GLAS
LETO XX. ŠT. 40 (954) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 15. OKTOBRA 2015
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Večkulturnost in
medkulturnost
  naslovu omenjeni tematiki, ki sta v sodobnem
času vse prej kot neaktualni, je v vrstah naše na-
rodne skupnosti veliko težje načenjati. Najbrž
zaradi dejstva, da je sam obstoj naše stvarnosti ute-
meljen na pojmih, kot so narodna pripadnost, na-
vezanost na prostor, zvestoba jeziku, zgodovinske-
mu izročilu in še bi lahko naštevali. Našteta dejstva
posameznika in skupnost velikokrat pogojujejo do
take mere, da se je tega pogojevanja pravzaprav zelo
težko otresti. Izkušnje pa venomer kažejo, da je vsa-
ko tabuiziranje nesmiselno. Čeprav se morda
večkrat lahko zazdi, da se z rušenjem mitov odpira
prenekatera Pandorina skrinjica, sem prepričan, da
se v tej marsikaj kopiči tudi in predvsem tedaj, ko
bi to želeli zakriti.
Za uvod naj napišem, da spodbudo za ta zapis dol-
gujem prof. dr. Vesni Mikolič s Fakultete za huma-
nistične študije Univerze na Primorskem, pri kateri
sem letos spomladi v sklopu študijskih habilitacij
za poučevanje na višjih srednjih šolah med drugi-
mi hodil tudi na njena predavanja. Naslov predme-
ta se je glasil Didaktika slovenske književnosti, pre-
davateljica pa je med srečanji, ki so marsikdaj po-
stala prava debatna delavnica, velikokrat naglaševa-
la medkulturni pristop k poučevanju, ki je danes
še kako aktualen, posebej pri nas. Prof. Mikoličeva
je namreč trdila, da se samozadostnosti oziroma et-
nocentrizma enostavno ne moremo več iti, saj je
vsak tak poskus slej ko prej obsojen na to, da se – z
manjšo ali večjo kolateralno škodo – sesuje vase.
Preden nadaljujem, moram seveda bralcem razčle-
niti oba pojma, ki sta ključna za razumevanje tega
izvajanja. Izraz večkulturnost (tudi multikultur-
nost) je družbena danost, ki se pojavi tam, kjer na
istem prostoru sobiva več kultur. Tak primer lahko
zasledimo že v Svetem pismu, in sicer pri gradnji
Babilonskega stolpa.
/ str. 9
Primož Sturman
V
Foto Manuel Demori
  G. Valter Milocco
“Nismo klicani, da bi ljudi
spraševali za osebno
izkaznico...”
POGOVOR 
  prašanje beguncev na Go-
riškem še vedno buri duhove.
V nedeljo je o našem mestu,
skozi katerega prihajajo na Zahod pre-
ko Balkana zlasti Pakistanci in Afga-
nistanci, pisal celo dnevnik Corriere
della Sera. Skozi ta “italijanska vrata”
naj bi jih šlo že na tisoče. Vsaj 500 jih
je ostalo, piše dnevnik. Precej jih je v
središču Cara v Gradišču, okrog 150
jih je v nekdanjem samostanu sester
Previdnosti Nazareno v ul. Brigata Pa-
via ali na sedežu Karitas na Placuti, ki
so ga že prekrstili v “Piazzuttistan”.
Okrog 170 jih nima strehe nad glavo
in živijo (tudi spijo) na bregovih Soče
ali v Spominskem parku. V pričako-
vanju, da krajevne uprave kaj ukrene-
jo, v mestu narašča napetost, saj se na-
glo iztekajo še zadnji kolikor toliko to-
pli jesenski dnevi. O zapletenem
vprašanju priseljencev na Goriškem
smo se pogovorili z duhovnikom, ki
ima vsak dan opraviti z njimi. G. Val-
ter Milocco, ki skupno z g. Paolom
Zuttionom vodi škofijsko Karitas, je
župnik v Ločniku in v predmestni
župniji Madonnina, poleg tega pa še
ravnatelj škofijskega urada Migrantes.
Pred kratkim je pri jutranji nedeljski
maši pri Madonnini, blizu Podgore,
jasno spregovoril vernikom o tem, za-
kaj sprejema priseljence. Proti večeru
je namreč na igrišču ob oratoriju vi-
deti lepo število teh, ki prihajajo od
daleč. Igrajo odbojko ali košarko,
družijo se s prostovoljci in se učijo ita-
lijanskih besed, skupaj večerjajo, saj
je menza pri kapucinih zvečer zaprta.
Zakaj naj kristjani sprejemamo
begunce?
V župniji sem spregovoril, ker me je
k temu spodbudil pastoralni svet. Ne
gre samo za “moje” župnije: na
splošno se med ljudmi - tudi in predv-
sem med kristjani - širi nezaupanje,
težava sprejemati. In vendar tega, kar
delam jaz ali g. Paolo, ne počenjam v
svojem imenu, temveč v imenu Cer-
kve. Poverila naju je Cerkev v imenu
celotne krščanske skupnosti.
/ str. 16
Danijel Devetak
V
www.noviglas.eu
Jadra v jesenski burji
  Janez Potočnik  
Nov gospodarski model
mora odgovorno 
ravnati z viri
POGOVOR 
  ržavni inštitut za oceanografijo
in eksperimentalno geofiziko
(OGS) je pred nedavnim pova-
bil na predavanje v dvorano Tessitori v
Trstu nekdanjega evropskega komisarja
in slovenskega ministra za evropske za-
deve v času Ropove vlade, Janeza Po-
točnika, da bi kot sopredsedujoči Med-
narodnega foruma za upravljanje z viri
(International Resource Pane - IRP), ki
deluje v okviru Okoljskega programa
Združenih narodov (UNEP), spregovoril
o prihodnjih premikih glede gospodar-
skega razvoja, ki je po eni strani vezan
na znanstveno raziskovanje, po drugi pa
na trajnosten in vzdržljiv vidik gospo-
darskega sistema.
IRP je eden najuglednejših strokovnih
in znanstvenih forumov s področja
upravljanja z naravnimi viri, ki je bil
ustanovljen leta 2007 s ciljem, da ljudi
vodi od prevelike porabe, odpadkov in
ekološke škode do bolj trajnostne pri-
hodnosti. V času načelovanja okoljske-
mu resorju v Evropski komisiji si je Po-
točnik namreč vselej prizadeval, da bi
okoljske tematike povzdignil na vrh
evropske politične agende.
Organizacija združuje skupino strokov-
njakov, ki se ukvarja z analizo virov, s
posledicami določene proizvodne poli-
tike in daje priporočila, kako v prihod-
nje voditi učinkovitejšo energetsko po-
litiko. “Delovanje foruma je usmerjeno
v to, da sistemsko povezuje različna
vprašanja in daja odgovore na zadeve,
ki so izjemno kompleksne. Dejstvo je,
da so z vprašanjem virov povezane
ključne človeške tematike: pomislimo
le na dejstvo, da je večina vojn v zgodo-
vini nastala zaradi želje in potrebe po
nadzorovanju virov, na primer po nafti,
zemeljskih površinah, še prej vodi itd”.,
nam je povedal po predavanju, ko so ga
'oblegali' kar trije mikrofoni manjšin-
skih medijev. V Evropi moramo danes
posebno pozornost nameniti eneget-
skim dinamikam, saj smo v proizvodnji
naleteli na določene meje, ki nas posta-
vljajo pred dejstvo, da razpolagamo z
vedno manjšo količino virov.
/ str. 3
Igor Gregori
D
Zmagovalec 47. Barcolane je Tržačan
Vasco Vascotto z jadrnico Robertissima
III, Mitja Kosmina in Furio Benussi sta
se z Jeno No Border zadovoljila 
z drugim mestom
Svet okrog nas
15. oktobra 20152
Povejmo na glas
Ljubeča svetloba Marinke Batič
Oseben pogled čez “lužo” (8)
Skupnosti v Chicagu,
Jolietu in Milwaukeeju
  ovod za moje potovanje v
zvezni državi Ilinois in
Wisconsin je bila konven-
cija Slovenske (ženske) zveze –
Slovenian (women) union of
America, ki se zgodi le vsaka štiri
leta. Za kakšno organizacijo gre
in zakaj sem pridevnik “ženska”
dal v oklepaj?
Slovenska ženska zveza je bila
ustanovljena leta 1926, njen na-
men pa je bil na eni strani
ohranjanje slovenske kulture in
dediščine, na drugi strani pa
medsebojna pomoč članic za
lažje vključevanje v ameriško
družbo. Ali se je poslanstvo or-
ganizacije v letih kaj spremeni-
lo? Ena izmed članic mi je to sli-
kovito opisala takole: “Ženska
zveza je bila ustano-
vljena, da bi naredila
Slovenke bolj ame-
riške, danes pa se tru-
dimo Američanke na-
rediti bolj slovenske”.
V tej šaljivi izjavi pa se
skriva globoka resnica,
da je bila zaradi dru -
žinskih obveznosti in-
tegracija žensk v novo
okolje včasih še težja,
kot je bilo to pri mo -
ških. Danes teh težav
seveda ni, opaziti pa je
manjšanje interesa za
ohranjanje slovenstva
(ne v smislu angažira-
nosti tistih, ki to poč -
nejo, ampak v številu
članstva), zato so po-
trebni povsem novi
prijemi. Ena izmed teh
sprememb je tudi, da
so iz imena organizacije umak-
nili besedo “ženska” in organi-
zacija postaja vse bolj odprta tu-
di za moške. Na letošnji konven-
ciji se je tako tudi prvič zgodilo,
da je bil v ožje vodstvo zveze
imenovan tudi en pripadnik
“robatejšega” spola.
Konvencijo ženske zveze lahko
mirno opišem kot veličastno. Po
uradnih sestankih se je zadnji
dan več sto žensk (in moških)
zbralo v osrednji dvorani, kjer
so priredili modno revijo... slo-
venskih narodnih noš..., ki so
bile posebej za to priložnost pri-
peljane iz Slovenije. Razlog za to
seveda ni bil ta, ker tam noš ne
bi imeli, ampak ker so si želeli
slavnost trenutka poudariti s
povsem novimi nošami. Zajeli
so celotno slovensko etnično
ozemlje in prikazali vse sloven-
ske tipične kose oblačil. Nikakor
pa ni šlo le za malo zabave, am-
P pak je bila vsaka noša zelo po-drobno opisana in predstavlje-na.
Temu so sledili še slavnostna
večerja, ples z lokalnim sloven-
skim narodno-zabavnim an-
samblov ter predvsem veliko ve-
selja ob možnosti druženja roja-
kinj in prijateljic z vseh koncev
ZDA, ki jim srce utripa za enake
vrednote, a se le poredko lahko
tudi osebno srečajo. Kmalu je že
sledilo poslavljanje in še v prija-
teljskem duhu ob objemanju in
poljubljanju čustveno pona-
vljanje uradnih sklepov s kon-
vencije: da bodo še naprej izda-
jali revijo Zarja, ki izhaja že od
leta 1929, da bodo še naprej nu-
dili štipendije mladim, še naprej
bodo omogočali nezgodna in
življenjska zavarovanja člani-
cam (ki so nekoč imela vitalni
pomen, če so zaradi delovnih
nesreč ženske ostale vdove z
otroki, in jim je to omogočalo
preživeti; danes pa gre predv-
sem za simbolni pomen in pod-
poro), da enaka ostaja tudi or-
ganizacija zveze, ki temelji na
številnih lokalnih društvih.
Dogodek je bil v predmestu Chi-
caga v zvezni državi Ilinois (vsa-
ka štiri leta je konvencija na dru-
gem koncu ZDA), le dobre pol
ure od mesteca Joliet, kjer je tu-
di uradni sedež Slovenske žen-
ske zveze. Priložnosti seveda ni-
sem smel zamuditi in obiskal
sem tudi Joliet, ki je ena najbolj
poznanih starejših slovenskih
naselbin v celotni ZDA. Tukaj je
bila že leta 1894 ustanovljena
Kranjsko-slovenska katoliška
jednota, še danes druga največja
dobrodelna zavarovalniška or-
ganizacija; leta 1891 slovenska
župnija sv. Jožefa; leta 1895 pa
tudi prva slovenska župnijska
šola v ZDA. Pred dobrim dese-
tletjem so
žal izgubili
zadnjega
slo venskega
duhovnika
in cerkev
danes ni več
slovenska
(še vedno so
sicer v vsa-
kem kotičku
vidne slo-
venske sle-
di), zdaj en-
krat mese -
čno prihaja-
jo iz Le-
monta sem
maševat slo-
venski fran -
čiškani. Prav na drugi strani ce-
ste od cerkve z dvema veličastni-
ma zvonikoma je sedež Sloven-
ske ženske zveze, ki ima tudi
manjši muzej, kjer človek res
začuti Slovenijo v malem.
Kot sem doživel tudi v toliko
drugih ameriških mestih, pa je
tudi tukaj največ slovenskega na
pokopališču. Dobesedno več ti-
soč nagrobnikov s slovenskimi
imeni človeka res pusti brez be-
sed. Za ostala mesta velja, da so
prevladovali rojaki z enega kon-
ca, tukaj pa se prepletajo tako
primorski kot
prekmurski pri -
imki pa tudi
dolenjski.
Re lativno blizu
Jolieta, tudi v
predmestju
Chi caga, najde-
mo najpomem-
bnejši slovenski
center v tem de-
lu države. Gre
za Slovenski
kulturni center
v Lemontu. Le-
mont je v slo-
venski javnosti
danes najbolj
poznan kot
začasni kraj
počitka škofa
Rožmana, do
njegovega pre-
kopa v ljubljan-
sko stolnico, a središče ima veli-
ko daljšo zgodovino. Slovenski
frančiškani so prišli v Lemont
leta 1923, ko je p. Kazimir Za-
krajšek iz New Yorka to ocenil
kot primerno lokacijo za sloven-
sko semenišče, kjer bogoslovci
zaradi odmaknjenosti ne bi bili
tako podvrženi ameriški kulturi
in bi lažje ohranili slovenski je-
zik. Že leto kasneje so iz Slove-
nije prinesli podobo Brezjanske
Marije, kateri je posvečena cer-
kev. Lemonta se tako še danes
drži ime Ameriške Brezje. Isto le-
to so poleg milostne podobe iz
današnje Slovenije v Lemont
prinesli tudi nekaj matic kran-
jskih čebel, katerih rod še danes
uspeva. Marsikdo je zagotovo že
slišal za mesečnik Ave Marija, ki
ga p. Bernard Sušnih ureja in iz-
daja prav v Lemontu.
/ str. 16
Dejan Valentinčič
  b odhodu osebe, kakršna je bila Ma-
rinka Batič, se v nas ranjeno dvigne
želja, da smrti sploh ne bi bilo in da
nihče ne bi umrl in bi že tukaj vsi skupaj živeli
večno življenje. Ob resnici konca naših dni pa
ta želja nemo in v bolečini zastane. Toda v ok-
viru te težke danosti toliko bolj v nas zaživi
podoba naše Marinke, in to v neskončno
močni luči, nad katero strmimo, smo od nje
prevzeti in v srcu celo potolaženi. Potolaženi
smo, ker je ta enkratna oseba živela med na-
mi, nas spremljala in nam delila svoje bogate
darove. Bili smo na neki način izbrani, da smo
jo poznali, se z njo pogovarjali in bili osupli
ob njeni dobroti, ki se je prelivala v nas. Spo-
minjam se, da sem izvedel za njeno hudo bo-
lezen pred mnogo leti, in čeprav tedaj Marin-
ke še nisem osebno poznal, sem jo imel potem
dolgo časa v mislih tudi zato, ker je bila bližnja
sorodnica mojega prijatelja. Njeno zdravstve-
no stanje se je izboljšalo, dokler ni ponovno
prišlo do dramatičnega poslabšanja. Tedaj
sem jo poklical, se predstavil in jo nagovoril s
prepričanjem, da bo gotovo spet vse v redu,
naj nikar ne bo zaskrbljena in naj v dober iztek
kar najbolj verjame. Bila je enkratno vesela
mojega klica in od tedaj, bilo je približno pred
petimi leti, sva ostala v stiku. Nikoli nisem
nanjo pozabil, in kadar sem čutil, da se ji mo-
ram oglasiti, sem to storil, navadno vsaka dva
meseca. Vedno sva se čudovito pogovarjala,
povedala mi je svojo stisko v zvezi z boleznijo,
toda že naslednji trenutek je v njej zaživela si-
joča vera, da bo kmalu spet dobro. Nekajkrat
sem jo obiskal na domu, kjer je vdano skrbela
za svojo družino Tommasijevih, moža, otroka
in predvsem vnuke, ob katerih je čutila žareč
smisel svojega življenja in spodbudo, da se ne
sme prepustiti tesnobam in grožnjam ves čas
prisotne bolezni. In če so ji kje nemara poma-
gale moje spodbude, so bila to njena trenutna
omagovanja, ki si jih je težko odpustila in si
jih je nekako zamerila. Toda s pomočjo vere v
božjo dobroto se je hitro ponovno dvignila v
duševno svetlobo in v hvaležnost tistemu, ki
ji milost olajšanja spet in spet zanesljivo daje.
In tako so bili vsi najini pogovori odkrivanja
nepopisno lepe božje narave, do takšne mere
ljubeče, da ji nikdar ne pridemo do dna. Spet
in vedno globlje sva odkrivala lepoto božje
dobrote, ki se želi podarjati vsakomur, kdor
vanjo verjame. In Marinka je bila tej dobroti
neskončno hvaležna, sprejela je, da je njene
pozornosti vredna, in bila nad tem dejstvom
vedno na novo vzhičena in srečna. In tako je
to srečo prenašala tudi na druge in nekega dne
opazila, da ima v svojem kraju vse več iskrenih
prijateljev, ki kot da so postali del njene po-
večane družine - tega je bila pretresljivo vesela.
Ni čudno, da ji je Bog zaradi vsega tega na hi-
tro odprl pot in ji skrajšal trpljenje, čeprav bo
med nami zazevala velika praznina. A kadar
koli se bo Marinke kdo spomnil in si zaželel
njene bližine, bo v tej praznini začutil sij njene
blage svetlobe, ki nas ne bo nikoli zapustila.
Janez Povše
O
Narodne noše skupaj
Kraška in istrska narodna noša na modni reviji
Tržaška prefektinja sprejela predsednika Sveta slovenskih organizacij
Zaščito je potrebno v celoti izvajati
in jo uokviriti v sedanji čas
  a temelju vsega tega, kar
se je do danes udejanjilo,
lahko nadaljujemo izva-
janje tistih določil iz zaščitnega za-
kona 38/2001, ki so še delno ali v
celoti neizpolnjena. To pa mora
biti, ob spoštovanju načelnih pra-
vic, uokvirjeno v današnji čas. Za-
radi tega in na podlagi dosedanje
izkušnje se kaže potreba po neka-
terih spremembah v zaščitnem za-
konu, da bo izvajanje doseglo
večjo učinkovitost. To je povzetek
prvega srečanja med deželnim
predsednikom Sveta slovenskih
organizacij Walterjem Bandljem
in vladno komisarko ter tržaško
prefektinjo Francesco Adelaide
Garufi, ki je potekalo v četrtek, 8.
oktobra 2015, v vladni palači v
Trstu. Sprejema so se udeležili še
namestnica vodje kabineta Beatri-
ce Musolino, pokrajinski predsed-
nik SSO Igor Švab ter odbornik
Ivo Corva.
Predsednik SSO Bandelj se je uvo-
doma zahvalil prefektinji Garufi
za razpoložljivost in pozornost do
slovenske narodne skupnosti v
deželi FJK, še posebno kar se tiče
izvajanja zaščitnega zakona
38/2001. V nadaljevanju pogovora
pa so se dotaknili posameznih po-
dročij zaščite. Glede toponomasti-
ke in uporabe šumnikov so ugo-
tovili, kaj je bilo narejeno in kaj je
še treba urediti. Na tem področju
je bilo še posebej izpostavljeno na-
daljevanje dogovarjanja z agencijo
za prihodke, da se uveljavi pravil-
no zapisovanje imen in priimkov.
Predstavniki Sveta slovenskih or-
N ganizacij so tržaški prefektinjipredstavili potek vračanja Narod-nega doma pri Sv. Ivanu in dogo-
varjanja s tržaško univerzo o upo-
rabi prostorov v Narodnem domu
v ul. Filzi. Glede uvedbe slovenske
sekcije pri tržaškem konservatoriju
Tartini - zakonsko izvajanje se je v
bistvu zaustavilo -, pa bi bilo treba
opredeliti prioritete za poučevanje
glasbe in instrumentov.
Prefektinjo Garufi je še posebej za-
nimalo izvajanje evropskih pro-
jektov. Ivo Corva je tržaški prefek-
tinji orisal izkušnjo, ki si jo je na
tem področju pridobil Svet sloven-
skih organizacij tako samostojno
kot v sodelovanju z drugo krovno
organizacijo SKGZ in Unijo Italija-
nov. Prefektinja je še prisluhnila
predstavitvi doseženih ciljev v
sklopu evroprojektov Jezik/Lingua
in Enri ter priprav za njuno nad-
gradnjo v novem programskem
obdobju.
Na srečanju je bil govor tudi o pri-
hodnjem zasedanju vladnega
omizja, ki se bo sestalo v Rimu
proti koncu leta. Predsednik SSO
Bandelj je ob pripravah na to za-
sedanje predlagal, da se poleg
vprašanja o nadaljnjem financi-
ranju slovenske manjšine na po-
dlagi zakona 38/2001 v dnevni red
vključita tudi nov volilni zakon in
izvajanje deželne reforme za kra-
jevne uprave.
Ob koncu so predstavniki Sveta
slovenskih organizacij v spomin
na to prvo srečanje prefektinji po-
darili trijezično knjigo Moje kore-
nine slovenskega slikarja Bogdana
Groma, ki je izšla pri tržaški za-
ložbi Mladika.
Ob nepričakovanem slovesu ljubega očeta
RADOTA SIBELIE
globoko sočustvujemo z našo drago kolegico
Maido in izrekamo vso našo bližino 
njej in njenim domačim
UREDNIŠTVO IN UPRAVA NOVEGA GLASA, PASTIRČEK IN 
UPRAVNI ODBOR ZADRUGE GORIŠKA MOHORJEVA
Združenje Don Mario Cernet
vabi na odprtje novega dru -
štvenega sedeža, ki bo v soboto,
24. oktobra, ob 15. uri v prostorih
nekdanjega župnišča v Ovčji
vasi. V organizacijo dogodka so
aktivno vključeni Svet sloven -
skih organizacij, Združenje don
Eugenio Blanchini in ZSKP.
Sedež društva Cernet
W. Bandelj, prefektinja Francesca A. Garufi, I. Švab, I. Corva
Aktualno 15. oktobra 2015 3
   ak položaj postavlja
vse bolj pod vprašaj
našo prihodnost,
našo proizvodnjo, naš model
zaposlovanja, našo konku-
renčnost. Če ta problem obrav-
navamo s tega gledišča, so ne-
kateri odgovori na težka
vprašanja lažji”.
Energetska tematika je pri-
sotna v našem vsakdanu, re-
sno razmišljanje o učinkih
dosedanjega gospodarsko-
industrijskega modela pa še
ni postal sestavni del naše za-
vesti. Ali to sploh drži? Kaj
torej storiti?
Ključnega pomena je predvsem
to, da se stanja zavedamo in da
na pravi način razčlenimo pro-
bleme, s katerimi se soočamo:
le tako bomo imeli primerno
sliko položaja, v katerem se na-
hajamo, in šele na tem temelju
bomo lahko sestavili učinkovi-
to strategijo, na podlagi katere
je treba razrešiti obstoječe pro-
bleme. Vsaka vlada, vsak
odločevalec v politiki bi se mo-
ral zato danes na neki način za-
vedati učinkov, ki jih v 21. sto-
letju ima globalizacija na okolje
in na naše zdravje; zavedati bi
se morali tudi, da ti učinki niso
bili doslej upoštevani v do-
voljšni meri. Učinkovitih akcij-
skih ukrepov bi se morala lotiti
vsaka resna vlada, predvsem za-
radi tega, ker nam sami gospo-
darski premiki kažejo, da je to
edina prava smer. Spremembe
v načinu proizvodnje in v
načinu potrošnje so namreč
nujne in prav te nove dinamike
bi lahko privedle do dodatnega
zaposlovanja in celo do večje
rasti v prihodnosti. Prepričan
sem, da, če sami ne bomo znali
izvesti nekaterih sprememb v
sedanjem gospodarskem mo-
delu, bo naš razvojni vzorec v
bližnji prihodnosti utrpel resne
omejitve. Evropa je celina, ki je
gosto naseljena in je še v veliki
meri strukturno zasnovana na
prevladi tistih gospodarskih pa-
nog (in znotraj teh tistih pod-
jetij), ki neučinkovito ravnajo z
viri. Hkrati opažamo, da so
stroški teh virov v strukturi po-
trošnje vedno pomembnejši.
Že danes v nemški industriji
predstavljajo 47%, delo pa sa-
mo 18%. Evropska industrija je
po drugi strani še vedno
močno odvisna od uvoza
ključnih surovin, ki jih vgraju-
jemo v naše visoko tehnološke
proizvode. Zato moramo proiz-
vajati tako potrošno blago, ki
temelji na obnovljivih virih, ki
jim – denimo – lahko tudi po-
daljšamo življenjsko dobo. To
je ekonomsko povsem logično,
če želimo zares obdržati neka-
tere proizvodne industrijske
vzvode znotraj evropskih meja.
To je navsezadnje želja vseh,
ker po tovrstnih pristopih je
mogoče povečati konku-
renčnost evropske industrije.
S katerimi orodji razpolaga
evropska politika, da se v pri-
hodnje postavi proti temu
negativnemu razvojnemu
modelu?
Že v času zadnje Barosove
Evropske komisije je naša ekipa
sprejela predlog o t. i. krožnem
gospodarstvu. Ta predlog je ze-
lo široko zajel celotno proble-
matiko in se ni ukvarjal le z
vprašanjem samega recikliranja
odpadkov, ampak je poskušal
“T to tematiko vstaviti v kontekstširših gospodarskih dogajanj. Stem je povezana sama geneza
nekega proizvoda in njegovo
trženje: vključno z
davčno politiko in infor-
miranostjo potrošnika
glede učinkov proizvo-
da. To so namreč
vprašanja, ki si jih mora-
mo postaviti, če želimo
preiti iz nekega gospo-
darskega modela, ki ne-
odgovorno ravna z viri,
v neki proizvodni mo-
del, ki pa z viri ravna od-
govorno.
Kakšen odnos naj gle-
de tematike virov in
učinka nesmotrne go-
spodarske politike t. i.
zahodno industrijsko
razviti svet vzpostavi z
državami v razvoju,
med katere prišteva-
mo nekatere v zelo
naglem razvoju, kot
so Kitajska, Indija, Ru-
sija, Brazilija, Južna
Afrika?
Življenjski standard v
Evropi je visok, Evropej-
ci torej dobro živimo,
kar je očitno tudi po
tem, da je naš okoljski
odtis zelo velik. Države
na poti razvoja pa se po-
lagoma gibajo k boljšemu
življenjskemu standardu. Nji-
hov odtis na okolje se posle-
dično veča. Dejstvo je, da se
šele po končani 'razvojni poti'
začenjamo zavedati, kako
močan je bil naš odtis sveta, ki
nas obdaja, in kako nesrečni so
bili učinki razvoja na naše
zdravje: šele takrat se naša za-
vest prepriča, da je premik proti
manjšemu okoljskemu odtisu
priporočljiv. Vzorci proizvod-
nje in potrošnje, ki smo jih raz-
vili v našem delu sveta, zaradi
fizičnih in 'geo-fizioloških' ra-
zlogov preprosto ne morejo biti
ponovljeni na celotnem prede-
lu nerazvitega sveta. To nam
nalaga veliko odgovornost, ker
moramo s svojim ravnanjem, z
dobrimi idejami in inovativni-
mi potezami odslej dokazati
našim sogovornikom iz manj
razvitih geografskih leg, da je
neka druga pot mogoča.
Sporočilnost tega je v tem,
da našega standarda ni več
mogoče doseči?
Verjamem, da lahko vsi pride-
mo na enako raven, ampak vsi
moramo spremeniti raz-
mišljanje. Poglejte: nisem go-
voril o zmanjšanju kakovosti
življenja ali o tem, da bi se mo-
rali odpovedati delovnim me-
stom, in podobno. Prav na-
sprotno! Govorim namreč o
priložnostih, ki jih drugačno
razmišljanje ponuja, raz-
mišljam o drugačnih rešitvah,
ki so na neki način še bolj de-
lovno intenzivne. Verjetno bo-
mo morali včasih ponovno raz-
mišljati nekoliko bolj 'krajev-
no', ker je globalizacija dejan-
sko šla predaleč. Pomislimo
preprosto na hrano: odtis na
okolje, ki ga prevoz hrane ima,
sploh ni zanemarljiv problem
(ne pozabimo niti na samo ka-
kovost hrane). Za nekatere nuj-
ne, a pametne poteze je potreb-
no najprej storiti korak nazaj. S
tem pa bomo dejavnikom raz-
vijajočega sveta preprosto po-
sredovali ustrezne pogoje, ki
jim bodo lahko sami sledili in
tako v tej svoji razvojni fazi
upoštevali zdravje svojih ljudi
in negovanje okolja: verjamem,
da bodo take poteze zmanjšale
tudi količnike revščine. Zelo
pomembno pa je, da ta kon-
cept sprejmemo kot možnost
novega razvoja, ne pa kot oviro
razvoja samega. Naj navedem
primer. Vsak prebivalec zemlje
mora razpolagati s čisto pitno
in sanitetno vodo: v sedanjih
ciljih trajnostnega razvoja, ki so
bili pred nedavnim sprejeti pri
Združenih narodih, je poudar-
jeno, da je to mogoče samo v
primeru, da predhodno vodne
vire ščitimo in jih čuvamo. Gre
skratka za odgovorno ravnanje,
brez katerega nikakor ne bo šlo,
saj smo svet zapeljali v način
ureditve, ki dolgoročno ni več
vzdržna.
Kako se na to načelo navezu-
je ponovna predelava do-
ločenih proizvodov?
Potrebno je podčrtati eno: še
naprej bomo zadovoljevali
našo potrebo po nečem. Zado-
voljevali jo bomo na sicer ne-
koliko drugačen način, a še
vedno bomo. Tovrstni vzorci
obnašanja so na neki način
nujni, ker ob hitri rasti prebi-
valstva in potrošnje je nemo-
goče preslikati podobo sedan-
josti na celoten svet. Spremem-
be so nujne in opažam, da se
polagoma premikamo v to
smer. Veliko ljudi je tak nov
način razmišljanja sprejelo, a
pot je še dolga. Vzemimo za
primer avtomobil. Izumljen je
bil zato, da bi nas varno, hitro,
učinkovito in hkrati relativno
poceni pripeljal od točke a do
točke b. Nastal je zato, da bi po-
večal našo mobilnost. Danes je
pa dejstvo, da je motor z no-
tranjim izgorevanjem zelo
neučinkovit. Po drugi strani je
prav tako zapostavljena izbira
električnega avtomobila. Pov-
prečno je vsak avto v Evropi
parkiran za 92% časa. Poglejmo
na samo vožnjo: ob tej pri-
ložnosti moramo prišteti še 1%,
ki ga preživimo ujeti v gneči,
1,6% časa porabimo za iskanje
parkirišča: dejansko vozimo le
5% celotne življenjske dobe
našega avta. Dalje: navadno gre
za petsedežne avtomobile, v ka-
terih sedita ena ali dve osebi.
To so statistični podatki! Pro-
met je obenem povezan na ve-
liko število nesreč: okrog 30 ti-
soč je umrlih letno v Evropi, šti-
rikrat več je ljudi, ki zaradi ne-
sreč imajo trajnostne posledice,
95% teh nesreč povzroča člo-
veška roka. To je model, ki je
neučinkovit in je daleč od tega,
kar smo imeli v mislih takrat,
ko smo iskali sredstvo za našo
mobilnost... Rešitve obstajajo:
omenil sem že vozila z alterna-
tivnim pogonom, avte z bate-
rijami, ki bodo vzdržale dalj
časa, avtomobile, ki jih lahko
razgradite kar na domu, za ka-
tere so tehniki že ob njihovi ge-
nezi poskrbeli za model razsta-
vljalnega postopka ob koncu
življenjske dobe. Gotovo pa
moramo še bolj koristiti javne
prevoze, spodbujati ljudi k upo-
rabi kolesa. Tudi avta ni potreb-
no, da si ga lastimo: varianta
car shering – delitev avtomobi-
la je že precej razvita. Mobil-
nost ostaja enaka, hkrati pa je
na tak način mogoče prihraniti
na virih in na lastnem budge-
tu.
Kako se s tovrstnimi temati-
kami soočata znanost in po-
litika?
Znanost izhaja iz dejstev in go-
vori o nečem, kar bi moralo biti
objektivno vzeto – resnica. Kot
se ta vidik 'prevaja' v svet poli-
tike, se večkrat ta objektivni
zorni kot spremeni... Osebno
sem se vedno zavzemal za to,
da bi objektivnost ostala neo-
krnjena tudi na politični ravni.
Vsaka odločitev pa gre po drugi
strani po demokratičnem pro-
cesu in tudi ti so del legitimne-
ga vsakdana, v katerem živimo,
in v tem ima raziskovalec po-
sebno odgovornost, da razvija
svoje strokovno področje in da
zna razumljivo pojasniti,
kakšne so posledice določene-
ga obnašanja, določene politi-
ke.
Znanstvenik pa mora opozo-
riti tudi izvedenca na po-
dročju ekonomije, da
upošteva te fizikalne zako-
ne... Kaj pa vzgoja?
Prav bi bilo, da bi se tudi eko-
nomska stroka vzporejala s te-
mi nagnjenji. To se ponekod že
pojavlja. Energetski problemi
sicer niso še dobili ustrezne si-
stematične obravnave v dnevni
politiki.
Nujno je, da v učni proces že od
samega začetka vnesemo te
komponente znanja, ki po-
večujejo odgovornost nas ljudi
do lastnega zdravja in okolja.
Dojeti moramo preprosto to,
da smo del tega planeta, te na-
rave, te danosti, v kateri živimo
in do katere se moramo ob-
našati spoštljivo. Včasih se ve-
demo kot invazivna bitja in
smo na neki način agresivni do
narave, kar preprosto ne gre
skupaj z odgovornostjo, ki jo
kot 'inteligentni' del planeta
nosimo v sebi.
Kateri so finančno-gospodar-
ski dejavniki, ki nasprotujejo
tej novi viziji?
Marsikaj danes ni še tako, kot
bi moralo biti. Če pogledamo
na strukturo davkov, na sub-
vencije, na javna naročila. Prav
preko javnih naročil se unovči
povprečno okrog 17% bruto
domačega proizvoda vsake
evropske države, kar pomeni,
da je ta resor ključnega pomena
pri usmerjanju gospodarskega
sektorja. Odločanje, komu naj
kaj gre, je zato izjemnega po-
mena! Prav tako so pomembne
subvencije: danes so v Evropi
žal velike podpore še vedno de-
ležna fosilna goriva. To je tudi
razlog, da so skladi, ki podpira-
jo nove vzorce razvoja, fi-
nančno šibki. Rekel bi, da
gre za širok spekter akcij-
skih potez na različnih rav-
neh: tudi od bančnega (ka-
teri razvojni modeli so pod-
prti s krediti) in investicij-
skega.
Vse pa vendar kaže, da smo
še vedno vezani na stare
zgrešene navade. Do kdaj
bo tako?
Prehod iz ene faze v drugo
je vezan na razgradnjo ozi-
roma dogradnjo tega, kar
imamo. Država na nizki
stopnji razvoja, ki se šele
odpravlja na razvojno pot,
se lahko še vedno odloči,
kam bo usmerila svoj raz-
voj. Zaradi svojega 'zaosta-
lega' položaja ni vezana na
koncept razgradnje, ki se ga
razvite države morajo še ka-
ko držati. Razvijajoče se
države niso niti ujete v stare
poslovne vzorce, v nekdan-
jo infrastrukturo, v prete-
klo gospodarsko strukturo.
Tak sistem šele gradi, kar
ne pomeni, da je zanj izpel-
java 'kakršnega koli' go-
spodarskega načrta lažja,
svobodnejša. Ne sooča pa
se z odporom tistih, ki v teh de-
javnostih imajo danes svoje
službe, svoj dobiček, svoj inte-
res in si logično ne želijo spre-
memb. Spremembe pa so hkra-
ti mogoče tudi znotraj podjetja
s starim modelom proizvodnje:
res je, da se spremembe ne zgo-
dijo čez noč, posodobitve se pa
vsekakor lahko postopno uva-
jajo, korak za korakom. Tudi
vzorce potrošnje in vzorce
proizvodnje moramo navse-
zadnje polagoma prilagoditi
novemu gospodarskemu mo-
delu. Če na to pot ne bomo sto-
pili, se bomo – tokrat pa ja – čez
noč znašli v nevzdržnem po-
ložaju, ki bo nastal s poman-
jkanjem surovin in virov. Pre-
hod iz ene faze v drugo je mo-
goč le v primeru, da se pristojni
(politika) v tej prehodni fazi ak-
tivno ukvarjajo z ljudmi (delav-
ci in ostalimi gospodarskimi
dejavniki) in da 'krijejo'
začasno nastale izgube. Tem
osebkom je potrebno nuditi
ustrezno pomoč, predvsem pa
začeti temeljito prepričevalno
akcijo, s katero bo vsem razum-
ljivo, da je ta prehodna faza po-
trebna za izdelavo novega mo-
dela gospodarstva in za rešitev
celo našega sveta. Včasih je člo-
veška narava taka, da se novo-
stim raje izogiba. Že leta 2011
sem medijske dejavnike opo-
zarjal, da je z nemškim velika-
nom Volkswagen nekaj naro-
be. Tudi komisija si je veliko-
krat želela jasnejši pregled nad
določenimi proizvodnimi mo-
deli in večji nadzor nemške av-
tomobilske hiše, a nič se ni zgo-
dilo. Komisija se je obratno
morala soočati s splošnim od-
porom nekaterih članic, tudi
druga avtomobilska podjetja
niso hotela, da kdo dregne v
osje gnezdo...
Kaj se lahko naučimo od afe-
re Volkswagen?
Preprosto to: malo več elemen-
tarne poštenosti in pripavljeno-
sti na spoznanje, da zadeve lah-
ko premaknemo na boljše.
“Včasih se vedemo
kot invazivna bitja
in smo na neki
način agresivni 
do narave, kar
preprosto ne gre
skupaj z
odgovornostjo, ki jo
kot 'inteligentni' del
planeta nosimo 
v sebi”. 
“Potrebno je
podčrtati eno: še
naprej bomo
zadovoljevali našo
potrebo po nečem.
Zadovoljevali jo
bomo na sicer
nekoliko drugačen
način, a še vedno
bomo. Tovrstni
vzorci obnašanja 
so na neki način
nujni, ker ob hitri
rasti prebivalstva in
potrošnje je
nemogoče
preslikati podobo
sedanjosti na
celoten svet”.
S 1. strani
Nov gospodarski
model mora ...
Kristjani in družba15. oktobra 20154
Novost pri Celjski Mohorjevi družbi 
Dolgoletni dnevniški
zapisi škofa Jegliča
  ri Celjski Mohorjevi družbi so
poskrbeli za znanstvenokritično
izdajo Jegličevega dnevnika,
monumentalnega dokumenta z
dnevniškimi zapisi
ljubljanskega škofa Antona
Bonaventure Jegliča iz časa
njegovega opravljanja
škofovske službe, med letoma
1899 in 1930. Knjiga s skoraj
2400 rokopisnimi stranmi
ponuja vpogled v njegovo
življenje in tedanjo družbo.
Spremni zapis k dnevniku je
prispeval ljubljanski nadškof
in metropolit Stanislav Zore, ki
je ob predstavitvi dela povedal,
da je pri prebiranju zapisov
razbral Jegličevo globoko vero
v Boga, presenetila pa sta ga
tudi njegova neizmerna poštenost in
iskrenost do drugih in sebe. “Sebe in
druge je meril z enakimi vatli”, je poudaril
Zore, ki je prepričan, da bo dnevnik
pomembno pripomogel k razumevanju
prve polovice 20. stoletja kot tudi
današnjega časa.
Dnevnik, ki obsega 13 zvezkov, so
pripravili v Nadškofijskem arhivu v
Ljubljani. Po besedah vodje
nadškofijskega arhiva Franceta Dolinarja
je bil Jeglič ena najbolj markantnih
osebnosti svojega časa. Bil je pronicljiv
politik in siva eminenca slovenske ljudske
stranke, ki je podpirala Majniško
deklaracijo.
Pomembno je bilo tudi njegovo
prizadevanje za prvo slovensko gimnazijo,
v kateri so vse jezike poučevali v izključno
slovenskem jeziku, cerkveni zgodovinarji
pa med drugim poudarjajo njegov opus.
Temu so, kot je povedal Dolinar, največjo
reklamo naredili njegovi nasprotniki s
klišejskimi in včasih celo pritlehnimi
izjavami. Celoten dnevnik tako odstira še
zadnje tančice Jegličevega življenja in
delovanja, ki ga, kot
meni Dolinar,
marsikdo ni zmogel
ali hotel razumeti, saj
je bil najverjetneje
preveč osupel zaradi
škofove iskrenosti.
Avtorja kritičnega
prepisa dnevnika in
opomb sta Blaž Otrin
in Marija Čipić Rehar.
Po njenih besedah je
Jeglič pisal dnevnik
sproti, ko je imel stisko
s časom, pa je
dogodke popisal za
nazaj. Ob branju dnevnika se bralec sreča
z množico krajev (več kot 1300) in s 3000
osebami. Skozi vsa leta lahko bralec sledi
vizitacijam župnij, saj je popisal njihovo
versko, socialno in politično stanje.
Njegov dan se je navadno začel že ob 4.
uri zjutraj s spovedovanjem in končal po
vseh obveznostih ob 1. uri ponoči prav
tako s spovedovanjem, je kot zanimivost
omenila Čipić Reharjeva.
Dnevnik je Jegliču služil kot rokovnik, ki
mu je pomagal pri načrtovanju
pastoralnega delovanja, najpomembnejši
razlog zanj pa je bila po Otrinovih
besedah njegova osamljenost, kar v
dnevniku zapiše tudi sam: “Sam sebi se
zdim zapuščen. Nimam ga človeka za
svetovanje”, zato je bil dnevnik njegov
sogovornik in zid objokovanja. V
dnevniku pa se niso ohranili vsi zaupni
podatki, saj je nekatere stvari izbrisal, kar
je zapisal tudi v pismu papežu Piju XI.
P
  lovek je nedeljiva telesno-duševno-duhovna celota.
Če usiha na enem področju, bo upadel tudi pri dru-
gih. Slabljenje in hiranje duševne, duhovne in reli-
giozne človekove razsežnosti je velikokrat posledica telesne
bolezni. Največja težava za bolnika je duhovna bolezen – to
je izguba veselja do življenja, do radosti, do bivanja.
Pesnik Kosovel pravi: “Naš pogum je trpeti, preboleti temo,
z novo silo živeti”. Krščanstvo ponuja duhovno oskrbo bol-
nika, ponuja orodje za krepitev duhovne “moči”: to so ra-
zlični načini molitev – pisna molitev in molitev izročitve (ki
je najbolj osvobajajoča), molitev sprejemanja in kontempla-
tivna molitev ter molitev z naravo, ko
človek posluša, vsrkava in se potaplja v
ubranost celotnega stvarstva.
V Delavnicah molitve in življenja (v 27
letih od ustanovitve je DMŽ obiskalo
nad 12 milijonov ljudi po svetu, Larra-
naga) učijo ljudi, kako bi manj trpeli.
Dom duhovnosti v Kančevcih v Prek-
murju organizira duhovne dogodke, ki
udeležence spodbujajo, okrepijo in nav-
dušijo za veselo življenje. Ponujajo umi-
ritev, razrešitev problemov, ki so se na-
brali. Tu bomo našli razumevanje in ne-
koga, ki nam bo prisluhnil. Omogočen
nam bo odmik od utrujajočega vsakda-
na. Bratje kapucini, ki Dom duhovnosti
vodijo, in njihovi sodelavci bodo ustva-
rili okolje, da bomo to dosegli.
Br. Primož Kovač, generalni vikar reda
slovenskih kapucinov, je zapisal o dejav-
nosti Doma naslednje: “Ponujamo pro-
stor za poglabljanje duhovnega življenja
– predstavljam nekatere duhovne do-
godke, ki so se že dogodili v letošnjem letu (2015): v aprilu je
dr. Marija Sraka vodila Duhovne vaje za dedke in babice, o
njihovem poslanstvu in mestu v družini, v maju sta partner-
ska terapevta Lidija in Jože Kociper vodila seminar za zakon-
ske pare, v juliju je potekal, kot že nekaj let zapored, duhovni
tabor s tečajem angleškega jezika, ki se ga je letos udeležilo
120 otrok”.
Drugi teden v avgustu 2015 pa se je dogajalo v Domu duhov-
nosti v Kančevcih, kot že nekaj let zapored, Srečanje izkušnja
Boga, ki ga je vodil br. Štefan Kožuh, predsednik višjih pred-
stojnikov bratov kapucinov Srednje in Vzhodne Evrope, ki
svoje duhovno poslanstvo opravlja v Rimu. Sodelovali so tudi
voditelji DMŽ, posebno predano dolgoletne voditeljice Mag-
da Sever iz Ajdovščine, Nada Kekić iz Divače, Janja Miletić iz
Lokavca ter zdravnica Branka Ožek, dr. med..
Brat Štefan Kožuh je enotedenske Delavnice molitve in
življenja začel z verzi:
Kako lepo je ustaviti se!
Gospod, ustavil bi se rad
prav v tem trenutku.
Zakaj ves ta nemir?
Čemu vse to strastno hitenje?
Ne znam se ustaviti.
Pozabil sem moliti.
Jaz ne morem odrešiti sveta. (Začetnik Delavnic molitev in
življenja: Ignacio Larranaga, Srečanje)
Br. Štefan Kožuh, ki je leta 1994 vpeljal Delavnice molitve in
življenja (DMŽ) v Sloveniji, je prišel iz Rima v Kančevce, kjer
je izredno doživeto posredoval razlago Božje besede in visoko
strokovno-pedagoško in metodično vodil celodnevne DMŽ
in končal vsakodnevno druženje z večerno sv. mašo. Cilj
srečanj je br. Štefan Kožuh predstavil z besedami: “Vsak ude-
leženec naj bi v času DMŽ stopil v svoje globine, se srečal
sam s seboj in s samokritiko poskusil postaviti svojo samo-
diagnozo, kje pravzaprav duhovno je, in sklenil, kako bo okre-
pil svojega oslabelega duha, kako bo postal močnejša oseb-
nost, da bo z lastno samodisciplino lahko obvladal svoje ra-
zumske moči”. Svetle misli je br. Štefan sejal po samotnih
poljih duš poslušalcev. Da je lepota čarovnik resnice, je pravil,
da je nekje nekdo, ki nas ima rad. Velika vera v lepoto sleher-
nega človeka, tudi bolnika, je vrela iz njegovega srca.
Teden dni so prebili udeleženci v molku, notranjem molku,
brez telefona, v tišini so poskušali uzreti sebe in razmišljali.
Naporno v času, ko ima človek samo
dve roki, pomagati pa bi moral ti-
sočerim, ko hodimo brez cilja, a čemú
v tako strastnem hitenju? – V času, ko
je človekovo dostojanstvo oskrunjeno,
ko posameznik skozi ograjo zre lepe
sanje in hrepeni po lepoti, a v očeh ga
peče iskanje.
40 udeležencev voditeljic in voditeljev
DMŽ iz vse Slovenije je prišlo v Kančev-
ce v Dom duhovnosti; vsak je prišel iz
svojega življenjskega boja. Ni bilo lahko
sestopiti iz kaosa vsakdanjega življenja
v jezero tišine, ko obmolkne duša, prevzeta od sijaja, ko misel
zatrepeta kot metulj v vesoljstvu, ko duh vzbuja ljubezen.
Duh? Pogosto razbit, ubit, ranjen. Nepotešeno hrepenenje je
vstalo v duši. Žeja po onstranstvu, po velikem svobodnem
prostoru in po svobodnem gibanju duha. Čuteča in doživeta
razlaga Božje besede, v kar je br. Štefan dal tudi sebe, svoje
srce, misli in prepričanost, kar je še požlahnil po retorični
plati. Njegovo izvajanje je bilo od začetka do konca ena sama
velika pesem, apoteoza ljubezni, ki zamami kot megla v opoj-
no sanjanje. Udeležence so njegovi nagovori, razlage, medi-
tacije zazibali v zlati sen, jim vlili življenja v srca, da se bodo
močnejši vrnili v vsakdanjost in jim bo lažje živeti. Človek
namreč ne živi samo, da jé, ampak, da ljubi.
Letos septembra se je br. Štefan udeležil svetovnega srečanja
vrha gibanja DMŽ v Mehiki.
Ko je br. Štefana voditeljica Magda Sever vprašala, v katerem
jeziku moli, je brez premisleka odločno dejal: “Vedno v slo-
venščini, v materinščini”! Štefan Kožuh, roj. leta 1962, je rim-
skokatoliški duhovnik, slovenski kapucin, prevajalec in teo-
log. Otroštvo je preživel v Gostečah pri
Škofji Loki. H kapucinom je vstopil leta
1982, teologijo je študiral v Ljubljani.
Diplomiral je in leta 1989 je bil po-
svečen v duhovnika, leta 1990 je opravil
magistrski študij frančiškovske duhov-
nosti v Rimu. Od leta 2008 opravlja po-
slanstvo predsednika višjih predstojni-
kov bratov kapucinov srednje in vzhod-
ne Evrope. Veliko potuje, a doma v Slo-
veniji mu je ljubo. Ohranja vezi, ki jih
je stkal, ko je svoje duhovno poslanstvo
opravljal v Vipavskem Križu in drugod
po slovenski deželi, tke nove vezi v do-
movini in po svetu.
Cerkvice, posute po Sloveniji in zamej-
stvu, so tihi simbol naše narodne slo-
venske umetnosti, po večini niso velike,
so pa hrepenenja polne. Iščemo zaklade
prejšnjih pokolenj, iščemo jasnost med
podzavestno in zavestno polovico duše.
Hočemo se urediti sami v sebi. V vero-
vanju iščemo finejša čutenja: jasnovid-
nost, jasnoslišnost, jasnočutnost. Za Boga so te lepe bele slo-
venske cerkvice. Lepota ni ne nežnost in ne dobrota, lepota
je žar življenja. Življenje je čudežna legenda duše popotnice.
Hoditi po poti tiho in trdno, kot ti ukazuje srce. V molku je
nema bolest. Zakaj modrost je mogoče doseči v tihôti, veri
in ljubezni. Če je v človeku svetloba, je tudi okrog njega sve-
tlo.
Nekateri predolgo živijo na obrobju samega sebe, in ko
hočejo stopiti v svoje globine, ugotovijo malodušje, da so
ranjeni. Besede br. Štefana so zdravile rane, budile sanje in
hrepenenje. Treba je novih sanj. Vse življenje iščemo prt
tišine, s katerim bi si radi pokrili obraz in sanjali. Br. Štefan
je s svojim vodenjem srečanj, bitja in žitja vseh in posamez-
nikov, odpiral srca in presvetlil slehernega s sončnim sijajem
svojih besed in žarom svojega duhá. Nič več niso bile duše
splašene, nič več niso bila srca suha. Velikodušnost in nova
sila sta postali srčika biti slehernega. Hrepenenje se je dvi-
gnilo, hrepenenje slehernega, da najde pravo Pot, Resnico in
Življenje. “Ko pride pravo, boste zagotovo vedeli …” je pona-
vljal br. Štefan. In je preskočilo kakor električna iskra, v
sproščujoči duševni atmosferi je vse v skupnem prostoru te-
sneje združila ljubezen. S svojo navzočnostjo je voditelj dah-
nil življenje, in ko je spregovoril, se je v prostoru zganilo in
prisotni so zaznali in ujeli verodostojnost trenutka: upaj, bodi
pogumen, živi življenje. In zaveli sta domačnost in radost. V
dušah vseh je zavladala magična lepota in sprejemanje.
Molčali so, kajti besede bi raztrgale sinji pajčolan, ki ga je pre-
davatelj-voditelj br. Štefan Kožuh, “človek z zlatim srcem na
beli piramidi” (Kosovel), razgrnil nad prisotne.
Gospod,
v tišini nastajajočega dneva
te prihajam prosit za mir,
modrost in moč.
Danes hočem gledati na svet z očmi ljubezni;
biti potrpežljiv, razumevajoč,
ponižen, blag in dober. (Molitev po Ignaciu Larranagi)
In so se razšli, da bi vsi duhovno močnejši na vse konce Slo-
venije ponesli poglobljen ljubeč odnos do soljudi, pripravlje-
ni za vsakdanji življenjski boj – in v upanju, da se naslednje
leto spet srečajo v Kančevcih, saj je br. Štefan obljubil, da si
bo že zdaj rezerviral svoj dragoceni čas, da mu ga ne bi po-
srkala nedomovina, “obsorej za DMŽ ponovno v moji Slove-
niji” – in še dodal, da nosi beseda mojo izkušnjo neskončne
ljubezni.
Cilj nove religije sonca, ki bo sijala v
srca ljudi, je želja uresničiti Jezusov zlati
sen, da za dejanji stojijo višje vrednote,
kot so: širiti svetlobo v ljudeh, razvijati
njihovo sposobnost ljubiti; in zavedan-
je, da smo ljudje v svojem osebnostnem
jedru pri odločitvah vedno sami s svojo
odgovornostjo narediti svet lepši in sve-
tlejši.
Pa vendarle se sprašujem: Če premore
človek tako silno ljubezen do Boga, ka-
ko da take ljubezni ne podari sočlove-
ku? Pogosto se namreč posameznik znajde v civilizaciji brez
srca, ko je okrnjeno njegovo človekovo dostojanstvo, v za-
mejstvu pogosto tudi narodnostno dostojanstvo. Naj končam
s Kosovelovimi besedami: “Človek srce si zapira, bistvo pre-
svetlo zatira; bisere svoje tlači v blato, odeva obraz v masko
zlato. … V zlatem čolnu se vozim, iz trpljenja zajemam vse,
kar potrebujem”.
Jožica Planinc
Č
V septembru so po Sloveniji in tudi že
pri zamejskih Slovencih stekle
Delavnice molitve in življenja, katerih
udeleženci so različnih starosti in
poklicev ter spola: v Šentilju pri Velenju,
v Škofji Loki, v Miklavžu pri Mariboru, v
Braslovičah, v Hotizi, v Novi Gorici, v
Vipavi, na Opčinah pri Trstu, v
Sečovljah, v Jelšanah, v Cerknici, v
Kopru … (Glej spletno stran dmz.si).
Delavnice molitve in življenja po vsej Sloveniji in tudi v zamejstvu
Skrb za duhovno zdravje
Štefan Kožuh, predsednik višjih
predstojnikov bratov kapucinov
srednje in vzhodne Evrope,
opravlja svoje poslanstvo v Rimu
PRINESTI KRIZE PRED
JEZUSOV POGLED
Težki padci, zasvojenost, brezčutnost,
strahovi, občutek krivde, lahko pre-
sečejo ponavljajoči tek našega vsakda-
na in nas postavijo pred zid odločitve.
Tudi Cerkev nas vabi, da bi postavili
svoje krize in bolečine pred Jezusov
pogled ljubezni, usmiljenja in resni-
ce. Sebični jaz, ki se je zvezal z gre-
hom, se temu upira. Strah ga je pred
naporom izhoda. Kljub temu si želi-
mo, da bi bili osvobojeni in bi obno-
vili odnos z drugimi in z Bogom.
Kriza je dejstvo, ki spremlja življenje.
Vedno smo v neki krizi, osebni in
družbeni. Nastopi, ko nismo skladni z
osebnim jedrom in poslanstvom. Ne-
stvarno je, če si mislimo, da jo bomo
rešili s svojimi močmi ali z begom.
Rešitev je v tem, da se odpremo Jezu-
sovemu pogledu in mu pustimo, da
se sreča z resničnostjo naših polo-
mov, grehov in neuspehov. Zato je
potrebna puščava, da si najdemo ne-
kaj trenutkov za premislek in
izročitev. Tudi nemoč, strah in oddal-
jenost od Njega, mu moramo darova-
ti. On bo naše uboštvo prežel s svojo
ljubeznijo, pozdravil bo naše rane, da
tega ne bomo več premlevali. Pri tem
je pomembno, da se naučimo čakati
in ne bežimo od Njega. Postopno se
bo megla razbistrila, pred njim se bo-
mo znašli taki, kot nas on vidi. Rešeni
bomo umetne samopodobe in pogle-
dov drugih.
Za duhovno življenje je pomembno,
da ostanemo budni tudi v oko-
liščinah, ko ne čutimo Jezusovega po-
gleda in bližine. Zunanji red nam po-
maga, da se ne zmedemo in ne po-
dležemo strahu ter grešnim skušnja-
vam. Na tej poti je dobrodošel post, s
katerim krotimo telo, misli in čustva.
Nedisciplinirano telo razkriva nedi-
scipliniranega duha. Post je sredstvo
za očiščenje srca, da ga osvobaja za
ljubezen do Boga in ljudi. Cilj naše
duhovne poti je skladna oseba, ki se
brez strahu odpre v darovanje ljubez-
ni. Ljudje, ki niso doživeli ljubezni,
trpijo, prav tako vsi, ki jo zavračajo in
delajo greh. Toda Jezusov velikonočni
pogled jim odpušča. Pomembna je
tudi molitev, ki približa Božji pogled
in bližino. Na dnu strahov, depresije,
grenkobe in greha se vedno bolj odpi-
ra bližina Boga, ki zdravi ranjena srca
in jih ogreva za nove odnose. V dru-
gih prepoznavamo obraz Gospoda.
GLEDATI SKOZI POGLED (4) Primož Krečič
Udeleženci predstavitve
foto www.radio.ognjišče.si
Misijoni / Kristjani in družba 15. oktobra 2015 5
  ragi bratje in sestre!
Misijonska nedelja 2015 je
umeščena v okvir leta po-
svečenega življenja, od koder dobiva
spodbudo za molitev in razmislek. Če je
vsak krščeni poklican pričevati za Go-
spoda Jezusa tako, da izpoveduje vero, ki
jo je prejel kot dar, velja to še prav pose-
bej za posvečeno osebo, saj sta po-
svečeno življenje in misijonsko poslan-
stvo zelo tesno povezana. Hoditi za Je-
zusom, ki je dal prostor posvečenemu
življenju znotraj Cerkve, pomeni odgo-
voriti na klic, da vzamemo svoj križ in
gremo za njim, da posnemamo njegovo
vdanost Očetu in njegova dejanja služen-
ja in ljubezni, da izgubimo življenje, zato
da ga najdemo. In glede na to, da ima
vse Kristusovo bivanje misijonski značaj,
velja to tudi za može
in žene, ki mu sledijo
bolj od blizu.
Misijonska razsežnost,
ki sodi v samo naravo
Cerkve, je torej ne-
ločljiv del vsake oblike
posvečenega življenja
in je ni mogoče zane-
marjati, ne da bi pri
tem nastala vrzel, ki bi
izmaličila karizmo.
Misijonsko poslanstvo
ni prozelitizem ali go-
la strategija, ampak je
del “slovnice” vere,
nujno potrebna za ti-
ste, ki poslušajo glas
Duha, ki šepeta “pri-
di” in “pojdi”. Kdor
hodi za Kristusom,
nujno postane misijonar in “ve, da Jezus
hodi z njim, govori z njim, diha z njim,
dela z njim. Čuti, da je Jezus z njim sredi
misijonarskega dela”.  (VE, 266)
“Misijon je vnetost za Jezusa in hkrati
vnetost za njegovo ljudstvo. Ko smo pred
križanim Jezusom, spoznavamo vso nje-
govo ljubezen, ki nam podeljuje dosto-
janstvo in nas nosi. Če nismo slepi,
začenjamo dojemati, da se ta Jezusov po-
gled razširja in usmerja poln ljubezni in
notranjega žara na vse njegovo ljudstvo.
Tako na novo odkrijemo, da nas hoče
vzeti kot orodje, da bi se vedno bolj pri-
bližal svojemu ljubljenemu ljudstvu”
(prim. prav tam 268) in vsem tistim, ki
ga iščejo z iskrenim srcem. Jezusovo na-
ročilo “pojdite” obsega vedno nove oko-
liščine in izzive, s katerimi se v evange-
lizacijskem poslanstvu sooča Cerkev. V
njej so k temu, da oznanjajo evangelij s
pričevanjem življenja, poklicani vsi, prav
posebej pa velja za posvečene, naj po-
slušajo glas Duha, ki jih kliče, naj gredo
na velika obrobja misijonov, med tiste,
do katerih evangelij še ni prišel.
Petdesetletnica koncilskega odloka o mi-
sijonski dejavnosti Cerkve Ad gentes (M)
nas vabi, naj znova preberemo in pre-
mišljujemo ta dokument, ki je v ustano-
vah posvečenega življenja sprostil
močne misijonske pobude. V kontem-
plativnih skupnostih je na novo zasvetil
in spregovoril lik sv. Terezije Deteta Je-
zusa, zavetnice misijonov in navdihoval-
ke globoke notranje povezanosti kon-
templativnega življenja in misijonskega
poslanstva. Za mnoge kongregacije ak-
tivnega posvečenega življenja se je hre-
penenje po misijonih, ki ga je prebudil
2. vatikanski cerkveni zbor, začelo ne-
verjetno široko odpirati misijonskemu
poslanstvu ad gentes, ki ga je pogosto
spremljalo sprejemanje bratov in sester
iz dežel in kultur, ki so jih odkrile pri
evangelizaciji, zato
lahko danes govori-
mo o zelo razširjeni
medkulturnosti
znotraj posvečenega
življenja. Prav zato
je zelo pomembno,
da je ideal misijon-
skega poslanstva Je-
zus Kristus in da ta
ideal zahteva popolno podaritev sebe za
oznanjevanje evangelija. Pri tem ne mo-
re biti nobenega izmikanja: kdor po
Božji milosti prejme poslanstvo, ga je po-
klican tudi živeti. Za tiste postane oznan-
jevanje Kristusa na različnih obrobjih
sveta način življenja in način hoje za Kri-
stusom. To poplača vse napore in odpo-
vedi. Kakršnakoli težnja, da bi se od tega
poslanstva oddaljili, pa čeprav iz
vzvišenih nagibov, povezanih z mnogi-
mi pastoralnimi, cerkvenimi ali člove-
koljubnimi potrebami, ni v skladu z Go-
spodovim klicem, naj bomo osebno v
službi evangelija. V misijonskih ustano-
vah so vzgojitelji poklicani, da jasno in
odkrito predstavijo ta vidik življenja in
delovanja pa tudi odločno razločujejo
pristen misijonski poklic. Obračam se
posebno na mlade, ki so še
sposobni, da pogumno
pričujejo in se velikodušno lo-
tijo junaških del, čeprav pla-
vajo proti toku: ne pustite si
vzeti sanj o pristni misijonski
poklicanosti, hoji za Kristu-
som, ki prinaša s seboj popol-
no podaritev samega sebe. V
svoji najgloblji vesti se
vprašajte, kaj je razlog, da ste
izbrali misijonarsko po-
svečeno življenje, in premeri-
te svojo pripravljenost, da ga
boste sprejeli kot to, kar zares
je: dar ljubezni v službi oznan-
jevanja evangelija. Ob tem se
zavedajte, da oznanjevanje
evangelija ni toliko potreba za
tiste, ki evangelija še ne poz-
najo, ampak bolj nuja za tiste,
ki ljubijo Učitelja.
Danes se misijonstvo srečuje s tem, da
spoštuje potrebo vseh narodov, da bi
izhajali iz lastnih korenin in ohranjali
vrednote vsakokratne kulture. Gre za to,
da bi razumeli druga izročila in filozof-
ske sisteme, se z njimi spoštljivo srečevali
ter vsakemu narodu in vsaki kulturi priz-
nali, da se s pomočjo lastne kulture bliža
razumevanju Božje skrivnosti ter spreje-
manju Jezusovega evangelija, ki je za te
kulture luč in moč, ki spreminja.
Ob tej kompleksni dinamiki se moramo
vprašati: “Komu naj bo predvsem na-
menjeno oznanjevanje evangelija”? Od-
govor je jasen in ga najdemo v evangeli-
ju: ubogi, mali, bolni, tisti, ki so pogosto
zapostavljeni in pozabljeni, tisti, ki ti ne
morejo povrniti (prim. Lk 14,13–14).
Evangelizacija, ki se prednostno obrača
k tem ljudem, je znamenje Božjega kral-
jestva, za katero je prišel Jezus, da nam
ga prinese. “Obstaja neločljiva poveza-
nost med našo vero in ubogimi. Ubogih
nikdar ne pustimo samih”.  (VE, 48) To
mora biti jasno predvsem osebam, ki so
se odločile za misijonsko posvečeno
življenje: z zaobljubo uboštva izberejo
hojo za Kristusom v tej posebni ljubezni
do ubogih, in sicer ne ideološko, ampak
prav tako kakor on, da se poistovetijo z
ubogimi, da kakor oni živijo v negoto-
vosti vsakdanjega življenja in se odpove-
do vsakršni oblasti, da tako postanejo
bratje in sestre zadnjih med zadnjimi ter
jim prinašajo pričevanje evangeljskega
veselja in izraz Božje ljubezni.
Da bi posvečene osebe živele krščansko
pričevanje in znamenja Očetove ljubezni
med malimi in ubogimi, so poklicane,
da za služenje v misijonskem poslanstvu
pridobivajo tudi verne laike. Že 2. vati-
kanski cerkveni zbor je trdil, da “laiki so-
delujejo pri evangelizacijskem delu Cer-
kve in imajo kot priče ter hkrati kot živo
orodje delež pri njenem odrešilnem po-
slanstvu” (M, 41). Misijonarji redovniki
se morajo vedno bolj pogumno odpirati
tistim, ki so – četudi samo za omejeno
obdobje – pripravljeni z njimi sodelovati
in si pridobiti misijonske izkušnje. Gre
za brate in sestre, ki želijo biti deležni
misijonskega poslanstva, ki so ga prejeli
pri krstu. Misijonske hiše in ustanove so
primerni kraji, kjer jih lahko sprejmemo
ter podpremo človeško, duhovno in apo-
stolsko.
Misijonske ustanove in delovanje v Cer-
kvi so v celoti v službi in na voljo tistim,
ki še ne poznajo Jezusovega evangelija.
Da bi uspešno dosegale ta cilj, potrebu-
jejo karizmo in misijonsko zavzetost po-
svečenih, hkrati pa tudi posvečeni potre-
bujejo v svojem služenju strukturo po-
moči, ki je izraz skrbi rimskega škofa zan-
je, da bo zajamčena koinonia (skupnost
prijateljstva) in bosta tako sodelovanje
in usklajenost sestavni del misijonskega
pričevanja. Jezus je edinost učencev po-
stavil kot pogoj, da bi svet veroval (prim.
Jn 17,21). To zbliževanje ni enako temu,
da bi se pravno-organizacijsko podvrgli
institucionalnim organizmom in usta-
novam ali da bi zadušili tisto domišljijo
Duha, ki prebuja različnost, ampak naj
da evangeljskemu sporočilu večjo učin-
kovitost in poudarja tisto edinost name-
nov, ki je tudi sad Duha.
Misijonske ustanove Petrovega nasledni-
ka imajo vesoljno apostolsko obzorje.
Prav zato je potrebno veliko karizem po-
svečenega življenja, da morejo zaobjeti
ogromna obzorja evangelizacije in zago-
toviti primerno navzočnost na mejah in
že doseženih ozemljih.
Dragi bratje in sestre! Misijonar gori za
evangelij. Sv. Pavel je dejal: “Gorje meni,
če evangelija ne bi oznanjal”!  (1 Kor
9,16). Evangelij je izvir veselja, osvobo-
jenosti in odrešenja za vse ljudi. Cerkev
se zaveda tega daru, zato se ne utrudi ne-
nehno oznanjati vsem tega, “kar je bilo
od začetka, kar smo slišali, kar smo na
svoje oči videli” (1 Jn 1,1). Poslanstvo
služabnikov Besede – škofov, duhovni-
kov, redovnikov in laikov – je, da vse,
brez razlike, pripeljejo do osebnega od-
nosa s Kristusom. Na širokem področju
misijonske dejavnosti Cerkve je vsak
krščeni poklican, da svojo zavzetost, v
skladu s svojim osebnim položajem, v
polnosti živi. Velikodušen odgovor na to
splošno poklicanost pa lahko dajo po-
svečene osebe z intenzivnim molitve-
nim življenjem ter združenjem z Gospo-
dom in njegovo zveličavno žrtvijo.
Mariji, materi Cerkve in vzoru misijon-
skega poslanstva, izročam vse tiste, ki ad
gentes ali v svoji domovini v vseh
življenjskih stanovih sodelujejo pri oz-
nanjevanju evangelija. Vsem z veseljem
podeljujem svoj apostolski blagoslov.
Vatikan, 24. maja 2015,
na slovesni praznik binkošti
D
Nedeljske sv. maše ob začetku
veroučnega in pastoralnega leta v
duhovniji sv. Ivana v Gorici se je 11.
oktobra udeležilo razveseljivo veliko
ljudi. G. Marijan Markežič je zbrane
vernike povabil, da bi skupaj prosili za
božjo modrost, da bi po Božjih navodilih
urejali naše življenje; da bi to, kar se
naučimo pri verouku in slišimo pri
oltarju, nesli v življenje in množili, da bi
se božja modrost tudi po nas množila
med ljudmi. “Bog za nas želi večno
srečo, da bi imeli velike zaklade”! V
homiliji je mašnik poudaril, da smo - kot
bogati mladenič - klicani, da naredimo
nekaj več. Jezus nas vabi, da njegovo
vabilo vzamemo zares. Bogastvo ni
samo denar, bogastvo je tudi veselje, ki
ga lahko delimo z drugim; bogastvo je
zdravje, telesna moč, čas, modrost,
zdrava pamet, nadarjenost za glasbo,
sposobnost vodenja, gostoljubnost,
prijaznost, čut za urejeno okolje itd. “Vse
to deli s tistimi, ki jim ni dano”! Že
Einstein je dejal, da “živimo preveč od
laboratorijev, premalo pa od oratorijev”,
to je od krajev molitve in duhovnosti.
Zato bodo v teh tednih pri sv. Ivanu
skupine otrok in mladih začele verouk,
“da bi razumeli, kaj Bog želi od nas, da
bi se učili božje modrosti, da bi to tudi
prenesli v življenje in po njej živeli”.
Na nedeljo, ko se je župnijska skupnost
s hvaležnostjo spomnila predragega
župnika Cvetka Žbogarja ob prvi
obletnici njegove smrti, so se mladi
zbrali v skupinah s katehistinjami.
Gorica, sv. Ivan
  elja se ustaviti pri eni od sodob-
nih ideologij, zlasti je najbrž to
primerno ob tem, ko je sveti oče
Frančišek izdal okrožnico, ki se ukvarja
s podobno temo, saj o okolju govori prav
“Laudato si’”. Kot smo že ugotavljali, so
papeža mnogi neupravičeno označili za
ekologista, kot da bi pripadal okoljski
ideologiji, saj sveti oče ne govori tako kot
najglasnejši ekologistični aktivisti. Zani-
mivo je bilo pred časom, ko smo prebi-
rali besede enega od ustanoviteljev or-
ganizacije “Greenpeace”, Patricka Moo-
ra, ki je kasneje organizacijo zapustil. Ker
se je, kot še druge, spremenila “v protiz-
nanstveno, protitehnološko, protigloba-
lizacijsko in protikapitalistično organi-
zacijo”. Pravzaprav je postal protičlo-
veški, proti temu pa tudi papež opozarja.
Ekologizem je močno prisoten v medi-
jih, zato je prav, da skušamo vsaj raz-
mišljati in se kaj vprašati ob tovrstnih
zahtevah. Moore, ki je zrasel v gozdu, ki
obdaja Vancouver, je velik ljubitelj dre-
ves, ki jih ima za “največji obnovljivi
energijski vir in odgovor na mnoge po-
trebe človeštva, od energetskih, pa do
gradbenih”, ne prenaša ekologizma, ki
je postal praznoverje, brez nikakršne
znanstvene podlage, ki v mnogih prime-
rih celo goji sovraštvo do človeštva. Opo-
zarja pred tveganjem, da bi nas “zeleni”
lahko pahnili v “mračna stoletja z inte-
lektualnega vidika”. Govori celo o
“zločinu proti člo-
veštvu”, ko je govor
o genetsko spre-
menjenih organiz-
mih v kmetijstvu:
“Vsako leto pol milijona otrok v svetu iz-
gubi vid zaradi pomanjkanja vitamina
A, 70% od teh umre. To je pokol, ki bi ga
lahko tudi preprečili s plantažami genet-
sko spremenjenih rastlin, ki pa jih zavi-
rajo”. Glede energije in raz-
voja opozarja Moore na ne-
varnost, da bi o vsem
odločala klimatska politika.
V tem tisti protičloveški pri-
stop ekologističnih gibanj
pride do svojega vrhunca:
“Ljudje so del narave, lep in
pozitiven del narave. To, da
rast prebivalstva pomeni
smrt narave, je daleč od re-
sničnosti. Kakor je tudi po-
polnoma zgrešeno pre-
pričanje, da rast porabe ener-
gije na posameznika škoduje
okolju. Nasprotno, revščina
je tista, ki ima velik vpliv na
onesnaženost okolja. Zato je
zelo pomembno, da omo-
gočimo razvoj revnih dežel s
tehnološkimi izboljšavami”. Začeti bi bi-
lo treba prav v kmetijstvu, kjer je meha-
nizacija ključna za razvoj: “V nerazvitih
družbah se kar 80% ljudi ukvarja s pol-
jedelstvom, saj si morajo zagotoviti po-
trebno za preživetje dan za dnem, ne
morejo pa se ukvarjati zaradi tega še s
čim drugim, njihov standard pa ostaja
vedno isti. Samo mehanizacija omogoča
povečanje produktivnosti in sprostitve
moči za druge zadeve. Tako ljudstva lah-
ko izboljšajo svoje razmere. Ekologisti pa
želijo vsiliti samo biološko pridelavo, na
ta način pa zavirajo razvoj”. Zelo vprašlji-
va je tudi obsedenost z globalnim segre-
vanjem, zlasti zato, ker se, kot smo lahko
videli, v zadevo ne gre znanstveno, tem-
več politično, ideološko, celo tako, da se
potvarjajo grafi in podatki. Jasno je,
znanstveno dokazano, da je bilo precej
vroče obdobje nekje do leta 1250 ali še
malo, potem pa je prišlo do prave male
ledene dobe, kakor lahko beremo v zad-
njem delu Rodneyja Starka. Tudi Moore
tako pravi: “Drži, v zadnjih 130 letih se
je temperatura povečala, a zgolj zato, ker
smo izšli iz zelo mrzlih stoletij. V vsakem
primeru smo v obdobju med dvema le-
denima dobama, tako da bo zemlja v pri-
hodnosti šla neustavljivo proti novi po-
ledenitvi – čez tisoč ali dva tisoč let, tega
ne vemo natančno. Vsekakor ni nobe-
nega znanstvenega dokaza, da je za to se-
grevanje kriv človek. Poleg tega pa, od-
krito povedano, ne razumem te bojazni
pred povišanjem temperatur, saj je člo-
vek tropska in ne polarna vrsta. Saj ven-
dar nismo pingvini, ampak so naši pred-
niki izšli iz ekvatorialnih krajev, narejeni
smo za toploto. Dokazano je, da bi, če
ne bi bili oblečeni, ne mogli preživeti pri
temperaturi v senci okrog 20°C. Zakaj
bi se torej bali segrevanja”? V bistvu pa
se lahko ekologističnim gibanjem zah-
valimo tudi za to, da še vedno tako prid-
no vztrajamo pri fosilnih gorivih, saj se
po robu postavljajo vsakršni alternativi
– od jedrske pa do geotermičnih črpalk
in tistih zares obnovljivih virov, ki sta les
in voda. Ta dva elementa predstavljata
kar 90% obnovljivih virov. Najboljši ob-
novljivi viri so namreč tisti, ki jih je moč
skladiščiti in so na voljo povpraševal-
cem. Hidroelektrarne so npr. izrednega
pomena, a okoljevarstveniki ne dovolju-
jejo postavitve jezov. To je absurdno. Pra-
vijo, kako uničujejo ekosistem, res pa je
ravno obratno – postanejo pravi raj biot-
ske raznovrstnosti, poleg tega, da za-
doščajo človekovim potrebam”. Kaj pa
sonce in veter? “Teh virov ni mogoče
skladiščiti, poleg tega pa sta neverjetno
draga v primerjavi z drugimi energetski-
mi viri. Zato je tisti, ki pritiska na vetrno
in sončno energijo, v resnici za uporabo
fosilnih goriv”.
Andrej Vončina
V
Papeževa poslanica za 89. svetovni dan misijonov, 18. oktobra 2015
Dar ljubezni v službi
oznanjevanja evangelija
Cerkveni in družbeni antislovar (6) 
E kot EKOLOGIZEM
Goriška15. oktobra 20156
Slovenska skupnost / V občinskem svetu 
s samostojno svetniško skupino
“Slovenska skupnost je ponovno v goriškem občinskem svetu s
svojo samostojno svetniško skupino”. S temi besedami se
začenja tiskovno sporočilo, ki nam ga je poslalo pokrajinsko
tajništvo Slovenske skupnosti. V sredo, 7. oktobra zvečer, so
namreč trije občinski svetniki, Božidar Tabaj, Marilka Koršič in
Walter Bandelj, opravili vse potrebne formalnosti. V goriškem
občinskem svetu je SSk imela zadnjič svojo samostojno
svetniško skupino v obdobju 1990 – 1994, ki jo je zastopal dr.
Bernard Spazzapan. Za načelnico svetniške skupine je bila
izbrana Marilka Koršič, njen namestnik pa je Walter Bandelj.
Obenem so trije goriški občinski svetniki SSk vložili tudi resolucijo
v zvezi z zaprtjem poštnega urada v Štandrežu. Poštni urad so
namreč zaprli v prvi polovici septembra in to je sprožilo val
negodovanja med prebivalci, ki so tako prikrajšani za pomembno
javno storitev. Skrb zbujajoče je tudi dejstvo, da so z zaprtjem
štandreškega poštnega urada ostali brez te pomembne javne
storitve vsi mestni zaselki, kjer so Slovenci večinsko prisotni v
občini Gorica. Trije slovenski svetniki opozarjajo tudi, da je
Deželno upravno sodišče že razveljavilo zaprtje poštnih uradov
in odredilo njihovo ponovno odprtje. To se je zgodilo v občini
Buia v videmski pokrajini. Proti zaprtju poštnih uradov pa so se
že uprli tudi drugi župani v FJK. Zaradi tega Bandelj, Koršičeva
in Tabaj zahtevajo od goriškega župana Romolija, da naredi vse
potrebno za ponovno odprtje poštnega urada v Štandrežu.
Kratke
  O raziskavi ZSŠDI-SLORI: I. Peterlin, M. Maver in N. Bogatec
Podatki raziskave silijo 
v nova razmišljanja
“POD LIPAMI” 
  aš manjšinski prostor se
močno spreminja. No-
silne vrednote danes so
v veliko skromnejši meri tiste, na
katere so se naslanjali prejšnji ro-
dovi. Zato stojimo pred izzivom,
kako naj danes “priklenemo”
mlade na našo stvarnost, da ta,
vsaj številčno, še ostane pomem-
bna in vitalna in da ne zapade v
neke vrste folklornega geta.
To izhodiščno misel, ki je že
obrodila konkreten sad, je 8. ok-
tobra v komorni dvorani Kultur-
nega centra Lojze Bratuž pouda-
ril predsednik Združenja sloven-
skih športnih društev v Italiji
Ivan Peterlin, eden izmed treh
gostov Srečanja pod lipami, po-
svečenega raziskavi o šoli,
družini in zunajšolskih dejavno-
stih, ki jo je opravilo Združenje
slovenskih športnih društev v
Italiji v sodelovanju s Slovenskim
raziskovalnim inštitutom. Gre za
novo spodbudo za proučevanje
nas samih in za razmišljanja o
naši skupni prihodnosti.
Omenjena strateška vprašanja nas
morajo privesti do tega, da “se use-
demo, napnemo možgane in pov-
sem nanovo zarišemo skupne, pro-
gramsko dogovorjene strateške poti,
kako naj še naprej ohranjamo
osnovne vrednote, ki nam omo-
gočajo, da smo kot jezikovna narod-
nostna manjšina še danes tu in bi
tu tudi radi ostali”, je dejal Peterlin
na četrtkovem večeru, ki sta ga pri-
redila kulturni hram in Krožek An-
ton Gregorčič. Podatke dolgega, ka-
pilarno zastavljenega in strokovno
vodenega dela bo treba “do potan-
kosti preštudirati in potem potegni-
ti zaključne niti”. Odgovori, ki so
jih dobili, “zahtevajo nove pristope,
nova znanja, gradnjo novih progra-
mov, predvsem pa nove in dru-
gačne investicije”. Pomembno je,
da se o vsem tem dogovarjamo “z
vsemi komponentami našega sveta,
in to vedno brez fige v žepu”. Po-
datki, ki jih ponuja raziskava, silijo
v nova razmišljanja; o njih ne mo-
remo razpravljati samo v športni
sferi. V to temo se morajo zagristi
vsi dejavniki, ki organizirano ustvar-
jajo naš skupni vsakdan: od šole
prek kulture do politike. “Odgovori
so za marsikoga šokantni, ker nanje
še zdaleč ni bil pripravljen, za druge
so mogoče delno tudi pričakovani.
Tipanja v neki negotovosti, kar smo
počeli do danes, mora biti že enkrat
konec”. Pred novo sliko si ne sme-
mo zatiskati oči! Ta slika je kruta,
mogoče nam tudi ni všeč, a vendar
je realna. K odgovornosti je pokli-
cana naša politika, “vsaj tista, ki ji je
še kaj do naše slovenskosti”. Vsi se
morajo zamisliti in nanovo morajo
zarisati strateške poteze, kako na-
prej. Treba bo spremeniti tudi kri-
terije financiranja naših dejavnosti.
V ospredje mora stopiti skrb za ka-
drovanje, in to na vseh področjih.
Z vsemi silami je treba podpreti vse
zunajšolske dejavnosti. Raziskavo so
gradili v tesnem sodelovanju s Slo-
rijem, je dejal Peterlin, ker “močno
verjamemo v stroko”. Ponosen je,
da so s skupnimi močmi prišli do
dokumenta. Z geslom Skupaj zmo-
remo, ki so ga uporabili na letošnji
Prešernovi proslavi, so “še enkrat
zadeli v črno”. Predsednik ZSŠDI se
je zato zahvalil ravnatelju Slorija De-
vanu Jagodicu, Norini Bogatec, “ki
jo lahko imamo za steber naše razi-
skave”, uslužbencem ZSŠDI, ki so v
projekt vložili ogromno energij,
navdušenega pristopa in znanja,
N
predvsem pa Martinu Maverju, “ki
je vlogo glavnega nosilca projekta
opravil res z odliko”.
Maver je za goriški večer pripravil
sintezo rezultatov raziskave in izpo-
stavil nekatere pomembnejše vidi-
ke. Anketiranje so opravili med mar-
cem in junijem 2014 na vseh slo-
venskih šolah v Trstu, Gorici in Špe-
tru. Skupno je na vprašalnike odgo-
vorilo 2135 anketirancev med 7. in
21. letom od skupno 2464 vpisanih.
Anketa je najprej vsebovala
vprašanja o pogovornem jeziku v
družinskem okolju: 35% anketiran-
cev se doma pogovarja v sloven-
skem jeziku, 46% v “mešanem”
(kombinacije različnih jezikov, ki
vključujejo tudi slovenskega), 18%
pa v neslovenskem, t. j. pretežno ita-
lijanskem. Zanimivo je, da so “na-
leteli na skupno 67 kombinacij ra-
zličnih jezikov”. V razponu od
osnovne do višje šole je slovenski
pogovorni jezik vedno bolj priso-
ten, “mešani”, še bolj pa nesloven-
ski, vedno manj, je dejal Maver.
Analiza pogovornega jezika družine
glede na kraj bivanja kaže na do-
ločene razlike in “kritične točke”.
Glede Goriške je povedal, da je ne-
slovenski pogovorni jezik v oko-
liških občinah prisoten kar v 26%
primerih, “to je celo več v samem
mestu Trst” (24%). V goriški občini
je neslovenski pogovorni jezik pri-
soten v 16% primerov, mešani v
55%. “Mešani” pogovorni jezik je
“stalnica in je v vseh okrajih stalno
prisoten; suče se med 40 in 56% pri-
merov”. Ostala vprašanja ankete so
se tikala udejstvovanja s športom,
razlik pri športnem udejstvovanju
glede na spol, izbire društva glede
na pogovorni jezik v družini, jezika
v včlanjenih društvih, razlogov iz-
bire italijanskih društev, drugih zu-
najšolskih dejavnosti; anketiranci
so tudi odgovarjali na vprašanje, ali
- in koliko - spremljajo slovensko
športno dogajanje. “Gre za zani-
manje, ki presega samo udejstvo-
vanje”.
Maver je sklenil svoje razmišljenje z
nekaj ugotovitvami. Populacija slo-
venskih šol je močno spremenjena,
saj so slovenski zakoni danes v
manjšini. Vpisov otrok iz mešanih
in neslovenskih zakonov v naše šole
je vedno več, po drugi strani pa del
slednjih opušča slovenske šole pred
koncem šolskega obdobja. Športna
dejavnost je med mladimi najbolj
priljubljena izvenšolska dejavnost,
naša športna društva imajo še velik
potencial. Če hočemo privabiti več
šolske populacije, pa moramo po-
sodobiti in obogatiti ponudbo v ne-
katerih okrajih (predvsem na Go-
riškem in v videmski pokrajini) in
v nekaterih ponudbah (npr. ples).
Pri izbiri strokovnega kadra je po-
membna jezikovna načelnost.
Norina Bogatec je podčrtala, da so
pri takem raziskovalnem delu po-
trebni “vztrajnost, sistematičnost,
natančnost, spoštovanje pravil in
postopkov”. Opozorila je, da neka-
teri podatki izražajo “percepcije an-
ketirancev, to, kar učenci in dijaki
doživljajo na osnovi izkušenj”. Iz-
postavila je tudi nekatere splošne
trende glede spreminjanja sestave
šolske mladine. “Temu pojavu smo
priča na Goriškem od druge polo-
vice 90. let, na Tržaškem pa z letom
2000”. Naraščanje vpisov je odvi-
sno od vedno večjega zanimanja
neslovenskih družin za slovensko
šolo. Ta pojav pa označuje drugačne
medkulturne in medetnične odno-
se med ljudmi na tem območju. Bo-
gatčeva je povedala, da sta na
Tržaškem že dve italijanski nižji
srednji šoli vključili v učni program
kot kurikularni predmet slo-
venščino, sicer - s formalnega vidika
- kot tuj jezik. “Ti procesi se razvijajo
ponekod hitreje, drugod počasne-
je”. To je z ene strani “izraz pozitiv-
nega razvijanja medkulturnih in
medetničnih odnosov med ra-
zličnimi skupnostmi”, v razredih,
športnih društvih in drugih ustano-
vah pa ta prisotnost lahko ustvarja
težave. Poleg tega je lahko imeti
občutek, da se v novih razmerah za-
nemarja pomen narodne pripadno-
sti. “Vsi ti občutki so utemeljeni, do-
kazujejo pa, da nove razmere obli-
kujejo situacijo, ki je zelo komplek-
sna”. Razvoj manjšinskih šol in
ustanov je v današnjih časih izpo-
stavljen še velikim pritiskom migra-
cijskih tokov in globalizacijskih pro-
cesov. V takih razmerah je
zato potrebno, da šola ali
društva sodelujejo v čim
večji meri. V ta prizadevanja
je treba vključiti tudi starše,
ki imajo veliko vlogo v vsem
tem.
“Nekateri pojavi so neizogib-
ni”, nikdar ne bomo imeli
mreže višjih šol z vsemi
smermi in niti športnih
društev, ki bi gojila vse pano-
ge. Zato bodo nekateri ved-
no obiskovali italijanske šole
ali društva. Pomembno pa je
z njimi ohranjati vezi in jim
nudimo instrumente oz.
medkulturne kompetence,
ki jim dajejo možnost, da
ohranjajo svojo narodno in
jezikovno pripadnost tudi v
drugačnem narodnostnem
okolju. Razmere so se kore-
nito spremenile in potrebni
so drugi pristopi. T. i. med-
kulturna vzgoja kot instru-
ment lahko veliko pripomo-
re k temu, da ohraniš, ščitiš
in ovrednotiš svoj jezik v okolju, ki
ni več tako, kot je bilo. “Tega se mo-
ramo naučiti, ker bo družba vedno
bolj mešana”.
V razpravi po uvodnih mislih treh
gostov so navzoči načeli več zani-
mivih tem. Na dan je med drugimi
prišlo razmišljanje o tem, ali je šport
še kraj združevanja med osebami,
kjer se gojijo in posredujejo do-
ločene vrednote, saj danes v ospred-
je ne stopa več agregacija, temveč
tekmovalnost. “Vprašanje je, ali
želimo iti naprej po tej poti in kam
nas ta pot vodi”, se je vprašal Peter
Černic. Naša vloga je predvsem ta,
da odgovarjamo na potrebe ljudi,
da ustvarjamo skupnosti, v katerih
je nujen jezik, to pa je premalo. Po-
trebni so vrednote, ponos, čut pri-
padnosti. To je pravi izziv za danes.
Ivan Peterlin je še enkrat poudaril
skrb ZSŠDI-ja za slovenski jezik. “Če
je v italijanščini, mi tistega ne pod-
piramo”. Po opravljeni raziskavi so
komponente ZSŠDI-ja sklenile, da
bodo od nove sezone dalje zahtevali
od včlanjenih društev ZSŠDI, da do
16. leta poteka vadbeni proces samo
in izključno v slovenščini, ne glede
na to, ali so med člani ekip tudi ita-
lijanski otroci. Vadbeni proces mora
biti samo in izključno v slovenščini.
“Naleteli bomo na težave, in to
predvsem na nogometnem po-
dročju, toda neka načelnost mora
biti”. To pa zato, “ker rabimo kadre,
nimamo zadostnega kadra … Če
hočemo iti na novo pot, mora imeti
trener v sebi še drugačne naboje;
poleg učenja metanja na koš ali stre-
la na gol mora zraven dati tudi ne-
kaj, kar spominja na Prešerna, na
Cankarja, na slovensko besedo, na
navezanost otroka na okolje, v ka-
terem raste”. / DD
Druga Pravljična urica v Feiglovi knjižnici  
Velikanska repa, ki se ni
hotela izpuliti
  akih trideset predšolskih
otrok ali takih, ki obisku-
jejo prve razrede osnovne
šole, je v ponedeljek, 5. oktobra
2015, v mladinski sobi goriške Fei-
glove knjižnice posedlo po meh-
kih blazinah in čakalo, da jih bo
tokratna pripovedovalka popelja-
la v čarobni svet pravljic, kjer je
vse mogoče. Tudi to, da na njivi
zraste ogromna repa, ki se noče iz-
puliti iz zemlje. Med otroke je sto-
pila skupina mamic, ki govorijo
rusko, saj so rojene v državah nek-
danje Sovjetske zveze, a jih je
življenjska pot oz. moč ljubezni
pripeljala v naše kraje. Da bi ohra-
nile domače navade, so se te ma-
mice združile v “društvo” Tere-
mok; srečujejo se enkrat ali dva-
krat na mesec. Predvsem lepo jim
je ob novoletnem praznovanju
(utrenik), ko se zberejo pod novo-
letno jelko in čakajo na prihod
Dedka Mraza ob pesmi, plesu ali
celo predstavi. Teremok pomeni
leseno rusko hišico, v kateri je
vzdušje toplo in prijetno. Prav ta-
ko ozračje je ustvarila Irina Zichic-
chi, ki je ob soudeležbi Elene Kar-
tochkina, Angelike Villani in Iane
Dubrovina ter svojega in njihovih
otrok, Maxima, Alme, Daniela in
Michela, povedala pravljico iz ve-
like ruske ljudske zakladnice Repa
velikanka kar v ruščini. Otroci so
K tiho zrli vanjo in skušali razumetikratko besedilo. Potem pa je ma-lim radovednežem postregla s
pravljično vsebino še v sloven-
skem prevodu, ki je, resnici na lju-
bo, bil daljši od izvirnika, saj v pra-
vljici dedku in babici pomaga izri-
ti ogromno repo kar nekaj živali:
krava, dva prašička “s trebuščko-
ma kot sodčka”, tri črne muce, šti-
ri grahaste kokoške, pet belih
gosk, šest rumenih kanarčkov in
drobna miška, ki je bila tako zelo
lačna, da je pojedla največ repe, ki
jo je vsem ponudila babica. Pri-
povedi je sledila še “animacija”.
Nekaterim “bolj pogumnim”
otrokom je Irina pripela na rokav
risbico nastopajoče živalice (le-te
je narisala knjižničarka Breda, ki
spretno suka barvice) in spet se je
začela pravljična pripoved ob
živahnem sodelovanju malčkov,
ki so pulili repo; le-to je s svojim
dolgim čopkom las predstavljala
Irina. Ob koncu so jo vendarle “iz-
trgali” iz zemlje in, “kot se spodo-
bi”, z veseljem vsi popadali na tla.
Ob tokratni pravljični urici so
najmlajši obiskovalci knjižnice
spoznali drobec iz ruske ljudske li-
terature, pa še poslušali, kako zve-
ni ruski jezik, in izvedeli, da slo-
venščina in ruščina spadata v slo-
vansko jezikovno skupino.
IK
“Pred novo sliko si
ne smemo zatiskati
oči! Ta slika je
kruta, mogoče nam
tudi ni všeč, a
vendar je realna”. 
“Pri izbiri
strokovnega kadra
je pomembna
jezikovna
načelnost”.
Razvoj manjšinskih
šol in ustanov je 
v današnjih časih
izpostavljen še
velikim pritiskom
migracijskih tokov
in globalizacijskih
procesov.
foto dpd
Goriška 15. oktobra 2015 7
PD Štandrež / Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin Štandrež 2015  
Naj komedije preženejo
jesensko otožnost!
  o se začne megla valiti po
Sabotinu in se ob dežnih
kapljicah in temi, ki zme-
raj bolj zgodaj lega na zemljo, pri-
krade otožnost v srce, se v župnij-
sko dvorano v Štandrežu prisme-
jijo komedije, ki jih pod imenom
Abonma ljubiteljskih gledaliških
skupin ponuja Pro-
svetno društvo Štan-
drež, ki mu že veliko
let predseduje Marko
Brajnik. V letošnjem
jubilejnem “zlatem”
letu štandreškega
društva delavni člani
in zagnani neutrud-
ni vodja dramskega
odseka Božidar Tabaj
že petnajsto leto za-
pored razpisujejo ta
abonmajski niz za
vse tiste, ki radi
spremljajo ustvarjal-
no raziskovanje lju-
biteljskih gledaliških
skupin in občudujejo njihovo
navdušenje ob nastopanju, ki
vselej prinaša veliko pristnega za-
nosa. V vseh teh letih je v veselje
publike, ki zmeraj zasede vse raz-
K položljive sedeže, štandreško žup-nijsko dvorano obiskalo že ničkoliko skupin z raznih koncev
Slovenije in tako utrdilo vezi, ki
jih vežejo s štandreškimi odrski-
mi “kolegi”. Tako se udejanja so-
delovanje, saj tudi štandreški
dramski odsek že veliko let gostu-
je s svojimi predstavami po
bližnjih in daljnih odrih naše lju-
be domovine.
Letošnji sklop predstav se bo
začel v nedeljo, 18. oktobra 2015,
ko bo v goste prišla KD Gledališka
skupina – Dekani in bo v režiji In-
grid Verk (pred leti si je s Tatjano
Turko omislila dvojico branjevk s
tržaškega Rusega mosta, Vanko in
Tonco, ki sta razveseljevali občin-
stvo s svojim žgečkljivo kritičnim
humornim klepetom) uprizorila
komedijo Borisa Picige Družinske
zgodbe Zmagota in Vitorje. V ko-
medijske barve bo nedeljo, 8. no-
vembra 2015, odel Koroški dežel-
ni teater - Slovenj Gradec, ki bo
postregel s predstavo Vse zastonj
avtorja Daria Foja, v režiji Petra
Militareva. Igralci KUD Dolomiti
– Dobrova bodo prišli v goste v
nedeljo, 13. decembra 2015, s
predstavo Kena Ludwiga Sleparja
v krilu v režiji Francija Končana.
V novem letu, 10. januarja 2016,
se bo zaiskrila komedija Toneta
Partljiča Silvestrska sprava 2000 v
izvedbi KUD Valentin Kokalj – Vi-
soko in režiji Nataše Gros.
Kot je že zakoreninjena navada,
bo Abonma ljubiteljskih gleda-
liških skupin Štandrež 2015 skle-
nil dramski odsek PD Štandrež,
in sicer 31. januarja 2016, ko bo
prva ponovitev nove domače
produkcije, ko-
medije Rayja
Cooneyja De-
nar z neba v
režiji Jožeta
Hrovata, člana
SNG Nova Go-
rica, ki že dva-
najsto sezono
umetniško
usmerja ustvar-
jalno pot štan-
dreških igral-
cev. Predstava
bo premiero
doživela v so-
boto, 30. ja-
nuarja 2016,
ob 20. uri.
Abonmajske predstave bodo vse
ob 17. uri v župnijski dvorani An-
ton Gregorčič v Štandrežu.
IK
Sovodnje / Slovo od ge. Marinke Batič
“Žena dobrote, ki je
prinašala blagoslov”
  a dan Rožnovenske Matere
Božje, 7. oktobra, se je v So-
vodnjah ob Soči velika
množica z žalnim obredom poslovi-
la od gospe Marinke Batič por. Tom-
masi. S svojim velikodušnim srcem
je delila ljubezen okrog sebe, bila je
“žena dobrote, ki je prinašala blago-
slov”, je dejal dekan Karel Bolčina pri
maši v farni cerkvi sv. Martina. Ob
Lazarjevi smrti se je Jezus zjokal, piše
apostol Janez. “Pa bi ne jokali mi”?
se je vprašal g. Karel v homiliji. “Vsa-
ko naše sočustvovanje je človeško in
hkrati božje”. Vera nam pravi, da je
Jezus vzel k sebi gospo Marinko, ker
jo je imel rad in jo je odrešil trpljenja.
Ne imejmo dvomov, ne sprašujmo
zakaj, imejmo vero, je mašnik pozval
prisotne. Pred 40 leti je kot Abraham
zapustila svojo zemljo, popolnoma
je zaupala Gospodovi obljubi “in po-
stala vsem nam blagoslov”. Hvala za
vse, kar je dobrega naredila, saj to,
kar je posredovala, je tudi živela. Zato
“naj nam ostane v blagoslovljen
zgled”!
Ob koncu maše se je sin Štefan srčno
N zahvalil za milost take mame, za njenzgled v dolgem boju proti bolezni,za vzgojo v vrednotah in veri, za nje-
no dobroto in rahločutnost do vseh
trpečih, za vzor pokončnosti in op-
timizma. Bila je tudi odlična žena, ki
bo otrokoma ostala, skupno z
očetom, “svetilnik v zakonskem
življenju”; in ne nazadnje nenado-
mestljiva nona. Gospa Olga Černic
se je pokojnici kot dolgoletni članici
župnijskega sveta iskreno zahvalila v
imenu župnijske skupnosti za vse de-
lo, ki ga je posvetila vsem, ki so bili
deležni njenega plemenitega poslan-
stva. Krasila je domačo cerkev, obi-
skovala bolnike, poklanjala je tople
besede in modre nasvete.
Po upepelitvi so žaro v soboto, 10.
oktobra, položili v grobnico na so-
vodenjski božji njivi. Pri krajšem
obredu, ki ga je vodil msgr. Renato
Podbersič, se je spet zbrala množica
svojcev, prijateljev in znancev, ki so
pokojno Marinko imeli radi. Prisot-
na je bila tudi županja Alenka Flore-
nin, ki je prebrala poezijo Janeza
Povšeta Še je čas.
Obvestila
V nedeljo, 18. oktobra, na MISIJONSKO
NEDELJO, vabljeni v Štandrež! Ob 16. uri
molitvena ura za misijone, ob 17. uri gle-
dališka predstava in bogat srečelov za mi-
sijone.
KD Sabotin vabi na 26. Pohod na
Sabotin, ki bo v nedeljo, 18. oktobra.
Sv. maša bo ob 10.30 pri razvalinah
cerkvice sv. Valentina.
V galeriji Kulturnega doma v Gorici
je na ogled do 16. oktobra 2015
mednarodna fotografska razstava
“17. Fotosrečanje – Fotoincontro
2015”. Razstava je odprta od
ponedeljka do petka: od 10. do 13.
in od 16. do 18. ter v večernih urah
med prireditvami.
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško sporoča članom in
prijateljem, da bo dr. Simon Špacapan
predaval o rakastih boleznih v četrtek,
22. oktobra, ob 20. uri v Gorici, v
Tumovi dvorani na Korzu Verdi 51 v
3. nadstropju nad knjižnico Damir
Feigel. Toplo vabljeni!
Kulturni center Lojze Bratuž in
Krožek za družbena vprašanja
Anton Gregorčič vabita na Srečanje
pod lipami ob 60. obletnici podpisa
Videmskega sporazuma in 40.
obletnici podpisa Osimskega
sporazuma. O tem bo spregovoril
diplomat, publicist in družbeni
delavec Jože Šušmelj. Večer bo vodil
zgodovinar Renato Podbersič.
Dogodek bo v četrtek, 22. oktobra
2015, v komorni dvorani KC Lojze
Bratuž v Gorici ob 20. uri.
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško sporoča članom in
prijateljem, da bo v nedeljo, 25.
oktobra, v Kulturnem domu F.
Prešeren v Boljuncu pri Trstu
tradicionalna pevska revija Starosta
Mali princ z nastopi 4 zborov
primorskih mest. Koncert bo ob 17.
uri. Članice društvenega ŽePZ in
spremljevalce bo odpeljal avtobus iz
Gorice s trga Medaglie d'oro/na
Goriščku ob 13.30. Zaradi
omejenega števila mest na avtobusu
je obvezna čimprejšnja prijava po tel.
0481 532092.
Prosvetno društvo Štandrež vabi
ljubitelje gledališča, naj se pridružijo
dramskemu odseku. Dodatne
informacije na tel. 328 6669048
(Božidar) in 347 9748704 (Vanja).
Mešani pevski zbor Štandrež toplo
vabi nove pevce v svoje vrste.
Feiglova knjižnica na Verdijevem
korzu je odprta od 10. do 18. ure vsak
dan razen ob sobotah.
Prispevke za Slovenski center za glasbeno
vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelja
prof. Silvana Kerševana lahko nakažete
na bančni tekoči račun: Banca di Cividale
(Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484
12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C
s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA.
Informacije na tajništvu SCGV Emil Komel,
tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569.
Resna in odgovorna medicinska
sestra nudi nego in pomoč starejšim
osebam. Tel. štev. 00386 30 325
558.
Varujem starejše, pomoči potrebne
osebe, in sicer 24 ur ali pa samo čez
dan ali varstvo ponoči. Sem človek
dobrega srca in imam nekajletne
izkušnje! Sem upokojenka, vse ostalo
(vrednotnice) in vprašanja na štev.
040 621 424 (v poštev pride celotno
primorsko in goriško območje).
Gospa z večletno izkušnjonudi nego
in pomoč starejšim osebam za 24 ur
na dan. Tel. št. 00386 40 432304.
Zanesljiva in izkušena gospa
pomaga pri likanju in čiščenju
stanovanja. Tel. št. 00386 40
153213.
40-letna mati nudi dnevno nego
starejšim na domu. Ne 24 ur. Lahko
tudi kuha in pospravlja stanovanje. 3-
letne izkušnje. Tel. št. 00386 41
390244.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine, angleščine,
nemščine ter varstvo otrok. Tel.:
0038631478807.
Urejena gospa išče delo za čiščenje
in likanje na območju Gorice. Tel. št.
0038631449311.
Masaže: protistresna - relaks,
protibolečinska, refleksna masaža
stopal, tajska masaža itd. Zelo
ugodno, blizu meje. Pokličite na
00386 40 575805.
Resna gospa s petnajstletno izkušnjo
nudi nego in pomoč starejšim
osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev.
0038640484339.
40-letna mati z večletnimi izku-
šnjami in znanjem italijanščine nudi
dnevno nego starejšim na domu (ne
24 ur dnevno) ali pomoč pri
gospodinjskih delih in kuhanju. Tel.
00386 41 729548.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 16.10.2015 do 22.10.2015)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na
ultrakratkem valu s frekvencami za
Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo
103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko
dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4,
91, 103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske oddaje
so na sporedu vsak dan od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 16. oktobra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba iz
studia 2.
Sobota, 17. oktobra, ob 21. uri (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v
benečanskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Nedelja, 18. oktobra, ob 12. uri:
Ponovitev sobotne oddaje Okno v
Benečijo.
Ponedeljek, 19. oktobra (v studiu Andrej
Baucon): Narodno-zabavna in
zabavna glasba - Zborovski kotiček -
Novice iz naših krajev - Obvestila in
večerni vic.
Torek, 20. oktobra (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 21. oktobra (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Prvi
slovenski letalci - Izbor melodij.
Četrtek, 22. oktobra (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti
iz sveta - Obvestila in večerni vic.
ŽUPNIJA SV. ANDREJA AP. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
Petek, 23. oktobra 2015, ob 20.30
Predstavitev publikacije
ob 50-letnici Prosvetnega društva Štandrež
in odprtje dokumentarne razstave
Sobota, 24. oktobra 2015, ob 20.30
Slavnostni večer
ob 50-letnici Prosvetnega društva Štandrež
S pogledom nazaj in s ponosom naprej
Nedelja, 25. oktobra 2015
ob 10. uri sv. maša za pokojne kulturne delavce
ob 11. uri odkritje spominske plošče
ob 18. uri prireditev ob 50-letnici
župnijskega doma Anton Gregorčič
Mladina, naše bogastvo in bodočnost
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Po uspešnih poletnih taborih
Polni upanja v novo
skavtsko leto!
  a poletnem taboru so go-
riški volčiči in volkuljice
pekli kruh in peciva v pe-
karni Mišmaš pri Žabnicah ter z do-
bro voljo in skupnim sodelovanjem
spreobrnili hudobno Jedrt in njene
mačke. Izvidniki in vodnice so se
naenkrat znašli na Skrivnostnem
otoku v Lokah pri Mozirju, kjer so
se dogajale nerazumljive stvari. Vsa-
kič, ko so brodolomci imeli hudo
stisko, sta se začuda pojavili pomoč
in rešitev. Šele po končnem krva-
vem boju proti gusarjem so ugoto-
vili, da jim je ves čas pomagal in jih
N varoval pred nevarnostmi kapetanNemo. Roverji in popotnice so seodpravili na poletni potovalni tabor
v Kamniško-Savinjske Alpe. Skupaj
so osvojili Ojstrico in druge tri
manjše vrhove ter imeli sveto mašo
z Brankom Cestnikom pri gorskem
jezercu na planini Vodotočnik. Na
Veliki planini pa je klan podpisal li-
stino, temeljni dokument, ki bo v
prihodnjih letih usmerjal delovanje
skupnosti RP.
Goriški skavti in skavtinje smo po
nepozabnih poletnih izkušnjah zo-
pet začeli delovanje. Za začetek no-
vega skavtskega leta smo se zbrali v
popoldanskih urah v nedeljo, 11.
oktobra, na Vrhu Sv. Mihaela. Sku-
paj smo odšli na sprehod na Bresto-
vec, kjer smo v kavernah imeli pre-
stope iz veje v vejo. Srečanje smo
sklenili skupaj s starši in domačini
s sveto mašo, ki jo je daroval naš no-
vi cerkveni asistent, msgr. Renato
Podbersič. Letošnje skavtsko leto
začenjamo polni upanja in dobre
volje. Čeprav imamo zadostno šte-
vilo voditeljev za redno delovanje,
bomo veseli vsake pomoči nekdan-
jih voditeljev in staršev, saj le s skup-
nimi močmi se bo goriški skavti-
zem še naprej krepil in razvijal. Naj
še omenim, da smo na petkovem
pokrajinskem občnem zboru izvo-
lili novo pokrajinsko vodstvo, ki bo
goriško organizacijo vodilo prihod-
nja tri leta.
Stegovodja Bistrooki gams
Prizor iz lanskoletne uspešnice štandreškega
dramskega odseka Mrtvi ne plačujejo davkov
Združenje Concordia et pax iz
Gorice in Nove Gorice vabi na
srečanje Poti spomina in sprave,
ki bo v Palmanovi v soboto, 24.
oktobra 2015. Dogodek bo v
zaporu sodnije v Palmanovi (ul.
Scamozzi 3/b, za stolnico) ob
10.30 v spomin in pričevanje o
trpinčenju furlanskega ljudstva
in prebivalstva spodnjega
Posočja med prvo svetovno
vojno in kasneje v nekdanjih
zaporih vojaščnice Piave, kraju,
ki je pod zloglasnim imenom
Fossa di Palmanova v letih
1944-45 bilo mesto zatiranja,
mučenja in likviridanja
upornikov in borcev za svobodo.
Prisotna bosta tudi goriški
nadškof Redaelli in koprski škof
Bizjak. Za informacije (0039)
333 3561718.
Concordia et pax
Kultura15. oktobra 20158
  Goriškem muzeju so pred
dnevi odprli razstavo In-
dustrijska dediščina na
Goriškem, s katero so se pri-
družili letošnjim Dnevom evrop-
ske kulturne dediščine (DEKD) ,
ki so si za podtemo določili prav
industrijsko in tehniško de-
diščino. Kustosinja razstave je In-
ga Miklavčič Brezigar, ki s
pričujočim projektom končuje
svojo dolgoletno strokovno pot v
Goriškem muzeju; to je njena
zadnja razstava pred odhodom v
pokoj.
Kolo z menažko, s katerim so se
prevažali delavci na delo; majhen
parni stroj, ročno izdelani korci
v frnaži, prvi elektronski mediji,
usnjeni fotelji in luči tovarne Me-
blo …, to so le nekateri predmeti
V
z razstave, ki prikazuje razvoj in-
dustrije v naših krajih, od prvih
mlinov v 14. stoletju preko svilar-
stva in predilnic bombaža, papir-
nic in valjčnih mlinov, rafinerij
sladkorja in predelovalnic sadja
ter fužin in kovačij, do obrtnih
združenj, strokovnih šol, železni-
ce, elektrarn in tovarn, ki jih je
po drugi svetovni vojni po vsej te-
danji državi na gosto posejala
prva petletka.
Kustosinja etnologinja Inga Mi-
klavčič Brezigar je še posebej žele-
la poudariti nekdanje delavske
vrednote, zato so na razstavo po-
stavili tudi šolsko tablo, ki obi-
skovalce vabi, da se spom-
nijo nekdanjih vrednot, ki
se tako hitro spreminjajo
in izginjajo, kot bi jih bri-
sali z gobo. Pomaga se
nam spomniti na nekdan-
je pridobitve, kot so skrb
za delavce, izobraževanje,
delavska stanovanja, 8-ur-
ni delavnik, poletni kolek-
tivni dopust, zdravstveno
varstvo, socialno varstvo,
pokojnine, sindikalno de-
lo, zabava, šport, kultura.
V sklopu razstave so tako
začeli zbirati pričevanja
nekdanjih delavcev, ki
nam danes še lahko povedo, kako
je potekalo delo in življenje v to-
varnah.
Kljub dejstvu, da je pomen indu-
strijske dediščine pogosto prepoz-
nan po vsej Evropi, ostaja danes
velik del industrijske dediščine
zanemarjen, predvsem v deželah
jugovzhodne Evrope. Z zave-
danjem, da je industrijska de-
diščina ogrožena, je cilj DEKD
in tudi razstave na gradu Krom-
berk spodbujanje poznavanja in
zavedanja o vrednosti industrij-
ske dediščine v sodobni družbi
in izzivih, dilemah in primerih,
povezanih z varstvom industrij-
ske de-
diščine. Pou-
darek je na
varstvu indu-
strijske de-
diščine v ok-
viru njene
ponovne
uporabe. Za-
to na razstavi
izpostavljajo tudi sedanje, veliko-
krat razpadajoče stanje nekdanjih
tovarn in navajajo tudi evropske
in slovenske primere dobre prak-
se, ki so iz nekdanjih tovarn in
skladišč ustvarile nove sodobne
prostore z novimi funkcijami. Vsi
poznamo primer Tate Modern, ki
je zrasla na temeljih nekdanje
londonske toplarne, med prime-
re dobre prakse pa so dali tudi no-
vogoriški kulturni center Mo-
stovna.
  a torkovo pravljično uro v
knjižnici smo konec januarja
povabili gosta: Robert Šabec, tu-
di sam očka dveh malih nadobudnežev,
Svita in Sama, je otrokom pripovedoval
pravljice o mravljicah. Objavljene so bile
v tržaški otroški reviji Galeb, na polici pa
lahko najdete tudi njegovo slikanico o
prigodah škrata Perkmandlca. Ta škratec
je pogost obiskovalec idrijskega rudnika
živega srebra, zato tudi ilustracije, ki do-
polnjujejo povest, malce prikazujejo
rudarje pri delu. Ker je iz Idrije tudi
pisatelj Robert Šabec, čeprav zadnja
leta živi v Izoli, nas je zanimalo, kako
se je odločil, da bo povestico zapisal
in izdal v knjižni obliki. Tule si lahko
preberete pogovor s pisateljem.
Robert, vi prihajate iz Idrije, po
poklicu pa ste pisatelj. Je morda
naključje, da ste za prvo slikanico
izbrali prav škrata Perkmandlca?
Zadeva je šla nekako tako, da so me
zaposleni pri Rudniku živega srebra
povabili k sodelovanju. Turistični del
rudnika so namreč želeli približati
tudi najmlajšim obiskovalcem. Za-
mislili so si multivizijo in me zapro-
sili za tekst. Ker je tekst brez neke
osnovne zgodbe precej težko zapisa-
ti, sem najprej postavil neko do-
ločeno obliko, celoto, zgodbo. Knji-
ga Prigode jamskega škrata Per-
kmandlca je tako nastala kot neke
vrste kolateralna škoda primarnega
projekta. Lahko pri tem še dodam,
da, čeprav je jamski škrat Per-
kmandlc v Idriji, pa tudi po drugih
rudarskih krajih, fragmentarno prisoten
že nekaj stoletij, pa le ta v (za) pisani obli-
ki, vsaj kolikor je meni poznano, v obliki
neke celostne zgodbe ni bil nikoli pred-
stavljen. Štejem si nekako v čast, da pred-
stavitev Perkmandlca od sedaj uspeva tu-
di širše.
So vam v otroštvu pripovedovali veli-
ko pravljic? Ste jih radi poslušali?
Precej so mi jih pripovedovali. Zelo rad
sem jih tudi poslušal, kasneje bral …
Kam pa ste hodili v šolo? Ste bili pri-
den učenec ali ste med poukom san-
jarili?
Osnovno šolo sem obiskoval v Idriji. Gle-
de na uspeh sem bil relativno priden
učenec. Učne obveznosti mi niso pred-
stavljale posebnih težav in sem si lahko
privoščil tudi številne pobege v svet do-
mišljije. Kasneje sta sledili srednja šola in
puberteta. To pa je povsem druga zgod-
ba, po kateri pa bi morali povprašati mo-
jo mamo (smeh).
Kako ste se odločili za poklic pisatel-
ja?
Za poklic pisatelja se pravzaprav niti ni-
sem odločil. Pisateljevanja konec koncev
niti ne razumem kot poklic, v smislu
načina preživetja. Veste, od pisateljevanja
je pri nas nemogoče (pre) živeti. V Slo-
veniji literarno sceno relativno dobro
poznam in mislim, da praktično ni mo-
goče najti “pisatelja/ice”, ki bi od pisa-
teljevanja (pre) živel. So novinarji, pre-
vajalci, lektorji, režiserji in podobno, ob
tem pa tudi pisatelji. Podobno je tudi z
mano.
Otrokom ste na pravljični urici pripo-
vedovali o mravljinčkih. Ena od pra-
vljic govori o tem, kako morajo mra-
vljinčki biti složni. Kako pa so vajini-
ma sinčkoma všeč vaše povestice?
Mislim, da so jima všeč. Je pa res, da
večkrat posežemo po klasičnih pravlji-
cah, kot so na primer Zvezdica zaspanka,
Pekarna Mišmaš … Fran Milčinski - Ježek,
Svetlana Makarovič in tudi številni drugi
domači avtorji so izjemni pisatelji. Na-
sploh menim, da imamo obilo odličnih
domačih pisateljev/ic, na katere (pre) po-
gosto povsem neupravičeno pozabljamo.
Takrat ste rekli tudi, da si sploh ni
težko izmisliti pravljice. Nam, prosim,
poveste, kako se pravljice rodijo v vaši
domišljiji in kakšno pot prehodijo,
preden se znajdejo na knjižni polici?
Pogosto se mi dogaja, da se najmlajši sin
zbudi ob povsem nemogočih urah. Edini
recept, ki se je obnesel, so nočno-jutranji
sprehodi z vozičkom po mestu. Takrat
me srečate v Izoli in takrat se pogosto po-
rodijo tudi ideje. Potem pa je vse stvar
dela, sedenja in podobno.
Objavljate v reviji Galeb, ki izhaja v
Trstu. Kaj pa v slovenskih mladinskih
in otroških revijah? Ali pa na radiu?
Prvo zgodbo sem napisal za radijski na-
tečaj. Pravljica ni bila izbrana in je nekaj
let počivala v mapi z neobjavljenimi
teksti. Kmalu zatem sem sklenil, da
tovrstno ad hoc pisanje preneham.
Malce mi je pri tem šla na roko tudi
dobro sprejeta pravljica o Perkman-
dlcu. Sedaj so se name že pričeli
obračati naročniki. Prvi so bili prav
pri Galebu in z njimi zelo dobro so-
delujem. Seveda si pa želim, da so-
delovanja tudi razširim.
Izdali ste tudi knjigo za odrasle, ki je
bila tudi na bralnem seznamu Pri-
morci beremo. Kdo je ta Rdeča
pošast iz naslova?
Idejno se naslanjam na pošast ko-
munizma, s katero sta Karl Marx in
Friedrich Engels “začinila”
slavni manifest. Danes bi pod to
pošastjo lahko razumeli vseljudsko
gibanje, ki, tudi z zadnjimi dogodki
v Grčiji, v ljudeh ponovno vzbuja
vsaj kanček upanja v boljši jutri. Vla-
dajoče elite bi za ohranitev svojih
privilegijev storile vse, da se tovrstna
ljudska gibanja prikažejo kot
pošastna. O tovrstnih zadevah govo-
rijo tudi (anti) junaki v zbirki kratkih
zgodb z naslovom Rdeča pošast.
Zdaj že nekaj let živite v Izoli in ste po-
gost obiskovalec naše knjižnice. Kaj
vas je pripeljalo v Izolo? Morje, ljube-
zen, podnebje, prijatelji ali kaj druge-
ga?
V Kopru sem pred leti dobil delo teksto-
pisca in vrsto let to delo tudi opravljal za
Studio Kernel. Izola mi je bila všeč od
vsega začetka. Mislim, da ima nekaj pri
tem tudi cel niz podobnosti z Idrijo. Tu-
kaj prostranost morja, v Idriji prostranost
podzemnih globin. Tam “zajebano” ru-
darsko življenje, ki (iz) umira, tukaj pa se
podobno dogaja z ribiči in ribištvom...
Tovrstne zadeve te podzavestno izobliku-
jejo, z leti postajajo del tebe in k njim
(hočeš ali nočeš) težiš. Bržkone je nekaj
na tem.
Radi zahajate v našo knjižnico. Bi kaj
posebej pohvalili v naši knjižnici ali
posebej na kaj opozorili?
Knjižnica je postala del mojega delovni-
ka. Tukaj najdem svoj ustvarjalni mir in
vse, kar za delo potrebujem. Z družino
smo tudi pogosti obiskovalci pravljičnih
uric. Resnično se tu dobro počutim/o.
Glede potencialne kritike bi edino dodal,
da zagovarjam filozofijo brezplačnega
članstva. Mnenja sem namreč, da bi mo-
ralo biti znanje dostopno vsakomur ne
glede na socialni status, kar pa bržkone
ni problem “naše” knjižnice, temveč
širše nacionalne politike.
Načrtujete še kakšno slikanico, nov ro-
man, nove pravljice?
Načrtov je precej. Upam, da vsaj del le-
teh tudi realiziram.
Rekli ste, da je vaša pravljica tudi upri-
zorjena kot lutkovna igrica. Lahko kaj
več poveste o tem?
Ravno sedaj končujem tekst za lutkovno
predstavo. Prigode jamskega škrata Per-
kmandlca naj bi že letos spomladi zažive-
le tudi na lutkovnem odru.
Kako si zamišljate vašo prihodnost?
Tudi v prihodnje imam namen se po-
svečati pisanju, tudi pisateljevanju.
Bi želeli bralcem še kaj sporočiti, česar
vas nismo vprašali? Morda bi kakšno
posebno misel v zvezi s pravljicami
namenili staršem z majhnimi otroki?
Otroci si paralelni svet pravljic preprosto
zaslužijo. Kot starši smo soodgovorni, da
smo v zadnje četrt stoletja naš realni svet
precej radikalno spremenili, in bojim se,
da na slabše. Na naših zanamcih je zato
ogromno dela. Navdih za prepotrebne
spremembe ponuja prav znanje, ki ga po-
nuja branje, tudi branje pravljic.
Hvala za pogovor in veliko uspehov še
naprej!
ŠP
N
Strokovni ekipi, ki jo sestavljajo
mag. Inga Miklavčič - Brezigar,
Klavdija Figelj, Boris Blažko, dr.
Branko Marušič, Aleksandra
Pavšič – Milost, se je s kaligraf-
skim prispev-
kom pridružila
še Loredana Ze-
ga, ki je zgodo-
vinske prelom-
nice in imena
tovarn in podje-
tij zapisala na
steno. Razstavo
spremljajo video intervjuji s
prvim sekretarjem tovarne po-
hištva Borisom Ferlatom, sedan-
jim direktorjem Mebla Holding
Borisom Lozejem ter z znanima
oblikovalcema Meblovega po-
hištva Ljerko Finžgar in Oskarjem
Kogojem. V sklopu projekta so bi-
la posneta tudi pričevanja Jožka
Pavlina in Albina Staniča - nek-
danjih vajencev oziroma delav-
cev v solkanski mizarski delavni-
ci Alojza Žerjala, kjer so leta 1955
izdelali pisarno za Josipa Broza
Tita, ostalo pa je tudi dovolj ma-
teriala, da so po zgledu Titove se-
stavili tudi pisarno za direktorja
tovarne pohištva, kasnejšega Me-
bla. Odslej bo prav ta direktorjeva
pisarna, narejena po zgledu Tito-
ve, del stalne muzejske postavitve
Goriškega muzeja, na razpolago
jo bodo dali tudi za protokolarna
in druga pomembna srečanja.
V sklopu razstave so razpisali fo-
tografski natečaj o industrijski de-
diščini. Odzvalo se je 6 avtorjev,
strokovna žirija v sestavi Rajko
Bizjak, Maša Lancner, Matjaž
Prešeren in Filip Rijavec, je izbra-
la tri najboljše fotografije. Od
prvega do tretjega mesta si sledijo
David Verlič, Mirko Bijuklić in
Stane Lokar, Verlič pa je bil de-
ležen tudi največ pozornosti na
družabnem omrežju facebook.
Razstava bo na ogled eno leto.
Vabljeni!
Foto David Verlič
Inga Miklavčič Brezigar
Milan Klemenčič:
Ajdovska tovarna
(predilnica) ob
sončnem zahodu,
1927 (po študiji iz
leta 1906). Last:
Goriški muzej.
Delavke v Idealu,
Nova Gorica, Foto
Mirko Ličen –
Prepih, Primorske
novice
Razstava v Goriškem muzeju
Industrijska dediščina 
na Goriškem
Pogovor / Robert Šabec
Mravljinčki na uri pravljic v knjižnici
Kultura 15. oktobra 2015 9
17. Primorski dnevi na Koroškem 2015
Načrtna kulturna izmenjava med Koroško in Primorsko se je začela leta
1983, ko so predstavniki Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici,
Slovenske prosvete iz Trsta in Krščanske kulturne zveze iz Celovca na
srečanju v Ukvah sklenili, da se bodo kulturna srečanja vrstila vsako
leto sredi oktobra izmenično na Primorskem in Koroškem. Poleg Gorice
in Trsta so vključene tudi Ukve. V enem tednu gostujejo na Koroškem
oz. na Primorskem posamezniki in skupine in z različnimi prireditvami
pokažejo prerez svojega kulturnega delovanja. Zvrstijo se nastopi
glasbenikov, gledališke predstave, likovne razstave in predstavitve
najnovejših knjig, pa tudi srečanja političnih organizacij, na katerih
razpravljajo o aktualnih vprašanjih in problemih zamejstva. Dejansko so
te prireditve pomemben prispevek k skupnemu slovenskemu
kulturnemu prostoru in krepijo vezi med rojaki, ki živijo na prepihu
raznarodovanja in potujčevanja.
Letos so prireditve Primorskih dnevov razdeljene na pet dni oz. večerov
med 19. oktobrom in 29. novembrom; pri tem je treba povedati, da lahko v
enem dnevu poteka več različnih stvari (npr. predstavitev publikacij,
radijska oddaja in srečanje odbornikov z ogledom Galerije Gorše 19.
oktobra). Prireditve obsegajo predstavitve publikacij razstave, srečanja
glasbenih šol, mladinske in otroške gledališke predstave in politične
okrogle mize in gledališke predstave. Na Koroškem se že iskreno veselijo
bogate ponudbe in srečanja s prijatelji iz Gorice, Trsta in Ukev.
Pisatelj Ivan Sivec je izdal spomine
na Slavka Avsenika
Pisatelj Ivan Sivec je izdal spomine
na letos preminulega Slavka
Avsenika. Knjigo je naslovil po eni
od njegovih skladb Viharnik vrh
gora, izšla je pri založbi ICO iz
Mengša. “To niso samo moji
spomini, so tudi tvoji spomini, najini
spomini, naši spomini”, je
prepričan avtor, ki je za Avsenikov
ansambel prispeval tudi besedila.
“V slovenskem glasbenem
prostoru se je od leta 1953, ko so
Avseniki začeli nastopati, nekaj
premaknilo, jaz pa sem imel to
srečo, da sem Slavka Avsenika
lahko obiskoval osebno, da sem
spoznal tudi njegovo človeško
širino in toplino, da sva se veliko pogovarjala o glasbi, da je želel tako
Sloveniji kot celotnemu svetu samo dobro”, je Sivec povedal za STA. Po
njegovih besedah je bil izredno topel človek, zato ga je želel ljudem
predstaviti tudi po tej plati. Poudarek v knjigi je po njegovih besedah v
tem, kakšen je bil Avsenik kot glasbenik in kot človek: “O njem lahko
povem le vse najboljše”. Kot zanimivost je omenil prvo izvedbo skladbe
Slovenija, od kod lepote tvoje v ljubljanski Hali Tivoli. Takrat je “5000
ljudi vstalo in jokalo od sreče, da je tako lepa skladba in da nam je
Avsenik pokazal nekaj, česar sami niti ne vidimo”. Sivec je za Ansambel
bratov Avsenik napisal 89 besedil, devet skladb še ni posnetih, za to bo,
kot je razkril, poskrbel vnuk Sašo Avsenik. Glasbenikom je posvetil tudi
magistrsko nalogo z naslovom Fenomen ansambla bratov Avsenik.
Slavko Avsenik, ki je obveljal za utemeljitelja slovenske narodno-zabavne
glasbe, je umrl julija letos v 86. letu starosti.
Festival upokojenskih zborov v Ljubljani
V sklopu 15. Festivala za tretje življenjsko obdobje je potekalo 30.
septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani 40. Državno srečanje pevskih
zborov Društev upokojencev Slovenije. Prireditev je bila letos posvečena
spominu na 70-letnico zmage nad nacifašizmom. Zato so bile v program
vključene temu primerne pesmi. S pevsko revijo ima Zveza društev
upokojencev Slovenije namen podpreti krepitev kulturne dejavnosti tudi
Slovencev izven matične države in skupaj prispevati k razvoju ter
utrjevanju slovenskega kulturnega prostora. Na prireditvi je v Linhartovi
dvorani nastopilo 15 zborov iz raznih pokrajin Društev upokojencev, npr.
Osrednjeslovenske pokrajine, Severne in Južne Primorske, Celjske,
Pomurske, Koroške ter drugih dežel. Iz Italije sta bila povabljena Združena
pevska zbora Fran Venturini “Domjo” in Tabor-Opčine, Trst (zborovodji
Ivan Tavčar in David Žerjal) ter Ženski pevski zbor Društva slovenskih
upokojencev za Goriško (DSUG)  (zborovodja Tanja Pelicon). Zbrane pevke
in pevce ter njihove spremljevalce je nagovoril predsednik Zveze Društev
upokojencev Slovenije (ZDUS) Anton Donko. Slavnostna govornica pa je
bila ministrica za kulturo Republike Slovenije Julijana Bizjak Mlakar.
Prireditev je snemala RTV Slovenija.  (ed)
Gorica / Šola za starše z Godijem Kellerjem
Zavod za razvoj waldorfskih šol in vrtcev ter Združenje staršev vrtca
Pikapolonica iz Pevme organizirata Šolo za starše in sporočata, da v
Gorico prihaja mednarodno znan in priljubljen norveški pedagog Godi
Keller. Delo v sklopu šole za starše je zasnovano tako, da krepi
samopodobo in pogum med starši, poveča njihovo razumevanje
otrokovega razvoja ter izboljša njihovo sposobnost opazovanja otroka.
Tokrat bosta obravnavani temi opazovanje in razumevanje otroka ter
vprašanje avtoritete. Godi Keller že več kot 35 let deluje kot učitelj,
samostojni mednarodni predavatelj in pisec, je tudi zunanji strokovni
sodelavec mnogih javnih in zasebnih pedagoških ustanov in ima redno
oddajo na norveškem radiu. Zaradi potreb sodobnih staršev je začel
voditi Šolo za starše, ki je zaradi njegovega duhovitega, srčnega pristopa
povsod naletela na izredno pozitiven odziv. Z izjemnim posluhom za
vprašanja mladih svetuje in pomaga tistim, ki so predčasno zapustili
redno šolanje in iščejo svoje mesto v družbi.
Kotizacija za Šolo za starše, ki bo v Gorici 3. in 6. novembra 2015 med 17.
in 20. uro, znaša 40 evrov. Delo bo potekalo v manjših skupinah, zato je
število mest omejeno. Program vključuje praktične vaje, zato bo potekal
v dveh terminih. Prijave do zasedbe mest in informacije na: drustvo.
lampyris@gmail. com, tel. št.  (+39) 347 7300222 (Michela) in (+386)
41 760671 (Suzana).
Kratke
  ipična večkulturna družba so že dolgo
Združene države Amerike, njim po-
dobna pa čedalje bolj postaja tudi naša
evropska stvarnost. Če se povrnemo v naš
prostor, lahko rečemo, da je večkulturen že
od začetka zgodovine, saj so se tu vedno
srečevali pripadniki različnih narodov, jezi-
kov in izvorov, kar je v preteklosti te kraje kul-
turno in materialno bogatilo, pa tudi pov-
zročalo spore, vojne in medsebojna
obračunavanja. Medkulturnost
pa stoji od večkulturnosti še ko-
rak dlje. V današnjih časih, ko
smo dejansko prisiljeni živeti sku-
paj, to pa želimo delati v miru –
ne samo v našem, manjšinskem
prostoru, ampak tudi širše –, je
gojenje medkulturnosti že skoraj
prava nuja. V zvezi s tem se spo-
minjam dogodka izpred slabega
desetletja, ko sem za krajši čas sto-
pil v politične vrste. Ob neki pri-
ložnosti je nekdo iz moje bližine
izjavil, da mešani zakoni ne mo-
rejo polnopravno spadati v našo
narodno skupnost. Take in po-
dobne epizode so me nato pre-
pričale, da v skupini, ki goji na-
cionalistične poglede, zame ni
prostora. Dovolj bi bilo namreč,
da bi si, kdor tako misli, ogledal narodnostno
oziroma jezikovno podobo naših šolskih ra-
zredov, da bi razumel, da je njegova vizija že
na kratki rok ne samo povsem nerealna, am-
pak tudi politično nesmiselna, torej mazohi-
stična.
Če se vrnem k prvotno zamišljenemu kon-
ceptu, se moram upravičeno vprašati, kaj me-
ni samemu pomeni biti večkulturen. Morda
dejstvo, da se tekoče pogovarjam in pišem v
dveh jezikih? Najbrž ne, saj je to danost, v ka-
teri sem zrastel in se zanjo nisem tako ali dru-
gače trudil. Sem torej večkulturen tedaj, ko
skušam razumeti, kakšno vizijo Boga imajo
pripadniki druge veroizpovedi, ali v trenutku
ko prestopim prag eksotične restavracije in
se prepustim zapeljevanju daljnih arom in
okusov? Ker gre za zavestno odločitev, sta
zgornja odgovora na moje vprašanje zagoto-
vo primernejša. Medkulturnost torej od po-
sameznika in družbe zahteva neki dejaven
pristop.
Začetek letošnjega šolskega
leta me je presenetil z delov-
no ponudbo na Nižji srednji
šoli Ivan Cankar pri Svetem
Jakobu. Daleč naokrog ta šolska institucija
slovi po tem, da jo obiskuje najnižji odstotek
slovenskih dijakov nasploh. Tu so namreč
zbrane vse mogoče narodnosti, predvsem s
področja nekdanje Jugoslavije, torej Balkana.
Že v začetku moram demantirati tiste, ki so
prepričani, da je taka narodnostna oziroma
jezikovna slika 'škodljiva' oziroma 'neugod-
na'. Zavedati se je namreč treba, da bi brez
takih, ki jim slovenščina ni materin jezik, ta
(in še marsikateri) naš šolski zavod že zdavnaj
prenehal delovati. Tako realnost pa danes
pozna malodane vsaka večja italijanska šola,
saj je priseljencev pri nas že ogromno.
Predvsem pa je zanimivo ugotavljati, da je
odnos otrok s koreninami v krajih južno od
nas (Balkan, Azija, pa tudi jug Italije) do slo-
venskega jezika in naše stvarnosti popolno-
ma sproščen, morda bolj sproščen od tistega,
ki vlada v marsikaterem jezikovno in narod-
nostno 'čistem' ali 'manj kontaminiranem'
okolju. Sla po čistosti utegne namreč biti – tu
se bom navezal na misli dr. Edvarda Kovača,
ki jih je izrekel na letošnjih študijskih dneh
Draga – vir marsikatere napetosti, diskrimi-
nacije, pa tudi (hvala Bogu pri nas v da-
našnjih časih ne več) vojn, maščevanj in po-
kolov.
V času svojega že omenjenega političnega
udejstvovanja pa sem bil priča še eni svoje-
vrstni razlagi oziroma pogledu, in sicer da ka-
toliško-nacionalni del naše narodne skupno-
sti svoje šolske zavode vidi predvsem kot na-
rodnostne, medtem ko se za levico ti omejijo
zgolj na jezikovne šole. Resnica stoji nekje
vmes, saj so uradno naši zavodi “šole s slo-
venskim učnim jezikom”, njihov nacionalni
naboj pa je brez dvoma treba ohranjati,
čeprav ga gre prilagajati novim okoliščinam.
Naši šolski zavodi zagotovo ne morejo in zato
ne smejo postati jezikovni tečaji, saj je te proti
plačilu moč prostovoljno obiskovati v popol-
danskih urah. Že velikokrat omenjeni med-
kulturni pristop pa je moč s pridom uporabiti
marsikje in marsikdaj. Povsem jasno je, da
pri nas slovenščine ni mogoče poučevati tako
kot v Ljubljani oziroma tam, kjer
je ta vsem materin jezik, ni pa
rečeno, da rezultati učencev zara-
di tega ne bodo na dobri ali celo
zavidljivi ravni. Če je res, da se je-
zikovna sposobnost znižuje, to
velja za celoten svetovni prostor,
ne samo za našo stvarnost (idem
po Kovaču).
V zvezi s tem, torej z jezikovno
zmožnostjo slovenščine pri nas,
pa se odpira še eno, in sicer zelo
zanimivo vprašanje o vlogi učitel-
jev oziroma profesorjev slo-
venščine. Marsikdo, predvsem s
področja civilne družbe, jim
(nam) namreč pripisuje večje od-
govornosti in pomembnejše po-
slanstvo kot ostalemu šolskemu
kadru. V zvezi s tem naj povem,
da so si danes splošno sprejete pedagoške in
didaktične metode enotne, da se nekega je-
zika – v našem primeru slovenščine – učimo
pri vseh šolskih predmetih, pri katerih je ta
učni jezik, torej ne samo pri pouku sloven-
skega jezika, ampak tudi drugod, denimo pri
matematiki, zgodovini ali telovadbi. Če pa je
naša srenja še vedno (po mojem sicer zmot-
no, a vsekakor) prepričana, da s (m) o (samo)
tisti, ki poučujemo materinščino, nekakšni
svečeniki oziroma vestalke slovenskega jezika
in kulture, naj to dokaže tudi in predvsem ta-
ko, da začne do omenjenih poklicnih figur
oziroma njihove vloge gojiti nekoliko bolj
naklonjen odnos. Raznovrstne plakete, priz-
nanja in nagrade naših združenj ter organi-
zacij gredo namreč bolj poredko v roke kake-
mu pedagogu – figuri, ki je dolgoleten ali ce-
lo življenjski nosilec bremena izobraževanja,
vzgoje, predvsem pa slovenskega opismenje-
vanja prihodnjih rodov naše stvarnosti.
T
  a jesen se v prijazno
“sprejemnico” Katoliške
knjigarne, najstarejše to-
vrstne trgovine v Gorici, vračajo
zanimiva srečanja, poimenovana
Na kavi s knjigo, ki jih prireja go-
riška knjigarna v sodelovanju
drugih ustanov – tokrat je to bila
Javna agencija za knjigo Republi-
ke Slovenije. Na vsakem srečanju
zadiši po slastni kavi, ki jo ponuja
tržaška pražarna PrimoAroma,
katere lastnika sta Fabrizio Polo-
jaz in Corrado Bassanese. Po po-
letnem premoru je prvi tak pogo-
vor ob kavi stekel v četrtek, 8. ok-
tobra 2015, ko je k nam v goste
prišla prof. Mateja Gomboc, av-
torica številnih strokovnih knjig,
učbenikov, literarnih del in pri-
spevkov v otroških revijah. Lani
je zagledal beli dan njen roman
Dantejeva hiša. Po uvodnem poz-
dravu dr. Damjana Paulina je z
Matejo Gomboc, ki se je rodila v
Postojni 25. marca l. 1964 kot
šesti otrok in je otroštvo preživela
v Ajdovščini, ob prostem času pa
se pogosto mudila pri najstarejši
sestri Klari, omoženi v Sovodnjah
ob Soči, v živahnem kramljanju
odstiral njeno življenjsko, predv-
sem pa poklicno in ustvarjalno
pot odgovorni urednik našega
tednika Jurij Paljk, s katerim sta v
“navezi” na FB. Glede na to, da
sta se srečala dva “brbljava” Vi-
pavca, je bilo njuno sočno pogo-
varjanje še bolj privlačno in
včasih dobrohotno zbadljivo. Kot
je bila npr. Paljkova opazka, da se
N je Gombočeva navzela “ljubljan-ske” govorice, v kateri ni več raz-poznavna njena rodna, pojoča vi-
pavščina, ki jo sam in njegovi pri-
jatelji, razseljeni vsepovsod,
skušajo ohranjati čim bolj pri-
stno. V isti sapi je tudi priznal, da
njenega zadnjega romana Dante-
jeva hiša, ki je izšel
pri ljubljanski
Mladiki l. 2014, ni
še prebral. Kar le-
po število po-
slušalcev, med ka-
terimi so bili tudi
sorodniki in znan-
ci gostje, je izvede-
lo, da se je po sred-
nji šoli v Novi Go-
rici vpisala na Fi-
lozofsko fakulteto
in l. 1988 diplomi-
rala kot profesori-
ca slovenskega in
italijanskega jezi-
ka. Najprej je bila samostojna pre-
vajalka, nato pa je celo desetletje
(1990-2000) poučevala slo-
venščino in italijanščino na Sred-
nji ekonomski in trgovski šoli v
Novi Gorici. Od l. 2000 je prof.
slovenščine na Škofijski klasični
gimnaziji v Ljubljani, kjer tudi
živi, a jo srce zmeraj znova vleče
na Primorsko, kjer si je na Pedro-
vem na Krasu – ki je po Paljkovih
besedah postalo sanjski počit-
niški kraj za Ljubljančane - uredi-
la hišo. V njej najraje ustvarja in
se srečuje s prijatelji in sorodniki,
ki jih ima kar nekaj. Kje je njen
pravi dom, pa še sama ne ve, ker
jih je imela veliko. Poročena je s
Prekmurcem, arhitektom Jane-
zom, ki je živel v Kočevju, kjer sta
tudi prebivala v prvih letih poro-
ke. Imata tri hčere: 28-letno vio-
linistko Klaro, ki živi v Španiji,
26-letno Terezo, ki končuje študij
veterine, in 21-letno Katarino,
študentko ruščine in slovenščine,
ki je očitno šla po maminih sto-
pinjah.
Ustvarjalno pot je Gombočeva
začela v 90. letih, pisanje pa ji je
šlo dobro od rok že v osnovni
šoli; dobila je tudi nagrade in sti-
snila roke npr. srbski pesnici De-
sanki Maksimovič (1898-1993).
Zelo je cenila tudi Antona Ingo-
liča (1907-1992) in njegovo Gim-
nazijko. Paljk je poudaril, da so
včasih zelo spoštovali besedne
umetnike. Vsaka hiša na Primor-
skem je imela celoten opus Simo-
na Gregorčiča in seveda
“mohorjevke”. Spomnila
se je, da je sama porabila
pol štipendije za knjige,
predvsem Kondorjeve, in se
“hranila” s klasiko. V
odraščajočih letih je pisala pesmi,
a si jih ne upa niti pogledati, ker
je njena hčerka zelo talentirana
pesnica - prejela je Župančičevo
frulico - in ji sama ne seže “niti
do kolen”. V srednji šoli ni pisala.
Sprva je začela pisati kratko prozo
za odrasle in se je
uspešno ude-
leževala literarnih
natečajev, kar ji je
dalo veliko zago-
na in samopo-
trditve. Ko se je
preselila v sloven-
sko prestolnico, se
ji je odprla pot v
revije Mavrica, Ci-
ciban, Cicido in
Kekec. Njeno stro-
kovno delo se je
začelo ob srečanju
s prof. Jožetom
Toporišičem
(1926-2014), ki ji je dal prve
usmeritve za raziskovanje. Čeprav
se je sprva vsa posvetila družini,
je ostala v njej trdno zakorenin-
jena ljubezen do jezika. Konec
90. let ni bilo nobenih učbenikov
za slovenski jezik, primernih za
poklicne šole, zato je napisala
brošuro za ekonomsko šolo v No-
vi Gorici, na kateri je poučevala,
potem pa še za druge šole, ker so
jo prosili za to. Tako je nadgradila
prvi učbenik, ki ni bil zgolj slov-
nica.
/ str. 15
Iva Koršič
S 1. strani
Večkulturnost in ...
Katoliška knjigarna / Na kavi s knjigo: prof. Mateja Gomboc  
“Vsi otroci so vredni dobre knjige!”
foto dpd
Tržaška15. okotbra 201510
  regor Preac je časnikar in
publicist, pisatelj in pe-
snik iz Maribora, ki je obi-
skal sto držav in v njih preživel
tretjino svojega življenja. Študiral
je novinarstvo na ljubljanski Fa-
kulteti za družbene vede. O svojih
potovanjih je napisal vrsto repor-
taž za Večer, Delo, Dnevnik, Polet
ter Radio Slovenija. Na svoji poti
uči v dobrodelnih šolah otroke iz
revnih četrti ali brez staršev ter zbi-
ra zgodbe in modrosti. Izdal je šest
zbirk otroških pesmi in ugank,
pred izidom so štiri ilustrirane pra-
vljice in pesniška zbirka za odrasle
iz Afrike. V Sloveniji ostaja do no-
vembra, ko se odpravlja na filmski
festival v Kairo, nato pa v Sudan
in Eritrejo ter morda še na jug Afri-
G ke.Na prvem večeru nove sezoneDruštva slovenskih izobražencev
je svetovni popotnik, ki je več let
živel v državah, ki so zdaj pod uda-
rom dramatičnih dogodkov, spre-
govoril o najnovejšem valu mi-
grantov, ki se preko Balkana pomi-
kajo v Srednjo in Severno Evropo
z Bližnjega vzhoda, pa tudi iz Afri-
ke, saj pozna njihove navade, kul-
turo in vero. Prav ta je v zadnjih
desetletjih doživela razvoj v smeri
skrajnega integralizma, ki je uper-
jen predvsem proti zahodni civili-
zaciji.
V Peterlinovi dvorani je kot uvod
v val migrantov predstavil islamski
svet, ki je daleč najbolj zaprt svet,
in njegove temelje. Z njim se je po-
govarjal in mu zastavljal vprašanja
Marijan Kravos.
Pravoverni se morajo ravnati po
šeriatskem pravu, ki zajema vsa
področja: od družinskega in ka-
zenskega prava do pravil higiene
in družinskih vezi. Imajo izredno
visoko rodnost, samo v Iraku živi
triintrideset milijonov ljudi, in to
predvsem zaradi vere ter plemen-
ske kulture. Znano je, da je Moha-
med imel dvanajst žena in kopico
otrok, zato se zgledujejo po njem.
Že v družini velja patriarhat, torej
je oče glavni, žena pa je le polovica
njega. Zaradi diktature, ki se
odraža tako v družini kot državi,
prihaja do novega fundamentaliz-
ma. Vojne divjajo predvsem zaradi
vere, ki je diktatorska, patriarhal-
na, kruta, moška in
nasilna.
Mladi muslimani
sanjajo o neki inte-
graciji, ki pa po
mnenju svetovnega
popotnika nikakor
ni mogoča. V zadnjih tridesetih le-
tih je namreč v Vzhodno Evropo
prišlo petindvajset milijonov mu-
slimanov, ki pa se niso integrirali,
saj živijo v getih, v socialno šibkih
območjih. Posebej so si organizi-
rali šole in druge ustanove, mi pa
trosimo milijarde evrov za nadzo-
rovalne službe in nadzor interne-
ta, s čimer se zmanjšujejo svo-
boščine državljanov. Povsod v
islamskem svetu vladajo diktature
in prihaja do novega fundamen-
  lovenska kulturno-gospo-
darska zveza bo svojo vlogo
v prihodnje izvajala na te-
meljih medetnične interakcije in
integracije: v sodobnem, novem
svetu brez meja je namreč potreb-
no iskati nove poti za razvoj na-
rodne zavesti.
Nedvomno je ta idejna zaslomba
že vrsto let temelj delovanja krov-
ne organizacije, svojo idealno po-
dobo pa je to izhodišče našlo na
odru Kulturnega doma v Trstu, ko
je s slavnostno akademijo prosla-
vilo 60-letnico delovanja. Visoko
državno priznanje RS je SKGZ ob
tej priložnosti izročil predsednik
države Borut Pahor: organizacija
si je prislužila red za zasluge pri
uresničevanju temeljnih intere-
sov slovenske narodne skupnosti
v Furlaniji Julijski krajini. Odliko-
vanje je sprejel dolgoletni pred-
sednik SKGZ Rudi Pavšič, ki se je
predsedniku Pahorju zahvalil za
izraženo čast in povedal, da to
S odlikovanje razume kot potrditev,da so v letih obstoja odigraliključno vlogo znotraj slovenske
narodne skupnosti in postali po-
vezovalni člen ljudi in idej v ob-
mejnem prostoru. “SKGZ je na-
stala v hudih povojnih letih na
osnovi plemenitih vrednot na-
rodnoosvobodilnega gibanja. Z
vsakodnevnim delom svojih ljudi
si je prizadevala, da bi na ruševi-
nah preteklosti ustvarila čim
boljše pogoje za nov čas. Danes
smo del združene Evrope, kjer
morata biti mir in prijateljsko so-
bivanje edina možna izbira”, se je
predsedniku RS zahvalil Pavšič. V
utemeljitvi je zapisano, da je bila
SKGZ ustanovljena v politično
negotovem obdobju po drugi sve-
tovni vojni neposredno po lon-
donskem memorandumu. Z nje-
no ustanovitvijo so Slovenci na
Tržaškem, Goriškem in Videm-
skem želeli strniti svoja prizade-
vanja za uresničevanje interesov
slovenske narodne skupnosti kot
celote in zavarovati njen obstoj.
Vedno je bila dejavno prisot-
na ob vseh ključnih trenut-
kih za slovensko narodno
skupnost v Italiji. Skrbno je
organizirala življenje
manjšine, zato da bi ta lahko
živela ne le kot jezikovna in
kulturna, ampak tudi kot go-
spodarska in politična enti-
teta. Trdovratno je zahtevala
uveljavitev pravic Slovencev,
veliko vlogo je odigrala pri
snovanju in sprejemanju
zaščitnega zakona. Danes
SKGZ kot nestrankarska or-
ganizacija povezuje več kot
dvajset različnih pomem-
bnih ustanov na področjih
kulture, gospodarstva, šol-
stva, športa, medijev, razisko-
valnih in drugih dejavnosti,
ki ostajajo trdno jedro slovenstva
v Italiji. V razmerah, ko sosednji
Italijo in Slovenijo povezuje sku-
pen evropski
vrednostni si-
stem, ki
vključuje tudi
varovanje
manjšin, izzivi
za SKGZ niso nič
manjši. Ostaja
pomemben dejavnik notranje po-
vezanosti manjšine in njene
zaščite, hkrati pa dejavnik odprto-
sti pri iskanju zavezništev za
ustvarjanje produktivnega sožitja
DSI / Prvo srečanje letošnje sezone   
Novi tokovi migracij še
povečujejo razdor med kulturami
talizma. V Siriji vlada šiitska
manjšina sunitski večini z diktatu-
ro, petintrideset milijonov Kurdov
pa je brez države. Vse to prihaja čez
noč v Evropo z migracijami,
predvsem zaradi sanj o integraciji.
Novi tokovi migracij še povečujejo
razdor med kulturami, saj so mi-
granti po večini fantje in moški,
funkcionalno nepismeni in neizo-
braženi. V njihovem svetu so žen-
ske manjvredne, ne hodijo v
službo in se na javnih mestih ne
smejo pogovarjati z moškimi, do-
ma pa ne smejo nikogar sprejema-
ti, med obiski se morajo skriti. Za-
to so tako razširjene kavarne oz.
čajnice za moške.
Ob koncu srečanja je Gregor Preac
spodbudil prisotne, naj ne nase-
dajo vsemu, kar berejo v medijih,
in karkoli slišijo, naj jemljejo z
dvomom. Pomembno je namreč,
da se sami izpopolnjujemo, bere-
mo in se poglabljamo v znanju.
Šin
Kulturni dom / Slavnostna akademija ob 60-letnici delovanja SKGZ  
V združeni Evropi morata biti mir in
prijateljsko sobivanje edina možna izbira
na stičišču dveh narodov in nju-
nih kultur.
Program večera, na katerem je
spregovoril tudi tržaški župan Ro-
berto Cosolini, je režijsko zasno-
val Marko Sosič. Slavnostni dogo-
dek je bil tako tudi kulturni tre-
nutek, ki so ga sestavljali ples in
glasba ter beseda. Prepletali so se
namreč verzi Cirila Zlobca in
Srečka Kosovela. Na odru so s svo-
jo umetnostjo nastopili igralca
Janko Petrovec, ki je tudi vodil
večer, in Romeo Grebenšek, pev-
ka Martina Feri, plesalke Daša
Grgič, Ingrid Gregorič, Nika Pe-
gan, Elen Vežnaver in Ema Wei-
skler ter tolkalci Alex Kuret, Matija
Tavčar in Jani Leban; videoposne-
tek pa je prispeval Antonio Gia-
comini.
Slavnostni govornik je bil akade-
mik dr. Boštjan Žekš. Spomnil je
na čas, ko je bil kot minister v
Vladi RS odgovoren tudi za Slo-
vence v zamejstvu in je v tem
prostoru spoznal veliko sijaj-
nih, pametnih in pokončnih
ljudi, ki so zavedni Slovenci in
obenem dobri italijanski
državljani, saj se to dvoje ne iz-
ključuje. Izrazil je svoj razmi-
slek o pomenu spreminjanja
sveta za razvoj manjšine - po
njegovem danes manjšine, vsaj
v tem delu sveta, spoštujejo in
so na razne načine zaščitene
ter stimulirane, svet postaja do
manjšin vseh vrst bolj toleran-
ten, kar pa postavlja pred jezi-
kovne manjšine nove izzive:
“V novem svetu brez meja smo
vsi prijatelji in moramo najti
nove poti za razvoj narodne za-
vesti, najti jih moramo skupaj in
ne na škodo drugih”, je še pouda-
ril akademik.
Zakon “dobra šola” / Tiskovna konferenca poslanke Tamare Blažina  
Zjutraj sonce, popoldan pa oblaki...
  ekret, ki v sklopu zako-
na 'dobra šola' obrav-
nava specifiko sloven-
skega šolstva v Italiji, je bil ob-
javljen v popoldanskih urah
12. oktobra. Dokončno besedi-
lo, ki so ga prečesali ministrski
uradi za šolstvo, pa je bilo manj
spodbudno od tistega 'nedo-
končnega', o katerem je spre-
govorila poslanka Tamara
Blažina na tiskovnem srečanju,
ki je bilo v jutranjih urah istega
dne.
Parlamentarka pred novinarji
ni skrivala zadovoljstva z raz-
pletom nekajmesečnih poga-
janj, ki jih je v sodelovanju s
predsednico paritetnega odbora
Ksenjo Dobrila (sama je bila pred
upokojitvijo didaktična ravnatel-
jica) in načelnikom Urada za slo-
venske šole pri Deželnem šolskem
uradu, Igorjem Giacominijem,
imela z ministrico Gianninijevo
in predvsem z ministrskimi fun-
kcionarji. “Ministrski dekret po
eni strani upošteva specifiko naše
šole, po drugi pa same iztočnice
zakona, kar pomeni, da to besedi-
lo ni iz trte izvit varnostni pas za
D
potrebe šole s slovenskim učnim
jezikom. Kot sam zakon dopušča
nekatera dopolnila (zlasti v zvezi
s pravili pouka v predšolskem ob-
dobju), je tudi ta dekret pomem-
bna startna točka, na podlagi ka-
tere budno spremljati nadaljnje
poteze: ne nazadnje tiste, ki bodo
privedle do izvršilnih norm”, je
obrazložila Blažinova. Po njenem
mnenju pa je besedilo zaključena
vsebinska celota, njegovi učinki
pa bodo blagodejni le v primeru,
“da bodo znali ravnatelji maksi-
malno izrabiti avtonomijo, ki jo
ponuja reforma”. In prav glede te-
ga vidika je poslanka DS poudari-
la, da je ključnega pomena norma
dekreta, ki poverja Deželnemu
šolskemu uradu pristojnosti za iz-
vedbo dekretnih določil (glede
razpisov za ravnatelje, ostalo učno
osebje, nadzornike itd.), ki jih bo
deležna naša slovenska šola.
Poslanka je nato razpredla ključne
vsebinske vidike dekreta, ki se na-
slanja na popravek v zakonu, ki
ga je sama Blažinova svojčas
vložila. Spregovorila je najprej o
triletnem načrtu didaktične po-
nudbe, ki bo upoštevala
geografsko in etnično
danost našega področja,
predvsem pa bo omo-
gočila večjo mobilnost
slovenskih dijakov v Slo-
venijo in na splošno
večje sodelovanje s slo-
venskim šolskim siste-
mom v matični domovi-
ni (prizadevanje je tudi v
tem, da bi en del šolske-
ga programa naši dijaki
izvedli v Sloveniji, a za to
je potreben dogovor z
RS); dodatna šolska po-
nudba pa bo usmerjena
v še bolj intenzivno
utrjevanje slovenskega
jezika. Z dekretom bo slovenska
šola stopila v korak z italijansko
tudi glede digitalizacije in infor-
matizacije npr. šolskih učbenikov
in spletnih vpisnih prošenj, pri
čemer bo pozornosti deležna zla-
sti slovenska pisava imen in
priimkov dijakov, imen šol ter
krajevnih imen: to nalogo naj bi
napravili brez dodatnega pro-
računskega denarja. Tudi ocenje-
vanje in implementacija našega
šolskega sistema naj bi po bese-
dah Blažinove končno lahko ce-
lovito zaživela, saj se bodo pristoj-
ni pri ocenjevalnih postopkih In-
valsi lahko posluževali zunanjih
sodelavcev z znanjem slovenske-
ga jezika in z izpolnjevanjem na-
log v slovenščini; v pričakovanju
natečaja za nadzornike bo lahko
na tem področju takoj, sicer
začasno, delovala usposobljena
oseba z znanjem slovenskega je-
zika. Pozitivne novosti zadevajo
tudi usposabljanje in habilitacijo
našega učnega osebja, ki bo kori-
stilo prednost t. i. elektronske kar-
te, na podlagi katere bo obiskova-
lo različne izobraževalne tečaje: v
doglednem času bo namreč poe-
noten način zaposlovanja, in sicer
z natečaji, ki bodo glede na število
nezasedenih mest na deželni rav-
ni izvedeni vsaka tri leta.
Na tiskovnem srečanju sta se ogla-
sila tudi Ksenja Dobrila in Igor
Giacomini: oba sta poudarila te-
meljno vlogo, ki jo je pri izposlo-
vanju dekreta imela poslanka
Blažinova. Po mnenju Dobrilove
je ta korak eden najpomem-
bnejših, kar jih je bila deležna slo-
venska šola v Italiji v povojni zgo-
dovini (poleg seveda ustanovnega
zakona iz leta 1961 in zakona Bel-
ci-Škerk iz leta 1973). “Odlok ni
alfa in omega našega šolstva, je le
iztočnica za nadaljnje delo. Sedaj
pa si moramo šele zavihati roka-
ve”, je ob bok tiskovnega srečanja
dejal Giacomini.
Kaže namreč, da bo dela še in še,
saj je iz dokončnega besedila izo-
stalo kar nekaj ključnih postavk,
ki so za življenje in razvoj naše
šole tudi v sklopu zakona o 'dobri
šoli' pomembne. Dejansko je mo-
ralo besedilo skozi rešeto mini-
strskega pravnega urada. Ta je iz
dokončnega besedila izločil tiste
norme, ki niso bile vezane na vse-
bino samega zakona. To pomeni,
da v dokončni verziji dekreta ni
govora o financiranju šol iz sklada
za redno delovanje (to vprašanje
bodo obravnavali naknadno):
mišljeno je bilo, da bi morali za
slovenske šole glede te tematike
upoštevati drugačne parametre,
ki po sili razmer ne morejo odgo-
varjati številčnemu standardu
‘večinskih šol’. Prav tako ni v do-
končnem besedilu prisotno do-
ločilo o ločenem seznamu učne-
ga in neučnega osebja (upravnega
in tehničnega) kot tudi ne
možnost sklepanja konvencij
med raznimi dejavniki, deželo
FJK, univerzami v FJK in RS ter
Deželnim šolskim uradom.
Skratka, če je zjutraj sijalo sonce,
so se na našo šolo v popoldanskih
urah zgrnili oblaki …
IG
Marijan Kravos in Gregor Preac (foto Damj@n)
Ministrica Giannini Poslanka Blažina
Tržaška 15. oktobra 2015 11
Obvestila
Društvo slovenskih izobražencevvabi
v ponedeljek, 19. oktobra, ob 20.30 v
Peterlinovo dvorano na večer,
posvečen Pavlu Merkuju ob prvi
obletnici smrti. O njegovem lliku in
kulturni dediščini bo govoril Miloš
Pahor.
Radijski oder sporoča, da se vpisujejo
abonmaji za 18. Gledališki vrtiljak od
ponedeljka do petka, od 9.00 do
16.30, po telefonu na številki 040
370846 ali osebno na ul. Donizetti 3,
III. nadstropje (pozvoniti Mladika).
Narodna in študijska knjižnica na ul.
S. Francesco je odprta od 10. do 18.
ure vsak dan, razen ob sobotah.
Vincencijeva konferenca vabi člane,
sodelavce in prijatelje na občni zbor
volilnega značaja (za odbor in
predsednika), s pregledom
opravljenega dela in skupnim
razmislekom za prihodnje delovanje: v
sredo 21. 10. 2015, ob 16. uri v
Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3, I nad.
Čestitke
Mali Mathias je s svojim prihodom
osrečil Andreja in Dejo: čeprav nekoliko
v zamudi, želimo mladi družini mnogo
dobrega, svoji dragi Branki Sulčič pa
radosti in modrosti v novi vlogi none -
vse prijateljice in sodelavke.
Darovi
Za Društvo Rojanski Marijin dom
daruje Marija Zanevra 20 evrov.
  Lučka Susič, predsednica Društva Finžgarjev dom
V duhu katoliškega etosa 
in demokratičnih vrednot
POGOVOR 
  adaljujemo pogovore s
predsedniki naših društev.
Na Opčinah je zelo dejav-
no društvo Finžgarjev dom, ki mu
predseduje duša ljubiteljskega trža -
škega gledališkega gibanja Lučka
Susič.
Ali bi lahko našim bralcem pred-
stavili delovanje društva Finžgar-
jev dom? Katere so njegove
značilnosti in katerih smernic se
pri svojem delovanju drži?
Društvo Finžgarjev dom deluje že
skoraj 50 let na Opčinah in ima svoj
sedež v stavbi Marijanišča. Pri svo-
jem delovanju se večkrat povezuje
z opensko župnijo, vendar izvaja
predvsem samostojno kulturno in
prosvetno dejavnost.
Delovanje društva Finžgarjev dom
lahko delimo v dva glavna sklopa:
v aktivnosti, ki potekajo skozi celo
sezono, in večere, ki jih prireja za
javnost večinoma dvakrat me-
sečno.
Mnogim je društvo Finžgarjev dom
znano le po tistem delovanju, ki je
bolj opazno, ker je namenjeno širši
javnosti. Gre za predavanja ter gle-
dališke in glasbene nastope. Tu bi
omenila še posebej kakovostne in
zelo dobro obiskane vrste preda-
vanj, ki pomagajo pri osebni rasti,
ozaveščanju ter reševanju splošnih
in osebnih problemov in dilem (o
teh bom kaj več povedala kasneje)
in, seveda, igre ali recitale obisko-
valcev naših gledaliških skupin, pa
tudi gostujočih igralskih ali pevskih
skupin iz drugih sorodnih društev.
Manj vidno, a najbolj redno delo-
vanje pa poteka skozi celo leto (ra-
zen dveh poletnih mesecev) tudi
večkrat tedensko v prostorih
društva, torej v dvorani Finžgarje-
vega doma in v sobici zraven nje,
širša publika pa večinoma tega ne
opazi, razen na produkcijah. Gre
predvsem za aktivnosti, ki so po-
svečene otrokom in mladim, pa tu-
di odraslim, pretežno na splošno
kulturnem in vzgojnem področju.
Nekatere veje delovanja začasno
zamrejo (več let smo imeli zelo
uspešne tečaje slovenščine za Itali-
jane, kakih šest let je deloval otroški
- pozneje mladinski - glasbeni an-
sambel U'penska mularija), takoj pa
se pojavijo druge vrste delovanja
(zdaj je npr. že nekaj let zelo uspešen
mladinski šahovski krožek). Vsako
redno delovanje pa vsekakor pusti
za sabo pomembno sled in večkrat
gradi osnove za trajno rast in razvoj.
Smernice, katerih se društvo drži,
so tiste, ki so skupne večini društev,
ki so včlanjena v Slovensko prosve-
to: društvo želi izvajati kulturne,
družabne, osveščevalne dejavnosti
v duhu katoliškega etosa in demo-
kratičnih vrednot. Tako ima društvo
več srečanj, ki so značilna samo
zanj, npr. miklavževanja, prazno-
vanja dneva družine, predavanja s
področja krščanske etike oz. vzgoje
in psihologije.
Veliko pozornost namenja tudi slo-
venskemu jeziku. Na Krasu je mor-
N da manj ogrožen kot v mestu sa-mem, vendar tudi tu ohranjanje inizboljšava znanja jezika ni samodej-
na, ampak mora biti
predmet usmerjenega
in pozornega vsakod-
nevnega truda posa-
meznikov in društev.
Pomembno je, da se
ljudje lahko pri orga-
niziranem druženju v
Finžgarjevem domu v
svojem jeziku izražajo
in govorijo o temah, ki
segajo na vsa področja
in vse ravni. Argu-
menti predavanj in
pogovorov, ki jih orga-
nizira Finžgarjev dom,
skušajo vključevati vse
človekove dimenzije
in vsa zanimanja:
praktična in vsakod-
nevna, kulturna, du-
hovna, razvedrilna. Z
nastopi na raznih pro-
slavah pa društvo želi
spodbujati kulturno
oz. umetniško ustvar-
jalnost domačih odra-
slih ljudi in otrok.
Začenja se nova se-
zona: ali bi nam lahko razkrili
program letošnje ponudbe, ki bo
nedvomno ugodila zanimanju
mlajših in starejših?
V zadnjem desetletju je Društvo
iskalo in našlo nekatere neizrablje-
ne niše v splošnih ponudbah naših
društev in jih je - tako se zdi - zelo
uspešno napolnilo. Govorim o gle-
dališki dejavnosti (predvsem otroški
in mladinski) ter o predavanjih o
vzgoji, pozitivnih odnosih v družini
in družbi ter do samega sebe.
Te izbire bodo tudi letos rdeča nit
naše ponudbe. Tudi letos bomo
namreč ponudili novo serijo preda-
vanj s predavatelji, ki so med naj-
boljšimi in najbolj popularnimi v
slovenskem prostoru. Spet bodo te-
matike take, da zadenejo v živo, so
nam v oporo, povečajo naše znanje
o nas samih in ljudeh na splošno in
nas duhovno obogatijo. S tem po-
magajo k dvigu kakovosti v odnosih
in povečajo naše znanje o nas sa-
mih. Kot v zadnjih letih bo preda-
vanj šest, vmes bo pa še kakšno pre-
senečenje.
Seveda bomo tudi letos ponudili
več gledaliških iger za otroke, mla-
dino in odrasle. Nekatere od teh bo-
do nastale “doma” in jih bodo iz-
vajale naše skupine, povabili pa bo-
mo medse tudi druge gledališke
skupine. Društvo Finžgarjev dom je
pred nekaj leti namreč sklenilo, do
bo dalo priložnost mladim igral-
cem, ki včasih izvedejo kako igro le
enkrat na šoli ali v domačem kraju,
da svoj trud pokažejo širši publiki
vsaj še enkrat. Razveseljivo je, da je
to naletelo na veliko odobravanje
in da so dvorano polnili tudi mladi
prijatelji nastopajočih. Na ta način
smo tudi spoznali nekaj zelo mla-
dih avtorjev in režiserjev. Tej ponud-
bi smo dali naslov Gledališče mla-
dih za mlade.
Ker skrbimo za vse starostne stop-
nje, imamo v načrtu še marsikaj: za
mlade starše in otroke (npr. branje
najmlajšim, pravljične urice, zabav-
ne popoldneve in ustvarjalne delav-
nice itd.), za mlade (npr. družabna
srečanja, plesne tečaje) in še marsi-
kaj koristnega in zabavnega za odra-
sle. Ne bi pa želela razkriti vsega.
Marsikateri načrt je namreč pove-
zan s stroški in zato ne moremo biti
gotovi, da bomo lahko vse ure-
sničili. Deželne in druge prispevke
namreč uporabimo predvsem za
kritje najemnine in ogrevanje ter
razsvetljavo prostorov. Vsi delamo
zastonj, prav malo nam ostaja za vse
ostalo, za potrošni material in razna
popravila”.
Posebno bogato je društveno gle-
dališko delovanje … Mislim, da
ni osebe, ki bi ta vidik znala bolje
razčleniti kot vi! Poznamo vas
namreč kot dolgoletno mentori-
co na gledališkem področju
predvsem mlajših generacij.
Gledališče je res moja velika ljube-
zen. Zato že pol stoletja pišem, pri-
rejam in režiram gledališke predsta-
ve za otroke in mladino. To sem
počela v šoli, dokler sem poučevala,
pa v Slovenskem kulturnem klubu,
v okviru Radijskega odra itd. Tudi v
Finžgarjevem domu sem gotovo ka-
kih trideset let z otroško oz. mladin-
sko igralsko skupino (pozneje smo
ji dali ime po naši prezgodaj umrli
mali igralski navdušenki Tamari Pe-
taros) pripravljala vsakoletno Mi-
klavževo igrico, razne recitale in
igrico za materinski oz. družinski
dan.
Zdaj pa nekaj let to odgovornost no-
si predstavnica mlajšega rodu, Ma-
nica Maver. Z njo je gledališko de-
lovanje zadobilo obliko celoletne
delavnice, od lani celo dveh delav-
nic: otroške in mladinske. Mladin-
ska si je letos poleti prislužila drugo
nagrado na Festivalu amaterskih
dramskih skupin v Mavhinjah.
Mentorica oz. režiserka Manica Ma-
ver pa je na fakulteti AGRFT v Lju-
bljani dosegla magistrski naslov z
razpravo o govorni in gledališki
vzgoji v otroških in mladinskih
igralskih skupinah. Zato si vsi obe-
tamo, da bo pripravila s svojimi
igralci še več prijetnih in kakovo-
stnih predstav.
Za igranje je pri otrocih veliko zani-
manja. Odveč je poudarjati, kakšen
pomen ima ta dejavnost za razvoj
znanja slovenskega jezika. Poleg te-
ga je dokazano, da je gledališka de-
javnost zelo koristna za razvijanje
spretnosti, ki pomagajo pri prema-
govanju različnih težav. Otroci raz-
vijajo svojo ustvarjalnost, saj gre za
umetniško interpretacijo besedila.
Učijo se nastopanja in ob javnem
nastopu krepijo svoj pogum in sa-
mozavest. Obenem
gre za učinkovito
sredstvo, pri katerem
pride do napredo-
vanja v komunikaciji
v knjižnem jeziku. S
tem da memorirajo
besedilo v slo-
venščini, se namreč
tudi naučijo izražan-
ja, obenem spoznajo
nove načine komuni-
kacije. To jim bo še
kako prišlo prav v šoli
in na splošno v
življenju.
Katere so stalnice vsa-
ke sezone?
Pravzaprav sem jih
večinoma že omeni-
la: poleg vrste preda-
vanj je decembra
vedno miklavževan-
je, zadnjo soboto v
mesecu februarju
Prešernova proslava
oz. Večer slovenske
pesmi in besede (v
sodelovanju s Cer-
kvenim pevskim zborom Sv. Jer-
nej), spomladi pa materinski oz.
družinski dan. Vmes pa je nasutih
(proti koncu sezone kar precej, saj
hočejo takrat vsi pokazati na odru
sad celoletnih gledaliških tečajev)
vsak mesec še nekaj predstav, pre-
davanj itd.
Poglejmo v zgodovino društva.
Kdaj je nastalo in kateri so bili
vzgibi za njegovo ustanovitev?
Statut je bil podpisan 6. oktobra
1967. Mislim, da je bila poglavitna
želja ustanoviteljev (eden glavnih
pobudnikov in prvi veliki “motor”
je bil prof. Jože Peterlin) ta, da bi
društvo uresničevalo kulturne pri-
reditve za tiste prebivalce Opčin, ki
sprejemajo kot svoje ne samo ideale
demokracije in slovenstva, pač pa
tudi krščansko gledanje na svet.
Kako se je razvijalo njegovo de-
lovanje?
Kot vsako društvo je imelo tudi naše
boljša in slabša obdobja. Pozornost
pa je bila vedno namenjena prven-
stveno mladim. Prva leta so prirejali
pevske točke, recitale, pa tudi
družabne večere s plesom. Pozneje
je bilo nekaj let znano predvsem za-
radi cele vrste kakovostnih ansam-
blov narodno-zabavne glasbe
(Taims, Galebi, Zvezde, Rdeči nagel-
jni itd. – v njih se je v sedemdesetih
in osemdesetih letih zvrstilo več kot
petdeset mladih), ki jih je vodil g.
Franc Pohajač. Pozneje se je iz raz-
nih razlogov delovanje nekoliko
osiromašilo, zdaj pa se je spet okre-
pilo in mislim, da je bolj polno
zaživelo predvsem zaradi zelo široke
palete ponudbe, namenjene vsem
starostnim obdobjem in vsem so-
cialnim slojem.
Kaj pa bi nam povedali glede
vraščenosti društva samega v
župnijsko življenje krajevne
openske skupnosti?
Povezava med društvom in open-
sko župnijo je zelo tesna. Poleg že
omenjenega Večera slovenske pe-
smi in besede, kjer je soorganizator
prireditve Cerkveni pevski zbor (ki
na prireditvi vedno nastopa in tudi
sooblikuje program), naše društvo
večkrat podpre razne koncerte, ki so
v cerkvi in jih organizira ali župnija
ali Cerkveni pevski zbor. Društvo
Finžgarjev dom je tudi založnik let-
nega župnijskega glasila Naša bese-
da. Tesno je tudi sodelovanje z
društvom Vesela pomlad. Večina
obiskovalcev naših prireditev in
predstav je članov openske župnije,
čeprav se je, posebno po zaslugi psi-
holoških in vzgojnih predavanj,
krog obiskovalcev zelo razširil.
Kakšno vlogo pa ima Marija-
nišče, se pravi hiša kot taka z
vsem simbolnim pomenom
vred, pri delovanju Društva
Finžgarjev dom?
Mislim, da Marijanišče kot tako ni-
ma posebnega vpliva na delovanje
društva. Kot sem že omenila, je bilo
od samega začetka, že pri njegovem
snovanju, v mislih ustanoviteljev,
da bo to društvo delovalo v kato-
liškem duhu. Potem ko je dvorana
Finžgarjevega doma po mnogih za-
pletih in dolgoletnih pogajanjih le-
ta 1967 doživela svoje odprtje v po-
slopju Marijanišča, je po pogodbi
postala sedež društva Finžgarjev
dom. Društvo jo je opremilo predv-
sem s svojimi sredstvi. Vendar pa je
v dvorani gost in za uporabo pro-
storov plačuje najemnino.
Dvorana pa je tudi primeren prostor
za delovanje različnih sorodnih sku-
pin, npr. skupin pevskega društva
Vesela pomlad, ki z društvom sode-
luje, ne spada pa vanj, ali (pred leti)
raznih ansamblov; v njej redno ali
občasno potekajo dejavnosti z ver-
sko ali kulturno vsebino za širše ob-
močje, kot npr. serije predavanj dr.
Bajzka v organizaciji Duhovske zve-
ze, tečaji za zaročence, vaje
Združenega cerkvenega pevskega
zbora, skavtska srečanja ipd.
To omenjam, ker marsikdo ne loči
društva Finžgarjev dom od prosto-
rov oziroma dvorane in ju včasih
istoveti.
S kakšnimi željami in načrti ste
svojčas sprejeli predsedniško me-
sto?
Želela sem dati društvu novega za-
gona. Zdi se mi, da se je moja želja
v veliki meri uresničila in se še ure-
sničuje.
IG
“Vsako redno
delovanje pusti 
za sabo pomembno
sled in večkrat
gradi osnove 
za trajno rast 
in razvoj”.
Predstavitev knjige Stadion 1. maj
SKD Slavko Škamperle, ŠZ Bor in Založništvo tržaškega tiska vabijo
na predstavitev knjige Stadion 1. maj avtorjev Bogomile Kravos,
Branka Lakoviča in Igorja Kocijančiča. Predstavitev bo v nedeljo, 18.
oktobra, ob 17. uri na Stadionu 1. maj, popestril ga bo nastop Borovih
ritmičnih gimnastičark, program pa bo povezoval Rado Šušteršič.
Izšla je trojezična knjiga Plesovi v Devinu
Pri Založništvu tržaškega tiska je izšla
knjiga “Plesovi v Devinu” avtorja Mitje
Močivnika. Knjiga je trojezična, v
slovenščini, italijanščini in angleščini.
Predgovor je napisala Jasna Merku'.
Pokrovitelja knjige sta občina Devin
Nabrežina in Inštitut za narodnostna
vprašanja iz Ljubljane.
Knjiga je kronika družine Ples in zajema
časovno obdobje od srede 19. stoletja
do konca 20. stoletja. Osrednja oseba
družine je Miroslav Ples, avtorjev
praded, ki je bil dolgo let devinski župan
(1887-1902) in hotelir. Objavljena so županova pisma in geografska
karta občine, ki je imela večinsko slovensko prebivalstvo. Ples je bil
ustanovitelj in prvi predsednik bralnega in pevskega društva “Ladja”
v Devinu. V njegovem času je bil zgrajen občinski dom, v katerem
je imela svoje prostore slovenska šola. Bil je član izvršilnega odbora
Narodno napredne stranke za goriško deželo.
Sedaj se spominjamo stoletnice prve svetovne vojne. Dokumenti v
knjigi pričajo o velikem razdejanju, ki ga je vojna prizadela Devinu
na liniji fronte in Plesovi posesti. Štirje bratje Ples so bili avstro-
ogrski oficirji. Najstarejši brat Rudi je padel na vzhodni fronti v
Galiciji, ostali trije pa so vojno preživeli. Ivan Ples, doktor prava, in
Leopold Ples, avtorjev ded, ki je od očeta kasneje prevzel posest in
hotel, sta preživela ujetništvo v Rusiji. V Tomsku sta se leta 1919
priključila polku Matija Gubec, ki je imel v svoji sestavi slovenski
bataljon. Ta del zgodovine je slovenski javnosti skoraj popolnoma
neznan. Obdobje med obema svetovnima vojnama je bil v Devinu
čas raznarodovalne politike, spreminjanja slovenskih imen,
zapiranja slovenskih šol in društev. Leopold Ples je v težkih
okoliščinah obstal in nadaljeval gospodarsko dejavnost in
hotelirstvo. Hotel Ples je deloval od leta 1834, v času prve svetovne
vojne je bil porušen in kasneje obnovljen, do leta 1994, ko so v
njem dobili svoje prostore učenci mednarodne gimnazije
Jadranskega zavoda združenega sveta.
Kratke
“Gledališče je res
moja velika
ljubezen. Zato že
pol stoletja pišem,
prirejam in režiram
gledališke
predstave za otroke
in mladino”.
foto dpd
“Želela sem dati
društvu novega
zagona. Zdi se mi,
da se je moja želja 
v veliki meri
uresničila in se še
uresničuje”.
Videmska / Aktualno15. oktobra 201512
Zahteva pokrajinskega svetnika Fabrizia Dorboloja
“Naj statute unij pregleda
še paritetni odbor”
  tatuti medobčinskih teri-
torialnih unij v videmski
pokrajini v glavnem prezi-
rajo zaščito slovenske manjšine.
Zato videmski pokrajinski svet-
nik Fabrizio Dorbolo'
(SEL) zahteva, da statute
preuči paritetni odbor, ka-
terega član je tudi on.
V pogovoru za oddajo Ok-
no v Benečijo je Dorbolo'
v beneškoslovenskem na-
rečju povedal: “Statut Ne-
diške unije je zlo slabo na-
ret. Nieso bli sparjeti po-
pravki, ki sta jih predsta-
vila sauonski in srienski
šindik. Sada muoramo vi-
det, kaj narest. Komisar je
odobril statut v sriedo, 23.
šetemberja, ga bo pošju
na naše kamune in se bo-
mo go’ mez tuole pogo-
varjali, ampa se na bojo
mogle spremeniti reči, ki
so že odobrene, če ne pri-
de komisar tud na kamu-
ne. Po političnem vidiku
muoram reči, de tela ope-
racjon nie pametna. Bi
korlo sednit za ‘no mizo
in nomalo vič govorit, kaj
je pru in kaj nie pru o te-
lih teritorialnih unijah za našo
Benečijo”.
“Paritetni odbor za slovensko
manjšino muora pogledat, kaj
lahko nardi - poudarja Dorbo-
lo'. Nie druge poti. Muoru bo
pregledati statute, ki pridejo na
naše kamune. Sam že guoriu s
predsednico Ksenijo Dobrila. Bi
korlo, de bi se paritetni odbor
sestau čim prej in pregledu, če
so teli statuti v skladu z zaščito
Slovencu, in de bi, če bo korlo,
nardiu kajšno izpodbijanje. Ist
mislim, de bi bluo tuole pamet-
no, zak’ slovenska manjšina
muora bit varvana v Nediških
dolinah, v Reziji, v Terski in Ka-
nalski dolini. Če pa nie takuo,
moramo iti naprej do konca.
S V statutu terske unije, ki so gasparjeli šindiki, slovenskamanjšina nie še omenjena in ce-
luo pravi o nekih slovanskih lju-
di. Tudi v telim parmieru bo
muoru paritetni odbor gledati,
če je slovenska manjšina zaščite-
na ali ne in če je zakon 38
spoštovan v statutu. Mene se
zdi, de nie. Tiste, ki me stor mi-
slit, je, de so za statut glasovali
tudi svetniki iz leve sredine, in
tuole nie dobro”.
Tipajski občinski svet je statut
zavrnil. Ob odsotnosti ene svet-
nice iz vrst večine je za doku-
ment glasovalo šest svetnikov
(pet predstavnikov večine in
načelnik opozicije, nekdanji
županski kandidat Roberto Bas-
si). Prav toliko jih je bilo proti.
Šlo je za tri predstavnike opozi-
cije in tri svetnike iz vrst večine.
Med temi je bil seveda tudi Elio
Berra, ki je nedavno odstopil od
funkcije podžupana, ker v statu-
tu Terske medobčinske unije
slovenska manjšina ni niti
omenjena in ni nobene skrbi za
gorsko področje. Berra je na seji
občinskega sveta županu
Claudiu Grassatu očital,
da je pri pripravi statuta
in pri glasovanju v okviru
konference županov po-
polnoma prezrl navodila,
ki jih je sprejel občinski
svet spomladi letos. Da je
kriza v levosredinski
večini na občini Tipana
resna, je pokazalo tudi
glasovanje o rebalansu.
Predlog občinskega od-
bora je prejel le pet gla-
sov. Slišati je tudi, da bo
kmalu vložena nezaupni-
ca županu.
Statut Terske unije so pa
gladko izglasovali 21. sep-
tembra v sosednji, prav
tako gorski in slovenski
občini Bardo. Za je glaso-
valo vseh devet svetnikov
iz vrst levosredinske
večine, proti so bili štirje
opozicijski svetniki.
Statut Nadiške unije ni
prejel potrebne večine v
nobeni slovenski občini v Na-
diški uniji. Občine Dreka, Gar-
mak, Podbonesec, Sveti Lenart
in Špeter nasprotujejo celotni
reformi krajevnih uprav in so
vložile priziv na deželno uprav-
no sodišče. V Sovodnji in v Sred-
njem statuta niso sprejeli, ker
tudi deželna komisarka (statut
je bil dvakrat zavrnjen na kon-
ferenci županov) ni upoštevala
popravkov v prid slovenski in
furlanski manjšini (na primer
triježičen uraden naziv) ter gor-
skemu območju, ki sta jih, tudi
v sodelovanju z občino Dreka,
pripravila in vložila župana Ger-
mano Cendou in Luca Postre-
gna.
U. D.
  esec oktober v Nediških in Terskih do-
linah je mesec praznikov kostanja,
burnjakov, ki vsako leto privabljajo
polno ljudi in so lepa priložnost za veselo praz-
novanje, pa tudi za turizem in domače kmete.
Zelo poznan je praznik kostanja v Podcerkvi,
slovenski gorski vasici v občini Fojda. Začel se
je v soboto, 3. t. m., in bo še v soboto in nedeljo,
17. in 18. oktobra. Na programu so tudi sloven-
ske prireditve, kot sta bila koncert moškega pev-
skega zbora Matajur iz Klenja, ki je nastopil 10.
oktobra zvečer v vaški cerkvi, in dvakratni na-
stop harmonikarskega tria Matajur.
V Bardu, v Terski dolini, “Burjanka”, tako ime-
nujejo tam ta praznik, je bil v soboto in nedeljo,
10. in 11. oktobra, in sicer sejem tipičnih do-
mačih kmečkih pridelkov v sodelovanju s
Kmečko zvezo. Pri dvojezični sveti maši je pel
zbor Rečan iz Lies. Popoldan je bil v farni cerkvi
koncert Komornega orkestra iz Ljubljane. Etno-
grafski muzej je v nekdanji mlekarni ta dan
brezplačno odprl vrata vsem obiskovalcem.
V nedeljo, 18. t. m., bo burnjak tudi v Gorenjem
Tarbilju. Ob 9.30 bo po-
hod, ki ga pripravlja Pro-
loco Nediških dolin pod
naslovom Natranke: po
poti tihotapcev. Ob 9.45
bo sveta maša, pri kateri
bo pel zbor Tri
doline/Tre valli iz Kravarja. Sledila bo procesija.
Ob 10. uri bo odprtje prekomejnega kmečkega
in obrtnega sejma. Seveda bo tudi kosilo s
pečenim kostanjem. Ob 14.30 bo v cerkvi sv.
Janeza Krstnika koncert klasične glasbe z Ja-
nošem Jurinčičem, medtem ko bo ob 15.30 v
nekdanji šoli koncert ansambla Modrijani. Ves
dan bosta odprta muzej Balus o prvi svetovni
vojni in zbirka Elia Qualizze-Kaluta v Gniduci.
Pripravili bodo tudi igre za otroke in po vasi bo-
do odmevale domače harmonike. Burnjak or-
ganizirajo prebivalci Gorenjega Tarbilja, fara,
Polisportiva Gorenj Tarbilj in Kmečka Zveza v
sodelovanju s hotelom Ne-
diških dolin, Proloco Nediške
doline, društvom Srebarna ka-
plja in z društvom Potok pod
pokroviteljstvom občinske
uprave.
Samo ta dan bo čezmejni bur-
njak, ki ga Planinska družina
Benečije letos pripravlja na Liv-
ku, tik ob meji na slovenski strani, skupaj s pri-
jatelji iz te vasi. Ob 8.30 bo pohod z Livka do
“Nježne hiše” v Jevščku. Tam bo odmor, med
katerim bodo ponudili planincem čaj. Kasneje
se bodo vrnili na Livek, kjer bo sveta maša. Po
maši bodo postregli s “pašto” ter slaščicami, ki
jih bodo pripravili starši učencev dvojezične
šole in drugi prijatelji, in seveda burje. Popol-
dan bo bogat kulturni program in v nekdanji
šoli bodo v popoldanskem času prikazali film.
M
  iša pravljic je letos pole-
ti organizirala prvi
Mednarodni jezikovni
kamp, ki je potekal ob učenju
oz. “igranju z jeziki” in ustvar-
jalnosti. Od 27. junija do 4. sep-
tembra se je v Doberdobu in
Novi Gorici zvrstilo 9 tematskih
tednov, ki jih je Hiša pravljic or-
ganizirala v sodelovanju z jezi-
kovnim centrom Poliglot iz No-
ve Gorice.
Jezikovne delavnice sta vodili
Martina Šolc, strokovnjak na
področju zgodnjega učenja jezi-
kov, in Ivana Šolc, vodja jezikov-
nega centra Poliglot iz Nove Go-
rice. Poleg jezikovnih delavnic
pa so profesionalni, izkušeni in
ustvarjalni vzgojitelji in anima-
torji pripravili za otroke številne
druge dejavnosti: športne aktiv-
nosti vseh vrst, vodne igre, ple-
sne in glasbene delavnice, te-
matske in ustvarjalne delavnice,
sproščanje v naravi, vrtec in šolo
v naravi, izlete in kopanje v ba-
zenu. Pri vseh dejavnostih so
otroci nadgrajevali znanje slo-
venščine, italijanščine, an-
gleščine in nemščine.
Kako je nastala zamisel o je-
zikovnem kampu?
Zamisel o poletnem jezikovnem
kampu se nam je porodila že
pred časom in letos je nastopil
pravi čas za njegovo uresničitev.
Zamisel je nastala ob pogovoru
s sodelavci, z vzgojiteljicami in
učiteljicami, ki učijo v sloven-
skih vrtcih in šolah, in seveda s
starši. Poletne počitnice so zelo
dolge in vsi starši niso v tem
času doma, zato potrebujejo po-
moč pri varstvu. Predvsem starši
predšolskih otrok in prve triade
osnovne šole so zelo pozorni na
okolje, v katerem so njihovi
otroci. Želijo si varno okolje in
sposobne vzgojitelje oz. učitelje.
Danes se večina staršev ne zado-
voljuje samo z varstvom, ampak
želi svojim otrokom ponuditi
kaj več, želijo jih vključiti v ka-
kovostne programe.
Zamisel o tem kampu so obliko-
vale tudi moje teorije. Vsak
vzgojitelj ima namreč svoje teo-
rije, ki se razvijajo pod vplivom
procesa lastnega izobraževanja
in neposredne praktične iz-
kušnje. Kot vzgojitelj, in tudi kot
mati, sem želela organizirati po-
letni kamp, ki bi vseboval vse
elemente, ki sem jih prej našte-
la: pozitivno, sproščeno, spod-
budno in vsebinsko bogato
okolje, ki bi otrokom dajalo ve-
liko priložnosti za igro in socia-
lizacijo. Kot vzgojitelj vem, da so
to pomembni dejavniki za otro-
kov razvoj, bogate učne izkušnje
in pridobivanje novega znanja
o sebi in svetu, v katerem živijo.
Komu je bil namenjen jezi-
kovni kamp?
Namenjen je bil otrokom od 3.
do 13. leta. Zgledovali smo se po
primerih dobre prakse, ki priha-
jajo iz naše matične domovine,
kot npr. aktivne počitnice v
CŠOD. Programirali smo 10 te-
matskih tednov: vsak teden je
imel določeno temo, ki je bila
rdeča nit; ta je povezovala vse
dejavnosti. Prvi teden je nosil
naslov mavrični zaklad, sledil je
teden gusarjev in princesk itd.
Čeprav je bil poudarek predv-
sem na učenju jezikov, smo pri-
pravili bogat program, ki je po-
krival vsa področja otrokovega
razvoja in vsa področja dejavno-
sti kurikuluma.
Kakšen je bil odziv staršev?
Zelo dober, presegel je vsa naša
pričakovanja. Ko smo našim čla-
nom in prijateljem ponudili po-
letni jezikovni kamp, smo vede-
li, da bo dobro sprejet, a nismo
pričakovali tolikšnega uspeha.
Mislili smo, da bomo aktivirali
teden ali dva. Od junija do sep-
tembra pa smo izpeljali devet
tednov.
Kamp je potekal na dveh loka-
cijah v Doberdobu in v jezikov-
nem centru Poliglot v Novi Go-
rici. Obiskovali so ga otroci iz
Tržiča in okolice, iz Doberdoba,
Gorice in Nove Gorice.
Posebej bi rada omenila starše
italijanske narodnosti, katerih
otroci med šolskim letom obi-
skujejo slovenske šole in vrtce;
ti so si želeli kakovostnih polet-
nih dejavnosti, kjer bi se njihovi
otroci zabavali, saj ne smemo
pozabiti, da je to čas poletnih
počitnic, in predvsem imeli
možnost, da bi se tudi v času, ko
ni pouka, pogovarjali v sloven-
skem jeziku.
Naj povem še, da so se tudi otro-
ci imeli zelo dobro. O tem
pričajo vse pohvale in zahvale,
ki smo jih prejeli, in predvsem
nasmejani obrazi otrok in vsi
objemi, poljubčki in lepe bese-
de, ki smo si jih prislužile.
Kako je potekal teden?
Program je bil skrbno pripra-
vljen in izredno bogat. Vsak dan
so otroci imeli zabavni jezikovni
tečaj “Igrajmo se slovensko”,
kjer so se učili slovenščino skozi
igro. Učili so se tudi angleščino,
italijanščino in nemščino. Preiz-
kusili so se v različnih športih,
pripravili smo tematske poligo-
ne, zabavali so se z vodnimi
igrami, v bazenu, na igralih ter
telovadili, plesali, peli in igrali
na različne instrumente. Izkaza-
li so se v številnih ustvarjalnih
delavnicah in z zanimanjem iz-
vajali aktivnosti in poskuse na-
ravoslovnih delavnic Vrtec in
šola v naravi in Little Einsain.
Odpravili smo se tudi na celod-
nevni izlet v naravni rezervat
Isola della Cona, kjer so otroci
tudi jahali.
Za konec pa naj vas pozdravim
z našim večjezičnim pozdra-
vom, ki nam še vedno doni v
učesih: adijo, čav čav, auf wie-
dersehen, good bye!
H
Prvi Mednarodni poletni jezikovni kamp v Doberdobu
Devet tednov zabavnega in
ustvarjalnega učenja ter doživetij
Otroci in vzgojiteljica Martina pri tečaju Igrajmo se slovensko
Praznik kostanja v Podcerkvi, Bardu, 
Gorenjem Tarbiju in na Livku
Vabljeni na “burnjake”
Fabrizio Dorbolo’
  ako imenovani “zaščitni
zakon”, ki v nasprotju s
6. členom italijanske
ustave in 3. členom deželnega
statuta ter tremi razsodbami
Ustavnega sodišča (da ne govo-
rimo o mednarodnih obvezno-
stih Italijanske republike) odre-
ka in omejuje pravico do rabe
slovenskega jezika v odnosih z
oblastmi, je neizpodbiten do-
kaz o popolnem polomu “po-
litike” (v resnici mešetarjenja)
Slovenske kulturno gospodar-
ske zveze. Če temu dodamo še
polom “družbenega gospodar-
stva”, je slika popolna. V zad-
njih dneh je SKGZ to sliko še
T dopolnila s škandaloznimomejevanjem dostopnosti vo-lilnega imenika.
Danes smo dolžni ugotoviti, da
se je SKGZ odrekla izročilu po-
litičnega društva Edinost, Tigra
in Osvobodilne fronte, iz kate-
re so izšli njeni ustanovitelji.
Republika Slovenija je prekršila
svojo ustavno dolžnost, da
skrbi za avtohtono slovensko
narodno manjšino v Italijanski
republiki, ker ni vztrajno terja-
la spoštovanja obveznosti, ki
izhajajo iz Osimske pogodbe.
Predsednik Republike Sloveni-
je je z odlikovanjem predsedni-
ce deželnega odbora Furlanije
Julijske Benečije, ki je “dežur-
na odgovorna” za kršitev 3.
člena deželnega statuta (v
deželi je priznana enakost
pravic in ravnanja vsem
državljanom, ne glede na je-
zikovno skupnost, kateri pri-
padajo), dopolnil bedno sliko
samostojne, neodvisne in su-
verene države. Te ocene si
drznem podati, ker sem kot sin
člana začetnega vodstva SKGZ
sledil njeni dejavnosti od sa-
mega začetka, od leta 1968 do
leta 1993 pa sem bil član nje-
nega glavnega odbora. Potem
ko sem leta 1992 dosegel drugo
nadvse ugodno razsodbo
Ustavnega sodišča in kot kan-
didat Slovenske skupnosti za
občinskega svetnika dosegel
presenetljivo visoko število
osebnih preferenčnih glasov,
sem bil leta 1993 odstranjen
kot moteč element.
Samo Pahor
Prejeli smo
Ob slavnostni akademiji
za 60. obletnico SKGZ
Slovenija 15. oktobra 2015 13
Odstavljeno tuje vodstvo slabe banke
Nadškof Zore: “Država naj podpre
družino in ji da mesto, ki ji gre”
  regled dogodkov v Slove-
niji kaže, da se v politiki in
na raznih ravneh odločan-
ja in upravljanja države nadalju-
jejo spori in polemike, toda po
vsebini in racionalnosti raz-
mišljanja se le počasi kaj spre-
minja. Vlada se še naprej hvali s
svojimi domnevnimi dosežki
pri pospeševanju gospodarske
rasti, v opoziciji pa
odgovarjajo, da javni
dolg Slovenije še
zmeraj znaša okoli 30
milijard evrov, da le-
ta predstavlja veliko
breme vsaj še za ne-
kaj let, zaradi česar
tudi predloga držav-
nih proračunov za
naslednji dve leti na-
ročata nadaljevanje
zmanjševanja porabe
oziroma nadaljevanje
varčevanja. V Slove-
niji se pa sočasno na-
daljujejo vročične
razprave o tem, ali
lahko pričakujemo
vpad novega vala pre-
bežnikov, kdaj bi pri-
speli in koliko bi jih
bilo; bo vlada Mira
Cerarja zdržala do
konca mandata ali pa naj bi se
njeni politični usmerjevalci in
nadzorniki, ki sicer javno niso
znani in ugotovljeni, odločili za
nove predčasne parlamentarne
volitve; se zares pripravlja usta-
novitev nekaj novih političnih
strank, tudi na desnem poli-
tičnem prizorišču, kjer najbolj
obravnavajo položaj in nadal-
jnje možnosti predsednika SDS
Janeza Janše v slovenski politi-
ki.
Med sprotnimi aktualnimi zade-
P vami v Sloveniji še vedno odme-vajo kadrovske spremembe vdružbi za upravljanje terjatev
bank (DUTB), to je v tako ime-
novani slabi banki. Njena fun-
kcija naj bi bila prodaja tistih
slovenskih podjetij, ki so v dom-
nevno nerešljivih finančnih
težavah, ali pa nudenje pomoči
tistim družbam, ki jih je še mo-
goče usposobiti za nadaljevanje
proizvodnje in razvoj. Vlada je
po naglem postopku odstavila
tuje vodstvo slabe banke, ki sta
ga predstavljala predsednik
Upravnega odbora Lars Nyberg
in član upravnega odbora Tor-
bjorn Masson. Finančni mini-
ster dr. Dušan Mramor ju je ob-
dolžil, da sta si neupravičeno de-
lila previsoke plače in druge pre-
jemke, kritike in obtožbe na
račun domnevno previsokih
prejemkov pa je slednjič sprejela
celotna vlada. Opozicijski po-
slanci pa so primer slabe banke
in kritik njenega vodstva pove-
zovali z zelo dobro plačano
službo, ki sta jo v Novi ljubljan-
ski banki dobila nekdanja fun-
kcionarja Komisije za pre-
prečevanje korupcije, upokojeni
kriminalist Drago Kos in nek-
danji časnikar Rok Praprotnik.
Nekdanja premierka, zdaj pa ne-
odvisna poslanka Alenka Bra-
tušek, je na seji parlamentarne
komisije za nadzor javnih financ
dejala: “Država je v zadnjih
šestih letih Novi ljubljanski ban-
ki dala 2,4 milijarde evrov. Gre
za družbo, ki upravlja dva do tri-
krat več davkoplačevalskega de-
narja kot slaba banka, pa se
nihče ne sprašuje po ukrepanju,
ko je samo za eno svetovalno po-
godbo v desetih mesecih plačala
več kot 765.000 evrov. To je bila
pogodba s podjetjem v lasti upo-
kojenega kriminalista, še prej pa
predsednika komisije za pre-
prečevanje korupcije, Draga Ko-
sa”.
Med ugibanji in domnevami o
nadaljnjem delovanju slabe ban-
ke prevladuje to, da bo vlada iz
nje odstranila vse tuje strokov-
njake. Na njihova mesta bi na-
mestili slovenske izvedence,
ki bi lojalno, poslušno in vda-
no izvajali zahteve in interese
domačih interesnih skupin in
lobijev. Ti imajo v Sloveniji
veliko vlogo, a nastopajo in se
uveljavljajo brez imena.
Nadaljnja aktualna tema v
Sloveniji čedalje bolj postaja
pričakovana skorajšnja
odločba ustavnega sodišča
glede referenduma o noveli
zakona o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih. Lju-
bljanski nadškof metropolit
Stanislav Zore je v odmev-
nem intervjuju, danem tedni-
ku Demokracija, dejal, “da je
pošteno, da se ljudje o tem,
kaj si mislijo o noveli, izrečejo
na referendumu, vendar pa so
v Cerkvi stvari glede zakonske
zveze jasne, to je, da je zakon-
ska zveza zveza moškega in
ženske. S tem ko Katoliška cer-
kev na Slovenskem nasprotuje
omenjeni noveli, ne deluje proti
nekomu, ampak zagovarja te-
meljne resnice naše vere”. Glede
istospolnih parov je nadškof me-
tropolit poudaril, “da je družba
zagotovo odgovorna za ljudi, ki
čutijo drugače, vendar je to treba
reševati v pogovoru z njimi, ne
pa na aktivističnih ravneh. Toda
na drugi strani je pomembno in
potrebno, da država da družini
mesto, ki ji gre. Podpreti je treba
Mestna knjižnica Izola
DEKD 2015 - Od zibelke
do groba
  Mestni knjižnici Izola se
Dnevom evropske kultur-
ne dediščine (DEKD) pri-
družujejo že enajsto leto. Na te-
mo, ki jo razpišejo koordinatorji,
pripravljajo različne razstave in
dogodke. Letos so bili DEKD po-
svečeni praznikom in prazno-
vanju. Janez in Marija Janežič sta
na razstavi Od zibelke do groba
prikazala stare fotografije in
predmete, ki prikazujejo šege
življenjskega cikla, Nataša Fajon
pa je v fotografije na razstavi V
Istri ni nikoli dolgčas ujela tre-
nutke na šagrah, festivalih in
drugih prazničnih dogodkih. V
sredo zvečer sta Kristina Menih
in Špela Pahor pripovedovali
ljudske zgodbe, ki se končajo s
slavjem, gostijo ali praznovan-
jem in jih ljudski pravljičarji na-
vadno sklenejo z besedami “Tudi
jaz sem bil tam in dali so mi iz
gumba jesti in iz naprstnika piti”.
Naslednji dan so člani Samostoj-
ne skupine fotografov, ki delujejo
pod okriljem Andragoškega
društva Morje – univerze za tretje
življenjsko obdobje Izola, pripra-
vili glasbeno diaprojekcijo foto-
grafij, posnetih na letošnjem
Istrskem maratonu – prazniku
športa, teka, zdravega načina
življenja, aktivnega preživljanja
prostega časa in druženja v nara-
V vi. Fotografi StaneČebron, IrenaČarman, Jožef
Fabjan, Oskar Jo-
gan, Rudi Semel-
bauer, Sergio
Tončetič, Irena in
Jack Lorget, Vlasta
in Mirko Štrancar,
Pavla Črnac in
Sašo Merkandel
seveda niso tekli,
pač pa so doga-
janje spremljali s
fotoaparati. Diaprojekcija se je
končala s pesmijo We are the
champions v znak, da sta tudi
vztrajnost in zmagoslavje del te-
ga praznika. V drugem delu
večera so prikazali krajši film, ki
ga je posnela koprska televizija za
oddajo Na obisku. V filmu smo
se lahko sprehodili po prostorih
društva, obiskali različne delav-
nice – modelarsko, slikarsko, de-
lavnico ročnih del, jezikovne
tečaje in podobno ter prisluhnili
članom, ki so pripovedovali, kaj
jim pomenijo ustvarjalne urice,
preživete v družbi s “sošolci in
sošolkami” s tretje univerze. V
delavnici ročnih del ženske
ročno izdelujejo punčke, najprej
za potrebe Unicefa, zdaj pa za
izolski Rdeči križ, ker “želijo po-
magati revnim, posebno otro-
kom”. Udeležba na različnih de-
lavnicah je za člane “sproščujoča
obveza”, “zabava”, “trening
možganov” ali “umska aktiv-
nost”. Zdaj lahko uresničujejo
želje iz otroštva, za katere prej ni-
so imeli časa – potrebno je bilo
delati in skrbeti za družino. Naj-
več pa jim pomeni, da se lahko
družijo, zabavajo in se imajo le-
po, obenem pa ustvarjajo, saj
“brez ustvarjalnosti ni napred-
ka”.
Na obali sicer delujejo tri univer-
ze za tretje življenjsko obdobje,
izolska pa se od drugih razlikuje
po modelarski delavnici in sku-
pini, kjer spoznavajo kitajsko ci-
vilizacijo in filozofijo. Letos so
razpisali 33 delavnic, izvajali pa
jih bodo 29. Tatjana Kodarin,
predsednica društva, ki je “po na-
ravi takšna, da rada organizira”,
je povedala, da si v njihovih de-
lavnicah med drugim prizadeva-
jo tudi za ohranjanje dediščine,
saj se zavedajo, da novo raste na
temeljih starega. Tako slikajo sta-
re ulice in hiše, ohranjajo stare
istrske pesmi, modelarji po-
trpežljivo in natančno izdelujejo
modele starih bark, od batan do
večjih ribolovnih ladij, kot
so bile Trska, Deklica in
druge znane ladje iz izolske
ribiške flote. Vodja te sku-
pine, modelar Rudi Semel-
bauer, je mnenja, da se “da
z voljo in veseljem vse na-
rediti, še bolje pa, če ti kdo
pomaga”. Modelarji ob svo-
jem delu uživajo, trudijo se
modele delati čim lepše,
obenem so ponosni, ker
prispevajo k ohranjanju de-
diščine.
Bo že res, kar pravi neka
zgodba, da so stari ljudje
kot stare ure – treba jih je le
naviti, pa tečejo naprej. Ko nam-
reč človeka nekaj zelo zanima in
veseli, mu to daje nov zagon in
novo življenje. In kje so ti urarji,
ki naredijo, da stare ure spet
tečejo? Ja, v Andragoškem
društvu Morje vendar!
V petek pa je vse obiskovalce nav-
dušila še ena “stara” gospa – po
duhu in v srcu pa mlada - Dušica
Kunaver. Profesorica angleščine
v pokoju je svoje učence animi-
rala s pripovedovanjem in drugi-
mi inovativnimi pristopi, zanje
in za pedagoge je pripravila tudi
kreativne mavrične učbenike in
delovne zvezke. Kot ljubiteljica
dediščine je napisala na desetine
knjig z etnološko tematiko. Da-
nes ji pravijo “romantična etno-
loginja”, morda zato, ker se zdi
njen pristop premalo znanstven.
Odlikuje pa jo izjemna ljubezen
do domovine, njene narave, zgo-
dovine, neizmerno bogate in
dragocene kulturne in etnološke
dediščine. S primeri je pokazala,
kako so slovenski jezik, med dru-
gim imena mesecev in pregovo-
ri, glasba, ples in druge ljudske
šege odraz miroljubnega
kmečkega človeka. Slovence
odlikujejo tudi trdoživost, delav-
nost, veselje, dobra volja, samo-
zavest, spoštovanje vrednot,
poštenje, smisel za pravičnost in
enakost med ljudmi, ki izhaja še
iz časov legendarne države Ka-
rantanije. “Nihče v Evropi ni
imel tako trdega življenja kot naši
ljudje, bili so 1000 let tlačani tuji
gospodi, 300 let v strahu pred
Turki, 400 let so trajali kmečki
punti – pa smo še vedno tukaj”!
Dušica Kunaver je ena tistih ljudi
s “pedagoškim erosom”, ki želi
predvsem mladim ljudem vzbu-
diti ljubezen do naše dediščine,
saj meni, da so “stare vrednote
vredne osveščanja”. “Mladi ima-
jo tisto, kar jim ponudimo”, pra-
vi dolgoletna učiteljica, ki ima z
mladimi res ogromno izkušenj.
Če bi se bolj zavedali, da so v vo-
tlini Divje babe arheologi našli
najstarejše glasbilo na svetu, na
barju pa najstarejše leseno kolo,
da je bila današnja Ljubljana kot
križišče jantarske poti nekoč sre-
dišče Evrope, da ameriška ustava
temelji na karantanskem ljud-
skem pravu, da so naši predniki
ustvarili na deset tisoče ljudskih
pripovedi in pesmi … potem bi
bili veliko bolj samozavestni in
ponosni na svoje korenine in ne
bi podlegali tujim vplivom. “Če
poznamo svoje korenine, imamo
tudi krila” je pravzaprav tudi slo-
gan DEKD, ki letos praznujejo
25. obletnico. Tega se žal nekate-
re izobraževalne in kulturne
ustanove večkrat ne zavedajo …
Špela Pahor
družine in izbrati načine, kako
doseči, da bi bila družina v re-
snici lahko družina”.
O zakonski zvezi, o kateri razpra-
vljajo tudi škofje na redni sinodi
v Vatikanu, nadškof Stanislav
Zore še enkrat poudarja, “da so
v Cerkvi stvari jasne. Zakonska
zveza je zveza moškega in žen-
ske, sklenjena v zakonski obliki
in je trajna. In če so ob sklenitvi
izpolnjeni vsi potrebni pogoji,
potem je ta zveza zakrament.
Takšen zakon je nerazvezen”.
Ob tem je pripomnil, da tudi pa-
pež Frančišek glede zakonske
zveze “ne počne ničesar takšne-
ga, kar ne bi imelo osnove v Sve-
tem pismu”.
Širše gledano, ocenjevano in ko-
mentirano pa so razmere v Slo-
veniji še vedno slabe, ugotavlja-
jo v gibanju Prebudimo Sloveni-
jo. To civilnodružbeno organi-
zacijo vodi inž. Jože Strgar, nek-
danji ljubljanski župan. V giban-
ju menijo, “da smo se Slovenci
zanemarili že do te mere, da
nam v naslednjih sto letih grozi
biološko in kulturno izumrtje, o
čemer obstaja mnogo dejstev in
napovedi”. O njih bodo razpra-
vljali na že tradicionalnem Zbo-
ru kristjanov in drugih ljudi do-
bre volje, ki bo v soboto, 31. ok-
tobra, ob 9.30 uri v športni dvo-
rani na Otočcu na Dolenjskem.
V gibanju pred Zborom ponov-
no poudarjajo, “naj se ljudje
udeležujejo volitev in drugih
oblik izražanja svoje volje, s
čimer bi pravico vodenja in
upravljanja države Slovenije lah-
ko podelili zaupanja vrednim
ljudem, ki bodo zagotovili ob-
stoj našega naroda, njegove kul-
ture in vere”.
Marijan Drobež
Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore (foto Urban Cerjak)
Goriški literarni klub GOvoRICA v sodelovanju z Goriško knjižnico
Franceta Bevka razpisuje natečaj GOvoRIČKA za kratko prozo.
1. Tema: poljubna, vendar goriško obarvana
2. Podaljšan rok za oddajo: do vključno 10. novembra 2015
3. Vsak avtor lahko sodeluje na natečaju z največ dvema
besediloma. Vsak prispevek naj ima od 1000 do 1200 besed,
zapisanih v pisavi Times New Roman velikosti 12 in z
medvrstičnim razmikom 1,5.
4. Besedila v slovenskem jeziku morajo biti izvirna, še
neobjavljena in nikoli predstavljena.
5. Natečaj je anonimen. Prispevke pošljejo avtorji po navadni
pošti v 3 izvodih najkasneje do vključno 10. novembra 2015
(velja poštni žig). Večja ovojnica naj vsebuje tri izvode besedila,
opremljene s šifro, in še manjšo ovojnico, označeno z isto šifro,
v kateri so podatki o avtorju (ime in priimek, naslov, e-naslov,
telefon in lastnoročni podpis, s katerim jamči avtorstvo
prispevka). Naslov za prispevke:
Goriški literarni klub GOvoRICA
Trg Edvarda Kardelja 4
5000 Nova Gorica
s pripisom: “NATEČAJ GOvoRIČKA”
6. Komisija, ki jo imenujeta razpisnika natečaja, bo pregledala
samo prispevke, ki bodo ustrezali razpisnim pogojem.
Ocenjevala bo izvirnost, kreativnost, sporočilnost, jezik, slog in
celoten vtis besedila. Odločitev komisije je dokončna in se nanjo
ni mogoče pritožiti.
7. Avtor najboljšega besedila bo nagrajen z 200 evri, avtorja
drugo- in tretjeuvrščenega besedila pa s praktično nagrado. Vsi
udeleženci natečaja bodo prejeli zbornik GLK Govorica.
8. Ob razglasitvi najboljših zgodb je predvidena krajša prireditev
v prostorih Goriške knjižnice Franceta Bevka, in sicer 17.
decembra 2015 ob 18. uri. Po tem datumu bo odločitev
ocenjevalne komisije objavljena tudi na spletni strani Goriške
knjižnice Franceta Bevka (www. ng. sik. si).
Veliko ustvarjalnosti želi Goriški literarni klub Govorica!
mag. Darinka Kozinc, predsednica
Podaljšanje roka za oddajo besedil za 
NATEČAJ GOvoRIČKA  za KRATKO PROZO
Aktualno15. oktobra 201514
NATUROPATSKI NASVETI (84)Erika Brajnik
NJIVSKA PRESLICA
Preslica je prarastlina, plemenita zdravilna rastlina,
ki krepi telo predvsem v ledvenem delu. Učinkuje
zdravilno, ker krepi ledvice in jetra, organa, ki sta
za naše telo najpomembnejša filtra in sta odgovor-
na za odvod toksinov iz telesa. Preslica vsebuje
ogromno silicija, minerala mladosti, saj dejansko
pomlajuje tkiva, kožo in zdravilno vpliva na me-
hur in ledvice. Izvajanje kopeli iz preslice je za telo
pomembno predvsem v tem letnem času, saj tako
okrepimo telo za celo zimo. Presličino kopel potre-
buje, kdor ima mrzle roke in noge, kdor ima stal-
no potne roke in noge, kdor ima neredno ali
močno menstruacijo oziroma komur menstruaci-
ja izostaja, kdor ima vneto prostato, mehur, ledvi-
ce, kdor ima bolečine v križu, kolkih ali na vratu
in hrbtenici. Presličino kopel lahko izvaja, kdor
trpi za nočnimi vročinskimi vali, kdor ima veliko
madežev po telesu, ki so temno rjavi, lahko celo
hrapavi. Ti madeži predstavljajo presežek toksinov
v telesu, ki jih šibka jetra ne zmorejo predelati v
topne v vodi in ne gredo iz telesa z urinom in dru-
gimi telesnimi produkti, ampak se usedejo v tkiva
v obliki madežev ali pa zatrdlin, kot so bolečine v
vratu ali križu. Presličina kopel spodbuja znojenje,
koža deluje kot filter, ki prefiltrira toksine skozi
znoj iz telesa.
Presličino kopel naj izvaja tudi, kdor ima težave s
sinusi, tinitusom in vnetjem ušes. Te težave izvira-
jo zaradi deficita ledvic. Kopel iz preslice krepi
prav ledveni del in tako posredno odpravlja tinitus
in ostale omenjene težave.
Presličino kopel izvajajte enkrat tedensko čez celo
zimo.
Kako se pravilno izvaja presličina kopel:
100g preslice damo v 3 litre mrzle vode in pustimo
stati čez noč. Naslednji dan damo na ogenj in pu-
stimo vreti 30 minut, da se zelišče čisto iztroši in
odda vse od sebe. Potem precedimo, zelišče ostane
v situ in rjava voda gre v kad. Nato dolijemo vroče
vode do prsi. Voda mora biti zelo vroča, tako
vroča, da, ko vstopamo vanjo, moramo vstopati
počasi, ker peče! Usedemo se v kopel, voda nam
seže do prsi, v kopeli je potrebno imeti tudi na-
dledvično žlezo. V presličini kopeli sedimo 20 mi-
nut. Pomembno je, da izzovemo potenje, saj gredo
toksini iz telesa prav s potenjem. Zato je smiselno,
da v kopel vstopimo že napojeni z vodo in da tudi
med kopeljo veliko pijemo. Ventili telesa prej ali
slej popustijo in telo se prične potiti. Preslica je
zdravilna in že sama izzove dolgotrajno potenje.
Najprej se začne potiti del telesa, ki je izven vode,
torej glava. Če se po 20 minutah še potimo, se dvi-
gnemo iz kadi, se ne obrišemo, ampak se zavijemo
v kopalni plašč in gremo v posteljo. Se močno po-
krijemo, vzamemo s seboj vodo in se potimo, do-
kler iz telesa teče znoj. Lahko se zgodi, da telo
izloči toliko toksinov, da lahko traja potenje tudi 2
ali 3 ure in takrat preznojimo blazino, rjuhe, ko-
palni plašč in celo žimnico. Kopel iz njivske presli-
ce naj izvaja tudi, kdor je letos ali lansko leto veli-
ko shujšal, saj so ledvice prefiltrirale iz telesa veliko
kilogramov toksinov in so zato šibke, navadno
ima taka oseba tudi podočnjake.
V vseh teh primerih presličina kopel pomaga!
Pozor! Presličina kopel se odsvetuje tistim, ki ima-
jo izrazito poudarjene krčne žile, tistim, ki imajo
velike težave s srcem in povišanim krvnim tlakom.
Iščimo zdravje!
wwww. saeka. si
Po Jantarjevi poti ... ali (6)
Reportaža o potepanju 
po Poljskem
  ri opisu ponudbe hrane
na Poljskem moram še
dodati, da ne manjka
italijanskih restavracij oz. lo-
kalov s ponudbo italijanske
hrane. In to ne velja samo za
pizzerie, ki so tam enako po-
pularne kot pri nas. Kdor ne
prenese nekoliko težje in
močne domače poljske ku-
hinje, se bo lahko v vsakem
trenutku zatekel k italijan-
skim špagetom, rezancem,
njokom, karbonari – vse na ti-
soč in en način, kot to zmore
le italijanska kuhinja. Glede
lokalov s ponudbo ne–pol-
jskih jedi pa je še eno moje
opažanje: Veliko – res veliko –
je sushi barov in restavracij s
ponudbo te japonske hrane.
Najdejo se skoraj povsod, tudi
v kakšnih manjših krajih. Ker
na Poljskem nisem opazil, da
bi bila ta dežela oblegana z ja-
ponskimi turisti, so ti sushi
bari namenjeni bolj do-
mačinom. V čem pa tiči enig-
ma navdušenosti Poljakov
nad japonskim sushijem, na
vsej poti po Poljski nisem raz-
vozlal. To bo očitno naloga za
prihodnji obisk Poljske.
Seveda se na Poljskem kljub
gospodarski rasti, manjšanju
nezaposlenosti in čedalje po-
membnejši vlogi, ki jo država
zavzema v Evropski uniji, ne
cedita samo med in mleko –
česar oboje je sicer na Pol-
jskem, kot državi z močno
kmetijsko dejavnostjo, v izo-
bilju. Na Poljskem vlada kla-
sični kapitalizem, kjer je za
dobrine, ki se ponujajo na
P vsakem koraku, potrebnopošteno delati, da se jih za-služi. Nekateri te tekmovalno-
sti v družbi ne zmorejo; alko-
holizem, droga, prostitucija
ter brezdomci so tudi del slike
sodobne Poljske – a te slike
poznamo tudi že od doma.
Klasičnega kriminala naj bi
po zatrjevanju poljskih prija-
teljev ne bilo tako veliko, je
pa opazna prisotnost policije
v mestu, medtem ko policij-
skih kotrol na cestah nisem
opazil. A bi včasih bile po-
trebne.
Prometnih nesreč res nisva
videla veliko, le dve, in še to
je bila samo zvita pločevina.
Po njihovem radiu sem pa
slišal prometna poročila z
omenjanjem nesreč, ki so se
zgodile bogve kje in v katerih
so bile tudi smrtne žrtve. Po-
leg vzrokov za nesreče je ob
“načinu” vožnje voznikov
najbrž kriva tudi cestno–pro-
metna ureditev. Vsaj na neka-
terih delih cest sem se čudil
ureditvi, ko je bil na običajni
avtocestni odsek (nekakšna
mestna obvoznica) pravokot-
no speljan priključek s stran-
ske ceste, brez pospeševalnih
pasov, neposredno na vozni
pas, po katerem so brez konca
in kraja drveli avtomobili s
hitrostjo krepko čez 100/km
na uro. No, zdaj pa se ti
vključi na tak vozni pas! Ne
da bi se prekrižal in zmolil
očenaš za srečo, skoraj ne gre
…
Avtomobilski vozni park na
Poljskem je zelo dober, mi-
slim, da kar prekaša sloven-
skega, kar je posledica dobre-
ga gospodarskega stanja
družbe. Vozniki pa so, milo
rečeno – temperamentni. Hi-
tra vožnja v naseljih in prehi-
tevanje, kjer so mi šli lasje po-
konci, je bilo nekaj običajne-
ga. A na avtocestah, kjer bi si
vozniki s svojimi močnimi je-
klenimi konjički lahko dali
duška, so me presenetili. Tam
je promet potekal umirjeno,
zelo malo je bilo cestnih dir-
kačev. Pa tudi sicer vozniki ni-
so “neprijazni” do drugih,
vsaj po mojih lastnih iz-
kušnjah ne. Ob menjavanju
razvrstitev v križiščih in
iskanju prave smeri v največji
gneči (tudi kakšna tabla je
manjkala, ni bila kriva samo
moja nepozornost), so mi to
omogočili brez kakršnega ko-
li razburjenja.
Parkiranje v mestnih sre-
diščih je zelo dobro urejeno,
parkirišč je veliko, lahko so to
javna, s parkirnimi avtomati,
ali pa zasebna parkirišča, ki
obratujejo 24 ur na dan. Cene
so zmerne, nič oderuške, na-
vadno pet ali šest evrov na
dan. Prenočišča, hoteli, pen-
zioni in hostli navadno nudi-
jo tudi brezplačno parkiranje.
Prenočišča je sicer smiselno
rezervirati vnaprej, vsaj v
glavni turistični sezoni, ko so
glavne turistične točke (Zako-
pani, Krakov, Gdansk,
Varšava) precej oblegane od
domačih in tujih turistov.
/ dalje
Milan Petek Levokov
Na kaninskem smučišču
Obnova žičnice poteka 
po terminskem načrtu
  e sredi meseca septembra je bila v grobem zgra-
jena gradbiščna dovozna pot do postaje C. To
so 22. septembra potrdili tudi na bovški občini,
saj so po njej do postaje C krožno-kabinske žičnice s
terenskim kamionom na štirikolesni pogon že pri-
peljali del opreme za obnovo žičniških naprav. Zdaj
je najbolj pomembno to, da dovozna pot za terenska
vozila omogoča dostop tudi
s tovornjaki na štirikolesni
pogon. Le še na posamez-
nih odsekih do višine 2.285
metrov in naprej do zadnje
postaje sedežnice Prevala na
višini 2060 m je potrebno z
drobilcem pot urediti bolj
gladko, da bodo potekali ti
dostopi za vozila čim bolj
gladko in tako omogočali
prevažati naenkrat kar naj-
več tovora. Največ ga bo po-
trebno pri izgradnji sedežni-
ce Prevala, v kasnejših letih pa za gradbena dela pri
obnovi objektov, kot je restavracija Prestreljenik, in
za modernizacijo celotnega sistema žičnice. To po-
meni, da je dostavna pot pomembna naložba tudi za
naprej.
Sedaj lahko nemoteno v lepem ali slabem vremenu
potekajo obnovitvena dela na krožno-kabinski žični-
ci. V primeru, da dostopne poti ne bi naredili, bi s
helikopterji lahko vozili gor ljudi in material le, ko
ne bi bilo megle, kar bi povzročilo toliko zastojev, da
letos obnove ne bi mogli končati, kar bi potrdilo na-
povedi skeptikov pred
nekaj meseci. Ker pa
nekateri pravijo, da je
nastalo ime Kanin iz
kamin, ker se gor
večkrat “kadi”, bodo
lahko odslej tudi na
tej višini izvajali dela,
skorajda neodvisno
od vremena, saj lahko
v megli letijo le dragi
specializirani reševal-
ni helikopterji v Cen-
tralnih Alpah, teh pa
v Sloveniji ni. Obenem pa so izračuni pokazali, da s
predragimi helikopterskimi prevozi ne bi mogli dela
opraviti z razpoložljivimi denarnimi sredstvi.
Miran Mihelič
Ž
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C,
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 13. oktobra, ob 14. uri.
Obnova stebra KKŽ blizu postaje C
Deželna odbornica za zdravstvo Maria Sandra
Telesca je deželnemu svetniku Slovenske
skupnosti Igorju Gabrovcu zagotovila, da bo
deželna uprava preverila uresničitev obvez iz
resolucije o Slovenski socio-psiho-pedagoški
službi (SSPPS) že ob sprejemanju novega
deželnega načrta o materinstvu in otroštvu,
ki ga predvideva 37. člen deželnega zakona
št. 17 iz leta 2014. Pisanje oz. odobritev, s
predhodnim mnenjem pristojne komisije
deželnega sveta, bo torej priložnost, da se
delovanje SSPPS razšir i  iz  tržaške
zdravstvene enote na celotno slovensko
naselitveno območje.
Gabrovec je ob zadnjem srečanju odbornici
dejal, da bi SPPS nujno rabila nove prostore,
saj so začasni pri Sv. Jakobu nezadostni za
potrebe slovenskega oddelka in odročni za
večji delež uporabnikov. Telescova je sicer je
mnenja, da prostori odgovarjajo potrebam
operaterjev in uporabnikov. Odbornica
opozarja, da bi bila samostojna nastanitev
slovenske službe zelo težavna tudi zato, ker
se zdaj SSPPS za nekatere usluge poslužuje
osebja zdravstvene enote, ki deluje v istem
poslopju. Napovedala je, da bo z novembrom
tej službi dodeljeno dodatno mesto psihologa,
ki bo šest ur tedensko na razpolago za
potrebe družinske posvetovalnice v
slovenskem jeziku. Sporoča še, da deželno
vodstvo za zdravstvo že preverja možnost, da
bi tej zdravstveni službi dodali še eno
logopedinjo.
Gabrovec je z vsem tem zadovoljen, dodaja
pa, da “so za zdaj odgovori samo delni,
dokazujejo pa, da gredo prizadevanja v pravo
smer. “Osebno bom vztrajal in stalno bdel nad
vsako možnostjo izboljšanja te dragocene
službe, ki deluje v korist slovenskim otrokom
in njihovim družinam. Prepričan sem, da nam
bo s skupnimi močmi in jasnimi cilji gotovo
uspelo okrepiti SSPPS, zato sem tudi svoje
tozadevne predloge popravkov k pogodbi med
Deželo in tržaško zdravstveno ustanovo že
poslal vsem ravnateljem slovenskih šol s
prošnjo, naj po svojih pristojnostih in močeh
podprejo podobne vsebine na celotnem
ozemlju, ki ga pokrivajo slovenske šole”.
Prva konkretnejša zagotovila za SSPPS
Aktualno 15. oktobra 2015 15
Neizbežne nadloge občanov tudi v Trstu
V vrsti za svoj denar
  Trst grem nerada, pa
čeprav je moje rodno
mesto. Tistega mesta iz-
pred petdesetih let itak ni več.
Sedaj so samo prepolne ulice,
umazanija, smrad in ta stalni,
kam bi del, ko se od daleč v me-
sto pripelješ z avtom. Trst že itak
prekipeva, še najhuje pa je, ko
se tam dogaja Barcolana in vse,
kar se vrti okoli nje. Tržaški zaliv
je eden najlepših, Barcolana je
ena najmogočnejših regat na
svetu, vzdušje je enkratno, sa-
mo mesto ni primerno za to
prireditev, ker Barcolana napol-
ni še tisto malo prostora, ki ga
je ostalo za ljudi. In je tedaj res
vse prepolno. In Trst je praz-
nično neznosen, vsaj za tiste, ki
niso prišli, da bi letali po na-
brežju in stojnicah, ampak eno-
stavno po opravkih.
Brezupno iščem parkirišče in
gledam stojnice, ki še prazne
čakajo na Barcolano in ljudi, ki
ne najdejo prostora med mor-
jem, parkiranimi avtomobili in
praznikom, ki je baje osvojil
Trst. Zame ima beseda Barcola-
na veliko globlji pomen. V njej
je breg, kamor me je vodil oče,
slivova drevesa, edino, kar nam
je ostalo od njegove mladosti,
V morje z mamo in očetom. Po-tem, pozneje spet morje, Topo-lini, sama ali s prijatelji, spreho-
di, pogovori, iskanje, žalost in
sanje. Vse to je v tej besedi in
ime kraja, v katerem se je rodil
moj oče in je sedaj samo logo
velike manifestacije. Barcola,
Barkovlje. Ulice, kamor avto-
mobili še sedaj ne morejo, breg,
ki ga zaraščajo bloki, preteklost,
ki izginja zaradi denarja. In
morje, morje, ki ga imam v
krvi, kot imam v krvi gore, kot
imam v krvi ves svet. Tako kot
moj oče. Barkovljan po duši in
sanjah.
V Trstu sem, da bi uredila že za-
starele račune, pravzaprav zato,
da bi se postavila v vrsto za svoj
denar. Pred točno letom dni
smo zaprosili za odklop vseh
števcev, vode, elektrike in plina,
na maminem domu. Točno
pred enim letom. In smo po-
tem novembra lani vrnili ključe
stanovanja v petem nadstropju,
v katerem sem preživela mla-
dost in kjer sem odraščala ob
knjigah in utesnjujoči samoti.
Položnice nam še prihajajo do-
mov, na ime mame, ki je žal že
več mesecev ni več. In po zad-
njih izračunih mi mestno pod-
jetje, ki trži elek-
trično energijo, dol-
guje skoraj 400
evrov.
Ker parkirišča ne naj-
dem, se mož odloči,
da me počaka v avtu,
v drugi vrsti, jaz pa z
dokumenti v roki
korakam nekam za
trg Unita', tja, kjer je
urad za stranke
tržaške Acegas, nek-
danje Acegas, kajti
sedaj je tržaško pod-
jetje, pri katerem je
bil pred leti zaposlen
tudi moj mož, baje
last videmske Amge, ki je spet
last močnejše in večje Here.
Imena in lastništva, cilj pa čim
boljša kotacija na borzi. In do-
biček za tisto peščico izbrancev,
o katerih govorimo že itak vsak
dan, čeprav dejansko ne vemo,
kdo so. In kam nas peljejo. Ve-
mo le, da so oni vsak dan bolj
bogati, mi zaradi tega vsak dan
bolj revni. V imenu boga, ki mu
pravijo denar, so nam vzeli svet,
narejen po meri človeka, in ga
zamenjali s call centri, zelenimi
telefonskimi številkami, avto-
matičnimi storitvami in regi-
stracijami brez konca. Za nas, a
vse bolj daleč od nas. Za nas, a
zato, da na naš račun bogatijo
samo nekateri. In vse to pod
krinko reklam s sanjskimi
hišami, nasmejanimi obrazi,
presrečnimi družinami, prele-
pimi otroki in idličnimi pokra-
jinami. Samo, da se prodaja, sa-
mo, da je konkurenčno, samo,
da ljudje nasedajo in izberejo.
Zavajanje v imenu nečesa, ki
nas požira.
V čakalnici je kot vedno vrsta.
Okenc naj bi bilo deset, po šte-
vilkah sodeč, ko pogledam na
ekran, pa vidim, da delujeta sa-
mo dve. Ljudje sedijo, nekateri
še čakajo v vrsti pri pultu na šte-
vilko. Tretji se živčno prestopajo
na dvorišču pred uradom. Zrak
je zatohel, meni, ki sem vajena
svobode in gozdov, smrdi.
Kljub vsemu sedem in se zabul-
jim v ekran, trideset številk je
pred mano, ne vem, če bo ura,
dve. Na koncu sem ugotovila,
da jih je bilo pet, pet ur čakanja.
Čakanja za svoj denar. Za ta pre-
kleti denar, ki nam ga kradejo.
Ljudje v vrsti so nekako otopeli.
Spominjam se, ko sem bila še
otrok in sem z mamo čakala ta-
ko v vrsti, tedaj je bilo drugače.
Tedaj so vsi klepetali. In bilo je
skoraj veselo. Tudi moja mama,
ki je bila sicer bolj zadržane na-
rave, se je vključevala v pogovor
in spominjam se je, kako se je
včasih celo iz srca nasmejala. Tu
do pogovora ni nikomur,
čeprav se jaz zvedavo oziram
naokoli in iščem katerikoli stik
z ljudmi. Ne vidijo me. Mlad
fant ima s seboj prenosni Mac
in je ves zatopljen v ekran.
/ dalje
Suzi Pertot
  b izidu učbenika Pre-
proste besede l. 1999 sta
se dve založbi, DZS in
Modrijan, zanimali zanjo. Izbra-
la je Državno založbo, ker je poz-
nala urednico, in tako je nastalo
28 učbenikov. Šole najbolj upo-
rabljajo njeno slovnico in vad-
nico z nalogami in rešitvami. Pri
pisanju učbenikov jo vodi izziv,
“da je slovenščina težka”. V re-
snici se jo da zelo lahko razložiti,
ker je v njej vse logično, samo
radi jo moramo imeti! Zato se
sama trudi, da bi jo vzljubili tudi
na poklicnih šolah. Njena slov-
nica je zelo dobrodošla tudi na
naših šolah v zamejstvu. Mimo-
grede je Paljk povedal, da so kla-
siki “sovražili” Toporišiča – tudi
njegova slovnica za tujce je ne-
prebavljiva -, ker je vnesel v slov-
nico svoj strukturalizem. Gom-
bočeva je poudarila, da je sama
pri njem vzela to, kar je bilo
uporabno. Toporišič ji je zaupal,
da je gradil na Brezniku, zato je
še sama segla po njem, ko ga je
končno našla – njegovo slovnico
iz l. 1916! - v ljubljanski starinar-
ni. Tako je nastala njena Mala
slovnica slovenskega jezika in
Mala vadnica slovenskega jezika
za šolo in vsakdanjo rabo. Med
njenimi dosedanjimi deli zasle-
dimo med drugim slikanico za
otroke Matic in Meta vsepovsod
(2012), zbirko otroških zgodb
O Polonca, mala in velika(Družina, 2013), otroški knjigiKdo si pa ti? (Mladika, 2014),
Polonca na kvadrat (Družina
2014), Drobni koraki velikih ju-
nakov, šmarnice za otroke (Mo-
horjeva, 2015), pa knjige za
odraščajoče bralce, kot npr. mla-
dinski roman Ime mi je Jon
(Mladika, 2013), prevod romana
Kaj sploh veš o ljubezni
(Družina, 2013). Med klepetom
je Mateja Gomboc povedala tu-
di, kako se še zmeraj spominja,
da je začela pisati v Novi Gorici,
nekega petka. Še vedno ustvarja
najraje konec tedna, čeprav jo
sedaj vodi načelo, da mora vsak
dan kaj napisati. Najprej je pisa-
la kratko prozo za odrasle, Na-
taša Konc Lorenzutti pa jo je na-
govorila, naj ustvari kaj za otro-
ke. Tako se je začelo njeno sode-
lovanje pri otroških revijah. Naj-
bolj ponosna je vselej na zadnjo
knjigo, “ker je pač zadnja”, to je
zdaj Dantejeva hiša. Prva je bila
Matic in Meta vsepovsod, 15
zgodbic o tem, kako se morajo
otroci vesti ob raznih priložno-
stih. Ime mi je Jon je njen ro-
man za odraščajočo mladino;
zelo rada ga je pisala, ker vsebuje
kar nekaj humorja. Okrog juna-
ka Jona se vrti ves svet, ki se po-
dre, ko dobi sestrici dvojčki. Tin-
ka na kvadrat govori o deklici,
ki živi dvojno življenje: najprej
Tinke detektivke, ki kasneje
ugotavlja, da so najtežje rešljivi
problemi v srcu, zato začne
živeti življenje Tinke svetoval-
ke. To je interaktivna knjiga, ki
jo lahko mladi bralci dopolnju-
jejo. Ob drobni debati med so-
govorcema, kaj so črtice, novele
itd., je avtorica dejala, da sama
piše kratko prozo, ki dopušča
bolj sproščen tok dogajanja. Ta-
ke kratke zgodbe so recimo tiste
- 27 jih je - pod naslovom Poz-
neje se pomeniva. O zadnjem
romanu Dantejeva hiša, ki je tu-
di roman o umetnosti, je razkri-
la, da je protagonist kipar Dante,
ki ima s “pravim” Dantejem kar
precej skupnega, npr. pogrezan-
je v pekel. K Danteju pride štu-
dentka, slikarka, ki se ne strinja
z njegovim umetniškim pristo-
pom. Njun odnos se zaplete in
padeta v lasten pekel, a preko
očiščenja ju pot vodi v odrešitev.
Dogajanje je umeščeno v kraj V,
nekje pri “Zidanem mostu”, v
kar težko dostopnem kraju. Od-
zivi na roman so dobri in to je
dober znak za “primorsko”
ustvarjalko. Po Paljkovem pre-
pričanju je uspešen le tisti lite-
rarni umetnik iz Primorske, ki se
preseli v Ljubljano! Na vprašan-
je, kaj piše sedaj, je odgovorila,
da prvič knjigo po naročilu, in
sicer Ekologija za otroke na to
pa, kako ji uspeva usklajevati
poučevanje na “elitni šoli” – tu
je Paljk pikro pripomnil, da da-
našnje škofijske gimnazije sploh
niso primerljive z nekdanjim se-
meniščem: kje so namreč vsi ti-
sti, ki so na njih maturirali? -, je
povedala, da najprej opravlja de-
lo v šoli, nato kot vsaka gospo-
dinja domače, potem pa se loti
pisanja. Dejala je, da lahko
počenja tisoč del, kar je značil-
nost njene rodne družine: vsi so
bili angažirani vsepovsod in ta-
ka je tudi njena zdajšnja
družina. Ko se je pogovor zasu-
kal okrog različnih šol oz. učen-
cev, je odločno poudarila, da je
treba spoštovati vse otroke, vsi
so vredni dobre knjige in svetle-
ga sveta, tudi tisti, ki se usmerijo
na poklicno šolo. A priori ne
smejo biti zapečateni, da so
“manjvredni od tistih, ki so na
gimnaziji”.
TAKO PAČ JE!
“Tako pač je”, je rekel slovenski policist pred
časom točno na mestu, kjer je nekoč stala vidna
državna meja na Goriškem med Slovenijo in Ita-
lijo, ja, tako pač je, sem pomislil, policist je zares
nesramno oglobil italijanskega voznika, ki je pre-
hitro pripeljal po avtocesti iz Furlanije, omejitev
je 50 kilometrov na uro, furlanski voznik je
najbrž peljal 70 kilometrov, več ne, a dovolj, da
ga je za dobrodošlico policist nekaj deset metrov
po prehodu nekdanje državne meje oglobil.
Tako pač je, ja, ali, kot je duhovito rekla naša Ivica
v uredništvu te dni, ko imamo delavce pod ok-
nom, po samo nekaj letih ponovno, na naše
stroške seveda, zamenjujejo tlakovce na Travniku:
“Ta kopač je”!
Ta “dum, dum, duuuuum, dum, dum,
duuuuuum” nas spremlja te dni. Kopač pač na-
bija in rije, delavci s posebnimi žagami režejo
pločnike in kamnite robnike, srce se mi trže, ko
gledam, kako se zametuje kamen, dragoceni ka-
men, saj sem potomec tistih, ki so kamenje
spoštljivo zlagali leta in leta v suhe in ne samo
suhe zidove, da so imeli njivice ali pa gmajne le-
po urejene, pa tudi vem, kaj pomeni sam kupiti
tak kos kamna, ki ga bodo sedaj odpeljali nekam
na kako gradbišče, da bo postal samo podlaga za
vseprisotni beton, cement.
“Tako pač je”, sem si rekel, ko sem sam vsak teden
priča policijski, finančni, orožniški kontroli na
mestu, kjer je nekoč bila državna meja med Slo-
venijo in Italijo, višek je bil pred slabim mese-
cem, ko sem na nekdanjem solkanskem maloob-
mejnem prehodu najprej moral italijanskemu
orožniku na vprašnje, če sem “kossovaro”, od-
vrniti, da nisem, nato je sledilo vprašanje, če sem
“bosniaco”, ko sem že postal nestrpen, saj je imel
v rokah moje italijansko vozniško dovoljenje, a
sem se ga vseeno usmilil in mu povedal, da sem
rojen na Vipavskem. Pa ni razumel, kolegu je
namreč v računalniku pokazalo, da sem rojen v
Republiki Srbiji, nato je ponovno vnesel podatke
in je “ven prišla” Črna gora. Združno smo potem
ugotovili, da Vipavska dolina le ni v Črni gori,
saj sem jima z roko pokazal, kje se nahaja, in jima
še prijazno svetoval, naj se le zapeljeta v moje rod-
ne kraje, saj je tam dobro vino doma pa tudi kako
gostilno bosta našla. Klepet je postal sproščen,
oba sta bila iz Južne Italije in zanimalo ju je, kje
se kaj dobrega lahko poje pri Ajdovščini, ki sta jo
poznala kot Aidussina. Že sem hotel reči, da se
danes povsod lahko dobro je, hvala Bogu, a sem
se ugriznil v jezik in mirno naštel nekaj gostiln
ljudskega značaja in skromnih cen, nikdar nam-
reč, nalašč in zavestno, ne delam reklame nobeni
dragi restavraciji, izhajam pač iz sveta, kjer je bila
na mizi enolončnica že bogastvo in kos kruha
cenjena lepota brez primere. Še nasvet sem jima
dal, naj kupita vino raje pri kakem zasebniku, ker
je ceneje, kot južnjaka sta ta moj poudarek zelo
cenila. Ko sem se samo dobre pol ure kasneje iz
Solkana vračal v Gorico, sta me na istem mejnem
prehodu ustavila slovenska policista na slovenski
strani, spet sem vlekel na dan dokumente in na
vprašanje, ali sem kaj pil, bila je 9.30, sem že ho-
tel odgovoriti z imenitnim odgovorom, ki ga je o
sebi nekoč povedal meni zelo ljubi pisatelj Pavle
Zidar, ko je dejal: “Jaz sem svoje že spil”. A sem
se spet ugriznil v jezik in odgovoril, da sem spil
kavo s kolegico, drugega ne. Slovenski policist
me je gledal v oči, sam sem zahvalil Boga, da ni-
sem bil prehlajen, saj bi sicer pihal, usmilil se me
je in sem lahko odpeljal, petdeset metrov naprej,
na italijanski strani, je čakal avto italijanske poli-
cije in spet so me ustavili, odprl sem okno in glo-
boko vdihnil, policist je bil Furlan, pogledal me
je in me vprašal, zakaj tako globoko diham, sem
rekel, da sem v pol ure že dvakrat dal dokumente
na pregled, posmejal se je in pripomnil, da gre v
tretje rado. Ko sem odpeljal, sem še enkrat v glavi
preklel vse tiste, ki prazno besedičijo o tem, kako
je danes meja ostala samo v glavah.
Sam sem človek meje, rojen za mejo, delam tik
za njo, živim malce oddaljen od nje, danes na ita-
lijanski strani, včeraj na jugoslovanski in sloven-
ski strani. Potrebna so bila leta, da sem se navadil
na prost pretok, a padec državnih meja sem sim-
bolično zaznamoval, ko je Slovenija končno sto-
pila v Schengen, ki je pomenil prost pretok blaga,
sem zgodaj zjutraj v rojstno vas na Vipavsko
očetu peljal, na zadnjem sedežu, na vidnem me-
stu, nov barvni televizijski sprejemnik; na meji
so me z iskrivo radovednostjo gledali tako slo-
venski kot italijanski cariniki, ki še niso dojeli, da
jim ni več mesto tam, ampak kje drugje, medtem
ko sem padec meje, vstop v Evropsko unijo, prost
pretok ljudi čez mejo, simbolično obeležil tako,
da so morali na mejo opolnoči priti z mano
zmrzovat vsi člani družine, tudi niti ne štiriletni
sin Luka, da si bodo ja zapomnili, kako je bilo.
Na te stvari mislim danes, ko nemočen gledam
postavljanje novih mej tam, kjer so še do nedav-
nega stale, in sem bil iskreno vesel, ko sem pre-
bral novico, da so Nemci ustavili izvoz jeklene
bodeče žice na Madžarsko, tako da se je moral
madžarski predsednik vlade kar javno opra-
vičevati, da nimajo več bodeče žice, ker so jo na-
ročili na Kitajskem, edino Kitajci, da jim jo bodo
še dobavili.
Te dni sem prebral neko novo knjigo o zgodovini
Ogleja. Saj sem jih že več, a sem pred kratkim ku-
pil najnovejšo. In sem ženi rekel, zgodaj zjutraj,
ko takoj po peti uri vsak dan pijeva skupaj prvo
kavo, jaz že sveže obrit in oblečen za odhod v
svet, ona pa navadno še v spalni halji, da je prav
zares to, kar mi je smeje odvrnil neki znan slo-
venski zgodovinar, ko sem ga vprašal, ali je res,
da je zgodovina učiteljica življenja: “Lepo vas pro-
sim, dejte, no, dejte”!
JURIJ PALJK 17Z 9. strani
“Vsi otroci so vredni ...”
foto dpd
Aktualno15. okotbra 201516
Z 2. strani
Slovenske skupnosti ...
  red dobrim desetletjem je bi-
la v Chicagu ukinjena slo-
venska župnija sv. Štefana in
v Lemontu so, da se rojaki ne bi po-
razgubili, postavili Slovenski kato-
liški kulturni dom, kjer se rojaki ob
koncu tedna zelo radi zbirajo. Kako
se ne bi, za razliko od ponorelega
Chicaga gre za mirno posestvo sre-
di narave, z ogromnim parkom, ki
ima celo jezero, na sredini pa blej-
ski otok s cerkvico.
Zadnji kraj, ki sem ga na tokratni
poti obiskal, je bil Milwaukee, ki je
iz Chicaga oddaljen dobro uro
vožnje. Na poti skozi zvezno državo
Wisconsin proti Milwaukeeju po-
potnika ob ce-
sti pričaka
ogromen kozo-
lec, boje naj-
večji na svetu,
ki ga je postavil,
seveda, nav-
dušen sloven-
ski rojak. Tudi
tukaj najdemo
tako predvojne
kot povojne na-
seljence. Zanimivo pa je, da sem
prav za tukajšnjo skupnost dobil
občutek, da je bilo sodelovanja
med obema skupinama najmanj.
Povojni naseljenci imajo veličastno
posestvo Triglav (na sredi ima prav
tako jezero z blejskim otokom in
cerkvico), predvojni naseljenci pa
so bili žal prisiljeni svoj dom pro-
dati. Tukaj je v preteklosti delovala
slovenska župnija, a kot marsikje
drugje so se zaradi pomanjkanja
duhovnikov morali le-tej odpove-
dati. Tako je v cerkvi slovensko le
še ljudsko petje.
Na posestvu Triglav sem doživel si-
tuacijo, ki tako resnično prikazuje
stanje v vseh slovenskih skupno-
stih v ZDA. Ob veliki dvorani stoji
še manjša koča, ki je v resnici bo-
gato založena knjižnica. Med
brskanjem po knjigah sem se nav-
dušil nad nekaj med njimi in si
začel zapisovati naslove, da bi jih
poiskal po vrnitvi domov. A gosti-
teljica je knjige takoj vzela s police
in mi jih položila v roke z beseda-
mi: “Kar vzemi jih, tukaj jih nima
kdo več brati, slovenščina je med
mladino pač zelo omejena. Na
boljše to ne bo šlo, tebi bodo knjige
veliko bolj koristile”. Dejstvo, ki se
mu ne da uiti, je,
da ameriški asi-
milacijski sistem
tako deluje, da je
prišlek relativno
hitro prisiljen od-
vreči materni je-
zik. A za razliko
od zamejstva,
kjer je jezik meja
in branik narod-
ne zavesti in bi to-
rej izguba jezika pomenila smrt
skupnosti, si za izseljenstvo upam
trditi, da temu ni tako. Jezik se kar
nenadoma spremeni v najmanj
pomembno identifikacijsko zna-
menje, v ospredje stopijo odlično
poznavanje lastne in narodne zgo-
dovine, slovenska kuhinja in hra-
na, narodne noše, glasba in ideali-
ziran odnos do Slovenije. Tudi ko
jezika ni več, ostajajo (in se celo
krepijo) narodna zavest, ponos in
ljubezen do domovine prednikov,
ki za vse ostaja nekakšen košček ne-
bes na Zemlji.
P
Šaljiv napis
  edemdeset let je minilo, odkar je začel
v letu 1945 delovati Dijaški dom v Go-
rici. Njegova ustanovitev je bila tesno
povezana s povojnim odprtjem slovenskih
šol, ki so morale nasilno utihniti zaradi za-
trtja vsega, kar je bilo slovensko, v času vla-
danja fašističnega škornja. V tem dolgem
obdobju se je v tej pomembni vzgojni usta-
novi v popoldanskih urah mudilo ničkoli-
ko osnovnošolcev in nižješolcev.
Včasih so otroci iz okoliških vasi
Goriške ali Benečije tudi bivali v
njem. Avtobusnih povezav ni bilo
toliko kot sedaj, Benečani pa niso
imeli druge možnosti se izo-
braževati v slovenskem jeziku kot
v Gorici ali v še bolj oddaljenem
Trstu. Dijaški dom je v prvih letih
imel svoj sedež v poslopju nek-
danje karabinjerske postaje, l.
1948 pa se je preselil v lepo stavbo
z vrtom v Svetogorsko ulico (ul.
Montesanto), na severni del me-
sta, kjer še danes nadaljuje svoje
poslanstvo, s seveda novimi pri-
stopi, saj je podoba šolske popu-
lacije bistveno drugačna kot nekoč. Vedno
več je otrok iz mešanih ali popolnoma ita-
lijanskih zakonov, pa tudi današnji mladi
imajo drugačna zanimanja in starši, ki so
vse bolj zaposleni, veliko pričakujejo od ta-
kih vzgojno-izobraževalnih ustanov. Vse-
kakor, kot je na slavnostni prireditvi v ne-
deljo, 4. oktobra 2015, popoldne v go-
riškem Kulturnem domu zatrdila sedanja
ravnateljica Dijaškega doma, Kristina Knez,
temeljne vzgojne smernice in cilji ostajajo
nespremenjeni. Skrb in prizadevanje za
oblikovanje celostne osebnosti njihovih
varovancev ostajata enaka, seveda le načini
uresničevanja le-teh so se v času nujno
spremenili zato pač, ker se je z leti marsikaj
predrugačilo. Tako je tudi prireditev v po-
klon 70. obletnici izzvenela sodobno,
sveže, vzneseno in lahkotno. Nad petdeset
otrok in najstnikov je v razgibani režijski
zamisli Andreje Benedetič in pisanih ko-
reografijah Danjele Simčič ter Lili Grudina,
navezujočih se na razigrane, plesa polne
ameriške musicale, dovršeno in igrivo iz-
vedlo muzikal Vesna - This is it, ki ga je
Damjana Golavšek priredila po nekoč zna-
nem slovenskem filmu Vesna iz leta 1953.
Glasbena oprema je bila povzeta po pe-
smih Michaela Jacksona, ki so jih za to pri-
ložnost prevedli in priredili ob pomoči Go-
lavškove učenci doma in jih seveda tudi za-
peli. Ob koncu se jim je še sama pridružila
na odru, kot so se v plesni vrtinec za trenu-
tek spustili tudi vsi današnji vzgojitelji do-
ma z ravnateljico vred. Središčna tema
predstave, k uresničitvi katere sta prispeva-
la tudi Jani Fortuna (kostumi) in Robert
Makuc (grafična priprava), so izpiti in strah
zbujajoča matematika pa še najstniške lju-
bezenske klice, porojene v šolskih klopeh.
Tema je seveda nadvse primerna za “sta-
rost” nastopajočih, zato so jo izvajalci zlah-
ka osvojili in jo prikazali razgibano in z
mladostnim zanosom. Na v glavnem praz-
nem odru - tu so se med nagovori in vez-
nim tekstom vrstili fotografije z utrinki iz
nekdanjih dni Dijaškega doma in video po-
snetki iz današnjih časov - s primerno
opremljenim ozadjem so gibko pokazali
predvsem pridobljene plesne veščine, ki ta-
ko navdušujejo otroke in odraščajočo mla-
dino. Da veje med mladimi popolnoma
drugačen veter in da so delček svoje vsak-
danje realnosti želeli ponesti tudi na oder,
je bilo dovolj zgovorno to, da so štirje brhki
povezovalci nedeljskega sporeda imeli v ro-
kah namesto tradi-
cionalne klasične
črne mape z listi ta-
blične računalnike.
Nekdanji učenec do-
ma, sedaj časnikar
na deželnem sedežu
Rai v Trstu, Fabio
Gergolet, je imel
osrednji nagovor,
svoj čas bivanja v Di-
jaškem domu je
strnil v besede: “De-
lavno, zabavno in
enakopravno”.
Na slavnostni prire-
ditvi je ravnateljica
Knezova izročila priznanje za pomembno
vzgojno delo gospe Marini Lavriha, dolgo-
letni kuharici, ki “zmeraj sprejema otroke
z nasmehom in spodbudnimi besedami”
in ne odstopa od svojih vzgojnih načel. Ob
koncu so na oder pristopili ravnatelj Di-
jaškega doma iz Nove Gorice in že prej
omenjeni Mirjam Bon Klanjšček in Vesna
Tomsič, da bi izrekli čestitke vodstvu Di-
jaškega doma za opravljeno delo in zaželeli
še veliko uspeha.
Slavje se je nadaljevalo z obujanjem spo-
minov ob kulinaričnih dobrotah v prosto-
rih doma na Svetogorski ulici.
Iva Koršič
S
70. obletnica Dijaškega doma Simon Gregorčič v Gorici  
Živahno in s sodobnim
pogledom v nova desetletja!
  aložba Mladinska knjiga iz Ljubljane je 70-let-
nico izhajanja revije Ciciban in založbe
počastila na najprimernejši način: z novo,
prelepo knjigo Svet je kakor ringaraja (v nadaljevan-
ju Ringaraja). V njej je izbor pesmic in pravljic iz iz-
jemno bogatega opusa Anje Štefan (r. Lipušček).
Uveljavljena pravljičarka, pesnica in pisateljica se je
rodila v Šempetru leta 1969. Anja Štefan je profeso-
rica slovenščine in angleščine, zatem se je izpopol-
njevala kot pravljičarka, in sicer je magistrirala iz fol-
kloristike, kot pripovedovalka pravljic pa se je izpo-
polnjevala v tujini, predvsem v Angliji. Takšne spe-
cializacije v Sloveniji
namreč ni.
Bibliografija njenih
knjižnih del, obja-
vljena v Ringaraji in
pripravljena prav za
to izdajo, obsega 12
tiskanih strani;
večkrat je bila nagra-
jena ali (“samo”) no-
minirana za pomem-
bne slovenske literar-
ne nagrade. Njeno
delo ni samo prizna-
no pri kritikih, tem-
več tudi izredno pril-
jubljeno. Marsikatera
njena uglasbena pe-
sem je tako znana, da
bi jo smeli uvrščati
med ponarodele.
Kljub tolikšnemu obsegu in pomenu njenega dela,
pa tudi popularnosti, ki jo spremlja kot izvrstno pri-
povedovalko pravljic, pobudnico in glavno organi-
zatorko najprej Pravljičnega maratona in nato vse-
slovenskega, dalj časa trajajočega Pripovedovalnega
festivala, je obsežna antologija (358 strani) nastajala
dolgo in premišljeno, s sodelovanjem med avtorico
in urednico Ireno Matko Lukan, marsikatero besedilo
v njej je objavljeno prvič, podobno velja za precej ilu-
stracij. Tako kot je napisano na ovitku knjige, so “/
…/ prelepo zakladnico izjemnih besedil likovno obo-
gatili najboljši slovenski ilustratorji: Zvonko Čoh,
Marjanca Jemec Božič, Ančka
Gošnik Godec, Polona Lovšin,
Marjan Manček, Jelka Reichman,
Alenka Sottler, Hana Stupica,
Marlenka
Stupica, Pe-
ter Škerl in
(Solkanka)
Ana Zava-
dlav”.
Istočasno je
izšla tudi
zgoščenka z
avtoričini-
mi 15 ugla-
sbenimi
otroškimi pesmicami. Njen urednik Boštjan Gombač
je večino “na novo oblekel” in posnel z 11 sodelavci.
Vseh 12 se je že uveljavilo na glasbenem področju.
Na tiskovni konferenci v Ljubljani (6. 10. 2015) je
urednica Mladinske knjige Irena Mat-
ko Lukan Anjo Štefan predstavila kot
“hišno avtorico”, povedala je tudi, ka-
ko so jo odprtih rok in srca sprejemali
starejši ustvarjalci, npr. nepozabna
urednica Mladinske knjige Kristina
Brenkova in izjemna pesnica Svetlana
Makarovič. V izjavah prisotnih ilustra-
tork pa se je pokazalo, da Anjino delo
kot svoje sprejemajo in priznavajo vse
generacije. V spremni besedi Gaje Kos
preberemo, da je Anja Štefan svoje
življenje zapisala pravljicam - kot
ustvarjalka avtorskih pravljic, pesmi
in ugank ter prirejevalka ljudskih pra-
vljic, prevajalka in pravljičarka pripo-
vedovalka. Ureja tudi zapuščino Milka
Matičetova.
Ob iskanju motiva oz. gibala za tako
uspešno delo se gotovo ne bomo
zmotili, če ga pripisujemo izjemnemu pomenu, ki
ga imajo pravljice za zdrav razvoj otroka in s tem člo-
veštva. Anja Štefan kot mama štirih otrok to dobro
ve. Tako pesmice kot proza, izbrane v tej knjigi, so
delo nadarjene, pa tudi izobražene in izjemno delav-
ne avtorice. Na tiskovni konferenci je bilo ob umet-
niškosti večkrat poudarjeno tudi njeno obrtno moj-
strstvo.
V Anjini Ringaraji je ob igri tudi veliko življenjsko re-
sničnega in resnega, vendar naj zaključim s trditvijo,
da nam bo, otrokom in odraslim, knjiga pomenila
predvsem izvir veselja in estetskega razkošja.
Marija Mercina
Z   utiva pa se osamljena in izpostavljena, ljudjeza hrbtom godrnjajo... To je deloma tudi ra-zumljivo, saj problem ni zanemarljiv, zato ra-
zumem skrbi in strahove. Ti pa so včasih pretirani;
nekateri ljudje namreč iz ideoloških razlogov zava-
jajo ljudi. V moji župniji se je zgodilo, da so nekateri
mladi opustili nauk iz strahu, da bi se nalezli kakšne
bolezni … To me kot župnika žalosti, toda res nočem
dajati teže takim muham - po mojem so namreč zgolj
to -, po drugi strani pa opuščati dejanja usmiljenja.
Mnogi se sprašujejo, zakaj jih toliko prihaja prav
k Madonnini, kar je težko ne opaziti.
Gotovo jih je tu toliko tudi zato, ker sem tu župnik
jaz, ki sem vezan na Karitas. Ljudje morda mislijo,
da priseljenci finančno bremenijo župnijo; to
sploh ne drži, saj župnija nima lastnih virov. Inšti-
tut Nazareno ima konvencijo, zato za njegove po-
trebe skrbi prefektura. Pri Madonnini tega ni: za
hrano beguncev skrbi Karitas, nekaj prispevajo ve-
likodušni ljudje. Za nas torej skrbi Božja Previd-
nost. Kar se tiče živih stroškov, nam prihaja na po-
moč tudi nadškof.
Glavni razlog, zaradi katerega moramo sprejemati
in ki ga tudi vedno ponavljam vernikom, je vse-
kakor občutljivost, ki je lastna kristjanom. Nismo
klicani, da bi gledali ljudi v obraz ali da bi jih
spraševali za osebno izkaznico. Ko je kdo v stiski, mu
ponudimo, kar moremo.
Nekdo bo lahko tudi rekel, da si veliko ne moremo
privoščiti. Če pomislimo na Okuse ob meji..., bomo
uvideli, da možnosti so, in še kako! Kar pa se tiče
skrbi in strahov nekaterih glede morebitnega musli-
manskega vdora itd., so to lahko resnični problemi,
s katerimi se pa moramo soočati na drugačen način,
gotovo ne v duhu odvračanja in nasprotovanja. Na
zgodovino ne smemo gledati zgolj s človeškega vidi-
ka, ampak tudi s kriteriji, ki nam jih svetuje evange-
lij.
Evangelij in papež nam to narekujeta.
Nedavno smo na zasedanju Migrantes v Padovi raz-
pravljali o tem, kako bi lahko združevali sprejemanje
z oznanjevanjem. Prav je, da se gostje zavedajo, da
nismo tu zato, ker bi bili sami po sebi dobri, ampak
zato, ker nas Božja ljubezen sili k pozornosti in lju-
bezni do bližnjih. Mnenja se tu delijo in razlikujejo,
je pa v mnogih ta skrb oz. želja, da bi de-
lovali ne v lastnem imenu in z lastnimi cil-
ji, temveč zato, da bi odgovorili na našo
krščansko poklicanost.
Pri maši ste tudi omenili, da ste na svoji
koži okusili, kaj pomeni begunstvo...
Osebno sem to izkusil kot otrok. Starši so
se izselili v Francijo, oče tri leta, mama sa-
mo eno. Ta izkušnja me je gotovo zaznamovala, tako
da sem dobrohoten do bližnjega. Begunci, ki se zbi-
rajo pri Madonnini v zadnjih mesecih, niso prvi go-
stje. Odkar sem tu župnik, sem imel v župnišču vsaj
30 gostov, ki so se ustavili za krajši ali daljši čas.
Kako gledate na sedanje izredno stanje kot vodja
Karitas in kaj pričakujete v naslednjih mesecih?
Nismo pripravljeni in žal niti dovolj dobro oprem-
ljeni, da bi na primeren način sprejeli tiste, ki so že
tu. Zima začenja trkati na vrata, na vse načine iščemo
varna zavetja vsaj za noč. Poleti je še kolikor toliko
sprejemljivo, da spijo na bregovih Soče; z mrazom,
ki se bliža, pa tega ne smemo dopustiti. Zato si pri-
zadevamo, da bi na ustrezen način zadovoljili vsaj
najosnovnejše potrebe teh fantov. Val priseljencev
se po vsej verjetnosti ne bo kmalu ustavil. Je pa tudi
res, da mnogi, ki so sedaj tu, gredo kmalu naprej.
Velika večina jih namreč nima namena ostati v Go-
rici. Skoraj vsi imajo druge cilje.
Kaj dela škofija za priseljence?
Nadškof Redaelli, pač v skladu s svojimi značilno-
stmi, je zelo občutljiv za to vprašanje. Del du-
hovščine je bil takoj za sprejemanje, drug del je bolj
“previden”. Po pozivu papeža Frančiška pa sta se po-
zornost in razpoložljivost gotovo okrepili. O spreje-
manju priseljencev smo govorili tudi v duhovniškem
svetu. Ne vem, ali bomo dosegli, da bo vsaka župnija
sprejela po eno družino beguncev; res pa je, da je
pozornost za to vprašanje bolj živa. Vzdušje se je go-
tovo izboljšalo, nekatere župnije so že dale svojo raz-
položljivost.
Č
S 1. strani / G. Valter Milocco
“Nismo klicani, da bi
ljudi spraševali...”
Ob izidu antologije Svet je kakor ringaraja 
Vsak otrok potrebuje
pravljice
Z leve. Boštjan Gombač, Gaja Kos,
Anja Štefan in Irena Matko Lukan.