali drugam zavarovati. Sedaj pa zgoraj omenjena zavarovalnica vse dotične toži v Gradcu in prizadeti so dobili poklice k obravnavi v Gradec. Zavarovalnica zahteva, da morajo pri njeij še ostati nadalj-nih 10 let zavarovani in se sklicuje na ponudbo, katero je stranka baje podpisala, dasiravno {prizadeti trdijo, da niso nikdar ničesar podpisali in da še sploh agenta pri njih ni bilo. Tako postopanje gotovo me vzbuja zaupanja. Ljudje si pa naj dobro premislijo, predno se dajo zavarovati in na.| pristopajo k domačim zavarovalnicam. Raznim tujim agentom naj pa pokažiejo vrata. c Št. Peter v Sav. dolini. Umrl je najstarejši mož v naši občini, Janez USen, ki je dosegel visoko starost 97 let. Bil je devet let župan in je kot tak marljivo deloval v blagor naše občine. Bodi mu žemljica lahka ! \ c St. Miklavž nad Laškiim. Na cvetno nedeljo je imelo tukajšnje izobraževalno društvo svoj redni občni zbor. Naročilo se je zopet 10 „Slov. Gospodarjev", 2 ..Domoljuba" in še nekaj drugih malih časnikov. Sklenilo se je, prirejevati mefeečna ¡podučna predavanja. Predmet predavanja se naj par dni poprej naznani, in naznanilo se naj na tistem mestu pribije, kjer se pribijejo občinski razglasi. Začelo se je predavanje o razvoju, procviitu in propadu rokodelskega in obrtnega stanu. Končno pa so se star vile te le resolucije, ki se bodo poslale drž. poslancu: 1. Rokodelce in male obrtnike po kmetih se mora podpirati, ker že skoraj ni dobiti na kmetih zidarja, čevljarja, krojača itd. 2. Rokodelci in mali obrtniki na kmetih na] nosijo svoje izdelke na trg. 3. Naj se ne zalhteva od njih spričevalo sposobnosti, kajti če se pokaže, da niso sposobni, jih itak nihče ne bo klical. o Sv. Rupert nad Laškim. Liberalna posojilnica. pred enim letom ustanovljena, je pretečeno ne-delio po kratkem životarjenju vsled hude suše zmrznila. Vodja ji je bil tamošnji nadučitelj. 'Gospodje odborniki imajo primanjkljaj za nagrado in tiskovine za spomin. c Šmartno ob Paki. Umrl je. dne 5. 1. m. Valentin Košak p. d. llovšek, posestnik v Slatinah. Ran ¡ki je bil vzor gospodarja, vzgleden kristjan, mož katoliškega prepričanja, čisti, kremeniti značaj, vnet pristaš Kmečke zveze, sploh mož, ki g\a je vse čislalo in spoštovalo. Bil je celih 12 let cerkveni ključar in se zelo trudil za korist cerktve in čast božjo. Veliko zaslug si je pridobil pri zidanje cerkvene stavbe pri vinogradu. Mnogoštevilno ljudstvo ga je spremljalo k večnemu počitku in pevci so mu zapeli ganljivo nagrobnico. Svetila mu večna luč! e Dobrnska posojilnica je na občnem zboru zadnjo nedeljo spremenila svoja pravila v tem smislu, da'še lažje deluje v kmečko korist, čemur je namenjena. Med drugim je znižala deleže za polovico ter vpeljala nadzorstvo, obstoječe iz treh članov. Računski zaključek kaže napredovanje v vseh ozirih. Posebno pohvalno se je omenjalo, da gre posojilnica kmetijski podružnici povsod na roko, kjer je treba kaj storiti za povzdigo kmetijstva. Lansko leto je znašal skupni promet 156.569 K 46 v, rezerva je narastla na 1.431 K 90 v, novih Članov je pristopilo 28. Kakor se vvdi, si nasprotniki posojilnice zastonj brusijo jezike. Posojilnica je pač stvar, ki se ne da zrušiti z besedami, denar je pa pri nasprotnikih tako redek, kakor muhe po zimi. Kakor Čujemo, se posojilnica pripravlja na nova dejanja, pri čemur ji želimo največ uspelha, c Šmarje pri Jelšalh. Ko je zborovala tukaj ¡Narodna stranka dne 23. sušca t. 1., se je sklenila z velikim navdušenjem sogflasno resolucija proti zidanju nove šole. Po zborovanju sta gg. dr. Ser-nec in Smrtnik hvalila navzočega krnela, ki je predlagal omenjeno resolucijo, češ, da je bila ta resolucija popolnoma na mestu. Rekla sta med drugim: „Sedaj verna, da se vam res 'hoče storiti v tem ozi-ru velika krivica." Sedaj se pa vprašamo: Kaj sta pa storila ta dva gospoda in sploh Narodna stranica proti zidanju nove šole? G. Ferlinc je sedaj bolj ivnet za novo zgradbo kakor prej. Ali vam ni bilo mogoče g. dr. Ploja pregovoriti, da svoje neresnično "poročilo pri dež. šol. svetu v Gradctu prekliče in zahteva, da se sedanja šola popravi, kakor je sklenila komisija iz Gradca in Celja, in kar je edino pravično? Narodna stranka je vplivala na svoja pristaša gg. učitelja Ferlinca in Kurbusa, da sta se izrekla pri seji okr. šol. sveta za zgradbo nove šdle. Narodna stranka, poznamo se! Spredoj liže-te, zadaj pa praskate. c Št. Peter na Medv. seln. „Siajerc" je priobčil v svoji zadnji številki dopis iz našega kraja. Iz tega dopisa zvemo, da se namerava pri prihodnji seji krajnega šolskega sveta vložiti predlog, da se naj vpelje v našo trirazreduo šolo nemščina. Dragi moji rojaki, bodimo pametni in ne dajmo se premotiti! Mi ne bodemo v Nemčiji kruha iskali. Ce ga je tam toliko, zakaj pa potem prihajajo k nam tudi nemški berači kruha prosit? I'. Nemčje in Amerike nam pošiljajo naše rojake Slovence in Hrvate domu nazaj, ker je t;im že dosti ljudi, ki nimajo dela Doma pa prav dobro izhajamo tudi s slovenskim jezikom. Nas redi in živi le kmetijstvo, in tega se naj držijo tudi naši otroci c Iz gornjegrajskega okraja. Stara, nadu^ljiva klepetulja „Domovina" in njen pastork „Narodni list" zopet krokodilove solze pretakata. Kaj pa se je zgodilo? Liberalci ne bodo več toliko „zaslužili" pri škofovi graščini, kakor so dozdaj. Ia zato solze po zgrbančenem licu babure „Domovine". Kajti gotovo je, da če si je kdo pri tej graščini v Zadreški in Savin-ki dolini žepe „zaHikal", so bili to razui liberalci, katerim pa ne smrdi klerikalen denar. Pri-prosti delavci so imeli pošteno, lepo plačo, a obogateti od to seveda niso mogli. Razni liberalni le^otržci so od kratkovidnega oskrbnika di Centa dobili za slepo ceno les, pri tea pa prav pridno udrihali po škofu. In zdaj ko so na rnerodajmm mestu to spoznali in te osebe odgnali, f-edaj pa stok in jok, češ ljudstvo je ob zaslužek. Ne, prijatelj liberalni, ljudstvo bo še naprej zaslužilo, vsako leto se bo sekalo gotovo 10.000 m3, če ne več, a vi, gospodje liberalci, ne boste si žepov polnili, vi še pa ne predstavljate ljudstva. Če se mora ljudstvo izseljevati zaradi uboštva, ste v prvi vrsti krivi vi s svojim liberalnim gospodarstvom, saj ima na pr. občina Gornjigrad, kjer je po večini liberalni odbor — pomislite ljudje božji — 192°/0 reci stedevedeset in dva odstotka občinskih doklad, da o drugih niti ne govorimo. Tu bi pisala liberalna klepetulja, to gospodarstvo tvojih zvestih pristašev ti mora biti bližje ko pa graščinsko. Seveda tako ne gospodarijo dahovniki pri posojilnicah, kakor to zna na pr. načelstvo neke liberalne posojilnice v našem okraju, ki si vsako leto razdeli med seboj nagrade par tisočakov; naše posojilnice in posojilničarji pa delajo zastonj zato imajo zaupanje ljudstva, vi ga pa nimate in to vas boli, to nam priča vsaka vrsta vaših časnikov — zato pa tudi mi sklenemo ta članek z besedami „Narodnega lista": Bog nas varuj, da bi nastal vsled prevelike „izkušenosti" liberalnih gospodov kmalu splošen polom gospodarstva na Slovenskem. c Gornjigrad. Kmečka hranilnica in posojilnica prav izvrstno napreduje in ga menda nima para na Sp. Štajerskem. Ce vštejemo tiste vloge, ki jih imamo odpovedane pri drugih posojilnicah, smo imeli v prvih sedmih uradnih dneh blizn četrt milijona kron prometa. To je naravnost velikansko! Opozarjamo tiste, ki potrebujejo posojila, da pri naši kmečki hranilnici in posojilnici dobijo posojilo po č1/,0^ in imajo kje drugje posojilo, kjer morajo višje obresti plačevati, si lahko po novi tako imenovani konverzijski postavi olajšajo za pol odstotka obresti s tem, da naša Kmečka hranilnica in posojilnica prevzame dolg; vsi stroški, namreč koleki, znašajo samo 4 K 72 v. Gotovo velika ugodnost za one, ki imajo na svojem posestvu vknjižene velike svote, ker tako potem plačujejo veliko manj obresti. Ker je ta dobro uspevajoča hranilnica in posojilnica seveda nasprotnikom silno velik trn v peti, si skušajo pomagati z najgršim obrekovanjem in najbolj neumnimi lažmi. Načelstvo Kmečke hranilnice in posojilnice je torej v svoji seji od dne 6. aprila sklenilo soglasno, vsakega, ki bo take lažt govoril ali širil, sodnijsko zasledovati. S svojim denarjem bomo menda vendar smeli sami gospodariti. e Gornjigrad. Bralno in izobraževalno društvo vabi na Velikonočno veselico, ki jo priredi na Velikonočni pondeljek, dne 20. aprila 1908 v župnijskih prostorih. — Spored: 1. Naprej zastava Slave. Far-kaš. Tamburaški zbor. 2. Pozdrav. Govori mladenič Fr. Jošt. 3. Nevesti. Aljaž. Mešani zbor. 4. Krčmar pri zvitem rogu. Burka v «nem dejan. 5. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejaniih. Ne vzeni mi. Aljaž. Mešan zbor. 7. Kmet in fotograf. Smešen prizor. 8. Santa Lucia. Tamburaški zbor. 9. Venček narodnih pesmi. A. Mihelčič. Mešan zbor. 10. Lepa naša domovina. Farkaš. Tamburaški zbor. Začetek ob pol 3. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži 1. vrste 1 K. 2. vrste 80. v. Stojišča 50 v. za otroke pod 1». letom 30 v. Pričakujemo gostov od bistre Savinje do meje Kranjske, kdor pride ne bo mu žal! c Št. Jnrij ob juž žel. Katoliško bralno društvo pri Sv. Juriju ob jnž. žel. vošči vtem svojim članom, podpornikom in dobrotnikom, vesele Velikonočne praznike. Ob enem se priporoča tudi za letošnjo pisanko. Naj daruje vsak član eno knjigo. To bo najboljša pisanka za društvo. Vesela AUeluja! Iz dragih slovanskih dežel. t Napad na duhovnika pred oltarjem. V cerkvi sv. Justa v ¡Trstu je 31. marca zjutraj umobolni pastir Ivan Košanec napadel z nožem kaplana Ivana Marsicha, ko je isti po sv. maši stopal od oltarja v zakristijo. Ranil- ga je v trebuh, da so se prikazala Čreva. Duhovnika so že operirali ter je upati, da okreva. V cerkvi ob 7. uri je bilo le malo ljudi. Ko je duhovnik zapuščal oltar, vrže se napadalec nanj ter mu zasadi nož v spodnji del telesa. Cerkovnik je rešil duhovnika. Drugi ljudje so izvili napadalcu nož ter blazneža obdržali, dokler niso prišli redarji. Napadalec je bil že v norišnici. Ko so ga vprašali, zakaj je to storil, je rekel, da je hotel maščevati prestolonaslednika Rudolfa. Ranjeni duhovnik je doma iz Kopra ter nima sovražnikov. Na- padalec je 54 let star in doma iz koperske okolice. Napadalec Košanec je bil že v norišnici St. Danijele v Furlaniji. Da je prišel tjekaj, pripisuje duhovščini, ki jo zbog tega sovraži. Tudi sedaj je rekel, da mu je žal, da ga ni zadel. Stanje ranjenega duhovnika, ki je pomožni kateliet na ženskem licelju, je zadovoljivo. Škof je vnovič posvetil oskrunjeno cerkev. f Za praktikanta Gospodarske zveze v Ljubljani je iirfenovan g. Ivan Verhovc. t Prvi vagon vžigalic S. K. S, Z. v Ljubljani „V korist obmejnim Slovencem" je razprodan! Drugi vagon je že na potu ter pride te dni v Ljubljano. Jasno je govorilo ljudstvo ter pokazalo s tem, da je pokupilo cel vagon vžigalic tekom desetih dni, da je bila že skrajna potreba, da smo vpeljali te naše nove vžigalice. Somišljeniki! Vstrajajte pri za-početem delu!' Zahtevajte ta naše vžigalice povsod, bodisi v trgovinah, bodisi v tobakarnah! Rabite dosledno te naše vžigalice ter zahtevajte, da jih rabi tudi gostilničar, h kateremu zahajate! Somišljeniki! Skrbite, da bodo vsi naslednji vagoni teh naših vžigalic tako hitro razpečani, kakor je bil prvi, skrbite za to, da bodo prihajala 'naročila na, te (naše vžigalice brez odmora kakor doslej. Ako bodete storili vi svojo dolžnost, potem bode tudi lahko odseku za narodno brambo vršiti svojo nalogo ter podpreti naše obmejne brate Slovence povsod in vsikdar, kjerkoli in kadarkoli bode to potrebno. Vsakdo rabi odslej naše vžigalice „V korist obmejnim Slovencem!" t Iz katoliške cerkve je stopilo v Celovcu šest oseb, med temi štiri ženske, in sicer samo „pros vi ti j ene" osebe, namreč dve udovi, ena likarica, ena kontoristinja, en črev-ljarski pomočnik in slednjič magistratni komisar dr. Novak. Pročodrimovci se jih bodo lahko razveselili, če bodo v novi veri le stalno ostali in se ne bodo zopet nazaj vrnili, kakor se je že večkrat prigodilo. f Vžigalice „V korist obmejnim Slovencem" v malem (merkur) formatu so prispele v Ljubljano, na kar smo jih takoj razposlali. Njih zunanjost je lična in gotovo se prikupijo te naše vžigalice vsem onim, ki rabijo rajši male škatljice. Somišljeniki! Segajte po njih, da prinesejo ono korist obmejnim Slovencem, ki jo oni pričakujejo od naših vžigalic. f Plačilni boj tesarjev v Celovcu. Pretočeno soboto je bilo v Celovcu odpuščeno od dela polovico tesarskih pomočnikov, ko so zahtevali plačilo 40 vinarjev od ure in j temu mojstri niso ustregli rekoč, da jim radi predragega | materijala ni mogoče plačilo zvišati. Po'ovico pomočnikov je ostalo pri dela za staro plačo 30 vinarjev od ure. f Premestitev. S prdm aprilom t. 1. preselil se je gospod Anton Lehrman iz Tržiča za stalno v Ljubljano, ž njim seveda tudi uredništvo strokovnega lista „Perotninar", kateri bode sedaj pričel izhajati v svojem tretjem letniku. f Okolu 30 slovenskih otrok zgorelo. Cleveland-ska „Nova Domovina" poroča iz Clevelaada: Kakor smo že poročali, je zgorela velika javna šola Lake View šola na Collamer cesti. V ognju je ostalo nad 160 šolskih otrok, med njimi tudi dosti slovenskih. Kolikor se je moglo do-zdaj dognati, so izgubili ti-le rojaki svoje ljubljence: Iv. Zupan, hčeri Angelo in Marjeto; Urbančič, Josipino 7 let; Narinšek Kati 7 let; Mahnič, Josipino 9 let; Morela, Jerico 8 let; Jos. Opalok, Josipa in Josipino 10 ozir. 12 let; Gerbee, Emo 9 let; Šega, Marijo 11 let; Jjk. Samsa, Tončka 11 let, Marijo 10 let, Rozalijo 9 let; Derac, Marijo 10 let in Fran 9 let; Ign. Perat, Francka in hčer Marija; Jak. Cimperman, Ivanko in Lojzko; Fr. Intihar, Fraučiško 9 let; Ivan Oblak, l?ana; Vidmar, dve hčerki; Golob, Antona; Ileferle, dečka; John Škerl, Leopoldino; Rudolf Kern, dva izgubili tudi f-ledeči Hrvati: Popovič, deklico, Fr. Kapodja, Antona 11 let in Marijo 9 let; Janez Glizoriž, Ivanu 14 let. Ker vlada zlasti med prizadetimi rojaki veliko razburjenje, je težko dobiti natančnih podatkov glede števila žrtev. f Žalosten rodbinski dogodek. Železniški uradnik Basendorfer je služboval pred par leti v Beljaku ter 39 poročil s krasotico MagdaHeno Cosale, rojeno leta 1883. v Celovcu. Kmalu zatem je bil premeščen v Trst. Tudi tukaj je še užival neskaljeno zakonsko srečo; ali neizprosna človeška usoda jo je žal prekmalu izpodrinila. Smrt malega otročiča je povzročila pri obema zakonskima nepopisno dušno bol. Mož je dajal tej bolesti duška s tem, da je pre-mnogokrat očital svoji soprogi, češ, da je premalo paziia na umrlega Otročiča. Neizmerna žalost in še posebno soprogovo očitanje sta revici omračila duha. Dne 26. sušca, ko je bil njen soprog v službi, je zapustila s svojo 254 letno hčerko stanovanje, ter se odpeljala s parnikom v bližnji morski zaliv Milje. Že med vožnjo je bilo nje vedenje jako nemirno in zmedeno; svojega otroka je večkrat strastno objemala in poljubovala; tudi ko je stopila z deklico na obrežje se je vedla enako čudno. Stopili je v morje in začela z deklico v naročju bresti plitvo vodo. dokler n F. JBiikoTic-ii. Traverze železo za vezi, najboljše vrste cement, cevi iz kamenščine, strešna lepenka in sploh vse stavbinske potrebščine. Mrežnate ograje ne svrhe, trnje-va žica. vodovodne cevi in vse pripravo za vodovodne naprave. j^^i^i^nS ni||n" brane, drevesne žage, škarje za trte, razno ■ l&l§Jlp poljedeljsko orodje in najboljši stroji 214 in proti ognju in vlomn varne blagajne, Šivalni stroji Še je čas za spomladno gnojenje z umetnim gnojem. Kdor rabi Tomaževo žlindro, Š « Kajnitom ali Kalijevo soljo. Umetna gnojila vseh vrst, zajamčene kakovosti prodaja po najnižjih cenah in daje pojasnila ter pošilja poučne spise fca810^ trgovina z ieleinmo „MERKUR" P.Majdič, Celje. Mati bi rada oddala svojega 'petletnega sinčka. Otrok je popolnoma zdrav. Naslov : Carnerigasne št. 17, Maribor. 272 Pomočnika in učenca sprejme takoj Korež Alojzij, kovač v Mariboru, Mlinska ulica št. 43. 321 /^»'¿•jVAVfeis mm mm hm, kjuetics In dekleta! V ssftji ¡ekarniiki ps-ake?, kitaro Iir-rišr^aa že c.-»s 25 ¡«t, po3r-sii'o s? mi ja isaajti najboijŽa iredsm' sa raet iaa, t. J. KspHo? št, H. isti oi naslovom: P. JnriišiS, lekarnar, P»k»a, Ria-voniia. Denar se pošlje naprty aii a požarno povseijsia. Trgovina tiskarne sv. Cirila MARIBOR, Koroška cesta štev. 5 je otvorila na novo prodajo papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin ter priporoča posebno : hancelijsbl. Hgncsptnl, pismsni, dobmnini, ministrski, ovitni in banani papir svinčnike peresa peresnike radirke kamenčke tablice gobice črnilo Trgovske knjjge v vseh velikostih črtane, z eno ali dvema kolonoma, v papir, platuo, gradi ali pol usnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. Papirnate vreče vseh velikosti po originalnih tovarnih cenah. Štaro/bilje pečatnike vignete, (Siegelmarken) za urade in privatne izvršujejo se v najkrajšem čaeu. Svite ni papir v vseh barvah. Pismeni papir v kasetah in mapah, razglednice. Zavitke za urade v vseh velikostih, zaiepke. Trgovci in preprodajalci imajo cn gros-cene. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Ijiulovik Kuharic, trgovec t Ormoža, priporoča veliko zalogo manufakturnega in špecerijskega blaga. — Cene nizke, postrežba točna! * 80 is—5 YA BILO na občni zbor Okrajne posojilnice v Ljutomeru ki se bo vršil na belo nedeljo, dne 26. aprila ob 8. uri dopoldne v Fran-Jožefovi šoli v Ljutomeru. Dnevni red.: 1. Poročilo načelstva in prečitanje revizijskega zapisnika. 2. Poročilo nadzorništva o računu za leto 1907 in odobrenje istega. 3. Izločitev udov. 4. Volitev načelništva. 5. Volitev nadzornega svetovalstva in cenilne komisije. 6. Slučajni predlogi. Ako bi ta na 8. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši ob 9. uri istega dne z istim dnevnim redom in v istih prostorih drugi občni zbor, kateri bode v zmislu § 38 pravil skiepal veljavno tudi ne oziraje se na število navzočih zadružnikov. V LJUTOMERU, dne 8. aprila 1908. 2»9 . Ludvik Babnik, nač. Vabilo na občni zbor Vabilo na Po § 92. društvenih pravil bo za člane Vzajemne zavarovalnice za škodo po požaru v GJ-radcu. javno društveno zborovanje t pondeljek dne 18. maja 1908 ob 10. mri predpoldne v sejni dvorani tega zavoda ▼ Gradca, gosposka olica štev. 18/20. Dnevni red: 1. Računsko poročilo in računski zaključek za 79. upravno leto 1907. 2. Poročilo računskih revizorjev o reviziji letnih rakunov za leto 1907. 3. Načrt pravil za ustanovitev zavarovalnega oddelka za škodo proti toči in druge spremembe pravil. 4. Spremembe pokojninskega pravilnika. 6. Ustanove povodom cesarjeve 60 letne jubilejne slav- nosti. 6. Proračun za upravno leto 1908. 7. Nadomestne volitve v upravni svet za člane, ki m po pravilih izstopili. 8. Volitev treh računskih revizoijev in enega nadomestnega revizorja. 314 Klobuki vsake vrste od prostih do najfinejilh, domačega dela po nizkih cenah priporoča Jos. Ravlen, klobučar t Šo&tanju. Pepravila se eolidno in ceno izvrže. 276 redni občni zbor Posojilnice v Slov Bistrici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v pondeljek dne 27. aprila 1908 ob 2 nri popoldne, sedanji uradni sobi hiš. štev. 67 v Slov. Bistrici. Pnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje letnega računa za leto 1907. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Razni predlogi. 320 Načelstvo. Mizarske pomočnike, dobro izurjene sprejme takoj gosp. Jožef Kolarič, mizar v Mariboru. Franc Jožefova ulica 9. Istotam se proda dobro ohranjena blagajna pod zelo ugodnimi pogoji. 242 Hlia z gostilno in trgovino se da v najem, ali proda za 8000 gold. v okolici Maribora. Naalovi se naj na M. L. Poste reetante Maribor. 322 Posojilnice v Oplotnici ki se bo vršil velikon. pondeljek t. m. po litanijah ob 3. nri popoldne ali uro pozneje ako se zadostno število članov k prvemu ne zbere, stemle vsporedom: 1. Poročilo načelstva in pregledovalcev računa. 1. Potijenje računskega zaključka za leto 1907. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Čitanje revizijskega zapisnika. 5. Slučajnosti. 316 Posestvo 59 oralov, z lepo zidano hišo, 4 sobe, 2 kleti, zidani hlevi vse z opeko pokrito, pol posestva tvorijo njive in sadonosniki, pol gozdi. Cena 7000 K. 3000 K je posojilnice. Jožef Slugič na Ros-pahu 76 blizu Sv. Urbana, p. Zgornja Kungota. 316 Malo posestvo v Spielfeldu na državni ceeti, obstoječe iz travnika, njive, sadonosnika in hiše, se radi smrti po ceni pod roko proda. Latzko Ferdinand, Schoschtaritseh-gasse 6. Studenci Maribor. 303 m Karol Kocijančič kamnoseški mojster MARIBOR, saeaio ScMllerstr&sse 25. izdelke aitarje, prižnice, podobe in vsa druga stav-binska dela iz kamna, žrfi, spomenike itd. Zaloga ugotovljenih nagrobnih «po-456 menikov. 19" Vsi marmornati oltarji v baziliki v Mariboru so moje delo. botlap Ptuj, PoŠSna ulica mstm in MAHTBOB, Mlaser-.Tigrži^siC' št, IS priporc&a spoštovanim kmetovalcem kotle in najboljša brLggalniea, pri katerih jamči sa dobro in trpežno dalo. mto «»E»O £M SaiSa^s. &«pajea> itarl bsker, olnk ta aefiag po *aJbc2jU eaa'. Milan Hočevar-Celje Glavni trg štev. 10. Priporoča popolnoma sveža in kaljiva deteljna, travina, runkelnova, svinske salate, korenjevega in vrtna semena. Rafija za ve sanje trte, galico, žveplo, bartelovo klajno apno, kakor 180 tudi vse vrste cerkvenih sveč, kadilo, oljčno olje in vse drugo v mojo stroko spadajoče blago. Jamčim za dobro in ceno postrežbo. Ljutoraerčana, zajamčeno pristno vino le iz ■ ■ ormoškega okraja, raznih let- ■ nikov, ima veliko množino a po nizkih cenah na prodaj ® Kletar, društvo v Ormožu, Razpisuje se zgradba nove župnijsko cerkve „Marija Lurd" v Rajhenburgu do dne 5. majnika 1908 ofertnim potom. Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na ogled v župnijski pisarni v Rajhenburgu od 10. aprila nadalje. Oddajala se bodo posamezna dela, ki so proračunjena : 1. Zemeljsko delo.........K 725 90 2. Zidarsko delo..........„ 77-707-86 3. Tlakanje ...........„ 6.20428 4. Betonski oboki.........„ 18.302 61 5. Kamnoseško delo......... 7.39130 6. Tesarsko dek>.........„ 10.047-66 7. Strehareko delo........., 9.364-43 8. Kleparsko delo.........„ 4.301-— 9. Strelovodi...........„ 600 — 10. Traverze...........„ 71010 11. Mizarsko, ključavničarsko, steklarsko, ple- karsko delo........., 7.575-48 Skupaj K 142.930-62 Varščina znaša 10%. Obrok 5. maj inkluzivno. V tekočem letu se bode oerkev samo fundirala. Cerkveni stavbeni odbor v Rajhenburgu, dne 9. aprila 1908. 282 Papir kancelijski in pismeni, v vseh oblikah in kakovosti, koverte raznih velikosti in druge pisarniške potrebščine, priporoča P. Kosfič v Celja, ne a) ^■nnHHBnBr Vila Krisper poleg sv. Joiefa pri Celju je na prodaj iz proste roke. Ponudbe sprejema in pojasnila daje dr. Mirko Gkaaselli, Ljubljana. 257 Ljudska hranilnica in posojilnica ¥ Celju (reflstrovaaa zadruga z neomejeno zaveso). ===== Q-laTrnl trg- šte-v. 5, I. na,d.stropj ©. = Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 4 Va % obrestmi Obresti se pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta in se obrestujejo potem enako glavnici Rentni davek plača zadruga sama. Hranilne knjižice se realizirajo in se te vloge obrestujejo nepretrgoma. Posojila se dajejo le članom na vknjižbo pri posestvih proti 5 °/§ in 5%% i*1 aa osebni kredit proti 6% obrestovanju. Nadalje se izposojuje denar na zastavo vrednostnih papirjev, zlatnine, srebrnine itd. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 kron. V pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje in se brezplačno in hitro rešujejo. — Uradni dan je vsak torek in petek od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. 88 (k. L) t če hočete dobro in po nizki ceni kupiti, da si ogledate mojo veliko zalogo, belo pisano in drugo platno, mtr 16, 18, 20, 24 iu 28 kr. I)ruki in cajgi za ženske obleke mtr 2< >, Sedaj je priložnost, •■■■■■eaMKBMnsaHBnMMnBBHaaHSHnK----HHMBi i lin—HM— f^FCT 24, 28 in 30 kr. Sateni novomodni, po 30 in 40 krajcarjev meter. Cepiji v veliki izbiri. Volne za ženske obleke v vseh barvah m po 40, 60 in 70 kr. Sviineni robci najnovejši po SOvkr. gld. 1, 12 ), 160, 2 itd. Perkainati robci po : 2 iu 30 kr. Cajgi za moške obleke po 50. 60, 70 itd. Štoli za moške obleke v ji veliki izbiri po gld. 1*20, 140, 180 itd. Srajce za delavnik in praznike po 60, 70, 80, 1 ■--, 1"20 itd. Najnovejša izbira kravat, ovratnikov, žepnih robcev, dežnikov in predpasnikov, Cvilih beli in pisani za blazine _ in žimnice (motrace). Gotove obleke za fante. Ker prodajam vse po nizki brezkonkurenčni ceni, pričakujem mnogobrojnega obiska ter se bilježim z velespoštovanjem H. E. ŠEPEC, Grajski trg. št. 2. Edina narodna trgovina z msnnfaktnr. in špecerijskim blagom L. UM Ofinoi priporoča ceaj. občicctvu svoje veliko, novo calogo. Cene nizke, postrež. točes. KJor hoe