j>4i**»el< ee^frfek in •wrfjo s pohteini» n»t! «H » iSeitffcii. 5 rerfttatyn-: M dotn ,-a ce!o leto 25«ffn. »c-!«!» 12 50 dla., ?<sJri 1$h*.
4*50 di'- hv«n knfmstlevjk-. 4i (fin. NWoAnlua se prtäfje
*ft oj>ri»*»iit»o .Slove« Goopocfaria" v M« slfcofj, Koro it a cesta 5 uit dopoiüja ös od Naročnina sc p!» fofe v naprej. "«Won inlerurisan ši. 11J
Po«<».m»5E*u« It«v!Lka stanu S
PoSkiina plaßaxta v gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
}t t Morilxjcw, JCow>ik«jc*at« it. S. Roko-pUl s« nc viodajo. Upwiv-»prejema naro&rim. iaserete in rekl»m*oy«.
Cene inseratoqi po »•m. Z« večkratne «gl**« primeru popu»!. Nattpite reklunM^e M f »Mihi I pttdt. Čekovni raSun ur<uk Ljubljana it.
Telefon intcrurban iL ffl
36 številka MARIBOR, dne avgusta 1928
57 letnik.

Zagreb — središče pozornosti.
Te dni je postal Zagreb središče pozornosti. O Zagrebu govori danes vse v državi ter izven nje in to radi veličastnega evharističnega kongresa (katoliškega shoda) in radi Radiča.
1. Zagrebški evharistični kongres.
Kakor bomo slavili Slovenci svoj V. katoliški shod v Ljubljani od 25. do 28. t. m., enako se je vršil za Hrvate evharistični kongres v Zagrebu 18. in 19. t. m.
Na zagrebškem kongresu se je zbralo 50 tisoč Hrvatov iz naše države, 4—5 tisoč Slovencev s tremi godbami, vsi škofje iz Jugoslavije in drugi cerkveni dostojanstveniki. Vlada je bila zastopana po ministru za vere dr. Janjiču.
Na predvečer kongresa 17. t. m. je bil v Zagrebu aad vse slovesno sprejet odposlanec papeža in zastopnik sv. Stolice v Beogradu nuncij Pellegrinetti. V imenu ljudstva ter duhovščine je pozdravil papeževega odposlanca zagrebški nadškof dr. Bauer. Za pozdrav se je zahvalil nuncij in posebno povdarjal udanost hrvatskega naroda sv. Stolici, in imenoval Hrvatsko pred-zidje krščanstva skozi stoletja. Hrvatje so trpeli, so se borili in se ovenčali s slavo v imenu Kristusovem. Svojo kratko zahvalo je končal nuncij z besedami: «V imenu Kristusovem prihajam k Vam in pričakujem od tega kongresa mir, ljubezen in blagoslov.«
Nuncija je še tudi pozdravila deklica, mu izročila šopek, nakar je bil z živijo-klici sprejet od zbranih množic.
Za kongres so Zagrebčani oblekli mesto v zastave, cerkve pa v zelenje.
Kongres je takorekoč otvorilo 18. t. m. zjutraj prvo sv. obhajilo otrok, 2300 po število. Deco je obhajalo 5 škofov.
Prava in slovesna otvoritev kongresa pa je bila po sv. maši zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. Po slovesni otvoritvi pa so se začela razna zborovanja s predavanji egolj versko-cerkvenih vprašanj, kakor bo to tudi ya ljubljanskem katoliškem shodu.
Zelo hvalevrednega omenka vredno je tudi dejstvo, da je evharistični kongres celotno blokaško časopisje lepo, ganljivo ter zelo navdušeno pozdravilo; med tem ko naši cemokratski in socijalistični listi že v naprej sm< i jo naš katoliški shod ter mu podtikajo po stari svoji protikatoliški navadi politično ozadje in zlorabo vere v politične namene.
Evharistični kongres v Zagrebu je na slovesen način dokazal, da je hrvatski narod po večini katoliški
in skoz in skoz veren in sicer globokega preričanja. — i niso bile nič samo grozilnega, nam dokazujejo razni Vzor, kateri vodi hrvatsko ljudstvo, za katerega se ta | najtežji zločini, katere si dan na dan dovoljujejo or-narod bojuje v svojem stoletnem zgodovinskem razvo- j junci in varstvene oblasti se niti ne zmenijo ne, da bi ju, je poleg ljubezni do Boga ljubezen do bližnjega, ki j zločince izsledili — o kazni pa itak ni govora, se udjestvuje v delih usmiljenja in v stremljenju po iz- j V takem položaju torej je Radič zapustil Zagreb in enačenju vseh ljudi pred prestolom neskočne pravice, ki ; se podal na kraj, kjer je bil varen pred svojimi nasprot je pozidana na Kristovih naukih. Boj za krščanske pra- niki.
vicc se tudi pri hrvatskem narodu obrne takoj proti
Kakor hitro pa je Radič izginil iz Zagreba, je za-
vsem, ki hočejo narod tlačiti. Saj ravno hrvatski na- > čelo nasprotno časopisje raznašali v javnost ona po
rnrl ia /l^clni t rt 1'	<	lr«l. ««J,	^	4	I •	«	i	T	T»
rod je doslej tako ganljivo pokazal, kako sočustvuje z vsemi, katerim se godi krivica.
Te lepe lastnosti hrvatskega naroda so mu vlivale tudi pogum vztrajnosti v raznih bojih, iz katerih je izšel vedno močen in je znal tudi svoje pravice, svojo prostost ter neodvisnost braniti ter ohraniti napram vsem raznim sovražnikom ter nasprotnikom do današnjega dne. Vera mu je nudilo tolažbo in ga dvignila v upanju na zboljšanje polažaja, ako ga je "zadela ka-
ročila o njegovem skrivnostnem pobegu preko Drave na Madžarsko.	~v
Radič pa se je zadrževal do pred par dnevi na hrvatskem ozemlju in šele na povabilo nekega znamenito vplivnega angleškega politika-diplomata, naj se udeleži zborovanja v Londonu, ki bo obravnavalo angleško zunanjo politiko, se je podal Radič s pomočjo posebnega notnega lista, knkoršnega se poslužujejo največji politiki, preko Kaniže na Dunaj. Iz Dunaja je potoval
ka večja usoda. Vera je Hrvate vedno združevala, ako so Radič preko Berlina in Hamburga v London, kamor je
hii; i,	ril /~v O i 1	lil» io nn<rr1nn/v<Tn1n	—.. .1____! 1	. 1	1 1	» 1	i	1	w r\	-m r -»	.	- .
bili v nevarnosti, jih je navduševala, za združitev vseh moči, da niso podlegli, da so se branili ter ter branili in so si zopet nazaj priborili, kar se jim je izvilo ter iztrgalo.
Zgodovina hrvatskega naroda je najožje združena s Cerkvijo in sicer katoliško kot nositeljico onih naukov, ki so vedno vodili hrvaški narod v bojih za obstoj, prostot ter neodvisnost.
2. Hudičeva pot v inozemstvo.
Drugič pa je postal Zagreb zadnje dni središče
najbrž dospel dne 18. t. m. V Londonu se bo Radič posvetoval z merodajnimi angleškimi politiki, ki izjavljajo, da so radi občnih evropskih koristi primorani baviti se s hrvatskim vprašanjem in skrbeti za njegovo pravično rešitev.
«Slovenec« poroča, da se Radič ne misli tako hitro vrniti s svojega političnega potovanja, ampak se bode | napotil iz Londona še v Ameriko, da ameriške politike ! in javnost seznani s položajem v Jugoslaviji in zakoni-! timi zahtevami Hrvatov.
Toliko je torej res o takozvanem Radičevem «pobe-obče pozornosti radi nenadnega in od strani vladinov- I Su* v inozemstvo. Vse pa, kar je pisarilo tozadevno
cev nepričakovanega Radičevega potovanja v inozem- ' protiblokaško časopisje, je laž in izmišljotina. stvo- ' .................
Ministrske afere.
Kakor znano, je narodna skupščina sklenila izro čitev predsednika Hrvatske republikanske stranke Ste- , fana Radiča sodišču. Radi tega sklepa parlamenta je ■ bilo nad vse vzradoščeno beograjsko časopisje, ki je ' zahtevalo, naj se Radiča takoj vtakne v zapor. Aretaci
«Riba smrdi pri glavi«, ta stari pregovor zelo do-' i bro označuje razmere, v. katere je zabredla naša držaja Radiča pa se ni mogla izvršiti tako naglo po še se- j va. Slab politični in gospodarski položaj države se raz-daj na Hrvatskem veljavnih zakonih in vlada res ni širja iz državne glave, naše vlade z njenimi ministri in
storila javno vidno proti Raaiču nobenih resnih korakov. Vendar pa je vlada potom svojega časopisja razširjala poročila, da bo naperila proti Radiču in njegov'
c I ro n l' i An! >/1 r\ftlnr-nl Tnlmn ^ .. X ! i ! J. » ...___ / i
raznimi mogočneži iz beograjskih porodic. Dnevno prinašajo naši listi naj raznovrstne j še umazanosti, go-jufije ter kupčije, v katere so zapleteni razni ministri
■—.v«, „v ""^"ua p"" m njegovi	j icj kupčije, v iuncre so zapleteni razni ministri
stranki oni zloglasni zakon o zaščiti države (obznano	j in uradniki na najvišjih mestih. Ljudje, ki to berejo se
iz leta 1922). Razven tega je dobival Radič dnevno gro-	niti ne jezijo, ker so te stvari pri nas postale že vsak-
zilna pisma, na javnih zborovanjih so zahtevali cen-	j danje. Zlasti Srbi so tega že tako navajeni, da smatrajo
tralisti njegovo glavo, Hrvatom se je napovedovala voj-	• državo samo še za molzno kravo, od katere si skuša
na in merodajne oblasti niso teh protizakonitosti hotele	J vsak, ki pride do kakega dobrega mesta, toliko namolsti,
omejiti, kaj šele zabraniti ali odločno prepovedati. Or-	da bo v miru in zadovoljstvu preživel svoja stara leta!
juna je grozila z atentatom na Radiča in da te grožnje	Mi Slovenci, ki smo dosedaj živeli še na precej kultu-
V libijski puščavi.
Roman.
Angleški spisal A. Conan Doyle.
(Konec).
«Vi ste'obljubili tistemu izvrstnemu Tippy Tillyju in njegovim tovarišem, da bodo ne vem kaj" vse dobili, ako nas rešijo. In ti ljudje šo se zvečer poskrili po goščavi oaze, ko je odhajala prva četa. In ko ste tudi vi izginili za robom puščave, so kratkomalo poslrelili naše rabeljne, predno so se utegnili geniti. Tisti debeli molah. — škoda, da so tudi njega ustrelili! Prepričan sem bil, da bi ga bil pregovoril h krščanstvu. — Sedaj pa dovolite, da pohitim in objamem gospodično Adams tamle. Kajti Belmont ima svojo ženo, Stephens gospodično Sadie, — jasno je, da je gospodična Adams svojo ljubezen prihranila zame —!«
Štirinajst dni je minilo.
Naši izletniki potujejo na valovih Nila navzgor s posebnim, zanje določenim parnikom. Jutri dospejo do železnice, ki jih bo v par urah potegnila do Kaire. Zadnji večer so skupaj.
Gospodična Adams je precej nevarno obolela vsled prestanega pomanjkanja in trpljenja in danes je prvi dan, da sme po obedu na krov. V udobnem naslonjaču sedi pod senco platnene strehe, upadlih lic, resnobna, — pa ljubezniva, prijazna, mehka v obnašanju. Sadie stoji poleg nje in jej streže, Stephens pa nosi črno kavo «n skrbi, da njegovim damam ničesar ne manjka.
Na drugem koncu krova sedita gospa Belmont in njen mož drug ob drugim. Molče in v nežni ljubezni se držita za roke, vsa srečna, da sta spet združena. Gospod Fardet sloni ob pregraji in se jezi, da angleška vlada bolje ne skrbi za red in varnost ob mejah, in poleg njega stoji polkovnik Cochrane, ravnega hrbta kakor h kolu privezan, in goreča smotka mu moli iz gostih brk.
Toda — čudne reči so se zgodile s tem polkovnikom —.
Kdo bi spoznal v čilem gentlemenu tistega sivolasega, sključenega, starikavega človeka, ki je bil pred štirinajstimi dnevi ujetnik dervišev —? Morebiti da se je med njegove brke tu pa tam pomešala sivkasta kocina,
sicer pa so bili črni in so se svetili kakor nekdaj, ko so ga vsi občudovali na «Kleopatri«.
S kamenitim obrazom in skrajno neprijazno je spre jemal pri povratku v Halfo vse mnogovrstne izraze so-žalja in sočutja zaradi trpljenja, ki mu je pobelilo lase v par dneh, — izginil je v svojo kabino in črez uro se je prikazal iz nje natančno tak, kakoršen je bil, preden je nastopil usodno pot k Abusiru.
In tako strogo in izzivalno je pogledal vsakega, ki je strmel vanj in v nerazumljivo izpremembo na njegovi zunanjosti, da je vsakemu upadel pogum in si nobeden ni upal niti besedice ziniti ali se kakorkoli zavzeti nad tem modernim čudežem —.
Opazili pa so, da je od tistih dob polkovnik vselej vtaknil v žep drobno stekleničico, kadarkoli se je še le za par sto metrov mislil oddaljiti od kulturnih krajev in potovati po puščavi. Pa tisti, ki so ga bolje poznali in ki niso bili hudobni so pravili, da ima polkovnik mladeniško srce in mladeniškega duha — in če torej hoče imeti še tudi mladeniško barvo, da končno to ni čisto brezmiselno —.
Prijetno je bilo na krovu. Rahlo so udarjali valpvi ob stene parnikove. Večerna zarja je žarela na zapad-nem nebu in njen odsev se je čarobno lesketal v široki, mirni reki. Tiho je hitelo obrežje mimo, tu so jim vitke palme kimale v pozdrav, tam so strmele temne razvaline tempeljnov in nad vsem so se bliščale velike srebrne zvezde — iste zvezde, ki so k njim dvigale nesrečni ujetniki pred nekaj dnevi svoje trudne, brezupne poglede.
«Upam da se v Kairi še vidimo,« je pravila gospa Belmont. «Škoda bi bilo, če bi se po vsem, kar smo skupaj doživeli, pa koj porazgubili —.«
«O — jaz vas nikdar ne bom izgubila izpred oči!«
Gospa Belmont se je mehko, ljubko nasmejala, je vzkliknila Sadie. «Priti morate k nam v Ameriko, na obisk —!«
«Polno dela naju čaka doma na Irskem, že predolgo sva z Johnom od doma. Moj mož ima svoje posle, jaz pa dom —. Razen tega«, je pridejala šegavo, «je prav lahko mogoče, da vas ne najdemo več v Ameriki, ampak kje na Angleškem —!«
«Vsekakor bi bilo lepo, če bi se črez nekaj časa spet sešli«, je pravil Belmont, «in če za drugo ne, vsaj da sc skupno spominjamo preživelih dogodkov. Takole črez
leto ali dve. Tedaj bodo v najlepšem spominu. Sedaj j smo jim še preblizu.«
In vendar se zdi vse kar smo doživeli kakor v sanjah —. Božja previdnost je usmiljena in omili neprijetne spomine —. Zdi se mi, kot da nisem bila jaz, ki sem vse to preživela —.«
Fardet je dvignil roko, ki jo je nosil v belih po-{ vojih.
«Telo ne more tako naglo pozabiti kakor duša! Tole ne izgleda kakor v sanjah, gospa!«
«Kako kruto, da smo izgubili Brov»na in Headin-gliyja!« je vzkliknila Sadie pomilovalno. «Vse bi bilo dobro, če bi bila še ta dva z nami, sedaj ko se vračamo domov —!«.
«Božja volja se je zgodila!« je dejal Stuart, ki je med tem prišepal na debeli, močni palici. «On, ki nas je poklical v življenje, On nas tudi pokliče iz življenja, kadar sam hoče. — Udanosti v voljo in zaupanja v Njegovo previdnost — tega mislim nas je vse prav temeljito naučila usoda v zadnjih dneh!«
«Nekoliko strahu nič ne škodi duši!« je pridjal polkovnik Cochrane. «Usodni udraci zrahljajo dušo in j jo store dovzetnejšo za dobra, plemenita dela.«
«Res je!« je potrdila gospa Belmont. «Prepričana l sem, da ga ni med nami, ki bi v teh dneh ne bil postal ! resnobnejši, nesebičnejši — in vernejši —. In tudi to je i delo Božje previdnosti —!«
V zamišljenem molku so vsi obsedeli, v spomin jim je prihajal prizor, ko so klečali pod palmami daljne oaze in se priporočali volji in previdnosti Božji, pri-j pravljeni, da dajo življenje za Križ in svojo vero, — nekdanji lahkoživi, mlačni, versko brezbrižni posvet-' njaki —.
Zmračilo se je. Zadnji žarki večerne zarje so uga-| šali na daljnem obzorju, tam zunaj, kjer je ležala ne-| izmerna, usodna libijska puščava.
Stephens se je sklonil h gospodični Sadie.
«Se spominjate, Sadie, kaj ste obljubili, ko sva se | tistikrat pogovarjala vpuščavi —?«
Sadie je zardela.
«Kaj sem pa obljubila?«
«Da bodete skušali koga osrečiti, če se rešite, — v spomin na preživete bridke ure!«
«Res —? Torej bom že morala držati besedo.«
In rahlo mu je stisnila roko. —	.
h» aaeAa, ter s« bile take stvari pri nas nenavadne, se sipvnda fsadmio. kaka j« kaj takega mogoče. Polagoma pa m bon« tudi na to morali privaditi, ker dokler bo na vladi radikalni ali demokratski režim, sploh ne more halje hiti. Saj se cela radikalna in demokratska stranka •astaji it. ljudi, ki jih ni privedlo v stranko prepričanje, ali vdlja, da pomagajo pri skupnem delu za dobro drža v», ampak osebno dobičkarstvo. Kakor hitro postane tak poslanec minister, gleda, da si v najkrajšem času napolni čepe, saj ve, da v njegovi stranki še nestrpno čaka veliko tovarišev, ki bi radi prišli na njegovo mesto. Zato p« imamo toliko ministrov, kakor menda nobena svetovna država, poleg tega pa še vedno nove rekonstrukcije, ali spopolnjevanje vlade.
Ker je že udomačeno, da minister ni nikomur odgovore» za dela, ki jih je zagrešil za časa ministrovanja, je seveda lahko zlorabljati svojo moč. Poleg tega pa vršijo to na precej zvit način, da bi jim bilo težko priti do živega.. Samo, če si je kateri dovolil posebno masten založaj, se oglasi časopisje, ki iznese to kot afero, toda cela stvar kmalu zaspi. Dobiček od nje pa si razdele gospodje med seboj.
Na kak način se taka afera ali kupčija izvrši? To je popolnoma enostavna stvar,samo značilno za balkanske države. Na primer: Poštni minister se je dovolil pred kratkem kupčijo z znamkami, ki bo gotovim osebam prinesla precej milijonov, oškodovana bo pa država.
Prodal je namreč ostanek starih znamk, ki niso bile več v prometu neki banki za 2 milijona dinarjev, dasi je njihova prava vrednost 50 milijonov dinarjev. Na to je naročil nove znamke v Nemčiji. Ker pa to naročilo ne bo nemška tvrdka tako hitro izvršila, znamke, ki so sedaj v prometu, pa bodo hitro pošle, bo država prisiljena v pomanjkanju znamk kupiti stare znamke od banke nazaj. Seveda banka jih ne bo dala več za dva milijona, kakor jih je kupila, pač pa bo zahtevala najmanj polovico prave vrednosti, to je 25 milijonov dinarjev. Minister bo to seveda izplačal, saj gre iz držav ne blagajne.
Ker kupuje država svoje potrebe potom raznih li-feraeij, se zlasti pri teh godijo silne zloupotrebe. Država pri tem pretrpi milijonske izgube ker plača blago veliko predrago, ker si prodajalec zaračuna velike provizije, ki jih mora plačati raznim posredovalcem.
Mnoge inozemske tvrdke, ki vrše dobave za našo državo, so si oskrbele v Beogradu med uradniki ministrstev in celo med ministri svoje zastopnike, da jim pomagajo, da vlada sprejme njihove ponudbe.
Pred nedavnim časom se je razpravljalo o graditvi mosta med Beogradom in Pančevom. Graditev bi morala prevzeti kaka inozemska tvrdka. Načrt za graditev je predložilo par tvrdk, med njim itudi neka angleška, katere ponudba pa je bila za celih 72 milijonov dinarjev dražja od drugih. In ravno za to tvrdko se je j najbolj potegoval načelnik kabineta železniškega mini- \ stra Avramovič. Pozneje se je izkazalo, da je ta tvrdka obljubila Avramoviču lepo nagrado, ako se mu posreči, da dobi vlado za njen predlog. Posrečilo se mu je, ' da je prepričal komisijo, da bo tvrdka, za katero se je j potegoval, izvršila graditev najhitreje in da bo most i močnejši, kakor pa, če ga grade druge tvrdke in komi- • sija, v kateri ni bilo nobenega strokovnjaka, je nje-gov predlog sprejela. Avramovič je zaslužil par milijonom aa lahek način, država bo pa plačala za most 72 milijonov več, kakor bi bilo treba.
Take in enake kupčije delajo člani vlade dnevno. Nobene izjeme med njimi ni in celo naš «oče domovine« gospod Pašič. Celi svet ve, kako se je obogatil njegov sin Rade. Pašič je res skrbel za njega še bolj, kakor po očetovsko. Med vojsko, ko je na tisoča najboljših srbskih sinov umiralo na bojišču, se je Rade veselil po
francoskih kopališčih, zraven pa trgoval. Po vojni pa je aačel pod zaščito svojega očeta kupčevati na državni račun kar na debelo. To mu je toliko prineslo, da ga smatrajo za najbogatejšega moža naše države. V Berlinu ima kar celo ulico svojih hiš, udeležen je'pri velikih industrijskih podjetjih v inozemstvu, ter se udeleži vsake liferacije za našo državo, o kateri ve, da se bo dalo dobro zaslužiti.
Značilen primer, kako on kupčuje, je tale: Preteklega leta so oljke, iz katerih sadu se dela olivno olje, zelo obilo obrodile. Ker mi ne porabimo toliko olja, bi bilo mogoče večje količine prodati v inozemstvo. V Beogradu so izvedeli za to stvar, pa se je sestavila družba s Pašičevim sinom na čelu, ki je nakupovala olje. Da bi olje bolj po ceni kupili, so izposlovali, da je vlada izdala prepoved izvoza olja. Cena je istemu seveda znatno padla. Ko se je vse olje nahajalo v rokah družbe, je vlada prepoved izvoza ukinila in družba je prodala olje v inozemstvo ter zaslužila pri tej kupčiji okrogli 100 milijonov din.
Mnogo takih goljufij store tudi uradniki v ministrstvih, zlorabljajoč nevednost in brezbrižnost ministrov. Pred kratkem je zastopal minister Jankovič nekega drugega ministra, ki je odšel na dopust. Pri podpisovanju aktov in naredb pa mu je vrinil načelnik kabineta tega ministra naredbo, v kateri minister zapoveduje, da se izplača ženi tega načelnika pol milijona dinarjev iz državne blagajne. Minister Jankovič je naredbo kar podpisal, ne da bi jo prečital in že popoldne je žena omenjenega uradnika dvignila denar.
To je samo par značilnih primerov o počenjanju naših najvišjih uradnikov.
Manjših in neznatnejših je na tisoče. Za to ni čuda, da državno gospodarstvo drči čedalje bolj navzdol, ker so državne blagajne vkljub vsem neznosnim davkom vedno prazne. Za žep teh ljudi mora skrbeti cela država, da je vedno poln, uradniki in ljudstvo pa živi v bedi in lakoti. Za svoj lastni blagor so oni najhujši centralisti, ker vedo, da bi s prenehanjem centralizma odklenkalo tudi njihovemu izrabljanju države. Da prikrijejo svoje delovanje, ščujejo po svojih listih proti Hrvatom in Slovencem, spravljajo nam na vrat razne špijonske afere, samo da bi prepričali srbski narod, da smo mi krivi slabih razmer, v katere je naša država zabredla. Ker se boje, da bi prišel za nje enkrat dan obračuna, zato so skovali vojni zakon, ki da vso moč v roke dobro plačanim oficirjem, ki jih bodo naravno ščitili. Država se bo opomogla le, kadar se znebi teh pijavk, ki ji izpijejo vso življenjsko silo. Če si bomo Slovenci in Hrvati gospodovali sami, bodo tudi Srbi uvideli, kdo jim škoduje in potem bo konec gospodarstva teh sebičnežev. Poprej pa nam ne bo pomagalo nobeno jedinstvo in nobena državotvornost.
Laž, hudobiji in neumnist - a-brambm erožie samostojnih.
Odkar je Pucelj sam ostal kot žalosten preostanek slabostojnih izdajic, sta mu laž, hudobija in neumnost še edino obrambno orožje, katerega se poslužuje na prav samostojen način v vsaki številki «Kmet. lista.«
Laž in hudobija.
Zadnji «Kmet. list« piše o povišanju zemljiškega davka, o slabšem tobaku, kuluku in o povišanju železniških tarifov. Ob koncu svojih razmotrivanj pa vpraša: Kam roma ves ta državni denar? Na to vprašanje odgovarja, da je izdala samoradikalna vlada 1200 milijonov več kot bi smela. Po lažnjivem poročilu «Kmet.
lista« so za te kredite glasovali tudi klerikalni, ki so baje tudi dobili nekaj od tega denarja.
V zgoraj omenjenem slučaju glede 1200 mdijaaev gre za odobrenje izvanrednih kreditov, katere je porabila samoradikalna vlada v dobi pred in med volitvami, ko ni bilo parlamenta. Naši poslanci so kot strogi opozicijonalci že načelno glasovali proti vsakeaau vladnemu predlogu, torej tudi proti tem kreditom. Glasovali so samo za one kredite, ki so v dobrobit Slovenije in to postopanje bo gotovo odobraval vsak količkaj pameten slovenski volilec.
Zakaj so uporabili radikali v volilni borbi 1200 milijonov, znaj Bog in najbrž ve tudi g. Pucelj, ki je sedei z njimi pri skupni vladni mizi skoro do tik volitev. Od teh 1200milijonskih kreditov so po trditvi «Kmet. lista« dobili klerikalci polovično vožnjo za ljubljanski katolik ški shod.
Glavni greh pri teh izvanrednih kreditih je pač ta> da so po samosojni trditvi klerikalci dobili za svoj kat shod polovično vožnjo, katero pa dobi vsak, ako se le zglasi zadostno število udeležencev in se prosi za dovoljenje polovične železnice. Sploh pa se bodo udeleženci kat. shoda ponajveč vozili po južni železnici in ta nima z državno blagajno nič skupnega, ker je zasebna last..
Isti «Kmet. list« štev. 43, v katerem se huduje člaa-kar nad zvišanjem železniških tarifov in nad polovica» vožnjo udeležencev kat. shoda, pa objavlja na prvi strani z debelimi črkami: Polovična vožnja dovoljena vsem samostojnim tovarišem in tovarišicam, ki se bodo udeležili samostojnega praznika na Bledu dne 8. septembra. Obvestilo glede dovoljenja samostojne polovične vožnje za na Bled se glasi v «Kmet. listu« dobesedno takole:
«Izkaznice za polovično vožnjo po železnici na Bled ob priliki kmetskega praznika, živinorejske razstav«, konjske dirke itd., ki bo na dan malega šmarna, to je 8. sept. 1923, se dobe pri vseh krajevnih in okrajnih odborih SKS. Kjer ni še krajevnega odbora, pa naj zahtevajo izkaznice direktno od tajništva SKS, Ljubljana, Kolodvorska ulica.«
Kat. shod v Ljubljani bodo obiskale tisočere in tisočere množice vernega slovenskega naroda, da se ma novo navdušijo in ogrejejo za svete katoliške vzore ter načela; a samostojni dirindaj na Bledu bodo pri obihti jedi, pijači ter plesu posetili razni kranjski birti, ma-sarji ter mešetarji, ki so vsi kot med- in povojni dobičkarji ter ljudske pijavke prav debeli pod palcem.
Po mnenju «Kmet. lista« bi priproste ljudske množice, ki hitijo za ukrepitvijo nekaj zvišanega in blagodejnega za dušo in telo, morale plačati celo vožnjo, a samostojni bahači pa bi se naj vozili za polovično ceno na popivanje in ples.
Ako človek čita in nekoliko preudari nasprotujoča si pisavo «Kmet. lista«, potem mora priznati, da je ta prav samostojna hudobija, kakor so jo zmožni poteg samostojnih preostankov še edinole njihovi očetje demokrati.
Tretje orožje g. Puclja in «Kmet. lista« pa je čisto samostojna neumnost. «Kmet. list« vedno piše o propadanju naše stranke in o porastu Samostojne. V svoji zadnji številki pa je objavilo glasilo samostojnih na I. strani članek pod zaglavjem «Dopis iz dežele.« Nek sa-• mostojni dopisnik iz dežele razlaga slabostojnim vernikom moč SLS stranke, ki obstoja ter sloni v izobilju i društve in organizacije. Članlcar pravi, da ima na3» stranka kakor pajek vse prepleteno z društvi in za Časa j volitev vjame z društvi vse, kar ji šiloma ne uide.
Kako se to ujema? V par številkah poroča «Kmet. list« o propadanju naše stranke; kmalu nato pa kar ma prvi strani stavi svojim vernikom za vzgled moč Ljudske stranke, ki obstoji ravno v vzorno izpeljani orga-
Prva Mariborska zvoaoiivarna.
Mnogo žrtev je zahtevala vojna, še celo farnim zvonov trn ni prizanesla. Nič več ni bilo prijaznega zvone-nja i* cerkvenih lin. Mali zvončki so oznanjevali božjo stavo. Marsikatero oko se je porosilo, ko so odpeljali stare zvonove. Praznota je zavladala na vasi in žalost se je naselila v srca.
f» kolikim veseljem se pozdravljajo sedaj novi zvonovi» ki prihajajo na mesto starih! Okinčane s cvetjem in mstavajmjih pripeljejo v župnijo. Ta dan je velik in pomemBifrpraznik. Milo je ljudem v duši, ko se razlega prvikrat veliki zvon črez ravan. Kakor človek fcrec glasu, tako je cerkev brez zvona. S svojim kovi-nastim jezikom oznanja zvon božjo slavo. On je božji propovednik, ki opominja vernike k molitvi.
Kolikokrat se zbudi v tujini hrepenenje po domačih zvonorih!
Cr« dolgo vrsto let se vračaš v domači kraj, mrak lega «a zemljo, ko zagledaš domačo vas, med belimi hišami se dviga čedna cerkev in črez plan se vlije u-braai glas zvonov «Ave Marija.« Mehko ti postane v duši, ko začuješ pozdrav starega znanca.
Zvonovi nas zvesto spremljajo od rojstva do smrti kot dobri prijatelji. Spremljajo nas pri veselih dogodkih, ko se pa vležemo k večnemu počitku, nam pošiljaj« zadnji pozdrav.
Ste že kedaj o tem razmišljali, kako se livajo zvonovi» Kadar se fara odloči za nove zvonove, se mnogo govori o tem, a nikdo ne ve povedati kako se livajo in navadno se o tem ne razmišlja, čeprav je to velika in težka umetnost.
Pridite z menoj, obiščimo prvo in najstarejšo livarna zvonov bratov inženirje* I * H. BHhl v Maribora.
Ne daleč od broda, kjea vodi po* & Mejjike strani na Pefcre^e, zagledamo preprosta a Učna tovarniške
stavbo. Raz slemena nas pozdravlja zaščitnik livarjev: sv. Fuokarij. Tu je stara in znamenita livarna, ki obstoji že preko 100 let. Poprej je imela svoje delavnice v Kopališki ulici št. 9. Stari prostori so postali pretesni in niso odgovarjali več sedanjim potrebam. Lastnika brata Buhl sta premestila svoje podjetje k Dravi, ki je sedaj popolnoma moderno urejeno.
Sledimo prijaznemu povabilu lastnikov in oglejmo si podjetje.
StopimO v veliko svetlo, velikanski dvorani podobno delavnico. Tu je livarna, v kateri izdelujejo marljive roke zvonove. V sredini stoji mogočna peč, katera raztopi v kratkem času 10.000 kg kovine za zvonove. V neposredni bližini so velike greznice, v katerih so postavljene iz ilovnice napravljene oblike zvonov. Dolgo bi bilo pripovedovanje o pripravljanju teh oblik dotlej, da so sposobne za livanje.
Kaka silna množina znanja in marljivosti je potrebna posebno v trenutku, ko se vlije beložareča brana iz peči po umetno narejenih rovih do oblik. Kaj vse odvisi od mojstra v tem trenutku, koliko upov in nad je lahko uničenih od nesrečnega slučaja, od neznatne neprevidnosti! Koliko pozornosti je tu potreba!
Nepregledna množica zvonov je tu v. tej dvorani dovršenih in napoldovršenih od najmanjšega šolskega zvona do ogromnega velikana, ki tehta več tisoč kilogramov, katere se z lahkoto dviga in prenaša na določeno mesto. Mnogo marljivih rok se giba, da dovrši težka dela.
Od tu sledimo našim vodnikom v takozvano me-darnico, kjer se vliva medenina in druga zlitvina. Nato stopimo v mehanično delavnico. Tu se dela z elektro-motorno silo .Tu so razni stroji za struženje in razna težka mehanična dela, ki so potrebna za opremljenje rvonov. Krm ven te delavnice je lepa svetla moderaa ka-vačnica. Ta «deluje veliko mehaaičao kladivo a «iefc-friduka pogonom umetno narqjqne krone, žvenkaljne m
zvonove in obitke za jarme, zadnji se izdelujeja v oddelku za mizarstvo. Tudi tu se dela z elektriko.
Črez veliko dvorišče, kjer leži nagromadema kurjava, pridemo v dvorano za montiranje. Tu leže okrog zvonovi, veliki in mali, ki čakajo še poslednjega dela, deloma so že izgotovljeni in v kratkem pojdejo na določeno mesto.
Naši prijazni spremljevalci nas vodijo tudi v naloge kovin, v katerih leži na stotine centov brona, kot-lovine in cina, vse za zvonove.
V	posebni kemični delavnici se preiskujejo kovin« pri nakupu glede njih kakovosti, da se malovredne surovine spoznajo in izločijo pred uporabo. Vse te priprave stanejo silno denarja.
Povsod, kamor se obrnemo, vidimo marljivost in pozornost lastnikov. To ni delo plačanih, to je delo, hi ji vsklilo iz ljubezni do stvari in ljubezni do smotra, kateremu služijo njihovi proizvodi! Vsaka nova izkušnja se uporabi v procvit podjetja. Podprti od svetega cilja, kateremu podjetje služi, še z večjo vnemo skrbita lastnika, da idejo njih zvonovi iz delavnice, kolikor mogoče umetniško, tehnično dovršeni. Kamor se obrnemo, vidimo, da je lastnikom le za njih visoki cilj. Povsod vidimo priče njih ljubezni do dela.
V	mnogih mestih in vaseh oznanjajo lepo čisto u-brani zvonovi o njiju vestnosti in marljivosti. Nešteta priznalna pisma potrjujejo to.
Livarna bratov inženirjev I. & H. Buhl je danes edina te vrste v Mariboru, ki je v popolnem obratu. Ona zaposluje nad 70 delavcev in uradnikov in jo ni zamenjati s podjetji ki so bila ustanovljena v zadnjem «asa.
Z najboljšim utisom zapuščamo loverne in njuna prijazna in marljiva lastnika ter ¿ima Mimo najbolj« aspeh hi procvit.
Sag bfagostavi njfli Mat
U

«e?rS!J» SJKSCTiaiHrKacas« S *5r *l •»•:<»..
»izaciji. Kdor čita tako sfobostojno zmedenost, mori priznati, da je to neumnost, kakor si jo lahko privoščijo sami) slabostojni kravarji.
Pa oglejmo si neumnost «Kmet. lista« še nekoliko natančneje. Kakor hitro je člankar samostojnega glasila ugotovil organizatorično moč Ljudske stranke, pa pravi, da je tudi samostojnim nad vse potrebna organizacija in društva kot jih ima SLS.
Seve odklanja «Kmet. list« snovanje samostojnih društev po vzorcu naših katoliških, ampak piše, da so se naši pradedje najrajši pozabavali pod lipo, starejši v resnih pomenkih, mlajši pa so zarajali in zaplesali kolo, ki je bil tako nedolžen in pri tem vendar tako zabaven, da je zaslužil tisti vislice, ki ga je zatrl. Oživimo zopei življenje pod lipo in dodajmo mu to, kar je dobrega prineslo moderno življenje. Iz lega oživljenega starega življenja pod lipo pa morajo vzkliti naše nove organizacije, ki bodo združile vso vas v eni misli — v vedno zeleni, vedno mladi kmetski misli.
Taki pisavi kot je ravnokar omenjena v «Kmet. listu«, se mora smejati vsak otrok, kaj šele odrasel človek, ali pa kak res organiziran strankar.
V sedanjem času, ko že imajo pometači in berači svoje organizacije in društva, ko ni vasi in sela tudi v najbolj goratih krajih Slovenije brez naše organizacije, pa se hočejo slabostojni birti, mesarji in mešetarji u-sesti pod vaško lipo in tamkaj razmotrivati o samostojnih organizacijah in društvih.
Da, da, saj edino pod vaško lipo spada preostanek Samostojne, kjer lahko prevdarja, kako hitro minljiva je stranka, ki ni pozidana na organizacijo ter društva, ampak samo na laž, hudobijo in čisto samostojno neumnost.
Samostojni farbarji so kot njihovi očetje demokra-tje, ki ste vedno po listih odpravljajo na deželo, kjer hočejo ustanavljati društva in osrečiti kmeta z liberalnim probujenjem ter svobodo, a vse ostane le na papirju, ker priprosti lanetski narod že ima davno svoje krščancke organizacije in društva, ki so nepremagljiva moč ter opora Ljudske stranke, katerim narod zaupa, od katerih se bo pa tudi pustil voditi, dokler se bo držal katoliške vere, slovenske kulture in jezika.
Papirnate organizacije laži, sokolskih hudobij in samostojne neumnosti pa radevolje prepustimo g. ateju Puclju, «Kmet. listu« in demokratom.
I»l—llimHII	' IIW»l'fll'l I II
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
V nedeljo so bile v Srbiji in črni gori občinske volitve, zmagali so radikali, ker je v Srbiji že tako, da zmaga ona stranka, ki ima policijo v svojih rokah. Volitve so bile kravve. Pri agitaciji so se že pretepali med seboj, bilo je več ubitih in na dan samih volitev so bili krvavi boji v Mitrovici na Kosovem med Turki ali Džemijetom in združenimi Srbi.
Volitve so se vršile v 2241 občinah. Iz 674 občin je rezultat še neznan. Radikali so dobili 1302 občine, demokrati 354, zemljoradniki 62, meščanski blok 10, dže-mijet 12, ostalo komunisti in republikanci. V Beogradu so zmagali radikali, ki so dobili 6559 glasov, meščanski blok (demokrati itd.) je dobil 4987, komunisti 1505, so-cijalisti 318, srbska stranka 172 glasov.
Begrajska vlada je sprejela predlog Italije, da se Reka z Barošem in Delto vred začasno stavi pod upravo posebne komisije z italijanskimi in našimi reškimi člani.
Načelnik ministrstva trgovine je odpotoval na Dunaj k pogajanju za sklenitev trgovske pogodbe med našo državo in Avstrijo.
NEMČIJA
ima novo vlado, ki se bo na miren način skušala pogoditi s Francijo. Za sporazum kažejo tudi Francozi več volje to pa gotovo tudi za to, da bi prehiteli angleški na stop v odškodninskem vprašanju. Proti novemu kanclerju dr. Stresemannu nastopajo monarhisti in grozijo z atentati.
V BOLGARIJI
izreka vlada okrutne obsodbe nad pristaši zemljorad-niške in komunistične stranke. Sodišče v Sofiji je izvedlo v zadnjem času veliko obsodb na smrt in na dosmrtno ječo, razprava proti ministrom Stambolijskije-ve vlade se še pa ni začela. To bo gotovo višek nasilja. Vlada je vplivala na odvetniško zbornico in ta je prepovedala vsem odvetnikom prevzeti zastopstvo in zagovor obdolženih.
NA ČEŠKEM
je od pondeljka splošna rudarska stavka. V štrajku je nad 120 tisoč rudarjev, ker pa rudarska organizacija skrbi za varnostno službo po rudnikih in obratih, dela sedaj še :kakih 10 tisoč rudarjev.
KONFERENCA ZA NARODNE MANJŠINE
v Kodanju je sprejela po švicarskem predlogu naslednje točke v varstvo narodnih manjšin. 1. Vse države naj jamčijo manjšinam svobodo vere in narodnosti, 2. v vseh državah, kjer obstoje manjšine, naj se ustanove paritetne komisije, ki naj odločajo o vseh spornih vprašanjih in 3. medparlamentarni svet naj ustanovi stalno manjšinsko komisijo.
Haši poslanci med ljudstvom
Tišina (Prekmurje). ne 2. avgusta se je vršil po sv. maši shod ter obenem občni zbor KZ za celo župnijo. Zborovanje je vodil načelnik K Z g. Kunar Jožef j iz Gradišča. G. narodni poslanec Šiftar je razložil poli-! tičen položaj ter dal obračun o svojem delovanju v i parlamentu. Giede gospoščine (kuluka) je g. poslanec i povdarjal, da se v Sloveniji in v Prekmurju ne bo izvajal. Za železnico Murska-Sobota—Ormož so naši poslanci posredovali, da je dovoljenih 5,000.000 D kredita za zgradbo. Zaupniki so se g. poslancu toplo zahvalili za njegov trud in pozvali naše poslance, naj še zana-prej vztrajajo v boju za avtonomijo. Tajnik švikaršič je govoril o organizaciji Kmetske zveze. Nato se je izvršila volitev krajevnih odborov SLS.
Shodi poslanca Žebota v mesecu septembru, Na praznik dne 8. septembra po sv. maši pri Sv. Križu nad Mariborom, v nedeljo, dne 9. septembra po sv. maši pri Sv. Juriju ob Pesnici. Isti dan popoldne pa bo gospodarsko zborovanje pri Gor. Sv. Kungoti.
Zbori zaupnikov v polit, okraju mariborskem so se vršili: 1. avgusta pod predsedstvom župana Safošnika v Slov. Bistrici. Poročala sta poslanca Falež in Žebot. Dne 4. avgusta pod predsedstvom g. špindlerja za sodni okraj mariborski v Mariboru in dne 13. avgusta za sodni okraj Sv, Lenart. Predsedoval je naš zaslužni starosta Rop. Na obeh zborih je poročal poslanec Žebot. — Zaupniki so na vseh treh zborovanjih izrazili našim poslancem neomajeno zaupanje s prošnjo, da nadaljujejo borbo za naše pravice in slovensko samoupravo.
Shodi Slovenske ljudske stranke v šentlenartskem okraju so se v času od 11. do 20. avgusta dobro obnesli. Poslanec Franjo Žebot je v tem času prepotoval ves okraj in domalega v vseh župnijah priredil javne in zaupne shode. Posebno lepo so uspeli shodi dne 12. t. m. pri Sv. R o p e r t u (predsednik župan čuček), pri Sv. Bolfenku (Krajnc), v G o č o v i (župan Kron-vogl), dne 13. avgusta v Št. Lenartu (Rop), dne 15. avgusta pri Sv. Trojici (župan Pihler). Po shodih ¿e je narod razgovarjal s svojim zastopnikom in mu prednašal pritožbe in prošnje. Poslanec je obiskal večje število županov ter se z njimi posvetoval o važnih za-devsh. Po vseh župnijah se preosuujejo krajevne organizacije naše stranke.
Shod poslsroca žebota pri Sv. Jakobu v Slov. gor. v nedeljo, tine 19. avgusta je bil zelo dobro obiskan. — ftesedoval je odličen naš mož Fr. Platajs. Obširno in to čno poročilo o gospodarskem in političnem položaju nam je podal naš poslanec g. Žebot, kateremu smo izrekli popolno zaupanje in zahvalo za njegovo delovanje. Dobro je, da pridejo poslanci v teh težkih časih med ljudstvo in ga poučijo, kako stvari stojijo.
Poslanec dr. Ilohnjee je imel okrajne zbore zaupnikov Slovenske ljudske stranke v Ljutomeru, Gornji Radgoni in Konjicah. Zaupniki so poročilo poslančevo o položaju v državi, o delovanju poslancev naše stranke in o revizi jonističnem bloku vzeli z odobravanj» m na znanje, izrazili- so poslancem Siov. ljudske stranke popolno zaupanje s pozivom, da vztrajajo v boju za osamosvojitev Slovenije in pravice slovenskega ljudstva. Sodbo o najboljšem načinu tega boja, o sredstvih opozicije in o politični taktiki prepuščajo Jugoslovanskemu klubu.
čadram. V nedeljo, dne 19. avgusta smo imeli prelepo prireditev domače orlovske organizacije. Bil je prvi javni telovadni nastop Orla. Nastopili so Orli, Orlice in naraščaj. Vse vaje so bile proizveden ne samo dobro in' zadovoljivo, marveč z največjo preciznostjo. Gledalci so občudovali uspehe, ki je je naša mladinska organizacija dosegla iz lastnih moči s trudapolnim in požrtvovalnim delom. Slavnostni govor je imel poslanec dr. Hohnjec. Ob koncu telovadnih točk je orlovska organizacija svojemu vrlemu in požrtvovalnemu načelniku Tone Vahtarju, ki odhaja k vojakom, v znak hvaležnosti poklonila lepo sliko.
Shod SLS se je vršil dne 19. t. m. v Poljčanah v gostilni Harlner. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano in je trajalo celi dve uri. Na zborovanju je med pritrjevanjem navzočih poročal g. narodni poslanec j Falež. Poslanec je na drobno razložil dosedanje delovanje Jugoslov. kluba. O zunanji politiki je poročal stran j kin tajnik g. Krajnc iz Maribora. Zborovalci so se strinjali z izvajanji obeh govornikov in izrekli zaupanje dosedanji neustrašeni borbi naših poslancev za osamo- { svojitev Slovenije.
Okrajna seja SLS v Staremtrgu pri Slovenjgradcu. za slovenjgraški okraj se je vršila dne 13 .avugusta. j Vodil jo je načelnik okrajne organizacije SLS g. Franc j Hribernik iz Šmartna pri Slovenjgradcu. G. narodni ! poslanec Vlado Pušenjak je poročal o političnem polo- j žaju. Debata se je končala s soglasnim sklepom, da se izreče našim poslancem neomajeno zaupanje in poziv, naj delujejo, kakor dosedaj po isti taktiki aktivnega sodelovanja v narodni skupščini v Beogradu.
Razbor pri Slovenjgradcu. Dne 12. t. m. smo imeli pri nas shod SLS, na katerem je ob obilni udeležbi poročal g. narodni poslanec Vlado Pušenjak o sedanjem poliičnem položaju ter o delovanju Jugoslov. kluba. Po poročilu g. poslanca se je razvila živahna debata, zlasti glede vojaškega zakona. Zborovalci so izrekli popolno zaupanje poslancem Jugoslov. kluba, posebno še g. Pušenjaku ter končno sprejeli naslednjo resolucijo: Pristaši Kmetske zveze najodločneje obsojamo vidov-dansko ustavo, ki je največ kriva nesporazuma v naši državi. Zahtevamo revizijo ustave, da tako pridejo tudi Hrvatje in Slovenci do svojih pravic, katere jim gredo po božjem in človeškem pravu. Odklanjamo vse postave, ki izvirajo iz krivičnih točk vidovd. ustave. Poseb-
no odločno odklanjamo lakoavani kuluk, ¿i Wpet uvaja tlako, katere mi pod nobenim pogojem ne sprejmemo. Zahtevamo tudi, da se počitnice na ljudskih šolah prestavijo takoj drugo leto na jesen. Vztrajamo na zahtevi revizije ustave in najširše avtonomije,
Shodi poslancev SLS. V Loki pri Zidanem uostu se je vršil dne 15. avgusta shod, na katerem je govoril narodni poslanec g. Kugovnik o političnem položaju, o delovanju Jugoslov. kluba, za dosego avtonomije. Po izčrpnem poročilu g. poslanca se je razvila debata, katere se je udeležilo več mož in raladeničev. Odločno so vsi protestirali proti krivičnem davčnem sistenru, vojaškem zakonu, ter o uvedbi kuluka v Sloveniji.
V	Sv. Katarini pri Trbovljah se je vršil shod dne 16. avgusta. Poročal je poslanec Kugovnik o delovanju Jugoslov. kluba ter o težkem boju, ki ga bije klub proti sedanji centralistični vladi za dosego avtonomije in za zboljšanje sedanjega slabega položaja. Kljub plohi, ki se je vlila med zborovanjem, se zborovalci niso ustrašili, ampak so vstrajali do zadnjega. Izreklo se je popolno zaupanje poslancem SLS. Protestiralo se je proti krivičnemu davčnemu sistemu, proti upeljavi kuluka, ter sploh proti izkoriščanju Slovenije.
V	Teharje pri Celju se je vršilo zborovanje dne 19. t. m. Govoril je g. poslanec Krajnc o političnem položaju. Udeležba je bila zelo lepa. Udeleženci so z zanimanjem sledili besedam govornika ter tudi izrekli popolno zaupnico Jugoslov. klubu in sklenili resolucijo, da se naši poslanci bojujejo še zanaprej do uresničenja našega cilja — za samoupravo Slovenije.
Tedenske novice.
Glede Ijudskošolskih počitnic se je obravnavalo na | seji višješolskega sveta dne 9. t. m. in je bilo sklenjeno j sledeče: Višji šolski nadzornik Gabršek je poročal o j oddaji učiteljskih služb na Štajerskem in je bilo odda-j nih več službenih mest. Zadnja točka njegovega refe-I rata so bile velike počitnice za osnovne šole na Štajer-| skem. Tam so imeli do najnovejšega časa velike počit-! niče meseca septmebra in oktobra, meseca julija m avgusta pa šolo. Višji šolski svet pa hoče počitnice v vsej Sloveniji izenačiti. Zoper to naredbo so poslali Štajerci celo kopico ugovorov. Na seji se je posebno povdarjalo, da so na Dolenjskem iste razmere kakor na Štajerskem in če so na Dolenjskem zadovoljni s počitnicami mesca julija in avgusta, zakaj bi to za Štajersko ne bilo prav? Sklenilo se je: 1. Naredba glede počitnic ostane. 2. Ugovori se predlože višji inšlanci. 3. Mesca septembra in oktobra se bodo dovoljevale učencem glede obiska šole polajšave, če bodo pri delu potrebni. Olajšave se bodo podelile, kakor v poletni dobi posameznim učencem, po največ onim iz 7. in 8. šoiskega leta. Dotični starši se ; morajo v ta namen zglasili pri krajnem šolskem sveiu, ki izposluje olajšave pri okrajnem šolskem svetu. V izrednih slučajih ob času prav nujnega in obilnega dela bi se mogle dati za nekaj dni polajšave glede šolskega obiska tudi vesm učencem enega šolskega okoliša, ako bi o tem sklepale in za to prosile pri okrajnem šolskeiu svetu vse občine zadevnega šolskega okoliša.
Za naše župane! Naša stranka je na željo županov in odbornikov ptujskega okraja založila tiskovine za sezname obvezancev za kuluk, katere morajo župani sestaviti v 3 izvodih. Ker je naklada majhna, pozivamo gg. župane, ki še seznamov niso sestavili, da si tiskovine takoj naročijo pri tajništvu SLS v Mariboru, Tiskarna sv. Cirila. Stanejo po 1 dinar.
Slabostojni Pucelj in novi vojaški zakon. Penzijo-nirani minister Pucelj vedno izziva v «KmeL listu«, češ: Klerikalci so obljubljali pred volitvami, da bodo naše fante rešili vojaškega službovanja v južni Srbiji in naši fantje bodo odslužili vojaški rok doma, a dosedaj tega niso naredili. G. Puclju povemo, da se doslej še ni dosegla premestitev naših fantov-vojakov iz južne Srbije v Slovenijo, je temu največ kriv ravno Pucelj s svojo samostojno gardo. Samostojni so bili v vladi, a se nikdar niso resno potegnili za naše fante, ampak še ugovarjali so našim poslancem, ako so ti slikali v zbornici na podlagi dokazov res obupan položaj naših fantov-vojakov. Zloglasni Pucelj je kot minister med prvimi rožljal s sabljo, ko se je sklenila ona nepotrebna mobilizacija proti Madžarski. Ko je šlo za izročitev generala Zečeviča sodišču, ker je radi njegove malomarnosti pomrlo in zmrznilo toliko re-krutov, so bili vladni samostojni hlapci in petolizniki proti izročitvi. Ko je prišel pri sedanjem zasedanju parlamenta v načelni pretres novi vojni zakon, je gosp. Pucelj zbežal pred glasovanjem iz zbornice, ker se kot vedno pokorni Pašičev sluga ni upal glasovati proti. Ako pa samostojne izdajice ne bi bile kot od Pašiča kupljene duše glasovale za vidovdansko ustavo, bi že naši fantje davno lahko služili doma. Naši poslanci in naše časopisje je glede zboljšanja usode naših fantov storilo in še bo svojo polno dolžnost; Pucelj pa je v Beogradu najhujši militarist, ki bi še danes glasoval za vsako mobilizacijo in vojno, doma pa laže po svojem «Kmet. listu«, kako je za preureditev neznosnih vojaških razmer.
Kdo žrtvuje za Slovence na Westfalskem v Nemčiji nekaj dinarjev, da se jim more pošiljati «Slov. Gospodar«? V nemških premogovnikih, katere imajo zasedene Francozi, dela več sto naših dobrih, vrlih Slovencev. Ti se zelo zanimajo za svojo domovino in bi silno radi čitali «Slovenskega Gospodarja.« Ker je pa nemški denar v veljavi grozovito padel, si naši ubogi Slovenci ne morejo več plačati «Slovenskega Gospodarja.« To je za nje velikanska škoda, da v tujini ne morejo reč citati svojega priljubljenega slovenskega lista. Uprava «Slov.
t;

Stras 4.
SLOVENSKI GOSPODAH.
Gospodarja« je sklenila, da westfalskim Šimencem da 'liste zastonj, :iko bi se našli dobrotniki, ki bi plačali za nje poštnino. Poštnina pa stane za vsak list K 1.60. Za celo leto stane poštnina za vse «Slov. Gospodarje«, ki bi se pošiljali na VVestfalsko, 1800 din. Prepričan sem, da bi se pri dobri volji ta svota dala spraviti skupaj. Zato se obračam v imenu naših bratov na Westfalskein na blaga srca našega slovenskega ljudstva s prisrčno prošnjo: Priskočite na pomoč našim bratom! Zbirajte v veselih družbah in drugih priložnostih za poštnino, da jim morem doposlati «Slov. Gospodarja.« Westfalski Slovenci so organizirani v katoliških društvih. Vodita jih dva požrtvovalna duhovnika Hegenkôtter in Ten-sundern, ki Sta se, dasiravno trda Nemca, vendarle naučila slovenskega jezika in ga tako gladko in lepo govorila, da se jim niti ne pozna, da sta Nemca. Gospod Tensundern je zdaj na Slovenskem in bo govoril na katoliškem shodu v Ljubljani. Zato še enkrat prosimo: Žrtvujte, ki morete, vsaj nekoliko dinarjev, da rešimo svoje brate, ki si v tujini iščejo kruha. Kolikokrat iz- 1 damo velike svote po nepotrebnem za pijačo. Pri trga j- ■ mo si enkrat za en liter vina in dajmo znesek za uboge , brate. Posebno denarni zavodi naj se jih spomnijo. Ti zneski se naj pošilja jo na naslov podpisanega: Dr. Ant. Jerovšek, ravnatelj Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Izvanredna cerkvena slovesnost pri Sv. Petru pri Mariboru. V kroniki naše župnije bo zapisano, kar je že od pondeljka dne 13. avgusta zapisano v srcih onih, ki so prisoslovali izvanredno lepi svečanosti preobleke 9 kandidalinj pri naših čč. šolskih sestrah. Po vsej Sloveniji in še preko njenih mej je znan naš zavod. Tiho in marljivo kakor čebelice delujejo v njem čč. sestre, in [H"v i vidni uspeh tega vztrajnega dela je bila svečanost v pondeljek dne 13. avgusta. Med pritrkovanjein zvonov se spremne Marijine družbenike"z zastavo, čč. sestre, sorodniki in 5 duhovnikov neveste v cerkev, kjer so sklenile zaroko z nebeškim Ženinom. Vsi obredi, na gover gospoda kanonika in dekana Fr. Moravec in ubrano petje, vse to je privabilo premnogim solze v oči. «Zares, to je bil dan, ki ga je naredil Gospod!« Ni bilo tistega plesnjivega svetožalja, češ, sedaj se bodo odpovedale svetu in vsemu, ampak vladalo je sveto veselje in iz marsikaterega srca se je izvil vzdih: «Oh, ko bi bila tudi jaz tako srečna!« — Kakor rečeno: zapisan bo ta dogodek v naših srcih ter nam svedočil, da je pravo veselje le tisto, v katerem se naša duša raduje v Bogu, svojem Gospodu. Vsi udeleženci, cela župnija pa mora., biti hvaležna za ta dan predvsem preč. gospodu dekanu za prekrasne besede v cerkvi in pozneje na «gostiji«,
—	duhovnemu očetu in voditelju gospodu domačemu župnike, čč. sestram, zlasti predstojnici, obema čč. gg. župnikoma-gostoma in vsem, ki so kaj pripomogli k tej lepi slovesnosti. V letošnjem pozdravnem pastirskem listu imenuje pre vzvišen i vladika redovnice posebno gredico Gospodovega vinograda. Ako nas bo doletela čast, da nas bo kedaj obiskal, upamo, da bo zadovoljen z našo šentpetersko gredico, ki je pravkrar vzgojila prvih devet rožic za nebeški vrt. In tebi, tihi samostan, želimo: procvitaj Bogu v čast in v blagor človeštva!
Zgradba državne ceste št. Ilj—Velka—Apačka kotlina je zopet razpisana za licitacijo. Ako ne bo nobena gradbena tvrdka prevzela dela. bo država v lastni režiji pričela z gradbo in bo uporabila v to svrjio tehnične vojaške čete. Nova cesta bo dolga približno 15 km.
Zanimivo ter novo od Sv. Bolfenka v Slov. gor. — Zadnjo nedeljo je imel pri nas javen shod poslanec mariborskega okraja gospod Franjo Žebot. Četudi je bil shod razglašen še le zadnji trenutek, se je vendar zbralo precejšnje število mož in žen različnega stanu in mišljenja iz ust priljubljenega rodoljuba, kako se naj vedejo, v teh težavnih časih. Vsi navzoči so se strinjali v tem: Dasi so za nas neznosne razmere, v katere so nas pahnili gospodje v Beogradu, vendar ne smemo obupati. Naša pravična stvar mora zmagati prej ali slej: dotlej pa bo treba vztrajati in potrpeti. Solnce bo mogočnežem pri vladnih koritih utonilo morda še prej, kakor pričakujemo; kajti ni je sile, ki bi segala do nebes. — Upanje torej imamo, da nastopi za nas po končanem mučeniškem boju za naše pravice blaga doba miru, ko bo mirno in zadovoljno živel brat z bratom v svobodni slovenski domovini. Prisrčna zahvala gospodu poslancu za obisk in pomirjevalne besede. Naše ljudstvo potrebuje v sedanjem političnem boju pobude in tolažbe.
—	Za jesensko košnjo ljubi Bog prav očetovsko skrbi za nas. Kdor je kosil seno zgodaj, ima zdaj krasno in obilno otavo; morda mu zraste črez dober mesec še lep otavek. Toplo solnce in lepi dnevi pospešujejo sušenje in tako roma voz za vozom, težko naložen z lepim zelenim darom Pesniške doline proti kmetskim domovom. Udana hvala dobremu Očetu v nebesih! Ne tako kakor z otavo smo zadovoljni s svetotrojiškimi berači. Cele tri dni pred vsakim romarskim shodom romajo ti resnični in navidezni reveži posamezno in skupno proti Sv. Trojici in nadlegujejo hiše ob cesti. Nazaj grede pa posedajo po gostilnah, popivajo, prepevajo in si pripovedujejo, kje je boljši zaslužek in kje se dobi boljše vino. Zadnjič je takšna lepa družba popivala v trgu od 9. ure zjutraj do 5. ure zvečer. Ti pijani in nezadovoljni berači so postali prava nadloga za naše kraje, tako, da bo treba z vso resnobo nastopili proti tem izkoriščevalcem krščanske dobrosrčnosti.
Blagoslovitev novih zvonov pri Sv, Barbari v Halozah. V nedeljo, dne 2. septembra bo p. n. g. škof tuka j blagoslovil za župno cerkev tri nove bronaste zvonove. Sosedni župljani na svidenje!
šmarskemu Sokolu v album. Ko sem se preteklo nedeljo 12. t. m. vračal iz orlovskega tabora v Št. Jurju, se je dogodila sledeča dogodbica, ki jo naj izve tudi širša javnost: Ko je vlak obstal v Šmarju pri Jelšah, sem izstopil sem se mirno napotil proti domu.
Kar naenkrat pa je stala za menoj gruča mladih šraar-skih fantalinov.. Naankfat stopi tik za mene močen in velikj fant. Ker sem se'hitro .okrenil, sem vicIM, kako mu je iz oči gorela* strast in razbrzdanost. Grozno italijansko kletev zoper Marijo je izrekel tako zaničevalno kot more le nasprotnik-brezbožneš: «Ali bežiš, vrag čukovski?« me je nahrulil. A jaz sem mirno nadaljeval svojo pot, dokler mi ni on stal tik za hrbtom z orožjem. Pospešil sem korak navzlic njegovemu preklinjanju. In sedaj se mi šmarski Sokoli posmehujejo, češ, bežal si pred nami. Če misliš ti, šmarski Sokol, da boš s tem zaprl polet k solncu hitečega Orla, se motiš. Če tudi napadate, mi bomo vstrajali do zmage! Šmarski Orel pa se bo še bolj razcvital kljub vašim črnim nakanam. Mirnega Orla ste napadli, s tem se sedaj hvalite. Mi pa ne napadamo, četudi nas nasprotnik, se ga ne lotimo s surovo silo. Šmarsko ljudstvo je z nami in proti sokolskim orjuncem. Vsa poštena mladina hiti pod peruti šmarskega Orla in to jezi Sokole. Naša orlovska načela stojioj na skali, ki je ne bo razbil šmarski Sokol!
Protest proti kuluku. Iz Rečice ob Savinji so nam poslali v objavo tale protest: Občinski odbor Rečica ob Savinji je na svoji zadnji seji dne 12. avgusta sklenil sledeči protest: Odločno protestiramo proti uvedbi ter izvajanju tlake (kuluka) v Sloveniji. Uvedba kuluka pri nas v Sloveniji je skrajno krivična tudi radi tega, ker mi plačujemo itak okrajne doklade za to, da se ceste popravljajo. Zahtevamo, da ostane v Sloveniji tako, kakor je bila dosedaj navada. Ako pa želijo nekateri južni kraji naše države kuluk izvrševati, ga lahko izvršujejo, samo nas v Sloveniji naj pustijo v tej krivični uvedbi nedotaknjene, ker tlako so delali naši pradedje pred par stoletji.
Lepa slovesnost v Šmarjeti pri Rimskih toplicah. Na praznik Marijinega vnebovzetja se je vršila pri nas redka slovesnost. Priljubljena romarska cerkev Marija Lurd je dobila nov zvon. Krog 8. ure se je zbrala pri kolodvoru številna množica, ki je med zvoki godbe in gromenjem možnarjev po s cvetejm, zastavami in slavoloki ozaljšani cesti spremjlala novi zvon k podružnici na griček. Po blagoslovljenju je zadonel pozdrav domačega pevskega zbora, vlč. g. dekan dr. Kruljc pa je v krasni pridigi orisal pomen zvona, spomin dobrotnikov in živo vero, za katero nas bo novi zvon ogreval. Da se iz našega Lurda sedaj glasita dva zvona, se moramo farani pred vsem zahvaliti vlč. g. zlatomašniku Edvardu Janžek, ki je vkljub svoji visoki starosti pobral darove v bližnji in daljni okolici Nalogo, ki so jo je za večer svojega življenja naložil, je z mladeniško vztrajnostjo izvršil Kot mož je dal cerkvico sezidati, kot sivolasi starček je ostalemu zvonu preskrbel tovariša. — Za novi zvon se je posebno trudil posestnik gosp. Franc Gaberšček, ki je žrtvoval delo in čas, pri nabiran ju prispevkov se ni ustrašil nobene poti in je največ pripomogel, da se je slovesnost tako lepo izvršila. Obema in vsem dobrotnikom: Bog plačaj!
Posnemanja vredno. Iz Cvetkovc nam poročajo: Na praznik Marijinega vnebovzetja se je vršilo pri vzgled-no-krščanski in miroljubni hiši Franca in Klare Her-gula slovesno blagoslovijenje nove spominske kapelice posvečene v čast lurški Materi božji. Ob tej priliki zbrani gostje so nabrali 425 K za dijaško semenišče v Mariboru. Vsem darovalcem v imenu naših dijakov iskren Bog plati!
' Res lep je bil ta dan! Od Marije Reke poročajo: Praznik — Veliki šmaren se je pri nas obhajal letos prav slovesno. Od vseh strani so prihiteli romarji-ča-stilci Matere božje. Topiči, spe M že več let, so se na novo zopet letos oglasili. Lepo okrašena cerkvica je ljubeznivo vabila verno ljudstvo, naj se zateče — pomoči potrebujoč — k Mariji. Med slovesno procesijo je svirala trboveljska godba. Med pridigo se je med drugim opozorilo domače farane, da obhaja njihov duhovni voditelj srebrno sv. mašo in obenem desetletnico njegovega tr.mošnjega delovanja. Popoldan je Mladeniška in Dekliška zveza uprizorila igra «Na dan sodbe«. Prvo-krat se je mnogobrojni mno^ci predočil uspeh gesla: Mladina na plan! Gledalce so igralci prav zadovoljili in so si v svesti, da bodo njihovo stremljenje v bodoče še bolj podpirali. Res lep je bil ta dan. Staro in mlado se ga bode z veseljem rado spominjalo.
Rajni poslanec Urek bi zopet rad rogovilil. Iz Globokega pri Brežicah nam poročajo: Sedaj je bil nekaj časa mir, ker je «Gospodar« zagrozil Ureku, da bode obelodanil vse njegove še neodkrite lopovščine, a sedaj se je zopet vzbudila v njem razbojniško razgreta kri m je začel rogoviliti in lagati po «Kmet. listu.« Kako je bilo v resnici z ono zadevo v «Kmet. listu«, pa hočemo povedati resnici na ljubo v naslednjem: Rajni poslanec Urek blagopokojne Kmetijske stranke se je v nedeljo, dne 29. julija ob priliki volitve v občinski agrarni odbor silno trudil, da spravi v odbor svoje samo-svojneže. Pred volitvijo je agitiral, dasiravno je vedel, da se SLS ni nič pripravljala prej nego zadnji dan. Le nekaj naših pristašev je šlo na volišče, ni čuda potem, da ste, g. Urek, dobili še za enkrat in za zadnjič greben. Omenjenega dne se je vrnil Urek židane volje zvečer domov in se je pobahal proti svoji ženi: Danes sem pa ozdravil na živcih, ker-niso prišli klerikalci na volišče in vam ne bode treba več jesti iz tistega rengel-ca. Ali ste pa, g. Urek, povedali svoji ženi, kako ste. nagovarjali Lenartovo Tončko, omoženo Novak v Bre-zini, naj pride zvečer, ko bo šla k svoji materi v Globoko skozi Laze . . . Tudi vaš brat je ponočeval tako dolgo, dokler nazadnje ni preminul v zaporu ... Prihodnjič še več, da bomo g. Ureku zopet živce uravnali še nekaj o orlovski akademiji v Kozjem. Župansko kozjanskega trga ter kmetje iz okolice izrekajo javno zahvalo vsem orlovskim odsekom, ki so sodelo-
23. avgusta 19231
vali ob priliki prve orlovske prireditve v Kozjem de* 12. avgusta. Orlovski odsek iz Rimskih Toplic nam je s svojim nastopom pri vaditeljskih vajah in z veličastnim pevskim zborom nudil nezaben užitek. Orlovski odsek Pilštanj z naraščajem je rešil svojo nalogo ia-borno. Pilštanjske Orlice so pod spretnim vodstvom bfea hibno izvajale proste vaje. Nastop pilštanjskih Orlic j« bil čisto nekaj posebnega, ker Orlic še v kozjanskim okraju doslej nismo poznali. Najiskrenejša zahvala vsem orodnim telovadcem. Konečno izrekamo zahvalo novima odsekoma v Podsredi in Kozjem, ki sta nam p» dvomesečnem obstoju pokazala nekaj brezhibnih prostih vaj. Odsekoma želimo prav mnogo uspeha in j« bomo tudi podpirali. To je bil prvi orlovski nastop v Kozjem in gotovo ne bo zadnji, ker tudi kozjanski okraj zna ceniti pomen orlovstva.
Lep uspeh našega rojaka v Ameriki. Slovenec Mr. Roland Kuss, zastopnik Jadranske banke pri Fran ta Sakser, Stale Bank v New Jorku je absolviral prvi letnik amerikanske visoke šole z najboljšim uspehom. Kol najboljši dijak je dobil prvo nagrado.
HMMHSaaMKuaiBMaaaiaMSM^^	■'■¡'■oftanak
Bmuüúfflúm.
VINSKA KRIZA IN KAKO JI ODPOMOČI.
(Govor g. R. Košarja na zborovanju Kmetijske družb« v Mariboru.)
Spoštovani! Od vodstva naše slavne Kmet. družb» mi je bila dana častna naloga, da predavam danes ® vinski krizi in kako ji odpomoči.
Mislim, da ni nikogar med nami, ki bi rekel: Vinske krize ni, ker vidimo povsod njene posledice: polna kleti, obupno razpoloženje naših vinogradnikov, ki srn izraža v vinotočih, kjer pomaga sosed sosedu prazniti polovnjake, v neveselju do nadaljnega obdelovanja, kaj še do novih nasadov, v stagnaciji vinske trgovine itd.
Obstoja vinske krize mi torej ni treba dokazovali,, pač pa hočem, spoštovani navzoči, poiskati njene vzroke. Ako vemo za vzrok bolezni, bo lečenje lažje in bolj usjješno. Glavni vzrok naše vinske krize leži v razpadu stare tisočletne gospodarske enote: Avstro-ogr.sk« monarhije. Žile odvodnice v konzumirajoče dežele a? se pretrgale, produkcija pa je ostala in se je morda še povečala. Odtod poplava na našem vinskem trgu. Vete-zanimivo je, da je bivša Avstro-Ogrska glasom statistike bila v zadnjih letih pred izbruhom svetovne vojn» glede porabe in produkcije vina v približnjem ravnovesju. To, kar se je v državi pridelalo, se je tudi porabilo in vsak je prišel na svoj račun: producent, konzu-ment, posredovalec in industrija. Zato je bivša monarhija tudi forsirala produkcijo vina.
Avstrijski del monarhije je vsako leto uvažal ia Ogrske 800.000 do 1,000.000 hI vina, katerega je porabil že za rezanje svojih kislastih vin na Štajerskem, Avstrijskem in Moravskem. Čudno je, da je tehnika, in stoletna praksa znala v dobrih in slabih letinah kon struirati približno vedno isti «avstrijski« lip, ne da bi prišli radi tega v konflikt s strogo vinsko postavo. Na drugi strani pa se je s pomočjo naših kislastih in sladkih ogrskih, banatskih in hrvatskih vin ustvaril fudS poseben tip «ogrskih« vin, ki je tudi našel svoje redtt« odjemalce po državi. Vinska ura je tekla naprej po večstoletni izglajeni poti.
Z razpadom monarhije, te gospodarske enote, pa se je začela katastrofa za vinogradništvo. Poglejmo v Jugoslavijo. Od bivše Avstrije smo dobili vse južna-slovanske vinorodne pokrajine: južni del Štajerski, Hrvatsko in Slavonijo, nekatere vinorodne komitate poprejšnje Ogrske, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino in kot nov del — Srbijo.
Poglejmo na Ogrsko: Od 63 komitatov stare ogrske karljevine (brez Hrvatske in Slavonije) se je ba-vilo 43 komitatov z vinorejo. Po trianonski mirovni pogodbi pa je novi Ogrski ostalo samo 17 neokrnjenih in 10 deloma odščipljenih komitatov, v katerih pa znaša z vinogradi zasajeni areal 211.272 ha, dočim je leta 1914 znašala vinorodna površina vse Ogrske 324.272 ha, tako da je Ogrska na vinogradih obdržala dve tretjini svoje posesti; dočim je vse prejšnje zemeljske površine obdržala komaj eno tretjino. Pri tej razdelitvi pa j« padlo njeno prebivalstvo od 20,000.000 na 8,000.000 in umevno je, da mora tudi imeti velikansko nadproduk-cijo vina in s tem tudi vinsko krizo.
V sedajni Nemški Avstriji vidimo ravno nasprotno: Ta nasledstvena država je izgubila štiri petink« svojih vinogradov. Izgubila je po Stieglerju samo n» Štajerskem 24.520 ha na Jugoslavijo, dočim ji je ostalo v tej deželi samo 3009 ha 88 a. Izgubila pa je tudi Dalmacijo, Istro in vso vinorodno južno Tirolsko, za katere je Pórtele toliko krvavel. Ostale pa so. ji vse konzumirajoče alpske dežele, industrijski centri m velika mesta z Dunajem vred. Ta država mora uvažati vito in sicer znaša povprečni uvoz zadnjih treh let priblia-no 900.000 hI ali 300.000 polovnjakov.
Sedajna čehoslovaška tudi uvaža vino, akoravno je od prejšnje Ogrske pridobila precej vinorodnih komitatov. Rumu ni ja je imela pred vojno 1. 1913 90.080 ha "oric s pridelkom 1,518.883 hI vina. Na izvoz m silila, pač pa se je njen poolžaj sedaj po pridobitvi prvovrstnih kvalitativnih sedmograških vinskih pokrajin Ogrske izpremenil in sedaj išče tudi izhoda za svojo
nadprodukcijo.
Italija, ki je že pred vojno stala v prvi vrsti svetovnih vinorodnih držav, se nove pridobitve vinogradniškega teritorija od prejšnje monarhije menda ne bo preveč veselila in zato skuša pod narodnim plaščem vtihotapiti goriška in istrijanska vina v Jugoslavijo,
tirolska vina pa v Nemško Avstrijo. Da vpliva v največji meri tudi ,na Čehoslovaško, Poljsko in Švico, je umevno. Dosegla je tudi že lepe uspehe, ker je imela ! Se davno jasen pogled črez novi položaj in neorienta-cijo nasledstvenih držav glede vinske trgovine.
Vzrok naše vinske krize torej ne leži v slučajnih dobrih letinah in ker smo pridelali tudi jabolčnik. « Vzrok naših vinskih kriz leži globleje, leži v zgodovini, svetovni vojni in njenih posledicah. Akoravno prizna- I vam, da slučajno ne bomo imeli vinske krize, ako nam mraz uniči vinograde, ali ako nam peronospora in oidij prikrajšata pridelek kakor letos, vendar pa bo vinska kriza stalno ogrožala ravnovesje našega narodnega go- j spodarstva, ker smo postali samostojna vinorodna dr- j žava.
Ker torej vidimo, da so nekatere nasledstvene dr- < zave preobložene z vinom, katero drugim manjka, bi i bilo naravno, da bi v te dežele odvajali naš vinski pre- | bitek kakor nekdaj, ko je n. pr. vsak spodnještajerski vinogradnik imel kakega strica nekje na Srednjem ali Gornjem- Štajerskem, ki mu je prišel vsako leto po vino. Stare žile odvodnice so blie pretrgane po svetovni vojni in na vsaki meji stoji danes finančna straža. Na teritoriju bivše monarh i jih se je začela gospodarska tekma in nekrvavi gospodarski boj.
Čebelarski shod. N svrho ustanovitve zveze po-	ljarstva vobče. 2. Vsak zaveden hmeljar se mora tudi
druznic Čebelarskega društva za Slovenijo se vrši dne	pečati s selekcioniranjem hmeljske rastline. Stari in x
26. t. in. ob 10. uri predpoldne v dvorani okrajnega	neenakovrstniliii rastlinami zasajeni, v nizkih legah ali
zastopa Maribor čebelarski shod. Po shodu predava g.	na močvirnati zemlji se nahajajoči hmeljniki se* naj
potovalni učitelj Jurančič.	n™,c,A ,n	|r - .....-----*--* :---J " '
Dekletom — vrtnaricam in gospodinjam. V zad-jem «Gospodarju« smo obljubili, da bomo začeli objav-
i 11 7 l	r» rt p n H a I* i A I « r\ . -./..», ,. 1 .-» I, .. ^ 1 , 1 ____ 1____ _. . 1 _ _ . " _
ljati za naša dekleta »poučne članke 'glede vrtnarstva in za gospodinje pa glede kurjereje. Tozadevne članke že imamo a smo jih morali za tokrat odložiti, ker smatramo, da je Košarjev članek o vinski krizi za gospodarske razmere še važnejši. Dekleta in gospodinje, torej prihodnjič!
Polletni podkovski tečaj na drž. podkovski šoli v
ppuste m nadomestijo z novimi na močni in rodovitni zemlji. 3. V to svrho si mora vsak zaveden hmeljar že sedaj pred obiranjem v lastnem ali sosedovem hmeljniki! določiti m primerno označiti one rastline, od katerih bo spomladi dobival potrebno število sadik. Hmeljarji, upoštevajte dani vam nauk! — Žalec, dne 20. 8. 1923. — Hmeljarsko društvo.
XX. poročilo Hmeljarskega društva o stanju lunelj-skih nasadov doma in drugod, žatec, ČSR, dne 18. 8. 1923. Od dne 15. t. m. je silna vročina prenehala, podnevi imamo oblačno in bolj hladno vreme, noči so pa
. Ljubljani se prične dne 1. oktobra t. 1. Za vstop je vlo-	j ?a.Yadno{ Prav mrz'c- kar ne pospešuje okobulenje. Za
žiU do 15. septembra na ravnateljstvo drž. podkovske	? ffc^S— 7 b,1Vn vsled tega se
š(;!e v Ljubljani s kolekom za 13 D kolekovL, proš-	i Sl^lTiS
, njo ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovin-	; tvoriti iz cvetja, ostale male. V zdravih, zgodaj obreza
> ski list, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. učno spričevalo,	* i»»^ —	„..a: *„ ------:	-
o. nravstveno spričevalo in 6. ubožni list. Vsako prilogo, če še ni kolekovana, je kolekovati s kolekom za 1 I). Pouk o podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno drž. podporo ter imajo prosto stanovanje; skrbeti pa morajo sami za hrano in učne knjige.
Izvoz krompirja je odslej prost carine. To se je
nih legah se okobulenje vrši še precej pravilno in se
Nasledstvene države, ki so navezane na vinski u- i zgodilo radi tega, ker je letos krompirjeva letina po celi voz, so proglasile vino kot luksus, vpeljale prohibitivno i državi zelo bogata, a bati se je, da bo krompir radi carino ter uvedle protialkoholno gibanje in skušajo se- • vednega deževja segnil.
daj z vso močjo celo z manjvrednimi nasadi necepljenih amerikan kspraviti lastno vinorejo na noge.
Kdo bo zmagal v tej nekrvavi vojni? Seveda naj-hrihtnejši, ki se bo prvi prilagodil spremenjenim razmeram. Rojim se, da Jugoslavija ne bo med tistimi. Tudi Švica je velevažna vinouvozna država, na katero bi se moralo ozirati. Dosedaj so jo zalagali večinoma Italijani, lani pa so jib prekosili Španci. Švica je rabila že pred vojno približno 1 milijon hI na leta Dočim je pred vojno znašal italijanski uvoz tri petine ¡»rabljenega vina, je lani leta 1922 padel na 327.316 hI, med tem, ko je znašal uvoz iz Španije 622.338 hI. In sedaj se vpraša italijanski list «Giornale vinicolo italiana«, v čem tiči vzrok preobrata. Pride do prepričanja, da italijanska vinska trgovina še ni zadostno organizirana in orientirana, za pokončavanje te konkurence. Treba bo, pravi list, da se italijanski eksporterj i prilagodijo svetovnemu vinskemu trgu tako glede kakovosti kakor cene, kajti eksport Italije v Švico si mora zopet pribo-jevati prvo mesto. In pri tem stremljenju gredo Italijani organizirano in sistematično svojo pot. Tako je na primer italijanska trgovska komora letos uprizorila v Curihu od 2. do 10. junija veliko vinsko razstavo, ki je izvrstno uspela. Izstavila je bela in črna vina v sodih in steklenicah, sladka vina, vermut (pelinovec), šampanjec, likerje in konjak. In sicer je razstavila te produkte iz vsake vinorodne province za se, tako, da je bilo 11 skupin. V vsaki skupini pa so dvorile domače deklice v običajnih narodnih nošah. Gotovo je morala biti to pestra slika, tako izrabljajo vse pripomočke. Da, Italijani se razumejo na vinsko trgovino in trgovsko politiko!
Madžari pa so tudi začeli siliti v Švico in kakor vse kaže, ne brez uspeha, kajti Švica jim je nedavno tega, znižala uvozno carino od enega švic. franka na polovico pri h!.. Poleg tega je dovoiila zvišanje dosedanjega mesečnega uvoznega kontingenta od 50 na 70 vagonov. Bo že šlo, pravijo Madžari posebno, ker imajo tudi v Nemško Avstrijo in Čehoslovaško izdaten uvoz. Nemška Avstrija jim je sedaj tudi znižala uvozno carino od 60 zlatih kron na polovico. Da, da, tudi Madžari razumejo trgovsko politiko, kaj pa mi, kojih pregled ne sega niti od Jeruzalema do Gadje Peči? Tudi mi se bomo inor?!.i zbuditi in pogledali po svetu. Da se nismo prej zbudili, si nismo sami krivi, ker do preobrata nam ni bilo treba biti aktivnim na vinskih trgih. Zalo je tudi vsa notranja organizacija našega vinskega trga zaostala. Delali smo dosedaj, samo v zmeri produkcije in dajali nagrade tistim, ki so imeli najlepše vinograde, odslej pa bomo morali nagraditi tiste, ki pridelajo najboljše vino in tiste, ki ga vedno najboljše spravijo v promet.
(Konec prihodnjič).
Stanje vinogradov. Kmetje pravijo, da o bogati letini ni več govora in da mnogi ne bodo imeli niti polovice lanskega pridelka. V mnogih goricah je nastopila peronospora po grozdju, pa tudi oidij (pepel) se je prilcazal v večji meri. Od peronospore napadene jagode počrnijo in odpadejo. Ker je bilo v cvetnem času deževno vreme, je grozdje nejednako odevetelo in kaže po 2 do 3 vrste jagod. Lani je bilo že na veliko mašo vse grozdje mehko in samo poznejše deževje je oviralo zadostni razvoj sladkorja, letos pa se ob tem času najde le tuintam kaka mehka jagoda na ranem grozdju. Ves avgust in september bi moral biti vroč in lep, da bi se zamujeno še popravilo. Ker pa postaje za vsakim dežjem precej hladno in so tudi solnčni dnevi že krajši, noči pa daljše, ne upajo vinogradniki na kako boljšo kakovost vina in pravijo, da bo lanski letnik še prišel dobro v promet. Zato so vinske cene pri nas in na Hrvatskem poskočile za 1—2 K. Pod 20 K za liter ni zlepa dobiti lanskega letnika. Letnik 1921 je postal zelo redek in stane nad 45 K.
Vinogradniki, ne prenaglite se! Toča in trtne bolezni so letos ugonobile na Slov. štajerskem približno polovico vinogradov. Letošnja vinska letina bo silno borna. Cene lanskemu vinu rastejo. Svetujemo vinogradnikom, da so pri prodaji vina pazljivi. Prihodnje le to bo gotovo veliko povpraševanje po starih letnikih. Isto bo s sadjevcem, kojega letos ne bo skoro nič.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 16 konj, 7 bikov, 148 volov, 389 krav in 6 telt. Skupaj 566 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 14. 8. 1923 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže D 15 — 16.25, poldebeli voli 12.50—15, plem. voli 9.50—11.50, biki za klanje 12.50—14.50, klavne krave debele 12.50—13.75, plemenske krave 10—12.50, krave za klobasarje 8.25—9.25, molzne krave 9.50—12, breje krave 9.50—12.50, mlada živina 9.75—14.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso 24 do 27 D, meso od bikov, krav in telie 21 do 22 I), telečje meso 24 do 27.50 D, svinjsko meso sveže 35 do 40 D, povsod za 1 kg.
ŽITNI TRG.
Vsled velikih ponudb so cene pri žitu zelo padle. Trgovci so vkljub padcu cen niso veliko nakupili, ker računajo še z nadaljnim padcem. Zlasti izvozničarji niso nič kupili, ker se za današnje cene, ki vladajo pri nas, dobi povsod v inozemstvu dovol j žita. Zato pa bo nujno jx>trebno, da bodo prodajalci vsled obile žetve cene toliko znižali, da bo mogoče preostanek izvoziti. Izvozu bi seveda prav prišla namera vlade, da zniža carino pri izvozu žita. Potem bi pa cene žitu pri nas še poskočile. Tako pa radi visoke carine in previsoke žitne cene pri nas že konkurira inozemska moka, zlasti italijanska v Dalmaciji. Dasi je ta moka neprimerno slabša od naše, je vendar nmogo cenejša ter jo zlasti revnejše prebivalstvo kupuje. Trgovcem, ki še imajo stare zaloge naše moke uvažanje italijanske moke zelo škoduje. Zato zahtevajo ti zvišanje carine pri uvozu. Vlada bo na vsak način morala nekaj ukreniti, ali da pritisne na vojvodinske kmetovalce, da cene žitu znižajo, ali pa da znižajo izvozno carino, da bodo cene žitu padle ter bo mogoče preostanek žetve izvoziti.
Pšenica: V začetku preteklega tedna so jo prodajali bački in sremski kmetje po 360—362 D, koncem tedna pa je že padla na 320—325 D za 100 kg. Bosanska in srbska pšenica, ki je istotako dobre kakovosti, pa je bila cenejša.
Rži se je malo prodalo. Cena 275 D za 100 kg, postavljeno na postajo v Bački.
Oves je v ceni znatno padel. Posebnega povpraševanja po njem ni bilo. Cena v začetku 315 D, poznejč pa že 265 D za 100 kg.
Za ječmen je bilo malo kupcev. Jari ječmen se je prodal po 287 D, zimski pa po 250—262 D za 100 kg.
Koruza. Vsled zadnjega dežja so nasevi koruze v zelo dobrem stanju ter pričakujejo poljedelski krogi odlično žetev. Zato pa tudi nihče ne kupuje velikih količin stare koruze, ker pričakujejo vsi, da bo z obiln-i žetvijo nove koruze padla cena tudi stari.
Nekoliko koruze se je ipak prodalo po 260 do 300 dinarjev.
Moka. Kupčija zelo miruje. Zlasti manjši mlini -z moko slabše mele ne morejo svoje zaloge prodati, pa se radi tega nahajajo v jako neugodnem položaju. Cena za nularičo 590-^600 D za 100 kg.
Za otrobe je bilo precej kupcev, ker se zadnje čase izvažajo posebno v Švico za krmljenje živine. Cena sku paj z vrečami za 100 kg 125—160 D.
Lesni trg. Na zagrebški lesni borzi so bile cene (v dinarjih) lesa v času med 1. in 15. avgustom sledeče: hrast'I. vrste 1900—2000, II. vrste 1400—1600, hrastov les za furnire 2400—2700, hrastove deske do 5 cm obrobljene 1500—2000 D, hrastove deske preko 5 cm 1600 —2600, doge za sode 1000 komadov 15.000, bukovi plohi I. vrste 300—400, iesenovi plohi 1. vrste 500—700, mehki les tesan 350—450, inehki les rezan 600—700, brzojavni drogi: hrastovi 50—70, smrekovi 40—60, železniški pragi: hrastovi 60—80, bukovi 40—50. Drva ' za kurjavo, mešana vagon 2400—2700 D. Lesno oglje, bukovo, vagon po 12.000 —14.000 D.
Vsem hmeljarjem! Hmeljarsko društvo opozarja vse hmeljarje na sledeče: 1. Vsled preobilnega, posebno dušičnega gnoja in morda tudi vsled izvanrednih vremenskih razmer je letos zraslo v poedinih nasadih nekaj prav dolgih, deloma tudi z listi obraslih kobul, za katere kupci ne marajo. Takšnih kobul ne mešajte z drugimi, lepo doraslimi kobulami, ker Vam pokvarijo ceno vsega pridelka, če se med 10 kobulami nahaja le ena dolga, bo kupec določil ceno po dolgi, ne pa po ostalih lepih kobulah. Sortiranje hmeljase torej vedno obilno poplača in obenem povzdigne ugled našega hme-
|
primerne stroškom. Glede množine letošnjega" pridelka ostane pri naši zadnji cenitvi, to se pravi, pridelali bo-j ino blizu eno tretjino lanske množine. Plačuje se do i .'1050 ČK za 50 kg hmelja iz leta 1922. (1 čK = 2.8125 D, * 1 kg hmelja pride torej na 686.24 jK.) Končno razpoloženje na trgu je mirno, cene čvrste. — Savez hmeliskih društev Žatec.
Odredba glede inozemskih vžigalic. Uprava držav-nilirnonopolov poziva glasom' «Uradnega lista« št. 71 ex 1923 A'se trgovce z vžigalicami, da se imajo vsled prepovedanega uvoza vžigalic razprodati do dne 31. decembra t. 1. vse vžigalice inozemskega izvora. Ako se bodo po preteku tega roka še našle v kaki trgovini inozemske vžigalice, se iste kot vtihotapljeno blago odvzamejo, na kar se opozarjajo vsi prizadeti trgovci.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 94—95 din., 100 francoskih frankov stane 530—535 din., za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1337—0.1347 din., za 100 če-hoslovaških kron 281—282 din., za 100 nemških mark 0.0017- 0.00175 din. in za 100 laških lir 410-412 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 5.80 cent. (1 centim je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost dinarja padla za 5 točk.
IZKAZ DAROV ZA DIJAŠKO VEČERJO v MARIBORU
od konca marca naprej.
V denarju:
Deželna vlada v Ljubljani, oddelek za socijaluo politiko 5000 D, kaplan Josip Krajnc 1000 D,' namesto venca na grob prof. Verstovšeka so darovali: dr. AL Ju-van, 500 I), Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru 500 D, Zadružna gospodarska banka 500 D, Zadružna zveza v Ljubljani 500 D, okr. glavar dr. Srečko Lajnšič v Mariboru 125 D, inž. Šturm na gradu Bogen-šperku 100 D, v celotnem torej mesto vencev 2225 D. Marijina družba v Slov. Bistrici razun živil še v denarju 223.75 D. Ob priliki blagoslovljenja novega zvona pri Damišu v Grušovi, župnija Sv. Peter pri Mariboru) se je nabralo 205.50 D, Na gostiji Franca Hujsak in Julijane škrobar 200 D, Fr. Slana, kaplan pri Sv. Rupertu nad Laškim je oddal 180 D, Pri g. Janezu Rozmanu, županu v Šratovcih so nabrali ob priliki blagoslovitve novega zvona za vaško kapelico 160 D. Vaupotič Franc, kaplan v Ormožu 150 D, Od Sv. Tomaža pri Ormožu je prišlo 115 D. Na sedmini Matjaž Srnogavc v Tinju se je nabralo 101 D. Neimenovan iz Ruš daroval 100 D. Župnik Janez Rozman v Zavod-nem 87.50 D. Na gostiji Cirila in Ivanke Lasbaher pri Sv. Juriju ob Ščavnici so nabrali svatje 79 D. Kaplan Anton Sunčič nabral pri blagoslovijenju štelcerjeve ka pele 75.75 D. Na gostiji Anton Guček—Ana Jurkošek v Svetini gostje nabrali 52.75 D, Dekan Josip Cerjak v Slov. Bistrici 50 D. Narodni poslanec prof. Vesenjak 50 D. Upravništvo «Glasnika« odstopilo darove za kruh sv. Antona 40 D. Župnik Sinko, Sv. Lovrenc v Slov. gor., poslal razun živil še v denarju 30 D. R. P. v Mariboru daroval 10 D, G. Polak 5 D.
V živilih.
Dekliška zveza pri Sv. Benediktu v Slov. gor. druga pošiijatev: 10 vreč krompirja. Iz Ormoža 8 vreč * krompirja, 1 vrečo fižola, 1 vrečo koruze. Župnik Sinko, Sv. Lovrenc v Slov. gor.: 3 vreče krompirja, 1 vrečo koruze, 1 vrečo pšenice in nekaj masti. Studeniški samostan: 2 vreči krompirja. Gselman Peter iz Bohove eno vrečo krompirja.
Dr. Fr. Lukman, vseučiliščni profesor v Ljubljani je odstopil Dijaški večerji večjo zbirko knjig, za katere bode blagajništvo izkupilo okoli 330 D.
Prvo leto Dijaške večerje je preteklo, a društvo mora že sedaj misliti na prihodnje leto in se vsem p. n. cenjenim bralcem tudi zanaprej priporoča. Za dosedanje darove se najprisrčneje zahvaljuje. Poročilo o 1. letu Dijaške večerje bode kmalu sledilo. — Opetovano se opozarja, da Dijaška večerja in Dijaška kuhinja nista istovetni. Prva ima svoj sedež v Cirilovi tiskarni.
Blagajnik Dijaške večerje v Mariboru, Cirilova tiskarna.
Zobozdravnik dr. F. Kartin, Maribor, Slovenska ulica 9, od 28. avgusta naprej zopet ordinira.
Molitvenik, najlepši in najcenejši, je dr. Zdešarjevo «Navodilo za pravo pobožnost do Matere božje.« — Cena vezanemu izvodu šest dinarjev po pošti en dinar več. — Dobi se v TISKARNI SV. CIRILA v Mariboru, pri Slogi v Ljubljani na Poljanskem nasipu 10, in po drugih knjigarnah. Kdor kupi skupaj vsaj 10 izvodov, doki 15% popusta.	660



t wmmmmmmmmMmmmmmmmmmmammm,
Cerkveni zvonovi iz Bohler-jevega posebnega jekla.
------I	...................... .....................I II Ml...............................................III Ml «I■■II .......■■!■■■■—......—milili.....................III.....................mil,............lili
OgMto si od 1» do sentemferm 1923 naše
na graškem Jesenskem vzorčnem s<
■ (skupine 5)
Jeklarna Kapfenberg bratov Bohler in dr. d. d., Ufien, I., Elisabethstrasse 12
C
MALA OZNANILA.
dijaki se sprejmejo na sta- Travnik z otavo vred se pro-tvanje in hrano. Zagata ob ti >. Lorber Feliks, Polička 887 vas 47, Jarenina.	874
novanje
Tržaški cesti št. 1.
Na stanovanje in hrano se sprejme več dijakov boljših kmečkih rodbin z vso oskrbo. Na razpolago tudi glaso-vir. Dijaki bodo pod osebnim nadzorstvom gospodinje. — Vpraša se Grajski trg št. 1.
Dva dijaka gimnazijca iz 4. do 7. razreda iz poštene kmet ske hiše se sprejmeta na lira no in stanovanje. Vzame se tudi po dogovoru živež v račun. Naslov v upravništvu tega lista.	889
Pride« in močen učenec se takoj sprejme pri I. Bohm, umetni mlin, Fram. 878 2—1 Eno ali dve učenke iz dežele se sprejme na stanovanje in hrano. Zdrava zračna soba. Naslov v uredništvu. 890
Učenka 14—16 let stara, s primerno šolsko izobrazbo, pridna, delavna, poštenih sta rišev, se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga. Pisma je nasloviti pod «Pridna« učenka na upravništvo «Slov. Gospodarja.«	893
Učenca iz poštene hiše, ki i-ma veselje do trgovine sprej me Jožef Farkaš, trgovec z mešanim blagom pri Sv. Juriju ob Šč.	871 2—1
Organist, zmožen voditi večje zbore, išče službe s 1. 11. Ponudbe na upravništvo pod «Organist.«	894 2—1
Mlad izueen vrtnar in vini-čar išče službo. Naslov v u-pravništvu.	877
Trgovski pomočnik, manufak turist, se sprejme v veletrgovini Ed. Suppanz, Pristava. 876 3-1
Dva Eodarja za izdelovanje sodov in kletarstvo sprejme takoj Fric Zemljič, Ljutomer.	881 2—1
Sprejme se takoj priden hlapec k enemu konju. Plača in hrana izvrstna. Upraviteljst-vo hiralnice v Vojniku. 870
Sprejme se na srednje posestvo majorja, ki razume vsa poljska dela in ima nekaj delavskih moči. Več se izve v upravi.	847 2-
Izjava. Podpisana preklicu-jem tem potom vse žaljivke, ki sem jih izrekla dne 30. 7. t. 1. poštnemu slugi J os. Velita ter se mu zahvaljujem, ca n nastopi sodnjskega pota proti meni. Marija Gorjup.
Dve vinogradni posestvi, obstoječi iz 9 oralov zemlje, poleg gozd, tri njive in sado-nosnik, so proda skupaj ali pa tudi vsako posebej. Letošnja trgatev okoli 40 polov-j lijakov, se na željo proda zra ven. Posestvo leži v Spodn. Jakohskeia dolu. Več pove gostilničar Ketiš tam. 3-
Posestvo v Gor. Ložnici, pet oralov travnika, 4 orale njiv, s hišo, se da s 1. novembrom v najem ali se proda, — Viljem Abt, Maribor, Kejžaneva ulica 8.	&i(J 2—1
Izjava. Podpisani Jak. Kram bergar, viničar v Podgradju, obžalujem vse žaljivke, izrečene g. Alojzu Crček, oskrbniku v Stročji vesi, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Jakob Krambergar.
Več vagonov hrastov še stoječih se proda. Vpraša se pri g. Potočniku na Pragerskem.
Dobroido&a trgovina z mešanim blagom s stanovanjem se zavoljo družinskih razmer takoj po ceni proda. Vpraša se v upravništvu.	897
V najem se vzame mlin z ža: go ali samo žaga. Prevzame se tudi posestvo na več let. Naslov pove: Ornik Andrej, Wildenraiuerjeva ulica 16 v Mariboru,	896 2—1
is
S JAKOB MfiTZUH, Piuf
K® £@&»iS4N3»S*- ©«©Et8©
LES
orehov in jesenov kupuje
M. OBRH»
električna žaga
Maribor, Tftttenbaehova ali« 792 10-
Jajca so draga, meso je drage, -:,to uživajte tete«, ki so enako redilne, kakor meso. So cenejše, ker se zelo nakuhajo.
Od naš'h vrlih gospodinj je odirano, da se pri nas uporablja domači izdelek, kakor so «Pekatete«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.
NA DEBELO!
NA DROBNO!
Proda b« i Kini mlin na stalni močni vodi, pekarna z fcranjarijo io gospodarsko po slopje z svojo električno lučjo, štirje vrtovi. Proda se pekarna z dvema vrtoma tudi posebej. Pridela se ll hI vina in 28 hi jabolčnika. Košnje za eno govedo, cena ugodna. Naslov v upravništvu. 713
Kupim razno orodje (tudi stroje) za ,vezanje knjig. Orodje je lahko r:,Lijeno. Naslov pove upravništvo «Slov. Gospodarja.«	824 5—
KUPUJEM
po najvišji dnevni ceni rezane iu izpadene lase.
IZDELJUJEM in prodajam kite in vsa lasna dela	j
M. F e tli ch- F r a ni;! j e i m, česal-ni salon za dame. Maribor, ' Stolna ulica 2. 833 10- j
»©*©&©■© ©• J©fi® £©i©
g	Opekarna	|
• IAK0B MATZUN, Ptuj |
©se«©B®z;©ssi©*©s©a©*»
w *	w I
fm% opeke g f
vseh vrst ga|;
• ®
« %»*ai!©ss©3i©B©n©£ » ©h©	eai
» «aa	■ i
i S Apno m i
©»9u»w£»mmmmm>;: 1 » £„■; fi> S»	©v
Cement S*c.
M KI	W l
«E®	©Site
R «©£©B©K©©£©3©fg©a *
mm»	©»«-'
K ®	*ti
pž I Premog B m
MS	«B
Opekarna	®
Uiodtn nakup
vsakovrstnega papirja, knjig, zavitkov, tiskovin, šolskih in pisarniških potrebščin. — Venci, šopki in vse potrebno za izdelovanje umetnih cvetlic.
Pregrin jala za umrle in okraske zaTakve. Različne gumbe in okraske za obleke, sukanec, bombaž, volna, svileni in bombaževinasti traki. čipke in svilo.
Ženske in moške nogavice, predpasnike, srajce, naramnice, kravate, nahrbtnike in čevlje v vseh velikostih.
Raznovrstno galanterijsko in drobno blago, kakor krtače, kremo, milo, zrcala, nože, britve, škarje itd.
Velika zalega kopit in drugega orodja za čevljarje.
Vedno sveže strune za gosli, citre, tamburice in kitare.
Krajerae zastopnike
v vseli, krajih Štajerske, Koroške in Prekmurja proifi visoki proviziji sprejema francoska zavarovalna družba
V U N I O N.
Ponudbe na: Glavno zastopstvo francoske zavarovalne družbe L Union za štajersko, Koroško in Prekmurje — «Korolan« trgovina s prometnimi in gospodarskimi potrebščinami, d. z o. z., Maribor, Gregorčičeva ulica i.
Priporočam se -3 859
J. N. PETERŠIČ V PTUJU.
Vinogradsko zemljišči
> Podlehniku pri Ptuju
v skupni izmeri 4 oralov, od tega 1 oral prav rodovitnega vinograda s poslopji (gospodarsko poslopje s stiskalnico in viničarija) s trgatvijo vred se proda. Pojasnila v pisarni notarja Strafella v Ptuju. 882 2—1
t
oslaniev les
kakor običajno razžagana na 120 cm dolga in od 10—30 cm debela drva kupuje po dnevni ceni lesna tvrdka
Ernest Narinc, Celie
(pisarniški lokali so od 15. julija v lastni hiši Zrinisko Franlcopanska ulica 4, tik mestne šole).	846 3—1
Lovci pozor!
Prej ko kupite municijo, napravite samo en poskus in prepričali se bodete, da se dobi dobro in po ceni blago tudi pri domači tvrdki
Anton Brenčic
trgovina z lelesniss®
ti Ptuiu«
**««««« J3S. VRHNJE!
m
(Bivša graškp mitnica)
¡MjaPs.rac.25 QELJE
-T*afw»>
priporoča svojo bogato zalogo daritaftlcov do tiačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in is vršuje vsa popravila točno in solidao.
Zagmoistei
za poinojarmenik, zelo dobro izvežban z dolgoletno prakso, zanesljiv, se sprejme proti dobremu plačilu, dobi tudi stanovanje, prosto kurivo, luč in vrt. Oziralo se bo le na prvovrstno moč. Samo pismene ponudbe na Ivana Rojs, Ormož.	7fi8
najboljši materija! za pokrivanje streh. - Prevzamem tndi črno-
polmvaška dela, strehe iz lesnega cementa in strešne lepenke. Skladišče:
HflKS USSflR. Maribt
Gregorčičeva «1.17.
OHMBEHBasaBBgSS
liEszraKBsajEEaaBa

CEMENT
oailcl (trsvérse) vedno v z» iogi in * vsaki množini tsr nnj j nižji eeiii pri
Franc Drofenik, Poljčane i 14 431
Priznano najooljše
seklenske Éos^
(HOUensensea) >ri|ioro&c zaiožiaik in umopio Ujs te «UKmke z& jcgosUvijt rdka F. S. Ékrabas:, ViSnji £or». Preprodajalcem ngodn« tenel	11-15 533
:: Inženerska elektrotehnično podjetje :: Poiivalnik« Zavaršitfk in Saks
«eksandrova c.44	Tržaška cesta 8
Brzojavi: «ELEKTRA« Maribor — Telefon štev. 460
naznanjata. cenjenemu občinstvu in svojim cenj. dosedanjim naročnikom, da smo se v eno tvrdko združili ter uredili najmodernejšo! delavnico na Tržaški cesti 8 in prodajalno na Aleksandrovi cesti 44. Izvršujemo vse vrste elektrotehničnih del, gradnjo elektraren omrežij in daljnovodov, inštalacijo hišnih naprav itd. Motamo na novo vse vrste elektrostroje, transformatorje itd. Poslužujemo se najtrpežnejšega blaga in najboljših predmetov.
Prosimo za nadaljno zaupanje ter se priporočamo. — Vsako delo se solidno
izvrši ter se jamči zanj.
Kaa«
SPODNJEŠTAJERSKA
isjiiimna posojilnica
T MARIBORU, STOLNA ULICA štev. 6, reg. z. z n. zav.
obrestuje od 1. avgusta 1923 navadne hranilne vloge, katere se zcrnore vsak čas dvigniti, po
StalnejŠe vbge po dogovoru.
SV INJEREJ A
daje le tedaj dobiček, če bena svinja ne zboli.
©baliskovc kapljic« za «vi«j» «Sussanol«
(iz lekarne pri «Obelisku« v Celovcu) učinkujejo in zavarujejo pred zgubo.
mü
T* dokazuj» tisoč zakvalaik pisei».
Izborao sredstvo proti kugi.
V steklenicah po 7 ».
Glejte na varnostno zaawk» «Obelisk.«
Glavna nhm za SHS: Ukama „Pri zamarcu" K. mf, JWR!W«.
TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU
PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVEN IKE:
a) Za otroke Xvöfc. uc. p« Din. 27. 36. 39 U 40, Rajdti gkaavi po Dk. 3«. 50 h JI fVijtfelj otrofti p« Din. 6.50 k 7.50, iCljačak aeka&i p* Din. 29, 30. Angeli ruA p» Dia. M.
b) £* odrule 3»«omiia pa Din. 15. 22. 25. Pntažai krii t j a« p» Din. 12. Cdčeaa Marija p« Dim. M. 48. iS, Mari)« rarkinja po Din. 10, 36. Sv. Alojzij po Din. 15, 34. NcImm. aal Jon po Dk. 42. Shfa za dalo po Hm. 15. 22, 10. Sv. ara (rclik. £Hw) Din. 12. I», 39. Mali dakovni zaklad (raüka fck.) B 12, Morija Kraljka po «a. 42. VfB «c pofaožnib noli t» pm Din. 10,
Venec pobožnih petni &m. 19« Sv. Pum«, Evaagelji b Dajanja
lav pa Din. 10. K vilkn trcal Pesmarica (zl. dr,j B. 19< Premiil je vanja za cala lato L k II. ¡¿«1. Din. 32.
Dražba vediega čeičaaja. 2 aoiitvaai Din. 3.
Kratko navodila za poloikoil H. I,
Kraljica uc Din. 9. Vir fivljaaja Din. 18.	' ^
Dola popoka Dim. 20. Dola (pokorna Dim. 20. Bog nad aaari Din. 12. " Večno življenj« (idola afer.) Din. 24,
(zlata olr.); Sli Slava Gospoda Din. 16. Nebeška krasa L in IL dal 15, \ Priprava na oiit Din. i 6.
OOOOi

Zahvala.
Ker nam, presunjenim globoke žalosti in tuge nad izgubo naše blage in nepozabne raznice, hčerke, sestre in svakinje
Marij« Sem a
katera je dne 6. 8. 1923 po kratki in mučni bolezni, kot članica Marijine družbe mirno v Gospodu zaspala, ni bilo možno se osebno in dostoj no zahvaliti, izrekamo te mpotom najsrčnejšo zahvalo: preč. duhovščini za slovesno spremstvo rajnice iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Kancijanu; g. kaplanu iz Petrove Al. Zdol-šek za nad vse ginljivi govor, ki ga je imel ob grobu rajnice; g. kaplanu Granfola iz sosednje župnije Griže, in usmiljenemu bratu Aleksiju iz naše vasi, katera sta duhovnemu spremstvu iz prijaznosti prisostvovala in sprevod rajnice k zadnjemu počitku še bolj poveličala.
Hvala tudi vrlim našim dekletom-sovaščankam za nebrojne vence in šopke, katere ste polagale ob krsto rajnice, kar dokazuje, da ste njo kot tovarišico ljubile in spoštovale.
Vsem sorodnikom, sosedom in ostalim, ki ste st pogreba v tako mnogobrojnem številu udeležili.
Tužnih in nemih src smo občudovali krasen sprevod, ki ste ga z Vašo prijaznostjo in blagodarnostjo pripravili naši nepozabni in s tem izrazili Vaše iskreno sožalje.
Srca pretresujoči nagrobni govor, častno duhovno spremstvo, mnogoštevilni venci in šopki ter mnogobroj-na udeležba ob priliki pogreba nam je dajalo uteuo in lajšalo bol nad izgubo naše drage rajnice, vsled čegar se Vam vsem skupaj najiskrenejše zahval ju jejmo.
Žalujoča rodbina Seme.
PMIM
WMB
Hamtouri—Aaiirika Liniji
In
United Aairini Lines Ine.
Pw M ■
w&ßm* m» '
Mijalks
SIMON KMETEC, UU11MM
Kolodvorska ulica štev. 26.
Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna po jasaila in prodaja vozne liste.
Odkod 4« i.juhljan« v««ki teden.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
ZAGREB
„B" Cesta pri državnem kolodvora
ZAGREB
PodraMice: Beograd, Balktntka ulica 25, — gniak: Jovo Oj. tvoževlč, Karollnka c. 1M. — Split: Ante Buič, Dioklecijanova obala 13. — Grmi: Ivo Lovričevič — Bitolj: OJorgjfl J. Dlmltrljevfč ft Komp. Bulevard Kralja Aleksandra 187. — Val Bečkerek: Duian Ll.
Mihajlovic, Trg Kralja Petra 4.	Me
Painlke do Hs^urga sersaila družbes) uradnik
üMrltóNi s
tovarna umetnega
SKRIIJA IN
uektrarna,
DRUŽBA
zo.z aj
Hi
I^raii Stni pi, Celje
priporoča svojo bogato ralogo steklene io porcelanaste posode svetiiljk, ogledal, okviijev, raznovrstnih šip itd.
3iTaJsolId.xi©3iše cene in točna, postrežba»
Najboljše inserirate
i v v „Slov. Gospodarju"!
Tovarna kmetijskih strojev in livarna železa
J- PFEIFER ml,, Hoče ppi Mariboru
Izdeluje: mlatilnice za roko, vitelj in motorno moč, viielje za 1 in 2 konja, vejalnice, sla-inoreznice, sadne mline, brane za travnike, reporcznice itd. Železno opremo za žage, ve-nccijanerce vseh vrst, cirkularne žage, trans-misije, vse litvine iz železa in kovine.
Popravila vseh strojev in motorjev. Postrežba točna, zmerne cene.
Oglejte si meje Izdelke v mariborski razstavil
LJUDSKA POSOJILNICA ¥ CELJU
— pri »BELEM VOLU'
«prejema hranilne vloge in jih obrestnje počenši s 1. jidijem 1923 po:
6% Bf3Z ®dp®Vedi, • 7s% P^tl enoaeeečnl odpcvedl,
7% trimestni «dpovedi, 7 V,% proti šeetmesečni odpovedi, 8% preti enoletni odpovedi
od dnevi vlege do imvz dviga» Rantni in isvalidisi davek plačuje
posojilnic sama,
. u*m m. iJ*—*— ^-.-..-. «.«—'■■■■ ,i. ■ i. ■ . — -
Tudi VI se boste prepričali, d» je v Vašo korist, ako si ogledate najprvo
velikansko mamifakiurno zalsflo
trrdke
Aioiz monnm
irfNl Mmi"
CELJE, GLAVNI TRG 9
pre dno kupite oblačilo. Stalno velika zaloga vsakovrstnega inozemskega oblačilnega blaga.
Za obilen obisk ae priporoča Alsjz Drflfenlk.
V
I
V
Z N
0

Na. débalo!
tO feSng<
Na drobno!
Manufakti
po najnižjih ceaih tvrdki
Pršimo ulica SI 17,	586
Na drobno l	Na debeio!
as vedno le najboljše in najceneje za domačo potrebo vsakovrstno mannfakiorno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KIROL WOR§CH
Maribor, Gosposka ulica. lO.
! t !Perje za postelje! ! !
Somišljeniki širite naše liste!

Zahvala.
Svoje cenjene odjemalce vljudno obveščam, da sem prodal svojo dolgo let obstoječo trgovino s kolonialnim biagom, moko in deželnimi pn-delki v Mariboru, gospodu Milošu Osetu, ki bo isto v enakem obseeu, kakor do sedaj, pod imenom
M. Zieglerja nasl. Miloš Oset
še nadalje vodil.
Za meni izkazano zaupanje se najvljudneje zahvaljujem in prosim., da isto ohranite tudi mojemu nasledniku, ki ga najtopleje priporočam.
Priporočilo.
Vsem svojim cenjenim odjemalcem in gg. trgovcem naznanjam, da sem prevzel staro, dobro vpeljano trgovino g. Matiia Zieglerja v Mariboru na Glavnem trgu, katero bom v istem obsegu pod imenom
lieglerja nas!
9
trgovina s kolonialnem blagom, moko in deželnimi pridelki na clebeio dalje vodil.
Vse dosedanje cenjene odjemalce prosim, da mi izkažejo iste zaupanje, kakor so ga mojemu predniku in se priporočam
Z odličnim spoštovanjem
z odličnim spoštovanjem
Matiia Ziegler. x
mam
Miloš Oset.
h, /
Zadriižna gospodarska banka
Podružnica v Mariboru.
krnim *se binčni puste ualkRliiitanie. — Nalviije abrestsviiie »Iti m kaHHc« i» « kkrnm račsns
Izpltia vsako vloao na sahtovo takoi v gotovini.
PoeblaKaiil prediialic sraik driitm razredna iolarlja, H
k Jk	^


iri^JflMLO.
Svojim cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da je kot družabnik vstopil v mojo tvrdko g. Jos. Kamičnik. — Podjetje bodeva odslej vodila v vetjem obsegu pod firmo
MASTEH 4- KARJVMČ3IM
ter prosim, da cenjeni odjemalci dosedanje zaupanje in naklonjenost ohranijo in prenesejo na novo tvrdko. ■
Z odličnim spoštovanjem	M?KAJ¥C MASTEM,
ntannfakturna trgovina, Maribor, Glavni trg M.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Slov. Gospodarja.