(tevilka 5 • leto XXXVII • cena 10 din Celje, 3. februarja 1983 NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, SEMTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Sporazum o financiranju praznovanj v občini Žalec V žalski občini se v teh dneh pričenja razprava o sa- moupravnem sporazumu, s katerim naj bi ustrezno ure- dili financiranje in praznova- nje občinskih praznikov od leta 1986. Kot predvideva osnutek sporazuma, naj bi skupščina občine za financi- ranje občinskih praznikov v letošnjem letu in prihodnjih dveh prispevala 0,5 odstotka proračunskih sredstev, orga- nizacije združenega dela pa 0,1 odstotek družbenega pro- izvoda po zaključnem raču- nu za posamezno leto. Sred- stva zbrana s tem sporazu- mom, bodo namenjena še proslavam obletnic občin- skega pomena, postavitvam obeležij iz zgodovine delav- skega gibanja in NOB ter so- financiranju gradnje ali adaptacij prostorov za potre- be tistih krajevnih skupno- sti, kjer bodo pripravili ob- činsko praznovanje. Uresni- čevanje določil sporazuma bo spremljal poseben odbor, ki bo vsako leto pripravil tu- di predlog programa in fi- nančni načrt. Interesne skupnosti ma- terialne proizvodnje in druž- benih dejavnosti bi naj po določilih predlaganega spo- razuma v svojih srednjeroč- nih usmeritvah v posamez- nih letnih planih prav tako predvidele sredstva za izved- bo nalog v tistih krajevnih skupnostih, kjer bo potekalo praznovanje. Sporazum do- loča tudi obveznost krajev- nih skupnosti, da bi zbrani denar na svojem območju kar najbolj oplemenitili. T. TAVČAR Kaj vas jezi v vaši krajevni skupnosti? To se je vprašal Novi tednik in zbral nekaj mnenj občanov v anketi na 6. strani. »Na tujem smo kot razhajkana vojska«, je v tednikovem intervjuju povedal Ivan Žagar, Kraigher- jev nagrajenec. Stran 5. Spomin, ki zavezuje življenje •' Listi iz novinarske beležnice obujajo spomin na legen- darni pohod XIV. na Štajersko. Stran 12. Uspešen start rudarjev Po zaključku lanskega leta, ko so velenjski rudarji drugič v svoji več kot stoletni zgodovini nakopali več kot pet milijonov ton premoga, niso dolgo počivali in so s polnim elanom startali v prvi mesec letošnjega leta. Januarja so delali 23 in eno tretjino delovnih dni ter v njih nakopali kar 407 tisoč 800 ton premoga ali poprečno na dan 17 tisoč 477 ton. S tem so presegli osnovni načrt za januar za 11,7 odstotka, delovnega pa za 2,1 odstotek. Tako so uspešno začeli tudi letošnje leto, kjer bodo prav gotovo kljub težavam bili bitko, da še tretjič nakopljejo ob koncu leta več kot pet milijo- nov ton. Samo znanje je pot za preobrazbo Te dni v Celju dve družbe- nopolitični organizaciji SZDL in sindikati, na veli- ko razpravljata o razvojni preobrazbi celjskega gospo- darstva, predvsem na osno- vi poročila o uresničevanju prve faze raziskovalne nalo- ge Prestrukturiranje celj- skega gospodarstva. Teme- ljito so se v ta vprašanja po- globili v celjski socialistič- ni zvezi. Strukturne spremembe v gospodarstvu so nujnost da- našnjega časa, še posebej na- ših notranjih preusmerjanj v mednarodno delitev dela. Projekt o razvojni preobra- zbi celjskega gospodarstva je v celoti naravnan dolgo- ročno. Vse aktivnosti s tem v zvezi se združujejo v organi- ziranem družbenousmerje- nem procesu za skupno iska- nje nosilcev odločanja o raz- vojni usmeritvi celjskega go- spodarstva. Osnovni namen tega pro- jekta je pripraviti strokovne osnove za proces prestruktu- riranja industrije kot nosilne dejavnosti tehnološkega na- predka. Tako so avtorji v po- sameznih modelih iskali različne možnosti. V eko- nomsko-tehnološkem je šlo za ugotovitev razvojnih mož- nosti različnih obetavnih proizvodenj. V kadrovskem in razvojno-raziskovalnem modelu so določali kriterije za izbor razvojno-preobra- zbenih jeder, v tehnološko- informacijskem modelu pa so skušali odgovoriti pred- vsem na naslednja vpraša- nja: kašna je stopnja tehnič- no-tehnološke razvitosti celj- skih proizvodenj, katere teh- nologije in tehnike razvijati v naslednjih desetih letih, ter katere so tehnološko obetav- ne proizvodnje celjske indu- strije. Ze ta skopi opis zastavlje- nih vprašanj, na katera naj odgovori raziskovalna nalo- ga o razvojni preobrazbi celj- skega gospodarstva, poudar- ja zamotanost, komplemen- tarnost in strokovno ter družbenopolitično odgovor- nost vseh, ki bodo uravnava- li novo optiko celjskega go- spodarstva. MITJA UMNIK Novi sekretar 0K ZKS v Celju »Komunisti v Celju moramo tudi v obdobju, ki je pred nami, vse svoje ustvarjalne sile nameniti nalogam na po- dročju preusmerjanja gospo- darstva, izvozu, oskrbljeno- sti industrije in zagotavlja- nju preskrbe prebivalstva. Pri tem moramo sproti spremljati rezultate in ukre- pati tam, kjer zaradi subjek- tivnih slabosti prihaja do za- stojev. Cela občinska organizacija ZK zlasti pa vse osnovne or- ganizacije pa morajo biti ak- cijsko in idejno usposoblje- ne, da bodo skupaj s samo- upravnimi organi obvlado- vale delo v zaostrenih pogo- jih gospodarjenja in nemo- ten potek proizvodnje. Le ta- ko bomo lahko zagotovili kontinuiteto delovanja in vloge celjske organizacije zveze komunistov«, je ob izvolitvi dejal Venčeslav Za- lezina. Delo do šestnajste ure nam ne diši - zato se še vedno vozimo na delo v gneči Po številnih sprejetih ukrepih in drugih obvezujočih aktih s katerimi je zvezni izvršni svet lani v oktobru kore- nito posegel v naše navade in razvade, ie bilo mogoče stališče in priporočilo ^publiškega izvršnega sveta o zamiku oziroma prilagoditvi delovnega časa, najlažje obiti. Podatki, ki jih je zbral Celjski medobčinski sindikalni • svet. kažejo, da je večina delovnih organiza- cij in skupnosti tudi ravnala tako in le redki so proporočilo dosledno upošte- vali oziroma uresničili. Začetek dvo in troizmenskega dela je povsod ostal nespremenjen. Le v Titovem Velenju so ga poskušali pre- makniti za eno uro, vendar so kmalu odnehali. Precej več zmede pa je tam, kjer je delo organizirano v eni izmeni. Odločili so se za kar pet različnih za- četkov delovnega časa, če upoštevamo še drseči delovni čas, pa za osem. De- lavci v proizvodnji, kjer je delo organi- zirano v eni izmeni, skoraj dosledno vztrajajo pri šesti uri zjutraj. Za zače- tek dela ob osmi uri so se odločili v družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih in še v nekaterih delovnih organizacijah, zelo dobro pa so svoj obratovalni čas prilagodile tudi trgovi- ne. Večina pa se je vendarle odločila le za enourni zamik in s tem povzročila še večjo gnečo na javnih prevoznih sredstvih. Zamudni prihodi na delo so tako v zadnjih mesecih precej številnejši kot prej oziroma kot bi smeli biti. Očitki letijo na železničarje in Izletnik. Ven- dar bi lahko rekli, da tokrat neupravi- čeno oziroma neutemeljeno, zakaj povsod tam, kjer so se odločili za zače- tek dela ob osmi uri, težav s prihodom na delo ni, zamude delavcev pa so tudi zelo redke. Nadaljevanje na 17. strani Borci Štirinajste divizije v Celju V soboto se bodo že dvajsetič srečali borci legendarne štirinajste divizije, pričakujejo, da se bo srečanja udeležilo okoli 1200 borcev iz vseh delov naše domovine. Borce štirinajste bo na srečanju pozdravil predsednik republi- ka odbora zveze združenj borcev NOV Janez Vipotnik, v kulturnem Programu pa bodo sodelovali učenci osnovne šole XIV. divizije iz Dobrne, snovne šole Ivan Kovačič-Efenka in združeni pevski zbor dijakinj Tehniške ta v°jakov celjske garnizije. Na srečanju bodo izročili XIV. diviziji tudi listino o podelitvi domicila, ki so *?. sprejele občine na območju katerih je med NOB delovala štirinajsta, odbor Jirinajste pa podeljuje plaketo občinski konferenci ZSMS Laškko, ki je letos rganizator že desetega pohoda mladine po poteh štirinajste divizije. 2. STRAN - NOVI TEDNIK mm mmmi 3. FEBRUAR 1983 Pomemben je odnos do kulture Kulturne vzgoje ne smemo ožiti - v občini aktivno ustvarja 6000 ljubiteljev Boriti se moramo ne samo za kvaliteto umetnosti, temveč tudi za novo, višjo samoupravno socialistično kvaliteto kulture vsega na- šega življenja. Ta misel je spremljala obravnavo kul- turne problematike in na- log komunistov na pone- deljkovi seji občinskega ko- miteja ZKS Celje. Poleg poklicnih kulturnih organizacij in manifestacij, ki so s svojo dejavnostjo kva- litetno segla v širši regional- ni in slovenski prostor, delu- je v Celju še okoli 6000 obča- nov v raznih amaterskih kul- turnih dejavnostih. Zato je skorajda nerazumljivo, da še vedno ni mogoče ustvariti primernega delegatskega odnosa v kulturni skupnosti in da se dogaja, da nekatere organizacije združenega dela (Emo, Cinkarna) in krajevne skupnosti (Ostrožno) sploh ne sodelujejo na sejah skup- ščin kulturne skupnosti. Za- to je tudi v teh zvezi po- membno, da s kritično anali- zo ugotovimo, kakšna je da- nes družbena angažiranost kulturnega kadra, ki deluje v posamezni sredini in kako so le-ti vključeni v dogajanja na področju kulturne politike. Seveda pa je to samo ena plat medalje, so poudarili, saj je za kulturni utrip posa- mezne sredine odgovornost nedeljiva. To se zlasti kaže pri sekcijah za kulturo v kra- jevnih skupnostih, ki so si- cer bile ustanovljene, vendar tam, kjer ni bilo celovite po- moči in skupne odgovorno- sti, dalje od formalne ustano- vitve niso prišli. Dosti kritičnih besed je bi- lo izrečenih na račun poizku- sov zoževanja kulturne vzgo- je v šolah, saj so nekateri me- nili celo, da je potrebno razmisliti o možnostih za ustanavljanje oddelka sploš- ne kulturne smeri v usmerje- nem izobraževanju. Mnogo problemov, ki ote- žujejo redno in nemoteno delovanje, so navajali pred- stavniki poklicnih kulturnih organizacij. Zanimivo je, da ni bil toliko v ospredju denar za redno dejavnost kot pro- storska stiska (posebno izra- zita je v marksističnem od- delku knjižnice Edvarda Kardelja) in ustrezen odnos občin celjskega območja do regionalnih institucij. Dosedanjemu sekretarju predsedstva občinskega ko- miteja ZKS Celje Alešu licu sta se za njegovo dosedanje delo in prispevek h krepitvi občinske organizacije ZKS Celje ter razreševanju vital- nih problemov Celja zahva- lila predsednik občinske or- ganizaije ZKS Celje Dušan Burnik in član predsedstva Centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije Ja- nez Zahrastnik, ki mu je ob tej priliki izročil visoko dr- žavno odlikovanje Red dela s srebrno zvezdo, s katerim ga je na predlog Medobčin- skega sveta ZKS Celje odli- kovalo predsedstvo SFR Ju- goslavije. Na področju poklicne kot amaterske kulturne dejavno- sti pa je predvsem pomem- ben ustrezen odnos sleher- nega posameznika in organi- zacij do kulturnih aktivnosti, kar bo v ospredju delovanja celjskih komunistov v pri- hodnjem obdobju. Na ponedeljkova seji so člani komiteja razrešili dose- danjega sekretarja Aleša lica in izvolili novega. To odgo- vorno funkcijo bo v prihod- njem mandatnem obdobju opravljal Venčeslav Zale- zina. B.R. Sedemnajsto srečanje političnih zapornikov in internirancev Tudi letos je komisija za bivše politične zapornike in internirance ter ukradene otroke pri Občinskem odboru ZZB NOV Titovo Velenje pripravila srečanje vzačetku Novega leta. Letos so se zbrali že sedemnajstič in sicer v Domu borcev in mladine, katerega prostor je bil kar pretesen za vse, ki so prišli na to tovariško srečanje. Med srečanjem so sprejeli delovni program za letošnje leto ter si ogledali filme o akcijah, kjer so sodelovali. Večino časa pa so seveda preživeli v obujanju spominov na težka vojna in povojna leta. Na letošnjem srečanju so bih kot gostje tudi delegacije ZZB NOV iz Celja, Šentjurja, Laškega in Slovenj gradca, z minuto molka pa so se spomnili vseh tistih tovarišev in tovarišic, ki so jih v zadnjem času zapustili. LOJZE OJSTERSEK S samoprispevkom v odpravo ozkih grl v občini IVIozirje V petih letih naj bi zbrali 99,7 milijona dinarjev Člani Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje so sprejeli in dali v razpravo osnutek predloga programa združevanja sredstev za izvedbo 3. samo- prispevka v občini Mozirje. V letošnjem polletju se na- mreč izteče obveznost pla- čevanja samoprispevka, ki so ga sprejeli pred petimi leti. V občini je še dosti oz- kih grl, ki omejujejo hitrej- ši razvoj. Brez investicij v dejavnosti, ki so pomembna tako za gospodarstvo kot tudi za vse občane, pa si te- ga ne morejo predstavljati. Po variantnem predlogu, ki so ga podali v Izvršnem svetu, naj bi v naslednjih pe- tih letih zbrali 99,7 milijona dinarjev, od tega pa bi kra- jevne skupnosti dobile med 50 in 60 odstotki sredstev, odvisno od tega, za kateri predlog se bodo odločili. Osnutek programa je usmerjen v odpravo nekate- rih ovir na poti k nadaljnje- mu razvoju zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter komu- nalnih zadev. V Nazarjih, Lučah in Mozirju naj bi inve- stirali v zdravstvo, saj zdrav- stvene postaje v teh krajih ne ustrezajo več ne zdrav- stvenemu osebju ne pacien- tom. Za nadalnje industrij- ske, stanovanjske in ostale izgradnje v krajevnih skup- nostih Rečica, Nazarje in Mozirje je izrednega pomena izgradnja kolektorja, ki bi imel pomembno funkcijo tu- di pri varstvu okolja. Iz zbranih sredstev naj bi modernizirali tudi cesto na Črnivec, razširiti bo potreb- no PTT objekt v Mozirju, saj na obstoječo telefonsko cen- tralo ni mogoče priključiti nobenega telefona več. V na- črtu je tudi prenova Osnov- ne šole v Mozirju, ki jo bo ob kapaciteti 450 šolarjev obi- skuje že skoraj 600 učencev. Velike probleme imajo v Mo- zirju tudi z odlaganjem sme- ti, zato načrtujejo ureditev smetišča Hom, kamor bi lah- ko odlagali smeti in odpadke do leta 2000. Nekaterim krajevnim skupnostim naj bi s samopri- spevkom zagotovili del sred- stev za postavitev manjših TV pretvornikov saj je v do- lini še precej nepokritih po- dročij za sprejem televizij- skega programa. Iz sredstev samoprispevka naj bi v tem srednjeročnem obdobju po- magali oživljati tudi turistič- no gospodarstvo, saj je ustvarjanje turističnega pro- izvoda v Gornjesavinjski do- lini iz leta v leto slabše, vzrok temu pa je med drugim tudi v pomanjkanju ustreznih tu- rističnih objektov. Do konca februarja bodo o osnutku programa za 3. sa- moprispevek razpravljale delegacije in zbori občinske skupščine, v prvi polovici marca pa bo potekala tudi razprava na zborih občanov. RADO PANTELIČ ZRVS Prebold sodeluje z osnovno šolo Člani krajevne organizaci- je ZRCS iz Prebolda so spre- jeli program dela za letošnje leto. Poleg številnih preda- vanj in sodelovanj na različ- nih orientacijskih pohodih, bodo tudi v letošnjem letu namenjali posebno skrb de- lu in sodelovanju z osnovno šolo Slavko Šlander Pre- bold. J. V. Jesti moramo, zato rabimo denar Zaostrovanje razmerja med ponudbo in povpraševa- njem, neekonomske cene in ukinitev viškov proračunskih sredstev, s katerimi so občine ponavadi blažile probleme na področju preskrbe z osnovnimi proizvodi, so prisilile celjski izvršni svet na akcijo združevanja sredstev iz skla- dov skupne porabe. V ta namen so pripravili tudi predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za intervencije v proiz- vodnji in porabi hrane v občini Celje in ga poslali na mize najvišjih samoupravnih "organov v združeno delo Ocen, kako je to akcijo sprejelo združeno delo, še ni, vsekakor pa bi morala akcija uspeti, kajti jesti moramo in, če ni denarja iz dosedanjega vira (proračun!), ga je pač treba zbrati od drugod. To naj bi bili skladi skupne porabe oziroma 1 odstotek od bruto osebnega dohodka, ki naj bi ga ozdi plačevali iz teh skladov. Akcijo je potrebno izpeljati prav sedaj pred zaklučnimi računi organizacij združenega dela za leto 1982. Zakaj torej iz skladov skupne porabe? To vprašanje ponuja še en zelo zgovoren odgovor in ta je, da sredstva, ki bi jih iz tega vira namenili za intervencije pri hrani in preskrbi, ne sodijo v okvir omejitev po družbenem dogo- voru o usmeritvah pri razporejanju dohodka in čistega dohodka. Pa se še nekaj časa pomudimo pri razlogih za samo akcijo. Dejstvo je, da je pri mnogih osnovnih proizvodih za vsakdanjik občana in potrošnika problematično zagotav- ljanje deviznih sredstev, poleg tega siceršnja premajhna proizvodnja glede na potrebe in povpraševanje, temu se pridružuje še administrativno urejanje cen, pa velike izvozne naloge našega kmetijstva in živilstva, kar še do- datno prazni ponudbo naših trgovskih polic. Za dobro obvladovanje normalne preskrbe se ponavadi poslužujemo tudi interveniranja s tržnimi in blagovnimi rezervami, še posebej kadar prihaja do večjih motenj na tržišču. Tudi za to potrebujemo denar in blago in glede na večje povpraševanje in splošno slabšo ponudbo, je po- trebno takšne rezerve še povečati. V Celju se odgovorni ljudje v občinski vladi dobro zave- dajo, da bodo lahko zagotovili skupaj s trgovci normalno preskrbe z osnovnimi življenjskimi proizvodi le tedaj, če bodo uspeli zagotoviti dovolj sredstev za (v glavnem) po- krivanje razlik med veljavnimi in tržnimi cenami, za obli- kovanje dovolj velikih blagovnih rezerv in še za sovlaganje v povečanje proizvodnje. K sreči jih ni veliko, ki si zamišljajo normalno preskrbo z uvajanjem 4>onov, kartic ali seznamov. Upamo, da bodo prav takšni pri odločanju v svojih delovnih okoljih dvigo- vali roke za združevanja denarja za hrano in druge po- membne življenjske proizvode, pa kasneje manj odpirali usta, ko bo zmanjkovalo zdaj tega, zdaj drugega blaga. MITJA UMNIK Teden prosvetnih delavcev je prinesel zanimive ugotovitve Usmerjeno izobraževanje na celjskem je korak pred uveljavljanjem reforme v ostalih območjih Slovenije - Šolski standard bo letos bistveno padel. - Usklaje- vanje programov med šola- mi lahko pripomore k pre- magovanju zdajšnjih težav. - Teden prosvetnih delav- cev je nedvomno koristna oblika za strokovno izpo- polnjevanje pedagoškega kadra in boljšo usklajeva- nje dela s področja vzgoje in izobraževanja. Tako nekako bi lahko str- nili nekaj temeljnih ugotovi- tev z minulega tedna pro- svetnih delavcev v Celju, ki ga bodo prihodnje leto poi- menovali »Pedagoški dnevi Edvarda Kardelja.« V času od 24. do 28. januar- ja so se v Celju vrstila števil- na strokovna, pedagoška in družbenopolitična predava- nja za pedagoške delavce osnovnih in srednjih šol iz Celja in širšega celjskega ob- močja. Velika udeležba pa je jasen dokaz za to, da si učite- lji želijo podobnih predavanj in strokovnega izpopolnje- vanja ter sodelovanja. Nekateri srednješolci - napol pismeni Po oceni nekaterih učite- ljev velja prav gotovo izpo- staviti strokovno usposablja- nje učiteljev osnovnih in srednjih šol, ki je bilo prejš- nji četrtek na osnovni šoli Vel j ko Vlahovič. Tu so v de- setih skupinah učitelji istih predmetnih skupin obravna- vali in ocenili vrzeli v znanju, ki jih imajo učenci, kadar prestopijo iz osnovne šole v srednjo. Primerjali so pro- grame in ugotovili, da se marsikatera snov po nepo- trebnem prevečkrat ponav- lja, po drugi strani pa je za nekatera področja v učnih programih premalo prosto- ra. Učitelji samoupravljanja so, naprimer, obravnavali, kako učencem osnovnih in srednjih šol predavati o na- cionalizmu. Slavisti so napri- mer ugotovili, da nekateri učenci, ko pridejo v srednjo šoli, niti ne obvladajo osnov- ne pismenosti in branja, in še bi lahko naštevali. Kritično o okrogli mizi Na razširjeni seji občinske- ga odbora sindikata, katere- ga so se udeležili tudi pred- sedniki sindikata iz posa- meznih šol, so med drugim ocenili uveljavljanje srednje- šolske reforme in »okrogli mizi«, ki sta potekali v začet- ku meseca v Cankarjevem domu. Ugotovili so, da refor- ma v mreži šol na celjskem dobro poteka, da pa je tudi reforma proces, ki se nene- hno spreminja in prilagaja družbenim tokovom. Glo- balno oceno o njej pa lahko damo šele, ko bodo prve ge- neracije »usmerjencev« za nami. Vsaka takšna razprava, kot je bila v Can- karjevem domu pa je ali pre- pozna (tako bi lahko razprav- ljali preden se je sploh priče- lo z reformo) ali pa prezgod- nja, da bi lahko zajela celovi- to ta proces. Vsekakor pa ne- gativno vpliva na vse tiste, so z vso resnostjo poprijeli delo in katerih rezultati so vidni. Šolski standard pad Omenimo naj tu še zaklj čni dan v tem tednu, ko učiteljem, zbranim v Nai dnem domu, govoril Duš Šinigoj. podpredsednik ) publiškega izvršnega sveti družbenoekonomskem po' žaju učitelja in o kvalitetne delu. Jasno je, da bo delež družbenega proizvoda, ki namenjajo vzgoji in izobi ževanju letos nižji in da možno več izvajati sredst za investicije. Standard v i lah bo padel in bo zato bolj kot do sedaj potreb poiskati notranje rezerve, pa so v usklajevanju progi mov dela med šolami, o ščenju učnih načrtov, zma! ševanju administracije, 1 kladitvi mreže šol tudi osnovne šole in tako napr Zal pa moramo ob kon povedati tudi to, da boga mu in pestremu programu bila kos organizacija. Za ko množično udeležbo morali organizatorji posl beti predvsem za ustrez prostore, ki bi bih dovolj1 liki za vse. Prevelika udel' ba na posameznih preda1 njih kot tudi predolgi p1 grami, ki so se marsikdaj; vlekli v pozno popoldne,1 di niso v skladu z andraj škimi metodami dela. Si' pa vsaka izkušnja prin* nova spoznanja. Zato lah pričakujemo, da bo orga zacija tedna prihodnje 1< boljša. , FEBRUAR 1983 MfflMfliiBME NOV! TEDNIK - STRAN 3 Mladina na slavnih poteh XIV. divizije Tudi letos bodo mladi iz vseh občin našega območja krenili na pot Štirinajste. K sodelovanju so povabili borce, teritorialce in ostale občane. Občinske konferen- ce, nosilke posameznih etap pohoda, so imele zahtevne naloge, ki so jih načrtovale skupno. i. etapa: Sedlarjevo - Gračnica Začetek pohoda je v ro- kah mladih iz občin Šmarje pri Jelšah in Laško. Vsi udeleženci pohoda bo- do krenili z železniške posta- je Šmarje pri Jelšah v nede- ljo, 6. februarja. Ustavili se bodo nato na železniški po- staji Plavič v SR Hrvatski, tam formirali pohodne eno- te, nato pa odšli proti Sedlar- jevem. V tem kraju bo osred- nja proslava tega dne, nato pa bo kolona krenila proti Šentvidu pri Planini, kjer bo zvečer tniting, in prenočitev v brigadirskem naselju. Ponedeljkovo jutro je na- menjeno usposabljanju za SLO in DS, po kosilu in po- čitku je na programu odhod proti Federmavsu, nato pa pričetek nočnega pohoda od Bohorja preko Zabukovja, Lisce do partizanske Heribe oziroma do Lokavca. Tja bo- sta četi prispeli ob štirih ozi- roma ob petih zjutraj. Opol- dne se bodo pohodniki usta- vili v Gračnici pri spomeni- ku Ilije Badovinca, kjer bo slovesna predaja pohodnega prapora in proslava ob spo- meniku. Udeleženci prve etape pohoda bodo skupaj z udeleženci iz občine Laško, krenili proti Marij agradcu, kjer bo v tamkajšnjem domu kulture miting ob zaključku prve etape pohoda. II. etapa: Gračnica - Dobrna Mladinci iz občin Celje, Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju so nosilci II. etape pohoda po poteh legendarne Štirinajste. Ta del pohoda bo trajal od torka, 8. februarja do vključno petka, 11. fe- bruarja. Zbor udeležencev iz Celja bo v torek ob 9.30 uri pred Gimnazijo Celje. Pomemb- nejše postojanke tega dne bodo v Gračnici in Zatevčah, na Svetini pa bo ob 18.30 uri miting in večerja. Po prenočitvi na Svetini bodo udeleženci nadaljevali pot proti Kompolam, se nato ustavili pri spominskem obeležju v Opoki, kjer bo kulturni program, okrog pol- dneva bo v partizanski bol- nišnici Zima razgovor z bor- ci. v Dramljah pa nato kosi- lo. Pohodniki se bodo usta- yili še v Zidanškovem domu in v Crešnjicah ter tudi tam Pripravili kulturni program in prenočili. V četrtek, 10. februarja bo- do mladi, skupaj z ostalimi udeleženci pohoda, krenili proti Špitaliču, tam položili venec na grob padlega Mi- 'enka Kneževiča, nato pa se ustavili na Tolstem vrhu, si ogledali spominski dom Mi- 'enka Kneževiča in tretji dan Pohoda zaključili v Sloven- skih Konjicah, kjer je pred- viden kulturni program in Prenočevanje. Zadnji dan druge etape po- noda se bo nadaljeval z od- hodom proti Stranicam, kjer bo kulturni program pred spomenikom talcev in slo- vesna predaja prapora nosil- cem tretje etape pohoda. III. etapa: Stranice - Zavodnje Mladina velenjske občine bo tako kot vedno doslej no- silka tretje etape, letos svoje- ga jubilejnega - petnajstega - pohoda mladih po poteh legendarne Štirinajste divizi- je. Mladi velenjske občine so najprej organizirali svoj po- hod na Paški Kozjak in Gra- ško goro, kasneje, pa so se vključili v celoten pohod, ki zajema traso od Sedlarjeve ga do Ljubnega v štirih eta- pah. Tudi letošnja pot bo ista, kot prejšnja leta. Poho- dniki velenjske občine, kate- rim se bodo na tretji etapi pridružili tudi mladi iz žal- ske občine, ne bodo sami. Zraven bo skupina vojakov in seveda mladi iz pobrate- nih občin Split, Vrnjačka ba- nja, Su.botica, Pucarevo, prvič iz Štipa in dva celo iz Sarajeva. V tej etapi bo 150 do 200 pohodnikov, katere bo kot komandant vodil Dra- go Potočnik iz KS Šentilj. Velenjski pohodniki bodo zastavo sprejeli od pohodni- kov druge etape mladincev Celja pri spomeniku v Stra- nicah, nato pa krenili po tež- ki poti preko Paškega Kozja- ka in Graške gore do Zavo- denj nad Šoštanjem. Prav na tem odseku so potekale naj- težje bitke borcev Štirinajste s sovražnikom in domala ni koščka zemlje, drevesa ali kmečke hiše, kjer se ne bi nekaj pomembnega zgodilo. Mladi pohodniki se bodo ustavili pri spominskih obe- ležjih na gradu Lindek, kjer je spominska plošča, pri Se- negačnikovem mlinu, na Vi-- sokem bodo položili venec, srečanje bo pri partizanski Cuježevi domačiji in na Gra- ški gori, ustavili se bodo na Frgunovem vrhu in Pristavi ter Sreških pečeh. Pohod bo- do sklenili 13. februarja ob predvidoma 16. uri pri Zleb- niku, kjer je padel Kajuh! Pri vseh teh in ostalih spomin- skih obeležjih bodo mladi pohodniki za trenutek posta- li, pripravili kulturni pro- gram, položili cvetje, zapeli borbeno pesem, prisluhnili tistim, ki so doživljali teda- nje težke čase. Velenjski po- hodniki bodo nosilci zastave od 11. do 13. februarja, ko jo bodo v Zavodnjah nad Šo- štanjem predali zadnjim po- hodnikom, mladincem mo- zirske občine. Velenjski mla- dinci se bodo vrnili v Titovo Velenje kjer bodo na Tito- vem Trgu pri Titovem spo- meniku s kulturnim progra- mom končali svoje letošnji prispevek v pohodu mladih po poti Štirinajste. IV. etapa: Zavodnje-Rastke Zadnja etapa pohoda bo potekala od Zavodenj nad Šoštanjem do kraja, kjer je imela XIV. divizija zadnje borbe. Pri spomeniku v Rastkah bo zaključna sloves- nost, kjer bodo sodelovali vsi pohodniki, borci in pio- nirji Osnovne šole Ljubno, ki bodo pripravili kulturni spored. Ta etapa bo imela pet vme- snih postojank, kjer bodo mladincem in tabornikom borci slavne divizije pripove- dovali dogodke s težkega in krvjo prelitega pohoda. Po- hod po zadnjem delu etape pripravlja Občinska konfe- renca ZSMS Mozirje in Zve- za združenj borcev iz Mo- zirja. Prizor z enega prvih pohodov. Kolona stopa v snežnem metežu čez Gračnico, potem ko se je po nočnem maršu spustila čez Lokavec do gostilne Blatnik. Laščani desetič po poteh Štirinajste ii ii liiiinntii~ "TirTiTirnn • liram.'iniiiii irrmr" w - ti,-" wrrf - - Leta 1973 so mladi Iz laške občine krenili prvič na not Pred desetimi leti, potem ko je mladinska pohodna enota prišla čez obronke Lisce iz Senovega v dolino Gračnice in pri spomeniku heroju Iliji Badovincu ter pred očmi številne delega- cije pravih borcev legen- darne »Štirinajste« obnovi- la podobo iz leta 1944, se je utrnila misel. Misel se je po- tem razvila v akcijo in mla- di iz laške občine so potlej leto za letom korakali po stopinjah svojih vzornikov. Dvakrat zapored so v eta- pah prehodili vso borbeno pot divizije od Sedlarjeve- ga do Zgornjesavinjske do- line. Vso pot so prehodili v treh delih in v treh letih za- pored. Ni jih malo v laški občini, ki imajo za seboj vso pot in so na to zelo ponosni. Prvi pohodi so bili zelo izvirni. Maršrute so si začrta- li po razpoložljivih zapisih kroničarjev XIV. divizije. Ker tudi leta 1944 niso briga- de ubirale istih poti in stez, so tudi mladi pohodniki šli zdaj po sledeh te, zdaj one brigade. Dostikrat so zašli, iskali pot, pošiljali izvidnice, patrulje. Tudi zime so bile vmes prav ostre in prebijati se je bilo treba po visokem snegu. Bili so dogodki, ko so omagane po ure nosili in ko so prišli na kraj, kjer bi jih morala čakati kuhinja z okrepčilom, le-te še ni bilo, ker se vozilo ni prebilo skozi sneg. Na prvih pohodih so jih spremljali tudi nekdanji bor- ci, resnični udeleženci iz leta 1944, vmes pa je bilo veliko izobraževanja, od vojaških veščin, do kulturnega dela in političnega usposabljanja. Predvsem so bili dragoceni stiki z ljudmi in parti- zanskimi družinami, ob pri- povedih očividcev pa so po- doživljali vso epopejo, od Sotle do Mozirskih planin. Odkar je pohod po sledeh XIV. divizije postala širša, medobčinska in občasno tu- di slovenska akcija oživlja- nja tradicij NOV, se je precej spremenilo. Posamezne ob- činske konference, oziroma po nekaj skupaj, organizirajo pohode v glavnem po last- nem ozemlju in to se zdaj že nekaj let ponavlja. Za vod- stvene kadre postajajo poho- di stvar rutine, za večkratno udeležbo mladim pa manj zanimive. Stvar postaja mi- kavna, ko hodiš po krajih, kjer na vsakem koraku ne srečaš znanca. Predvsem pa je veliko vredno, ko ob do- brem vodstvu, razumljivi razlagi in lastnem podoživet- ju napora spoznaš del zgodo- vine NOV, ki je postal le- genda. V šestih zaporednih letih so v pohodni koloni mladih iz laške občine mnogi šli na pot po večkrat. Tako vsako- letno srečanje, skupno na- prezanje, zlivanje lastne v skupno voljo, je rojevalo ko- lektiv, prijateljestva, skupi- ne za poletne brigadirske ak- cije. Res bi bilo žaljivo za en- kratne udeležence resno je- mati izrek: Enkrat ni noben- krat!, nekaj soli pa v njem le je?! Pa brez zamere zaradi misli, da bi nekaj truda zadostova- lo za mladostni preskok ob- činskih »plank«. JURE KRAŠOVEC Vendarle spiski potrošnikov Nakopičene težave okrog preskrbe so narekovale v občini Šmarje pri Jelšah širšo razpravo in dogovar- janje, kako nadalje reševati probleme na nekaterih po- dročjih preskrbe. Seja predsedstva občinske konference svetov potrošni- kov, ki pri OK SZDL Šmarje pri Jelšah dobro delajo, je opozorila na več problemov. Preskrba s pralnimi praški in nekaterimi drugimi »iska- nimi« proizvodi je, zlasti v mejnih krajevnih skupno- stih Rogaška Slatina, Roga- tec in Podčetrtek, večkrat kritična. Občani namreč opažajo, da v tamkajšnje tr- govine prihajajo množično nakupovat občani iz sosed- nje republike Hrvatske. Ro- gaška Slatina in Podčetrtek sta tudi turistična kraja, zato je pomen redne oskrbe toli- ko večji. Da bi rešili ta problem, so se člani predsedstva občin- ske konference potrošnikov Šmarje pri Jelšah na zad- njem sestanku ogreli za si- stem potrošniških sezna- mov, po katerih bi kupci v bodoče kupovali v trgovinah pralne praške. Seznami bi vključevali tudi vse doseda- nje stalne kupce iz sosednje Hrvaške. Predsedstvo občin- ske konference potrošnikov je dalo ta predlog v obravna- vo posameznim svetom po- trošnikov v krajevnih skup- nostih, zlasti v Rogaški Slati- ni, Podčetrtku in Rogatcu. M.A. V znamenju razorožitvenih ponudb Bržkone svet že dolgo ni bil priča tolikerim razorožitvenim ponud- bam, bolje rečeno predlogom o skr- čenju oboroževanja, upočasnjenju oboroževalne tekme kot ravno te dni. Ameriški predsednik Reagan je pooblastil podpredsednika ZDA Busha, naj v Zahodnem Berlinu, na meji med zahodnim in vzhodnim blokom prebere njegovo »odprto pismo evropskim narodom.« V njem je izrazil pripravljenost, da se kjerkoli in kadarkoli sestane z ge- neralnim sekretarjem sovjetske partije Andropovom, da bi podpi- sala sporazum o odstranitvi kopen- skih jedrskih raket srednjega dose- ga. Andropov je nemudoma odgo- voril v obliki intervjuja Pravdi: iz pogovorov, srečanja ne bo nič, ker da je Reagan s svojimi predlogi ob- sodil ženevska pogajanja na neu- speh. Andropov je še pripomnil, da Reagan ne misli resno«, ker pogo- juje srečanje in sporazum s tako imenovano opcijo nič. Gre za rakete srednjega dosega, ki jih Sovjetska zveza že ima raz- meščene na evropskih tleh - menda jih je bkoli 600 - in za rakete, - teh naj bi bilo 570 - tipa pershing in manevrirne rakete, ki naj bi jih NA TO razmestil v Zahodni Evropir da bi tako izravnale resnično ali domnevno premoč sovjetskega ra- ketno - jedrskega orožja. Reagan - z atlantskimi za vezniki, bolj ali manj soglasnimi glede tega - zahteva, naj SZ umakne svoje ra- kete - pa ZDA ne bodo razmestile pershingov in manevrirnih raket. To je zdaj v odprtem pismu pono- vil. Znano je, da Moskva od vsega začetka povsem odklanja takšno rešitev. Andropov je nasprotno predlagal, da naj ZDA in NATO ne razmestijo novih raket, do česar naj bi prišlo še letos, SZ pa bi s svoje strani demontirala del raket, jih premestila onkraj Urala v Azi- jo, tako da bi jih v Evropi ostalo 162, kolikor jih premoreta Velika Britanija in Francija. Hashington to zavrača, prav tako London in Pariz. Torej smo tam, kjer smo. Stališča obeh blokov so si še naprej navz- križ po vsej črti. Vsak vztraja pri svojem, pri tem skuša pridobiti pristaše za svoje predloge in oma- jati trdnost nasprotnikovih vrst. Predvsem pa obe strani nadaljuje- ta oboroževalno tekmo. Tako je Reagan predlagal za naslednje pro- računsko leto dobrih 238 milijard dolarjev izdatkov za vojsko. Ti iz- datki naj bi še naraščali, tako da bi 1988. leta znašali že celih 377 mili- jard dolarjev. Ker je znano, da tudi druga supersila ne drži križem rok, je na dlani, da ni videti ne konca ne kraja te nevarne dirke, nevarne ne samo za obe supersili in oba bloka, marveč za vse človeštvo. Na srečo je po svetu slišati čeda- lje glasnejše zahteve razsodnih lju- di, da je treba temu napraviti ko- nec. Pričakovati je, da bo tudi sed- mi vrh neuvrščenih marca v New Delhiju prinesel odločen poziv k miru, proti vojni, za postopno razo- rožitev, za to, da bi denar, ki gre za orožje, bolj in bolj namenjali grad- nji šol, bolnišnic, pridelavi hrane, ga uporabljali za oživljanje svetov- nega gospodarstva, ki je zabredlo v najhujšo krizo zadnjih desetletij, krizo, ki eksistenčno prizadeva mi- lijone in milijone ljudi. Piše Jože šircelj 4. STRAN - NOVI TEDNIK mm mmmi 3. FEBRUAR 1983 Oplimlzem Iz Aera nege* Načrtujejo, da bodo proizvodnjo povečali za deset in izvoz za dvajset odstotkov Med tiste, ki v zdajšnjih zaostrenih go- spodarskih razmerah niso »vrgli puške v koruzo« in se ne vdajajo malodušju, vseka- kor sodi tudi celjski Aero s svojimi obrati, ki so raztreseni daleč naokrog. V Aeru so celo tako korajžni, da načrtujejo fizično rast industrijske proizvodnje v tem letu kar za deset odstotkov, hkrati bodo napeli vse svoje moči, da sočasno tudi izvoz na kon- vertibilno tržišče letos povečajo še za 20 odstotkov. Marsikoga bo verjetno presenetila novi- ca, da Aero, ki je še pred leti bolj malo izvažal na tržišče s trdnimi valutami, že »sedi v klubu« največjih celjskih izvozni- kov na tržišče, kjer plačujejo z zelenimi dolarji. Lani je konvertibilni izvoz dosegel že blizu 13 milijonov dolarjev (skupen izvoz 14 milijonov dolarjev). Sprejetega let- nega načrta resda niso v celoti uresničili, kljub temu pa se lahko pohvalijo, da so na konvertibilni trg prodali za 23 odstotkov več kot leta 1981. Tudi v Celju je malo delovnih organizacij, ki bi se uspele tako hitro prilagajati zdajšnjim gospodarskim potrebam. Pri teni se dobro zavedajo, da ne gre samo za politično akcijo večanja izvoza, pač pa je uveljavljanje na zahtevnem tujem trgu osnova njihovega nadaljnjega razvoja. So- očanje z velikimi tujimi firmami hkrati po- meni, da mora Aero napeti vse svoje stro- kovne možnosti, da sledi razvoju na svojem področju in z vrhunsko kakovostjo tekmu- je z najboljšimi. To je v resnici ključni pro- blem vseh, ki so se že ali se skušajo s svoji- mi izdelki meriti na tujem trgu brez prehu- dega udarca za svoj dohodek. Tudi letos imata največje izvozne zadolži- tve tozd kemija Celje in papirnica Medvo- de, še v večjem obsegu pa naj bi to leto v proizvodnji in izvozu sodelovali tudi z iz- delki grafike in šempetrskimi lepilnimi tra- kovi. V Aeru seveda vedo, da jim delež deviz, ki jim bo ostal (v Beogradu ta delež še ni dorečen) ne bo zadoščal za potrebe uvoza. Zato bodo nadaljevali z iskanjem možnosti za večji delež domačega repromateriala, za večanje uvoza s klirinškega območja, vrh tega pa načrtujejo čim višjo stopnjo rabe svojih zmogljivosti tudi s prevzemanjem naročil za dodelavo za tuje naročnike iz začasno uvoženega reprodukcijskega ma- teriala. Usmeritev Aera, ki temelji tudi na nadalj- njem spodbujanju inovacijske dejavnosti pa strokovnih služb za razvoj in kakovost izdelkov, je vsekakor vzpodbudna. Seveda tudi v Aeru vedo, da ne bo šlo brez težav, vendar pa je začrtana pot in optimizem, s katerim se lotevajo uresničevanja letošnje- ga plana, prav prijetno slišati. Želimo, da bi jim sledili še drugi. J.V. Pomembna je poslovnost Celjsko Opremo poznajo v vsej Jugoslaviji____ V delovni organizaciji Oprema Celje so tudi v preteklem letu dokazali, da majhne organizacije v današnjih zapletenih gospo- darskih tokovih lahko uspešno konkurira- jo velikim, v domovini in svetu priznanim kolektivom. Brez vsakršnih marketinških raziskovanj, le s kvaliteto, hitrim dobav- nim rokom in sprejemljivo ceno so si pri- dobili ime v naši domovini. V delovni organizaciji, ki je bila ustanov- ljena 1955. leta z odločbo Občinskega ljud- skega odbora Celje, so pričeli poslovati v prostorih bivšega zasebnika Ludvika Golo- ba, v Tovarniški ulici. Z večanjem števila zaposlenih so delovni pogoji postajali na tej lokaciji nemogoči, zato so odkupili bivši Zadružni dom na Babnem in si v njem uredili nujno potrebne prostore za oprav- ljanje mizarske dejavnosti. Z izgradnjo no- ve proizvodne hale in s posodobitvijo stroj- ne opreme so pogoje dela še izboljšali, od prvotnih 10 delavcev pa se je število delav- cev povečalo na 70. V Opremi razen mizarskih in parketar- skih uslug izdelujejo pohištvo in stavbno opremo po individualnih naročilih za ob- jekte po vsej Jugoslaviji. Tako je ta delovr a organizacija opremila vrsto hotelov ob naši obali, od Izole do Dubrovnika, svojo kvali- teto pa so dokazali tudi pri opremi šol, stanovanjskih objektov, bolnic, zdravstve- nih domov, vrtcev, lekarn ter proizvodnih in poslovnih objektih. PodraZitve, pomanjkanje materiala in slaba kvaliteta le-tega so vplivali na malce slabše finančno rezultate v preteklem letu. Fizični obseg načrtovane proizvodnje so sicer dosegli, ker pa imajo zaradi zaostaja- nja gradbincev še veliko nerealiziranih sta- rih pogodb s finančno realizacijo niso zado- voljni. Vse več kupcev zahteva kratkoroč- ne kredite in tudi na tem področju jim je v preteklem letu še uspelo ujeti korak s kon- kurenco. Problemi se pojavljajo pri ustvar- jenem dohodku, ki je nižji od povprečja v njihovi stroki. Vzroki so v gospodarnem obnašanju v preteklih letih. Tako so le kvaliteta, rok in nizke cene tisto, kar jim pomaga pri premagovanju težav poslovanja. Da niso neznano ime, do- kazujejo opremljene bolnice v Izoli in Du- brovniku, sedaj opremljajo tudi otroški od- delek bolnišnice v Slovenj Gradcu, poleg številnih pohval, ki krasijo njihove vitrine, pa se lahko pohvalijo tudi s priznanjem za opremo strelišča v Titogradu, prekrasnega objekta, kjer je bilo evropsko prvenstvo v streljanju. RADO PANTELIC Fotolikov barvni laboratorij Laboratorij za barvno fotografijo, ki ga te dni montirajo v Fotoliku Celje, je velik uspeh te delovne organizacije, saj je pretež- no sama zbrala okoli 5 milijonov din koli- kor je stala celotna investicija. Razen razvi- janja filmov ter izdelave barvnih fotografij bodo z novimi napravami lahko nudili usluge s področja komercialne in portretne fotografije tudi drugim fotografom. 2ivina ali meso? Z ratifikacijo sporazuma med Jugo- slavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo se za naše izvoznike še bolj na široko odpirajo vrata v razvite drža- ve zahoda. Seveda, če bi bili naivni, bi mislili, da nas tam, na mednarodnem trgu, sedaj čakajo z odprtimi rokami in božajočimi pogledi. Upam, da tako naivni nismo več. Ja- sno je na primer tudi to, da nas bodo večinoma blagovni pa manj finančni krediti velike skupine razvitih zaho- dnih držav prav v letošnjem letu, ko nam ob koncu prvega trimesečja visi nad glavo največje breme zadolžitev v tujini, popeljali v bolj mirne vode zmanjševanja lastne zadolženosti. Naš dolgoročni stabilizacijski (lahko tudi sanacijski) program gospodarstva je bil prepričljiv predvsem še na zunaj, do mednarodnih finančnih in drugač- nih inštitucij. Toda notranje bojazni in prepričlji- vosti so še vedno v fazi dokazovanja in jugoslovanskega usklajevanja. Bojaz- ni predvsem v tem smislu, da se še vedno ne zavedamo, kako na drugač- nih stroškovnih, organizacijskih in ka- kovostnejših dejavnikih moramo ure- sničevati izvozne naloge ob enkratni in dosledni podpori tekoče ekonom- ske politike za izvoznike, pa prepričlji- vosti gospodarskih argumentov za po- rabo že omenjenih kreditov od končno najbolj gospodarno pametno združe- nega dela, ne glede na lokacijo njego- vih nosilcev, v kateri republiki ali po- krajini so nameščeni. Izvoz mesa v EGS je bila vedno in je še prva postavka, toda imamo strašan- sko malo klavnic, ki izpolnjujejo pogo- je te skupnosti za izvoz. V republiki Sloveniji so samo štiri klavnice, ki za- dovoljujejo vse higienske in tehnično- organizacijske predpise, da imajo sta- tus izvozne klavnice. Med njimi ni všteta celjska Hmezadova TOZD Me- snine, ki ima pogojni status izvozne klavnice samo do 1. julija letošnjega leta. Tako se nam kaj lahko zgodi, da bo- mo imeli ob večjih možnostih izvoza mesa, zaradi malomarnosti neprimer- no urejene klavnice in se bomo lahko zadovoljevali spet z izvozom surovine, to pot žive živine, kot se vse preveč- krat s hlodovino, namesto, da bi oboje za višjo ceno izvažali predelano. MITJA UMNIK CMH - BOGATA TRADICIJA Celjska mestna hranilni- ca bo slavila prihodnje leto 120 letnico obstoja. Invtej najstarejši enoti, ekspozi- turi, celjske temeljne banke Ljubljanske banke, je zdaj na čelu najmlajši vodja, kar jih je sploh kdaj bilo v tej hranilnici. Trije meseci bo- do, kar je bila na to mesto imenovana ekonomistka Viktorija Svet. Tako je zdaj mladost povezana z bogato tradicijo, v tej povezavi pa je tudi jamstvo, da bo Celj- ska mestna hranilnica na- daljevala svoje bogato in odgovorno delo uspešno, dobro. Da, še dobro leto in Celj- ska mestna hranilnica bo slavila svojo 120-letnico. Formalni datum njene ustanovitve je 14. april 1864. leta, čeravno je celj- ski advokat dr. Foregger že leta 1847. opozarjal takrat- ni občinski svet, da se v mestu čuti potreba po de- narnem zavodu. Vse od leta 1887. posluje hranilnica v isti zgradbi, le da so pro- stori, zaradi povečanega obsega bančnega poslova- nja, precej razširjeni. Viktorija Svet je začela svojo delovno pot v Ljub- ljanski banki v Celju pred dvanajstimi leti. V tem času je zlasti delala na področju poslov z občani pa tudi na sektorju ekonomskih odnosov s tujino. »Zavedamo se, kaj po- meni ta hranilnica za Celje. V tem je tudi moja odgo- vornost in skrb za nadalje- vanje dela. S kolektivom, kakršen je, to ne bo težko.« Celjska mestna hranilni- ca je ena večjih enot Ljub- ljanske banke Splošne banke Celje. V njej oprav- ljajo vse posle za občane, deloma za organizacije združenega dela pa tudi za druge uporabnike družbe- nih sredstev. V njenem ok- viru delujejo: agencija No- va vas, sedem dislociranih izplačilnih mest, imenova- nih hranilne blagajne v or- ganizacijah združenega dela, osemnajst pionirskih hranilnic na osnovnih šo- lah v celjski občini, dve mladinski hranilnici ter pet- najst menjalnic na celot- nem celjskem območju. »Enota zbere okoli 30% vseh sredstev občanov v te- meljni banki. Da so ta sred- stva vse pomembnejši del kreditnega potenciala ban- ke, ni treba posebej po- udarjati. Podatki za leto 1982. kažejo, da je bilo v enoti zbranih 1.753,9 mili- jonov dinarjev sredstev prebivalcev. Preko najraz- ličnejših obiik dolgoročne- ga in kratkoročnega kredi- tiranja je bilo okoli 30% zbranih sredstev, oziroma 578,5 milijonov dinarjev, vr- njenih prebivalcem. Celjska mestna hranilni- ca je v celoti sledila druž- beno zastavljenim ciljem in dajala posojila predvsem za razvoj drobnega gospo- darstva in kmetijstva. Za 227,5 milijonov dinarjev pa je bilo odobrenih posojil na osnovi odprodaje tuje valu- te, s čimer je enota precej pripomogla k reševanju de- vizne problematike v te- meljni banki. Prav tako so znani cilji, ki jim enota mora slediti v pri- hodnosti, oziroma že kar z letošnjim letom. Predvide- vamo, da se bodo sredstva prebivalcev povečala v enoti za 22%, oziroma za 393,3 milijona dinarjev. Prav tako načrtujemo, da bo v naložbe občanom na- menjenih 27% vseh zbra- nih sredstev v enoti, pre- ostali del pa bo usmerjen v naložbe gospodarstva,« je med drugim dejala Viktori- ja Svet. , FEBRUAR 1983 MfflMfliiBME NOV! TEDNIK - STRAN 5 Bo Laško najlepše? Aprila bo tri leta odkar so v Laškem ustanovili hortikulturno društvo, ki šteje danes okoli 450 čla- nov. V tem času so orga- nizirali številna strokov- na predavanja za svoje člane, več izletov, sodelo- vali na republiški hotri- kulturni prireditvi v Ce- lju 1980. leta, zlasti pa je pomemben njihov pri- spevek k ureditvi doma- čega okolja in seveda vzgoji najrazličnejših cvetlic in okrasnih rast- lin. Več akcij opravijo sku- paj z laškimi mladinci. Lani so uredili tudi zele- nico okoli osnovne šole. Med najpomembnejše opravljene naloge v pre- teklem letu pa prav goto- vo sodi akcija »88 dreves za tovariša Tita«. Skupaj z birgadirji, z združenim delom, krajevno skup- nostjo ter Zdraviliščem Laško so zasadili drevesa v Zdraviliškem parku. Vsa ta tri leta so sodelova- li tudi na največji laški tradicionalni turistični prireditvi »Pivo in cvetje«. Kljub številnemu član- stvu pa menijo, da je pre- malo mladih. Zato bo v tem letu pospešeno ste- kla akcija za pridobitev mladih članov, ki bi se aktivneje vključevali tudi v mesec čiščenja okolja. Načrtujejo tudi boljše so- delovanje z ostalimi hor- tikulturnimi društvi v skupnih akcijah. Najpo- membnejša naloga pa je vzbujanje zanimanja med vsemi občani Laškega za lepo, urejeno in čisto oko- lje. Edino tako bi lahko tudi kraj enotno in uspeš- ho nastopil V tekmovanju vseh hortikulturnih dru- štev za najlepše urejen kraj v Sloveniji. WE Priznanja za dolgoletne delavce celjske knjižnice Slovesnost v celjski knjlžnjlcl so posvetili spominu na Edvarda Kardelja V počastitev obletnice rojstva Edvarda Kardelja je bila prejšnji četrtek slo- vesnost v knjižnici Edvarda Kardelja v Celju. O nenado- mestljivem deležu k raz- voju samoupravnega socia- lizma v misli in o revolucio- narnem delu Edvarda Kar- delja je govoril Dane Debič, ravnatelj knjižnice. Hkrati s slovesnostjo je bila tudi otvoritev razstave del Pre- žihovega Voranca in sprem- ljajoče likovne razstave do- mačina Staneta Petrovčiča. Na častni seji zbora de- lavcev so podelili priznanja knjižnice Edvarda Kardelja zaslužnim za razvoj knjižni- čarstva v občini Celje in dolgoletnim delavcem na tem področju. Priznanja so dobili profesor Vlado No- vak, Marica Frece ter profe- sor Anton Aškerc. Profesor Vlado Novak je že leta 1946. vodil to knjižni- co. Največ je prispeval k združitvi knjižnic v občini, in sicer študijske z Mestno knjižnico ter Pionirske in Gaberske. Leta 1976 je pričel urejevati domoznansko zbir- ko za pokrajinsko območje. Deloval je tudi v društvu bi- bliotekarjev ter se vključeval v razreševanje strokovno ne- rešenih vprašanj na področ- ju knjižničarstva. Marica Frece se je po voj- ni vključila v aktivistično de- lo, zlasti na kulturnem po- dročju. Prizadevala si je za obnovo ljudskih knjižnic. Bila je tudi predsednica sve- ta za kulturo in znanost ter članica republiškega sveta. Ravnateljica Mestne knjižni- ce je bila od leta 1952. do 1966. Organizirala je tudi pionirsko knjižnico in pripo- mogla k razvoju knjižnice v kulturnih društvih oziroma krajevnih knjižnic. Profesor Anton Aškerc je med drugim pomagal pri bo- gatitvi šolskih knjižnic, kot poverjenik za kulturo v letih 1950 do 1952 je ustvarjal po- goje za razvoj knjižničarstva. Po letu 1966 je bil dve man- datni dobi ravnatelj Mestne knjižnice. Se zlasti je po- memben njegov prispevek pri razvoju knjižničarstva na samoupravnih osnovah. Po letu 1970 je bil dve mandatni dobi tudi predsednik skup- ščine Kulturne skupnosti v občini. V tem času je bil član komisije ža knjižničarstvo in založništvo, ki je spremljala delo na področju knjižničar- stva in dajala pobude za raz- voj te dejavnosti. WE Obveščanje za obrtnike v žalski občini Lansko leto so v žalski ob- čini pričeli izdajat glasilo obrtnega združenja Utrinki, v katerih objavljajo aktualne komentarje, poročila in vesti o problemih obrtništva v ob- čini ter republiki, precej pro- stora v Utrinkih pa je name- njenega tudi intervujejem z obrtniki, prispevkom o izo- braževanju delavcev, zapo- slenih pri obrtnikih, humor- ju in drugemu. Pri Utrinkih so se odločili, da bodo z le- tošnjim letom pričeli tudi s serijo reportaž o obiskih pri obrtnikih v posameznih kra- jevnih skupnostih. Utrinki izjajajo v nakladi 900 izvo- dov vsaka dva meseca. J. V. Uspešno leto ZŠAM Slovenske Konjice Pri Združenju šoferjev in avtomehanikov Slov. Ko- njice, ki šteje že preko 470 članov in je tako eno najšte- vilnejših v regiji, so prete- klo soboto na letni skupšči- ni zopet pregledali enoletno delo. Predsednik Jože Košir je opisal uspehe, ki jih je Zdru- ženje zabeležilo, pa tudi teža- ve, ki so delo Združenja spremljale v preteklem letu. K uspehom je prav gotovo treba šteti delo avto šole. V letu 1982 je le-ta imela 9 teča- jev iz prometnih predpisov za voznike motornih vozil vseh kategorij, v katerih je 230 kandidatov dobilo po- trebno znanje za opravljanje izpitov. Od teh jih je 139 izpi- te tudi opravilo, kar je dokaj dober odstotek in 88 celo v prvem poskusu. Povdarjeno je bilo, da bi skozi te tečaje lahko šlo še več kandidatov, pa žal zaradi prostorov, ki so za trenutne potrebe že pre- majhni, to ni bilo mogoče. Zato je želja članov, da bi do- bili druge funkcionalnejše prostore in garaže, ki bi omo- gočili kvalitetnejše in še bolj plodno delo. Delno jim je to od strani prisotnih vidnih družbeno političnih delav- cev v občini, bilo tudi ob- ljubljeno. S tem pa bi poleg zavarovanja vozil pred vre- menskimi vplivi ta zavarova- li pred možnostjo tatvin. Ze- lo pomembno je tudi, da je pripravljenost članstva za sodelovanje velika, saj je v letu, ki je minilo, bilo izvede- nih več akcij, ki so dale do- bre rezultate. Poleg anoni- mnega testiranja voznikov motornih vozil, so v sodelo- vanju s člani Občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in delav- ci postaje milice izvedli akci- ji »Prvi šolski dan« in »Brez- hibno vozilo je varno vozi- lo«. Sodelovali pa so tudi pri izvedbi šolskega prometne- ga tekmovanja »Kaj veš o prometu?«. Organizirali so tudi tombo- lo z željo, da z izkupičkom nabavijo novo vozilo za avto šolo, to pa jim je tudi uspelo. Želijo pa si še kakšno vozilo, saj 3 vozila, na katerih so lani opravili kar 6575 motornih ur, ne zadoščajo več za po- trebe. V svojih vrstah imajo, tre- nutno 56 uniformiranih čla- nov in se udeležujejo vseh akcij v regiji, sodelovali pa so tudi na republiški prosla- vi »Dneva šoferjev« v Ljub- ljani. Navzven Združenje do- bro sodeluje s sorodnimi društvi v sosednjih občinah in v regiji, še posebej pa z ZSAM iz Celja in Mozirja. Za leto, v katerega smo že dobro zakoračili, so si člani- Združenja zadali dokaj obši- ren plan akcij. Poleg že usta- ljenih, bodo več povdarka dali delu z mladimi na šolah in poskrbeli za športna tek- movanja in rekreacijo svojih članov. Za JOŽE ONIC V krajevni skupnosti Lava bodo jutri praznovali Z novim domom tudi boljši pogojI dela Konec tega tedna bo mini- lo pet let, odkar so se kraja- ni Lave z referendumom od- ločili za ustanovitev samo- stojne krajevne skupnosti. Svoj praznik bodo proslavi- li dan pred obletnico, v pe- tek 4. februarja. V prvem mandatnem ob- j dobju so v tej krajevni skup- nosti, ki šteje približno 3200 krajanov, skrbeli predvsem za oživljanje delegatskega si- stema in delovanje družbeno Političnih struktur. S svojim delom na tem področju so zadovoljni, ponosni pa so tu- di na prehodni pokal, ki so ga v letih 1978-1981 prejeli kot najbolj urejena krajevna skupnost. Lani so z dogradi- tvijo novega objekta, kjer je našla mesto enota pošte in tajništvo krajevne skupno- sti, izboljšali tudi svoje pogo- je dela. Z ustanovitvijo štirih območnih odborov bo pove- zava s krajani še boljša. Najbolj pereča je v tej mla- di krajevni skupnosti, kjer ni delovnih organizacij, social- na problematika. Veliko je namreč lastnikov solidar- nostnih stanovanj, ki se slab- še vključujejo v krajevne ak- tivnosti, saj nižji osebni do- hodki pogojujejo njihovo ne- zainteresiranost. Dosti je tu- di starejših občanov, za kate- re lepo skrbijo mladi, enkrat letno pa tudi krajevna orga- nizacija rdečega križa in so- cialna komisija pripravita srečanje s starejšimi občani. Glavno skrb bodo letos po- svetili oživitvi dela hišnih svetov, v načrtu pa imajo tu- di hortikulturno urejanje krajevne skupnosti. Še bolj nameravajo okrepiti sicer že dobro sodelovanje z osnov- no šolo Veljko Vlahovič. RADO PANTELIC Mladi v K S La v a ne drže križem rok. Sergeja Ra tej in Simon Kužina sta med počitnicami P°magala pri delu v krajevnem uradu. Na tujem smo kot razliajkana vojska Ni naključje, da smo za Tednikov intervju tokrat izbrali glavnega direktorja tekstilne tovarne Prebold Ivana Žagarja. Ivan Žagar je letošnji Kraigherjev na- grajenec, sam kolektiv pre- boldske tovarne pa že vrsto let dosega izjemne gospo- darske dosežke. Zanimivo bi bilo izve- deti Vaše mnenje o tem, v kolikšni meri se pri nas v časih, ko sprejema- mo vrsto ukrepov, sploh še uveljavljajo ekonom- ske zakonitosti. I. Žagar: »Ce me spomin ne vara, je Njegoš dejal: »U ratu se tane ne izabire«. Ali drugače, v tej težki gospo- darski situaciji ni verjetno, da bi bilo vedno moč delova- ti po ustaljenih ekonomskih zakonitostih. Mlada sovjet- ska država je na primer izvedla NEP, ZDA za časa Roosvelta pa New deal. Tudi mi moramo nekaj storiti, vendar ne nečesa, kar bi bilo ad hok improvizirano.« V kolikšni meri so ukrepi, ki jih sprejema- mo zadnje čase, stimula- tivni za tiste, ki dobro delajo in gospodarijo? I. Žagar: '»Ves gospodar- sko administrativni mehani- zem, vsa ta obširna in zaple- tena pravila igre so prekom- plicirana. Preveč moči troši- mo za razmišljanja o sanaci- jah, regresih, kompenzaci- jah, raznovrstnih oblikah po- moči in podobno, namesto da bi se vsi skupaj skušali usmeriti in mobilizirati za gospodarno obnašanje. Pre- tirana in čestokrat lažna so- ciala in solidarnost naša de- lovna naprezanja počasi ohlajata. V takšnih pogojih vsakdo prej ali slej preraču- na do kam se mu izplača pri- zadevati in od kod naprej je prizadevnost zgolj Sizifovo delo.« TTP je bila že pred leti velik izvoznik. Baje ste izvozili kar za polovico proizvodnje. Koliko pa bi lahko izvozili v seda- njih časih, če bi za to za- stavili vse vaše sile? I. Žagar: »Leta 1954 smo v naši delovni organizaciji do- segli 40% izvoza celotni pro- izvodnje. Takrat smo zato najmanj vsake tri mesece de- lili še po eno plačo. Ne spo- minjam se, da bi se takrat morali prepričevati o nujno- sti, izvoza. Hladen tuš našim izvoznim prizadevanjem je bil leta 1956, ko smo dobili prepoved izvoza. Res je, da takrat svetovno tržišče še ni bilo zasičeno. Ker smo vede- li, da nas le izvoz sili in nam omogoča vstopati vštric s svetovno kvaliteto, ga nismo nikdar opustili. Desetletja smo izvažali letno za okrog 1.5 milijona dolarjev. Lani pa smo izvoz v primerjavi z le- tom 1981 povečali za 215% in dosegli 4,2 milijona dolarjev izvoza. Letos bo izvoz znašal pet milijonov dolarjev.« Za koliko bi bili pri- krajšani pri dohodku, če bi uspeli izvoziti polovi- co proizvodnje? I. Žagar: »Ne zamerite mi, da se ob tem vprašanju ve- dem nojevsko, ker pač me- nim, da je v tej situaciji važ- neje izvažati za konvertibil- ne devize, kot pa jadikovati za dohodkom, ki bi bil sicer dosežen doma. Vem pa in trdim, da naši proizvodni de- lavci dosegajo večjo inten- zivnost in storilnost dela kot delavci dežel, kamor usmer- jamo naš izvoz.« TTP se širi na druga področja. Govori se, da bi se k vam priključil tu- di INDE z Vranskega... I. Žagar: »Ne samo večji izvoz, predvsem manjši uvoz mora biti naša glavna skrb. Ker pa za celotno našo proiz- vodnjo doma ni prav nobe- nih surovin, mrzlično išče- mo ne le sekundarne surovi- ne, temveč tudi druge mož- nosti za pridobivanje deviz. Poenostavljeno kupovanje deviz v končnem smislu le podaljšuje agonijo. Iščemo možnosti vključevanja v re- proverige, v katerih bi lahko s proizvodi, izdelanimi iz uvožene substance, oskrbo- vali domači trg, izvažali pa bi izdelke iz pretežno domačih surovin in repromaterialov. Eno od takšnih reproverig vidimo v oživitvi ovčje in kozjereje. Cena domačih kož je dvakrat večja od uvože- nih. Ta problem je po mojem mogoče rešiti zgolj v čvrsti reproverigi: rejec koz in ovc- usnjar ter mi ali kdo drug. Kako ste v TTP uredili sistem nagrajevanja po delu? I. Žagar: »Nagrajevanje po delu je naša edina alternati- va. Kako bi sicer lahko uspešna delavka mesečno zaslužila čez dva stara milijo- na, manj uspešna pa ob ena- kem delu le en milijon? Tudi pri režijskih in strokovnih delavcih dokaj uspešno lo- mimo spone uravnilovke. Si- stem nagrajevanja po delu bomo še naprej razvijali, če- prav veter v trenutkih go- spodarskih težavah često- krat piha v nasprotno smer.« Tekstilno industrijo so že do nedavnega gledali kot nujno zlo. Kar naen- krat pa sorazmerno do- bri rezultati... I. Žagar: »Tekstila s teksti- lom ne gre primerjati poeno- stavljeno. Ko smo pred 30 le- ti zanesenjaško mislili, da bomo »hribovcu« najbolj po- magali, če ga bomo spravili v dolino in ko smo mislili, da bo v veliko korist, če bomo odpravili ovčje in kozjerejo, smo tudi naivno mislili, da bomo tekstilnemu delavcu najbolj pomagali, če to težko in zahtevno delo odpravimo. Cas gospodarske ustalitve, pa kaže, da je dolgoletna de- lovna tradicija, pri nas že 140 let, le izoblikovala industrij- skega delavca, ki je kos vsem težavam. Kako je s skupnim na- stopom jugoslovanskih tekstilcev na zunanjih tržiščih? I. Žagar: »Vse tekstilne asociacije skušajo enotneje organizirati naš nastop na tu- jem. Ne bi pa upal trditi, da smo v tem pogledu dosegli kakšen viden uspeh. Na tu- jem smo prepogostokrat kot razhajkana vojska, ki jo tuji partnerji dokaj uspešno gne- tejo in lomijo. Se najuspeš- nejši smo na tržišču Sovjet- ske zveze.« NT: Kateri tali raga Potočnjak, Miloš Bat telino, Sandi Krošl, Ivo Ban, Polde Bibič, Volodja Peer idr. Marjan Ciglič je ob pomoči izvrstnega scenarija Draga Jančarja, ob imenitni kameri Rada Likona in s svežimi igralskimi obrazi (Višnar, Potočnjakova) na velika vrata vstopil v slovensko in jugoslovansko kine- matografijo s svojim celovečernim prvencem Razse- ljena oseba. Ta film prihaja po novembrski premieri na Tednu domačega filma zdaj tudi v redni spored. Brez dvoma gre za najpomembnejši slovenski film lanske proizvodnje, za delo, ki se prvo ukvarja z izvir- nim problemom obstoja slovenske politične emigra- cije oziroma njenega nič krivega, pogostoma lažno informiranega in zlo pričakujočega podaljška - druge generacije, rojene že v tujini. Film spremlja zgodbo o takšnem razseljencu (»displaced person«), ki na študij- skem potovanju v domovini svojih staršev doživi svoje notranje dozorevanje in očiščenje v konfliktu s sinom borca, ki živi v svetu svojih resnic. Toda, katera resnica je prava, se sprašuje emigrantski sin tudi po povratku v Argentino. Kje je resnica Urha, Roga, Turjaka... * Cigliču je uspelo, da je odprl vrsto aktualnih vpra šanj in razmišljanj. Ta segajo od političnih vidikov emigrantstva, do določene specifike slovenske poli- tične emigracije in nenazadnje do večno prisotnih sa- njarij o zmagovitem povratku v »tlačeno domovino«. Pri tem je handicap filma, da je segel v vmesni prostor našega splošnega vedenja o emigraciji. Kot je na no- vembrskem pogovoru o tem filmu dejal eden od gle- dalcev: »Premalo vemo mladi o tej temi, da bi bila za nas dovolj atraktivna, da bi bila osnova za oblikovanje stališč in za obširnejše poznavanje problemov. In sta- rejši o tej stvari preprosto ne želijo vedeti še več, ker so resnice zanje preboleče, časovno še premalo odmak- njene, da bi ostal prisoten pravšnji element kritično- sti.« Zato tudi gre za film, ki bo nažalost imel malo občinstva, pa bi po svoji izpovedi, po svoji filmski kakovosti, zaslužil množičen ogled. BRANKO STAMEJCIČ Šaloma je bila dogodek V torek, 18. 1. se je v celjskem gledališču po dolgem času spet dogajalo nekaj izvenprogramskega. Mladi amaterji eksperimentalnega gledališča Ergo so pred- stavili nastajanje dramske uprizoritve Salome - Os- carja Wilda ali kakor so to poimenovali oni, predstavo o predstavi. Za mesto Celje je to izjemen dogodek zaradi več stvari. Prvič zato, ker se v Celju zelo redko kaj zgodi. Izjemnost se kaže že v tem, da je bila gledališka dvo- rana za celjske kulturne razmere nabito polna. Zani- miva je bila starostna struktura gledalcev, saj je bilo po moji oceni polovico srednješolcev, ki tvorijo jedro celj- ske mladine. To naj nas veseli, saj pomeni, da mladina ni tako pasivna kot bi človek sodil po borni ponudbi kulturnih prireditev v Celju. Kaže, da se scena spremi- nja. Center za klubsko dejavnost pri ZSM Celje je začel bolj globoko in enakomerno dihati. Odpirajo nove možnosti za aktivno sodelovanje mladih v kulturi in s tem možnosti za nove prireditve in nova spoznanja za mlade. To pa obenem pomeni možnost za dvig intelek- tualne ravni. Izjemen je bil dogodek tudi zato, ker je institucionalno gledališče odprlo vrata mladim za ek- speriment, kar je v Sloveniji redkost. Tudi predstava sama je izjemna, ne toliko kako- vostno, kot zaradi tega, da se konstruktivno loteva dveh zanimivih in obenem občutljivih zadev. To pa še ne pomeni, da ju tudi izpelje. Prvo je nastajanje pred- stave, ta tabu, večen skoraj za vse gledalce. Mladi ustvarjalci ga ovržejo in pred nami in med nami se odvija nadgradnja teksta, od njegove izbire, pa do prvih poskusov na odru. Tekst se izgubi. Druga zadeva je prostor dogajanja, ki je v večini slovenskih gledališč še vedno aksiomatično določen na sceni in povsem ločen od gledalcev, (naj oprostijo vsi tisti, ki so ga presegli. Mladi ustvarjalci so se znebili tudi tega, tako da ustvarjalci igre komunicirajo med seboj z odra (režiserka) na balkon (pisec glasbe), itd. Kot so ustvarjalci sami poudarili, so sproščeni. To so v resnici tudi bili. V mislih pa so najbrž imeli sponta- nost, ki pa je niso dosegli. Najbolj me je motilo to, da so povsem ignorirali gledalce. Predstava je predvsem namenjena gledalcem, ne glede na to ali predstavalja samo sebe. In ta predstava, ki se je šla reševati tabuje in zavračati aksiome, bi morala v svoje dogajanje ozi- roma nastajanje enakovredno vključiti tudi gledalce kot aktivne udeležence nastajanja predstave. Mogoče je imela ta namen, pa ni bila dovolj stimulativna. Tako me je konec predstave, ko se igralci priklonijo proti sceni kot da vadijo priklon pred režiserko spo- mnil na zgodbo o Lažnjivem Kljukcu, ko ga napade medved ali volk, roko ima že do rame v goltancu, pa se spomni, zagrabi volka od znotraj in ga obrne navzven. Naj mladi ustvarjalci sprejmejo te pripombe kot vzpodbudo za nadaljnje delo s Salomo, z željo, da bi zadeli žebljico na glavico. PETRA MELAVC Hudičev goslač in Don Juan iz Singena Dolgoletno sodelovanje, predvsem na ravni sindi- kalnih organizacij med Ce- ljom in Singenom iz Zvezne republike Nemčije je bilo prejšnji torek kronano s kulturnim dogodkom, ki je dal misliti o nadaljnji to- vrstni povezavi med dvema mestoma. V Singenu obstoja gledališče Teater Die Farbe, ki se ukvarja predvsem z ek- sperimentalnim in komor- nim programom. Letos so nastopili tudi v okviru Sre- čanja malih odrov v Novi Gorici in sicer s Hudičevim goslačem. Na poti v prijatelj- sko Celje so se ustavili tudi v ljubljanskem Cankarjevem domu, v torek pa so Hudiče- vega goslača predstavili tudi v Slovenskem ljudskem gle- dališču pred polno dvorano. Za praizvedbeno predstavo je napisal tekst Ewal Bor- mann, režiral je vodja gleda- lišča Peter Simon, igrah pa so: v vlogi goslača Daniel Corti, plesalka je bila Nina Corti, hudič je bila Elisabeth Berger, glasbo pa sta na odru izvajala kontrabasist Jacek Bednarek in flavtist Krzysz- tof Zgraja. V Celju so gledališčniki iz Singena še dodali predstavo s prosto oblikovanim tek- stom po Bernardu Shawu. na novo so zasnovali znano komedijo Don Juan v peklu. Tudi za to delo je prispeval tekst Ewald Bormann, reži- ral je Peter Simon, ki je na- stopil tudi v vlogi Don Jua- na, Donna Ana je bila Nina Corti, Komtur je bil Daniel Corti in hudiča je predstavila Elisabeth Berger. Tudi v tem delu sta dala svoj glasbeni prispevek kontrabasist Ja- cek Bednarek in flavtist Kr- zysztof Zgraja. Prvi del predstave, Hudi- čev goslač je bil bolj gledali- ški. Videli smo zanimiv pri- mer podajanja igrivega in poduhovljenega prepletanja značajev in prastaro varianto odvisnosti človeka in njego- vega ustvarjanja od temnej- ših (hudičevih) sil. Don Juan v peklu je bil bolj statičen, takšen teater, kakršnega smo se pri nas že pravzaprav odvadili. Prav posebno pa je treba poudariti izreden glasbeni prispevek k obema predsta- vama. Glasba kontrabasista Jaceka Bednareka in flavti- sta Krzysztofa Zgraje je bila enkratna, pravi umetniški, virtuozni nastop. Zlasti pri prvem avtorju velja omeniti, da je nosilec kar treh Grand prixov iz svetovno znanih jazz festivalov in sicer v Bruslju, Londonu in Parizu. Gledališki večer s predsta- vitvijo omenjenih del je bil tudi prikaz, kako lahko gle- dališka skupina deluje z mi- nimalnimi sredstvi in mini- malno scensko opremo. Bi- vanje gostov iz Singena je bi- lo izkoriščeno v mestu ob Savinji tudi za pogovore o nadaljnjih oblikah sodelova- nja, ki so jih posredovali predstavniki Občinskega sveta Zveze sindikatov v Ce- lju, Slovenskega ljudskega gledališča in Kulturne skup- nosti Celja. D. M. Nagrada Prešernovega sklada igralcu Janezu Bermežu Med letošnjimi republi- škimi nagrajenci Prešer- novega sklada je tudi igralec Slovenskega ljud- skega gledališča Celje, Janez Bermež. Za nagra- de Prešernovega sklada je bilo 51 predlogov, od teh za področje dramske umetnosti 14, nagrado sklada pa bo prejelo 6 slo- venskih umetnikov s po- dročja dramske umetno- sti. Janez Bermež je član Slovenskega ljudskega gledališča Celje od avgu- sta, leta 1962. Odigral je mnogo likov, ko ostajajo v trajnem spominu. Na- grado Prešernovega skla- da pa bo prejel na predve- čer slovenskega kultur- nega praznika, 7. februar- ja v Ljubljani na osrednji slovenski prireditvi, in si- cer za izjemne umetniške dosežke v zadnjih dveh sezonah. V glavnem pa za vlogo Salierija v Amadeu- su, dr. Vandla v Gospe z morja in Gospodarja v Ja- kobu in jegovem gospo- darju. MP __' Gledališčniki iz Singena so si ogledali tudi Pokrajinski muzej v Celju, kjer je nastal tudi naš posnetek. Foto: M. Jeranko 3. FEBRUAR 1983 IlflSD KBM Offl M\MM NOVI TEDNIK - STRAN 9 Mešani pevski zbor Svoboda Polzela se vključuje v življenje kraja Minulo nedeljo je imel mešani pevski zbor Svobode na Polzeli koncert. Priredi- tev je bila posvečena bližnjemu sloven- skemu kulturnemu prazniku 8. februar- ju. Na koncertu je sodeloval tudi vokalni kvintet Lastovka, gost koncerta pa je bil Marjan Kralj iz Ljubljane, ki z recitacija- mi popestril koncert. Mešani pevski zbor je bil ustanovljen v okviru DPD Svobode Polzela 1975 leta, dve leti pozneje pa je bil ustanovljen še mešani pevski zbor upokojencev. Leta 1978 sta se zbora združila. Od takrat dalje uspešno deluje 46 članski mešani pevski zbor v okviru Svobode Polzela. Zbor na- stopa na krajevnih prireditvah in na ob- činskih revijah, ter na vseh revijah dru- štev upokojencev Slovenije. Lani je zbor nastopil tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani ob otvoritvi gerontološkega kongresa. Kot zanimivost je treba po- udariti, da je Mija Novak, ki zbor vodi, stara 21 let in je med najmlajšimi pevovo- djami odraslih pevskih zborov v občini. Predsednica zbora je Marija Slokar, ki je obenem tudi predsednica društva upoko- jencev na Polzeli. Zbor ima v načrtu več gostovanj, zato pridno vadi svoj začrtani program. V času svojega obstoja je predvsem z marljivim delom pridobil veliko na kvali- teti, kar je tudi rezultat dobrega razume- vanja in sodelovanja v zboru. Zbor se je dobro vključil v družabno življenje Pol- zele, saj sodeluje na vseh prireditvah in proslavah v kraju. T. TAVČAR Novo vodstvo organizacije ZK v Ljubečni Na pobudo vodstva kra- jevne skupnosti je pred krat- kim prišlo v osnovni organi- zaciji zveze komunistov v Ljubečni do kadrovskih sprememb. Za novega sekre- tarja so izvolili Pavleta Pla- tovška. Že v začetku se je pokazalo, da je ta kadrovska sprememba bila nadvse po- trebna. Kajti po nekaj me- sečnem mrtvilu je organiza- cija znova začela uspešno de- lovati in se vključevati v pro- bleme krajevne samouprave. Se več. Na zadnji seji je bilo prisotnih toliko članov ZK kot doslej še nikoli. Tudi to kaže na spremenjen odnos. Se posebej je razveseljivo, da so se člani ZK aktivno vklju- čili v razpravo o organizira- nosti ZK. S tem se v krajevni skup- nosti dobili še eno družbeno politično organizacijo, ki bo skupaj z ostalimi, aktivno vključena v krajevno samo- upravo. MILAN BRECL Odvodne cevi v Arji vasi Arja vas je te dni dobesedno pravo gradbišče. Potekajo namreč dela pri izgradnji kanalizacije za regijsko mlekarno. Delavce smo posneli med kopanjem rovov za položitev odvodnih cevi. Promet na cesti Arja vas-Velenje je zato deloma oviran in voznike opozar- jamo na previdno vožnjo. JANEZ VEDENIK ALOJZ CAJZEK Pred tremi leti je prišel na celjski alpinistični od- sek. Ze takoj na začetku je iz njega izžarevala neo- majna volja, ki se je potr- jevala tako v besedah kot v dejanjih. V zelo krat- kem času se je razvil v vrhunskega alpinista. Ves svoj prosti čas je po rabil za trening, ni bilo so- bote ali nedelje, da ga go- re ne bi zvabile v svoje naročje. Ze prvo leto svo- jega udejstvovanja je opravil vzpone, s kateri- mi se lahko ponašajo le starejši alpinisti. Ko se je lani spomladi vrnil s slu- ženja vojaškega roka, mu je bila pr\ra pot v gore, k stenam, ki jim je posvetil vso svojo ljubezen. Hotel je nadoknaditi vse zamu- jeno, nič mu ni bilo pre- težko. V kratkem času je opra- vil preko 140 vzponov, od tega preko 40 pr\renstve- nih smeri in prvih zim- skih ponovitev. Prav tako se je izkazal v lednih ste- nah Centralnih alp. Nje- gove upov polne oči so bi- le uprte v Himalajo, ka- mor naj bi odšel kot član celjske alpinistične od- prave. Toda usoda je hotela drugače. Po uspešno opravljenem vzponu v izredno težkih razmerah v severni steni Triglava, sta se s soplezalcem po vrvi spuščala čez steno. Slabo zabit klin in v sne- gu pod steno se je konča- lo življenje dvajsetletne- ga plezalca, alpinista, pri- jatelja. Celjski alpinisti Celjski otroci na Z eno besedo - krasno - so označili mladi Celjani eno- tedensko gostovanje med vrstniki v Pliberku. Ze drugo leto zapored po- teka izmenjava skupine otrok med celjskimi osnov- nimi šolami in Pliberškim prosvetnim društvom »Edi- nost«, ki jih štejejo v sklop aktivnosti Komisije za stike z zamejskimi Slovenci pri OK SZDL v Celju. Otrokom iz Pliberka omogočijo leto- vanje skupaj s celjskimi v Baški, Celjani pa gredo na enotedenske smučarske po- čitnice na Peco. Letos je v Pliberku pri za- mejskih Slovencih gostovalo obisku v Pliberku 15 otrok in njihov mentor Zmago Tajnšek, predmetni učitelj na osnovni šoli v Voj- niku. Namen tega tradicio- nalnega srečanja je pred- vsem izmenjava izkušenj, spoznavanje življenja on- stran meje ter navezovanje stikov z zamejskimi vrstniki. Dopoldanski čas so otroci preživeli predvsem na smu- čiščih, kjer so tudi izpopol- njevali svoje smučarsko zna- nje in so se zadnji dan udele- žili tudi tekmovanja, od ko- der je prinesla pokal mlada Celjanka Mateja Povalej. Zvečer pa so se vrstili kul- turne prireditve. WE SOZD. N SUB O PRODAJNO SERVISNA DELOVNA ORGANIZACIJA. P O MERX »S« AVTOTIE H NIKA Miklošičeva ul. 5 >. 63000 CELJE Na osnovi 91. in 110. člena statuta delavski svet DO AVTOTEHNIKE Celje razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA DO Kandidat mora poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo eko- nomske, komercialne ali organizacijske smeri, - - da ima 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju in izvrševanju poslovodnih del in nalog, - da ima sposobnosti organiziranja in vodenja, - da je družbenopolitično aktiven v svoji delovni sredini, krajevni skupnosti, občini ali širše, - da predloži koncept o načinu realizacije raz- vojnega programa v DO in v njem opredeli svojo vlogo pri njegovi realizaciji. Kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 let; in prosta dela in naloge delavca s posebnimi poobla- stili in odgovornostmi: VODJA FINANČNO- RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Kandidat mora poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo eko- nomske smeri, - da ima 3 oz. 4 leta delovnih izkušenj pri opravlja- nju del in nalog na finančno-računovodskem po- dročju, - da ima sposobnosti vodenja in organiziranja, - da je družbenopolitično aktiven v svoji delovni sredini, KS, občini ali širše, - da poda predlog o načinu realizacije razvojnega programa DO in da opredeli svojo vlogo pri njegovi realizaciji. Kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 let. Kandidati naj vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogo- jev razpisa pošljejo v 15 dneh na naslov: SOZD MERX Celje DO AVTOTEHNIKA Celje, Mikloši- čeva 5 z oznako za razpisno komisijo in z navedbo razpisanih del in nalog. Vse kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Gasilci se morajo še izpopolnjevati Občinska gasilska zveza Žalec in Interesna skupnost varstva pred požari, Žalec vsaki dve leti pripravita tečaj 2a gasilske podčastnike. Peti tečaj pravkar teče, obiskuje Pa ga 36 slušateljev iz 16 dru- štev žalske občine. Sedaj so na polovici tečaja. ANDREJ KUMER član Gornja vas: Član druš- tva sem že več kot deset let. Za tečaj sem se odločil, da bom več znal, to pa je za ga- Sllca nujno potrebno. Ce pri- merjam. ko sem pred leti bral razno gasilsko literaturo in sedaj zopet, se je veliko spremenilo. Tu mislim na razne kemične snovi za gaše- nje požarov. V društvu bom sedaj lahko več pomagal.« ŠTEFKA KLAVŽAR čla- nica IGD KIL Liboje: »V na ši organizaciji združenega dela smo lani ustanovili tudi žensko gasilsko desetino. Kjer imam veselje, sem se včlanila. Potrebe po strokov- nem kadru pa so narekovale, da sem sedaj v tečaju. Na predavanja hodim redno in nekaj izpitov sem že opra- vila.« BORIS GOLAVŠEK član GD Matke: »V društvu sem že od 1974 leta. Z veseljem sem se vključil najprej v pio- nirsko desetino, tekmoval neštetokrat v raznih krajih v občini in tudi na republi- škem tekmovanju. Pozneje sem postal tudi desetar. Ker pa v društvu nimamo dovolj strokovnega kadra, sem se odločil za podčastniški te- čaj.« JOŽE MATKO, član GD Braslovče: »Podčastniški te- čaj nas iz našega društva obi- skuje kar šest gasilcev. V ča- su, ko je treba na požar, ki ni več klasičen, je nujno, da se, če hočeš biti dober gasilec, izpopolnjuješ. Prav ta tečaj je primeren. Taktika in te- hnika ter praktične vaje so na tem tečaju najbolj po- membne.« TONE TAVČAR Andrej Kumer Štefka Klavžar Boris Golavšek Jože Mat ko 10. STRAN - NOVI TEDNIK ffllO« Od usmerjenih besed do mesa in mleka aMMMBBttgMMMBMilP' '»M« l'Wi i'l IHIHli 'lllllil I Ki MMI iPMlIiniiffi'! TtiTBIlMMMMHriB III i I IWIII"W 'ilrflfn HPHI Življenjska nuja celjskega območja je, da poveča in izboljša govedorejo Medobčinska gospodar- ska zbornica Celje oziroma njena komisija za agroživil- stvo je za pospešitev živino- rejske proizvodnje v zaseb- nem sektorju pripravila po- sebno in izčrpno primerjal- no analizo, na razširjeni seji s predstavniki agroživil- stva iz občin pa tudi spreje- la vrsto stališč in sklepov. Bistveno je, da na širšem celjskem območju pospeši- mo živinorejsko in posebej govedorejsko proizvodnjo zaradi zagotavljanja dolgo- ročne preskrbe z mesom in mlekom, glavna nosilca na- log sta oba agroživilska soz- da na tem območju, Hmezad in Merx. Agroživilska komisija celj- ske zbornice je opozorila na nekatere ukrepe, ki so pogoj za pospešeno živinorejsko proizvodnjo v zasebnem sek- torju. Na prvem mestu so ukrepi zemljiške politike, ki mora upoštevati dobro obde- lovanje v skladu s predpisi, sledijo ukrepi davčne politi- ke za spodbujanje povečane tržne proizvodnje in ukrepi za reševanje socialne politi- ke na vasi. V vseh organizacijah zdru- ženega dela agroživilstva je potrebno strokovnim pospe- ševalnim službam zagotoviti materialne pogoje za delo, predvsem še za povečan ob- seg dela. Ta povečan obseg dela bi moral zajeti izboljša- nje kakovosti črede, pospe- ševanje kooperantske proiz- vodnje, poenotenje politike intervencijskih kmetijskih skladov in kar je temeljno, sploh izmeriti ves fond živi- ne na območju. Na razširjeni seji agroživilske komisije zbornice se niso strinjali s previsokimi obrestnimi me- rami - 18 odstotkov, za poso- jila v zasebni proizvodnji, prav tako so ugotavljali, da sredstev za nove naložbe ni dovolj. Prav zato je še po- membneje, da dogovorimo vse naložbene prednosti. Pri dogovarjanju in spora- zumevanju med obema agro- živilskima sozdoma na ob- močju je še dovolj »notranjih rezerv« in neizkoriščenih možnosti, dosledno pa je tre- ba uresničevati že sklenjene dogovore. Končni cilj je ja- sen: cenejša in večja pridela- va hrane za domače in tuje tržišče. Zbornična komisija je na razširjeni seji predstavila tu- di pregled .odkupa klavne govedi, telet, prašičev in mleka ter porabe za leto 1981, kajti podatki za lansko leto še niso znani. Kljub te- mu je zagotovitev potrebnih količin mesa za občini Celje in Velenje za leto 1983 zelo vprašljiva. Prav zato so se na seji tudi dogovorili, da bodo čimprej pripravili vse po- trebne podatke po občinah o Janez Lenasi, predsednik MG Z Celje: »V dosedanji in prihodnji usmeritvi sloven- ske in še zlasti celjske regij- ske primarne kmetijske pro- izvodnje, je živinoreja dejav- nost z največjo možnostjo razvoja.« načrtovanem odkupu in po- rabi govejega mesa. Ce bodo razlike med ponudbo in pov- praševanjem zelo velike, takšne pa se trenutno tudi predvidevajo, bo potrebno na posebnem sestanku do- govoriti pokrivanje potreb po mesu za letošnje leto. Kakšno čarovno paličico bo- do na takšnem sestanku uporabili, pa lahko samo ugibamo. Vsekakor potrebu- jemo takšne razmere in kon- kretno agroživilsko politiko, ki bo v hlevih povečala števi- lo kakovostne goveje črede. Ce pa bo med kravami še več dobrih molznic, toliko bolje, kajti naša območna mlečna cesta še zdaleč ni tako mleč- na, kot bi bilo prav in po- trebno. MITJA UMNIK Izvršni odbor delovne organizacije »KREATOR« Celje razpisuje prosta dela in opravila za nedoločen čas, in sicer: 1. 5 šivalk v konfekciji 2. 2 likalki v pralnici periia Pogoji pod tč. 1: - končana poklicna šola - za poklic krojač, šivilja ali konfekcionar - priučen delavec v konfekciji z dveletno delovno dobo Pogoji pod tč. 2: - znanje likanja ter krpanja perila Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delov- nim časom, s pogojem trimesečnega poskusnega dela. Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazilom o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Izvršni odbor delovne organizacije KREA- TOR, Celje, Cankarjeva 1/11. Razpis velja 15 dni po objavi. Rasti grozi zmrzal Letošnja nenavadna zima ni toliko zanimiva zaradi po- manjkanja snega, ampak predvsem zaradi izredno visokih povprečnih temperatur. Sredi januarja so na primer v . Ljubljani namerili skoraj 14 stopinj Celzija nad ničlo, kar je po mnenju meteorologov izjemno visoka temperatura za najbolj zimski mesec. Strokovnjaki celo trdijo, da tako visoke temperature sredi januarja ni bilo že 130 let, odkar temperaturo pri nas sploh merimo. Tudi v sosednji Av- striji pravijo meteorologi, da bo prišel 18. januar zaradi visokih temperatur (skoraj 18 stopinj nad ničlo!) v zgodo- vino meteorologije. Pa pustimo vremenarske rekorde vremenarjem in si oglejmo našo zeleno in milo zimo predvsem skozi očala kmetovalcev. Le-ti pa še zdaleč niso navdušeni nad toplo zimo, saj se je bati zmrzali, ki lahko pokonča izredno bujno rast. Tako razmišlja tudi dipl. inž. Jože Šile iz Kmetijskega inštituta Slovenije in opozarja pred zmrzaljo, češ, da se moramo v prihodnje bati predvsem nizkih temperatur. Vse bi bilo v redu, če bi bila zima normalna, to je takšna s snežno odejo, ki bi ščitila zgodnje posevke, zlasti pšenice, rži in ječmena. Da smo imali dolgo, milu jesen nam je pravzaprav tudi prišlo prav, saj so tudi zelo pozni posevki lepo vzklili. Kasneje so se zaradi visokih dnevnih temperatur pospe- šili fiziološki procesi v rastlinah, kar pomeni, da so sedaj na splošno višje, kot bi bilo to normalno za ta letni čas. Bujna rast potrebuje tudi več hrane, te pa v zemlji ta čas ni dovolj, kajti mikrobiološka aktivnost tal pozimi ni za- dostna. V normalni zimi, pod snegom, rastline seveda ne silijo tako navzgor in jih takšna slaba aktivnost zemlje ne mori, sedaj pa je to drugače. Skratka: če bo toplo vreme še trajalo, bo začelo rastli- nam hrane primanjkovati. To pa pomeni, da lahko propa- dejo, če jih ne bomo znali in hoteli zaščititi. Takole meni Jože Šile iz Kmetijskega inštituta Slove- nije: »Hitro rastočim rastlinam se na splošno zmanjša odpornost proti zimskim razmeram. Zelo prav bi prišel sneg z odejo debeline od 5 do 10 centimetrov, kajti v nevarnosti so najbolj zgodnji posevki. Zanje še posebej velja, da so sedaj zaradi bujne rasti šibki in jih ialiko napadejo poleg snežne plesni še kakšne druge bolezni. Občutljivi so tudi na veter, ki jih lahko poleže. Da bi jim stebla utrdili, jih bo treba škropiti s pripravki CCC(Cy- cocel). Kmetovalci bodo morali biti v prihodnje bolj pozorni na vsa dogajanja v naravi, saj bodo poleg škropiva CCC morali tudi dognojevati posevke, s čimer bodo lahko zmanjšali škodo.« Je že tako, da z vremenom in letnimi časi ne gre vedno po naših željah. Končno tudi predolga snežna odeja ne koristi rastlinju, saj se pod njo lahko rastline zadušijo, še posebno, če se snežna odeja spremeni v ledeno skorjo. Drži pa še to, da bi nam bil sneg sedaj še dobrodošel, predvsem za naše kmetijstvo. MITJA UMNIK Kontno je rešeno tudi enotno obveščanje V januarju 1982 je bil s pobudo Medob- činskega Sveta ZSS območja Celja in so- glasji občinskih svetov sindikatov občin Celja, Mozirja, Šentjurja, Šmarja pri Jel- šah, Titovega Velenja in Žalca, ustanov- ljen regijski sklad za izobraževanje delav- cev na področju samostojnega osebnega dela. Sedež sklada je v Žalcu, Levstikova 2, prostori strokovne službe pa so v Domu Obrtnega združenja Žalec. Regijski sklad ima predvsem nalogo oži- veti dopolnilno izobraževanje delavcev v vseh občinah na nivo, ki se bo približal uspehom, kakršni so bili že v bližnji prete- klosti doseženi v tistih občinah, katere so dosegle na področju dopolnilnega izobra- ževanja, če ne zavidljive, vsaj zadovoljive uspehe. Sklad je trenutno prva oblika samo- upravnega odločanja samostojnih obrtni- kov ter pri njih zaposlenih delavcev, ki z enakopravno zastopanostjo v organih sklada odločajo o razporejanju in namen- ski uporabi sredstev za pridobivanje zna- nja in usposobljenosti delavcev za potrebe razvoja obratovalnic in boljši socialni po- ložaj delavcev. Ena izmed pomembnih oblik izobraže- vanja je v naši socialistični samoupravni družbi nepogrešljivo kvalitetno in sprotno obveščanje. Vsekakor ni uspeh dosežen samo z dano informacijo, temveč je cilj dosežen v trenutku, ko informacijo sprej- memo za svojo, čutimo, da jo potrebujemo in le-to tudi težko pričakujemo. Na po- dročju namembnosti in vlogi sklada še marsikdo nima jasnih pojmov, prenekate- ri delavec skoraj ne pozna vloge sklada ali pa si napačno razlaga namembnost zbira- nja in razporejanja sredstev. Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delav- ci in samostojnimi obrtniki v svojem X. poglavju od 95. do 102. člena dokaj jasno opredeljuje namembnost sredstev sklada vendar je še prenekateri delavec ni niti prečital, še manj pa preučil obveznosti in pravice, ki so nenehna naloga na področju izpopolnjevanja in pridobivanja novih znanj. Organi sklada so obveščenosti in infor- miranju namenili vso pozornost in želijo delavcem zaposlenim na področju samo- stojnega osebnega dela redno sporočati vsa dogajanja pri organih sklada, načrto- vane aktivnosti, uspešnost delovanja skla- da, javljati potrebe po izobraževanju in vzpodbujati delavce k neprestanem izpo- polnjevanju njihovega že doseženega zna- nja. Zastavljen korak enotnega obvešča- nja in informiranja bo v nadalje potekal preko »NOVEGA TEDNIKA« in to v zad- nji mesečni številki. Novi tednik bodo pre- jemale obratovalnice in to do treh zaposle- nih delavcev po eno številko, do pet zapo- slenih po dve številki ter nad pet zaposle- nih po tri Nove tednike. Delavci sami si bodo med sabo razdelili časopis tako, da bo vsakdo prečital namenjeno vsebino in o njej seznanil svojega delovnega tovariša. Želimo tudi opozoriti, da bo poleg Novega tednika občasno na razpolago Radio Celje, ki bo aktualnejše informacije kot so: razpisi za izobraževanje, prijave za stro- kovne ekskurzije, tečaje in slično, v pov- zetkih objavljal in s tem obveščenost še popestril in vsakomur približal. S prehodom na enotno obveščanje pri Novem tedniku, je bila prekinjena prete- kla oblika obveščanja delavcev v Žalcu in Celju ter odpovedana Delavska enotnost in revija Obrtnik. V pričakovanju,' da bo Novi tednik v bodoče naš informativni medij, želimo sli- šati tudi vaša mnenja, zato pričakujemo sodelovanje; pišite svoje pripombe in pri- spevke ter jih naslovite na sedež sklada. Obveščanje je vaše, za vas, zato tudi sode- lujte in povejte kaj želite. Varstvo pri delu Ena izmed stalnih nalog regijskega skla- da, je financiranje, planiranje in organizi- ranje začetnih ter nadaljevalnih tečajev varstva pri delu in preizkusov znanja. Kot je iz Kolektivne pogodbe razvidno, mora delodajalec - samostojni obrtnik stalno spremljati, da ima delavec veljaven preiz- kus znanja varstva pri delu in delavca še pred potekom veljavnosti preizkusa zna- nja, napoti na ponoven tečaj oz. na preiz- kus znanja. Trenutno je sklad razpisal pri Obrtnih združenjih anketo za zbiranje potreb izva- janja tečajev varstva pri delu ter je rok za dostavo do 15. februarja t.l. Z usklajenimi plani Obrtnih združenj, sklada in izobraže- valnih organizacij, bodo tečaji predvido- ma izvajani po občinah in to v mesecih marec april prvi ciklus in mesecih oktober november v drugem ciklusu. Čeprav mora samostojni obrtnik voditi kartotečno evi- denco o opravljenih tečajih varstva pri de- lu, vas kljub temu želimo opozoriti, da tudi sami opozorite delodajalca na razpis in potrebe javi pristojnemu Obrtnemu združenju. Stroške tečajev in preizkusov znanja v celoti pokriva sklad, cilj tečajev pa je, da je delavec usposobljen opravljati delo in naloge na delovnem mestu varno in strokovno, brez posledic za svoje zdrav- je in telesno varnost. Kako v bodoče uveljavljati pravico povrnitve stroškov izobraževanja ob delu V bližnji preteklosti je delavec v posa- mezni občini različno pridobil pravico za povrnitev stroškov vpisa in stroškov izo- braževanja ob delu. Da bi to pravico in postopek poenotili, postopek pa poenosta- vili, vas želimo seznaniti predvsem z na- slednjim: - Vloge ali prošnje za povrnitev stroškov šolanja ob delu, naslavljajte na sedež regijskega sklada in to komisiji za usmerjeno strokovno izobraževanje; - vlogi ali prošnji morate priložiti nasled- nje: - mnenje delodajalce oziroma njegovo soglasje - predračun izobraževalne ustanove, koliko bo predvidoma stroškov šola- nja in koliko časa bo predvidoma šo- lanje potekalo (koliko letnikov ali se- mestrov) - iz vloge ali prošnje pa mora biti pred- vsem razvidno: - kakšno šolsko izobrazbo že imate - vaš točen naslov stanovanja in naslov obratovalnice - katero smer se boste ali želite izobra- ževati ter navesti ali je dopolnilno izo- braževanje samo vaša osebna želja ali je to skupen dogovor z obrtnikom oziroma potreba za razvoj obratoval- nice. Za podrobnejše informacije se obračajte na sedež osnovne organizacije sindikata v vaši občini oz. na občinski Svet ZSS v občini, kjer še osnovna organizacija ne de- luje. Podrobnejše informacije prav tako dobite po telefonu 710-886 (tajnik sklada v Žalcu). V naslednjih prispevkih v Novem tedni- ku boste zasledili razpise za posamezne smeri strokovnega izobraževanja, razpise in način sprejemanja prijav za strokovne ekskurzije, skratka vse, kar bo za vas in- teresantno ter pomembno. Posebno obvestilo vsem, ki se trenutno izobražujete ob delu Vse delavce, zaposlene pri samostojnih obrtnikih, ki se trenutno izobražujete ob delu (obiskujete katerokoli. šolo poleg opravljanja delovnih dolžnosti), strokovna služba sklada vljudno naproša, da to pi- smeno sporočite na naslov sklada in nave- dite naslednje podatke: - priimek in ime ter točen naslov stanova- nja in točen naslov obratovalnice - katero šolo in smer obiskujete (naslov šole in stroko ter letnik) - kdo vam poravnava stroške šolanja in koliko Podatke potrebujemo vsled ažuriranja evidence koliko delavcev se trenutno izo- bražuje ob delu in koliko sredstev za te tudi planirati v letu 1983. Sklad še zmeraj nima točnih podatkov kdo vse se izobra- žuje ob delu ter komu je bila odobrena šolnina. Podatke pošljite najkasneje do 28 februarja t.l. Na osnovi zbranih podatkov bo sklad tudi organiziral predvidoma v mesecu marcu kratek razgovor v eni izmed občin območja sklada. V letu 1983 vam organi sklada želijo dobrih uspehov pri izobraževanju in strokovnem izpopol- njevanju. , FEBRUAR 1983 MfflMfliiBME NOV! TEDNIK - STRAN 11 Knjiga o Slatini Po dolgoletnih pripravah je končno dobila tudi Rogaška Slatina svojo monografijo. Nastala je v tesnem sodelova- nju založniške hiše »S pek t ar« iz Zagreba in redakcijskega odbora za izdajo knjige iz Rogaške Slatine. Izdajo so omo- gočile tudi številne organizacije združenega dela iz Roga- ške Slatine in iz ostalih krajev občine Šmarje pri Jalšah. Sodelovale so še občinske družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost Rogaška Slatina. Za strokovno gradivo so poskrbeli strokovnjaki s posa- meznih področij: gospodarstva, zgodovine delavskega giba- nja in NOB, medicine, umetnostne zgodovine itd. Knjiga je zelo bogata, tako vsebinsko kot slikovno. Preteklo sredo je bila v zdraviliškem hotelu Donat v Roga- ški Slatini slavnostna predstavitev monografije. Srečanja ob izidu knjige o Rogaški Slatini so se udeležili predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ob- čine Šmarje pri Jelšah, krajevne skupnosti Rogaška Slatina, občinske borčevske organizacije Zdravilišča Rogaška Sla- tina. avtorji strokovnega gradiva in drugi. O delu založniške delovne organizacije je ob tej priložnosti obširneje sprego- voril Drago Zdunič, direktor Spektra, o pomenu monogra- fije, zlasti za razvoj turizma in gospodarstva Rogaške Slatine pa Joško Lojen, predsednik redakcijskega odbora za izdajo monografije o Rogaški Slatini. M. A.. foto: Božo Kolar Živahna društvena dejavnost Delo v Hortikulturnem društvu ne počiva. Tudi v tem času je živahno. Pred dnevi je bila pomembna seja članov izvršilnega odbora, na kateri so že stekle prve priprave na redni občni zbor, ki bo predvidoma v maju. V teh pripravah imajo kadrovska vprašanja posebno mesto. Zato izvr- šilni odbor vabi vse, ki jih zanima delo v tej organiza- ciji, da se kakorkoli prijavijo. Dobrodošel vsak, ki ga zanima to delovno področje. V teku so tudi priprave na strokovne demonstracije del v vrtovih, sadovnjakih, pri brajdah in podobno, vendar zaradi vremena datumi teh srečanj še niso znani in določeni. Zadnje predavanje v tej zimski sezoni bo prihodnji četrtek, 10. februarja, ob 17. uri, v dvorani regionalne zdravstvene skupnosti v Gregorčičevi ulici. Na njem bo inž. Aleksander Šiftar govoril o rastlinah za majhne in senčne vrtove. HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE DO »NIK« ZAGREB TOZD MALOPRODAJA ZAGREB Radnička cesta Dure Dakoviča 42 Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja razpisuje »NIK« TOZD Maloprodaja Zagreb dela in naloge ORGANIZATORJA DELA (poslovodja prodajalne) za prodajalno številka 204 - CELJE, Tomšičev trg 2. Pogoji: VKV - trgovske smen z dvemi leti delovnih izkušenj pri delih poslovodje prodajalne. Poskusno delo traja 90 dni Osebni dohodek po samoupravnem sporazu- . mu o delitvi sredstev za osebne dohodke »NIK« TOZD MALOPRODAJA Zagreb. Kandidat mora izpolnjevati moralno politične zahte- ve in ne sme biti za njegov sprejem ovir po 511 čl. Zakona o združenem delu. Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev dostavite komisiji za delovna razmerja »NIK« TOZD Maloprodaja Zagreb, Radnička cesta Dure Dakoviča 42 Rok za oddajo prošenj je 15 dni od dneva objave, odnosno do zasedbe delovnega mesta. Odbor za delovna razmerja delovne skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav Območne skupnosti Celje OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge: REFERENTA ZA SKLEPANJE, CENITEV IN LIKVIDACIJO OBVEZ KMETIJSKIH ZAVAROVANJ Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na- slednje pogoje. - da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo kme- tijske smeri in - dve leti delovnih izkušenj Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (dokazila o šolski izobrazbi in delo.vnih izkušnjah) naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost Celje, Ulica XIV. div. 4, Celje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od dneva izbire. SOZD Petrol Ljubljana DO Trgovina TOZD Trgovina na debelo Poslovna enota Celje Cesta v Trnovlje 12 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta naslednja dela in naloge: 1. ADMINISTRATORJA Pogoj: - poklicna šola administrativne ali trgovske smeri - poskusno delo 30 dni Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v 15 dneh po objavi razpisa na Petrol Ljubljana TOZD Trgovina na debelo Poslovna enota Celje, Cesta v Trnovlje 12. Muze! revolucije Muzej revolucije je odprt vsak dan od 9 do 12. ure, ob sredah popoldan tudi od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih pa je muzej za obiskovalce zaprt. V spodnjih razstavnih prostorih muzeja revolucije bo v po nedeljek, 7. februarja ob 18. uri otvoritev razstave likovnih del Borisa Zupančiča in Branka Dobravca. Ob otvoritvi bo nasto- pila skupina SRP iz Ljubljane, razstava pa bo odprta do 14 februarja. Knjižnica Edvarda Kardelja Knjižnica Edvarda Kardelja je pripravila v okviru praznova- nja slovenskega kulturnega praznika in ob obletnici rojstva Edvarda Kardelja razstavo o življenju m delu Prežihovega Voranca od 1893 do 1950. Sočasno pa se v avlah knjižnice predstavlja s svojimi deli tudi Stane Petrovič, član društva likovnih amaterjev iz Celja. Delavski dom Nazarje V delavskem domu Nazarje bo jutn ob 18. uri koncert, ki so ga pod naslovom Vem za mladenko, pripravili solisti ljubljan- ske opere Ladko Korošec, Sonja Hočevarjeva. Rajko Kontnik in Milan Stan te. V program so vključili partizanske in sloven- ske narodne pesmi, operne arije in duete. Kinodvorana Šentjur Z enakim programom kot v Nazarjih se bodo ljubljanski operni pevci predstavili tudi 11. februarja ob 18.30 uri v kino- dvorani v Šentjurju. S tem nastopom bodo zaključili koncerte v celjski regiji. Avla Razvojnega centra V avli Razvojnega centra v Celju bo jutri, v petek otvoritev razstave Marjana Vodiška, člana šaleške likovne skupine in društva likovnih skupin Slovenije. Razstava bo odprta vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure Kino Vojnik V kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, za do- poldansko mladinsko matinejo italijanski pustolovski film Ro- bin Hood - puščica, meč in karate, popoldan ob 17 uri in zvečer ob 19.30 uri pa francoski film Cas prve ljubezni. Likovni salon Celje V Likovnem salonu v Celju bo jutri ob 18. uri otvoritev razstave kiparskih del in risb, na kateri se bo predstavil aka- demski kipar Franc Purg. Kino Šmarje Četrtek, 3. 2. ob 19. uri: filmska opera - Aida. Petek, 4 2. ob 16. uri: ameriški mladinski film - Doživljaji Lada. V petek, ob 19. uri, v soboto ob 19. in v nedeljo ob 18. un angleški zgodovinski spektakel - Meč kralja Arthurja. Sreda, 9. 2. ob 19. uri: francosld film - Horoskop. Knjižnica v Šmarju V knjižnici v Šmarju bo v torek, 8. februarja Dan odprtih vrat knjižnice in bodo brezplačno vpisovali nove člane, v čitalnici knjižnice pa bo odtvoritev razstave življenja in dela Franceta Prešerna. Razstavni salon Rogaška Slatina V okviru slovenskega kulturnega praznika bodo jutri ob 19. uri odprli v Razstavnem salonu v Rogaški Slatini razstavo likovnih del Jožeta Horvata-Jakija in Gorana Horvata. Ob otvoritvi bo violinski koncert, na katerem se bosta predstavili violinistki Tatjana Lipovšek in Klementina Pleterski, uvodne besede ob razstavi pa bo povfedal Jože Cakš. Dom Dušana Poženela Laško V dvorani doma Dušana Poženela v Laškem se bo jutri, 4. februarja ob 19. uri predstavila folklorna skupina kulturno umetniškega društva Anton Tanc z ljudskim običajem Kožu- harski iikof. V programu pa bodo prikazali še tudi nekatere slovenske plese in pesmi. Dom kulture Šoštanj V dvorani doma kulture v Šoštanju bo jutri ob 20. uri kon- cert ansambla Pomaranča iz Ljubljane. V. K. Slovensko ljudsko gledališče Celje Četrtek, 3. febr. ob 19.30: Dr. Alenka Goljavšček: SREČA- NJE NA OSOJAH. Gostovanje v MGL v Ljubljani. Petek, 4. febr. ob 19.30: Plaut: VALISAVI VOJAK. Izven. Gostuje Stalno slovensko gledališče iz Trsta. Sobota, 5. febr ob 19.30: George Gerschvvin: PORGY IN BES. - Izven. Gostuje SNG Opera iz Maribora v okviru poča- stitve slovenskega kulturnega praznika. Torek, 8. febr. ob 10.: Milan Dekleva. ZGODBA O MAGNET- NEM DEČKU. Zaključena predstava za OŠ Ivan Kovačič- Efenko iz Celja Ob 12.: Milan Dekleva: ZGODBA O MAGNETNEM DEČKU. Zaključena predstava za OŠ iz Brežic. Kinematografi v Celju Union: do 9. 2. ob 16. uri Slovenski film - Razseljena oseba, ob 18. in 20. uri francoska drama - Tri je treba ubiti. Filmsko gledališče: 10. 2 ob 20.: slovenski film - Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica... Mali Union: do 5. 2.: angleška drama - Kasandrin most, od 7. do 12. 2. jugoslovanska drama - Kiklop. Metropol: do 9. 2. italijanska komedija - Ljubica pod poste- ljo. Metropol - matineja. 5. 2. ob 10.: francoska komedija - Cas prve ljubezni. Dom: do 6. 2. ob 15.30: ameriški znanstveno fantastični film - Gaiaktika - Vesoljska križarka, ob 17.30 in 19.30 italijanska komedija - Parno - neparno. Od 7. 2. dalje hongkonški karate film Brezroki maščevalec. V februarju na Menino in na Stol Planinsko društvo iz Ce- lja organizira v februarju dva zanimiva pohoda, ki se ga poleg planincev lahko udeleže vsi ljubitelji re- kreacije in naravnih lepot. Prvi bo pohod na Menino, v soboto 12. februarja, odhod avtobusa, ki bo peljal do Gornjega Grada pa bo ob 6. uri izpred Vrtnice v Malgaje- vi ulici. Iz Gornjega Grada se bodo povzpeli do doma na Menini, od tam na planino Bibo, od koder bo povratek do Vranskega. Tu bo poho- dnike čakal avtobus. Poti je za 7-8 ur, v neugodnih vre- menskih razmerah pa je po- trebna solidna zimska opre- ma. Do 7. 2. se lahko prijavi- te pri PD Celje. V drugi polovici meseca, 20. februarja pa PD Celje or- ganizira zimski pohod na Stol. To je že 18. spominski pohod na Stol, ki je vsako leto organiziran v spomin na boj Jeseniške čete v letu 1942. Odhod avtobusa iz Ce- lja bo ob 4. uri izpred Vrtni- ce, povratek pa bo v večer- nih urah. Avtobusni prevoz bo orga- niziran do Žirovnice, od tam pa bo pot vodila najprej do Valvazorjevega doma, sledil bo vzpon na Stol, kjer bo tu- di spominska slovesnost. Za vzpon na Stol je potrebna primerna telesna pripravlje- nost, saj je hoje v zimskih razmerah za približno 5 ur. Potrebna je tudi ustrezna oprema (gamaše, smučarske palice ali cepin). Prijave sprejema Planin- sko društvo Celje vsak dan, razen sobote in nedelje, od 10. do 12. ure. PP Čebelarji se izobražujejo Zveza čebelarskih družin Žalec vsako leto v zimskem času pripravi več predavanj za čebelarje. Prvo je bilo mi- nulo nedeljo v Šempetru, kjer so spregovorili o razvoju in pripravah čebelje družine ter o ukrepih za zatiranje va- rooze. V mesecu februarju bodo pripravili predavanje o pridobivanju čebeljih proiz- vodov. marca pa predavanje pod naslovom čebelarjenje v nakladnem panju. T. T. Slabše povpraševanje v agencijah Obiskali smo turistične agencije v Celju in pri Kom- pasu izvedeli, da imajo veči- no aranžmajev za zimski od- dih na morju prodanih, naj- več seveda tistih, kjer so po- skrbeli tudi za prevoz. Po- dobno je tudi s smučarskimi paketi. Kljub temu, da je za- nimanje za smučanje v tujini v primerjavi z lanskim letom bistveno manjše, pa so tisto, kar so ponudili, v glavnem tudi prodali. Približno za dva avtobusa je tistih, ki so ali bodo smučali v Avstriji in Franciji, tem pa se bo pridru- žilo še nekaj takšnih, ki bodo za prevoz poskrbeli sami. Pri TTG so prodali zelo malo tedenskih aranžmajev, ki vodijo na zimski oddih na našo obalo, več je bilo zani- manja za dvodnevne izlete. Prav tako je več zanimanja za zimski oddih v Bohinjski Bistrici, Pirševem domu nad Mislinjo in Zelezničarskem domu na Pohorju. Tudi pri Izletniku je pov- praševanje slabše kot lani. Za oddih na morju se je odlo- čilo približno 50 prijavljen- cev, tako kot v drugih agen- cijah pa je več zanimanja za smučanje, vendar je v zad- njem času zaradi pomanjka- nja snega precej odpovedi. Približno sto smučarjev se je prijavilo za oddih v tujini, kar je za 70-80 odstotkov manj kot v preteklem letu. PP 12. STRAN - NOVI TEDNIK ffllO« Spomin, ki zavezuje življenje Štirinajsta udarna divizija Je dosegla svoje cilje Stare beležke leže skrbno spravljene,včasih pobrskamo po njih. Premnogi med njimi, o katerih sem zapisal stavek, dva, besede, da ne bi zamrl spomin nanje, zgodovinski spomin, so odšli za vedno. Besede ne! V njih živi zgodovina, ta večno opominjajoči prst, spremljevalec našega življenja. Mnogih, ki so v ognju in mrazu, bosi in lačni, preganjani kot nedolžne živali šestega februarja 1944 prestopili s Štirinajsto divizijo rečico Sotlo, ni več: Štirinajsta je ostala v njih in za njimi. Ostala je legenda. legenda, ki nas bo preživela. Izročilo, ki se bo širilo v čas in prostor. Po bregovih in strminah, od vetra razbičanih slemenih še žive ljudje, ki jim je bilo dano, da so doživljali tiste dni. Najbrž še. V moji beležki žive kot tiste dni. Kot spomin za današnji dan. »Bilo je ob dveh po polnoči, dobro se še spomnim, šestega februarja 1944, berem besede Jagričevega ata, sivolasega, postav- nega očanca težkih rok in nemirnih oči, zvedayih, toplo prisrčnih, ki bi skoraj doži- vel sto let... Potrkalo je, vstopili so, na vseh oknih so viseli obrazi, za vse ni bilo prostora. Ogreli bi se, reveži.« Možakar je razpredal spomine. Vodil nas boš, so rekli, berem med vrsticami. Svet poznaš tod naokoli. Bilo ga je strah. Njega in domače. Strah pilštanjskega »schullei- terja«, naključij, svoje lastne betežnosti, okronane z revmatizmom. Jagrič s Penkovega sela pri Pilštanju se je oblekel. Bataljoni so še vedno prihajali. Slabo oblečeni, na pol bosi, v žakljevino oviti, topotajoč na mestu, da bi jih ne zeblo. Bilo je hudičevo mrzlo... Od dveh in skoraj do zore se je mimo Jagričevih vila kolona. Jagrič se je postavil na čelo, sam in miren, enainšestdesetletni možakar trdne postave. Dva dni je hodil z njimi, ko je šel nekdo pilštanjskemu »schiilleiterju« povedat, da ga je zmanjkalo. Nemec je rohnel: na Pil- štanj je morala Jagričeva dekla. »Ce ga v dveh dneh ne bo nazaj, bom družino izse- lil! « Cez tri dni se je vrnil. »Rad sem šel z njimi, da so le prišli, ka- mor jih je nesla pot,« berem v beležki. S Kozjanskega se je divizija prebila mi- mo Štor proti Dramljam na Konjiško goro, 15. februarja so bile brigade v Lindeških grapah, na Mali gori in Lindeku. Ponoči je vsa divizija pešačila proti Paškemu Kozja- ku. Čez tri dni se je poskušala prebiti na Pohorje pri Doliču, kar se ni posrečilo. Za- to so se odločili za drugo pot, preko mozir- skih planin in čez Ravne pri Šoštanju. Major VVinckler pošlje »štorklje« Nedaleč od Šoštanja, rojstnega kraja pe- snika Kajuha, leži trop zaselkov, razsutih po globačah in obronkih gozdov ob globo- ko vdrtih kolovozih. Ravne. Dvestopetde- set številk so štele, ko sem jih obiskal. Po- slej nisem bil nikoli več tam. Ravne so ostale z vsemi svojimi ljudmi v moji belež- ki. In v spominu borcev divizije, kjer so gotovo bridko zapisane. Poslednji, najtežji boj je divjal v globeli pri Osreških pečinah. Štirinajst ljudi, pre- mraženih in lačnih, do smrti preganjanih, je ostalo v njej. Le še spomenik je ostal za njimi, ki so z vsemi močmi hlastali za svo- bodo. Tistikrat, ko sem se motovilil po teh bre- gačah, mi je učitelj Franc Hudomal pokazal kopico zapiskov in dejal: »To so najsvetlej- ši trenutki našega boja!« Hodil sem, kot njega dni borci, od hiše do hiše. Borci so bili kosmati, so povedali Raven- čani, umazani, lične kosti so jim izsužene izstopale, raztrgani, noge so imeli ovite z žaklovino. Bilo je ponekod tudi meter in pol snega Le redek partizan je imel več kot tri naboje. Do skrajnosti uničeni ljudje so vlekli za sabo puške, mitraljeze, več ni bilo moči. S Hudomalom sva zrla proti vrhovom, poraslim z gostim smrekovim gozdom. »Od tam, z Graške gore, je prišla divizija, razdeljena v tri skupine. Prekoračila je Ve- lunjski graben z namenom, da se prebije na Mozirske planine, potem ko je bilo jasno, da po preboju treh bataljonov, Efenkovega, Mičevega in Milenkovega - na Pohorje ne bo mogoče. V Ravne so prišli 22. februarja ob osmih zjutraj.« Pozneje je Hudomal izvedel, da so pri Korošcu ravno pekli krofe, bil je pustni torek in gospodinja jih je vse razdelila med borce. Tudi pesnik Kajuh je dobil svoj de- lež. Vsedel se je pred hišo, gledal v daljavo in - jedel. Spodaj, v Šoštanju, ga je čakala mati... Nekaj pozneje so morali hočeš nočeš sprejeti spopad z nemško policijo. Odbili so ga in se vrnili proti Rožiču in Kaplanu. Divizija je bila obkoljena, obroč se je gro- zeče stiskal. Kmet Martin Lenko, ki sva ga tistikrat srečala s Hudomalom pred hlevom, je z roko šel počasi kot urin kazalec od hriba do hriba: »Kamorkoli si pogledal po tistih bre- geh, povsod so bili Švabi. Da bi se rešili?, ne, to nihče ni pomislil.«' Pri Strnadu, Kaplanu, Ostrožniku, Mehu, po vseh kmetijah so nam rekli isto: govorili so o trpljenju, ognju, smrti in strahu. Hudomal, sem si zapisal besedo o tistem vandranju, polnem žalostnih spominov, je peljal misli naprej: »Goršek, po domače se reče pri Strnaku,, mi je pravil, da so Švabi tistega dne kar zasuli Ravne. Kopali so bunkerje, napelje- vali telefone. Poveljeval jim je major Winc- kler. V zraku je nenehno krožila »štorklja« in streljala kar tja v en dan z mitraljezom po pobočjih. Kmeta Ostrožnika so partizani zaprosili, naj jih vodi. Kmet je pot poznal, kje pa so mitraljezka gnezda, tega ni vedel. Odločil se je za pot skozi lasten gozd: parti- zani so se morali prebiti. Komaj je prišel s fanti na obronek, je zažvižgalo, da se je »veter delal«, kot je dejal tiste dni Ostrož- nik. Partizan, ki je bil pred njim, je padel. V žepu suknjiča je imel listek: Mirko-desetar. Sredi napadov in umikov so se borci zbrali blizu Kapianove domačije. Eden izmed komandantov je zbranim parti- zanom spregovoril, da se je treba za vsako ceno prebiti. Kljub štirim neriiškim bunkerjem so juri- šali okoli poldneva proti domačiji, leseni kajži* z majhnimi okenci in dvermi. Kapla- novi so se stiskali v koči. zunaj je grmelo, mlelo, rohnelo in žvižgalo. Štirinajsta je iskala izhod, izhod pa je bil - zasesti bun- kerje. Viktor Avbelj-Rudi in Jože Klajnšek- Vasja sta se na čelu borcev zapodila proti bajti. V nemških vrstah je nastala vrzel, dovolj velika, da se je skoznjo zrinila di\\- zija. Partizanski radio Še k Florjanu Mehu naju je s Hudoma- lom peljala pot. K tistemu, ki je našel parti- zansko radio-oddajno postajo. Hodil je po kuhinji, sem si zapisal, dolgo je že tega, kako je z Mehom, ne vem, sivo- las, borec za severno mejo, v predalu ima spravljen orden zaslug za narod. Ni slišal najblje, a je bil zgovoren. »Grem po bregu, nekaj se sveti, nekakš- na škatlja. Skrijem jo v goši. Sem si mislil, da je to partizansko. Potem sem vse skupaj dal enemu, ki je imel zveze z njimi. Aja, a tistikrat? Polna kuhinja jih je bila. Pa pravi eden: Ko bi jaz dobil v roke bandite, bi jim živim jermene rezal s hrbta. Drugi Nemec pa reče: Ti si norec. Oni vsaj vedo, za kaj se tolčejo, mi pa še tega ne vemo. Pa spet prvi: Pazi, kaj govoriš.« Meh se je veselo zahihital, drgnil roke in se vtopil v spomine. Za mano so ostale ravenske strmine in tam onstran Bele vode, kjer je pri Zlebniku padel Kajuh kot edina žrtev nemškega na- pada. S Hudomalom sva si podala roke. Po proboju pri Osreških pečeh je divizija krenila čez Bele vode proti Tolstemu vrhu, Sv. Miklavžu in se z veliko težavo prebila prek zasneženega Komna v Bistro. Tam so bili hudi boji okoli domačij Laha in Hlipov- ca. Po samotnih kmetijah na potegnjenem hribu med Bistro in Koprivno se spominja- jo tiste zime, pohoda in svoje nemoči v želji, da bi pomagali vsem. «Komaj dobro uro od nas je bila parti- zanska bolnišnica, ve povedati o besedah Metke Štrukljeve moja beležka. Jaz sem nosila hrano. Pozimi, ko je šla tod XIV. divizija, je bilo po več sto bolnikov pri nas. Vsepovsod so ležali in sedeli, pa še ni bilo za vse dovolj strehe, ne dovolj tople juhe. Joj, kako je bilo hudo. V Koprivni in Bistri pa so bili Nemci.« Na desni, sončni strani Koprivne, dobro uro hoda iz doline navkreber, je Edova do- mačija. »Pozimi je tod včasih takšno, sem si zapi- sal, da se še iz hiše ne moreš prav ganiti, mi je rekla Edova gospodinja Valerija. Partizani so bili tukaj kot doma. Naša domačija je bila ob partizanski poti za Sol- čavo. Ko je šla tod divizija... Zima, mraz, sneg. Ob svitu so začeli korakati mimo in so šli ves dan. Tudi takšne z zmrzlimi sto- pali sem videla. Dali smo jim suhega mesa, kolikor smo ga pač imeli, klali smo ovce in kuhali žgance. Stodvajset jih je prespalo pri nas. Ko bi vsaj ne bil takšen sneg, ki človeka do kraja izčrpa. Ze tako je pot za Borci štirinajste na prehodu čez cesto Rimske toplice -Jurklošter v dolini Grač- niče, 12. 2. 1944 Davek na solidarnost Namesto pomoči so Franca Uratnika presenetili z davkom na dohodek od premoženja Franc Uratnik iz Polzele je eden izmed tistih 26 odstot- kov slovenskih upokojen- cev, ki prejemajo nižjo po- kojnino od 6000 dinarjev. Natanko 5.812 dinarjev zna- ša njegova invalidska pokoj- nina. Zanj, borca NOV, 60 odstotnega invalida, kot tudi za njegovo ženo Ano, je to edini dohodek, s katerim se preživljata. Oba bolna, oba pridobitno nesposobna. Nekaj zemlje okoli njune majhne hiše, ki je komaj več- ja od vikendov, ki so na go- sto posejani po okoliških hri- bih, jima pomaga pri preživ- ljanju. Vendar namen tega zapisa ni v razčlenjevanju te- ga, kako jima tisto malo sredstev, ki jih imata, uspe obračati tako, da nad življe- njem le nista obupana. Le nekaj bi rekli o socialni pra- vičnosti in tem, ah se social- ne razlike pri nas res vse bolj večajo. Zgodba se je pričela ta- krat, ko se je nečak Francove žene Ane poročil. Ker je bila mlada družina brez stanova- nja, sta se solidarna Franc in Ana v svoji hiši še malce bolj utesnila in sorodnikom po- magala pri stanovanjski sti- ski. Brez vsakega plačila sta mladima zakoncema odsto- pila podstrešno sobo, ki je bila sicer brez sanitarij, brez posebne kopalnice, nima ne shrambe ne centralnega ogrevanja. Skratka soba, ki je mladima, kakršna je že, kljub vsemu dobrodošla. Mladoporočenca v zahvalo pomagata invalidnima za- koncema pri težjih opravilih, v pomoč pa sta tudi že s tem, ko jima kaj prineseta iz trgo- vine, do katere je za bolne noge predaleč. Je že tako pri nas, da si najprej priskočijo v pomoč tisti, ki so v stiski in tako je tudi v tem primeru, ki pa v svoji končnici nima veliko skupnega s tistim, čemur pravimo socialna pravičnost. Oba zakonska para bi na- mreč lahko pričakovala družbeno pomoč. Starejša v obliki kakršnekoli socialne pomoči, mlajša z otrokom pa mogoče s solidarnostnim stanovanjem. Namesto tega je Uprava za družbene pri- hodke iz Žalca na naslov Franca Uratnika naslovila Odločbo za plačilo davka od dohodka, doseženega z od- dajanjem stanovanjskih pro- storov. Davek v višini 1.224 dinarjev za marsikoga ni omembe vreden, dovolj je kakšna ura popoldanskega »fušanja«, pa je tak denar v žepu. Zakoncema, ki morata poznati višjo matematiko, da s svojim dohodkom nekako prebrodita mesec, pa to po- meni veliko. V odločbi piše, da je zave- zanec sam vložil napoved za odmero davka, vendar ve- mo, kako je s temi rečmi. Do- volj je le en nevošljiv ali bla- go rečeno hudoben krajan, pa je prijava tu. Tako je bilo tudi v opisanem primeru in s te strani Upravi za družbene prihodke ni kaj očitati. Ob kadrovski stiski na davčnih ustanovah morajo tudi takš- nim prijavam verjeti, od tu do odločbe pa ni daleč. Ven- dar, Franc Uratnik je s po- močjo tajnika ZZB Polzela Edvarda Laha v zakonitem roku napisal pritožbo, še preden pa je dobil kakršen- koli odgovor, je poštar prine- sel opomin za plačilo davka, z vsemi obrestmi, ki zraven sodijo. Nepoučen o teh zade- vah je torej plačal davek na svoje silne dohodke. Konec zgodbe, malce nevsakdanje, ki pa jo bom končal kar z zadnjim delom pritožbe Franca Uratnika: » ... Dovo- lim si pripomniti, da na tak način ne bomo odpravili sta- novanjskega problema, niti ne bomo s takšno davčno po- litiko pripomogli k stabiliza- cijskim ukrepom, saj na tak način z davki privijate majhne, pri velikih ribah pa zatisnete oči. Koliko je takš- nih, ki se po delovnem času na veliko ukvarjajo z raznimi obrtnimi dejavnostmi, pa ne plačujejo nobenega davka. Koliko je tudi upokojencev, pa tudi upokojenih obrtni- kov, ki se ukvarjajo z različ- nimi dejavnostmi, pa ne pla- čujejo nobenega davka? Me- nim, da bi s pravilno davčno politiko pri nas marsikaj pri- dobili, mogoče toliko, da ne bi bilo potrebno raznih sa- moprispevkov ali solidar- nostnih akcij... Ali bi bilo za družbo ceneje, če bi zahteval socialno pomoč, do katere sem, vsaj tako mislim, ob mojem zdravstvenem stanju upravičen? Ali bi bilo za družbo ceneje, če bi tega so- rodnika ne vzel na stanova- nje, in bi mu morala ta pri- skrbeti stanovanje, do kate- rega ima kot mlad zakonski par tudi pravico?« ... Tako se brani Franc Urat- nik, pri čemer pa ima čisto prav, saj se še vedno dogaja to, da davčne ustanove pri odmerah davkov zamiže na nepravo oko. RADO PANTELIC 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 13 ajih pri sv. Joštu na Paškem Kozjaku, 16. 2. 1944 trma, potem pa še sneg. Najraje bi bdržali pri nas, četudi bi morali dati. A kaj, ko so jim bili Nemci že i in se niso in niso smeli ustavljati. :imo je bilo v Koprivni čez dva ega, povrheh pa še več.« iste niso ustavile ne strmine, ne lakota, ne bolezen, ne Nemci. Že arja so borci prišli do Sv. Duha tvo. In od tod naprej proti Solčavi lovljeku, v bojih z Nemci - svobo- iladi naproti. sta je svojo nalogo opravila. Z ve- ines skorajda nerazumljivimi na- bkazala, da se da z ljubeznijo do fc in svobode narediti tudi tisto, i1 vsakdanjosti mislimo, da ni rno- :ni borci so z junaštvom in trplje- fravili po vsej Sloveniji tla za vses- Iciski odpor. MILENKO STRAŠEK Fotografije iz Muzeja revolucije Celje So pozabili na probleme ljudi v Strmci pri Laškem Večletne težave s plazom slvljo lase krajanov. ki si sami ne znajo pomagat! Ko sem se toplega četrtkovega po- poldneva odpravil proti Strmci pri Laškem, se je naselje kar kopalo v soncu. Med srečevanjem z ljudmi je ena pripomnila, da se nam bo takšno vreme še maščevalo. Kakorkoli že. sprehod se je po napornem dopoldne- vu prilegel. Proti Strmci vodi asfalti- rana cesta, ob njej pa rastejo lepe, nove hiše. Asfalt pa se kmalu konča, ob makadamu so tudi hiše bolj redko posejane. Čistih kmetij je tod malo, ker so večinoma vsi zaposleni v bliž- nji laški industriji in rudniku. Eni takšnih so tudi Razborškovi, kamor sem bil pravzaprav namenjen. Nasmejana Helena Vrečko, ki je kljub svojim 68 letom čila in zdrava, je še vedno v veliko oporo in pomoč mla- dima, ki sta oba zaposlena. Po krat- kem razgovoru z njo, je beseda kaj kmalu nanesla na pereč problem, ki tare njih in še štiri sosedove kmetije. Ze več let se vsi skupaj ubadajo s pla- zom, ki jim preti in postaja za njih že prava nevarnost, saj jih ogroža nepo- sredno. To pa ni vse. Nevarnost preti tudi Laškemu, saj se zna zgoditi, da bo Laško ostalo nekega dne brez vode. Tod mimo vodijo namreč glavne vodo- vodne cevi, ki oskrbujejo s pitno vodo precejšen del Laškega in laške indu- strije. Ni še dolgo tega, ko je drsenje zemlje povzročilo okvaro na vodovo- du. »To se ni zgodilo prvič,« pravi He- lena, obraz pa se ji zresni. »Poleg tega pa plaz ogroža tudi daljnovod in regio- nalno cesto med Laškim in Rimskimi Toplicami. To so velike reči. Najbolje je, da greva pogledat, saj boste tako sami najbolje videli in precenili, kaj in kako je.« Hodila sva po plazovitem te- renu in gospodinja mi je povedala marsikaj v zvezi s tem. »Vsega skupaj je okrog tri hektare. Seveda je največ našega zemljišča. Mi smo še zaenkrat vsaj toliko srečni, da imamo dovoz do hiše. Poglejte tale hlev!« Kar sapo mi je pobralo, še niti dokončan hlev, pa že jemlje slovo, sem si mislil. »Kaj šele bo?« se sprašuje Helena. Da je teren na tem področju vlažen in plazovit, se je prepričal tudi Janko Orožen v Krajevnem leksikonu Slove- nije. Po celotnem zemljišču je zemlja razgubana. nabrazdana, kot bi ji bil dodan kvas. Predlani so še travo poko- sili, sedaj pa to več ni mogoče, niti ročno. Tako so Razborškovi prikrajša- ni za prirejo treh do štirih glav živine. Ko sem Heleno vprašal, kdaj se je to pravzaprav začelo, mi je dejala, da pred približno petnajstimi leti, ko so se tu nastanili, še mislili niso, da se bodo ubadali kdaj s takšnimi teža- vami. Drenaža ali kot se po naše sliši osu- ševanje zemljišča z odvodnimi jarki in cevmi, je bila opravljena pred mnogi- mi leti, zemlja pa je šele v zadnjih ne-, kaj letih začela vse bolj drseti. Nekaj vzrokov temu iščejo v tem. da so zad- nja leta bolj mokra, posledico pospe- ška drsenja pa iščejo tudi v napeljavi vodovoda za Laško. Tako predvideva mladi Razboršek Ivan, napravljena drenaža pred mnogimi leti pa je posta- la preslaba in sta ju voda in zemljina gmota premaknili. Sami se tako veli- kega problema niso upali niti zmogli lotiti, zato pa so pripravljeni utrpeti sleherno škodo, ki bi nastala ob sana- ciji, nekaj pa bi prav gotovo primaknili tudi iz svojega žepa. Vsi skupaj so začeli iskati pomoči od širše družbene skupnosti. Pričeli so prihajati strokovnjaki iz različnih kra- jev, ki se na te reči spoznajo, vendar do sedaj še ni bilo nič od vsega. Delovna organizacija Nivo Celje je pred tremi leti s svojimi strokovnjaki preučila te- ren in napravila načrt sanacije. Tako bi po tem načrtu napravili po eni in drugi strani doline plazu odvodne jarke in po vsej verjetnosti preprečili nadaljnje drsenje zemlje. Na podlagi tega načrta je bil izdelen tudi predračun, ki je ta- krat zahteval okrog 180 starih milijo- nov dinarjev. Da bi do realizacije načr- ta prišlo, je bilo potrebno še nekaj sta- rih milijonov, ki pa jih občina ni mogla najti. Tako je ostalo pri tem še vse do danes, za kakšne namene pa je pri- pravljen denar šel, pa ne vem, se spra- šuje Franc Pesjak. On je prav tako eden izmed ogrože- nih, saj mu je plaz onemogočil vsakr- šen dostop do doma z motoriziranimi sredstvi. "Se s kravami težko vozim, ker pa to moram, čakam na sušne dni poleti, da si pot nakopljem in si potem najnuj- nejše pripeljem domov.« Vsak dan se mora pretolči po obronkih in grvinah, ki jih jč napravil plaz, da se lahko po- tem vsakega petnajstega veseli zaslu- ženega denarja. •Pri nas smo že poskušali,« je nada- ljeval Franc, »da bi vsaj delno prepre- čili drsenje zemlje. Položili smo okrog 50 metrov cevi nad hišo, da smo vsaj zaščitili pred nevarnostjo, hlev se pa že tako nahaja v premikajoči se gmoti.« Ko smo 1970 leta kupili posestvo in se pet let kasneje tu naselili, se še ni kaj dosti poznalo, da bo to tako z repom uvijalo, zato tudi pomislekov, da bi šli kam drugam, na »boljše« nismo imeli. Lani so si teren prišli ogledat tudi strokovnjaki iz Ljubljane, ki so skušali ugotoviti, do kakšne globine plaz seže, vzeli pa so tudi nekaj vzorcev zemlje. To pa je bilo tudi vse. Po mačehovsko se obnašajo tudi ob- činski možje, saj.do sedaj ni bilo z njihove strani še nič kaj narejenega, čeprav jim je problem dobro znan, kot tudi načrti sanacije, ki jih je napravila delovna organizacija Nivo Celje. »Vedno samo obljubljajo,« pravi Franc Pesjak. Obljuba dela dolg, pravijo, in če je temu res tako, bi ta dolg bilo treba vrniti. Vsem moji n sogovornikom pa se zdi čudno to, kako ponekod posluh širše družbene skupnosti je, za njih pa ga ni. Kako so lahko asfaltirali cesto proti Strmci, kako napravili kanaliza- cijo, ki bi si jo tisti v bolj zgoščenem naselju Strmce lahko sami uredili, pa je pomoč bila. Samo dve hiši sta bili, ko smo se že mi začeli pehati s plazom, pa je očitno bil čut pomoči za njih močnejši kot za nas.« Bolj smo razmotavali klopčič pro- blemov okrog plazu, glasnejši so po- stajali moji sogovorniki in vse bolj sem prihajal do spoznanja, da so ti ljudje pomoči nujno potrebni, in da bi bilo že enkrat za vselej potrebno pre- mestiti miselnost, da bo že nekako. VLADO MAROT Zbiralka grehov Vrsto let je bilo v stanovanjskem bloku na cvetlični ulici 6 življenje kar se da enolično. Časi, ko je sosed sosedu bil v pravem pomenu bese- de zares sosed, so že zdavnaj pov- sem zbledeli. Zaradi takšne žalost- ne ugotovitve je predsednik hišne- ga sveta začel nekega dne globoko razmišljati. Če že nič drugega, si je mislil, vsaj pozdravljali bi se sosta- novalci lahko med sabo. Da je kar naenkrat prišel do zares izvirne ide- je potrjuje njegov glasni juhuuhuu, jo že imam... idejo in to idejo in pol. Še isti dan je na vhodna vrata nalepil vabilo s katerim je vabil čla- ne hišnega sveta naj se udeležijo sestanka z eno, edino točko dnev- nega reda: "Veselica stanovalcev Cvetlične ulice 6«. Človek ne bi verjel, toda resnično, prvič po enaj- stih letih, so bili vsi stanovalci ozi- roma člani prisotni. Predsednik, ime mu je bilo Krištof, je navduše- no pričel navzočim razlagati svoje zamisli o veselici. Med drugim je važno poudaril, da morajo biti sta- novalci bolj tesno povezani med sa- bo, če že zaradi drugega ne, potem vsaj zaradi družbene samozaščite. »Ker pa smo preveč odtujeni,- je nadalje povezoval predsednik svo- jo misel, »predlagam, da z obliko priredbe hišne veselice izbrišemo te sicer nevidne, vendar pa zelo trdne pregrade med seboj. Nekaj bo prispeval hišni svet, nekaj vi so- stanovalci, jaz kot vaš predsednik pa bom prispeval pravega, pravca- tega odojka! Ni hidič, da ne bo lušt- no, je še pribil. Ja, pa še nekaj! Skoraj bi pozabil. Ugotavljam, da je v našem bloku vse polno mladih, lepih deklic oziroma žensk. Predla- gam torej, da izberemo rnis Cvetlič- ne šest.« »Hura\ so se zadrli složni vsi dedci, vendar so bliskajoči po- gledi dragih ženičk to navdušenje kaj hitro uokvirili v meje normalne tišine. Predstavniki hišnega sveta so kar naenkrat, takorekoč čez noč, postali vzorno agilni. Eden je naba- vil pivo, drugi vino, tretji domač kruh... Še bolj iznenada pa se je v vse to dogajanje vključila Agata. To je bila nekam čudna ženska s preti- rano ljubeznijo do mačk. Resnici na ljubo, če bi jo človek pogledal tako malo bolje, bi še celo bila vre- dna greha. „. Le leta so na njej že začela risati prve poteze značilne starosti. Najprej se je oglasila pri sosedu Martinu. Razumljivo, da pol ure zatem, ko je njegova žena odšla na popoldansko delo. »Dober dan Martin, a uživaš?« Martin se je po- čohal za ušesi in zagodrnjal: »Vraga uživam, posodo moram pomiti, na- to moram v trgovino, pa še večerjo skuhati. Na televiziji pa je nogo- metna tekma ... ti frdamana ... »Veš Martin, ga je prekinila Agata, ljubi Martinček bom kar odkrita... Prišla sem zaradi tiste veselice, pravzaprav zaradi izbiranja lepoti- ce. Kratko in jedrnato povedamo vem, da nisem najlepša. Toda tako grda, da bi ob upoštevanju »oku- sov- žirije ne mogla zmagati, pa tu- di nisem. Ti Martin si član žirije in boš gotovo glasoval za mene.« »Hm... Agata, kako moreš biti ta- ko prepričana? Lahko sem Mar- tin . . lahko... še bolj prepričana kot sem odločna, da bom v primeru svojega neuspeha tvoji Matildi ta- kole zauplivo rekla: »Ljuba Matilda tvoj mož je pacek... No, Martin, naj govorim še naprej? Molči Agata, molči! Je že dobro, saj če takole malo pomislim, si res najlepša v našem bloku.« Hvala Martinček in adijo, je še zažgolela Agata in se napotila k naslednjemu sosedu Štefanu. Tudi njegova žena je bila odsotna. Sicer Štefan ni vedel po- vedati kje se nahaja, baje pa vsi sosedi želo dobro vedo. »Štefan, dragi, je nemudoma Agata prešla v napad. Svoj glas, ki ga misliš name- niti najlepši osebi, boš prisodil me- ni, če ne...« »Kaj če ne? je zarjul Štefan. Baba butasta, kaj če ne... marš ven.« Sunkovito je odprl vra- ta in ostro nameril prst v smeri od- hoda. Agata je povsem hladnokrv- no uprla roke v bok in zašepetala: »Če ne, bom tvoji preljubi ženki diskretno zaupala, da si me pova- ljal. Medtem ko je ona bila v bolniš- nici na operaciji slepiča. Adijo srček,« je še dejala in z migajoče se ritko lahkotno odskakljala novi žrtvi nasproti. Štefan je zijal kot riba na suhem. Samo en kratek in nekam odsoten šepet je bilo še sli- šati iz njegovih ust: »No ja pa bom, saj navsezadnje hudiča tudi mo- ram ...« Naslednja in tega dne zad- nja obiskana žrtev ni bil nihče dru- gi kot sam predsednik Krištof. Z njim je šlo presenetljivo gladko. Mogoče zato, ker je sam cilj veselici imel bolj globok namen kot pa izbi- ranje lepotice. Moj glas je tvoj,« je rekel Agati. Ona pa je dodala: »No, saj sem tudi jaz nekoč bila tvoja.. Sedaj bova vsaj ,kvit'.« Neumorna Agata je naslednje dni obiskala še nekaj članov hišnega sveta in razen Pavla, kateremu je pred kratkim umrla žena, so se vsi strinjali s predlogom o glasovanju. Napočil je dan, namenjen za ve- selico stanovalcev v Cvetlični ulici šest. Udeležili so se je prav vsi sta- novalci. Vseh enajst strank. Mlade gospodične so se tako namazale in nadišavile, da bi se jih z bujnimi barvami poštrihani Indijanci prav gotovo na smrt prestrašili. Mize, postavljene v skupnem prostora hišnega sveta, so se kar šibile od samih specialitet: Domače vino, domač kruh, odojek, jedi z žara in glasba iz kasetnega tranzistorja, vse to je dajalo vtis prijetnosti in pravega trenutka za bližanje med sostanovalci Cvetlične šest. Najbolj pogumni so celo zaplesa- li in tudi površen pogled od strani bi lahko ugotovil, med kom so po- vezane niti strasti, pa čeprav so bile že pred dolgim časom zakopane v kup pozabe. Ko je razpoloženje bilo na samem višku, je predsednik Kri- štof naznanil pričetek tekmovanja. Prijavilo se je precej mladih, priča- kujičih gospodičen in seveda Aga- ta. Večina prisotnih je njeno nav- zočnost spremljala z ironičnimi na- smeški. Agata pa je prepojena s sa- mozavestjo stala pred žirijo in zape- ljivo mežikala s temnovijoličastimi vekami. Izid tekmovanja je bil se- veda takšen, kot smo ga dragi bral- ci, prav vsi pričakovali. Agata je v vsem svojem zanosu zmagoslavja eksala vrček piva in odšla domov k svojim mačkam. Razen zavistnih tekmovalk so bili vsi nadvse nav- dušeni nad tako realno izbiro žiri- je... Možje zaradi že znanih razlogov, njihove boljše polovice pa so vsaka za sebe oportunistično razmišljale: »Če je zmagala takšna- le stara baba, potem se nam vsaj ni treba bati, da bi naši dedci hoteli zmagovalko spoznati bolj od blizu. Še najbolj zadovoljen pa je bil predsednik Krištof, kajti akcija v smislu družbene samozaščite je povsem uspela... AMADEO DOLENC 14. STRAN - NOVI TEDNIK mm mmmi 3. FEBRUAR 1983 Spoštujem ljubi kruhek Zelo spoštujem ljubi kru- hek, da bi ga le vedno bilo za vse dovolj. Toda, v laški pe- karni je premalo zapečen - moka se mnogokrat še kar skupaj drži in kruh je več- krat v sredini surov, ne glede na vrsto. Vsako pošteno pe- čeno drobtino lahko človek zaužije, surovega pa moram večkrat izrezati iz sredice, ker je neužiten. Drag je pre- cej, posebno za ljudi z nizki- mi dohodki. Komu se tako mudi? Ali pa je vmes površ- nost, da testo za kruh ni do- volj premešano in ne dovolj pečeno. Slišala sem že mno- go pripomb občanov. Ker kruh pošteno plačamo, pro- simo za zdrav in pravilno pe- čen kruh. ANA BABNIK, Laško Uredništvo: Seveda mi ne vemo, kaj je razlog za slabo kakovost kruha. Zato prosimo pekar- no, da to pojasni, prosimo pa tudi tržno inšpekcijo v Laškem, da zadevo razišče »n ugotovi, kaj je vzrok za slab kruh. Zakaj ni matičnih dejstev? Že več let sem vaša naro- čnica, zato bi rada vedela, za- kaj ne objavljate več podat- kov o porokah in smrtih iz žalske občine. Več nas je, ki to rubriko pogrešamo in vas lepo prosimo, da jo znova uvedete. H. MARŠIC, Braslovče Uredništvo: Z zbiranjem podatkov oziroma matičnih dejstev imamo že več let v uredniš- tvu Novega tednika velike težave. Le redke matične službe v posameznih matič- nih službah celjskega ob- močja nam te podatke do- stavljajo. Objavimo pa vse podatke, ki jih uspemo do- biti. Tako objava rubrike ni odvisna le od želje in volje uredništva, pač pa- pred- vsem od matičnih služb v občinah, ki jim to predstav- lja dodatno delo. Te dni smo odgovorne delavce v teh službah z dopisom po- novno zaprosili, da bolj re- dno dostavljajo matične po- datke za objavo v Novem te- dniku in upamo, da bodo dodatno delo zmogli. Prebukirana družina Štiričlanska družina Gla- žer iz Titovega Velenja se je morala vrniti domov, kajti vplačanih sob v hotelu na Rogli niso dobili - bile so za- sedene. Že lani, pripoveduje Franc Glažer. so preživeli na Rogli nepozabne dni na smučanju. Zato so se tudi letos odločili, da teden dni med počitnica- mi preživijo na teh smuči- ščih. Prvo akontacijo so vplačali 5. 11. 1982 za termin od 8. do 15. januarja 1983. 5. 1. so po računu štev. 09 do- plačali še preostanek pri Izletniku Celje, Tozd Turi- stična agencija, Poslovalnica Titovo Velenje. Z najboljši- mi željami so odšli na do- pust, vendar se je zataknilo pri prihodu v recepcijo hote- la Planja, kjer o njihovem prihodu in rezervaciji niso vedeli ničesar, nič pa niso hoteli slišati niti ob predloži- tvi potrdila o plačilu in rezer- vaciji pri Izletniku. Po nekaj- urnem prerekanju so se vrni- li domov, kjer čakajo kdaj bo za njih prišlo sporočilo, da sta dve sobi vendarle prosti. Težave bodo zaradi počitnic otrok, dopustov odraslih in še česa. Ker to ni prvi in osamljen primer, bi kazalo, da pri Izletniku vendarle ko- ga pokličejo na odgovornost. LOJZE OJSTRSEK, T. Ve- lenje Uredništvo: Ker je pismo nekaj čas ča- kalo na objavo, upamo, da je družina Glažer medtem vendarle dobila svoje sobe in preži vela lep dopust. Vse- kakor pa je nesprejemljivo, da prihaja do podobnih na- pak v agencijah. Zato prosi- mo odgovorne delavce v Izletnikovi poslovalnici v TitoVem Velenju, če se je za- taknilo tam oziroma v celj- skem tozdu, da pojasnijo, zakaj je prišlo do tako hude napake. Razstava izdelkov tehnične vzgoje V odgovoru na članek Razstava izdelkov tehnične vzgoje v OŠ, ki je bil objav- ljen v NT 20. 1. se sprašujem, od kod Radu Ambrožu, pis- cu članka, informacije o razstavljalcih oziroma orga- nizatorjih te razstave. Moti me predvsem to, da je v članku navedeno, da so razstavljeni modeli v izložbi Elektra v Gubčevi ulici izde- lek tehničnih krožkov celj- skih osnovnih šol. V izložbi, narejeni koncem oktobra 82 je bila v ozadju velika tabla z napisom: »Razstavljeni iz- delki so last modelarskega kluba LT-Emo Celje«. V za- četku novega leta so člani našega kluba izložbo pope- strili s tem, da so razstavlje- ne predmete nadomestili z novimi. Kot aktiven član LT Emo Celje razstavljene mo- dele dobro poznam, in vem, da so last kluba oziroma po- sameznih članov. Na nekate- rih je videti celo lastnikov priimek, kar priča, da članek in fotografija nikakor ne spa- data skupaj. Res je, da je bilo v prete- klem letu izšolanih nekaj učiteljev tehnične vzgoje, tu- di v šolskih krožkih so veli- ko naredili. Res pa je tudi, da je med razstavljenimi modeli tudi model tov. Klančišarja, s katerim je leta 1981 postal balkanski prvak, model tov. Leskovška, ki mu je prinesel naslov evropskega prvaka... mar tudi to kje piše? SINJO ZARIC, Celje Surovo ubijanje živali! Pri nas poznamo veliko vrst mučenja živali, a to kar je storila Marija Cvetkovič iz Zidanškove ulice številka 6, Celje, presega tudi mejo su- rovosti. 12. 1. 1983 je ob 17. uri vrgla iz drugega nad- stropja malega psička, ki je obležal ranjen na cestišču. Psiček je ječal od bolečin, dokler se ga ni usmilil soču- ten človek in ga pokončal do smrti. Nad to surovostjo so se zgražali ljudje, ki so se zbrali na ulici. Na lice mesta je prišel tudi miličnik, ki je Cvetkovičevo zaslišal in jo predal sodniku za prekrške Cvetkovičevo kaznoval z najvišjo možnostjo, saj je to višek mučenja živali! Istočasno bi Društvo za varstvo živali v Celju obve- stilo javnost in prijatelje ži- vali, da so na podstrešju v obeh samopostrežnih trgovi- nah v Šentjurju 1. 11. 1982. zastrupili golobe na tako su- rov način, da so živali nekaj dni poginjale zaprte na pod- strešju. Zadevo smo prijavili milici v Šentjurju, ki je ugo- tovila resnico pomora živali, a ne more najti krivca za to nehumano dejanje. Po na- šem mišljenju to pač ni mo- gel storiti drug, kot ljudje, ki so v trgovinah zaposleni ali hišnik. Krivca pač zopet ni! Vse lastnike psov opozar- jajo, da v času parjenja prive- žejo živali ali jih imajo pod kontrolo, da ne bo zopet toli- ko odvrženih in zgubljenih živali po mestu in okolici. ME LITA FURLANI Društvo za varstvo živali Celje Ena ptička priletela Ena ptička priletela, gor na okno se je vsedla, ona poje, žvrgoli, vse mlado, staro gor budi. Žene hitro vstanite, v trgovino pohitite, tam je množica ljudi, kava, prašek, se dobi. Tudi moški gor vstanite. za bencin vi poskrbite, danes na bone se dobi, jutri ga že morda ni. Otroci tudi vstanite, k staršem v tujino pohitite, dobro se vam zdaj godi, ko izvršni svet za vas skrbi. FANI SVATINA Mostna stebrišča in žlebovi Mostna stebrišča v Celju trpijo ob vsaki poplavi. Ko je Savinja ob močnem deževju lansko jesen močno narasla in prinesla s seboj naplavine, posebno še vejevje, se je ob stebrih obeh mostov in pri brvi v mestni park nabrala vsa ta navlaka. Že ves ta čas so mostna stebrišča obdana z vejevjem, med katerim je celo drevo, kar vse stebre bremeni in pritiska tudi na vodomer nameščen ob ste- bru. Vodna skupnost ali Po- djetje Nivo sta menda tisti naslov, ki bi moral poskrbe- ti, da se stebri znebijo bre- mena. Ker se doslej to ni zgo- dilo. najbrž čakajo na povo- den j, ki bo vse to odnesla. Na številnih hišah v Celju so strešni žlebovi uničeni. Le malokje je pristojni organ žlebove popravil, tako na primer v Prešernovi ulici nad Kompasom. Nad Majol- ko pa žlebovi še vedno spu- ščajo vodo na pločnik. Po- dobno je v hiši poleg Migno- na in nekaterih hišah v ne- srečni Cuprijski ulici. Tudi žleb nad banko SDK bo tre- ba popraviti. Naj se vendar že enkrat odpravijo ti neredi, ki niso vezani na posebej ve- like stroške. Dr. ERVIN MEJAK. Celje Uredništvo: Strinjamo se, da gre za malomarnosti, ki jih najbr- že ne bi bilo težko odpravi- ti. Zato se v celoti pridružu- jemo bralčevi kritiki in predlagamo Nivoju, da po- čisti navlako na mostnih stebriščih, Samoupravni stanovanjski skupnosti v Celju pa, da v svoj plan dela čimprej vključi obnovo žle- bov, saj voda, ki teče iz njih močno škoduje fasadam. Seminar o turizmu Gornjesavinjska turistična zveza je v sredo, 2. februarja pripravila seminar o Abecedi turizma«, kjer so se vsi. ki se v Gornjesavinjski dolini na kakršen koli način ukvarjajo s turizmom, še enkrat seznanili z osnovami turizma, s tem, kakšna naj bi bila učinkovita turistična propaganda in kakšna učinkovita ponudba. V Delavskem domu Nazarje, kjer je potekal celodnevni seminar, so govorili tudio tem, kakšen naj bi bil dober gostinsko-turistični delavec, poleg seznanitve z zakonodajo na področju turizma pa so sprego- vorili tudi o preblematiki, stanju in razvojnih usmeritvah Gornjesavinjskega turizma. Seminarja se je udeležilo tudi veliko število udeležencev s področja gospodarstva, KS, društev, osnovnih šol, družbe- nopolitičnih organizacij in upravnih organov skupščine ob- čine. PP Makedonska solata iz grenivke in pomaranče Količina za 4 osebe: dve grenivki 4 sočne pomaranče, 3 žlice sladkorja. 2 zreli hruški, kozarček ruma, češnjevca ali maraskina. Sadje olupite in posušite. Grenivki in po- maranče olupite tako, da odstranite zunanjo kot notranjo skorjo. Nad stekleno skledico režite krhlje grenivke tako, da odstranite grenko skorjico in seme. Pomaranče nare- žite na tanke rezine, in jih položite v stekleno posodico kjer so že grenivkini koščki. Hruško olupite in razrežite na majhne koščke. Osladite in sadje med seboj pomašajte, pokrijte skodelico in jo postavite za kakšno uro v hladil- nik. Ce makedonsko solato pripravljate za otroke, ji ne dodajajte ruma in češnjevca, kar pa je primerno za odra- sle. Kebelj (Gibi), grad Nad istoimenskim naseljem na južnem pobočju Pohorja. Občina Slovenska Bistrica. Patrocinij župnijske cerkve sv. Marjete v Keblju govori za staro naselitveno kontinuiteto tega pro- stora, vendar so prve omembe gra- du pozne. 1251 nastopa kot priča v neki listini Timo Kebeljski Tvmo de Gybel, 1254 pa srečamo kebelj- ska viteza Dimona in Wiganda - VVigando de Gybelin domino Die- mone de Gybel. 1294 se grad prvič neposredno omenja kot čast rum Grad Kebelj, lina v obrambnem stolpu Gybel, 1363 kot Vest Gvbel auf dem Pacher (utrdba Kebelj na Po- horju) in 1379 spet castrum Gy- bel. Grad je bil krški fevd. Skupaj s kebeljskim uradom, ki je bil najbrž v spodnjem stolpu, ga je krški škof Janez 1387 izročil v za- jem celjskima grofoma Hermanu in Viljemu. 1441 ga je kot dedišči- no po umrlem bratu Frideriku Ptujskem dobila Neža Stuberber- ška. 1449 pa ju je Leutold Stuben- berški prodal Konradu Pesničar- ju. Stari kebeljski ministeriali so torej dotlej po vsem videzu že izu- mrli. 1485 je bil grad v posesti Sig- munda in Henrika Prueschinka, ki sta ga pridružila štatenberški gospoščini. V urbarju te gospošči- ne iz 1490 se omenja deželno sodi- šče zum oden Schloss - pri opu- stelem gradu. Grad je bil torej te- daj že opustel oziroma razdejan. Od nekdanjega gradu so se ohranili le skromni ostanki. Na griču nad istoimensko vasjo je na skalni kopi, ki se vzdiguje iznad položnega grebena, ohranjen pri- bližno 3 m dolg ostanek o. 80 cm debelega zidu, na katerega se pra- vokotno prislanja drug, večidel za- sut zid. Zid, ki sega delno do viši- ne 2 m, je zidan v nepravilnih le- gah iz pohorskih prakamenin. Grajski plato je danes izravnan, tako da iz njega ni mogoče razbra- ti nekdanje tlorisne podobe gradu. Ohranili so se le sledovi nekdanje- ga notranjega, prečnega grajskega jarka, ki je delil notranji grad od predgradja. Zasnova je bila na eni strani zavarovana s prepadnimi stenami, na drugih treh pa jo je opasoval zunanji jarek v obliki podkve. Nedaleč od gradu je vrh kope nad vasjo stal okrogel stolp, ki je do polovice v razvalini še ve- dno ohranjen. Njegov zid je debel prek 2 m, na zuhanji strani pa je še vedno visok o. 10 m, tako da sega do višine dveh nadstropij, pritličje pa je zasuto. V nadstropju je bil nekdaj zdaj uničeni vhod. V zidu so še ohranjene romanske svetlob- ne line, vidne so tramovnice. ki so nosile stropne trame, ohranjene okenske odprtine v drugem nad- stropju pa ne kažejo več prvotnih oblik. Gradnja je neurejena, če- prav lomljenec iz prakamenin ka- že željo po plastenju. kar je značil- no za romanske stavbe na Pohor- ju. Stolp, ki je imel v povezavi z gradom stražno oz. opazovalno funkcijo, je obdan z dvema jarko- ma. nasip med njima pa je še ve- dno visok do 3 m. Kebelj (Kebel, Gibi), stolp, dvor Na ozki terasi v strmim nad po- tokom pod istoimenskim nase- ljem, na južnem pobočju Pohorja. Občina Slovenska Bistrica. Dvor, ki je bil v nasprotju z isto- imenskim gornjim gradom - ta je bil krški - deželnoknežja last, naj bi že 1343 posedoval Oton Mari- borski s Keblja. Stara utrdba je bila medtem že prešla v druge ro- ke, kebeljski vitezi pa so obrdžali spodnjo, neutrjeno graščino, ki se v virih dosledno imenuje stolp. Prvič se posebej omenja 1440. Ok- tobra tega leta je Otokar Kebeljski izjavil deželni vladi, da ima kot očetovo dediščino deželnoknežje fevde stolp in dvor v Keblju pri potoku nad Bistrico - turn vnd hof Gybel am Pacher ob Few- stricz, dvorec v Tinjah, Vrhovljah. Slakovi, Brezjem in Freudenber- gu ter vinograd v Strmcu v Slako- vi. Ze novembra istega leta mu je cesar Friderik III. ponovno pode- lil imenovane fevde, ki pa so bili tokrat natančneje našteti. Poleg stolpa oz. dvora - turn und einen Hof zu Gibel - in nekaterih drugih zajmov, pa je Otokar dobil takrat tudi kmetijo za starim kebeljskim gradom - hinter der vesten Gibel in štiri kmetije nad kebeljskim gladom - ob der vesten Gibel. Za stari kebeljski grad se torej dosle- dno uporablja beseda veste - grad oz. utrdba, medtem ko se za gra- ščino uporablja le oznaka stolp ali dvor. Stolp se poslednjič omenja 1502 - Burgstall Gibi am Pach - gradišče Kebelj ob potoku, ko ga je Henrik grof Hardeški prodal Ivanu Turjaškemu. Beseda Burg- stall kaže, da je bila tudi kebeljska graščina tedaj že opustela. , FEBRUAR 1983 MfflMfliiBME NOV! TEDNIK - STRAN 15 prsiatelji! po dolgem času sem se spet namenila, da malce poklepetam z -ami' ie konec in kljub temu, da so minile brez snega, verjamem, da ste jih vsi po vrsti prijetno preživeli. In čeprav boste zdaj mnogokrat preobloženi z učenjem in domačimi nalogami, vem, da boste našli tudi čas, da napišete kaj za naš Vrtiljak. Ni treba, da vaši prispevki vselej romajo skozi roke vaših tovarišic. Seveda sem vesela, da vaše učiteljice tako skrbno zbirajo vaše izdelke in mi jih 0§iljejo. Najbrž pa včasih kaj napišete tudi doma. Kar pogum! Tudi sami lahko pošiljate prispevke v Vrtiljaku, pripisati morate le ime in nrjimek, ter razred in šolo, ki jo obiskujete. In še naš naslov: NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje. Drugo, kar bi vam rada povedala je tole: Verjetno ste opazili, da se je z novim letom tudi naša stran nekoliko spremenila. Na začetku strani navadno zberem nekoliko prispevkov na isto temo. Rada pa bi, da bi ta naša »uvodna tema« postala bolj aktualna. To pa pomeni, da mi morate o dogodkih, ki se napovedu- jejo, pisati nekoliko pred tem. Ze zdaj vas zato vabim, da mi napišete, narišete in spesnite čimveč prispevkov o PUSTU. ZBIRAMO TO- REJ PRISPEVKE NA TEMO PUST, VESELIH UST! Pridno torej na delo in veliko uspeha v novem šolskem polletju. Vaša Nad j a Palček Pal se je razveselil sne- ga kot vsi otroci, j »Juhej!« je vzkliknil, ko je zju- traj pogledal skozi okno in videl belo obloženo drevje. Brž je skočil iz postelje. Na hi- i tro se je umil in nekaj malega | pojedel, potem pa je na podstreš- ju poiskal posušeno orehovo lu- pinico, ki mu je služila za sanke. To je šlo! Pal se je povzpel po vzpetini, ki je vodila do vrha za- srfeženega štora in se pognal. En- krat, dvakrat... petkrat. Ko pa je i šestič lezel v hrib ga je že pošteno zeblo. •Domov skočim, po rokavič- ke,« se je brž domislil. Toda doma rokavičk ni bilo. Palček Pal je preiskal vse preda- le, še celo pod posteljo je pogle- dal, toda zaman. ••To je zato,« je rekla mama,« ker nikoli ne paziš na svoje stvari.« Pal je postal žalosten. Brez ro- kavičk se ni mogel sankati. Pre- več ga je zeblo v roke. Babici, ki je bila sprva tudi huda na svojega vnuka, se je zasmilil. »Spletla ti bom nove rokavič- ke,« mu je rekla. Zunaj je snežilo, babica pa je ob topli peči pletla rokavičke za Pala. »Jutri bodo že gotove,« je po- mislil Pal. »Lahko se bom sankal ves dan.« In trdno je sklenil, da bo odslej vedno pazil nanje. RISARJI, POZOR! Za kratek čas in razvedri- lo, boste lahko odslej na vrti- ljaku prebirali tudi Palove dogodivščine. Kolikokrat, pa je odvisno od vas. Zakaj? Zato, ker boste pri tem sode- lovali tudi vi. Vemo, da je med vami veli- ko dobrih risarjev in zato smo se odločili, da boste vi ilustrirali Palove zgodbice. Toda namesto, da bi narisali Pala potem, ko boste zgodbo že prebrali, bomo stvar obr- nili narobe. Vi nam boste po- slali sličice, na katerih Pal nekaj počne. V uredništva! bomo potem okrog teh vaših sličic spletali zgodbe. Reče- no - storjeno. Kar brž v roke svinčnik in papir. Pal je že silno radoveden, kako ga bo- ste upodobili. Skrbimo za ptice Pri likovnem pouku smo izde- lovali ptičje krmilnice. Prejšnji dan nam je tovarišica rekla, naj prinesemo prazne škatle od alp- skega mleka. V sredini smo izre- zali odprtino. Vsak je svojo hiši- co še okrasil in jo pobarval. Na koncu smo naredili razstavo ptič- jih hišic. Ogledali so si jo tudi učenci sosednjih razredov. Meni je hišica lepo uspela, zato me je tovarišica pohvalila. DAVID BENEDEK, 3.c OŠ Primoža Trubarja LAŠKO Krava je poginila Mi imamo sedem krav: Lubo, Jelko, Lisko, Saro, Beho. Nekega dne je ena zbolela. Atek je šel k živinozdravniku. Dobil je zdravi- la. Niso pomagala. Ko je šel atek h kravam, je našel to kravo mrtvo. Zelo se je ustrašil, stari ata je zajokal. Krava je bila se- dem mesecev breja. Potegnili so jo iz hleva in pokrili Pripeljal je avto in jo odpeljal. Tudi meni je bilo hudo za njo. SABINA KOVAČ, 2.r OS STRANICE Neprijetnost Obiskala sem Majo. Vprašala me je, če bi jedla sladko smetano. Nisem bila navdušena nad tem predlogom. Potem me je le prisi- lila, da sem jedla. Naslednji dan mi je oilo slabo> Tovarišica me je poslala domov. Od takrat ne ma- ram več sladke smetane. KLAVDIJA GABER, 3.b OS Edvard Kardelj SLOVENSKE KONJICE Lisica na obisku Nekega zimskega jutra je naš pes Cen divje zalajal. Mamica je pogledala skozi okno in zagleda- la lepega psa. Ko je bolje pogle- dala, je videla, da je lisica. Ker se je ustrašila, je zakričala. Hitro sem vstala in stekla v kuhinjo. Mamico sem videla obrnjeno proti oknu. Rekla mi je, da je zunaj lisica. Obe sva se zbali za Cena, ker je prav takrat razsajala steklina. Mamica je potrkala po šipi. Lifica naju je opazila in ste- kla proti potoku. Mamica je po telefonu poklicala soseda, ki je lovec. Z Vlasto sva pazili, da se lisica ne bi približala Cenu Ta čas je lovec že prišel. Tudi on je bil zmeden, ko je slišal, da je pri nas lisica. Hitel je, da bi bil čim- prej pri nas, zato je vzel naboje za ptice. Lovec jo je moral večkrat ustreliti, da jo je zadei. Ko sem ga videla, da je šel po hribu z lisico v vreči, sem bila vesela. TATJANA ZALOŽNIK, 3.b OS VITANJE Atkina zanka Atka ga je spet nekaj ušpičila. Iz škatlic, ki jih imajo otroci za pomoč pri matematiki, je stresla vse krožce in kvadratke na kup. V vsaki škatlici je bilo 3-krat toliko črnih krožcev kot kvadratkov in 2-krat toliko belih krožcev kot kvadratkov. Ko- liko škatlic je izpraznila Atka? Odgovor že imaš, kajne? Napiši ga na dopisnico in pripiši naslov, razred in šolo, ki jo obiskuješ. Pošlji jo na naš naslov do . torka, 8. februarja 1983. Izžrebali bomo nagrajenca tovarne AERO. V prejšnji številki ste pravilno ugotovili, da je Atka smučala na ROGLI. Nagrado pa bomo poslali: Barbari Filipič, Ul. bra- tov Vošnjakov 5, 63000 Celje. Ne pošiljajte posameznih kuponov V naše uredništvo smo že dobili dve pismi in v njih po en kupon za enajsti izlet 100 kmečkih žensk na morje! Zal sta obe pismi romali v koš! Zakaj? Zato, ker bodo prišla v poštev samo tista pisma, v katerih bodo vsi štirje objav- ljeni kuponi. Torej ne prehi- tevajte, ampak kupone zbi- rajte in jih pošljite takrat, ko boste imele vse od 1 do 4. Prav tako ni treba kupo- nov opremljati s pismi, v ka- terih izražate svoje globoke želje po tem, da bi končno lahko potovale z nami. Pi- sma ne bodo odločala, odlo- čal bo žreb, ki ga bomo izvedli predvidoma 1. marca v uredništvu Novega tedni- ka in Radia Celje v navzoč- nosti članov posebne komi- sije. Na tovariškem srečanju v hotelu Eden v Rovinju bo za veselje poskrbel ansambel Veseli hmeljarji iz Žalca s humoristom Celjskim Pol- dekom, v Izletnikovih avto- busih pa bosta tako kot ve- dno raztegovala- mehove har- monik za veselo razpolože- nje Vili Sumer in Heri Ku- zma. SOZD MERX DO GOSTINSKO PODJETJE CELJE CELJE, Ljubljanska 5 razpisuje prosta dela in naloge 1. direktorja DO 2. direktorja TOZD Majoika 3. direktorja TDZD NA-NA 4. direktorja TOZD Ojstrica 5. vodjo računovodstva TOZD Majoika 6. vodjo računovodstva TOZD NA- NA 7. vodjo računovodstva TOZD Ojstrica 8. vodjo računovodstva TOZD Savinja Laško Kandati morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom in pogojev v skladu z družbenim dogovo- rom o kadrovski politiki izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1: - višješolska izobrazba gostinske, ekonomske ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali srednješolska izobrazba gostinske, ekonomske ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj - širša družbenopolitična aktivnost - sposobnost za organiziranje in vodenje dela - da kandidat pri svojem delu uveljavlja načela sa- moupravljanja in socialistične morale - da poda predlog o načinu realizacije razvojnega programa DO in opredeli svojo vlogo pri realizaciji razvojnega programa. Pod 2., 3. in 4.: - višješolska izobrazba smeri za turizem in gostin- stvo in 3 leta delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili v gostinstvu ali srednješolska izobrazba hotelske smeri in 5 let de- lovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili v gostinstvu - sposobnost za organiziranje in vodenje dela - da kandidat pri svojem delu uveljavlja načela sa- moupravljanja in socialistične morale - da poda predlog o načinu realizacije razvojnega programa TOZD in opredeli svojo vlogo pri realizaciji razvojnega programa. Pod 5., 6., 7. in 8.: - višješolska izobrazba ekonomske' smeri in 2 leti delovnih izkušenj na delih in nalogah v računovod- stvu ali srednješolska izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah v računovod- stvu - sposobnost organiziranja in vodenja dela - da kandidat pri svojem delu uveljavlja načela sa- moupravne in socialistične morale Dela in naloge razpisujemo za dobo 4 let. Pisne prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati poš- ljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov: GOSTINSKO PODJETJE CELJE, Celje, Ljubljanska 5 z oznako »za razpisno komisijo« in »z oznako TOZD iz razpisa«. 16. STRAN - NOVI TEDNIK mm mmmi 3. FEBRUAR 1983 V telesni kulturi so še nedorečenosti Bruno Randl, predsednik Skupščine TKS Žalec: »RadI bi zaposlili vsaj enega strokovnega sodelavca. Sredstva za našo dejavnost so vedno bolj omejena.« Skupaj so za mizo sedli predstavniki predsedstva Občinske konference SZDL Žalec in Skupščine TKS Ža- lec, da bi v okviru problem- ske konference ponovno po- drobno spregovorili o najak- tualnejših nalogah, ki so ali bodo prisotne na področju njihove »občinske« telesne kulture (ki pa se mora - ja- sno - skladati z republiškimi tovrstnimi normativi) Ugo- tovljeno je bilo, da je v lan- skem letu bilo v vseh dvajse- tih krajevnih skupnostih ču- titi ustrezen telesnokulturni utrip. Največ športnih akcij so organizirali v času krajev- nih, turističnih in občinskih praznikov. Samo lani so tako izvedli 420 različnih športno rekreativnih prireditev, kjer je bilo več kot 20 400 udele- žencev. Podobno velja tudi za sindikalni šport, ki ga v žalski občini načrtno razvija- jo že devetnajst let. Lani so nastopili v trinajstih pano- Bruno Randl je predsednik Skupščine TKS Žalec gah, sodelovalo pa je 32 de- lovnih organizacij s preko 3450 udeleženci, medtem ko jih je v internih tekmovanjih nastopilo še več - 5800. Sin- dikalni šport slavi v letoš- njem letu dvajsetletnico in upajo, da bodo rezultati še boljši, kot v dosedanjih de- vetnajstih letih. V žalski občini so aktivni pri organizaciji različnih tek- movanj (lani so pripravili in izpeljali 18 območnih, 3 po- dročna, 4 republiška in eno državno prvenstvo), športno rekreacijske organizacije pa so izpeljale 362 akcij, med katerimi so bili najštevilnejši pohodi planincev. Od 65 te- lesnokulturnih organizacij v občini Žalec se vse ukvarjajo s športno rekreacijo in šest- najst s tekmovalnim špor- tom. Razveseljivo je, da v žalski občini niso več samo »uspešni« na področju mno- žičnosti, temveč da se počasi prebijajo tudi v kvaliteto (odbojkarji Šempetra, smu- čarji skakalci Braslovč - An- draža, rokometaši Minerve, mladi nogometaši Vranske- ga, šahisti Žalca itd.). Na problemski konferenci so obširno spregovorili o izhodiščih za delovni pro- gram v letošnjem letu, ki bo z glavnim poudarkom na športno rekreacijskem delu, ki zajema WZ, ŠŠD, tele- snokulturne organizacije, OZD in krajevne skupnosti ter tekmovalni šport, ki zaje- ma vše TKO, ki nastopajo v republiških in višjih ligah - tekmovanjih. Osnova bo še vedno v krajevnih skupno- stih in pri sindikalnih šport- nih igrah, posebna pozor- nost pa bo veljala tudi teles- ni kulturi kot pomembnemu sestavnemu delu splošne ljudske obrambe in družbe- ne samozaščite. Kot na vseh ostalih področjih, si bodo tu- di na telesno kulturnem pri- zadevali za varčevanje in smotrno porabo sredstev, vendar tako, da zaradi tega celotno področje le ne bi pre- več trpelo. Veliko stvari je bilo nareje- nih, še več je odprtih. Cas pa je takšen, da bo treba z mini- malnimi izdatki in s še večjo osebno angažiranostjo zago- toviti nadaljno rast telesne kulture v vseh sredinah. T. VRABL Olimpija lovi Celjane Ljubitelji košarke v Celju so te dni presenečeni pre. brali obvestilo in prispevke v ljubljanskem Delu y Ljubljanskem dnevniku, kjer je ljubljanska Olimpijj' obvestila širše slovensko občinstvo, da namerava d prihodnjem tekmovalnem obdobju okrepiti svojt vrste s štirimi slovenskimi igralci, med njimi tudi ] igralcema celjske Libele Tovornikom in Janžkom. Ta vest je pretresla celjske ljubitelje košarke in vs| prijatelji košarke v mestu ob Savinji so edini, da mor, uprava košarkaškega kluba Libela dati odgdvor. Izve. deli smo, da bo v prihodnjem tednu pri KK Libeli sestanek sekretariata in da bodo Celjani odgovorili na želje Olimpije. Obvestilo in želja Olimpije je sedaj sredi tekmovalne sezone, ko se Celjani borijo, da se vrnejo v I.B. zvezno ligo, ko premočno vodijo, bolj podobna nizkim udar- cem«, kot želji za povezavo in dvigu slovenske ko- šarke. Znano je, da v Ljubljani ne skrbijo za svoj pomladek. Raje pobirajo že izdelane in vzgojene košar- karje, s katerimi lahko takoj obdržijo svoje mesto med najboljšimi. In ker se vse bolj in bolj pogosto poslužu. jejo celjskih košarkarjev, (v Ljubljano so iz Celja odšli Polanec, Gole, Pipan, Haupman in Janžek), je pa trebno temu vendar napraviti konec. Znano je, da je Celje drugi košarkaški center Slovenije in ima pravico, da se končno polno razvije. In če upoštevamo, da si Ljubljana vse več dovoljuje s svojimi posegi v vrste celjskih športnikov, je vprašanje, kako dolgo bo celj- sko združeno delo še sofinanciralo razvoj mladih ko- šarkarjev in rokometašev, če vemo, da potem izgrajeni igralci, brez odškodnine klubu, »morajo« v interesu »slovenskega športa« v republiški center. J. KUZMA Visok poraz hokejistov v Ljubljani Hokejisti Cinkarne so pričeli zaključni del državnega pr- venstva, kjer bodo skupaj z Olimpijo, Jesenicami in Medve- ščakom odigrali še dodatnih šest tekem za končni vrstni red od prvega do četrtega mesta letošnjega prvenstva. Žal pa prvi nastop celjske Cinkarne v Ljubljani ni bil uspešen, saj so srečanje, od katerega so mnogo pričakovali, izgubili z 1:10 (1:4, 0:4, 0:2). Po vrnitvi celjske ekipe iz Ljubljane je tehnični vodja ekipe Ivan Zorko povedal: »Ne vem zakaj, toda naši fantje so tokrat v Ljubljani prika- zali svojo najslabšo tekmo v letošnjem prvenstvu. Ne moti nas toliko poraz, ki je vsekakor previsok, kot dejstvo, da nam ni šlo niti v napadu, niti v obrambi, slabši pa je bil tudi drugače zanesljiv vratar Prusnik. Igrali smo slabo, imeli sicer priložnosti za več zadetkov, toda prodori Poljanška, Lepše, Vrtovška in Sendelbacha so ostali neizkoriščeni. Na drugi strani pa so gostitelji dosegli zadetke po napakah naših branilcev. Menimo, da dolg premor in pomanjkanje prijateljskih tekem pesti naše moštvo. V soboto gostujemo na Jesenicah in upam, da ne bo tako hudo!« J. KUZMA Pester program Teniške sekcije Žalec Počasi, vendar vztrajno se razvija teniška sekcija Žalec, ki deluje v okviru tamkajšnjega TVD Partizan. Vsako leto bolje zastavijo svoje delo in tako je kaj kmalu pričakovati tudi ustrezne rezultate. Na zadnji letni konferenci so med drugim tudi sprejeli delovni program za letošnje leto. Ta je delaven, z željo, da končno v Žalcu pride tudi do mladih dobrih igralcev tenisa. Od januarja do marca bodo vsi člani vadili v telovadnici in v takoimenovanem »balonu« Golovec v Celju. Aprila bodo začeli s treningi po ustaljenem urniku na igriščih, ki jih imajo v športnem parku v Žalcu. Maja bodo v sklopu praznovanj Meseca mladosti pripravili klubski turnir. Junija se bodo udeležili tekmovanja v II. republiški teniški ligi in to na veliko veselje z ekipo mladincev, pripravili pa bodo tudi odprto prvenstvo za mladinke. Julija bodo izvedli začetno in nadaljevalno šolo tenisa, avgusta pa bo srečanje rekreativcev igranja tenisa. Septembra načrtujejo odprto prvenstvo mesta Žalec za mladince ter klubsko prvenstvo dvojic za vse katego- rije »Memorial Vlada Vebra«. Oktobra se bodo na prvenstvu pome- rili posamezniki v vseh kategorijah, novembra pa bo zaključek se- zone s podelitvijo priznanj. December bo znova namenjen vadbi v telovadnici in v balonu Golovec v Celju. Nov občinski strelski rekord za članice Na strelišču v Celju je bilo ob- činsko prvenstvo z zračno puško za vse kategorije. Razveseljivo je, da je na tem tekmovanju nastopi- lo lepo število mladincev, ki so dosegli solidne rezultate. Na tem prvenstvu je bil izboljšan celjski rekord za članice, ki ga je popra- vila Alenka JAGER s 358. krogi. Med pionirkami je zmagala Sa- ška Lamut s 153. krogi od 200 možnih, ostale pionirke pa so do- segle znatno slabše rezultate. Po- dobno je bilo tudi pri pionirjih, kjer je z zmago in 160 krogi zado- voljil le Dejan Žerovnik. (Oba SD »FRANC ŠTEKLIC« - Skofja vas). Med mladinkami je v odsotno- sti Barbare Jager zmagala Vesna Cuček s 352. krogi pred Darjo Kačnik 350 (obe SD »CELJE«) in ostalimi. Zelo izenačena borba je bila med mladinci, kjer je na koncu slavil Igor Drstvenšek - »KOVI- NAR« s 348 krogi, sledijo: Vili Ravnikar - »KOVINAR« 344, Mi- ran Medved 34 L, Robi Hostnik 335, Dušan Cuček 332 (vsi »CE- LJE«), Med članicami je po pričakova- nju zmagala Alenka Jager 358, ki pa jo je skoraj dohitela Heda Do- bovičnik, ki je s 352 krogi posta- vila osebni rekord. Na tretje me- sto se je uvrstila Fani Klokočov- nik - »FRANC ŠTEKLIC« s 327 krogi. V konkurenci članov je zaslu- ženo zmagal prvi favorit Jože Je- ram s 372 krogi, sledijo: Ivan Ko- čevar 368, Branko Malec 366 (oba KOVINAR), Marjan Dobovičnik 361 - CELJE, Vili Dečman - KO- VINAR 360 in ostali. V vseh kate- gorijah so najboljši posamezniki prejeli medalje (zlate, srebrne in bronaste). Vsi omenjeni in še ne- kaj ostalih si je priborilo pravico nastopa na regijskem prvenstvu, kjer bodo poizkušali izpolniti norme za nastop narepubliškem prvenstvu. TJ Mladi hokejisti prvaki? Vzporedno s članskim prven- stvom Jugoslavije v hokeju na ledu se odvija tudi pionirsko in mladinsko republiško prven- stvo, kjer igrajo pomembno vlo- go tudi celjski igralci. Zlasti mla- dinci, ki bodo verjetno osvojili prvo mesto ter se potegovali za naslov državnega prvaka. V eni od odločilnih tekem so v soboto premagali najboljšo ljubljansko mladinsko vrsto Tivoli s 6:1. Manj uspeha so imeli pionirji Cinkarne, ki so v Celju izgubili proti Olimpiji 2:5 in s tem tudi prvo mesto. Verjetno bodo drugi. Košarkarji Kozjega prvi Košarkarji Kozjega so osvojili naslov občinskega košarkaškega prvaka, ko so v zadnjem kolu šestčlanske lige premagali v mnogo boljši igri Rogaško Slati- no 86:76(49:34). Kozje si je zmago priborilo že v prvem polčasu, ko je bilo znatno boljše od gostov. Koše za Kozje so dosegli Motoh 28, Kastelic 18, Krofi 14, in Petro- vič 10, za Rog. Slatino pa Unfer- dorfer 31 in Kidrič 21 košev. Prvi turnir Mikcu V Celjskem šahovskem klubu so izvedli prvi letošnji hitropo- tezni turnir na katerem je imel naiveč uspeha mladi Matjaž Mi- kac. Zmagal jezil, točkami pred Janom Bervarjem 10,5 in Fran- cem Pešcem 9 in pol točke. Sle- dijo: Božo Štucl in Marjan Cre- pan, 9, Franc Brinovec ml. 8 in pol točke itd. Biserka Petak uspela Mlada celjska kegljavka Biser- ka Petak je uspela v kvalifikaci- jah za državno mladinsko repre- zentanco, ki bo maja nastopila na svetovnem prvenstvu v Poreču. Biserka je v zadnjih dveh nasto- pih v Krškem porušila 408 in 422 kegljev in ob koncu osvojila od- lično tretje mesto z zaostankom za prvo samo za 7 kegljev. J. K. Branko Malec najboljši Na prenovljenem strelišču strelske družine »KOVINAR« v Štorah je bilo izvedeno občinsko prvenstvo z zračno puško za tro- fejo »ZLATA PUŠČICA«. Za od- ličje se je potegovalo 34 tekmo- valk in tekmovalcev. Od najbolj- ših je manjkal le Jože Jeram. Do- kaj prepričljivo je zmagal mladi Branko Malec - SD »KOVINAR« s 553, krogi in tako prvič v svoji sicer uspešni karieri osvojil ob- činsko »ZLATO PUŠCICO«. Vrstni red ostalih: Marjan Dobo- vičnik 546, Ervin Seršen 545, Ivan Kočevar 541, Friderik Rezar 540, Vili Dečman 540, Alenka Ja- ger 535, Tone Jager 533 (lansko- letni zmagovalec na tovrstnem tekmovanju), Marko Kobale, Željko Lamut, Vesna Cuček (vsi po 532), Boris Kroflič 531. Marko Zatler 530 krogov itd. Normo za nastop na regijskem prvenstvu je izpolnilo 20 strelk in strelcev. TJ Šport v Preboldu V torek je bila v Preboldu seja komisije za šport in rekreacijo, na kateri so pregledali lanskolet- no opravljeno delo. Bilo je zares pestro in bogato, saj so prebold- sko krajevno skupnost razglasili za najboljšo na področju športa in rekreacije v državi. Sprejeli so bogat program dela za letošnje leto, kjer je poudarek na množič- nosti. O tem, da sta šport in re- kreacija v Preboldu zares mno- žična pa priča tudi podatek, da se je nedavnega pohoda krajanov pod Reško planino udeležilo okrog 700 krajanov. J. V. V Rečici kar 45 strelcev SD Dušan Poženel v Rečici pri Laškem je pripravila družinsko tekmovanje za »zlato puščico«, kjer je nastopilo kar 45 strelcev. Zmagal je z novim družinskim rekordom Damjan Pader 540 pred Stanetom Brečkom 525, Alojzem Miklavcem 511, Stan- kom Peklarjem 510, Brankom Goluhom 510 itd. Osem strelcev je izpolnilo normo za občinsko prvenstvo, ki bo 12. februarja na strelišču v Rečici. V. LAVRINC Nogomet v Laškem Končan je prvi del tekmovanja v dveh občinskih nogometnih li- gah Laško. V A ligi je nastopilo 10 ekip, vrstni red pa je nasled- nji: 1. Disco 40 (8 zmag, 1 poraz, 43:12 - 16 točk), sledijo Gren 14, Rečica 13, Rimljani 11, Galaksy 9, JNA 8, Cosmos 7, Reka 5, Jag- njenica 3 in Partizan 2 točki. B liga (nastopilo je 12 ekip): 1. Partizan (10 zmag, 1 poraz, 95:33 - 18 točk), sledijo Metalles 18 (slabša razlika v golih), Vrh 17, Zvezda 12, Vrhovo 10, Rod 9, SUB 8, Rdeči signal 8, TIM 7, Breze 7, Rudnik 4 in MALA 1 točko. Z drugim delom bodo na- daljevali spomladi. Nova zmaga košarkarjev Celjski košarkarji Libele so osvojili nov par točk. S terr. storili korak naprej k osvojitvi prvega mesta v drugi zve; ligi in s tem vrnitvi v I. B zvezno ligo. Ker sobotni naspi nik ni bil preveč nevaren in kakovosten, gostje so na lestv na dnu, so Celjani vzeli to srečanje nekoliko manj zavze Cim so povedli za več kot deset košev razlike so umirili ig in to razliko držali brez težav do konca srečanja. Omenitij velja tudi to, da so gostje igrali zelo disciplinirano in zakl; čevali akcije le, ko je bila priložnost za dosego koša n boljša. Kljub temu pa smo videli na trenutke nekaj izvrstn kombinacij, v katerih so med Celjani igrali zelo dobro 1 vornik, Pipan in Gole. Priložnost pa so imeli tudi nekats mlajši igralci. Koše za Libelo so dosegli: Gole 19, Cencelj 1, Tovornik; Aničič 4, Pipan 24, Medved 11, Kahfedžič in Kralj po 2 koi Na lestvici so Celjani premočno prvi, v soboto pa gostujejo Sinju proti Alkarju. J.? Številni nastopi smučarjev skakalcev Čeprav snega na našem območju domala ni, pa to še ne pomeni, mladi smučarji skakalci ne nastopajo. Nasprotno! Koncem tedna imeli nekaj uspešnih nastopov v Planici, na Paškem Kozjaku ir Mislinji. V Planici je bilo državno prvenstvo za st. mladince, kjer se je na meterski skakalnici pomerilo 26 tekmovalcev iz 11 klubov. Verdev SD Braslovče - Andraž je osvojil solidno 8. mesto. Ml. mladinci nastopili za pokal Cocte na 60 meterski skakalnici v Planici. Golot T. Velenja je bil tretji, Jager iz SD Braslovče - Andraž pa četrti, i cicibani (25 iz 11 klubov) so nastopili za pokal Cocte na 25 meters skakalnici. Ažman iz SD Braslovče - Andraž je bil četrti, Pogorelčn in Cepelnik (oba T. Velenje) pa peti oz. šesti. SK Titovo Velenje je pripravilo tekmovanje za ml. pionirje pokal Cocte na Paškem Kozjaku. Tretji je bil Ažman (SD Braslovč* Andraž), 4. Pušnik (T. Velenje), 9. Mogel. (Bras. - An.), 10. Damše' Velenje) itd. V Mislinji so nastopili ml. cicibani za pokal Cocte. Zmagal je R( Oblak pred Borisom Podkrižnikom (oba SD Braslovče - Andraž) Kanduti (T. Velenje), 4. Arh (SD Braslovče - Andraž) itd. Po vseh dosedanjih točkovnih tekmovanjih, ki zajemajo šest ka: ■gorij od st. mladincev do ml. cicibanov (člani še niso nastop- ekipno vodi Triglav iz Kranja 773 točk pred Ilirijo iz Ljubljane t tretje je SD Braslovče - Andraž 283 in četrti SK Titovo Velenje f točk. Jože Oblak, znani smučarski delavec iz Braslovč, pa je odpotova tremi tekmovalci na državno prvenstvo, ki bo v naslednjih dneh! olimpijskih skakalnicah v Sarajevu. Sam bo pri tem opravljal' zahtevno delo pri vodenju tekmovanja v izteku. T. VRAfl Jerneja in Špela uspešni Peterica celjski umetnostnih drsalcev je nastopila na največ)«! pionirskem tekmovanju pri nas, na Pokalu republik, ki je letos; bj Novem Sadu. Tam sta odličen uspeh dosegli sestri Jerneja in S F Pere. Jerneja je bila med starejšimi pionirkami peta. Spela pa rt1, mlajšimi pionirkami četrta v Jugoslaviji. Ne smemo prezreti' uspeha Klavdije Perlič, ki je bila pri starejših pionirkah šesta Petre Prodan, ki je med mlajšimi pionirkami peta. Edini drsali Celja, Jernej Lakner, je bil v svoji konkurenci peti. , FEBRUAR 1983 MfflMfliiBME NOV! TEDNIK - STRAN 17 • Mileni S. in Marceli P. iz Trbovelj tudi ob drugi uri zjutraj v nedeljo še ni bilo do spanja. Toda na Titovem trgu v Celju sta naleteli na precej groba Velimira M. in Muhifi- ja A: Ker se nista ravnali po njunih željah, sta ju začela pretepati. Prihod miličnikov je rešil obe dekleti, grobijana pa sta zbežala. Toda Muhifija, ki sicer dobro teče, še pose- bej kadar ga je strah, je padel čez ograjo pri železniški po- staji in si izpahnil nogo. Po- škodba ni tako huda in se bo do vabila k sodniku za prekr- ške že zacelila. • V celjski Cinkarni so za- beležili v zadnjem letu dni kar precej tatvin surovin. Ta- kp so pred časom prijeli tudi skladiščnika, ki je nekaj časa uspešno kradel in si nagrabil kar zajetno premoženje. Ce kradejo drugi, zakaj ne bi še jaz, si je mislil Pavel K., ki je doma potreboval železne plo- šče. Dobil si je pomočnike in ti so mu v petek zvečer poma- gali prelagati plošče čez ogra- jo, ki loči proizvodne obrate od Kidričeve ceste. Pazili so, da jih ne bi opazil čuvaj iz Cinkarne, toda pozabili so na vratarja-varnostnika iz sosed- nje Carinarnice. Ta je zvečer pogledal tudi malo naokrog in opazil tatove ob ograji. Po- klical je miličnike, ki so poh- valili budnega vratarja Fran- ca K. • O samozaščiti smo že precej pisali, pa tudi milični- ki venomer opozarjajo, da ne bi po nepotrebnem olajšali delo tatovom. Potem, ko so že pred časom opravili obhod po Škapinovi ulici in našli zvečer več odklenjenih avto- mobilov, so miličniki prejšnji zvečer ponovili akcijo. Stano- valci iz te ulice tudi tokrat niso »razočarali«. Miličniki so našli kar deset odklenje- nih avtomobilov, v katerih je bilo precej plena za morebit- ne tatove. Tri odklenjene av- tomobile so našli še v sosed- nji Okrogarjevi ulici, enega pa v Pohorski ulici. Odkle- njen avtomobil so našb tudi v Aškerčevi ulici. Vendar pa se je lastnik, ki je sicer bolj po- zabljive narave, zavaroval z alarmno napravo. Ko je sredi noči zatulilo pod njegovim oknom, je v pižami pritekel na dvorišče pripravljen, da se spopade s tatovi. Kljub nepri- jetnemu bujenju je bil kar ve- sel, da je na dvorišču name- sto na tatove, naletel na mi- ličnike. S. Š. Na delo se še vozimo v gneči ■■»■i i. iMiiihi^i' iiiiiiiiimwi—wwiMwmniii>wiMn iMM'«M