8b54 ma 6010 U V )SR£DNJA K J J I 2 N I; Primorsiei Posuiina piačana v gotovim _ Abb. postale i gruppo Cena 400 lir Leto xxxvn. St. 128 (10.950) TRST, nedelja, 31. maja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob»' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, Možnosti sta le dve Ferlani ali volitve (Od našega rimskega sodelavca) Kronisti v palači Montecitorio napovedujejo, da bo po vsej verjetnosti v torek zvečer ali nuj-kasneje v sredo zjutraj poverjeni predsednik vlade Arnaldo For-lani priznal, da mu ni uspelo sestaviti vlade. Drugi kronisti s Kvi-rinala, ali s Trga Gesti, kjer je sedež vodstva krščanske demokracije ostro postavljajo dilemo: Ferlani ali volitve. Baje je sam predsednik Pertini postavil Craxija pred odločno alternativo, ki jo je tajnik socialistične stranke, še kar razburjen, obnovil z italijanskim rekom «o mangi guesta mineštra o salti da guella finestra», kjer je *mineštra» Forlani, «okno-» pa predčasne volitve. Ati lahko iz tega sklepamo, da se bo tudi osma zakonodajna doba italijanske republike, kot vse tri prejšnje, predčasno končala? PSI je stranka, ki je začela krizo. Treba je torej predvsem analizirati, kaj nameravajo socialisti, da bomo lahko odgovorili na vprašanje o usodi zakonodajne dobe. Predvsem: zakaj je Craxi sprožil krizo? Napoved namena socialistov, da pride v najkrajšem času do preverjanja dejavnosti in perspektiv Forlanijeve vlade, izhaja še izpred kongresa v Palermu in jo je kongres le še potrdil. Ta pobuda odraža jasno logiko: Craiijeva stranka hoče biti tista, ki zagotavlja sposobnost vladanja, istočasno pa se (tudi glede na namige komunistov) zaveda, da se to jamstvo ne sme spremeniti v pasivno aritmetično podporo neki večini, ki bi sicer zagotovila nekakšno sposobnost upravljanja, saj bi na ta način propadle vse ambicije socialistov, da postanejo jedro italijanske politične palete. Pobudo o «preverjanju» naj bi podprl nadvse pozitiven volilni rezultat (o katerem ne dvomi noben socialistični voditelj) m delnih upravnih volitvah 21. junija. Socialistična stranka bi s tem predvidenim uspehom dokazala, da ni samo jamstvo za sposobnost vladanja, ampak tudi *motor» te sposobnosti. Nenavadna in neokusna afera P2, ki je še enkrat dokazala (kot da bi bilo to potrebno!) infantilnost in poslanstvo spletkarjenja vodilnega razreda, ki je spontano ustvaril skrivne centre oblasti in s tem izničil funkcije in pomen prav tistih inštitucij, ki bi jih moral vsak vodilni razred iz last nega interesa okrepiti, afera P2, torej, je prisilila Craxija, da je pospešil začetek svojega napada. To iz dveh razlogov: prvič, če bi Craxi dovolil krščanski demokraciji, da s kakšno priložnostno zamenjavo premosti krizo ob aferi P2, bi se socialisti odpovedali pobudi in preverjanju po volitvah ne bi nihče več verjel: drugič, ker je moral Craxi, da potrdi noto podobo svoje politične stranke, resne in odločne proti životarjenju med škandali in škandalčki, tokrat ločiti stališča socialistične stranke od drugih. Kot običajno je bila Craiijeva poteza bliskovita in odločna, vendar pa manj učinkovita od oktobrskega tblitza*. ko je po padcu druge Cossigove vlade, ki so ga povzročili prostostrelci. likvidiral svojo notranjo opozicijo in zahteval od krščanske demokracije enako gotovost v obnašanju in večjo zanesljivost. Tokrat je bil Craxi manj učinkovit iz dveh pomembnih razlogov. Prvič, s tem, da je sprožil krizo, je moral Craxi zastaviti vprašanje imenovanja sociali sta za predsednika vlade, čeprav še ni politično dozorel čas. da bi to dosegel (potrebna bi bila namreč večja solidarnost v odnosih s KPI in uživanje večje podpore znotraj skupine laičnih strank, predvsem v krogih, ki se sklicujejo na Visentinijeva stališča): drugič, tudi socialistična stranka, ki zahteva spremembo v vodstvu države zaradi škandala, ki ga je sprožila objava seznama domnevnih članov framasonske lože, je vanj vpletena tako kot krščanska demokracija, od katere zahteva, da plača za vse, kar se je zgodilo. KD je seveda kot je bilo treba pričakovati, pokazala (sicer dokaj o-guljene) zobe. kajti nobe-negu na mena nima, da se predstavi vo- livcem kot deklasirana stranka. Pertini je to razumel in, ker ni kazalo, da bi lahko prodrla kandidatura socialista, je dal Craiiju takoj razumeti, da so njegove ambicije, da sede v palačo Chigi, v tem trenutku neprimerne. V trenutku, ko se širijo govorice, da se bo Forlani odpovedal mandatu, teče beseda o vmesni možnosti. Ob ugotovitvi, da je imenovanje socialista nemogoče in imenovanje demokristjana nesprejemljivo (za več strani), bi lahko prišlo do kandidature kakega drugega predstavnika laičnih strank, seveda ne socialista. Govorijo o Spadoliniju ali o senatorju Valianiju (na katerega baje Pertini misli že od nekdaj). Vendar bi glede na sedanje stanje taka kandidatura pomenila le manjše zlo za KD in PSI, nikakor pa ne politične izbire; lahko bi bila uvod v predčasne volitve, ali v najboljšem primeru, kratkočasna in manj pomembna pieho-dna izbira, torej nekakšna *po-litna vlada» z majhnimi ambicijami. To pa se ne splača nikomur. V Italiji sicer ničesar ne moremo izključevati, vendar bi danes to ne bila rešitev. Sicer pa bi tudi nova demokri-stjanska kandidatura (med drugim, le kdo naj bi to bil?) ne imela velikih perspektiv, predvsem zato, ker je izbira socialistov za predčasne volitve že mnogo bolj določena, kot sami pravijo. Izvolitev Mitterranrh je to še pospešila. Craxi predvideva, sicer pa to predvidevajo vsi. da bodo socialisti v čezalpski deželi na prihodnjih političnih volitvah, katerih prvih krog je določen za 14. junij, z lahkoto presegli 30 odstotkov glasov. Ker bo drugi krog francoskih volitev ob koncu junija, bi Craiiju morda prijale predčasne politične volitve v Italiji v juliju, po predvideni zmagi v Franciji in prav tako predvideni zmagi njegove stranke na italijanskih upravnih volitvah. Vendar se Craxi prav dobro zaveda, da so predčasne volitve v juliju zelo malo verjetne. Taka rešitev bi se vsem zdela prezgodnja in vsiljena državi, sicer pa ji odločno nasprotuje sam Pertini In, zadnja, a nič manj pomembna u-gotovitev je. da bo zkonodajna doba prišla na pol poti samo v decembru in če bi se prekinila prej. bi se parlamentarci vrnili domov, ne da bi lahko izkoristili dve leti, ki so jih preživeli v parlamentu, za svojo pokojninsko dobo in osma zakonodajna doba bi ostala zapisana v zgodovini kot nekaj, kar ni nikoli obstajalo. Če so torej volitve v juliju malo verjetne, je treba sestaviti kakršnokoli vlado, da mine nekaj časa. Ni torej izključeno, da bi šlo za vlado, ki bi jo socialisti (morda samo na pol) podpirali od zunaj. Težko je reči, kdo jo bo sestavil. Vsekakor bi morala ta vlada imeti kako «Visentinijevo» značilnost; več o-blasti predsedniku, nekaj strokovnjakov, manj prostora za struje. S tem bi rešila zunanjo podobo. Če hočemo za vsako ceno nekaj napovedati, bi rekli, da je verjetneje, da jo bo vodil kak demokristjan kot kdo drugi. In če bo demokristjan, je zelo verjetno, da bo to prav Forlani; če ne iz, drugega razloga že zato, ker je v krščanski demokraciji ostal samo on. Do imenovanja Forlanija bi lahko tako prišlo v tretjem krogu, po neuspehu laičnega mandatarja. Vendar takrat to ne bo pomembno, kajti, kakršnakoli bo pač vlada, bo to zadnja pred predčasnimi volitvami, do katerih bi prišlo pozimi ali spomladi leta 82. Ciaxi želi več oblasti za 'uveljavljanje svoje politike, zato da zamenja krščansko demokracijo v vodstvu države. Sedaj je že mogoče razumeti, da namerava to doseči z volilnim preverjanjem. Seveda, razen če ne bi v nekaj mesecih, koli-kršna bo življenjska doba vlade, ki jo bodo sedaj sestavili, škandali, napadi, tudi volilni porazi prisilili Craiija, da odneha in da še pridobi m času. KD bo naredila vse. kar je v njeni moči, da to doseže. PAOLO PASSARINI NAD VLADNO KRIZO VISI DAMOKLEJEV MEC LOŽE P2 JUTRI PRVA POGAJANJA ZA SESTAVO NOVE VLADE Komunisti vztrajajo pri oblikovanju vlade demokratične alternative RIM — Jutri bo Arnaldo Forlani, ki mu je predsednik republike Pertini poveril nalogo, da sestavi novo vlado, začel pogovore s predstavniki strank. Najprej bo sprejel delegacijo stranke relativne večine, krščanske demokracije, nakar se bedo pri njem zvrstile delegacije komunistov, socialistov, misovcev, socialdemokratov. republikancev, radikalcev in liberalcev. V torek pa so predvideni pogovori s predstavniki neodvisne levice, demo-proletarcev, senatne mešane skupine, poslanske mešane skupine in Južnotirolcev. Niti včeraj ni manjkalo zanimivih političnih posegov. Naj o menimo poseg tajnika krščanske demokracije Piccolija v Catanii, kjer je govoril v okviru volilne kampanje za deželne volitve. Pic-coli je zanikal, da bi KD arogantno postavila svojo alternativo «ali Forlani ali predčasne volitve*. V demokratičnem režimu, pravi Piccoli, vsekakor lahko pride do zamenjave v političnem vodstvu države. Vendar KD ne more pristati na to, da se odreče predsedstvu vlade, kot bi hotela opozicija in tako vzame nase krivde, ki niso njene. Govoril je tudi tajnik komunistične partije Berlinguer. V kraju Ascoli Pičeno je rekel, da seda- Od jutri na povračilnem obisku Delegacija SZDL BiH v gosteh pri SKGZ V današnjih popoldanskih urah prispe na ronsko letališče delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva Bosne in Hercegovine, ki prihaja na uradni povračilni obisk k Slovenski kulturno - gospodarski zvezi. Uradni pogovori se bodo začeli jutri na tržaškem sedežu SKGZ in se v popoldanskih urah nadaljevali na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Goste iz BiH bo nato sprejel predsednik deželnega sveta Mario Colli, zvečer pa bodo prisostvovali odprtju razstave slovenskih grafikov v Kraški hiši. V torek se bo delegacija SZDL Bosne in Hercegovine podala na obisk v Videmsko pokrajino, kjer bo imela razgovore na sedežu Kulturnega društva »Ivan Trinko* s predstavniki teritorialnega odbora SKGZ in drugimi beneškimi javnimi delavci, v popoldanskih urah pa se bo v Gorici sestala s predstavniki goriškega teritorialnega odbora in predstavniki goriških družbeno političnih u-stanov in organov ter si ogledala gradbišče Kulturnega doma. Uradni obisk delegacije SZDL iz Bosne in Hercegovine se bo končal v sredo s tiskovno konferenco predsednikov obeh organizacij, Mesihoviča in Ra-ceta. nja izredno huda kriza odločno postavlja vprašanje zajezitve degenerativnega procesa, ki uničuje državo, njeno gospodarstvo in ima hude posledice na italijansko družbo. Dejstvo, da je nalogo za sestavo nove vlade spet prejel Forlani, je po mnenju Berlingue-rja presenetljivo. Prav Forlani je kot predsednik vlade že več mesecev dobro vedel, da so nekateri ministri njegovega kabineta, nekateri visoki državni funkcionarji in vojaški častniki bili vpleteni v afero s framasensko ložo P2. Polna dva meseca je Forlani molčal in ni sprejel nobenega u-krepa. Še več, ko je pred parlamentom moral poročati o zadevi P2 se je še naprej obnašal, kot da ne bi vedel za nič. V nadaljevanju svojega posega je Berlinguer dejal, da mora nova vlada imeti kot prvo in osnovno nalogo moralizacijo javnega življenja ter likvidirati škodljive povezave med državo in demo-kristjansko oblastjo, od koder so se rodili vsi degenerativni in nemoralni proepsi. ki so pretresli Italijo. Zato je nepojmljivo, da bi vlado tudi v bodoče vodil predstavnik demokristjanske stranke. Imenovani laičnega predsednika vlade bi lahko pomenilo prvi korak k spremembi tega sistema. Komunisti np postavljajo vprašanja predsedstva kot problem zamenjave na vrhu, temveč zahtevajo oblikovanje vlade demokratične alternative. Nad vladno krizo in Forlaniievo usodo pa še vedno visi Damoklejev meč zadeve K. V ospredju preiskave so novi dokumenti, do katerih so prišli preiskovalci in ki baje postavljajo na laž dobro polovico tistih, ki vztrajno trdijo, da nikoli niso bili vpisani v fra-masonsko ložo velikega mojstra Licia Gellija. Dokumentacija baje vsebuje pobotnice za članarino, ki jo je plačal marsikdo od tistih, so bili na seznamu, ki so ga zaplenili v Gellijevi vili v Arezzu. Upravni svet RAI je medtem začasno suspendiral direktorja prvega televizijskega dnevnika Franca Colomba in drugega radijskega dnevnika Gustava Selvo, ki sta oba v Gellijevih seznamih. Oba sta že napovedala, da bosta zoper suspenzijo vložila priziv. Zanimivo je tudi stališče socialističnega tajnika Craxi;a glede zadeve P2. Craxi zahteva, naj se preiskovalci izrečejo ali je bila dejavnost framasonske lože P2 protiustavna; če je tako, potem je treba to organizacij razpustiti, njene člane pa kaznovati. Pri tem pa Craxi opozarja, da bi bilo škodljivo postaviti vse fra-masonstvo na zatožno klop. Delegacija ZKJ na obisku pri italijanskih komunistih RIM — Na povabfo Komunistične partije Italije se te dni mudi v Rimu delegacija Z Jugoslavije, ki jo vodi Aleksandar Grličkov. Pogovori so potekali v prijateljskem vzdušju, ki označuje odno- se med obema komunističnima partijama, v teku izmenjave mnenj pa sta obe delegaciji ugotovili, da se odnosi med Italijo in Jugoslavijo razvijajo v vzdušju prijateljstva in razumevanja. Obe partiji ri bosta prizadevali, je še rečeno v sporočilu o pogovorih, za nadaljnjo poglobitev stikov med obema državama. Italijanski komunisti so izrazili mnenje, da je enotna, neodvisna in neuvrščena Jugoslavija pomemben faktor za stabilnost in sodelovanje v Evropi in v svetu. Danes pogreb primasa Wyszynskega VARŠAVA — Cerkveni dostojanstveniki škof" iz vsega sveta se bodo danes zbrali na pogrebu poljskega primasa, kardinala Stefana Wyszynskega. Včeraj je v poljsko prestolnico že dopotovala vatikanska delegacija, ki jo vodi državni sekretar msgr. Casaroli. V Varšavi pa se mudi tudi zastopstvo ameriškega kongresa, ki bo v imenu predsednika Reagana prisostvovalo osrednji pogrebni svečanosti na Trgu zmage v starem delu mesta. OBČNI ZBOR DELNIČARJEV BANCA D’IT ALI A Predlogi guvernerja Ciampija za premostitev monetarne krize Avtonomija osrednje državne banke, doslednost v kritju javnih izdatkov in «kodeks» kolektivnih delovnih pogodb prvi pogoj za stabilnost lire RIM — Avtonomija osrednje državne banke, doslednost v kritju javnih izdatkov in »kodeks* kolektivnih delovnih pogodb; to so tri točke, ki jih je guverner Ban-ca DTtalia Carlo Azeglio Ciam-pi navedel kot predpogoj za stabilnost lire. Iz njegovega včerajšnjega poročila na občnem zboru delničarjev državne banke izhaja predvsem velika zaskrbljenost nad sedanjim stanjem in izreden poudarek na odgovornosti, ki jih ima vlada pri vodenju državnega gospodarstva. Ciampi je poudaril še zlasti nujnost nadzorstva nad državnimi izdatki oziroma izdatki drugih javnih ustanov. Kar zadeva liro je Ciampi dejal, da ni več dopustna inflacijska stopnja, ki bi še bolj oddaljevala Italijo od drugih industrializiranih držav in ki je spremenila bistvo lire, saj ji je odvzela večji del funkcije rezerve vrednosti in ji pustila samo funkcijo plačilnega sredstva. Sodobno gospodarstvo, je poudaiil Ciampi, pa ne more živeti brez mere za vrednost, na katero se je mogoče zanesti tako sedaj kot tudi v bodočnosti. Skratka, prvi pogoj za premostitev sedanjega stanja je po mnenju guvernerja Banca DTtalia nujnost, da se loči dejavnost državne banke od oblastvenih struktur, v katerih se določajo izdatki. Šlo naj bi torej za «razporoko» med osrednjo banko in zakladnim ministrstvom. Pregledati bi bilo treba mehanizem, po katerem sedaj finansirajo blagajniški primanjkljaj z ustvarjanjem dodatne likvidnosti, kajti ta mehanizem je v odločnem nasprotju z nadzorstvom nad vrednostjo lire. Strogo povezana s tem vprašanjem je nujnost večjega nadzorstva nad javnimi izdatki. Ciampi je mnenja, da bi bilo treba izdatke določati na osnovi razpoložljivosti iz dohodkov seveda samo za tekoče postavke in ne za investicije. To naj bi v prvi vrsti veljalo za državne ustanove, veljati pa bi moralo tudi za zasebna podjetja. In v tem je tretja točka, ki jo je Ciampi včeraj odločno postavil, to je »kodeks* sindikalnega dogovarjanja. Guverner sicer ni niti enkrat neposredno izgovoril besed «premična lestvica*, vendar se je odločno zavzel proti taki politiki sindikalnega dogovarjanja, ki temelji na določanju višine osebnih dohodkov na izključni osnovi rasti življenjskih uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiirMiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiimimiimiiiiiiiiiiiitiiiiiia VOJAŠKA GARNIZIJA V CH11TAG0NGU SE JE UPRLA OSREDNJIM OBLASTEM Z umorom predsednika Zia-Ur Rahmana poskus državnega udara v Bangladešu Pučisti so napovedali ustanovitev revolucionarnega sveta», vojska pa ostaja zvesta podpredsedniku Satterju, ki je začasno prevzel oblast NEW DELHI — V Bangladešu, eni med najbolj revnimi državami sveta, so včeraj zjutraj umorili predsednika Zia-Ur Rahmana, ki je oblast prevzel leta 1975 prav tako po nasilni smrti takratnega premiera Hudžibura Rahmana. Vesti, ki prihajajo iz Dake in sosednje Indije, ki je neposredno zainteresirana o dogodkih v Bangladešu so zelo protislovne, da poročevalci menijo, da je šlo za pravi poskus državnega udara, poskus, ki še ni docela propadel. Predsednik Rahman, ki se je mudil na obisku v Chittagongu, mestu v južnem delu države, je bil baje žrtev pripadnikov deželne vojaške garnizije, ki se je pod vodstvom nekdanjega narodnega heroja v borbi za neodvisnost od Pakistana generala Manzura Ahmeda, uprla osrednjim oblastem. Takoj po umoru so uporniki zasedli mestno radijsko postajo in napovedali ustanovitev »revolucionarnega sveta*. Prvo dejanje samoimenovanega sveta je bilo razveljavitev sporazuma o dobrososedskih odnosih med Ban- gladešem in Indijo, kar daje slutiti, da so pučisti skrajnodesni-čarji. V Daki pa je medtem oblast začasno prevzel podpredsednik Abdus Sattar, ki je proglasil obsedno stanje po vsej državi in pozval ljudstvo k budnosti. Obenem je tudi proglasil 40 dni državnega žalovanja. Da bi poudari! kontinuiteto z Rahmanovo politiko je tudi dejal, da se zunanja politika Bangladeša ne bo spremenila, kar zveni kot neposred na pomiritev za indijsko vlado, s katero so bili odnosi v zadnjih časih zelo napeti. Kaže, da je velika večina vojske zvesta Sat-tarju, ki je pozval pučiste, naj nemudoma položijo orožje in se vrnejo v vojašnice. Državna radijska postaja je izjavila, da so že zamenjali upornega generala Ahmeda in druge štiri visoke častnike, vlada pa naj bi se normalno sestala jutri in proučila nastali položaj. Iz Bangladeša poročajo tudi, da je stanje po vsej državi mimo, v Chittagongv pa naj bi biio «še nekaj težav*. Skratka, poskus državnega udara naj bi propadel, čeprav se pučisti še niso predali. Sožalne brzojavke podpredsedniku Sattarju sta že poslala francoski predsednik Mitterrand in predsednica indijske vlade Indira Ghandi, ki je poudarila, da se Indija zavzema za dobrososedske odnose z Bangladešem. Spor med državama je nastal v zvezi z nekim malim otokom v Bengalskem zalivu, razen tega pa Indija ni nikoli skrivala simpatij do predsednika Mudžibura Rahmana, kateremu je pomagala na oblast in so ga nato sedanji voditelji Bangladeša strmoglavili in umorili. Ne gre namreč pozabiti, da je pred desetimi leti Indija odigrala važno vlogo za dosego neodvisnosti Bangladeša od Pakistana in se zato ima za neke vrste pokrovitelja nad to malo in obubožano državo, kjer lakota ubija vsaki dan na desetme otrok. Ni naključje torej, da je Indija okrepila svoje vojaške sik ob meji z Bangladešem. stroškov. Ciampi torej pravi, da niso možni nikakršni avtomatizmi, kajti le-ti vodijo liro v propad. »Stabilnost našega denarja je preveč dragocena in preveč krhka, da bi lahko fronto, ki jo brani, okrnili s tem, da zagotovimo posameznikom ali skupinam nekakšno avtomatično protekcijo,* je poudaril Ciampi. Vsa pogajanja bi bilo treba torej drugače urediti. Iz komentarjev Ciampijevega poročila izhaja soglasna ugotovitev, da je izredno pomembno sklicevanje guvernerja državne banke na izrecne odgovornosti vlade pri vodenju državnega gospodarstva, še zlasti kar zadeva strogo nadzorstvo nad državnimi izdatki. Komunistični poslanec Luciano Barca je med drugim poudaril, da je Ciampi opozoril politične sile, naj izpolnijo praznino, ki je nastala zaradi večletnega pomanjkanja kakršnekoli prave gospodarske politike. NPL nad Portorožem PORTOROŽ - Več deset ljudi je v petek zvečer nekaj pred 23. uro v Portorožu pred bistrojem hotela Riviera, opazovalo neznane leteče predmete, ki so se 10 do 15 minut zadrževali nad portoroškim zalivom. Približno deset minut pred 23. uro so sprehajalci, turisti pa tudi natakarji portoroškega bistroja Suzana ’ ad sa-vudrijskim polotokom zagledali štiri svetla telesa rdečkasto oranžne barve, ki so najprej nekaj časa v ravni vrsti letela in se potem začela dvigovati in ubirati vsaka svojo pot. Nemogoče je bilo natančno oceniti, kako daleč so bila ta štiri telesa, vendar skoraj zagotovo niso bila bližje od tisoč metrov. Prvotna velikost teh teles je bila videti taka, kot je velikost signalne rakete, oziroma Venere (večernice ali danice). ko najbolj močno sveti. Medtem ko so se štiri NLP dvigovali se je njih svetloba počasi manjšala in na poseben utripajoč način izginjala. Ko so prvič, izginili se je po nekaj trenutkih eden od njih spet prikazal, daleč nekje pod nebom, nekajkrat potripal in izginil. Nekaj po 23. uri so se vrnili trije, ki so spet leteli nad portoroškim zalivom. Tokrat je bilo mogoče videti celo rahel odsev njihove rdečkaste svetlobe na morski gladini. Iz enega, ki je miroval, je švignila modra črta, takoj zatem pa so se NLP spet izgubili v črnem, sicer jasnem nebu. B. S. BUENOS AIRES — Nobelov nagrajenec za mir Adolfo Perez Esquivel je povedal, da je bil zadnje čase večkrat deležen hudih groženj. Neznanci, ki grozijo s smrtjo njemu in njegovi družini, bi hoteli, da zapusti Argentino, kjer je zaradi svoje dosledne borbe za človekove pravice, dokaj nezaželen. O razlogih za otopelost in propadanje Trsta Prejeli smo in objavljamo; Dragi Pirjevec, ponovno sem prebral tpojo knjigo tNiccold Tom-maseo jra Italia e Slavku in želim ti še enkrat izraziti svoje prisrčno in prijateljsko spoštovanje za to tvojo globoko zavzetost, da bi Italijane, predvsem pa toliko Tržačanov, ki ne poznajo naše zgodovine, seznami s pomenom odnosov med italijanskim in slovanskim svetom; za to tvoje vrtanje, ki prodira v zgodovino naše preteklosti in istočasno raziskovanje dogodkov naših dni, dogodkov, ki se odvijajo pred našimi očmi, z moralno vnemo, ki bi jo moral čutiti vsak razumnik, vreden spoštovanja. Rad bi ti prav na straneh dnevnika, s katerim sodeluješ s tolikšnim ugledom, povedal nekatera svoja razmišljanja o današnjih rečeh, o tem mestu, v katerem živimo in ki se vsak dan bolj pogreza, kot da bi se ga oprijel občutek nekega fatalizma, brezkoristnosti, fizične in moralne lenobe, ki pa je po drugi strani vedno pripravljeno oživljati kar razdvaja, kar ustvarja nerazumevanje, prijateljstvo in včasih sovraštvo, namesto da bi povezano iskalo razloge, ki bi nas lahko združili v skupnem pri zadevanju za obnovo, preporod, upanje za nas in za naše sinove. Že več kot trideset let od blizu spremljam dogajanja v Trstu, odkar sem prišel sem iz svojega rodnega mesta Pulja, potem ko sem preizkusil kalvarijo begunstva, kot sad fašistične raznarodovalne politike, potem vojne in vojaškega poraza Italije, begunstva, ki se je pojavilo v psihozi tistih burnih let še v fanatični senci stalinske politike. Že od tedaj ugotavljam, da je prvo gibalo širokih plasti prebivalstva italijanskega jezika tega mesta v zakoreninjenem protislovanskem čustvu, ki ima svoj izvor ne samo v fašističnem barbarstvu, marveč tudi v dolgih desetletjih, v katerih se je pojavil in razvijal iredentizem, ki je hotel dokazovati Italijanom starih provinc, da so tukaj ravnali z nami kot s sužnji in da se je Avstrija, zato da bi sejala sovraštvo, posluževala slovenskih in hrvaških elementov našega področja. Gorostasne izmišljotine, ki se jih tukaj samo dotikam, ki pa so temelj tolikih tragedij, ki so nastale kasneje na vzhodni meji. Moj oče, delavec v puljskem Arzenalu, mi je večkrat pravil, da so prvi Italijani, ki so prišli v Pulj iz daljnih dežel polotoka, spraševali, kje so zadnji obešenci, ki jih je dal obesiti Franc Jožef, misleč, da jih bodo videli viseti na drevesih vzdolž drevoreda pred železniško postajo. Spominjam se tudi. da nam je nekoč na nekem kongre su okrog petdesetih let veliki sicilijanski kritik Luigi Rtisso pripovedoval, potem ko ga je k temu spodbudil moj poseg, da je v njegovi vasici, ko je bil še osnovnošolski učenec, učitelj označevpl za napako besedo Avstrija pisano z veliko začetnico: Avstrijo je bilo treba sovražiti in zaničevati in zato so morali otroci v ljudskih šolah pisati Avstrija z malo začetnico. In če je bilo tako z Avstrijo, predstavljajmo si Jugoslavijo, za katero so prav tukaj pri nas skovali besedo rščavo*. ki pomeni predvsem nekaj manjvrednega, sužnja, izobčenca. Te stvari sem doumel na lastnih izkušnjah, razmišljajoč o tragični usodi, ki je doletela tolike med nami vse do zapustitve rodne zemlje, kar je največje prekletstvo, ki lahko pride na človeka, ki je ponosen na svoj izvor, na svoje korenine: kajti Če teh korenin ni več, če so presekane, potem nisi več nič. nisi več nihče in tvoja skupnost skopni kot sneg na soncu ali pa žici samo še zato, da bi obsojala, da bi izgorevala v mučni nostalgiji brez izhoda. Tukaj pri nas se je toliko ljudi ustavilo pri letu 1945, pri letih divjega boja, in ostali se s takratno miselnostjo, s takratnimi čustvi, ne da bi se hoteli še kdaj soočati z realnostjo vsakega dne v dobrem in slabem, s svetom ob meji, ki se je spreminjal, s katerim pa je v vsakem primeru treba računati, vzpostaviti resen in pomemben dialog za usodo enih in drugih, to je za naroda, ki morata tu končno zaživeti v miru in v medsebojnem spoštovanju. Mislim, da je prav v tem pomanjkanju korenin prvi razlog majhne istovetnosti Trsta in njegovega majhnega zagona, ki peša dan za dnem in se zdi, da počasi ugaša kot bi šlo za resnega bolnika, ki mu ni rešitve. Preveč ljudi tukaj pri nas se je dolgo sramovalo — in se še sramuje — svojega izvora: nikjer na svetu ni kraja, kjer bi si na deset tisoče družin spremenilo celo svoj priimek, da bi pozabile na svoj izvor, da bi živele v iluziji, da so nekaj drugega, da bi postale drugačne, da bi šle po nasprotni poti od tiste, po kateri so hodili očetje. In jaz verjamem, da je tisti, ki se sramuje ali čuti neugodje zaradi svojih korenin, nihče, brodolomec, človek brez opornih točk, brez ponosa, da je vključen v določeno civilizacijo: ved no se bori s svojimi manjvrednostnimi kompleksi in je vedno pripravljen priklanjati se močnim, tistim. ki imajo oblast v rokah neglede na to, s katere strani ta oblast prihaja. Ali pa se omeji od vseh. postane sovražnik vseh in nima več tiste moči, tistega moralnega navdušenja, ki pogojuje vsak socialni, gospodarski, politični in kulturni podvig. , Razumeti skušam razloge propadanja Trsta in ne najdem drugih opravičil, tudi zato ne, ker ne morem verjeti v nenehno manjvrednost teh naših ljudi, da bi se odpovedali tveganju, novemu upanju v bodočnost, ki naj jo ustvarjamo vsi. Trst je mesto, ki v svojih širokih srednjevisokih meščanskih krogih, pa tudi ljudskih, ne odpušča tistim, ki nekaj veljajo, ki bi hotelo ponižati vse, je mesto, ki je vedno pripravljeno spodnesti noge tistim, ki se ogrevajo za nove ideje, tistim, ki s čutom solidarnosti in razumevanjem gledajo tudi preko meje, onstran Kopra in Sežane, proti svetovom, ki nam ne bi smeli biti tuji ali sovražni, pač pa so polni volje — in v to trdno verujem — delati z nami na osnovi enakosti, spoštovanja, političnega realizma, z velikim človeškim ponosom. Že Scipio Slataper, ko je bil še zelo mlad, je videl to življenjsko silo Slovanov, ki živijo ob nas in je razumel, da lahko iz tega sodelovanja črpa Trst svojo drugačno, širšo, bolj zanimivo, bolj evropsko usodo. In še danes, dragi Pirjevec, kot se je nekoč dogajalo Slataperju, Vivanteju in celo Sabi, velja tisti, ki izraža svoja čustva odprtosti do drugih, za «sumljivega Italijana» in še pogosteje za »izdajalca*. To je stvarnost ali vsaj del stvarnosti Trsta, mesta ob meji, v katerem se v tolikih krogih hihitajo v teh tednih težav v Jugoslaviji zaradi Kosova, in si v svoji neumnosti želijo, da bi teh težav bilo še več. Pri tem pa se ti «patriotski» krogi ne zavedajo, da če bi se to zgodilo, onstran Milj in Opčin, le nekaj kilometrov od naših hiš, ne H imeli več prijateljske in proti Evropi odprte države, pač pa novo in vznemirljivo prisotnost sovjetskega imperializma. Prijateljsko Guido Miglia TRŽAŠKI DNEVNIK PRED JUTRIŠNJIMI VOLITVAMI NOVEGA POKRAJINSKEGA ODBORA KPI potrjuje alternativno stališče tako v tržaški občini kot na pokrajini Jutri bo za izvolitev novega odbora in predsednika pokrajine potrebna le relativna večina, kar omogoča uspeh LpT - Stališče Slovenske skupnosti Jutri zvečer se bo spet sestal tržaški pokrajinski svet. Po treh neuspelih poskusih na zadnji seji, bodo. na dnevnem redu ponovno volitve novega odbora in predsednika. Na zadnji 'seji, ko je bila potrebna za izvolitev absolutna večina, je — kot znano — kandidat Liste za Trst Carlo Ventura, prejel 13 glasov (11 od LpT in 2 misovska), dosedanji predsednik, socialist Carbone, pa 11 glasov dosedanje koalicije KD, PSI, PSDI in SSk, kateri so komunisti odrekli svojo zunanjo podporo in s tem povzročili krizo. Jutri se bo položaj spremenil, saj ne bo več potrebna absolutna pač pa le relativna večina. Če ne bo medtem prišlo do sprememb v stališčih strank, predvsem v stališču KPI, bo izvoljen odbor Liste za Trst in seveda tudi njen kandidat Ventura za novega predsednika pokrajine, kar pomeni, da bo Lista za Trst imela v svojih rokah tako pokrajino kot tržaško občino. Seveda pa, manjšinski listarski odbor ne bo imel lahkega življenja, saj se bo moral takoj spopasti z vprašanjem proračuna, kar velja tudi za Cecovinijev odbor tržaške občine. Predvidevanje, da utegne biti jutri izvoljen listarski predsednik tržaške pokrajine, potrjuje tudi stališče, ki -sta ga na svoji včerajšnji skupni seji zavzela federalni komite in federalna nadzorna komisija tržaške avtonomne federacije KPI, ki dejansko potrjujeta svojo odločitev o umiku komunistične podpore dosedanjemu koalicijskemu odboru. Komunisti v svojem sporočilu oziroma v resoluciji, ki so jo sprejeli na včerajšnjem sestanku potem, ko so na osnovi poročila Claudia Tone-la razpravljali o trenutnem političnem položaju predvsem v zvezi s krizo na pokrajini in stanjem v tržaški občini, najprej ugotavljajo, da bi morali tako tržaška občina kot tudi pokrajina «preseči sedanji položaj, ki ga označujeta mrtva točka in imobilizem*, saj se «omenjen položaj zavlačuje in rojeva zmedo in dvoumja.» Na pokrajini, pravi poročilo, ni še rešeno vprašanje novega odbora, potem ko je prejšnji odstopil, ko je KPI ugotovila neizpolnjevanje političnega sporazuma, na katerem je temeljila koalicija strank, ki je omogočala obstoj odbora. V resoluciji je nadalje rečeno, da federalni komite in nadzorna komisija menita, da je možng„£gmo takšna sestava novih odborov,” ki bo slonela na enotnih programih, ki bodo upoštevali bistvene predloge KPI, kot so zagovarjanje pravic slovenske narodnostne skupnosti, antifašistična akcija, industrijski in pristaniški razvo.), izvaja nje gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, ki ga predvidevajo osimski sporazumi in področna avtonomija, ki se mora izvajati v okviru deželne enotnosti. Jamstvo, da se bo program izvajal, .je «prisotnost» komunistov v izvršnih telesih v popolni enakopravnosti z ostalimi političnimi silami. Tu prihaja resolucija KPI do bistvene točke, k.jer je rečeno, da so ^nesprejemljive dvoumne rešitve. ki sledijo logiki delitve oblasti, ki vsebuje koncept «upravlji-vosti*, ki ga predlaga KD in v zahtevi ostalih političnih sil, ki govorijo o «ravnotežju» pri vodenju raznih ustanov. To je pot političnega nesporazuma, s katerim se želi prekriti diskriminacija napram komunistom in podaljšanje negativne izkušnje, ki jo predstavlja Cecovinijev odbor na tržaški občini, katerega podpira MSN. Federalni komite in nadzorna federalna komisija tržaške avtonomne federacije KPI sta v drugem odstavku še jasnejša v svojem odnosu do enobarvnega odbora LpT na tržaški ob čini, ko pravita, da je treba preseči sedanji odbor LpT, ki se je ♦izkazal s svojimi protidemokratičnimi stališči, ki imajo provokator-ski namen omejevati ustavno svobodo in pospeševati ozračje napetosti in narodne nestrpnosti*, (med drugim je tu mišljena prepoved dvojezičnih transparentov ob F filet niči Tržaške pristaniške družbe). Komunisti predlagajo zato vsem demokratičnim silam enotne rešitve, ki bi bile v nasprotju z «nadutim oblastniškim integralizmom LpT in KD*. Demokratična enotnost zahteva prisotnost komunistov v izvršnih odborih*, saj .je prava di-skrlminacija do komunistov prvi razlog, ki onemogoča izvedbo enotnih in demokratičnih rešitev, ki bi imele potrebno večino.* V zaključnem delu resolucije je še ena polemična nota, ki pravi, da ♦KPI odklanja izkrivljanja dejstev, katerim smo priča v zadnjih tednih in si močno želi, da bi tudi druge 'stranke znale pokazati isti občutek za odgovornost, ki je o-značeval delo komunistov in isti kvalitetni doprinos, ki »o ga komunisti dali v iskanju najboljših rešitev problemov, ki zadevajo skupnost in to tudi ko so v opoziciji.* Komunisti vsekakor potrjujejo svo.ie alternativno stališče v tržaški občini in na pokrajini in pravijo, da se bodo trudili v svo.jstvu alternativne sile, da bi tako na občini kot na pokrajini dosegli e-mtnosti, v prvi vrsti s socialisti in v povezavi z ljudmi in s posluhom za probleme delavcev. O političnem položaju v zvezi z bližnjimi glasovanji za finančne proračune tržaške .pokrajine, občine Trst in občine Devin - Nabrežina, je na svoji zadnji' seji razpravljal tudi pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti. SSk ugotavlja, da je trenutni položaj najbolj zaskrblju- pravic pripadnikov slovenske manjšine na ravni krajevnih ustanov in še posebno pokrajinske uprave. joč v zvezi z razvojem krize v pokrajinski upravi, potem ko je KPI odrekla svojo zunanjo podporo koalicijskemu odboru KD, PSI, PSDI in SSk. Če ne bo do jutrišnjega dne (ponedeljka), ko bo pokrajinski svet nadaljeval z volitvami novega predsednika in odbornikov, prišlo do kakih sprememb v zadržanju glavnih skupin (Liste za Trst, KPI in KD), bo Lista za Trst kot najmočnejša skupina po številu svetovalcev prevzela vodstvo province, kar bo še bolj zapletlo in zaostrilo politična nasprotja. Takšen razvoj neizbežno vodi v komisarsko upravo in razpis novih volitev. Zato bi, po mnenju izvršnega odbora SSk, morale glavne prizadete politične sile dobro premisliti, preden to s svojim togim zadržanjem dopustijo. Odveč je skoro s tem v zvezi pripomniti — pravi SSk — da bi uresničitev takšne napovedi bila škodljiva ne samo za splošno politično ozračje v mestu in na Tržaškem sploh, temveč tudi za nadaljevanje ustvarjanja pogojev za priznanje in konkretno izvajanje muiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiouiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiimiiiuiiiiHiiiiiiiiii Predlog Fincantieri za CAA Oster odpor sindikalnih organizacij Sindikalne organzacije odločno zavračajo predlog Fincantieri, ki predvideva preusmeritev in obenem tudi okrnitev proizvodnje v miljski ladjedelnici Alto Adriatico, in ne zagotavlja p« ohranitve sedanje zaposlitvene ravni. 0 tem vprašanju je tekla beseda na sestanku s predstavnikom vsedržavne enotne sindikalne zveze, katerega so se udeležili pokrajinska federacija CGIL -CISL - CCdL/UIL, FLM ter delavski svet miljske ladjedelnice. Sindikalne organizacije sedaj pozivajo tudi deželni odbor, krajevne uprave in politične sile, da se zavzamejo za vprašanje in preprečijo uresničitev nesprejemljivega predloga Fincantieri. S PREDSINOCNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA Dolinska občina ne odklanja hitre ceste, zahteva pa trdnih jamstev Županov odgovor na izkrivljanje resnice v tisku ■ Stališče o industrijski prosti coni šele, ko bo načrt jasen - Obilni finančni prispevki krajevnim društvom Predsinočnja seja občinskega sve-■ta v Dolini je bila vsebinsko dokaj bogata. Skupščina je sprejela niz pomembnih finančnih sklepov v prid krajevne skupnosti, jedro razprave pa je bilo v vprašanjih hitre ceste pomol VH - Katinara in ozemeljske izbire za industrijsko prosto cono v smislu dogovorov iz Osima. Župan Švab je tržaškima dnevnikoma očital, da sta pomanjkljivo in nezadostno pisala o sklepu dolinskega sveta z dne 21.4.81, s katerim je bil odobren načrt o hitri cesti, vendar pod pogoji, ki ščitijo interese krajevne in širše skupnosti. Primorski dnevnik je 8. maja vprašanju izrecno posvetil intervju z županom in ga tako povsem osvetlil. Italijanski dnevnik pa je v petek v daljšem sestavku zapisal, da je dolinska občina dejansko preprečila začptek gradnje hitre ceste in tako izzval odločno reakcijo v Dolini. Švab je v imenu skupščine poslal listu pismo, v katerem obraz-ložuje stališče dolinske uprave, ter mu priložil resolucijo občinskega KONČNO PO 22 LETIH VČERAJ URADNO IZROČILI PROMETU NOVO ŽELEZNIŠKO PROGO V PREDORU Cradnja zahtevala naložbo 45 milijard ■ Odslej olajšan promet na nabrežjih Ob prisotnosti najvišjih predstavnikov oblasti, so včeraj v Trstu iz ročili prometu novo obvozno železniško progo v predoru, po kateri bo odslej vozil tovorni vlak, ki povezuje staro in novo pristanišče. Potrebno .je bilo skoraj 22 let in 45 milijard lir, da so zgradili 6 kilometrov proge, od katerih poteka kar 5,6 km v predoru, ki je bil riajtrši oreh gradbenih del, saj je bila njegova gradnja iz najrazličnejših, utemeljenih in tudi neutemeljenih razlogov, izredno težavna. Proga ima dva tira in več vozlišč, kar bo brez dvoma pospešilo promet tovornih vlakov, ki prihajajo iz Jugoslavije. Avstrije in Benetk saj ne bp več potrebno £ stavi lan.ie in sestavi;janje kompfc-zicij * na vsem če pomislimo, da je seda nji vlak, ki je vozil po nabrežjih «brzel» s hitrostjo le 5 kilometrov na uro in da je bil za ta promet le en sam tir. Takoj pa je treba dodati, da se bodo te ugodnosti poznale le čez eno leto, ko bodo dokončana vsa dela in ko bodo u-sposobili tudi drugi tir. Do takrat namreč bo vlak vozil le po enem tiru. Najbližja in najotipljivejša ugodnost obvoza je torej za sedaj le razbremenitev prometa na nabrežjih, ki ga je močno oviral počasni tovorni vlak. O pomenu objekta so včeraj med slovesnostjo spregovorili v imenu generalnega direktorja državnih že-ktznlu‘Cesans Maličiti, * predstavnik enotne sindikalne, zveze železničarjev Dreossi, predstavnik ministrstva za javna dela Borsei, dežel- trost vlakov IIIIUHIIIIIIllllllllllllllllltlllMIIIMIIIIIKIIMIMMHIIIIIIIIIIllinilUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIItlllllllUIIIIIIIN KOT SO UGOTOVILI NA SESTANKU V KOPRU Dela je dovolj za tržaško kot tudi za koprsko luko Zato je potrebno sodelovati, ne pa si konkurirati • Sestanka so se udeležili predstavniki luške sekcije KPI iz Trsta ni odbornik za promet Rinaldi in tržaški župan Cecovini. Slednja sta poudarila, da se ta nova železniška povezava uvršča v širši okvir načrta za izboljšanje transportne mreže in mednarodnih povezav, za katere sta Trst in njegovo pristanišče velikega pomena. Rinaldi je med drugim tudi izjavil, da je dežela pripravljena proučiti v sodelovanju z državnimi železnicami raz ne možnosti za izkoriščanje železniškega obvoza tudi za prevoz potnikov, ki naj bi razbremenilo promet v mestnem središču. Dinarjčeraj PQ 25 lir «Bo.jazen. da bi se koprska ali tržaška luka hitreje oz. počasneje razvijali ena na račun druge, je odveč. Dela je več kot dovolj za obe luki in dejstvo .je, da lahko le s skupnimi močmi oboji več in tudi bolje delamo*, je v petek v (»govorih s predstavniki luške sekcije tržaške federacije KPI dejal predsednik poslovodnega oddelka koprske luke Bruno Korelič. Delegacijo iz Trsta, ki jo je vodil Gior-gio Canciani, je. v Kopru najprej pozdravil sekretar občinskega komiteja ZKS Sergej Čehovin, potem pa so bili člani delegacije iz Trsta gostje kolektiva koprske luke, Tu so se člani obeh delegacij seznanili z osnovnimi značilnostmi o-beh luk, zlasti pa so se zavzeli za raširitev prijateljskih stikov tudi na področju poslovnega sodelovanja. Predsednik poslovnega odbora ko prske luke Bruno Korelič je dejal, de .je koprska luka vedno spodbujala sodelovanje s tržaško, zlasti še v zadnjih štirih letih, vendar dosedanja pristaniška uprava ni vedno izkazovala enake želje, sodelovanje pa bi bilo za obe luki zelo koristno, saj je za obe več dela, kot ga sami zdaj zmoreta in zato gre marsikak tovor v severnoevropske luke. Velja omeniti, da je Včeraj sta se poročila TATJANA SOSSI in ALESSANDRO TAIARIOL ŠD Polet želi svoji članici in njenemu soprogu vso srečo na skupni življenjski poti. Včeraj je ugasil drugo svečko IGOR GERDOL Vse najboljše mu želijo očka, mamica in vsi, ki ga imajo radi. Pred dnevi sta praznovala 30 let skupnega življenja MARIJA in PEPI MILIČ Mnogo zdravja in nadaljnjega razumevanja jima želita hčeri Irene in Suzana z družino. bil na področju sodelovanja med štirimi severnojadranskimi lukami (Reko, Koprom, Trstom in Benetkami) storjen pomemben korak naprej. Ustanovili so skupen poslovni odbor, v okviru katerega delajo štiri delovne grupe tza študij razvoja, blagovnih tokov, tarif ter vzdrževanja in tehnologije), ki bodo v kratkem izdelale prve elaborate o omenjenih temah. Pospešeno pa tečejo tudi priprave za skupen nastop, s katerim se severnojadranske luke nameravajo temeljito predsta viti v osrčju Evrope, ki .je najbolj zanimivo tržišče za te luke. Sodelovanje med severnojadranskimi lukami pa je lahko le dobra osnova za krepitev in razširitev sodelovanja med koprsko in tržaško luko, ki sta geografsko najbolj blizu in bi se v svojih funkcijah lahko predvsem dopolnjevali. DUŠAN GRČA Po Trstu so se včeraj razširile vesti, po katerih naj bi Jugoslavija nameravala ponovno razvrednotiti dinar. Rotacija jugoslovanske valute je vsled teh glasov upadla za štiri točke: banke in menjalnice, ki so še predvčerajšnjim odkupovale dinar po kurzu 29 lir za dinar, so včeraj plačevale dinar le še po 25 lir. sveta o tem. Pismo pravi med drugim, da spoštovanje pogojev, ki jih je dala dolinska občina, ne bo povzročilo zamud in revizije načrtov in ne bo preprečilo pravočasne oddaje del, kar bo občina javno dokazala z izsledki v ta namen naročene tehniške študije: omenjenim pogojem ne botruje bojazen pred prometno zagačenostjo v «mali občini*, marveč dejstvo, da bi izgradnja I. trase (pomol VII - Sv. Sobota) in dela III. trase (GMT - cesta 202 Katinara) brez uresničitve tudi E. trase (Sv. Sobota - GMT) ne imela nobene koristi za pokrajinsko gospodarstvo: denarnega jamstva, ki ga hoče dolinska občina, da si res zagotovi gradnjo zahtevanih dveh viaduktov, podvoza in navezav na kmečke ceste, ni mogoče označiti kot «zajetnega», ker o njegovi višini še sploh ni bil govor; prav tako zahtevana dela ne morejo preprečiti uresničitve celovitega načrta o hitri cesti, kot piše v listu, itd. Pripomnimo naj, da je pokrajinski nadzorni odbor stališče dolinske občine z vsemi pogoji vred sprejel kot povsem zakonito, medtem ko ga je tržaški župan Cecovini označil kot neutemeljeno in zadevo prepustil deželni upravi. Na predsinočnji seji so govorili tudi o industrijski prosti coni, ker je deželna uprava poslala dolinski občini dokumentacijo glede njene alternativne namestitve v dolinah Ospa in Oreha, torej morebiti tudi na ozemlju dolinske občine. Župan Švab je dejal, da o zadevi ni mogoče razpravljati ter zavzeti stališča, dokler uprava ne bo imela na voljo popolne dokumentacije o vseh vidikih tega načrta. Enakega ali podobnega mnenja so bili na čelniki svetovalskih skupin, ki so splošno naglasili zaskrbljenost nad nadaljnjo usodo kmetijstva. Občinski svet je nato odobril de narne prispevke kulturnim društvom in sorodnim organizacijam v skupnem znesku 4,750.000 lir, dolinski in ricmanjski godbi na pihala (1.000.000), športnim društvom Breg, Rosandra in Domio (2,500.000) ter ricmanjskemu župniku za popravilo cerkve (1,200.000). Skupščina je tudi odobrila najetje posojila 195 milijonov lir za nakup dveh tovornja kov za smetarsko službo, oziroma 50-odstotno povišanje davka na to službo, dokler se bilanca ne uravnovesi (prvotno je bilo v načrtu 20-odstotno povišanje\' ’Ki' pa je po zakonu prenizko), pa še resolucijo, s katero se zavzema za "Ohranitev in še nadaljnji razvoj družinske posvetovalnice tudi potem, ko bo ta prešla pod okrilje Krajevne zdravstvene enote, (dg) 14 zbori zasedel z 89,6 točkami tretje mesto in osvojil srebrno plaketo. Pred njim sta se uvrstila le zbora RTV Ljubljana (95 točk) in zbor Radia Šabac (92 točk). f Čestitke Draga KATJA, ob tvojem rojst nem dnevu ti želijo vse najboljše mama, oče, Ivo in vsi, ki te imajo radi. Jutri, 1. junija bo praznovala pra-nona ANTONIJA iz Trebč svoj 87, rojstni dan, v sreda, 3. junija, pa nona ŠTEFANIJA. Mnogo zdravja in vse naj, naj. .. jima želi mala Irina skupno s starši. Danes praznuje 70. rojstni dan DUŠAN MILIČ iz Zagradca. Vse najboljše mu želi hči Vera z družino. Šolske vesti Osnovna šola «F. Milčinski* na Katinari vabi na razstavo ročnih del in likovnih izdelkov, ki bo na šoli danes od 9. do 12. in od 15, do 17. ure. Osnovna šola v Devinu vabi na zaključno šolsko prireditev in razstavo ročnih del danes ob 11. uri. Predsednik SZDL Ribičič na obisku pri Sv. Jakobu Ob 1. obletnici poimenovanja šentjakobske osnovne šole po pisatelju Josipu Ribičiču, je bila včeraj dopoldne na šoli krajša slovesnost. Na obisk je namreč prišel pisateljev sin, predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič. Uglednega gosta so učenci z učnim osebjem in didaktičnim ravnateljem Egidijem Strnadom na čelu prav prisrčno sprejeli. Po pozdravnem nagovoru učenke je sledil krajši spored, v katerem so otroci zapeli vrsto narodnih in partizanskih pesmi. Učenci so svojemu gostu v dar ponudili tudi dva albuma s slikami, ki pričajo o slovesnosti ob poimenovanju, pa tudi sam Ribičič je šoli izročil vrsto lepih knjig in ploščo ter pri tem dejal, da si v matični domovini vseskozi prizade vajo, da bi naš narod živel v miru in da bi vsi slovenski otroci iinelj srečno mladost. Tudi didak tični ravnatelj Strnad se je zahvalil za obisk in poudaril, da mora med zamejskimi Slovenci in rojaki v domovini še naprej vladati prijateljstvo in harmonija, po načelih ki so pognala iz NOB. SINOČI V NABREŽINI Koncert zbora «1. Gruden» v spomin na prof. Radoviča Sinočnji celovečerni koncert moškega in dekliškega pevskega zbora ; .vs nenad Mreno se zahvaljujemo vsffl, Iti, z, jigrcj.,sočustvovali ob aani izgubi naše drage LINE GRUDEN vd. GR08ISA Posebna zahvala g. župniku, sorodnikom, prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoča družina Nabrežina, 31. maja 1981 ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega DAVIDA SIRKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna hvala dr. Posarelliju za dolgoletno nego, prof. Bartoliju, dr. Demšarjevi, dr. Ukmarju ter drugemu osebju četrtega pnevmološkega oddelka openske bolnišnice, g. župniku, sorodnikom za nesebično pomoč, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so počastili njegov spomin. DRUŽINA Križ, 31. maja 1981 ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame in none MARIJE KURET se iskreno zahvaljujemo pevskemu zboru «Slavec*, župniku, dr. Kosmaču, cerkvenim pevkam, nosilcem krste, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in z nami sočustovali. SVOJCI Ricmanje, Lakošče, 31. maja 1981 1. 6. 198» 1. 6. 1981 Ob 1. obletnici smrti našega dragega KARLA DANIELUA X I ,c<3 ga z ljubeznijo spominjajo žena I Silvana, sin Igor ter hčeri Nataša in Ivica. Trst, 31. maja 1981 UMRL JE TONE ABRAM OBSOJENEC NA 2. TRŽ. PROCESU Tudi v našem dnevniku smo te dni objavili ■ kratko vest o smrti Antonia Abramija (na to ime se je glasilo policijsko sporočilo) na stopnišču botaničnega vrta pri Sv. Alojziju. Niti slutili nismo, da je Tone Abram, obsojenec na 30 let ječe na drugem tržaškem procesu proti Pinku Tomažiču in drugim slovenskim antifašistom, če nas ne bi eden od naših bralcev opozoril na to, bi njegova samotna smrt šla verjetno mimo nas, saj je pokojnik živel v zadnjih petnajstih in več letih odmaknjen od vsega družbenega dogajanja. In vendar je bil Tone Abram v svoji mladosti in tudi še nekaj let po osvoboditvi človek, ki je polno živel svoje narodno, protifašistično in napredno življenje. Mladeniča ga je iskanje zaposlitve iz rodne kra-ške Škrbine (rodil se je 31. januarja 1915) pripeljalo v tržaško lad jedelnico, kjer se je sredi delavskega gibanja ogrel za napredne ideje in se vključil v antifašistično gibanje. Že od otroških let se je poznal s Pinkom Tomažičem in je potem, ko se je Pinko z amnestijo ob desetletnici fašizma rešil policijskega nadzorstva, z njim najtesneje sodeloval pri ustanavljanju trojk in spletanju ilegalnih žarišč odpora. S Pinkom in znanim tržaškim komu nistom Jožetom Pahorjem je bil med organizatorji širšega sestanka leta 1933 pri Nabrežini, katerega sta se poleg drugih udeležila tudi znana komunistična borca, pokojni bu din in Ferdo Rukin. Leta 1935 je bil Tone Abram prvič aretiran in je odsedel 8 mesecev. Po Pinkovem odhodu v Jugoslavijo se je za nadaljevanje ilegalnega dela povezal z znanim revolucionarjem Paolom Morganom in z njim sodeloval do leta 1938. Ko pa se je Pinko po vrnitvi iz .Jugoslavije in potem iz italijanske vojske vrnil v Trst in na Kras. je bil Tone spet ob njem in skupno z njim je tudi prišel na drugi tržaški proces in bil, kot rečeno, obsojen na 30 let zapora. Kapitulacija Italije pa zanj ni pomenila odrešitve. Iz zapora so ga odpeljali naravnost v Dachau, kjer je preživel lakoto in trpljenje in se po osvoboditvi vrnil v Trst. Vključil se je v vrste komunistične partije in bil najprej sekretar celice na Opčinah in sekretar okrajnega komiteja KP. Po končani partijski šoli v Opatiji in udeležbi na mladinski akciji na progi Šamac - Sarajevo, je bil imenovan za partijskega sekretarja v Nabrežini, .eta 1943 je bil na tem mestu v Dolini. Leta 1957 se je iz načelnih razlogov razšel s KP. Leta 1964 je kandidiral na listi socialistične stranke na pokrajinskih volitvah. Še prej, leta 1962. je bil med u-stanovitelji društva «Misel in delo®. V naslednjih letih je postopno vedno bolj opuščal politično in družbeno življenje in prijatelji ter znanci so ga videvali vedno manj. Tu in tam se je še pojavil, na primer na sestanku obsojencev drugega tržaškega procesa v Kopru a neprijazna usoda ga je vedno bolj odtujevala tudi nekdanjim prijateljem in soborcem živel je sam s svojo življenjsko trpkostjo. Toda v analih slovenskega narodnega in naprednega življenja zlasti med obema vojnama, bo njegovo ime ostalo zapisano v vrsti tistih, ki so tiho, skromno toda pogumno nosili plamenico upora, bili v njegovih prvih vrstah in tudi na lastni koži čutili posledice svojih odločitev. Tega nihče ne izbriše. Naj mu bodo te skromne vrstice v zahvalo in spomin, ( n e) VZPl - ANPI in SKD Prosek Kontovel vabita na KOMEMORACIJO OBEŠENIH TALCEV ki bo na proseški postaji danes, ob 11. uri. Sodelujejo vsi odseki SKD Prosek - Kontovel. Govorila bosta Igor Tuta in Paolo Šema. KOMISIJA ZA DORAŠČAJOČO MLADINO PRI SKGZ prireja letovanje za otroke v -Zgornjih Gorjah pri Bledu od ®24. julija do 7. avgusta 1981 in v Savudriji od 23. julija do 6. avgusta. Vpisovanje in informacije na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, od 9. do 12. ure, tel. 744-249. Iskreno se zahvaljujem vsem izletnikom VZPI - ANPI iz Križa v Sarajevo in Beograd za darove, cvetje in čestitke ob mojem rojstnem dnevu. Posebna zahvala pevcem vaš Nandi T P P Z «P. TOMAŽIČI OBVESTILO V soboto, 6. junija, koncert v Majanu. Isti dan ob 18. uri odhod avtobusov iz Bazovice. V petek, 5. junija, generalka v Bazovici. Iskreno se zahvaljujemo za ves trud in požrvovalnost, ki so ga z nami imele na šolskem tečaju «150 ur® profesorice Jana Ban, Marija Brecelj in Sara Križnič. * •''Udeleženci Razstave V ljudskem domu v Trebčah razstavlja Vladimir Klanjšček. Razstava bo odprta danes od 10. do 12.30. Izleti ;>7! Gledališča Združenje Union - Podtonjer obvešča, da bo odhod za Kumrovec -Krško dne 7. junija ob 6. uri s Trga Oberdank. Informacije dobite v Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459. S P D T priredi ob priliki 10. tradicionalnega srečanja članov zamejskih planinskih društev s planinci matične domovine, ki bo v nedeljo, 14. junija, avtobusni IZLET V BARDO V BENEŠKO SLOVENIJO Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/2, do vključno sobote, 6. junija, vsak dan od 11. do 12. ure. Osnovna šola «Primož Trubar® vabi starše in prijatelje mladine na zaključno šolsko prireditev ter na slovesno podelitev Bevkove bralne značke ki bo v kinodvorani v Bazovici v sredo, 3. junija, ob 17. uri. GLASBENA MATICA TRST SKLICUJE v ponedeljek, 15. junija 1981, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju, na sedežu GM v Trstu, Ul. R. Manna 29, redni občni zbor Dnevni red: otvoritev; poročila; razprava; razrešnica staremu odboru; volitve novega odbora; razno. ŠOLA GLASBENE MATICE TRST V sredo, 3. junija 1981, ob 20. uri v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah / KSENIJA BRASS KLAVIRSKI RECITAL (šola prof. Janeza Lovšeta) Vabljeni! PODRUŽNICA ŠOLE GLASBENE MATICE V NABREŽINI V torek, 2. junija 1981, ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini sklepni nastop Vabljeni! Razna obvestila PD «FRAN VENTURINI)) MLADINA OD DOMJA IN S KRMENKE priredita 6., 7. in 8. junija SAGRO s kulturnim programom ■ Vse tri večere bo igral ansambel »POMLAD® ■ Delovali bodo dobro založeni kioski SLOVENSKO “^GLEDALIŠČE V TRSTU I PRODUKCIJA BALETNE ŠOLE ŠTUDIJSKI PRIKAZ G. BIZET: OTROŠKE IGRE L. BOCCHERINI: BALETNA ŠOLA Danes, 31. maja, ob 19.30 v Kulturnem domu Prodaja vstopnic danes od 10. do 12. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734-265. S S G Slovensko stalno gledališče bo gostovalo danes ob 20.30 v Mestnem gledališču v Ljubljani s tragikomedijo Daniela L. Coburna «Partija remija®. AVDITORIJ Danes ob 17. uri v Avditoriju Jole Silvani in Witz Orkestra z delom «Un baul pien de ricordi». Rezervacija pri glavni blagajni. Za abonente popust. Jutri zaprto zaradi počitka. V torek ob 20.30. Ariston 16.30—20.30 «Ludwigs>, H. Berger in R. Schneider. Eden 16.30 «La vera storia della si-gnora delle camelies. Prepove dan mladini pod 14. letom. Jutri isti film ob 18.00. Ritz 16.00 «Sfinge». L. Annedown, F. Langella. Jutri isti film ob 18.00. Exeelsior 17.00 «Rock'n Roli High School». Od jutri naprej zaprto zaradi popravil. Grattacielo 17.00—22.15 «H marito in vacanza®. L. Čarati, E. Montagna-ni. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 17.00 «Fantasma d’amore». M. Mastroianni, R. Schneider. Aurora 16 30 «Tre uomini da abbat-tere». Jutri isti film ob 17.00. Capitol 16.15 «L’isola». Jutri isti film ob 17.30. Cristallo 16.00 «Gente comune®. D Sutherland. Jutri isti film ob 17.30. Vittorio Veneto 16.15 «The blues bro-thers®. Jutri isti film ob 16.30. Moderno 16.30 «Savana selvaggia®. Prepovedan mladini pod 14. letom. Lumiere 15.30 «Coma profondo®. Jutri isti film ob 16.00. Mignon 15.30 «Professione pericolo — Stuntman®. Peter 0’Toole. Nazionale 15.30—22.15 «Miss Jones®. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 14.30—22.00 «Super libido®. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 16.00 «Pomografia campagno-Ja».. Prepovedan mladini pod 18, letom. jJIliri iilii K\ ZADRUGA «N AŠ KRAS® vabi na odprtje KOLEKTIVNE RAZSTAVE GRAFIK ki bo v Kraški galeriji v Rep-nu 31, jutri, L junija, ob 20. uri. Razstavljajo: Černigoj Kravos Palčič Spacal Vecchiet Ob otvoritvi bo nastopil TRŽAŠKI OKTET ARCI — ZSKD — ZSŠDI PD Slovan sporoča, da bodo pevske vaje v torek, 2. junija, ob 20.30 za moške in ob 21.15 za ženske. V župnijski cerkvi v Rojanu bo danes ob 17. uri koncert ob prenovljenih orglah. Nastopita: organist Hubert Bergant in rojanski cerkveni pevski zbor. KD Primorsko Mačkolje vabi Vse svoje člane na drugi redni občni zbor, ki bo v četrtek, 4. junija, ob 21. uri v Srenjski hiši. Praznik Unita in Dela v Bazovici danes ob 14. uri odprtje kioskov, ob 18. uri godba na pihala Rilar-naonica di S. Barbara in nastop mladinske folklorne skupine KD Rdeča zvezda iz Saleža. Priložnostna govora bosta imela Miloš Budin in Claudio Tonel. Oba večera ples z ansamblom Puff. RINGA ■ RINGA ■ RAJA GHIRI ■ GHIRl - GAIA PRAZNIK ZA OTROKE IN ODRASLE Gledališče, folklora, glasba, ples, odbojka, animacija — dobro založeni kioski in domače vino V SOBOTO, 6. IN V NEDELJO, 7. JUNIJA 1981, OD TRGA GOLDONI DO STADIONA «1. MAJ® Danes, NEDELJA, 31. maja VNEBOHOD, ANGELA Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 2045 — Dolžina dneva 15.16. Luna vzide ob 4.17 in zatone ob 16.07. Jutri, PONEDELJEK, 1. junija RADOVAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 24.1 stopinje, najnižja 15 stopinj, ob 18. uri 23 stopinj, zračni tlak HH8.6 mb ustaljen, veter 4 km na uro jugozahodnik, vlaga 60-odstot-Ba, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: V'alter Novellino, CJiiara Ferri, Marco Miloni, Chia-ra Maria Bieker. UMRLI SO: 79-letna Maria Novic, 83 letna Maria Bestjak vd. Valentič, 81 letni Davide Sirk, 66-letni Antonio Abram, 80 letna Maria Degan vd. Hedivo, 50-letni Umberto Ermanni, ®0 letni Benedetto Casagrande, i9-ičtna Giuseppina Storini, 72-letna Armanda Toffoli vd. Bertotti 78-Jeini Giordano Giorgetti, 61-letni Ulaudio Mazzoli, 72-letna Francesca ■terkic por. Bencina, 81 -letna Erna Cernecea vd. Donati, R9-letni Co-stantino Markovich, 65 letni Eme-ato Almanza, 61 letna Maria Kone-stabo por. Zuban, 68-letni Giovan-nj Novel, 91 letna Giustina Ierma-ojs vd. Buffon Fontegher, 78-letni Mario Rauber, 88-letna Anna Ca-Puto vd. Vallon. Včeraj-danes OKLICI: klepar Arturo Coiletta in gospodinja Anna Iovino, finančni stražnik Francesco Maltese in uradnica Claudia Mammetti, mehanik Roberto Belladonna in uradnica Isabella Faohin, delavec Franco Ferro in uradnica Daniela Urbinel-li, trgovec Renato Busato in na-meščenka v knjigarni Flavia Zor-zon, uradnik Fabrizio Macchia in odvetniški pripravnik Laura Bevi-lacqua, inženir Roccn Zoti in študentka Emanuela Fragiacomo, delavec Roberto Era in trg. pomočnica Serenella Bemetti, finančni straž- [ ste poskusili 1 L pri menita mfsjl kinofotog • /jfegulm ul. maziliti Sl nik Domenico Miele in trg. pomočnica Annamaria Voltumo, šofer Gio-vanni Cabassi in trg. pomočnica Maria Miccoli, komercialist Gio-vanni Perissinotto in študentka Lui-sella Zotti, uradnik Antonio Calzone in študentka Aristea Nisticd, podčastnik vojske Antonio Savino in uradnica Giuseppina Strongoli, nameščenec Alessio Stopar in gospodinja Rosa La Magra, uradnik Roberto Švara in študentka Nedda Kupfersin, uradnik Giorgio De Marco in heliografinja Anna Metta, železničar Mariano Martusciello in Concetta Indaco, policijski agent Clemente Citnmino in kmečka delavka Maria Felicia Ferrara, finančni stražnik Vincenzo Tufo in gospodinja Nicolina Ciarla, delavec Alessandro Predonzani in učiteljice Gianna Birnberg, podčastnik finanč ne straže Luciano Suriano in urad niča Vincenza Prestileo, mehanik Edvin Sedmach in trg. pomočnica Lorena Švab, bolničar Boris Nad-lišek in študentka Ksenija Dobrila, zidar Tarcisio Pianura in učiteljica Barbara Melle, trgovec Furio Micoli in uradnica Viviana Pitacco, univerzitetni študent Giampaolo Fragiacomo in uradnica Rossana Lupo, uradnik Edwin Gregori in uradnica Marina Turk, agent javno varnosti Marco Gualtiero in nameščenka Marina, Ezia Guagnin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15, U. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. LEKARNE V OKOLIC) Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan; tel. 209-197; Žavlje: tel. 213137; Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. 20. ure, tel. 68 441. LOTERIJA BARI 80 29 9 42 2 CAGLIAR1 28 59 78 58 80 FIRENCE 8 57 13 66 86 GENOVA 69 32 43 10 15 MILAN 49 73 55 64 37 NEAPELJ 17 52 88 53 39 PALERMO 87 28 41 62 23 RIM 67 53 88 25 83 TURIN 27 67 24 60 59 BENETKE 70 6 51 46 85 ENALOTTO 2 11 2 X 1 2 2 1 2 X X KVOTE: 12 — 17.093.000 lir 11 - 536.100 lir 10 — 45.400 lir Osnovna šola F.-Milčinski - Katinara. srednja šola Sv. Ciril in Metod - Katinara, otroški vrtec iz Lonjerja, KD Lonjer • Katinara in KD Rovte - Kolonkovec priredijo danes ob 17. uri na osnovni šoli na Katinari PROSLAVO V POČASTITEV 190-LETNICE ŠOLE NA KATINARI Slavnostni govor Minka Pahor Kulturni program s sodelovanjem: osnovne in srednje šole na Katinari, otroškega vrtca iz Lonjerja, otroške folklorne skupine Tabor z Opčin, harmonikarskega ansambla Glasbene matice, dekliškega zbora iz Devina in moškega zbora Fran -Venturini od Domja Vabljeni Danes, ob 16.30 bo v cerkvi v Škednju spominska proslava ob 50-letnici govora msgr. Jakoba Ukmarja o krščanskem sožitju med narodi GOVORNIK: SREČKO ŠUMAN Nastopajo: združena zbora z Opčin in Skednja, solistka Ljubica Berce - Košuta in škedenjski otroški zbor. ZXD Zveza slovenskih kulturnih društev Vabimo vas na literarni večer mladih književnikov (sodelovali bodo tudi igralci in glasbeniki) ZAKAJ BI MOLČALI! ki bo jutri, 1. junija, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. __ Občinsko gledališče ejkumee Mu&elen «FRANCE PREŠEREN* Boljunec BOLJUNEC ČETRTEK, 4. junija, ob 20.30 KONCERT VAŠKE GODBE NA PIHALA «VESELI GODCI® Gledališka skupina KD F. Prešeren — Boljunec «Karlo ne z’more... ana, dvej, tri...» Komedija v narečju Igralci Mirjan Antodicola, Dorjana Fidel, Laura Kofol, Silvij Starec, Nevija Švara, Ingrid Žerjal Glasba Giorgio Gustinčič Tekst in režija Tatjana Turko iihikih1 TnGC*vJ JUT Utšštibme aox»i Kulturno" dfuštvo «Slavko Skgpiperjli* — - n , ---q -T vabi na predstavo «S kakšno pravico ti rečem dober dan?» gledališka lepljenka MARKO KRAVOS - SERGEJ VERČ v izvedbi mladinske gledališke skupine iz Boljunca. V veliki dvorani na stadionu «1. maj® — Sv. Ivan, v petek, 5. junija, ob 20.30. SKD TABOR — OPČINE KD RDEČA ZVEZDA - SALEŽ ood pokroviteljstvom ZVEZE SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZAPLEŠIMO, ZAPOJMO... Četrta revija otroških folklornih skupin — v soboto, 6. junija, ob 19. uri na igrišču v Zgoniku — v nedeljo, 14. junija, ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah PD SLOVENEC BORŠT -ZABRE2EC 11. PRAZNIK VINA DANES: ob 10.00 otvoritev kioskov ob 16.00 začetek kulturnega programa — koncert godbe na pihala BREG — otroški pevski zbor PD Slovenec — pevski zbor iz Bertokov — folklorna skupina iz REZIJE od 20.00 do ene ponoči ples z ansamblom tPOMLAD® JUTRI: ob 10.00 otvoritev kioskov ob 19.00 podelitev nagrad 25. razstave vin občine Dolina od 20.00 do 00.30 ples z ansamblom «POMLAD® PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE VABI NA TRADICIONALNI PRAZNIK ČEŠENJ DANES: ob 14. uri odprtje kioskov ob 16. -uri začetek kulturnega programa • Domači pevski zbor • Dekliški pevski zbor »Slovenski šopek® • Otroški pevski zbor »Slovenski šopek® • Moški pevski zbor »Srečko Kumar® iz Repna • Godba na pihala iz Nabrežine • Humoristične točke z Marjanom Kravosom od 20. 4o 24. ure prosta zabava z ansamblom T AIM S Delovali bodo dobro založeni kioski s čevapčiči, klobasami in domačim vinom. Pomnožene avtobusne zveze z mestom in okolico (avtobus 40) VEC ZA MANJ TRST drevored Čampi Elisi vogal ul. d'Alviano s Q kava splendid vrečka ®r 200 6 bitter s. pellegrino 1490) 1470 V >. St kava suerte vrečka v’ tgr. 400 lir 2540 10 cinzano A| soda "r N 1 rso pivo wuhrer A dl. 66 lir «1 60 extra vergine leonardo 2490 belo vino qj polotto namizno 2 1. lir ■Oi'fi'1'Vitoa V>r od at 90:] ^!miHi mnjuiivHJPMK piškoti colussi ” Q gran turchese «“> » ® 20 OJ 3 pločevinke fižol de rica cannellini gr. 400 testenine iz pšenične moke ®r. soo > olupljeni paradižniki valfrutta ®r 400 M tun rio mare naravni / gr. 170 koruzno olje barbi r 11 lir dM 190 f 10 sirovih rezin gr 190 4 I van den bergh llr 4 190 sir gr ana namizni [ib - 10 dkg sladek sir agrimella 10 dk9 n, PRAZNIK SLOVENSKE KNJIGE V S0V00NJAH Prvič na Goriškem podelili 347Bevkovih bralnih značk Priznanje so prejeli učenci iz 11 osnovnih šol • Otroci pripravili tudi razstavo risb m spisov Sovodnje so bile včeraj središče kulturnega dogajanja slovenskega dela Goriške. Tu, na prostoru poleg obnovljenega kulturnega doma, so se na prazniku ob podelitvi Bevkovih bralnih značk, zbrali učenci in učitelji skorajda iz vseh slovenskih osnovnih šol na Goriškem, od Jamelj, Doberdoba in Renk, do Ple-šivega v krminski občini. Na praznik slovenske knjige, na praznik slovenske pisane besede, ki so ga pripravili otroci in njihovi vzgojitelji, so kajpak prišli tudi starši in prijatelji, iz Ljubljane pa šestčlanska delegacija pod vodstvom člana izvršnega odbora predsedstva RK SZDL Mitje Rotovnika. V delegaciji so bili še Jože Zupan, odgovoren za akcijo bralnih značk, France Kržan, predsednik republiškega sve ta Zveze pionirjev, pisatelj Miha Mate, ilustrator Božo Kes in novinar Dela Svetina. Na prireditvi so imeli glavno besedo otroci, učenci vseh šol, ki so sodelovali v tekmovanju za bralno značko in ki so pod vodstvom učiteljice Zore Saksidove pripravili lep recital iz Bevkovih del ter skupaj zapeli in zaigrali. V imenu občinske uprave Je u-deležence prireditve, za katero so dali pobudo učitelji, pozdravili župan Vid Primožič, ki je izrazih zadovoljstvo, da se prva taka prire ditev, katere pomen gre dalhč'preko rednega šolskega pouka, odvija pra.v v Sovodnjah. Otroke je povabil, da bi še naprej prebirali lepe sloven ske knjige in pogosteje prihajali tudi v občinsko knjižnico. Za njim je udeležence pozdravil didaktični ravnatelj dr. Milan Brešan, ki je dejal, da predstavlja značka priznanje za vse. kar so v teh mesecih, kar je trajala akcija, lepega prebrali. O pomenu in zgodovini tekmovanja za bralno značko — v Sloveniji je že v teku akcija za bralno značko lani umrlega pisatelja Bena Zu pančiča, je spregovoril Jože Zupan. »Vsaka podelitev bralnih značk je zmaga dobre knjige, tiste knjige, ki pomeni vez z domovino, knjige, iz katere se naučimo, kako je treba ljubiti domovino, kako je treba ljubiti sočloveka, kako si je treba prizadevati za pravičnejši svet. Kaj ti še zmeraj namreč velja, da ima prav Čtivo, poleg drugih medijev, veliko vlogo pri oblikovanju in vzgo- ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi v sredo, 3. junija, ob 20.30 v klubske prostore, Ulica del-la Croce 3, na predstavo satiričnega kabareta KLOBASANJE Z besedo in pesmijo nas bodo zabavali Boris Kobal, Sergij Verč ter Aleksander Vodopivec, ki bodo predstavili izbor iz svojih radiotelevizijskih satiričnih oddaj. ji mladega človeka. Dvora knjiga je zlata knjiga, je zapisal pisatelj Bevk in ta ugotovitev še zmeraj velja.» Zupan je zaključil svoj govor i željo, da bi bilo mladih značkar-jev zmeraj več. Sledila je podelitev priznanj, go-riškemu in doberdobskemu didaktičnemu ravnateljstvu ter posebno priznanje Vidi Blažkovi, za požrtvovalno in vsestransko spremljanje poteka akcije in za zavzetost, s katero spremlja šolstvo v zamejstvu, in posebej na Goriškem. Udeležencem tekmovanja, bilo jih je nad 350, med temi tudi učenci prvega razreda osnovne šole iz Ronk, so nato pripeli Cicibanove ter Bevkove bralne značke. V imenu društva pisateljev je udeležence pozdravil Miha Mate, za prijeten konec pa je po skrbel še ilustrator Božo Kos. Pa še to. če smo zapisali, da je bila prireditev predvsem praznik lepe slovenske besede, slovenske knjige, moramo ob koncu zapisati še, da so otroci, tudi na likovnem področju, pripravili pravo presenečenje. V sovodenjski osnovni šoli so namreč razstavili slikarske in literarne izdelke, ki so si jih zamislili in u-resničili ob prebiranju Bevkovih knjig. Zares lepa pobuda torej, ki jo je treba VAPjiftk^r^JjpvaUuJ . —-■ *vn{r-,v?yrtt Od julrrprotestoa Slavka uslužbencev v bolnišnici Uslužbenci goriške splošne bolnišnice, tako kakor uslužbenci ostalih treh javnih zdravstvenih ustanov v naši pokra’ini, napovedujejo od jutri dalje polurno razčlenjeno stavko. Tako so odločili na skimščini, v četrtek. kjer so razpravljali o nastalem položaju v zvezi z ner vaianjem dogovora, ki je bil sprejet na dr žavni ravni, o polurnem plačanem odmoru. Čeprav je bil dogovor sklenjen že skoraj pred le‘om dni lizva anie je država namreč prepustila dežp’em'1 pa so se težave in spori glede tega vprašanja, pojavili šele pred kratkim. Tako je upravni svet goriške bolnišnice — kakor izhaja iz tiskovnega poročila sindikalnega sveta — sprejel sklep o uresničevanju na državni ravni sprejetega dogovora. Zataknilo pa se je pri pokrajinskem nadzornem odboru, ki je akt vrnil v ponovno preučitev. Od tedaj je minilo že več kakor mesec dni, zadeva pa je še zmeraj na mrtvi točki, ugotavljajo sindikalni predstavniki. Zato tudi sklep o razčlenjeni stavki, ki bo trajala do konca tedna. Jugoslovanska priznanja 292 bivšim borcem Na slovesnosti, ki bo danes ob 9.30 v avditoriju nove srednje šole v Tržiču, v Ulici Va-lentinis, bodo podelili odlikovanja jugoslovanske zvezne vlade 292 bivšim borcem slovenske in italijanske narodnosti iz goriške pokrajine, ki so se med vojno borili v vrstah jugoslovanske partizanske in redne vojske, ali v italijanskih garibaldinskih enotah na ozemlju Jugoslavije. Na današnji slovesnosti bo prisoten tudi jugoslovanski veleposlanik v Rimu, Marko Kosin, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj, predstavniki tržiške občine, združenja borcev in drugih organizacij. OPOZORILO POSLUŠALCEM RADIA KOPER Današnja oddaja «Sosednji kraji in ljudje*, ki je na sporedu ob 14. uri (po lokalnem času) je posvečena življenju na Goriškem. Novinarka Neva Lukeš je pripravila obširno reportažo s slovenskimi študenti, ki so pred dnevi prikazali zelo u-spelo zaključno šolsko prireditev. V reportaži bo govor o tej prireditvi, kot tudi o življenju in problemih slovenske mladine na Goriškem. Sledil bo še magnetofonski zapis o gostinskih večerih, ki so v teku na Goriškem. O tej pomembni pobudi slovenskih gostincev na Goriškem bo spregovoril predsednik sekcije gostincev pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju Anton Na nut. Oddajo bosta kot vedno zaključili priljubljeni klepetulji Marika in Pepa. VČERAJ DOPOLDNE NA BATTISTIJEVEM TRGU Svojevrstno praznovanje praznika avtomobilistov Nagradili so veterane volana in zmagovalce tekmo, vanja v prometni vzgoji katerimi sta dve Včeraj dopoldne je bila na Batti-stijevem trgu v Gorici kratka a slikovita prireditev ob Drazniku avtomobilistov. Obsežno parkirišče sredi trga so skoraj napolnila vozila policije in orožnikov, gasilcev, mestnih stražnikov in številnih zasebnikov. Med vsemi je še največjo pozornost pritegovalo dirkalno vozilo goriškega tekmovalnega kluba. Na krajši slovesnosti je spregovoril predsednik goriškega Avtomobilskega kluba, Mario Tirel, ki je o-menil značilnost prireditve, na kateri so poleg prometnih paznikov nagradili tudi veterane, ki vozijo že več kot pol stoletja brez hujših prometnih nesreč ali prekrškov in pa zmagovalce tekmovanja v prometni vzgoji med učenci osnovnih šol. Prav najstarejši in najmlajši naj bodo vsem nam šoferjem v zgled, je zaključil Tirel. Za njim je v imenu občinske uprave pozdravil prisotne odbornik Damjan Paulin, nakar je nadškof Cocolin blagoslovil vozila in šoferje. Kot smo omenili, so na slovesnosti nagradili šoferje - veterane. Največ časa uspešno vozi po goriških cestah Giuseppe Šinigoj, ki ima vozniško dovoljenje nepretrgoma od-1923. leta. Za njim so prejeli nagrade še: Giuseppe Soranzio (vozi od leta 1927), Alceste Valentini (1929), Guido Miller (1930), in Giusto Soranzio (1931). Posebni nagradi sta še prejela Remo Uria Mulloni (vozi od 1938. leta) in Fracesco Smorza (1941). Med tistimi, ki skrbijo za varnost na cestah, so bili nagrajeni mestni stražniki Mario Piciulin osnovnih šolah, slovenski učenki med iz Gorice, Alfreo Martin iz Tržiča in Silvano Meneghel iz Gradeža, a-gent javne varnosti Santino Miche-li, finančni stražnik Remo Nanni, brigadir cestne policije Roberto Mo-linaro in orožnik Roberto Specogna. Zatem so nagradili še zmagovalce 16. tečaja - tekmovanja v prometni vzgoji, ki sta ga goriška občina in ACI priredila za učence osnovnih šol. Ker je 14 udeležencev doseglo najvišje možne točke, so morali o-praviti še dodatno tekmovanje, da bi porazdelili 11 koles, ki so bila za nagrado. Med zmagovalci sta tudi dve u-čenki slovenskih osnovnih šol: Kristina Ožbot, ki obiskuje 4. razred šole v Ul. Vittorio Veneto je zasedla 8. mesto, Barbara Obljubek, iz 5. razreda šole v Ul. Brolo, pa je bila odlična tretja in je poleg kolesa prejela tudi bronasto kolajno. Prav tako je bronasto kolajno prejela Barbarina učiteljica Milojka Pavletič. Vsem nagrajencem je šel aplavz šoferjev, ki so na svojevrsten način zaključili slovesnost z glasnim hupanjem vozil in vpitjem siren. Lepo vreme dopušča tudi kopanja na prostem. Ne samo ob morju, marveč tudi v goriškem plavalnem bazenu na Rojcah. Društvo Gorizia nuoto, ki upravlja bazen, nam je sporočilo da je bazen na prostem odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 20. ure, ob delavnikih pa od 12. do 20. ure. V avgustu pa bo bazen odprt vse dni od 10. do 20. ure. ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................■■■■■■■m SOGLASNO SPREJET PRORAČUN V DOBERDOBU Dokument predvideva 590 milijonov za dograditev nižje srednje šole Občinski svet je sklenil zamrzniti prodajo jusar-skih zemljišč - Nujen posvet s koristniki parcel POMEMBNA PRIDOBITEV Doberdobski občinski svet je na zadnji seji v petek popoldne vzel v pretres obračun za leto 1980 in proračun za leto 1981. Iz strnjenih postavk se da razbrati s kolikšnimi težavami’ se i domači upravitelji ubadajo, ko morajo skrbeti za te ali one potrebe in iskati sredstva za njihovo ureditev. Večji del številk so skoro obvezne postavke, razen redkih primerov, kjer si lahko upravitelji »privoščijo* izbiro uporabe denarja po lastni uvidevnosti. Seveda se lahko domišljija bolj sprosti ob proračunu, kjer se vpišejo vsote za razna javna dela, ki skoro gotovo ne bodo speljana zaradi nedodeljenih sredstev iz strani državne ali deželne vlade. Da preidemo k predvidenim dohodkom tekočega leta. Poleg obveznih dotacij bo občina vnovčila še skoro 14 milijonov lir davkov na dodatno vrednost nepremičnin, davkov na pse in reklame. Davek za gradnjo novih stanovanj (Buca-lossi) bo občini navrgel 30,4 milijona lir, za odvoz smeti 7 milijonov lir. Če tem postavkam prištejemo še razne manjše dohodke in večje vsote za posojila, predvideva proračun za tekoče leto 1 milijardo in 210 milijonov lir aktivnega posla. Med važnejšimi izdatki za tekoče GOSTILNIŠKI PRETEP Z EPILOGOM NA SODIŠČU Pretepi med dvema ali tremi osebami niso nič posebnega, bolj redki pa so taki dogodki, pri katerih je vpletena večja skupina ljudi. Nekaj takega se je pripetilo decembra pred štirimi leti v gostinskem lokalu v škrljevem, na robu Goriških Brd, kjer sta se, po vsej verjetnosti je določeno vlogo odigrala tudi briška rebula, spoprijeli dve skupini oseb iz Trsta in Padove. Skupil jo je domačin, Stanko Sgubin, ki s sporom ni imel nikakršnega opravka, a so mu v pretepu, ki se je začel v lokalu, nadaljeval pa zunaj, kljub temu nalomili dve rebri. Za SEKCIJA VZPI - ANPI V PODGORI VABI NA POLETNI PRAZNIK ki bo na parkirišču pred športno halo od petka, 5. junija, do nedelje, 7. junija PROGRAM: PETEK, 5. JUNIJA: — ob 18. uri otvoritev kioskov — ob 20 uri tekmovanje v briškoli — 64 parov — bogate ga stronomske nagrade. V slučaju slabega vremena bo tekmovanje v pokritem prostoru. — ob 21. uri PLES SOBOTA, 6. JUNIJA: — ob 18. uri otvoritev kioskov " — ob 20. uri P L E S NEDELJA, 7. JUNIJA: — ob 14 url otvoritev kioskov — ob 18. urr PARTIZANSKO SREČANJE. Pozdrav bodo prine sli Gorazd Vesel in Glovanni Padoan-Vanni. Sodelovala bosta domači pevski zbor in godba na pihala iz Anhovega s partizansko pesmijo in glasbo. Na voljo v bifeju bo pristni partizanski golaž — ob 21. uri ZAKUUČN1 PLES z izvolitvijo «Miss ANPI - 1981» Vse dni bo igral ZAMEJSKI INSTRUMENTALNI ANSAMBEL BOGAT SREČOLOV — Bufct z gastronomskimi specialitetami, dobrim vippm in drugimi pijačami. i deva se je zaključila te dni pred goriškim kazenskim sediščem, kjer so se kot obtoženci predstavili 49-letni Aldo Chersich iz Doline, 51-letni Raffaele Prisco. 49-letni Egi-dio Diomei ter 38-letni Antonio Car-penetti iz Trsta ter 42-letni Pino Lo-renzin in 39-letni Oscar Giradin, doma nekje iz okolice Padove. Proti šesterici je bila vložena obtožba radi sodelovanja v pretepu z obtežilnimi okoliščinami, proti Cher-sichu pa še obtožnica zaradi namerne povzročitve telesnih poškodb. Od dogodka pa do sodne obravnave je poteklo kar precej časa in je bila medtem tudi podeljena amni-stija za kazniva dejanja lažjega značaja. kar bi lahko veljalo tudi za obtožence. Sam javni tožilec je tudi predlagal, da se prvotna obtožnica (sodelovanje v pretepu z obtežilnimi okoliščinami) spremeni v sodelovanje v navadnem pretepu. Po daljšem posvetu je sodišče obsodilo Chesicha na štiri mesece za pora, Diomeia, Lorenzina in Girardi-na na 60 tisoč lir kazni, Carpenetti-ja in Prisca pa oprostilo zaradi po manjkanja dokazov. Srečanje inlernirank v Novi Gorili V Novi Gorici, se bedo danes zbra le bivše interniranke v nacističnem taborišču Bergen Belsen, tako iz Slovenije kot iz zamejstva. Ob 10. uri bd delovno srečanje v Park ho telu. Po kosilu, ob 14 30 (po jugo a se bodo ude otvoritvi spo minske plošče na hiši družine Ko tnel • Murnščevih na Ajševici, slovanskem času), pa težile ' svečanosti ob leto beležimo 125 milijonov lir za upravne potrebe, 84,8 milijona lir za vzgojo in kulturo, 42,6 milijona lir za posege na socialnem področju in ,46,4 milijona lir za prevoze. Od tekočih stroškov bo občina uporabila 13 milijonov lir za ureditev županstva in 10 milijonov lir za nakup stenčasov in pisarniških strojev. Za manjša urbanistična dela (razširitev vodovoda, postavitev hišnih številk itd.) predvideva proračun 15,3 milijona uporabe. Večje postavke (dograditev srednje šole, razširitev županstva) pa zravnajo izdatke na predvidene zgoraj o-menjene aktivne posle. Občinski proračun so svetovalci sprejeli soglasno. Svetovalska skupina SSk je vnesla v zapisnik nekaj pripomb. Vprašanje jusarskih zemljišč je v občinskem svetu v Doberdobu že postalo rutinska nadaljevanka. Občinski svet je sklenil odložiti vsako prodajo jusarskega zemljišča dokler se o tem ne izrečejo uporabniki omenjenih zemljišč. Obstaja namreč bojazen da se s prodajo manjših zazidliivih parcel ustvari umetno navilanie cene jusarskih zemljišč na škedo vseh lastnikov. Zato so bili svetovalci mnenja, da se je treba prej posvetovati z vsemi lastniki, šele nato sklepati o posameznih prodajah. Zgovorno o tem govorijo številke. Leta 1961 je večji del lastnikov zavrnil predlog sodnijskega izvedenca, ki je privolil prodajo vseh zemljišč po 4 lire na kvadratni meter. Sedaj pa ie zahteva za odkup zazidljive parcele s strani lastnika krepko presegla 5.000 lir za kvadratni meter. Občinski svet je tudi odobril no vo lestvico davčnega pridržka (IN VIM) pri kupoprodajnih pogodbah. Lestvica je bila tako sestavljena, da se čimbolj obdavčijo prekupčevalci in pomaga domačim lastnikom pri preknjiževanju podedovanih lastnin. Občina bo zaprosila deželno u-pravo za posojilo 590 milijonov lir za dograditev srednje šole v Doberdobu. Nekaj čez 3 milijone bo stalo popravilo zdravniške ambulante in knjižnice. Iz poročila župana povzemamo, da potekajo redno dela za ojačitev vodovoda. Tudi zadeva razlašča-nia parcel, kjer bodo postavili cevi je dobro stekla in je upati, da bodo dela nared še pred koncem poletja. Izvoljeni so bili novi člani v razne medobčinske komisije. V odbor družinskih posvetovalnic medobčinskega konzorcija tržiškega območ-ia je bila izvoljena Alida Devetak. Nova predstavnika okra me davčne komisije bosta Janko Gergolet in Roman Jarc. Redna člana ocenjevalne komisije pa Jordan Vižintin in Jožef Gergolet (Pjepo Dacov). Do 9. junija je bil podaljšan rok za prijavo k natečaju za mesto tehničnega uradnika. S petkovim sklepom občinske seje. bo sedaj pri natečajih za sprejem osebja v začasno službo prisoten tudi za stopnik manjšine. Na gozdni upravi v Novi Gorici bodo le do 1. julija lotos sprejemali prošnje za sečnjo gozdov v tem letu Ne bodo sprejemali prošenj po tem datumu. Predsednik Kmečkega društva v Štandrežu Viljem Zavadlav obvešča vse štflndreške kme- tovalce, ki tega niso še napravili, naj se javijo pri njem in mu izročijo prošnje, ki jih bo potem skupno izročil na sedežu gozdarstva v Novi Gorici (Rožna’dolioa).:eqaij m Prosvetno društvo Štandrež in Kmečko društvo Štandrež vabita na tradicionalni PRAZNIK ŠPARGLJEV v Štandrežu, SPORED: — danes, 31. maja: ob 15.30 slikarski ex tempore; ob 19.30 nastop mladinskih zborov ter ansamblov Nova misel in Galebi. Sledi ples. — sobota, 6. junija: ples — nedelja, 7. junija: ob 19. uri nagrajevanje zmagovalcev natečaja ex tempore, nastop zborov iz Doberdoba, Štmav-ra ter Peči in Rupe ter uprizoritev veseloigre «Podlaga zakonske sreče*, v izvedbi članov PD Štandrež. Sledi ples. Na razpolago bodo odlični špar-glji ter domača jedila in pijača. V Novi Gorici dijaški dom z imenom Mitje Gorjupa Na otvoritveni slovesnosti visoki predstavniki republike PO DOLGIH LETIH SLUŽBE V zasluženi pokoj Slavko Rovtar baitini direktor v Novi Gorici Vso povojno dobo je bil v finančno-bančni službi, v zadnjem času je uspešno vodil Ljubljansko banko-Temeljno banko Nova Gorica na okraju. Leta 1959 pa je postal direktor Zavoda za gospodarsko planiranje OLO Gorica, leto dni kasneje pa načelnik oddelka za finance pri okrajnem ljudskem odboru. Ob kratkotrajni združitvi goriškega in koprskega okraja je postal ravnatelj zavoda za planiranje v Kopru. Potem, leta 1965, se je vrnil domov, bil dve leti predsednik občinske skupščine v Ajdovščini. Lela 1967 se je vrnil na finančno področje in postal direktor Kreditne banke in hranilnice v Novi Gorici. Ob združitvi tega kreditnega zaveda z Ljubljansko banko, je postal direktor podružnice v Novi Gorici, pred tremi leti, ko je prišlo do reorganizacije bank pa je bil izvoljen za predsednika poslovalnega odbora LB -Temeljne banke v Novi Gorici. Na svojem delovnem mestu je bil izredno pronicljiv, pravijo njegovi sodelavci. Banka v Novi Gorici je bila v teh letih zelo dinamična, rešila vrsto problemov, kazala je zanimanje za probleme velikih podjetij in posameznikov. V goriško gospodarstvo so Lile v teh letih vložene velike investicije. Prav tako je imela banka važno vlogo v obnovi od potresa poškodovane Tolminske. Tudi na področju zunanje trgovine je Ljubljanska banka - Temeljna banka Nova Gorica razvila v zadnjem času precejšnjo dejavnost in s tem v zvezi navezala koristne stike z bankami v Gorici in v Trstu, še zlasti s slovenskimi kreditnimi zavodi. Prav zaradi tega je bilo Slavku Rovtarju namenjeno važno novo delovno mesto direktorja predsedništva Ljubljanske banke v Milanu, pa je to, najbrž iz zdravstvenih razlogov, odklonil in se upokojil. Na njegovo mesto je bil izvoljen Jože Eržen, bivši generalni direktor Iskre v Šempetru. Po dolgih letih prizadevnega dela, vedno na odgovornih mestih v finančno - bančnih službah, je odšel v zasluženi pokoj v začetku letošnjega maja, dotedanji direktor Ljubljanske banke - Temeljne banke Nova Gorica Slavko Rovtar. Rojen v kmečki družini v Kamnjah na Vipavskem leta 1925 se je v mladih letih vključil v narodnoosvobodilno gibanje, bil borec Kosovelove brigade in bil takrat tudi hudo ranjen. Po osvoboditvi se je leta 1947 zaposlil v finančnem odseku takratnega Okrajnega ljudskega odbora v Novi Gorici. V svojem dolgoletnem službovanju v finančni stroki je prišel do zelo visokih in odgovornih funkcij. Leta 1955 je bil šef odseka za dohodke Pod Panovcem, naravnim parkom Nove Gorice, so v petek popoldne odprli nov, sodoben in moderno o-premljen dijaški dom, ki so ga poimenovali po političnem delavcu, publicistu in glavnem uredniku o-srednjega slovenskega dnevnika Delo, Mitju Gorjupu. Kljub mladosti je zaradi svoje nadarjenosti in delovne gorečnosti (joaggsl pomembne uspehe, pri čemer mu je bilo delo glavno življenjsko ycdjetja Delo je skupaj s svojci Mitje Gorjupa uredilo spominsko sobo pokojnemu predsedniku slovenske mladine, političnemu delavcu, glavnemu uredniku Dela in predsedniku Zveze novinarjev Jugoslavije. Z zgraditvijo tega objekta je v novogoriških dijaških domovih dovolj prostora za vse slušatelje raznih šol, ki bodisi že obiskujejo posamezne šole ali pa se bodo vanje vpisali v prihodnjih letih. Ob otvoritvi je govoril predsednik slovenske mladine Boris Bavdek. Pobudo za poimenovanje tega iniMlinillllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIilllllllinilllllHIIIIIIHIMIIIHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIII ŠE JUTRI DAVČNE PRIJAVE! Še jutri v ponedeljek, L junija, je moč vložiti na županstvih davčno prijavo. V Gorici bo telovadnica Lenassi, kjer sprejemajo prošnje, odprta ves dan. Kdor želi poslati prijavo po pošti, mora to napraviti s priporočenim pismom naslovljenim na goriški davčn' urad. Na glavni pošti v Gorici bodo prijave sprejemali do 21. ure. Naša draga JUSTA >ORNIK je 28. maja slavila 84. rojstni dan. Še na mnoga leta ji kli dejo nečakinje Cvetka, Adrijana in Neda z družinami. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Francesco Petrom, Elisa Sammartino, Natascia Gomiscech, Eugenio Zanini, Roberta Chiandetti, Michela Foschiatti, Simone Komavli, Giada Menin, Daniela Zoccoletto, Elena Bragagna, Raffaele Susterini, Daria Mian. UMRLI SO: 76 letni Giovanni Bat-tista Tomasin, 71-ietni Villibaldo Le-nardi, 79-letna Giuseppii>a Grion vdova Marega, 81-letna Mercede Vecchi, 76-letna Paola Bandel, 68-letna Maria Camauli vdova Bian-chi, 83-letna Nannina Postiglione Mastrandrea. POROKE: Mauro Fontanini in Paola Metus. OKLICI: Michele Russo in Michela Mrdari, Franco Sosol in An-n» Cibini, Riccardo Amato in Daniela Di Battista, Marino Furlan in Maria Cristina Furlan, Umberto Da Lio in Margherita Miiiella, Mar- co Ocera in Maria Guagnin, Piero Pedroni in Federica Fonda, Ezio Lugnani in Maria Teresa Sanita. Razna obvestila Člani konzorcija za zaščito tipičnih briških vin »Collio* se bodo sestali na redni skupščini danes, v nedeljo, ob 10. uri, v sejni dvorani trgovinske zbornice v Gorici. Društvo za zavarovanje goveje živine v Sovodnjah sporoča, da bodo danes, 31. maja, dopoldne opravili obvezno cenitev zavarovane živine. V teku je vpisovanje otrok v otroške vrtce. Prijave sprejema jo do 5. junija v didaktičnem ravnateljstvu v Gorici in Do berdobu ter tudi v otroških vrtcih. Vpišejo se lahko otroci roje ni leta 1978 in starejši, ki so, ali ki že obiskujejo vrtec. Otroci iz slovenskih družir spadajo v slovenski vrtec! objekta so namreč sprejeli na desetem kongresu slovenske mladine, ki je bil jeseni leta 1978 v Novi Gorici. Obširno je obravnaval pomen dijaških domov v vzgo.jno-izobraževalnem procesu na socialističnih temeljih, pri tem pa govoril tudi o liku Mitje Gorjupa. O niem je dejal, da je »pogosto govoril o mladih ljudeh, LLnisp imeli 4e' podjetja, ki se sicer zelo uspešno ukvarjajo s trgovino, prisotne pa so s svojimi vini tudi zadruge vinogradnikov, med temi tudi .krminska. Bri.šlfa vina so seveda zelo številno zastopana. Tak;o najdemo na razstavi vina Borisa Pintarja z Valerišča, Edvarda Radi-ikona- z Oslavja 'lint Emila •Sfiligoja, prav tako z Oslavja. Poleg teh so tu tudi vina z Formentinijeve-ga posestva in tudi briška vina, ; ki sicer sodijo v briška posestva vinogradnikov, ki živijo v furlan-1 ski' nižini. Naj kar povemo, da so tudi nižinska vina dobro zastopana, med temi naj omenimo pi-kolit iz Pierisa. Iz Trsta pa sta. poleg drugih, poslala svoja vina na razstavo v Gradišče Zoran Pa-rovel iz. Mačkolj In-sMdrio Riolino iz Zgonika (ta je-;pdšlal 'teran).“ Kar zadeva videmsko -pokrajino, so v prvi vrsti zastopana vina kmetov iz tako imenovanega področja-furlanskih vzhodnih gričev od Buttria in Manzana tja do Čedada. Razstavo so torej odprli včeraj zvečer, trajala pa bo do vključno nedelje, 7. junija, združena seveda s pokušnjo vin. In ne samo vin. Današnji dan bo posvečen goriški gubanci. Na vrsti bo pokušnja te goriške sladkarije, ki ima jasno in nedvoumno slovensko ime in tudi izvor. Sladokusci bodo seveda gubanco «zdru-ževali* s tem ali onim vinom na razstavi: Jutri, v ponedeljek, 1. junija, pa bemo na razstavišču od 11. ure dalje lahko pokušali zelo okusno ribo severnega morja, lososa, ki ga bodo nudili skupno z rdečimi vini naše dežele. Gre za enkratno zamisel, za katero so dali pobudo tukajšnji zastopniki podjetja Nordica Pešca, t.j. podjetja ki je v Kobenhavnu last Gladiščana Giorgia Bressana, ki iz danske prestolnice pošilja losos v vso Evropo. Degustacija lososa in rdečih vin bo od 10.30 do 13. ure in od 17.30 do 21. ure. Zvečer, ob 22. uri, bodo razglasili najboljše pobratenje lososa in vina. Gostinski večeri na Goriškem in v Furlaniji V torek zvečer bodo v športni hali podelili nagrade najboljšim vinogradnikom, v sredo pa bo večer posvečen degustaciji belih vin. 'V četrtek bo ponovno na vrsti Goriška gubanca. Ta večer naiper^-vajo prirediti tudi okroglo mizo ,o izvoru te dobre sladke jedi. Sobota po posvečena degustaciji rdečih vin,- 'K- ' Zaključek enotedenskega vinskega praznika bo v nedeljo, 7. junija, ko bodo prišli na razstavo v Gradišče številni pridelovalci parmezana iz pokrajin Parma in Reggio. Ponujali bodo svoj sir in tudi tega bo treba združiti z našimi vini. Seveda bodo sir tudi prodajali. Pokušnja bo ves dan, zvečer bo svečana razglasitev najboljšega o«pobratenj,*.,, Omenili smongastronomskaisBaz-in stave, pokušnje,.pobratenja in ma-grade. V Gradišču pa se niso V teh dneh omejili samo na gastronomijo. V športni hali so včeraj zvečer odprli razstavo risb znanega slikarja Alda Bressanuttija z naslovom «Friuli pittoresco*. Te slike je Bressanutti razstavil v raznih krajih naše dežele in tudi v sosedni Jugoslaviji. V dvorani Bergamas je razstava načrtov za obnovo gradu v Gradišču, slikarji razstavljaj tudi v galeriji Rubens. ki je v isti ulici, kot dvorana Bergamas. Seveda je odprta tudi stalna galerija «Lojz.e Spaz-zanarv z deli tega znanega slikarja. Obisk na razstavo vin Gran premio Noe pa lahko združimo v obiskom Gradišča. Tu je veliko gostiln in restavracij, tu imajo nekaj dobrih prodajaln sladoleda. Če pa gremo po starem delu tega malega, nekoč utrjenega mesta, bomo lahko občudovali tiste detaj-;le na starih stavbah, ki pritegnejo zanimanje tistih, ki so zavzeti za umetniške stvaritve preteklosti. Videli pa bomo tudi, kako so se v Gradišču načrtno lotili obnove starih stavb, tako javnih (občina, knjižnica, sodnija, cerkve) kot zasebnih. Poročali smo že v našem listu, da so v nedeljo odprli prenovljeno 1 dvprano Bergamas v Gra- < djšču oti $QČi, dvorano, ki. sodi v sklop tamkajšnjega Ljudskega doma in' v, kateri, so dolgo ..vrsto let bile manifestacije političnega-, in sindikalnega značaja, odprta Pa je bila vsem kulturnim, prire- • ditvam, še zlasti tistim demokratičnih umetnikov in skupin, ki ni-iso imele v ■ prvih' letih po >drugi 'vojni-na Goriškem na razpolago i drugih dvoran, saj so bila< levičarsko usmerjenim ljudem,■> pao čeprgv so bili to kulturniki, mar- | sikje in prevečkrat zaprta. ■ . • Na nedeljski otvor.itvi .prenov-'-ljene dvorane, ko so odprli tudi razstavo o načrtih za obndvo^ tam-kajšnjega gradu — nekdanje kaznilnice, je župan -ir Gradišču ob • * Soči, Alfredo Trevisan, orisal prisotnim zgodoviho te dvorane, in ddjal tudi, da sodi njena obno-_ ' va v široko zasnovani ' načrt 'ob- -nove vsega starega središča'tega malega mesta, ki je nekako ; v- zemljepisnem središču naše de-’ žele. Dvorana v ljudskem domu 'je ' tesno povezana ž 'zgodovino ljudi v Gradišču v tem stoletju. V prvih letih stoletja so se tudi na furlanskem podeželju pojavili socialistično usmerjeni sindikati, tako v mestih kot na podeželju. Na furlanskem podeželju v takratni goriško-gradiščanski grofiji so sicer imeli občutno premoč Faidut-tijevi katoličani, ki so v svojo politično stranko vpletli celo vrsto socialnih in gospodarskih organizacij od konsumhih društev do posojilnic, od zvez kolonov do društev za zavarovanje goveje 'živine. Ta stranka je dosegla spremembo takratnih kolonskih prdvil kmetom v korist in je zato imela med njimi močilo zaslombo. Industrije na Goriškem je bilo malo, največ v socialistične sindikate organiziranih delavcev so takrat i-mel: roed zidarji, železničarji, prvimi industrijskimi delavci. Gradišče je bilo takrat prava trdnjava faiduttijevcev, saj so ti v ta kraj preselili iz Gorice italijansko učiteljišče, tu so dali zgraditi sirotišnico. Italijanskim liberalcem', ki so bili iredentisti, so katoličani takrat iztrgali vse občinske uprave. Ker je bilo na vidiku, da bo kmalii prišlo v Gorici do slovenske večine — rezultati ljudskega štetja iz leta 1911 so bili zelo zgovorni — so fur-; lanškrkdmičafd^čeli misliti na •xsvojo» prestolnico dežele in začeli misliti na selitev nekaterih 'ustanov iž Gorlde hzGndišče.'Zaradi tega so bili deležni tudi precej ostrih nacionalističnih kritik liberalcev, ki so 'jih dolžili izdajstva. V tem katoliškem okolju pa so se pričeli združevati socialistično misleči delavci in intelektualci. Leta 1912 so v Gradišču ustanovili konzorcij za gradnjo Ljudskega donid. Ni jim uspelo zgraditi doma pred začetkom vojne. Gradišče je bilo med vojno porušeno, člani konzorcija so takoj po vojni odkupili zemljišče in nekaj ruševin ter v začetku dvajsetih let zgradili ponosni Liudski dom, veliko stavbo, ki je še danes v okras temu mestu. V njem so bili sedež socialistične stranke, sindikalne organizacije in kulturnega krožka «Karl LiebknechU. Fašisti so kmalu vse delo teh delavskih organizacij zatrli, prizadevali so si članom konzorcija iztrgati tudi lastnino doma. Tako so delali tudi v drugih krajih države, enako so napravili tudi v Gorici, kjer so nam na zvijačen način iztr-\ggli lastnino Trgovskega doma. 1 20. marca 1927 je tržaško fašistično glasilo <11 Popolo di Trie-ste» pisalo, < svoje mesto 'demokratične. jstrahlče in organizacije. Komuni-' stična in sočibljstična stranka; i mladinska, ..žtenskdj rej le nekaj mesecev pred svobodo, šleviina slovenska dekleta in žene. Mlada obetajoča življenja so ugasnila, še predno so se razžarela, živ.jenj-ske niti so bile pretrgane na pragu svobode, za katero so se borile v narodnoosvobodilni borbi kot aktivne partizanske borke, ali kot dragocene aktivistke Osvobodilne fronte. Na pragu svobode jih je v Bergen-Belsnu čaka'a smrt! V čem je bila razlika med Bergen Bels-nom in ostalimi taborišči? Kako so se mogla le po nekaj mesecih taborišča mlada, zdrava kmečka dekleta zgruditi na trda taboriščna tla in nikoli več vstati; zavezniška pomoč po osvoboditvi Bergen-Belsna 15. aprila 1945 je bila za večino prepozna. Taborišče Bergen-Beisen je nastalo leia 1943 v severni Nemčiji, ob cesti med Hannovrom in Hamburgom. Vanj so v začetku pošiljali tako imenovane privilegirane Žide —Austauschjuden— ki so imeli državljanstvo zahodnih dežel. Nacisti so z njimi nameravali sklepati kupčije. Skupno jih je bilo 15.000 in med njimi tudi mlada deklica Ana Frank iz Amsterdama, ki svobode ni ugledala. Po njej je Bergen-Beisen v svetu najbolj znan. Toda leta 1944 je postal Bergen-Beisen središče za zbiranje bolnih, onemoglih in z vzhoda evakuiranih internirancev. Taborišče se je hitro širilo, število jetnikov pa naraslo kar na 50.000. Zato so se tudi življenjske razmere poslabšale in postale neznosne. Komandant taborišča je postal Josef Kramar. Prišel je iz Auschwitza, kjer si je za reševanje taboriščnih problemov pridobil veliko izkušenj. V sedmih mesecih njegove strahovlade je umrlo kar 35.000 ljudi. Ko so 15. aprila taborišče osvobodile čete ameriške vojske je bilo v njem še 39.500 internirancev, med njimi tudi Jugoslovani. Zavezniki so našli nad 10.000 nepokopanih trupel, še najmani toliko pa ..iih je umrlo naslednji mesec za posledicami taboriščnega življenja, epidemijami tifusa in pegavice. V tej tovarni smrti ni nihče hodil delat, tu ni bilo delovnih komand, bile so le komande smrti. Koliko ljudi so tu pokončali prav zaprav nihče ne ve Marča 1945 jih ie dnevno umiralo po 500 Ljudmila Markič iz Deskel. ki je še pred prihodom v Bergen - Beisen poizkusila Auschvvitz in Ravensbriick. je v svojih spominih povedala; «V Bergen - Belsnu ie grozno razsajal tifus Dobro je bilo za nas, da smo v to taborišče smrti prišle tik pred osvoboditvijo, kjer tega, kar je bilo v tem taborišču, ne bi nihče prenesel dali časa * V knjigi «Po sledovih Ane Frank* je zapisano med drugim: ('Menite, da je v Belsnu še kdo vprašal: kdo si? Tam ni bilo nobene identitete več. Ostalo je samo gorje in beda in že to. da je človek žival, je pomenilo nečlo-veški napor . . . Auschwitz je bil fantastično organiziran pekel, kjer si imel le vidne sovražnike: plinske celice, esesovce in brutalnost in si lahko živel, vsaj do kler te niso usmrtili V Belsnu pa še (ako dolgo ne . . . Tu si imel le svoje govnato telo. pa žejo in lakoto ter mrliče, mrliče, ki so nam pričali, kako ničevo je življenje . Maja 1945 so barake še ostale in množični grobovi so bili še odprti. Še vedno je po-miralo na stotine ljudi za ■ pravico, tifusom in izčrpanostjo. Nekateri so pomrli kratko malo zato. ker niso mogli doumeti, da so osvobojeni ...» Med doslej evidentiranimi preživelimi Slovenkami, ki so okusile Bergen-Beisen, dve tret jini predstavljajo Primorke; • pa še zdaleč nišo popisane vse Tržačan ke ln lsiraftkfc. "Zato je današnje srečanje na predlog preživelih m-ternirank tega taborišča smrti tudi v Novi Gorici, cb mestu, iz katerega je v zimi 1945 odšlo na daljni nemški sever kar troje transportov deklet in žena, ki so bile krive le tega. da sb zavedne Slovenke in antifašistke. junaške pripadnice Osvobodilne fronte, žene. sestre, matere m hčere partizanskih borcev Na o-snovi podatkov, s katerimi razpolaga ena izmed organizatork da našnjega srečanja. Cvetka Mrak iz Nove Gorice, ki ie tudi sama preživela strahote Bergen-Belsna, podatkov, ki pa seveda še niso popolni, nai bi prva večja skupina Slovenk prispela v Bergen-Beisen iz Auschwitza po dolgem in nečloveškem potovanju dne 18. januarja 1945. Drugi transport ie prišel iz Ravensbriicka v februarju 1945 in v niem so bile verjetno pretežno Primorke, ki so prispeto iz Gorice v Ravensbriick 14. januarja. V njem so bile tudi tri pokojne sestre Komel iz Ajševice; n'ihova mati Da ie za vedno ostato v Ravensbrticku. Njim se bomo poklonile danes na Ajševici. Pred rojstno hišo treh čudovitih zavednih deklet in niih matere se bomo spomnile vseh. ki so za vedno ostale tam zgoraj. daleč na hladnem severu za taboriščnimi žičnimi ogratomi. Tretji transport-, ki je prišel iz Gorice in Trsta 13. marca 1945, je bil sestavljen iz samih Primork. Cvetka Mrakova pravi, da jih je bilo 109-150 Tončka Furjan iz Lozic ima v spominu številko 160. od teh nai bi se jih po osvoboditvi vrnilo le polovica. Veliko jih je v teh 36 letih pomrlo doma, toda evidentiranje preživelih se nadaljuje. Nekdanje in-terniranke v Bergen-Belsnu so se na lanskoletnem srečanju v Me-dulinu dogovorile, da morajo prešteti vse tovarišice, ki so prestopile prag taborišča smrti. In če se jih je do srečanja v Medulinu prijavilo 60, je ta številka do današnjega srečanja narasla na 120. Bergen-Beisen ne sme biti pozabljen, tako pišejo v svojih sporočilih in prijavnicah, Srečne so. da bodo spet skupaj; nekatere se bodo srečale prvič po 36. letih. Prvič od takrat, ko so se odprla vrata taborišča in so po daljši ali krajši poti, pač odvisno od telesnih moči, ki so jih mogle ob svobodi še zbrati, prišle spet do- mov. Mnogih ne bo, ker so ostarele, preveč slabotne in ne morejo na dolgo pot. Toda kaj je lepšega, kakor srečanje trpink, ki so ušle peklu, spomin pa še tako boleč ne bo nikoli zamrl. «Pre-senečena sem, da še danes vodite evidenco o trpinkah iz Bergen-Belsna*, piše bivša interni-ranka iz Pivke, ki najavlja svoj prihod. .«Kako strašno si želim, pa ne morem priti*, piše druga iz Beograda. Bolezen jo je priklenila na posteljo. «še nikoli me nobeden ni nikamor povabil* u-gctavlja primorska žena, ki noče zamuditi današnjega srečanja. Ko so odhajale v neznano, takrat pred 36-37 in več leti. so bile mlada, zdrava dekleta iz vseh strani Slovenije; danes so to zrele žene, babice, pa vendar bo njihova pesem, tako kot ie lani v Medulinu, tudi danes prelepo zadonela. Tudi takrat, ko jim je bila najzvestejša sopotnica smrt, se pesmi, naši lepi slovenski: na rodni in partizanski pesmi, niso odrekle. In tudi danes se ji ne bodo. Prisluhnili jim bomo s spoštovanjem in ganjenostjo. Prišle bodo v našo sončno goriško deželo, odeto s pomladnim cvetjem, kot- dekle, kakršna je bila takrat pred mnogimi leti vsaka izmed njih, naših današnjih dragih go-stinj. Dobrodošle! DORICA MAKUC .......................»h....milili..................um............ ŠE PREJ JE NEKAJ ČASA BILA NA VOGRSKEM IN V ROŽNI DOLINI V jeseni leta 1942 je na Petrinišču pri Ajševici v hiši Velikonjevih, delovala partizanska tehnika To je bila ena prvih slovenskih partizanskih tehnik na Primorskem - V njej so tiskali letake, brošure in edino številko glasila OF na Primorskem, «Naprej zastava Slave» Po pokrajinskem partijskem posvetovanju KPS za Slovensko Primorje na Skalnici in po formiranju novega pokrajinskega komiteja KPS za Slovensko Primorje a-prila 1942 (sekretar je oostai Torno Brejc - Pavle) ter po vojaški pomoči narodnoosvobodilnega gibanja iz osrednje Slovenije spo-m adi in po’eti 1942, se je narodnoosvobodilni boj na Primorskem hitreie in uspešnejše razvijal V NOV so se vključevato trdi večje skupine primorskih ljudi. Sredi poletja 1942 se ie ustanovil tudi prvi primorski narti zanski bataljon, ki so ga na predlog pokra'inskega komite ja KPS poimenovali po pesniku Simonu Gregorčiču, ki .ie bil globoko zapisan v srcu vsakega rodoUubne-ga primorskega Slovenca. Razvijale so se tudi druge oblike dejavnosti narodnoosvobodilnega giba n'a. Anton Velušček - Matevž je Dri novem pokrajinskem komiteju K PS odgovarjal za propagando in tisk, za organizatorja ciklostiinih 1 tehnik pa so na posvetovanju na Skalnici določili Andreja Kumarja - Strica Marka, ki si je izkušnje za ilegalno delo v tehniki pridobil že v predvojni Jugoslaviji. Na Veluščkovo pobudo so večjo tehniko organizirali na Vogrskem maja 1942. Brata Cvetko Žižmond - Boris in Venceslav Žižmond - Dušan sta poiskala primeren prostor in ga tehnično uredila. V tehniko, ki je imela svoj sedež v hiši Jožefa Žižmonda (pri Lorkovih). je prišel tudi Andrej Kumar. Septembra 1912 so si tehniki uredili nov prostor na domu bratov Žižmond, toda L oktobra. ko bi tehnika morala pričeti z delom, so žižmondove presenetili italijanski karabinjerji. V spopadu so se tehniki rešili, aretirali pa so žižmondove starše, hišo zažgah, za obema bratoma pa razpisali tiralico. Podzemnega bunkerja, kjer so organizirali tehniko. niso našli, nepoškodovan ie ostal tudi ves tehnični material. Od tu se je tehnika preselila v Rožno dolino k družini Jožefa I-pavca. kjer se je zadržala le dober teden. Med tem časom je zidar Leopold Francetič iz Vogrskega pri Ipavčevih zgradil nov bunker, vanj pa se je vselil Ivan Bratko, ki je po begu iz Gonarsa avgusta 1942 mimo Brd prišel na Vogrsko in od tam v Rožno dolino. Tehnika se je že v prvi polovici oktobra preselila v hišo Jožefe Velikonja na Petrinišče na Ajševico. Poleg bratov Žižmond in Kumarja je v tehniki tedaj delala tudi Nada Samsa. Decembra 1942 pa je tehniko zapustil Cveto Žižmond, marca pa so vanjo vključili Jožefa Zavadlava -Srečka. Na tem mestu je tehnika delala do aprila 1943, ko so jo po valu aretacij zaradi izdaj I-vana Kerševana - Črnega Martina po Vipavski dolini, zaradi varnosti preselili na Tolminsko. Dejavnost tehnike je bila v začetku skromna. Gradivo za razmnoževanje sta prinašala po večini Velušček in Brejc. To so bile že pripravljene matrice, ki jih je tipkala tudi Vandelina Colja, tehnični material so nabavljali vogrski aktivisti v Gorici, navodila za delo pa je dajal Kumar. V tehniki so razmnoževali predvsem različne letake in tudi številne pozivnice za NOV. Izdelali so tudi nekaj obsežnejših publikacij — nekaj številk Slovenskega poročevalca, Primorskega poročevalca, brošuro «Zaka.j je propadla Jugoslavija*, italijanski časnik »Unita*. Oktobra 1942, ko je tehnika že delala na Petrinišču pa so izdali tudi prvo in e-dino številko glasila OF slovenskega nareda na Primorskem «Naprej zastava Slave*. Kljub večjim načrtom pa so na predlog centralnega komiteja KPS z izdajanjem «Napre;ia» prenehali. Centralni komite KPS je v pismu PK KPS za Primorsko 16. nov. 1942 predlagal, naj kot glasilo pokrajinskega odbora OF za Primorsko izdajajo skupni slovenski list «S!ovenski poročevalec*, s katerim bodo pobijali lokal patriotizem in manifestirali enotnost in priključitev Primorske k združeni Sloveniji. Listu naj dodajo poročila in članke, ki so važni za Primorsko. Centralni komite je tudi poudaril, naj glasilo izdajajo sami, č« ne dobijo pravočasno osrednje glasilo. Listu pa naj dajo podnaslov.,«Rrimors!'a izdala*. Pokrajinski komite KPS za Slovensko Primorje je potem izdal še tri posebne izdaje «51ovenske-ga poročevalca*. 1. januarja 1943 pa so pričeli izdajati «Primorski poročevalec* kot osrednje glasilo pokrajinskega odbora OF za Primorsko. Kakor navajata uvodnik glasila in bivši tennik Venceslav Žižmond so se na izdajo časnika «;\aprej zastava Slave* popravljali več časa. List je uredil Toma Brejc, izšel pa je najbrž sredi oktobra 1942. Izvod ni datiran, članek o akcijah čet Soškega o-dreda na Primorskem, ki dobesedno povzema poročilo štaba o-dreda z dne 8. oktobra 1942, ki je bilo poslano Glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih čet kaže, da je list nastal po tem datumu. Naslednje poročilo štaba odreda, ki je označeno s številko 2, je štab sestavil 28. oktobra 1942 in označuje aktivnost čet oktobra tega leta, članek Da ga ne vključuje. Dne 16. novembra ra je centralni komite KPS tudi že predlagal, naj prenehajo z njegovim izdajanjem. List je imel devet strani in je objavil deset prispevkov, od katerih je bila tudi ena pesem in dve osmrtnici. Vsebina prispevkov je zanimiva, njen namen je bil krepitev narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem in utrditev organizacije OF. Glasilo «Naprej zastava Slave* pa je z iziemo nekaterih letakov in ponatisov osrednjih slovenskih glasil že iz leta 1941 eno najzgodnejših primerkov primorskega narodnoosvobodilnega tiska. Naslov je bogato ilustriran, na tretji strani .je predstavljal žareče sonce nad Triglavom - simbol OF na sredini, na ievi strani stojita dva partizana s slovensko trobojnico in zvezdo na belem polju, na desni strani pa je napisan verz iz Gregorčičeve «Haj-dukove oporoke*. Moj dom je lep. moj rod krepak za robstvo rojen ni junaki* V sredini stoji še naslov publikacije ter podnasolv »Organ Osvobodilne fronte slovenskega naroda na Primorskem*. Uvodnik glasila je naslovljen na aktiviste, člane in somišljenike OF na Primorskem. Podpisal ga je izvršni odbor OF slovenskega naroda na Primorskem (= pokrajinski odbor OF), ki u-gotavlja, da se .je končno izpolnila želja, da je izšel resničen narodnoosvobodilni list na Primorskem, ki bo zastopal zahteve in težnje slovenskega primorskega ljudstva, da se osvobodi in združi z vsemi Slovenci ter za njegovo pravično socialno ureditev. Načrtovali so. da bo novo glasilo pomemben vir informacij in važno idejno in organizacijsko sredstvo v vseslovenskem osvobodilnem gibanju. Bralce so povabili, nai organizirajo dopisniško mrežo. Te napovedi pa je uresničevala le ta številka Vsi prispevki so bili po svojem značaju akcijski. že prvi z naslovom »Slovenci. Slovenke!* poziva Primorce, naj se izognejo italijanski mobilizaciji in naj se vključijo v partizansko vojsko na Primorskem. Tistim, ki iz zdravstvenih razlogov ne morejo v partizane, svetuje, naj delujejo doma -in jih gmotno podpirajo, -članek' ’ opozar-' ja, da sta geslo in zapoved časa: «V partizane* in «Vse za (tolčenje fašizma in osvoboditev naroda*. Poziv v članku je odgovor na ital Lansko rekrutaci jo v posebne bataljone letnik 5922, ki so ga označevali «classe delTacciaio* -(jekleni letnik). Članku sledi pesem «Požigalčeva suknja* pesnika Mateja Bora, ki napoveduje maščevanje okupatorja za storjeno gorje. Matej Bor je bil poleg Gregorčiča, Prešerna in Kosovela najbolj priljubljen pesnik na Primorskem. Pesmi sledita dve o-smrtnici. Prva je namenjena pionirju slovenskih partizanov na Primorskem - soustanovitelju bataljona Simona Gregorčiča in njegovemu prvemu komandantu ter namestniku politkomisarja Soškega odreda Jožetu Lemutu - Saši. Lemut, ki .je bil najpomembnejši organizator narodnoosvobodilnega gibanja v zgornji Vipavski dohni, je bil tudi član ookra.iin-skega komiteja KPS za Slovensko primorje. Druga osmrtnica pa je posvečena Albertu Boletu - Milošu politdelegatu prve Tolminske čete Gregorčičevega bataljona. Osrednji prispevek glasila je članek «Vsem aktivistom in aktivisti-njam OF na Primorskem*. V njem je pokrajinski odbor OF analiziral razmere, ki so vladale v organizaciji OF na Primorskem in dal pomembna navodila za nadaljnje delo. Pokrajinski odbor ugotavlja, da je OF med ljudstvom na Primorskem našla popolno razumevanje. Zmagovito si utira pot v najbolj oddaljene kraje, širi se število aktivistov OF in rastejo novi terenski odbori. Mnogi so dobro organizirani. Zajeli so vse zavedne in poštene sile. Članek pa opozarja na nekatere težave, ki so bile zlasti idejnega značaja, primanjkovalo je tudi smisla za organizacijo in načrtno delo. Ponekod so bile problematične tudi disciplina, konspiracija, pretirana ozkost kadrov, nerodnost in pomanjkanje iniciative. Pokrajinski odbor OF poudarja, da je te težave potrebno odpraviti, porok za nadaljevanje uspešne borbe za osvoboditev in združitev Slovencev pa sta trdna organizacija in idejna usposobljenost. Pokrajinsko vodstvo OF opozarja tudi na nevarnost bele garde in drugih nasprotnikov osvobodilnega gibanja, ki jih je potrebno opazovati in javiti varnostni službi OF. Nadalje članek opozarja na napake, ki so jih zagrešili nekateri odbori OF, ki niso dovolj agilno organizirali mladino v mladinsko OF, popolnoma pa so zanemarili organizacijo žena in deklet. Poleg mladinske OF bi morali organizirati tudi ženske odbore OF. Odbori OF morajo skrbeti za vzdrževanje stalnih zvez z višjimi organi narodnoosvobodilnega gibanja. Veliko kritiko je doživela ozkost nekaterih odborov OF in njihovega vodstva, l.i so ljubosumno zapirali dejavnost fronte na ozek krog ljudi Pokrajinski odbor OF poudarja, da v perspektivi dobiti tudi na Primorskem množični značaj, vanjo naj se vključijo vsi tisti, ki se v dobi fašistične vladavine niso obremenili z zločini ali izdajstvi. Članek se aključi s poudarkom, da so odbori OF predstavniki dejanske ljudske oblasti in da je o-blast delovnega ljudstva jamstvo, da se bodo po osvoboditvi odpravile socialne krivice. Primorsko pokrajinsko vpdstvo je že pred izidem časnika opozarjalo osrednje vodstvo gibanja v Sloveniji na težave*' ni1 'PMnftrskSii." (npr. Brejčevo poročilo z dne 22. avgusta 1942, Kraigherjevo poročilo s Primorske z dne 9. oktobra 1944 itd.), toda članek v listu prvič razgrinja primorsko problematiko širšemu krogu aktivistov in jim daje navodila za izboljšanje razmer. Pc-kra:insko .vodstvo se je na svoje aktiviste obrnilo še pred sprejemom ustreznih napotil CK KPS (nos!a'a sta jih Franc Leskošek - Luka in Boris Kraigher sredi novembra 1952 in Edvard Kardelj v drugi pe'ovici novembra lp!2) in pred prihodom dr. Aleša Beblerja na PrimorsKO. Tp problematiko na Primorskem je obravnavala prva pokra Mnska partijska konferenca ra Vrhu pri Braniku v začetku decembra 1942. ko .ie nanto opozorila in pokazala smeri za njeno reševanje. Naslednji prispevek v glasilu je bil namenjen slovenskim duhovnikom na Primorskem. Opozarja, da so se nekateri duhovniki postavili izrazito na stran kontrarevolucije in v narodnoosvobodilnem boju zavzeli protinarodno stališče, obenem pa glasilo pozdravlja vse tiste duhovnike na Primorskem, ki so podprli OF. Poziva jih tudi, naj nadškofu Margottiju odpovedo pravico, da se umešava v slovenske zadeve, upoštevalo pa naj le njegove ukrepe na področju vere in cerkve. Predzadnji članek govori o akcijah slovenskih čet Soškega odreda na Primorskem od maja do oktobra 1942, na koncu pa sledita poročili o razmerah v ostalih delih Slovenije in na svetovnih bojiščih. Glasilo ugotavlja, da se odpor zatiranih narodov proti nemškemu in italijanskemu okupatorju krepi, narašča tudi osvobodilno gibanje pri narodih zahodne Evrope. Obdobje narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem, ki sovpada z delovanjem tehnike v spodnji Vipavski dolini in ki mu tudi prvo glasilo OF na Primorskem posveča svojo vsebino, je bilo zelo pomembno. Z dogodki in ukrepi narodnoosvobodilnega gibanja in njegovih organizacij so bili dani odločilni pogoji za množičen razvoj gibanja, ki je omogočil množično vstajo v jesenskih dneh leta 1943 na Primorskem. SLAVICA PLAHUTA POT TRPLJENJA NAJSTAREJŠE INTERNIRANKE SKOZI PEKEL BERGEN-BELSNA Madžarska okupacija Prekmurja - Odgon v madžarske zapore in nato v Dachau in Bergen-Beisen - Smrt hčerke in moža - Osvoboditev in povratek domov Med najstarejšimi (če ne celo najstarejsa) udeleženkami današnjega srečanja bivšin inlermrank v nacističnem taborišču Bergen -Beisen, bo tudi, če ji bodo leta in zdravje dopuščali, Eivira Gomišček vd. Koren iz Solkana iz znane mizarske družine na nekdanji Sve-togorski cesti, današnji ulici IX. korpusa. Njena pot v to strahotno taborišče je bila svojstvena, morda od vsen danes prisotnih inter-nirank edinstvena. Med prvo svetovno vojno se je številna družina mizarskega podjetnika Štefana Gomišcka podaia v begunstvo na Dolenjsko v Kočevje. Po koncu vojne so se starsi in polovica sinov m hčera vrnili v Solkan, dva sinova in dve hčeri pa so ostali v Jugoslaviji. Hčeri, med njima Elvira, sta se poročili in potem živeli ves čas med obema vojnama v Sloveniji. Njeno zadnje bivališče z možem, sinom in hčerko je bilo v Murski SoDoti, kjer je bil mož sodni uradnik in kjer je družino tudi zajela najprej nemška in nekaj dni nato madžarska okupacija. Moz je kot priseljeni Slovenec iz drugih krajev Slovenije, bil takoj ob službo in praktično brez sredstev za življenje, sin pa se je pred madžarsko aretacijo pravočasno umaknil naprej v Zagreb in potem v Ljub ljano ter dočakal osvoboditev kot partizanski borec. Življenje za Elvirino družino je bilo že takoj v prvih mesecih okupacije zelo težko, postajalo pa je iz leta v leto težje zaradi nasilnosti madžarskih okupatorjev in domačih «madžaronov». Vsa družina je bila pod stalnim žandar-merijskim nadzorstvom in izpostavljena grožnjam domačih madžarskih podrepnikov, med katerimi se je posebno odlikoval bivši sluga na šoboški gimnaziji. Nekega oktobrskega dne 1944, točnega datuma se Elvira ne more več spomniti, so najprej prišli po njenega moža, še istega dne pa se je v stanovanju pri sodnij-skem poslopju pojavil tudi omenjeni bivši šolski sluga s skupino madžarskih in mrdžaronskih a-gentov in osorno ukazal Elviri in hčerki naj se takoj pripravita in odideta z njimi. Elvira je že imela pripravljen kovček z najnujnejšim, saj je po množični aretaciji in .aretacijah drugih zavednih soboških Slovanov,, domačinov in priseljencev, lahko vsak trenutek pričakovala dnikih izvedela za drugo žahafefcSffr se tudi njen mož ni lossenburga. Pričevalci lili, da je umrl zaradi popoirte~rizčrpanosti, morda tudi zaradi tifusa ali kake druge bolezni. Zvedela pa je lahko tudi za vsaj eno. ve sejo novico, da je sto preživel partizanstvo to da vendarle ni ostala prav sama ob koncu te strahotne, pošastne vojne. Misel na domačijo jo je ob prvi priložnosti vodila nazaj v Mursko Soboto. Dobri ljudje, prijatelji, so ji rešili nekaj skromnih predmetov pred roparsko drhaljo. Dobila je novo stanovanje in počasi, počasi se je kljub mori težkih preživelih trenutkov začela tudi njej vračati življenjska volja. Klic rodnega doma in želja po sinovi bližini jo je čez leta privedla' spet v rodni Solkan in v rodni dom. Danes, če ji bodo moči dopuščale in se bo mogla udeležiti srečanja nekdanjih sotrpink iz Bergen - Belsna, bo mogoče srečala tudi katero od svojih znank iz tistega nečloveškega časa. Srečavali se bodo pogledi, stiskale se bodo roke, pa vendar bodo tiho govorili predvsem spomini, četudi je potekalo od takrat že sedemintrideset dolgih let... B. L. HiiiiniintiiimiMiiiiniiiiiiniiiiimiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiitnmiiiiiinmiiiiiiuiiimiiHiMililiiMiHiiiiiiiiiiil« SLOVENSKI LJUDJE V GORIŠKI OBČINI Ajševica, Rožna dolina in Stara gora so bila edina naselja izven mestnega področja, ki so še v časih avstrijske vladavine sodila v sklop goriške občine. Vsa druga področja okrog mesta, ki so bila priključena v letu 1927 občini Gorica, so bila do takrat samostojne občine. Tako občina Solkan, ki je segala do Kromberka in Lok, tako občina Pod-gora, ki je zavzemala tudi področja Štmavra, Podsabotina. 0-slavja in Pevme. Tako občina Ločnik, kjer je bilo prebivalstvo pretežno furlansko, čeprav je takrat bila v tem kraju tudi slovenska osnovna šola. Tako občina štandrež, ki je bila precej bogata. Tako občina Vrtojba in k tej je treba dodati še občino Šempeter. Ker je v Rožni dolini, v Stari gori in na Ajševici bilo prebivalstvo skoro v celoti slovensko (na kmečka posestva, ki so bila last goriških gospodov, so se priselile nekatere furlanske kmečke družine, ki pa so se kmalu vživele v slovensko okolje), je goriška občina poskrbela, da ie. bila na Ajševici slovenska osnovna šota,-Leta 1911 je v njej učil slovenski učitelj Josip Vittori. Poleg, te slovenske ljudske šole je goriška občina vzdrževala le še eno slovensko ljudstvo šolo in sicer- v Podturnu, v Ulici kmetijske šole štev. 1. Vse druge slovenske ljudske šole v mestu Gorici so bile takrat zasebne, v režiji društva »Šolski dom* in od leta 1911 tudi Ciril-Metodovega društva. To ker ni hotela goriška občinska uprava dati Slovencem v mestu šol s slovenskim jezikom. V slovenske občinske šole so lahko hodili le otroci slovenskih družin v Podturnu in na Ajševici. Stari gori in Rožni dolini. /O ljubljanska banka Temeljna banka Nova Gorica hitreje do cilja v 21 enotah po vsej Severni Primorski SLOVENSKE KNJIŽNE ZALOŽBE V LETU 1981 (22) Slovenske knjige iz Trsta Kljub neugodnemu finančnemu trenutku, bogat program Založništva tržaškega tiska Za konec naše serije o novostih slovenskega knjižnega trga v letošnjem letu smo naprosili urednika Založništva tržaškega tiska Kvarka Kravosa, da bi nam podrobneje spregovoril tudi o slovenski založniški dejavnosti v Tr-s-u, ki postaja iz leta v leto pomembnejši čihitelj v slovenskem založništvu sploh. «Med izvirnim leposlovjem, ki ga nameravamo letos izdati,» je začel naš pogovor Marko Kravos, »naj na prvem mestu omenim pes-n sko zbirko Janka Samca «Sen morja*, ki smo jo že izdali skupaj s Cankarjevo založbo v Ljubljani. Sicer je zbirka že izšla, vendar moram poudariti, da gre za delo Janka Samca, ki je deloval in živel štirideset let v Trstu in se v času fašizma izselil od tod. Reči moram, da gre v tem primeru za dobro poezijo, napisano v glavnem v sonetni obliki. Iz te poezije diha Trst, mesto, in to zelo konkretno (Trg Unita). Vsekakor je knjiga pomemben pesniški dogodek, zlasti pa še po svoji tematiki: Trst in mor je.» V nadaljevanju razgovora nam je Marko Kravos povedal, da bo do poletja izšel v italijanš^ n Kosmačev »Tantadruj*. Izdo„a bo dvojezična in tako ne bo nudila samo možnosti primerjave med izvirnikom in prevodom, temveč tudi možnost preverjanja besedila. Kosmačevo delo je prevedla v italijanščino Patrizia Raveggi, doma iz Toscane, kar tudi po svoje pr ča o kvaliteti italijanskega prevoda. V tiskarni pa je tudi že prevod knjige Jožka Ošnjaka »Pod Matajurjem*. V obdobje, ki ga Ošnjak p .p suje v svoji spominski knjigi, zlasti obdobje narodnoosvobodilnega boja v Benečiji, se doslej še ni nihče tako globoko poglobil in avtor je nekatera poglavja za to izdajo še razširil in poglobil, zlasti o beneški partizanski četi. Tako bo prevod te knjige tako Italijanom kot beneškim Slovencem samim omogočil zvedeti veliko o tem. kako so si med vojno tudi s"mi kovali svojo usodo. V začetku junija pa bedo izšli Vidmarjevi «Eseji o lepoti*. Pri naštevanju leposlovja naj ob koncu omenimo še Izbrane pesmi An-dreia Budala, ki naj bi izšle v doglednem času. Gre za avtorja, ki ie petdeset let pisal pesmi, nikoli pa ni doživel, da bi izšle v knjižni obliki. Pesmi je izbrala in uredila Milena Savinšek-Lapajne. Pomemben del letošnjega knjižnega programa Založništva tržaškega tiska tvorijo zborniki, monografije in albumi. Marko Kravos je ob tem delu programa poudaril, da se tudi ZTT ni moglo jzpeniti težavnim gospodarskim razmeram, ki prizadevajo zlasti tovrsten knjižni program. Vendar pa ie pri tem poudaril, da bodo skušali storiti vse, da bodo tovrstne izdaje čim smotrneje urejene. Tako bodo morali nekatere izmed teh izdaj časovno sicer preložiti, ker se pač nikakor ne mislijo odpovedati finančno zahtevnejšim izdajam, kljub trenutnim restrikcijam in drugim težavam. Kajti dejstvo je, da v nobenem primeru ni moč zadržati razvoja in potrebo no domači kniigi, zlasti po ti-s*i knjigi, ki izhaja iz tega pro-s*ora in je temu prostoru tudi namenjena. Med takšna dela, ki vsekakor morajo iziti, sodi »Monografija o zahodni slovenski vertikali* Naceta Šumija, dalje je v tisku delo Alda Rupla »Šport med Slovenci v Italiji*, ki vsebuje zgodovinski razvoj športa v zamejstvu od začetkov do danes. Še letos bo tudi izšla v tej zbirki knjiga »Znamenja bojev, znamenja žrtev*, ki je v bistvi fotografski album in po-p's spomenikov narodnoosvobodilnega boja na slovenskem ozemlju v Italiji. Tu je potem še monografija «Plesno izročilo in narodne noše med Slovenci v Italiji*, ki je v bistvu etnomuzikološki zbornik več avtorjev. Za to knjigo se je nabralo precej gradiva, marsikaj pa bo treba seveda še dopolniti ter metodološko urediti. Tako to delo že dobiva svoje oblike in potrebno poglobljenost in bo izšlo prihodnje leto. Končno pa sodijo v to zbirko tudi «Zakoni nasilja* izpod peresa Stanislava Renka. Gre za delo o procesih proti Slovencem pred posebnimi italijanskimi sodišči. To je pričevanje o antifašističnem odporu Slovencev še pred ustanovitvijo OF. V bistvu gre za razširjeno in dopolnjeno knjigo Stanislava Renka »Aula IV* in delo sodi vsekakor med pomembne izdaje Založništva tržaškega tiska. Obsežno in zanimivo področje tržaške založbe zajemajo tudi priročniki in slovarji. Tu je treba predvsem opozoriti na jezikovni priročnik za učenje slovenščine, namenjem Italijanom «Zakaj ne po slovensko* Jožeta Toporišiča. Delo je dokaj obsežno, saj ima kar 350 strani, v njem pa so slovnica, slovar, vaje ter priloga dveh kaset, kar je vse v skladu z modernimi zahtevami učenja tujih jezikov. Dalje so med priročniki in slovarji tudi dela, ki vzbujajo širše zanimanje celotnega slovenskega knjižnega trga, hkrati pa so tudi finančno uspešnejša. Sem sodijo takšna dela kot «Rak in smrt* Franca Lukiča, »Kontracepcija* dr. Davida Elija, dalje priročnik o relaksaciji in rekreaciji duha in telesa, priročnik in alergiji in podobno. Nič manj pomembno področje izdajanja tržaške založbe niso dela s področja družboslovja in znanosti. V tej zbirki je kar petdeset odstotkov novih del. «Pri tem izhajamo,* je poudaril Marko Kravos, »iz zelo široko zasnovanega programa, od katerega ne nameravamo odstopiti, kljub trenutnim finančnim težavam, čeprav za to področje nismo deležni kakšnih posebnih družbenih podpor in imamo tako na programu še nekatera dela iz prejšnjih letnih programov, nas pri vsem tem vodijo izkušnje in samoosveščajoči čini-telj, da od teh programov ne bomo odstopih. Tako imamo namen izdati delo Renata Quaglia »Rezija* v dvojezični izdaji. To je vsekakor prvo delo, ki so ga Rezijani sami napisali po vojni, v njem pa je jasno podan pogled na sedanjost in prihodnost Rezije. V italijanščini nameravamo dalje izdati delo Ernesta Petriča »Mednarodnopravno varstvo narodnih manjšin*. Z italijanskim' prevodom tega dela namera^atpo razširiti problematiko narodnostnih manjšin širše, saj delo velja za vse narodnostne manjšine po svetu, sicer pa je Petrič zelo priznan mednarodni znanstvenik za to mednarodno področje in vsekakor zasluži, da pride tudi med italijanske bralce.* V pripravi je dalje delo »Psihološki aspekti asimilacije*, ki je v bistvu introspekcija, klinični vpogled v to, kaj vse se dogaja v človeku, ko zaradi družbe zapusti neko skupnost ter priča o tem, kako se vse to dogaja v njegovi psihi. Tehtno je dalje tudi delo znanega ruskega slavista Izmaila Sreznevskega «Beneški Slovenci*. Sto let po izidu tega dela bi založba rada s to izdajo znova predstavila in v dosegljivi obbki tudi beneškim Slovencem samim posredovala vednost o njih samih, saj bedo v knjigi poleg besedila v ruščini, slovenščini in rezijanščini pospremili prevodi v italijanščino. Omeniti je treba še nekaj priložnostnih izdaj Založništva tržaškega tiska, ki so povezane z raznimi datumi in jubileji in tako so prav te dni izdali knjigo o velikem primorskem borcu Antonu Ukmarju v dveh izdajah, slovenski in italijanski in Marko Kravos je še posebej poudaril naglico in ažurnost prav pri tej knjigi, za katero so porabili samo 32 dni od izročitve rokopisa v tiskarno do izida ter se je založbi tako posrečilo knjigo izdati o pravem času za odkritje spomenika Ukmarju v Kopru. Ob koncu je Marko Kravos še omenil redno izdajo tradicionalnega Jadranskega koledarja za leto 1982, katerega izdajo redno spremlja tudi knjižna zbirka, ki bo to pot prvič usmerjena izključno k domačim avtorjem. Torej lep, zanimiv, bogat in svojevrsten program slovenskih knjig v Trsta. D. Ž. OB DESETLETNIC! DELOVANJA Dragocena publikacija RD «Kraški dom» - Repentabor Kulturno društvo «Kraški dom» z Repentabra je v teh dneh izdalo precej zajetno in lično urejeno publikacijo s preprostim naslovom «Kulturno društvo Kraški dom -Repentabor, ob desetletnici delovanja 1970-71 — 1980-81», toda njena vsebina je pestra, bogata in zanimiva, saj podaja strnjen prerez skozi zgodovino do današnjih dni in bo zato dragoceno pričevanje tudi za bodoče rodove Izdajatelji publikacije so v u-vodni besedi zapisali med drugim: «Od prvih zametkov — torej od ustanovitve prve krajevne šole — je do današnjih dni preteklo dobro stoletje. Ob takem visokem jubileju je naša skupnost začutila potrebo, da si natančneje o-gleda prehojeno pot. Naj bo ta skromna brošura ogledalo naše preteklosti in obenem, spodbuda mladim rodovom ter začetek bolj organiziranega - dokumentiranega pregleda življenja in dela naše repentabrske skupnosti. Pričujoča knjižica naj bi bila ovrednotenje predvsem kulturnega delovanja naših daljnih in bližnjih prednikov in naj bi tudi z narodnostnega vidika pričala o našem obstoju v teh krajih. Naša želja je, da bi kulturno društvo postalo drugi dom vsakega občana, ki bo s kulturnim delovanjem vsestransko bogatil najprej samega sebe in bo istočasno prispeval dragocen doprinos k razvoju in uveljavljanju naše narodnostne skupnosti.» Sodelavci in urednik publikacije (Milan Pahor) so se pri svojem hvalevrednem delu ravnali po gornjih besedah. Uvodni sestavek se namreč nanaša na najstarejša poznana izročila o naselitvi repentabrskega področja s posebnim poudarkom na nastanku trdnjavskega Tabra in njegove cerkvice. Naslednje poglavje obravnava začetke kulturnega delovanja. ki segajc- po uaotovljenih podatkih v leto 1896, ko je bilo na področju današnje občine ustanovljeno pevsko in bralno društvo »Dom*. Velik del publikacije je nato posvečen nastanku in razvoju šolstva. Začetki neorganiziranega šolstva segajo po ugotovljenih podatkih v leto 1825. prava šola na Repentabru na je bila ustanovljena 1. junija 1873. , Sestavek potem zelo pregledno navaja, kako se je šola razvijala, kdo je na njej poučeval in koliko ur, kako je slovenska šola prenehala z zloglasno Gentilejevo reformo in ponovno oživela šete med NOB., Tej — partizanski — šoli je namenjeno posebno poglavje izredne dokumentarne vrednosti: Partizanska šola na Repentabru je nastala po kapitulaciji Italije v oktobri, 1943 in o-. biskovalo jo je takrat kar 130 i šoloobveznih otrok. Šola je bilo seveda 'izpostavljena vsem nevarnostim vojnega časa, a je delovala s prekinitvami do osvoboditve kljub tveganjem, katerim so bili izpostavljeni tako požrtvovalni partizanski šolniki kot otroci in starši. Tretje poglavje o šolstvu pa se nanaša na povojni čas. na protiljudski odnos zavezniških o-blasti do slovenske šole, pa tudi na odločnost domačinov, ki so hoteli šoto v narodnem duhu. Dragocen je tudi pregled števila tipi- • sanih otrok v vseh povojnih šolskih letih, ki kaze na določeno ustaljenost vpisov v zadnjih petih letih. Naslednje poglavje govori o u-trinkih iz narodnoosvobodilnega boja, o volitvah v krajevni narodnoosvobodilni odbor v letu 1944 na Repnu in Colu z imeni izmoljenih in njihovimi funkcijami, objavljena pa je tudi izpoved Albine Škabar o strahotah, ki fih je doživela v Rižarni, v esesovskem bunkerju na Trgu Oberdan in v Koroneju. Objavljene so tudi fotografije padlih domačinov v NOB v razdobju 1941-1945. Druga polovica publikacije se pričenja s prikazom povojnega kulturnega delovanja in sicer z ustanovitvijo prvega prosvetnega društva «Dom» 22. avg. 1945. z ustanovitvijo domačega orkestra, moškega pevskega zbora «Srečko Kuman leta 1962 ter kulturnega društva «Kraški dom» — Repentabor leta 1970 in poimenovanjem prosvetnega sedeža po «Albinu Bubniču* 1. marca 1980, kateremu je namenjen tudi poseben spis. Seveda je ves ta pregled zelo natančen in obsega vse glavne prireditve, ki so se zvrstili na Repentabru in drugih vaseh občine ter izven nje. Krajši sestavek je namenjen tudi balinarski sekciji. Tretji del publikacije je posvečen občini Repentabor kot taki z opisom njenih zemljepisnih, gospodarskih in drugih značilnosti, pregledom gibanja prebivalstva od leta do leta v tem povojnem času ter z zapisom in razlago domačih slovenskih imen krajev in ledin. Celotna publikacija je bogato i-lustrirana s fotografijami in kulturnega življenja in krajevnimi posebnostmi zgodovinske ali aktualne vrednosti. In če smo že povedali, da je publikacijo uredil Milan Pahor, potem navedimo še imena tistih, ki so pri njej sodelovali: Milko Križman, Dragica Maver, Sonja Lazar, Suzana Škabar, Albjn Bubnič (ponatis), Robert Petaros, s fotografijami Mario Magajna, Egon Piščanc ter fototeka OZE in arhiva KD Kraški dom, pa še odborniki in člani KD Kraški dom. Izdajatelj je KD Kraški dom, tisk pa je oskrbela tiskarna Graphart. (jk) X; v’ I p ! | •M v. I I % I I I (iiiiimiiiiiiiiiititiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiMiiiiiiiiuiummiiiiinmmmmn im im,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiia V POČASTITEV DVEH JUBILEJEV IZ NAŠE PRETEKLOSTI Krajevna zbornica o II. Bistrici in Marezigah Bistriški zapisi. V petek, 22. maja 1981, je izdajatelj (Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica) predstavil prvo številko zbornika »Bistriški zapisi*. 95 strani obsežna izdaja nosi letnico 1980, posvečena je »junakom obeh tržaških procesov* ob petdesetletnici Bazovice. Marljivi bistriški ljubitelji krajevne zgodovine in kulture so knjigo pripravljali nekaj časa z namenom, da prisotnost tega področja slovenske zemlje v slovenski publicistiki ne bi bila več obrobna, občasna in priložnostna in da bi se na straneh izdaje zrcalila specifičnost pokrajine in njene preteklosti. Zato naj bi bil zbornik predvsem zgodovinsko naravnan Poleg uvoda, ki ga je napisala Vida Tomšičeva, je še deset člankov različne vsebine in obsega. Na prvem mestu sta dva spominska zapisa o TIGR Lojzeta Zidarja in Jožeta Vadnjala. Albert Klun je pripravil članek o zadnjih partizanskih bojih pri Ilirski Bi- strici, ko se .je 7. maja 1945 vdal nemški 97. armadni koipus. Sledi kratek zapis o mladosti prem skega rojaka dr. Karla Lavriča. Narodopisni prispevek o Čičih je delo dr. Frana Juriševiča. Daljša je razprava dr. Rajka Pavlovca in dr. Maria Pleničarja o geološki sestavi bistrišega področja. Zgodovino šole v Jelšanah je prikazal Drago Grlj. Članek Maksa Zadnika «Brkini in njegovo središče Tatre* sodi v vrsto posameznih krajepisov, ki jih je isti pisec objavil že na drugih mestih (Kozjane itd.). Vlado Valenčič je svojo razpravo o gospodarski zgodovini Ilirske Bistrice in Trnovega od konca srednjega veka do 19. stoletja gradil tudi na arhivskih virih. Ivan Brozina — Slovan je dal na Koncu zbornika prikaz dogodkov leta 1941 na področju Ilirske Bistrice. S tem je končan bežen pregled vsebine bistriškega zbornika. Za poznavanja in preučevanja krajevne zgodovine in sploh do- niiiiiiiiMiiiiiiniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TRŽAŠKA MLADINSKA ZBORA STA PELA ZA HANDIKAPIRANE Mladinski zbor Glasbene matice in vokalno-inštrumentalna skupina «Cantare» V fletošniem mednarodnem, letu prizadetih-ata se le-teh s svojim prispevkom .spomnila tudi dva tržaška mladinska pevska zbora, ki sta . izkupiček, kot^erta namerila skupnosti :«DryHnu» na Opčinah.'To sta mladinski zbor Glasbene matice' pod vodstvom Stojana Kureta[ ig vokalno instrumentalno skupina "Gantar č» iz Trsta pod vodstvom Luciana De Nardi-ja. V: tržaškem Avditoriju sta pri-redila, skupen koncert. Prhi' je imel na sporedu Par-tilo J. Spetha, Pesem svitanico U. Vrabca, nalnove.šo zborovsko skladbo M. Gabrijelčiča, Kralj M at raž, ki je na tržaškem odru doživela svojo prvo izvedbo, da-l e Sok Herren K. Npstedtc, Tirih eszik a ciganu, Z. Kodalya, Ne proicias me O. di Lassa. H vccchlo leone e la voipe 4. So-rc 'ne. Cul: se ie oženil U. Vrabca. Kl'ub precejšnji nltthošti dvorane. ki ie zboru povzročala zaradi v oriovol ive medseboive slišnosti občasne mimobežne intonančn* šibkosti, je petje bilo zlito in plemenito■ Kuret je vešče ■ pripravil zbor,, ki je pokazal znaten napredek, kar zadeva homogenost posameznih glasovnih skupin in i-zenačengst ter ravnovesje celote. Tehtno izbran spored, ki zajema tako domača kakor dobra• dela iz svetovne literature, je bil .naštudiran 3 vso natančnostjo m une-. den v pristnem muzikalnem zanosu. Nismo se zmotili, ko smo že ob prvih nastopih tega zbora zaslutili jedro, zrno, ki se bo ob dobro zastavljenem prizadevanju in delu muziki predanega', zag miiega mladega pevovodje, razraslo v pomembnejšega dejavnika med mladinskimi pevskimi zbori. Potrjuje to tjo danes dosežena raven glasovne usposobljenosti ki dopušča izbiro in umetniško neoporečno oblikovanje del višjih muzikalnih vrednost, s tem, pa ie. fudi dosežena lepota in' učinkovitost in+eroretiranid. Vokalvo-instnmeninlva skupina tCantari. ima precej številen mladinski zbor, ki je glasovno dokai lobro ubran; pevci pojo disciplinirano, enotno in s sproščeno mladostno zanositostjo Čeprav so bile pesmi preprostejše narave v primerjavi s sporedom [ prejš njega zbora, saj se program opira predvsetn na fblkloro, italijansko in drugih narodov.' in so' jih Uvajali 'oi 'spremljavi popularnih sodobnih instrumentov, niso niti po svojih priredbah niti po svojih bleščečih interpretacijah prekoračile meje pristne učinkovitosti, ki je bila m svojstven način dopadljiva. Tudi ta zbor potrjuje resno prizadevanje in vešče delo dirigenta K uspehu je prispevala tudi odlična pevka in interpretatorka črnskih duhovnih pesmi, Fiurella Aatiatta. Koncert je bil lep vrimer člo-/vekoVubila iit umetniškega sodelovanja dneh tržaških mladinskih zborov, slovenskega in italijanskega. IVAN SILIČ moznanstva v najširšem pomenu so »Bistriški zapisi* potrebna publikacija. Sicer pojav področja v slovenski domoznanski literaturi ni tako skromen, kot bi se morda iz uvodnih besed izdajatelja videlo. Spomnimo na Šinkovčevo knjigo iz leta 1966, ali pa na mnoge publikacije o Brkinih, pomembna je tudi monografija o Snežniku. Toda ob vsem tem — mnoga so področja v Sloveniji, ki so pri domoznanskih preučevanjih in objavah povsem nepokrita — so izdajatelji spoznali potrebo no podrobnejših in še kako drugače usmerjenih raziskavah krajevnega domoznanstva. To dopolnilo, ki naj bi zraslo v periodično soočanje s hvaležnimi bralci, predstavljajo »Bistriški zapisi*. Med slovenske kra.jevne zbornike se torej uvršča novo ime, novo področje pokriva zborniška izdaja. Poleg «Goriškega letnika*, koprskega »Slovensko morje in zaledje*. »Tolminskega zbornika*, »Idrijskih razgledov*, dobivamo na Primorskem peti zbornik s periodičnim in ne občasnim načinom izhajanja. Bistričani so začeli skromno in prav ta skromnost je gotovo jamstvo, da bodo z delom nadaljevali in da bo njih zbornik pognal zlasti v kraju samem globoke korenine, ki premagujejo pri težkem izdajateljskem delu še tako visoke ovire. ♦ * * Marezige 1921 - 1981. Krajevni zbornik »Marezige. Simbol upora. 1921-198)* je izšel ob 60-letnici marežganskega upora in ob 40-letnici vsta.je slovenskega naroda,/ izdali sta ga Založba «Lipa» in Pokrajinski muzej Jz Kopra. Knjiga (preko 180 strani) jma svoja predhodnika v prav tako krajevnih zbornikih o' Gabrovici ter o Dekanih. Tudi: to knjigo sp. izdajatelji javno predstavili (11. maja 1931). ,Uvodu Branka Babiča sledi deset člankov, ki so tematsko in kronološko razvrščeni. Raul šiškovič je podal zemljepisni pregled območja Marezig. . Salvator Žitko podaja zgodovinsKi pregled vasi vse do prve svetovne-vojne. Janez Kramar zelo podrobno opisu,je čas znanih marežgan-skih dogodkov (volitve v rimski parlament leta 1921). Fran Juri-ševič je pisal o zadružnem gibanju v Marezigah, Zvona Ciglič pa o ljudskem izročilu prav tam. Dva prispevka prinašata širšo istrsko problematiko, Vid Vremec piše o delavskem gibanju v Slovenski Istri med obema vojnama, o narodnoosvobodilnem boju prav tam pa Milan Guček. K Marezigam se nato znova vrača Tone Mesec v članku o živl.jenju vasi po osvoboditvi. Mirko Miklavčič piše o povojnem gospodarskem in družbenem razvoju Koprščine, Vlasta Beltram pa je zbrala podatke o padlih borcih in aktivistih ter žrtvah nasilja na področju Marezig in širše okolice, pridružila je še seznama preživelih borcev in aktivistov. Hvalevredna se zdi pobuda izdajateljev, da ob nekaterih pomembnih zgodovinskih dogodkih, ki so vezani za določeni kraj, pripravijo krajevne monografije. Trem takim izdajam (Dekani, Ga-brovica, Marezige) bodo verjetno sledile druge in dobili bomo tako serijo krajevnih zborniških kronik, ki so koristne tedaj, ko želimo sintetizirati spoznanja o nekem večjem zemljepisnem ali pa upravnem področju. Marežganski zbornik je tudi bogato ilustriran in sploh se tudi v opremi kaže skrb izdajatelja za popolnost izdelka. • * * V kratkem času smo dobili na Primorskem dve izdaji, ki bosta gotovo pripomogli k poglabljanju znanja o krajevnih razmerah o-barvanih področij, zlasti pa o preteklosti. Zbornika sta sicer vsak na svo jnačin zasnovana, zato neke popolne primerjave ni mogoče opraviti. Lahko pa zapišemo, da želi biti knjiga o Marezigah dovolj izčrpna, ker verjetno ni pričakovati v krajšem časovnem razdobju drugo krajevno marežgansko publikacijo, ki bi za-početo delo nadaljevala, predvsem pa dopolnjevala. Bistriški zbornik je seveda zasnovan kot periodika, ki bo neobdelana področja iz svo.jega prvega zvezka prepustila v obravnavo svojim naslednjim številkam. Nivo obravnave .je v obeh publikacijah na primerni višini, vendar pa niha kvabteta vsebine med i^samez-nimi prispevki: od znanstvene razprave do poljudnoznanstvenega zapisa ali pa običajnega publicističnega prispevka. Taka nihanja so za krajevne izdaje opravičljiva zaradi njih poljudnejšega značaja in zaradi sodelavcev, ki iih okoli sebe zbira,io. Vrednost krajevnih izdaj je mogoče videti predvsem v tem, da so dostopne tistemu bralstvu, ki običajno ne prebira revialnega tiska ali znanstvenih publikacij; poznavanje krajevnih razmer in zgedevine more zato dobiti na (širše oblike in mora le tako postati učinkovito. B. MARUŠIČ CANKARJEVA ZALOZBA Ljubljana, Kopitarjeva 2 NOVI KNJIGI CANKARJEVE ZALOŽBE ZALOZBA STOLETJE SVETOVNIH VOJN Knjig o vojnah je bilo napisanih že veliko. Tudi pri nas na Slovenskem. Nič čudnega, saj ljudje vedno radi berejo knjige o tem zlu, ki se je še posebej nakopičilo v našem dvajsetem stoletju. O vseh pomembnejših vojnah zadnjih osemdesetih let govori s sliko in besedo knjiga STOLETJE SVETOVNIH VOJN, ki na podlagi zgodovinske dokumentacije, časovnih preglednic in tabel, podaja podrobne opise vojnih dogodkov, ki so obrnili tok zgodovine dežel in ljudstev. 1 2: *: I 1 S 2; 2: 2; •2 | I | 21 % 1 ;X I j | v’. I | | v! !i :2 I I 1 » vi I I: 2: I v. v! X; | vi M :::: | 2: V. 1 I ;X I .v v. S Š: I :+ x: g: 1 % 1 :2 2: :2 % | PODATKI O KNJIGI: format 17x24,5 cm 289 strani 23 barvnih slik 213 črno-beiih slik 26 barvnih zemljevidov Cena 590 din (3 obroki) NAROČILNICA — PD Priimek in ime ..... Naslov Zaposlen(a) Poklic roj Reg. št. os. Izk Izd. od. Nepreklicno naročam kn|ige: - > r , , *• . ; , . • ‘j JJ v '■ -•' ■ . , ;*• > '. (,y V Datum Podpis Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: CANKARJEVA ZALOZBA, 61000 Ljubljana, Kopitarjeva Z 2: V. 1 S 2: g: 2: V.‘ v! 2: 2; | vi 1 2: *: | 2: i PODATKI O KNJIGI: veliki format 21,5x27,5 cm 464 strani 371 črno-belih slik 93 barvnih slik 171 barvnih zemljevidov (toliko zemljevidov ni imela še nobena knjiga te vrste doslej) Cena 1.360 din (7 obrokov) i i * M. Mikeln: PEKEL 1941 Leto 1941 je bilo prelomno in dramatično ne le za Jugoslavi^ tMnveč za ves svet. Kaj se je pravzaprav dogajalo leta 1941? Seje Hitler res skusdT^obptati z Britanci? Zakaj je napadel Sovjetsko zvezo in s tem povzročil za Nemčijo začetek konca? Kako so mogli Američani izgubiti v Pearl Harborju celo brodovje? Odgovor na ta in mnoga druga vprašanja daje knjiga PEKEL 1941, živa in dokumentarna pripoved o času, v katerem je vojna vihra zajela ves svet. Knjiga navaja mnoge dokumente, vendar je napisana od začetka do konca živahno in razburljivo, tako, da je bralec ne odloži, dokler je na dušek ne prebere do konca. 1 Hf~ 2? 2; i' I 4 1 :2 ;2 1 v! I •M i ;2 Knjigi lahko naročite tudi v Tržaški knjigami UltCfl SV. FRANČIŠKA 20 - TRST ali ju naročite v Gorici na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drev. XXIV Maggio 1 1 | I 12 •2 I I Izziv in izpoved mladih tržaških literarnih ustvarjalcev Miran Košuta NOČNA PRA VLJICA Noč je ukradla bisere zakladnici vesolja. Položila jih je na črni žamet in jih ovila v pajčolane nedosegljivosti. Krstila jih je in i-menujejo se zvezde. To je pravljica o njih in o gradu, ki mu pravimo mesto. Kot TRST v burji, šibak in omahujoč, hladen in mlahav, se mi zdi ta grad, ko stopam po njegovih sobanah. Okičen je z zlatom in dragulji stoletij, da je odrvenel pod njihovo težo. Zdaj se izgublja v vetru njegovo obupano ječanje na pomoč. Ta grad je zrasel iz močvirja. Povzpel se je v oblake, pa ni mogel pozabiti svojih korenin. V njem živijo kralji in kraljice. Tam daleč nad močvirjem, proč od zajedljivih strupenih megla, ki se koprenasto vijejo med ločjem in vrbami ždi noč. Ne dotika se jih. Čista je. In mirna. V visoke škrbina-ste pečine pljuska oljnato mor je. Leno trka na vrata obale. To noč so zaprta. Pa tudi ostale noči je bilo tako in niso zalegle razjarjene hrzajoče pene divjih valov, ki so se kot pest velikana zaman zaganjale v sivo obzidje. Noč molči. V plemeniti plašč pozabe je ovila vse kraljestvo. Nič več se ne bodo ubijali, morili, trpinčili, zaganjali, nič več ne bodo tekali, padali, vstajali, prodajali, nič več se ne bodo jezili in pljuvali, nič več varali in teptali. Zdaj spijo. Ali ni mogočna in velika gospa, ki poklanja v dar spanje? Ali ni noč resnica in dobrota? Toda to je pravljica o njenih biserih, o smaragdih, ki se i-menujejo zvezde in o gradu, ki mu pravimo mesto. In v pravljici mora nastopati čarovnik. Da, čarovnik! Za vogalom horizonta preži in čaka, da bo zapel petelin na vasi. Potem se bo prikazal: sprva boječe, tiho bo zarezal v kruh z ostrim nožem iz luči. Potem bo hlastal vse bolj in bolj in grabil in trgal in paral. In končno bo planil na dan v žarečem siju. V desnici bo vihtel meč ke-rubov in kot v strašnih sanjah bo zgrmel na kraljestvo pod seboj, da bi ga ovil s slepljivimi ognjenimi zublji. Tedaj bo pravljice konec: na tržnici in Rusem mostu zakričijo branjevke, iz vasi se usujejo avtobusi in dežela prihaja osvajat urade, tovarne, trgovir ne, na ulici «Carducci» u-tripajo semaforji in seklja- Zdaj je tu noč, ki prisluškuje vetru, noč ki sanja lepe črne sanje, opaja o-zvezdja s harmonijo tišine in barva platno neba z o-čarljivim oljem teme. In ko stopam po ulicah tega tihega kraljestva, ki ga s pogledom božajo lesketajoče oči zvezd, ko se ozrem vanje in razpredem z njimi pogovor srca, se iz daljave, iz somraka zakotne mestne beznice izvije pesem pijanega poeta. Prisluhnem ji natanko, saj poje o kraljestvu in o njegovi čudoviti princesi. Ste kdaj slišali pravljico brez princese? Ne? Jaz tudi, zato je tudi ta taka. V toplo poletno noč zahrepenijo a-kordi kitare. Hripavo zapoje iz beznice: Razpri svoje noge [princesa noči razpri jih in ne govori naj govori iz njih dih Književnost kljub vsemu živi Voltaire je v svojem Kandidu večni optimist, čeprav junaka suvajo sem ter tja nezgode, navidezne smrti, pohabijenja, itd. Prav tako je tudi književnost vedno živa, ustvarjalna, čeprav podvržena kriznim trenutkom. Književnost .je zrcalo v svet, še več, je vizija sveta in družbe, je optimizem, tudi v pesimizmu, je magija; ki nikdar ne more izginiti, se ne more razbliniti in oveneti. Niti v našem prostoru. In vendar: za književnost in umetnost nasploh je pri nas kljub vsemu malo jmsluha, rekel bi, da ji posvečamo premalo pozornosti in prostora. To je najbrž posledica pomanjkanja kritikovega očesa, predvsem pa pomanjkanja ustrezne publikacije, ki bi bila namenjena samo tem vprašanjem. Skratka, primanjkuje stimulacija, ki je prvi Pogoj za nastajanje vrednih del, za rast talentov in konec koncev za splošni književni posluh. Stran, ki jo namenjamo šestim mladim pesnikom in prozaistom, nima ambicije, da bi nadomeščala specifično literarno publikacijo. Je pa priznanje mladim, ki resno stopajo na pot književnosti in ki bi radi videli, da bi bila tudi javnost seznanjena z njihovim prizadevanjem. Takih mladih, ki si želijo prostora pod književnim soncem, pa je nedvomno še več. Nuditi jim bo treba možnosti objavljanja, sicer bo njihov trud jalov. Potencialov, ki jih imamo v naši skupnosti, pa ne smemo razpršiti. Šesterica pesnikov in prozaistov, ki se danes predstavlja na tej strani našega dnevnika potrjuje, da književnost med mladimi živi tudi v našem proštom. To bedo dokazali tudi na jutrišnjem literarnem večeru, ki bo pod okriljem ZSKD ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. Barbara Gruden Turistični prospekti Uresničitev iluzij in sanj. Beg. Zelja po nedoiivetem, po novih krajih, novih osebah, stisku roke, tujem pozdravu. Antično hrepenenje, ki se prenavlja z vsakim poletjem. Mistika gotske cerkve in ekstaza pred srednjeveškimi stavbami in impresionističnimi slikami. Poljub skoraj neznanega fanta v magični poletni noči, ko so kilometri, ki te ločujejo od doma vedno bolj neskončni in irealni. Beg pred tvojimi vprašanji, beg pred tvojimi problemi. In si samo ti s svojo intimnostjo in s svojimi občutki. To je moje poletje. Milan Bufon trudnih slasti. Razpri svoje noge princesa razpri jih in pozabi na čudno magijo mesta, ki te je ujela v svoje dlani. Razpri svoje noge [princesa noči, razpri jih in sprejmi moj skriti obraz tako da počasi pozabim še jaz. Akordi so se utrnili v zadnjem dihu noči. Kmalu bo vstalo jutro odčaranih iluzij. čarovnik bo ugrabil princeso in pravljice bo konec. Odhiteti moram, iz noči v aleje življenja. V a-leje, kjer ni biserov in princes ... Post seriptum: pravljica je otrokom strogo prepovedana. i : skusil. Mislim, da je pri vsej stvari največji problem začetek. Kako bi sploh začel svojo pripoved? • Seveda, v mislih imaš že vse skupaj popolnoma izoblikovano, s podtoni, poskoki .v. intonaciji. Verjetno je to nekoliko težje spraviti iz sebe. Jaz že mislim, da je to tako. Kakor-, če človek piše pismo sorodnikom ali znancem. Kakor da bi moral v šoli pisati prosti spis. i Počasi peketajoč se jč konj spuščal po prazni ulici. Počasi peketajoč po, ab' daje dovolj' jasno ; sliko, je slišati peketanje? Ali pa voda počasi. Še včeraj sem imel ta stavek povsem jasno v glavi. Treba je bilo dati najprej dosti poudarka, pa o za stoječo vodo, i nato na i- za hitre bržice. Na e za večne čase: Na u za psovke. Zgubani i-sor krvavi oboki; neznane so sence na zgr-bančeni steni in dolgi, dolgi so obrazi in suhe, suhe so postave in štrleči, štrleči so nosovi in oči, oči so jame in lasje, lasje so slamnati snopi in brokat, bro-kat je na stenah in svila, svila je na stenah, in mehke, mehke so preproge v baržunastem siju in mrzli, mrzli so kristali na obrazu in tanko, tanko je ogledalo v rokah, prozornih rokah. Oči iščejo na steklu obraz in misli iščejo odgovor in se ne morejo odločiti. In kristali zacvetejo na trepalnicah in žarek se priplazi vanje in igra, igra, dokler roka ne uniči kristala. Ogledalo zdrsne na tla ob odeji. In stopila je prva postava in njena beseda je bila ljubezen in je žarela v travnatih policah oči in v mehkih niansah obrvi. In stopila je druga postava in njen črni plašč ga je ošinil po obrazu in je bil mrzel in je bil vlažen in iz njenih ust se je cedila kri. In stopila je tretja senca, pobrala ogledalo s tal in Jurij Paljk Etuda dvajsetega stoletja «Kje si, moj fant s kitaro? Kje si?» Igralka je tulila poslednje akorde v noč. Psi so lajali za cirkusom. Niso dobili jest. Lumpki! «Važen je cirkus, fantje! in vse okrog, tega se naučite/» Ljudje so šli iz cirkusa vsak dan utrujeni spat. Možje so kazali ženam prazne dlani. Zvonik je molčal. Zvonovi že dolgo ne bijejo več. Za mestom je umrl človek. Pes ni jokal za njim. Mi tudi ne. je bil hoditi tako od vsega začetka. In nekdo je vpil o zločinih, o ropih in vojnah in ugrabitvah. Od kdaj vse to? Do kdaj vse to? In psalmi so se dvigali v nebo in z njimi večna vera ljudi. A v kaj? In mati je kričala na o-troka in sosed je sovražil soseda in dekle je pravilo te ljubim in si mislilo, ka- jo kačo iz pločevine, gospa iz rje s «chiuauo» in krznom iz «astrakana» zanosno zajadra mimo «Ter-gestea« in občinske palače, pijanci se iz smrčečega sna priklatijo na Ulico Gaspa-re Gozzi v pozabljeno sonce, nižje naročajo slovenski •špricarji« kapucin v baru «Stock», delavcem milj-ske ladjedelnice v sprevodu po mestnih ulicah pa pomenijo rdeči transparenti ob ritmu bobnov še zadnje upanje na kruh prav v času, ko v štacunah ob avtobusni postaji podjetni Tržačan z nasmehom slepari Bosanca za dvojno ceno najslabših sicilskih kavbojk. Toda vse to je le privid. (Odlomek) Lidija Rupel OGLEDALO ČASA ;i: t-A sirniš.t*! i- • • j v • "H, “ saj so samo« besede, ki obstajajo samo v nevarnem ravnotežju s svojimi nasprotji. Tako je že od začetka. Zadnjič, ko je hodil po svetu, so mu pravili isto in prejšnjikrat in sto let prej in tisoč let prej in dva tisoč let prej in milijon let prej in vedno je slišal v srebrn papir zavite namene, ki so potem postali smrdljivi mrtvaki. In enolično ponavljanje vsega ga je zopet prevzelo in stisnilo in dušilo in prozoren je bil njegov o-braz in votle so bile njegove oči in brezbarvni njegovi lasje in melodije kristalov ni bilo več. In tako se je na stopnišču pred katedralo ČAS odločil, da se bo ustavil. Vzel je ogledalo in ga ni spravil. Položil ga je na tla in počasi stopil nanj, da je bilo slišati samo, kako se steklo drobi. In sveta je bilo ko- -nec. In ČAS, prozorna senca, je lahko odšel v svojo večnost in se rešil dolgočasne muke sveta. Stran pripravil in uredil: MARIJ ČUK Fotografije prispeval: JANKO FURLAN sko nemoralnostjo. Sentimentalisti, družbeni .angažirane!, komolčarji; radikalci. To je priljubljeno, pri naših vrlih ‘ kulturnikih. Večinoma premajhni, in predebeli. Gdvore o moških vrlinah Kosovela. Sami kot metuljčki sredi ti a v. Mentalno ozki. Z drugimi besedami povedano, kot bi rekli v matici, provincialni. Najbrž je zgodba že prestara in pozabljena. Toda s kakšnimi ljudmi imamo opravka, dandanes? Malomeščanska manjšina je lahko nanje ponosna. Seveda hodijo v gledališče. Nekateri tudi v'opereto. Tudi ta teater, uboga para V resnici dober le za otroške igre. Sami kralji in kraljice. Ali za predstave v fojerju balkona s sodelovanjem celotnega ansambla. Nezmožni notranje avanture, plitvi. z eno samo ambicijo. Morda zaradi plače. Morda zato, da lahko potem njihove žene hodijo o-koli v krznu. Morda zato, da jih vabijo v Koper pred kamere. Morda zato, ker nimajo nič boljšega v glavi. In vendar do centra ne pridejo. Tudi ta na slabem. d£ s*> ft#ka«V-k«ltarocen-skupaj'stiskajo vanjo. Kmečke olrceti~na"TitoVi. Narediš 200 m gor in dol in je že vsega konec. Okoli spalne četrti. Velika kultura malega centra. Večkrat dobra, večkrat preveč zaprta. Seveda, dosti mej naokoli. Morda bi bilo treba iti v Zagreb ali Beograd. Nekateri to že počenjajo. Kdo bo naš Pogorelič? In vendar dober kraj za pomlad, poleti slabši, zatohel v avtobusih. Ljudje čakajo na Finnegans Wake. Medtem okušajo še nekaj zdiavega fiziokratizina. Nekaj krepkega ludizma. Speča umetnost? Kljub vsemu resnična, če le hoče. Vzemite režiserje. Je to urhetnost? Včasih. Vse preveč ljudi okoli, bi rekel. Vse preveč denarja. Tukaj je pa dovolj 'nekaj svinčnikov in kup papirja. Seveda je to smešno plačano. Morda z ugledom, ko greš v gostilno. Med znaner in sorodniki bolj opazen. Ali tudi ne. Predstavljate si pisateljske akademije. Vzemite Severja in nato Hendrixa. Kdo so resnični umetniki naše dobe? Nekateri umirajo zadušeni v lastnem b'juvanju, drugi delajo le denar. Ampak to, moji dragi, je rekla tetka Metka, ni noben hec. Tu se gre zares. Take a walk on the wild side. In tudi iz nje lahko naredimo nekaj izrabljenega. Vzemite Kristusa, Cheja, Matuzalema. Kljub vsemu so le izvajalci. Avtor ostaja, ker je tekmec na dolge; proge, Izvajalec, tudi najboljši. je lahko le sprinter. Koliko bomo pretekli danes? Ali sploh bomo? Zanimiva vprašanja, ki jih lahko prebirate v listih široke potrošnje. Kdo je človek tega leta? Poglejte Times in nato Teleks. Prelistajte sobotne priloge večjih časopisov. Nedeljski dnevnik. Spokojna atmosfera prijateljskih pogovorov v uredništvu. Ne, to je nekaj, kar bi me utegnilo zavesti. V radiu je zapel Joe Cocker. Kot sem rekel, je to le problem svinčnikov in listov. Nato se usedeš za pisalno mizo in stvar vržeš skozi stroj, jaz mislim. To je mentalna driska. Nato vzameš rezultate te driske v roke in nato znova, če jo želiš odkriti na drug način. Toda bojim se, da je stvar malce zapletena. Bojim se, da ni povsem točna, niti. Mislim, da ne. Vraga, vzameš jo v roke, ko se ti zljubi. In potem ostane. Potem je znana in prebrana. Potem je prevedena. Rezijani zagovarjajo esperanto. Bo to rešitev? Pri slikarstvu ne potrebujejo nobenega esperanta in tudi to je nekaj. Nekaj, kar ostane in je dovolj individualno. Film in predstava ne ostaneta in zahtevata preveč denarja. Morda v kroniki. Trenutna umetnost, momentalni izliv ustvarjalnosti ali rutine. Bojim se, da imam v glavi nekaj zmede. Ampak rad bi se nekoč še sam po- m#, ga iztisnila v dlan: pojdi po svetu, glej in odloči. In je vstal in šel In reka je tekla, modra in jasna, in se vijugala in odnašala nabuhla trupla v vrtinčaste spirale. In morje se je igralo s svojo enoličnostjo in kockalo z valovi. In doline in gozdovi in jezera in travniki in gore in griči in živali in oblaki in zvezde in nebo in sonce in ... vedno iste oblike in vedno iste barve in vedno isti svet. In on, prozorna senca, je bil vedno bolj potrt in vedno manj ga je mikalo, da bi iskal odgovor dvomom, ki so ga razjedali in izkopal iz vsega tega smisel, ki bi ubil dolgčas.. Truden ko naj se te z.n,ehu», in nekdo se je vlačil naokoli in zavidal drugemu ' in drugi je zavidal njemu, in skozi okno so se valile tolste in debele besede in ljudje so jih teptali, ko so se boječe plazile ob robu in skušale ubežati usodi neuresničenih namenov. In on, prozorna senca, se je usedel pred katedralo, vzel ogledalo in že je hotel... a se je premislil in ga spravil. In prišel je nekdo in se usedel k njemu, objel kolena z rokami in se zagledal bogvedi ga kam. Ni mu bila prijetna njegova bližina, a tudi neprijetna ne, zato ga je kar pustil, da je obsedel ob njem in gledal bogvedi ga kam. In je začel tveziti neumnosti: o človeku edinem in samem, o napredku in kulturi, o človeku — bistvu sveta, če svet sploh obstaja in ni samo prostorska abstrakcija, da se lahko megleni po-jem-človek ovrednoti. Ko je odmolil vse svoje svetinje, se je on, prozorna senca, obrnil proč in kristali na njegovih laseh so se žalostno povesili in ni mogel reči, kaj bledeš, kaj sanjaš, Literarno popoldne dr. M. je bilo dobro in on je bil precej u-dobno nameščen v divanu. Dr. M. svojega divana ni nikoli imenoval zofa. Njegov radio je igral pesmi, glasno. In dr. M. je imel v rokah knjigo. Bila je zbirka B.C. cartoons. Ob njej je imel še nekaj dobrih knjig. Vse jih je prebiral popoldne, zvečer, v postelji. Zjutraj redko. Dr. M. je prebiral; vselej iste knjige in jih je poznal na pamet. Bil je namreč človek, ki so ga literarno vzgojili določeni ameriški pisatelji. Ti pisatelji so lahko človeku zelo nevarni, če jih odkriješ v ne- pravem Času. Toda on je vedel, da je lahko to danes dovolj dobra literatura. Je bila edina? Tega dr. M. ni vedel. Pred njo je bil pravkar končal Camusovo Kugo in bil je razočaran. Verjetno je od nje pod vplivom svoje mladostne vzgojo pričakoval kaj več. Ko jo je prebiral, je v enem dnevu prebral še- Pomladne tokove, in to je bilo nekaj. Nekaj nenavadno nenavadnega, recimo. Pavza v ustvarjanju, počitek v prebiranju. Rahla - norčija zastran brail-ca. To je bil or;: neposredni po-'-sredovalec. Ijovglj bi bilp iti naprej po tej poti, dobro izhojehi in pohojeni, povsem odprti. In nato naprej naprej, s svojo- užalje-, no radostjo. S svojo pionirsko zrelostjo, intuitivno inteligenco. Kakor Sttoheitn. Dobja literatura? Morda le uhietncst. Ženske v skledi za sfijato) Sosledje dojjriK zamisli in delo je narejeno. In nato znova. Pikolovsko. Zaresno. Lahko malo umazano, malo esha-tološko, £e se ne motim. Iztreb-niško. Kakor ta uboga para. Celine. Swift?. Poglejte koliko dobre literature ’ lahko izvlečemo iz straniščne školjke. J&sno. da v tesnem odnosu z njenim kulturnirii nosilcem, V zavetju ozkih sten in male line si ustvarjaš svojo privatno knjižnico. Ob revijah in knjigah so ti oči uprte v liste, sluh sledi nekajkratnim zaporednim pljuskom, vonj olajšano ovohava ozračje. Kjer bo spisan tvoj epitaf. Okno je odprto? Še dovolj Papirja. In kakšne misli? Jutranje delo in kritika ženskemu aktu. General je rekel, zdaj grem in stegnem vodo. Nato naredim to. To je nekaj čudovitega. To lahko narediš sam ali z drugimi. Z drugimi v Mačkoljah pod drevesom, Praznik češenj. Potem spet to, z njo. To delam sam skoraj vsak dan, reče fant z mozolji. In to tukaj je za njo na sliki. Jutri grem dol k stojnicam in kupim nekaj takega Po tem je lažje. Ko končaš, gre vse v pozabo. Čistejši- Kaj, jaz, da sem mislil na to? Ke. To je pomota. Morda kdo drug. Te čudne animalične misli, ti človeški nagoni. In vendar so mu v sramoto. Malinovvski, Bo-rowszcik in Bukovvski se drže za r°ko in se spuščajo po klancu. Kaj pojejo? Mi smo trije prašički. Papež v teh mirnih trenutkih sestavlja encikliko, šerif božji. Kdo je volk v tej zgodbi? Morda bi lahko tudi iz tega izvlekli kako dobro literaturo. In vendar Je ta posel postal domena potuhnjenih uradnikov. Profesorjev grbine, seveda. Dobri ljudje, ogorčeni nad vsakdanjostjo in ljud- Suzi Pertot Pot navzgor Se pred dnevi sva sedela na Oberdankovem trgu, sredi trave. Pod hlačami sva imela knjige — zaradi vlage in nesnage in . sva v soncu načrtovala nedeljski popoldne na šagri in revolucijo na šoli. Zamišljala sva si zmaje Z velikimi perutmi. Potem sva dobila vsak svoj urad... Se pred dnevi sva sovražila kravate dirdxmn . ovteiBv . on.. “J*”4, in se igrala antikonformtz&m, brv piešajd tiblo na osmici;,‘ j: in valček pred rdečim semaforjem. Potem sva dobila vsak svoj urad ... In je bilo zelo lahko govoriti o očeh in poljubih in biti prost vsak večer: Ves svet, beli zidovi, ulice in pisalni stroji, so poslušali ljubezenske probleme, človeške dvome in nemirne, vesele besede. Potem sva dobila vsak svoj urad.., LITERARNO POPOLDNE DR. M. Tržaški invalidi in bivši aktivisti so obiskali «hišo cvetja» v Beogradu Poklonitev Titu na Dedinju - Obisk nekaterih spomenikov in ogled Beograda Pred letom dni nas je zapustil tovariš Tito. Zaprepadeni, polni tosnobih občutkom smo ga takrat po televiziji spremljali na njegovi zadnji poti od Ljubljane do Beograda. Potrti, a obenem ponosni nanj, svojega nekdanjega vrhovnega komandanta, spričo neizmernega spoštovanja, ki mu ga je ob poslednjem slovesu izkazoval ves svet. Od tistega dne se mimo njegovega zadnjega počivališča nepretrgoma dan za dnem pomikajo vrste ljudi, tisoči in tisoči obiskovalcev, ki mu tako ponovno žele izraziti svojo hvaležnost, zvestobo, potrditi prisego, ki so mu jo za življenja dali, da namreč jugoslovanski narodi, delavski razred in sploh vsi delovni ljudje Jugoslavije nikoli ne bodo stopili s poti, ki jim jo je bil on začrtal. Z enakim namenom, zavestjo in občutki smo se v Beograd na njegov grob podali tudi nekdanji partizanski borci, vojni invalidi in aktivisti iz Trsta. Bili smo med prvimi, če se ne motim, ki smo se lani odločili — menda že takoj po pogrebnih svečanostih — da brž ko bo mogoče obiščemo njegov grob. Iz objektivnih razlogov tega nismo mogli uresničiti takoj. Predvsem potovanja nismo zasnovali v okviru katere od običajnih potovalnih agencij, namreč v lastni j režiji, ker je očitno kazalo, da bo tako za nas ceneje. Seveda je s tem vse breme priprav in organizacije potovanja padlo na ramena njegovih pobudnikov, na Zvezo vojnih invalidov in Združenje aktivistov. Dela in skrbi ni bilo malo. V četrtek, 21. maja, smo se končno odpravili na pot. Z avtobusi do Sežane, nato v spalnikih do Beograda. Izleta se je udeležilo 130 oseb. ne več mladih in tudi ne najbolj trdneea zdravja, vsaj nekateri ne. Največ zaskrbljenosti je bilo prav v zvezi z njihovim zdravjem, da bi se med potovanjem kaj ne zgodilo. Vendar je ves čas vse potekalo po programu, brez nevšečnosti, zahvaljujoč predvsem skrbi in naporom, ki so jih za uspeh zastavljenega cilja vložili nekateri tovariši in tovarišice iz Zveze vojnih invalidov ter Združenja aktivistov. Predvsem gre niim zahvala, da je izlet tako odlično uspel. Ko smo po razmeroma udobni vcžnji v spalnikih zgodaj zjutraj naslednjega dne prispeli na beograjsko železniško postajo, so nas tu pozdravili predsedniki Zveznega komiteja za vprašanje borčevi.-in vojaških vojnih invalidov. Skupaj smo se v avtobusih odpgjjalj. do hotela Jugoslavija. Hotel je ogromna sodobna stavba v Novem Beogradu, opremljena z vsemi udobnostmi, s pogledom na Donavo. Tu smo ložirali. Še isto jutro po zajtrku je manjšo delegacijo sprejel predsednik Zveznega komiteja za borce in vojne invalide Vukasovič. Med kratkim obiskom vljudnostnega značaja so se mu člani delegacije med drugim zahvalili za vso skrb in pozornost, ki ju matična domovina kaže za svoje nekdanje borce in zlasti invalide v zamejstvu. Predsednik Vukasovič je delegaciji zagotovil, da matična domovina g’eda na to vprašanje kot na svojo obveznost in da ta skrb ter pozornost ne bosta nikoli prenehali. Po sprejemu so udeleženci izleta odšli na grob tovariša Tita. Hiša cvetja je sredi prostranega zelenega parka, poraslega s starim drevjem ogromnih krošenj, pod njimi tihe zelene trate, med travp. pisane poljske cvetice. Neposredno okrog Titovega zadnjega domovanja gredice z vrtnicami, ki jih je sam gojil. Vse d ha v nekem svečanem, spoštljivem miru. Kot da je mestni vrvež s svojo zagnanostjo, in hrupnostjo, ki smo ju. pravkar zapustili, nekje zelo daleč vstran. Le tu pa tam se na poteh parka prikaže človek, nameščenec, miličnik v službi, gardist. Tiho, kot se je prikazal, spet izgine. Mir, svečano vršanje drevesnih krošenj v drobnem vetriču,/ki se; tpga- soujjneg^ dne 'lahkotno poigrava nad prestolnico. Pomikario se v vrsti po trije. V park smo prišli skozi stranski vhod. Sicer bi morali čakati tri, štiri, pet ur in več, kot morajo vsi, ki dan za dnem prihajajo sem. Prišli smo na vrsto takoj. Že od začetka je to bil naš največji problem. Invalidi pa čakanje, to je bilo nemogoče. S pomočjo družbeno političnih organizacij v Ljubljani in Beogradu je bilo to vprašanje vnaprej zadovoljivo rešeno. Titov grob obišče dnevno 25-30 tisoč oseb. Vstopimo. Prostor'je ves svetel In zračen, kot oblit z neko mlečno sončno svetlobo. Na štirih o-glih grobnice stoje nepremično zravnani štirje gardisti. Počasi se pomikamo okrog groba z marmorno ploščo. Na njej se preprosto blesti napis Josip Broz Tito. Ob vznožju šopek cvetic s trakovoma, rdečim in ” barvali slovenske trobojnice, z ustreznima posvetiloma darovalcev. Izjemoma smo ga smeli položiti tja, sicer to ni dovoljeno. Velika čast za obe naši organizaciji. Zlagoma se vrsta pomika okrog groba, nenehoma upirajoč poglede vanj, na ploščo z; napisom. Kot bi se ljudje v mislih pogovarjali z nj m. Stvar se lahko zdi čudna, a je resn ena, ljudje se nasloh vedejo tako, kot da je Tito preprosto nekam odšel, a je še vedno živ. V resnici Tito ne bo nikoli mrtev. S svojo mislijo in deli bo tre 'no pričujoč povsod, med svojim ljudstvom in med vsemi na- rodi sveta, med delavskim razredom vseh petih kontinentov, med neuvrščenimi in vsemi, ki se kjerkoli še bore za svobodo, za pravico in človeško dostojanstvo. Med vsemi temi Tito živi in bo večno živel. Vrnili smo se v hotel. Popoldne je bil na programu obisk Skupščine SFRJ. Sprejel in pozdravil nas je, generalni sekretar ZZB Jugoslavije Tone Turnher. Neka tovarišica nas je na kratko seznanila z zgodovino skupščinske stavbe, njeno prostorsko ureditvijo in namembnostjo z umetniškimi izdelki, ki krasijo njeno notranjost. Seznanjeni smo bili tudi s sestavo in delovanjem skupščine. Po ogledu najpomembnejših prostorov in potem ko so nam gostitelji postregli s kavo in hladilnimi pijačami, smo se ponovno vrnili v hotel. Po večerji se je nekaj bolj fantovsko razpoloženih tovarišev želelo seznaniti z beograjskim nočnim življenjem. Po njihovem pripovedovanju mora biti kar zanimivo. Medtem so se drugi raje podali v svoje sobe na zasluženi počitek, saj je dan bil dokaj naporen, prejšnja noč v spalnikih do Beograda pa glede počitka ne najbolj izdatna. Naslednjega dne, v soboto, so si udeleženci izleta ogledali še nekatere kraje oziroma spomenike, ki jih je treba poznati: mavzolej neznanemu junaku na Avali, trdnjavo Kalemegdan, Banjico, strahotno prizorišče mučenja in množičnih pokolov srbskih rodoljubov, partizanskih borcev, aktivistov, ki so jih gestapovski morilci in njihovi srbski plačanci na tem mestu na tisoče pobili. Res, nepopisno je bilo gorje, strašne žrtve so bile potrebne in morje krvi je bilo prelito, preden so si jugoslovanski ljudje z nohti in zobmi izborili svojo svobodo. Popoldne priprave na odhod. Okrog 19. ure smo že bili na vlaku, ki nas je čakal. Slovo od tovariša Ivanoviča iz Zveznega komiteja, ki nas je ta dva dneva zvesto spremljal, nam je za vse bil na uslugo. Zahvalili smo se mu za tovariško skrb in trud, ki ga je imel z nami, in ga prosili, da v našem imenu ponovno pozdravi tovariša Vujoševiča, pomočnika predsednika Zveznega komiteja za borce in vojne invalide, ki je ves čas bil nekakšen naš pokrovitelj. Potem se je vlak začel premikati, odhajali smo iz Beograda, mesta-heroja, prestolnice Jugoslavije. Morda ga še kdaj obiščemo, si je marsikdo od nas mislil, ko smo že drveli v prostrano ravnino, ovijajočo se v temo prihajajoče noči. Naš obisk na Titovem grobu, ki smo si ga omislili v okviru praznovanj 40-letnice ustanovitve Osvobodilne Fronte, je s tem bil končan. Menim, da nam bo trajno ostalo v spominu belo mesto ob- Donavi, kjer sredi prostranega zelenega parka stoji svetla hiša z belim grobom in marmorno ploščo z napisom Josip Broz - Tito. Na ta grob in na to ime bomo pogosto mislili. d. f. » * • V istih dneh so se odpravili na poklonitev v «hišo cvetja* v Beogradu tudi člani Združenja bivših borcev — ANPI iz Križa, ki pa so šli z avtobusi in so med potjo obiskali nekatere spomenike NOB v Bosni in Šumadiji. O tem potovanju na Titov grob bomo poročali prihodnji teden. NA KRMENKI PRIPRAVLJAJO ŠAGRO Prihodnjo nedeljo bo na Krmenki med Domiom In Bol juncem že tradicionalna šagra. Prireditev zahteva veliko priprav, zato so se ljud’e s Krmenke, mladi in stari, lotili dela že pred časom. Sedaj, ko je šagra pred vrati so dela pospešili TEORETIČNE OSNOVEBAUHAUSA IN UMOV A VELIKA VPLIVNOST Ob predstavitvi dejavnosti znamenit« umetnostne šole v Beogradu in Zagrebu Res, uspeh je tudi že to, kot je bil uspeh, da so postale tudi šole za arhitekturo bistveno bolj odprte in odzivne za vprašanja industrijskega oblikovanja in celo ožja umetnostna vprašanja. Zgodovinski trenutek Bauhausa je bil za vselej mimo. Vodilni družbeni sloj (ne brez aktivnega posega politike) je skrhal revolucionarno ostrino in vero avantgarde s preprosto potezo: revolucionarne dosežke te umetnosti je začel sprejemati za svoje, seveda z določenimi prilagoditvami. Tako pomeni pozidava nove šolske stavbe Bauhausa z delavnicami in stanovanji za učitelje v Dessauu 1. 1925 sicer po eni strani vrhunec vveimarskega obdobja, a je tudi še simbolična znanilka njegove prihodnje usode. Na videz se ni nič spremenilo, nasprotno, zdelo se je, da šola napreduje. Toda trdna stavba je sporočilo o umetnosti, ki se institucionalizira. Rezka ukinitev šole je prispevala k vzdrževanju mita o tej vseskozi moderni in oporečni šoli. Nacistični režim ni trpel nobenega legla levičarstva, za kar je Bauhaus vseskozi veljal, pa tudi glede umetnosti je imel radialno nasprotne poglede. Gropius, tedaj že zunaj šole. je zaman poskušal prepričati ministra Goeb-belsa, da bi sprejeli novo arhitekturo, za katero se je zavzemal na Bauhausu, za edino veljavno inačico nemške arhitekture. Režimski ne je ohranil moralno moč modernega gibanja še za dolgo časa. Tedaj pa so propagandne potrebe nacistov terjale pač drugačen nagovor arhitekture, medtem ko se v «neizrazno* industrijsko oblikovanje niso vtikali in tu so kali z Bauhausa gnale nemoteno naprej. Po vojni se nadaljuje razvoj tam, kjer je bil pred vojno prekinjen, iz moralne moči predvsem zatrtega Bauhausa je znova pognalo moderno gibanj 3 in se neverjetno razmahnilo po vsem svetu. Bilo je kos tudi socialističnemu realizmu v nekaterih socialističnih državah (to velja predvsem za arhitekturo); skratka — po sredi petdesetih let velja skoraj povsod po svetu za normo. Šele proti kor.cu šestdesetih let se pojavijo prvi glasni protesti ne le proti šibkim in brezkrvnim naslednikom ideologije jekla in stekla, marveč proti ideologiji sami. Zato ne more biti naključje, da je predstavitev te razstave v Beogradu in nato v Zagrebu bolj poudarila teoretične, konceptualne vidike v procesu razvoja moderne umetnosti, bolj metode dela kot same rezultate. Pa tudi ti rezultati, torej umetnostni izdelki so bili v tem pogledu sila zgovorni. V prvi dobi Bauhausa v Weimar-ju nosijo izrazitejši pečat eksperimenta, nedokončanosti, naglice, včasih pa celo mrzličnega ustvarjanja v ekspresionistični ekstazi. Kot rečeno, je po letu 1925 čutiti, ne da bi re bila sestava učiteljev bistveno spremenila, tako v učni metodi kot v samih izdelkih, določeno uravnovešenje, streznje-nje. Na to niso toliko vplivale -zunanje okoliščine napadov na šolo selitev v Dessau ipd. Družbeno ozračje se je spremenilo, kar je leta 1926 vsaj na zunaj odsevalo na šoli s spremembo naziva: zdaj postane visoka šola za oblikovanje. Globlje notranje premike pa zaznamuto po eni strani odhod Gropiusa, Bayerja, Breuerja in Moholyja - Nagy.a v letu 1928 in po drugi istega leta izražena zahteva študentov po resnejši pedagoški usmeritvi. Ekspresivnost in dinamizem konstruktivizma, dadaistično ironijo zamenja čistejša, razvidnejša statičnost, zdi se, kot da so se prej razvihrane prvine uravnovesile v čvrstejše, nadzorovane likovne u-reditve, čeprav so ostale seveda po značaju abstraktne. To velja kar za vsa področja likovnih u-metnosti, ki so jih gojili na Bauhausu. Neposredna naročila industrije, oziroma kupovanje licenc za izdelke, razvitih na Bauhausu (po 1. 1929) so nadalje krnila prvotni eksperimentalno usmerjeni učni program. Sledi agonija. Že leta 1923 je bil Mies prisiljen spremeniti značaj državne šole v zasebni biro Bauhaus - Berlin, ki nadaljuje delo s študenti. A že naslednje leto s prihodom nacistične stranke na oblast nit. to ni bilo več mogoče. Duh Bauhausa je tako živel le še z njegovimi nekdanjimi učitelji, zlasti z arhitekti z Gropiusom in Miesom v Ameriki, z Breuerjem v Ameriki in po vojni v Evropi in Ameriki. Moholy-Nagy, Kandinski, Klee, Albers in drugi iščejo vsak svoja pota, še dolgo obsedeni od ideje Bauhausa in njegovega univerzalističnega 1-deala, ki so ga dosegli, še preden so se prav zavedli, kako kratko je bil odmerjen čas za predstavo a-vantgardističnih ekshibicij, mišljenih seveda v najboljšem pomenu besede. Na Bauhausu so študirali nekateri Jugoslovani. Najznamenitejši med njimi je bil gotovo tržaški Slovenec Avgust Černigoj, ki je bil po vsej verjetnosti na Bauhausu kakšna dva meseca v letnem semestru leta 1924, torej v obdobju prve zrelosti in razcveta Bauhausa. Tja je prišel že pripravljen in dobro poučen o modernih gibanjih. Pri Kandinskem, Moholyju-Nagyju in Schlemmerju pa je dobil vse tisto, kar je potreboval: teoretično podlago in potrdilo za delovanje v avantgardističnem smislu: podirati staro in graditi novo, z novimi gradivi, z novo voljo za novo umetnostno ideologijo («. .. nič več reproduktivne umetnosti, nič več figurativne u-metnosti, pač pa sintetična konstruktivna umetnost, objektivno taktilna umetnost, uporabno kolektivna umetnost.* — iz Černigojevega manifesta v katalogu k tržaški razstavi 1. 1927). Stališča, ki jih je povzel po Bauhausu. je Černigoj podkrepil z idejami, ki jih je neposredno povzel od ruskih konstruktivistov in jih jasno izrazil s svojo prvo konstruktivistično razstavo v telovadnici Tehniške srednje šole v Ljubljani avgusta 1924. Svoje poglede je širil kot asistent na Tehniški srednji šoli in zunaj nje, ko ja so ga pognali iz Ljubljane, je poskušal z zasebno umetniško šolo v Trstu, katere program je neposredno oprl na učni program Bauhausa. S šolo ni imel velikega uspeha in je takoj na to organiziral konstruktivistično skupino, v kateri je vzgojil vrsto somišljenikov in z njimi na razstavi sindikata tržaških u-metnikov jeseni 1. 1927 realiziral še umetnostni ambient kot celostno konstruktivistično stvaritev. V Černigojevem prispevku, ki ga danes ocenjujemo kot kvalitetno u-metnostno alternativo v razvoju slovenske umetnosti v dvajsetih letih, sč opazno zrcali miselnost Bauhausa. Za nas torej nikakor ni nepomembna zavest, da je del slovenske umetnosti stopal vštric z najradikalnejšimi evropskimi gibanji in delil z njimi, tudi z Bau-hausOm, domala isto usodo. PETER KREČIČ Nedelja, 31. maja 1981 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Družina Patridge - TV film 10.30 Koncert za jutrišnji dan 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena črta 13.00 DNEVNIK 1 - Ob 13.00 13.30 DNEVNIK 1 - Vesti 14.00 V teku nedelje . . . 14.15 in 17.15 Športne vesti 14.10 Discoring - glasbena oddaja 15.45 Kolesarska dirka 16.45 Vsi skupaj burno - TV priredba 18 25 90. minuta Napoved vremena 20.00 DNEVNIK 20.40 šola grobih - 3. del 21.50 športna nedelja 22.50 Pregled programov za prihodnji teden Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere Drugi kanal 10.40 Motor 80 11.10 Solist in orkester 11.45 Programi tedna 12.00 DNEVNIK 2 - Atlas 12.30 Zdravo, Debbie! - TV film 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 McMillan in gospa - TV film 14.50 DNEVNIK 2 - Neposredni prenosi - Montecarlo: Avtomobilska dirka za Veliko nagrado formule 1 - Padova: Konjske dirke 17.45 En glas . . . ena ženska - 18.55 Planet opic - TV film 19.50 DNEVNIK 2 20.00 DNEVNIK 2 - Nedelja sprint 20.40 Alberto Sordi: Zgodba nekega Italijana - 3. serija 21.55 DNEVNIK 2 - Dossier 22.50 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 23.05 Solisti in orkester Tretji kanal 14.30 DNEVNIK 3 - Neposredni športni prenosi Rim: Odbojka Turin: Lahka atletika 16.55 Roberto Vecchioni: Glasba in besede 17.50 Secret army - TV nadalj. 18.45 Programi tedna 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Super Big Bands 20.40 DNEVNIK 3 - Šport 21.25 DNEVNIK - Deželne športne 21.45 En dan Rainerja Wernerja Fassbinderja v Rimu 22.15 DNEVNIK 3 22.35 Koncert Marie Carte 23.10 Kolesarska dirka JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9 50 Poročila 9.55 Živ žav. otroška matineja 10.45 Tale, TV nadalj.' 11.40 TV kažipot 12.00 Festival MPZ Celje 81 13.00 Kmetijska oddaja 14.00 Jugoslavija, dober dan 14.35 Poročila 15.10 Montecarlo: Avtomobilske dirke 15.55 Počitelj, dok. oddaja 16.25 Montecarlo: Avtomobilska dirka 17.45 ... in sina, kanadski film Drevi ob 17.45 bodo posredovali kanadski barvni film «... in sina», ki ga je režiral agronom, ki se je že v mlajših letih posvečal ruralni tematiki. Film «... in sina* je njegov tretji celovečerni film, njegova vsebina ali zgodba se odvija na mirnem, ledenem otoku na reki St. Lavvrenca. Gre za konflikt med dvema človekoma, ki si povsem drugače predstavljata življenje. Za starega Francoisa Go-dofreya je velika farma ves smisel življenja. Mael Boi-sioli, ki dela na jezu, pa ima drugačne namene in si predstavlja, da bo otok postal zlata jama, ko bodo I Američani odkrili jate belih gosi, ki se sem zatekajo. Zato predlaga Godfreyevemu sinu. naj bi farmo prodali in z izkupičkom zgradili velik hotel. Sin se s predlogom strinja, ne strinja pa se njegova žena, ki sočustvuje s tastom. 19.10 Sestanek v nebotičniku 20.10 Risanka 20.22 TV nocoj 20.24 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 20.55 Vreme 21.00 Ko pomlad zamuja, nadalj. 22.05 Vas med strelskimi jarki, dok. oddaja 22.40 V znamenju 23.00 Reportaža z nogometne tekme Partizan - Hajduk Koper 16.00 Motociklizem: Velika nagrada Jugoslavije 19.00 Aktualna tema 19.30 Otroški kotiček 20.00 Risanke 20.15 TV D - Stičišče 20.30 Išče se generalni direktor -film 22.00 27. kanal - programi tedna 22.15 TV film iz serije Velika dolina 23.05 Glasba brez meja - glasbena oddaja Zagreb 11.00 Neustrašni d'Artagnan 12.30 Ansambel «Kolo* 13.00 Kmetijska oddaja 14 00 Jugoslavija, dober dan 15.30 Rad sem vas imel, sovjetski film 17.00 Nedeljsko popoldne 20.30 TV dnevnik 21.00 Ko pomlad zamuja SV|CA 14.40 Dokumentarne otJ3'aja 17.40 Novi prijatelji - TV film' 19.20 Glasbeni program 20.35 TV nadaljevanka TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8 30 Kmetijska oddaja; 9 00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslu-! šali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski o-der: «Gnezdo sršenov* zadnji del; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah in 13.20 Glasba po željah; 14.10 »Mesečnik*; 15.00 Šport in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev. KOPER (Italijanski program) 7.30. 8 30, 11.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.50 Podrobnosti; 9.30 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nedeljske pesmi; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 13 40 Pike na I; 14.33 Vrtiljak motivov; 15.15 Stisk roke; 15.30 Naša diskoteka; 16.00 Free show; 16.30 Koncert na trgu; 17.00 Popevke tedna; 17.30 Crash; 18.45 Concertino za godala. KOPEP (Slovenski program) 8.30, 9.30, 14.30 Poročila; 8.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.05 Jutranji koledar; 8 37 Kinospored; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.05 Nedeljski spored zabavne in narodnozabavne glasbe; 9.33 Iz našega življenja - jutr. reportaža; 14.00 Najava sporeda - Sosednji kraji in ljudje; 14.10 Glasbeni notes -objave in reklame; 15.00 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.15 15 min. s skupino Pro Arte; 16.30 Programi tedna; 16.35 Zabavna glasba; 17.00 Primorska poje; 17 30 Primorski dnev- nik: 17.45 Poje Melissa Manchester; 18.00 Nedelja na športnih i-griščih. RADIO 1 8.00, 10.30, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba in besede za praznični dan; 8.50 Kmetijska oddaja; 10.15 Prekleta nedelja; 11.05 Black - out; 11.48, Moj glas za tvojo nedeljo; 12 30, 14.35 in 17.17 Bel papir; 13.15 Med ljudmi; 14.00 Radio 1 - za vse; 17.50 Športne vesti; 19.25 ecLIPSe; 20.05 Melodrama v treh dejanjih. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16 55, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutro ima zlato v u-stih; 8.45 Videoflash; 9.35 II ba-raccone; 11.00 Koncert: 12.00 Tisoč pesmi; 12.45 Hit Parade 2; 13.41 Glasba in kino; 14.30, 17.50 in 18.32 Nedela z nami; 17.00 Športne vesti; 19 50 Nove zgodbe Italije; 20.10 Ribič na bisere; 21.10 Turin ponoči; 22.50 Lahko noč, Evropa. LJUBLJANA 7.00, 10.00, 11.00, 13 00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.00 Poročila; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Veseli tobogan; 10 05 še pomnite, tovariši!; 11.05 Nedeljska matineja; 12.00 Naši poslušalci čestitajo; 14 20 Za kmetijske proizvajalce; 14.50 Pihalne godbe; 15.05 Humoreska tega tedna; 15.25 S popevkami po Jugoslaviji; 16.10 Pri nas doma: 16.30 Nedeljska reportaža; 16.55 Listi iz notesa; 17.20 Gremo v kino; 18.05 Popularne o-perne melodije; 18 50 Zabavna radijska igra: 19.30 Na zgornji polici: 20.35 Lahko noč. otroci!; 20 45 Glasbene razg'ednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Glasbena tribuna mladih; 00.05 Lirični utrinki Ponedeljek, 1. junija 1981 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Skede: Astrofizika 13.00 Knjižna rubrika 13.30 DNEVNIK 14.00 Mathias Sandorf, 12. nadalj. 14.30 Posebnosti iz parlamenta 15.00 Ponedeljek v športu 64. Giro Ital. nogometno prvenstvo 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 3, 2, 1. . . Kontakt! Glasbeni program 18.00 Šolska vzgojna oddaja 18.30 Vlakec 18.50 Osmi dan 19.20 Moj brat policist, 20.00 DNEVNIK 20.40 Vera Cruz — film 22.20 Bernini (1598 - 1680) Ob koncu DNEVNIK in Vremenska napoved Drugi kanal 12.30 Jedilni list letnega časa 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Vzgoja in dežele 14.00 Popoldan 14.10 «Le terre del Sacramento*, 15.50 Komiki 17.00 Dnevnik 2 — Flash 17.05 Popoldan 17.30 Program za otroke: Kapitan Harlock 18.00 Ročna čvrstost 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 — športne vesti 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer s... Paolom Ferrarijem 19.45 DNEVNIK 2 - Vesti 20.40 Mixer 22.25 «Un uomo in časa* TV film 22.50 Judovska stvarnost Ob koncu DNEVNIK 2 — Tretji kanal 17.40 Povabilo na koncert 19.C0 DNEVNIK 3 19.30 Dnevnik 3 — Deželni šport 20.05 Anton Bruckner — 1. del 21.35 Lev Tolstoj 22.05 DNEVNIK 3 ■ JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.10 Poročila 18.15 Vrtec na obisku: Mali ribiči 18.35 «Pajkova mreža* in »Mravlje* — film 19.00 Človek in duševna stiska: V stiski Izibraževalna redakcija ljubljanske TV je zaradi aktualnosti ponovno uvrstila v spored zanimiv barvni ciklus petih oddaj o psihoterapiji, to se pravi o zdravljenju težav, kot so nevroza in druga psihosomatska obolenja, ki po podatkih svetovne zdravstvene organizacije o-grožajo zdravje velikemu številu prebivalstva. V oddajah, ki so jih dajali na spored prvič leta 1977, so u-stvarjalci to problematika, predstavljali v celoti. Oddaja pojasnjuje, kake težave ' nastanejo, kako je potekal, zgodovinski razvoj zdravljenja in kakšni so današnji pristopi pri preprečevanju in pri zdravljenju teh težav. V oddajah so sodelovali nekateri znani slovenski psihoterapevti. 19.20 Prizadeti otroci rišejo 19.35 OBZORNIK 19.45 Zdravo mladi 20.15 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 DNEVNIK 21.00 Odmor — TV drama 21.55 Kulturne diagonale 22.35 V znamenju Kooer 17.30 Košarka 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanke 20.15 Stičišče 20.35 «Senso» — film 22.30 Danes 22.40 Sahara cross — film Zaorcb 18.45 Gledališče strička Brane 18.00 Enci menci 20.30 TV DNEVNIK 21.00 «Lidiia» — TV drama 22.35 Glasbeni trenutek ŠVICA 18.00 Program za najmlajše 18.50 Svet, v katerem živimo 20.40 Medicina danes 21.40 Pomlad na Dunaju TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Kozmetika in dobro počutje; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: Skladbe slovenskih in drugih jugoslovanskih avtorjev; 11.30 Beležka; 11.35 Zimzelene melodije; 12.00 Kulturni dogodki: 12.30 4^ vsepovsod: 12.40 Slovenska imena naših krajev; 13.20 Zborovska glasba: Letošnja revija »Primorska poje»; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak; 14.30 Roman v nadaljevanjih: «Spopad s pomladjo*; 15.C0 Glasbeni ping pong; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturno pismo. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30. 11.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je; 10.15 Orkester Jack Coles; 10.32 Intermezzo; 10.'45 Mozaik; 11.C0 Življenje v šoli; 11.32 Kirn; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Samo glasba; 15.33 V prijetni družbi; 16.20 Glasbeni trenutek; 17.00 Stadioni in telovadnice: 17.10 Istra, njeni plesi in pesmi; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz; 18.00 Jugoslovanska pop scena; 17.32 Slovenske opere; 19.00 Discoteca sound; 19.45 Nasvidenje jutri. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Otvoritev, glasba za debro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.15 Obvestila in reklame; 7.37 Kinospored, objave; 8.15 Najava sporeda; 8.30 Zaključek; 14.00 Pregled dogodkov, najava sporeda; 14.05 Stoji, stoji Lipica; 14.40 Izbrali smo za vas; 15.00 V podaljšku; 15.37 Glasbeni notes, objave in reklame; 16.00 Dogovori in odmevi; 16.30 Glasba po žel'ah; 17.00 Pogovor o jeziku; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba, objave; 18.00 Zaključek. RADIO 1 7.00 , 8.00, 10.00, 12.00, 13 00, 15.00, 17.00. 19.00 Poročila; 6.00, 10.03 in 15.03 Zeleni val; 7.25 Glasbena kombinacija; 9.00 Radio anch'io; 11.00 Štiri četrtine; 12.03 Mala foemina; 12.30 Ul. Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 14.30 «Freud ni skrivnost podzavesti* — 9. nadalj.; 15.05 Errepiuno; 16.30 Demi-Sexe; 17.15 Patch-work; 18.35 Šolska vzgojna oddaja; 19.40 Zgodovina jazza; 20.00 Kot listje — radij, priredba; 21.05 Uporniki, sanjači, utopisti; 21.30 Mali koncerti; 22.00 Objektiv Evropa; 22.35 Živimo v športu. . RADIO 2 8m? 9(30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; Od 6.00 do 8.45 Dnevi; 9.05 Zgrešena ljubezen; 9.32, 10.12, 15.00 in 15.42 Radiodue 3131; 11.32 Tisoč popevk; 12.45 Zvok in misel; 13.41 Sound -Track; 16.32 Disco club; 17.32 Mastro Don Gesualdo; 18.32 Smo v prihodnosti: 19.57 Prostor X; 20.45 «Pcgled z mesta*, radij, priredba; 22.50 Prostor X. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 9.00, 10.00, 13.00, 15.03 Poročila; 5.50 Dnevni koledar; 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujem!; 6.20 Rekreacija; 6.30 Prva jutranja kronika — obvestila; 7.10 Prometne informacije; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.00 Druga jutranja kronika; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.25 Ringaraja; 9.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi: Na ljubljanskem gradu; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.05 Rezervirano za. . .; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Veliki revijski mojstri; 13.30 Kmetijski nasveti: Vrt v juniju; 13.40 Pihalne godbe; 14.00 Danes do 14. ure; Iz naših krajev: 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam. . .; 15 05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri!; 17.00 Vrtiljak; 18.00 Studio ob 18. uri; 19. C0 Na ljudsko temo; 19.25 Zvočni signali; 19 55 Minute za EP; 20.25 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Toneta Kmetca; 21.00 Iz naše diskoteke; '22.05 Poletni divertimento; 23.00 Našim rojakom po svetu; 23 15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Popevke z jugoslovanskih studiov; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Za ljubitelje jazza. TEDENSKI PREGLED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE TOREK, Z. juhija LJUBLJANA 18.15 Poročila; 18.20 Kapitan Kuk; 18.30 Glasba narodov; 19.00 Pisani svet: Kako sem posnel film; 19.30 Obzornik; 19.40 Čas. ki živi: Kričač; 20.10 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 Dnevnik; 21.00 Odprto za ustvarjalnost; 21.55 »Bojni tovariš* — TV nadalj.; 23.05 V znamenju. KOPER 17.25 Lahka atletika: 19.00 Odprta meja; 19.24 Otroški kotiček: 20.15 Stičišče; 20.35 Genialen rep - film; 22.00 Danes; 22.10 U-stvarjanje Titove Jugoslavije; 23.10 Košarka. SREDA, 3. junija LJUBLJANA 18.40 Poročila; 18.45 Z besedo in sliko: Moje akcije; 19.05 Umetnost v revoluciji — 2. del; 19.30 Obzornik: 19.45 Amaterski stu- dio; 20.15 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film tedna: Točno opoldne; 22.25 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; .22.30 Miniatura: Kolumbijsko zlato; 22.50 V znamenju. KOPER 17.30 Film: 20.00 Vse je rock'n 'roli; 20.30 Aktualna tema; 20,00 Risanke; 20.15 Stičišče; 20.35 Film: Če bi vse ženske sveta; 22.10 Danes; "2.20 Košarka. ČETRTEK, 4. junija LJUBLJANA 18.25 Poročila; 18.30 Deklica, ki ni znala niti krave pomolsti; 19.00 Mozaik kratkega filma: Ljubezen neke uniforme; 19.30 Obzornik; 19.40 Po sledeh napredka; 20.10 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21 00 Glasbeni četrtek; 23.05 V znamenju. KOPER 17.30 Košarka; 19.00 Odprta me- ja; '19.25 Jazz na ekranu; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišče: 20.35 20.35 Človek, ki je preganjal samega sebe —film;'22.00 Danes; 22.10 Messalina — film. PETEK, 5. junija LJUBU AN A 18.20 Družina Smola; 18.45 Čez tri gore: «Oktet Tosama*: 19.15 Obzornik; 19.25 Vidiki socialnega dela: Kaj je socialno delo; 19.55 Ne prezrite; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 Dnevnik; 21.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije; 21.55 Kozmetika za poletje; 22.05 Budden-brookovi — TV nadalj.; 23.05 V znamenju; 23.30 Nočni kino: Casanova — film KOPER 17.30 Košarka: 19.00 Aktualna tema; 19.30 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.35 Brez izhoda — film; 22.00 Danes; 22.10 Velike zarote; 23.00 Baletna oddaja. SOBOTA. 6. junija UUBUANA 9.05 Vrtec na obisku; 9.25 Ka pitan Kuk; 9.35 Moje akcije; 9.55 O deklici, ki ni znana niti krave pomolsti; 10.25 Pisani svet: 11.25 Jezik v javni rabi; 11.35 Vsak dan je bolj zelena naša gora; 12.10 Bolnišnica na koncu mesta — TV nadalj.; 13.05 Poročila: 14.00 Tenis - finale; 18 15 Barčica — film; 19.50 . laš kraj: 20.05 Zlata ptica: 20.10 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 Dnevnik; 21.00 Dnevi slovenske zabavne glasbe; 22.10 Stanovanjska oprema za jutri; 22.15 Zvezna akcija NNNP — Celje 81; 22.50' Hladnoroki kaznjenec — film KOPER 16.00 Športno popoldne; 19.00 Odprta meja; 19.30 Vse je rock 'n 'roli; 20.00 Risanka; 20.15 Stiči Šče; 20.30 Samotni lovec — film: 21.55 Danes; 22.05 Dropout — film ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOŠARKA EVROPSKO PRVENSTVO V CSSR Sovjeti visoko premagali tudi jugoslovansko vrsto «Plavi» povsem odpovedali - Italija zlahka odpravila ZRN ČSSR1981 SZ — Jugoslavija 108:88 (55:42) SOVJETSKA ZVEZA: Jeremin 6 (2:6,), Kapuštin, Tarakanov 18 (2:3), Saljnikov 4, Lopatov 4 (2:2), Der-jugin 9 (1:3), Valters 32 (6:9), Tka-čenko 8 (4:5), Miškin 13 (3:5), Jo-Vajša 8, Belosteni 8 (0:1), Fesenko. JUGOSLAVIJA: Popovič, Kičano-vič 14 (4:4), Benaček, Poljak, Petrovič 2 (0:1), Skroče 4, Vilfan 4, Čosič 17 (7:10), Radovanovič 18 (8:13), Knego 4, Dalipagič 12, De-libašič 13 (3:3). SODNIKA: Bonaventura (Španija) in Dimou (Grčija). HAVIROV — Sovjetska zveza je zasluženo visoko premagala Jugoslavijo in bo tako s štirimi točkami startala v sklepnem delu tega EP. Sovjeti so si verjetno z včerajšnjo zmago proti «plavim» tudi že priigrali mesto v super, finalu. V včerajšnji tekmi so Tanjevičevi varovanci povsem odpovedali. Pod košema so jih Sovjeti povsem nadigrali, poleg tega pa so v jugoslovanski vrsti odpovedali še vezni igralci, tako da je bil proti zbranim, odločnejšim in točnejšim Sovjetom visok poraz neizbežen. Medtem ko so v jugoslovanskih vrstah vsi skoraj povsem razočarali, pa so skoraj vsi Sovjeti igrali zanesljivo, posebno pa se je izkazal Valters, ki je bil predvsem v drugem polčasu skoraj nepogrešljiv. Italija — ZRN 79:57 (40:27) ITALIJA: Brunamonti 2; Boselli 8, Silvester 6, Gilardi 10; Costa 4, Eerrarcini 10, Villalta 4, Meneghin 8, Zampolini 4, Vecchiato 8, Marzo-rati 10, Generali 8. ZAHODNA NEMČIJA: Ludwig 1, Waniek, Brunnert 2, Strauss 2, Hay-drych 2, Zander 18, Pappert 12, Aschoff, Arpe 2, Wadehn,4v Sowa. Mendel 10. . i ;n SODNIKA: Arabadjan (Bolgarija) in Bergman (Izrael). PM: Italija 3:3; ZRN 9:14. PON: Zampolini (35). HAVIROV — V včerajšnjem, zadnjem kvalifikacijskem srečanju B skupine je Italija po predvidevanju 'n brez težav premagala ZRN in se tako uvrstila v finalni del EP. «Azzurri» pa bodo seveda v sklepčnem delu v Pragi startali brez točk, saj so izgubili tako proti Jugoslaviji kot proti SZ. Včerajšnje srečanje je bilo za «azzurre» le dober trening pred sklepnim delom tega EP, saj ni bila njihova zmaga nikdar v dvomu. SKUPINA A (Bratislava) IZIDI 5. KOLA Francija - Anglija 78:66 (38:32) ČSSR - Izrael 86:85 (54:47) Španija - Grčija 111:71 (58:41) KONČNA LESTVICA Španija ČSSR Izrael Francija V. Britanija Grčija 452:362 393:358 415:396 402:409 313:371 356:438 SKUPINA B (Havirov) IZIDI 5. KOLA Italija - ZRN 79:57 (40:27) Poljska - Turčija 89:75 (44:31) SZ - Jugoslavija 108:88 (55:42) KONČNA LESTVICA SZ 5 5 0 489:377 10 Jugoslavija 5 4 1 489:439 8 Italija 5 3 2 418:407 6 Poljska 5 2 3 429:429 4 ZRN 5 1 4 334:395 2 Turčija 5 0 5 346:458 0 Danes bo dan počitka, jutri pa se bo EP nadaljevalo s finalno in tolažilno skupino v Pragi. V finalni skupini bodo reprezentance startale takole: SZ in Španija 4 točke; Jugoslavija in ČSSR 2; Italija in Izrael 0; v tolažilni skupini pa: Poljska in Francija 4; Velika Britanija in ZRN 2; Grčija in Turčija 0. . KOLESARSTVO 15. ETAPA «EIRA D’ITALIA» Včeraj prvi Švicar Gisiger Ha vrhu skupne lestvice brez sprememb ■ Danes Milan ■ Mantova (173 kmj PAVIA — Kaže, da Moserjeva po buda iz 14. etape, ko je večji del proge tiste etape vozil sam, ni o-staia osamljena. Včeraj je za podoben podvig poskrbel Švicar Daniel Gisiger, ki je začel svoj beg že po 16 km. Na cilj sicer ni privozil sam, ker ga je medtem dohitel Italijan Gian-carlo Casiraghi, vseeno pa je švicarski kolesar na ciljni ravni imel še toliko moči. da je v končnem sprintu zmagal pred Italijanom. Po tej dvojici sta privozila na cilj še Parsani Moro, nakar še mala skupina kolesarjev. Glavnina, v kateri so bili vsi najboljši in seveda tudi roza majica Contini pa je privozila na cilj kar z 11’54" zaostanka. Sicer pa so favoriti za končno zmago med samo dirko pustili «ubežnike», da si poiščejo malo slave, saj so bili le-ti povsem »nezanimivi* za vrh skupne lestvice. Danes, v 16. etapi bodo kolesarji vozili od Milana do Mantove za skupnih 173 km. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiu V OKVIRU DRUŠTVENEGA PRAZNIKA SK DEVIN Danes mednarodno tekmovanje Ski-rolkarji iz Avstrije, Italije in Jugoslavije - Pester spored Društveni praznik v Mavhinjah je v polnem teku. Po lepih sončnih dneh, v katerih s> se zvrstile razne vaške igre, risarski ex-tempore in briškola, čaka organizatorje današnje tekmovanje na ski-rolkah. Na to tekmovanje se je odzvalo veliko ljubiteljev tega športa iz Jugoslavije, Avstrije in I- Spored praznika I DANEŠ, 31. MAJA 10.30 — Mednarodno tekmovanje na ski rolkah 15.00 — Nagrajevanje 18.00 — Vaške igre 20.00 — 01.00 Ples z ansamblom «Aries» fciiiiHHii mil iiiiiii m 111111111111111 mil anilin im miit m im n iiiiii iiiiiiiiiiiiiiniiiiM im im ■iiiiiiuittiiin minil MOTOCIKLIZEM VN JUGOSLAVIJE Danes v Grobniku dirke svetovno prvenstvo re- Na poskusnih vožnjah novi kord proge Američana Mamole Na Grobničkem polju nad Reko “°do danes na sporedu mednarodne •Motociklistične dirke za VN Jugoslavije, ki bodo veljale tudi za svetovno prvenstvo. Včeraj so opravili zadnje uradne Poskusne vožnje. Največje zanimanje je, kot vedno, vladalo za 500 kubične stroje, kjer je že v petek Vozil najbolje Američan Mamola, včeraj pa je dosegel še boljši čas. Erog jt. namreč prevozil v 1’34”7, kar je novi rekord proge. Prejšnjega je imel Roberts z 1’34”9. Drugi le bil včeraj Britanec Sheene, na Vetjem mestu pa bo danes startal, skupno z Robertsom, Italijan Luchi-Melli. Včeraj je bil zelo dober tudi Un«ni, ki je bil za 3” hitrejši kot v Petek, čeprav je imel njegov su-2 h ki nekaj težav z vplinjačem. . V popoldanskih urah so se sestali dirkači kategorije motorjev 500 ccm, Med poskusnimi vožnjami je namreč Padel Italijan Miglioratti, reševalci Pa so ga prišli iskat šele po enajstih •Minutah. Dirkači so zato vložili pri organizatorjih oster protest. Poškodbe Miglioratti ja k sreči niso hude. trenutno leži v reški bolnišnici. AVTOMOBILIZEM Velika nagrada Miinte Carla Piquet in Villeneuve v prvi startni vrsti MONTE CARLO - Brazilec Nel-*°n Piquet je po včerajšnjih poskus-?•*• vožnjah za avtomobilsko VN Monte Carla ohranil najboljši čas •n bo na svojem brabhamu startal v Prvi vrsti, skupno s Ferrarijevim vozačem Kanadčanom Gillesom Vil-‘eneuevom. Najboljše startne vrste bodo da-Pes sestavljene tako: *• vrsta — Piquet (Bra.) na brab-Pamu in Villeneuve (Kan.) na fer-•Mriju . *• vrsta — Manselle (VB) na lotosu in Reutemann (Arg.) na wil-••arnsu 8- vrsta — Patrese (It.) na arrow- su in De Angelis (It.) na lotusu 4. vrsta — Jones (Avstr.) na vvil-liamsu in Laffite (Fr.) na ligieru 5. vrsta — Prost (Fr.) na renaultu in Watson (VB) na mclarnu 6. vrsta — De Cesaris (It.) na mclarnu in Andretti (ZDA) na alfa romeu, itd. talije. Možnost bomo imeli gledati tekmovalce iz Domžal, Dola, Rateč, Rosenbacha, Mester, Trsta in po predvidevanjih še iz drugih mest. Tekmovalci bodo razdeljeni v tri skupine s tremi različnimi razdaljami. Najprej se bodo pomerili najstarejši na 7 km dolgi progi Sesljan -Šempolaj. Start bo ob 10.30. Pol ure kasneje bo ponovno start iz Sesljana s ciljem v Mavhinjah. Na tej progi, dolgi 3500 m, bodo startali mlajši mladinci, starejši pionirji in vse ženske kategorije. Ob 12. uri bo zadnji start za najmlajše, in sicer iz Cerovelj v Mav-hinje. Najmlajši bodo morali prerol-kati 1600 m. Po zaključenem tekmovanju bo skupno kosilo in ob 15. uri nagrajevanje. V večernih urah bodo na sporedu še vaške igre s praktičnimi nagradami ter nagraditev najboljših vin. Ob zvokih ansambla Aries pa bo ples pozno v noč. Med 13. in 15. uro je predviden tudi ekshibicijski nastop odbojkaric ŠD Sokol iz Nabrežine na šolskem igrišču. š. F. NOGOMET 3. ITALIJANSKA LIGA Triestina danes doma proti Mantovi V zadnjem nastopu doma v letošnjem «nesrečnem prvenstvu* bo Triestina sprejela v goste Mantovo. Tržačani bodo igrali brez treh izključenih nogometašev Schiraldija, Amata in Mitri ja. Po porazu v prejšnjem kolu v Fanu bo to sre Čanje za Triestino le gola formalnost. Upati je le, da se bodo Tržačani s prepričljivo zmago poslovili od svojih navijačev. DANAŠNJI SPORED (17.00) Casale - S. Angelo Lodigiano; Cre-monese - Fano; Empoli - Treviso; Modena - Trento; Novara - Sanre-mese; Parma - Piacenza; Spezia -Reggiana; Triestina - Mantova. B LIGA DANAŠNJI SPORED (17.00) Atalanta - Bari; Catania - Lecce; Cesena - Verona; Fpggia - Genoa; LR Vicenza - Rimini; Milan - La- zio; Monza Sampdoria Pescara. Varese; Piša - Spal; Palermo; Taranto - Šport na Radiu Trst A Jutri bo v okviru redne radijske oddaje na Radiu Trst A »Glasbeni ping-pong», ki bo na sporedu od 15. do 17. ure, spet govor o vključevanju neslovenskih igralcev v naša društva. Gost oddaje bo Bruno Rupel. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Ljubljanska Olimpija pred težko nalogo Včeraj so odigrali že dve tekmi 31. kola v prvi jugoslovanski no gometni ligi. V Skopju je domači Vardar premagal Velež z 2:1, v Beogradu pa je OFK Beograd odpravil Sarajevo z 2:0. Ljubljanska Olimpija pa bo danes pred težko nalogo: v Nišu bo namreč igrala proti Radničkemu. DANAŠNJI SPORED Radnički - Olimpija; Partizan -Hajduk; Borac - Dinamo; Zagreb -Napredak; Rijgka - Budučnost; Že-Ijezničar - C. zvezda; Slobcda - Vojvodina. VRSTNI RED 15. ETAPE (TABLANO - PAVLA, 198 km) 1. Daniel Gisiger (Švica) 5.0848” s poprečno hitrostjo 38,471 km na uro 2. Casiraghi (It.) 3. Parsani (It.) 4. Moro (It.) 5. Passuello (It.) 6. Herranz (Šp.) 7. Santimaria (It.) 8. Maccali (It.) 9. Wampers (Bel.) 10. Mantovani (It.) Sledi glavnina z Mantovanijevim časom. SKUPNA LESTVICA po 18” 2T7” 11’52” H’54” 1. Contini (It.) 76.33'34” 2. Visentini (It.) po 25” 3. Prim (Šve.) 35” 4. Battaglin (It.) 41” 5. Saronni (It.) 48” 6. G. B. Baronchelli (It.) 119” V organizaciji ŠD Sovodnje Četrti nogometni turnir prijateljstva športniki iz Sovodenj bodo 6. in 7. ter 13. in 14. junija na igrišču v Sovodnjah priredili že četrti tradicionalni nogometni turnir prijateljstva. SPORED SOBOTA, 6. junija 16.00: Mladost - Lucinico 18.00: Vodice (Šempas) - Ju-ventina NEDELJA, 7. junija 16.00: Podgora - Adria (Miren) 18.00: Sovodnje - Capriva Zmagovalci bodo igrali še 13. in 14. junija, poraženci pa bodo izločeni iz turnirja. 7. Fuchs (Švi.) 8. Bortolotto (It.) 9. Vandi (It.) 10. Knudsen (Nor.) 2’16” 2’30” 246 DIRKA V TAVAGNACCU Wales — SZ. 0:0 WRflXHAM ■ ‘—'-V kvalifikacijskem srečanju skupine 3 za SP sta včeraj Wales in SZ igrala brez zadetkov. LESTVICA SKUPINE 3 Wales ČSSR SZ Islandija Turčija 5 4 10 10:0 9 4 3 0 1 11:2 6 3 2 1 0 7:1 5 5 1 0 4 5:18 2 5 0 0 5 1:13 0 Polončič prvi 3. Condolo (Sanvitese) 4. Borsoi (Sanvitese) 1’2” zaostanka 5. Bulič 5’22” R. Pečar TENIS NA TURNIRJU V PARIZU Jaušovčeva v 4. kolu PARIZ — Jugoslovanska Mirna Jaušovec se je na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije v Parizu uvrstila v četrto kolo. Kot nosilka skupine št. 7 .je premagala Argentinko Giussani s 6:0 in 6:3. Italijanka Rossi je imela manj sreče: v 3. kolu jo je izločila zahodna Nemka Hanika s 6:3 in 6:2. V moških dvojicah je Jugoslovan Franulovič skupno s Paragvajcem Gonzalesom premagal avstralsko -ameriški par Edmondson - Taygen. Šanson odstopil VEDEM — Predsednik nogometnega društva Udinese Teofilo Šanson je podal ostavko. ODBOJKA «REVIVAL 81» Vženskem finalu Breg proti Slogi Med moškimi Sokol poskrbel za presenečenje ŽENSKE V ženski konkurenci so se v tem tednu konč;ala tekmovanja. Na sporedu sta namreč bili še zadnji dve srečanji. V ponedeljek sta se na stadionu «1. maj* pomerila ZTT in Sloga. Tekma je bila nedvomno ena najlepših letošnjega «Revivala». E-kipa ZTT je končno nastopila v popolni postavi in s svojo igro dokazala. da bi lahko sodila med boljše šesterke, če bi seveda vedno lahko nastopila v popolni zasedbi, V petek je ZTT igral tudi proti Bregu in izgubil z 1:3. V finalni tekmi, ki bo 7. junija popoldne v Bazovici, se bosta za naslov prvaka «Revivala 81» potegovala Breg in Sloga. IZIDA TEGA TEDNA ZTT - Sloga 2:3: ZTT - Breg 1:3. LESTVICA Breg 10, Sloga 8, Kras 6. ZTT 0. lllllllllllHUlllllllinillllimililHIIIIIIIIlIltmilllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIimitlllllllllMIIlHHHHHI KOŠARKA « TURNIR DON B05CA > Naša reprezentanca osvojila peto mesto V zadnji tekmi je zasluženo premagala Ferroviario MOŠKI Tudi moško prvenstvo se v tržaški skupini bliža koncu, saj bo v tednu, ki je pred nami na sporedu še zadnje kolo. Vendar je na vrhu lestvice praktično že vse odločeno. V finalu v Bazovici bosta proti Domu, zmagovalcu goriške skupine, igrali ekipi Piperje in Sloga Bar Alex. Ti dve šesterki bosta v prihodnjem kolu igrali med seboj in srečanje bo odločalo tudi o prvem mestu, saj imata ekipi zaenkrat enako število točk. V tem tednu je za prvo presenečenje poskrbel Sokol, ki je v izenačenem srečanju premagal favorizirani Kras. Polet je dvakrat izgubil. Najprej .je podlegel Piperjem, nato pa ga je v zaostali tekmi premagal še Breg, ki bo tako zasedel končno tretje mesto v tržaški skupini. IZIDI TEGA TEDNA Polet - Piperje 1:3; Kras - Sokol 2:3; Polet - Breg 0:3. LESTVICA Piperje in Sloga Bar Alex 16, Breg 10, Kras 6, Sokol 4, Polet 2. Inka Ljubljanski kolesar Vinko Polončič je zmagal na 130 km dolgi kolesarski dirki v Tavagnaccu pri Vidmu. Polončič je bi1 vseskozi med najboljšimi in je , šel v beg že v prvem izmed sedmih krogov, < nato ga je glavnina ujela, nakar je ušlo pet kolesarjev, ki so v zadnjem krogu privozili sami na cilj. 10 km pred. ciljem je Polončič silovito pobegnil in prispel na cilj v Tavagnaccu z /eno minuto prednosti pred Canesinom, Condolom ln Bbršoim. : Peti pa je bil Puljčan Bruno^Ru-|ič, ki je bil najhitrejši v špriritu glavnine. VRSTNI REP 1. Polončič (Rog Ljubljana), ki je 130 km dolgo progo prevozil v 3.9’ s poprečno hitrostjo 41,270 km na uro 2. Canesin (Domus italica) po 1’ Slovenska reprezentanca — Ferroviario 79:78 (32:44) SLOVENSKA REPREZENTANCA: Tavčar, Pertot 2, Vascotto 2, Ušaj 20 (0:1),. Pahor, Tremul 10, Bandelj. (0:6), Gulič 32 , (4:9), Sedmak 1'(1:3),’ Volk 8, De Carli 4. SODNIKA: Spadaro in Maizan. V finalu za peto mesto je slovenska zamejska izbrana vrsta povsem zasluženo premagala Ferroviario. Naši fantje so sicer pričeli zelo slabo ter v prvem’' polčasu zgrešili neverjetno število lahkih metov. V drugem polčasu pa je peterka De Carli, Volk, Gulič, Ušaj in Tremul pričela v izrednem slogu in že v 11. min. dohitela nasprotnika pri izidu 62:62. Nato-so naši fantje celo povedli z 72:64, minuto pred koncem pa jih je Ferroviario s pomočjo sodnikov dohitel pri izidu 78:78.' Sedeny£ekuad pm oem si je Uulic^jribll-il tri* pri mete in zadi^gg:; tutifc zadel. To je tudi zadostovalo ža zmago, kajti Ferroviario si je zapravil tudi zadnji napad. Vsi naši fantje zaslužijo pohvalo, še posebno pa omenjenih pet, ki so igrali cel drugi polčas. Le škoda, da je bila ekipa v prvih tekmah nekoliko neuigrana, drugače bi prav gotovo slovenski pred- stavniki mesta. lahko . startali -na višja Marko Delovanje ZSŠD! REDNI IN IZREDNI OBČNI ZBOR ZSŠDI Izvršni odbor ZSŠDI je določil, da bo v petek, 12. junija, v Gregorčičevi dvorani v Trstu ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju izredni in 11. redni občni zbor ZSŠDI. Na izrednem občnem zboru bodo spremenili statut združenja. \ 'v Dnevni red občnega zbora pa je naslednji: 1. Izvolitev volilne komisije 2. Predsedniško poročilo 3. Pozdravi in diskusija na poročilo ,>ft££4šednika in članov odbora in tiesa&sssT 6. Razno Komisija za smučanje V četrtek ob 20. uri se bo na sedežu ZSŠDI v Trstu sestala smučar ska komisija, ki bo podala obračun opravljenega dela v zimski sezoni. lllinilllHIIHIHIIIIIIIinillHIHIHIIIIIHIinUIHHIIIIIIIIHIIIIIIIIinillllllllllllllllllinillllllfllllllllinHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIiniHIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIIIHHIHHIIHIIIIIIHHia NA DISKUSIJSKEM SREČANJU ODBORA ZA TELESNO KULTURO SKGZ »TROFEJA TOPOLINO* Zaslužena zmaga Slogine vrste Končalo se je prvenstvo v mini-odbojki v moški konkurenci. Po pravici rečeno moramo povedati, da so taka prvenstva praktično novost, saj je bilo letos komaj tretjič na sporedu. Sodi pa v prvenstvo za »Trofejo Topo lino*. Od tržaških društev je nastopalo kar 40 ekip, vsaka ekipa pa šteje v tem prvenstvu 4 člane. Presenetljivo se je na prvo mesto usidrala Sloga, ki je tako osvojila tudi letošnji pokrajinski naslov. Da je bil uspeh Sloginih igralcev še večji, pa moramo še povedati, da je druga postava Sloge osvojila tudi tretje mesto. Uspeh je nekje nepričakovan, saj so se pri Slogi komaj v letošnji sezoni začeli nekoliko pobliže zanimati za moško odbojko. Vsekakor so igralci Sloge povsem zasluženo osvojili prvo mesto, saj so nadvladali v vseh igralnih elementih vse svoje nasprotnike. Igrali so v postavi: To-gnetti, Comari, Canziani in Milkovič. Pa še imena Sloga B, ki je osvojila tretje mesto. Za Slogo B so igrali: Krpan, ^Vasilij Kralj. Kralj Sac-co, OliVčfF' In Robert Kočevari. Več o tem prvenstvu, na katerem je SlogilVastopala s štirimi ekipami, pa tudi o ženskih rezultatih, kjer Sloga nastopa kar z desetimi ekipami, pa bomo podrobneje poročali v eni izmed prihodnjih številk. Inka Pestra plejada mnenj in stališč Diskusija o vključevanju neslovenskih igralcev v naša športna društva je razkrila potrebo po poglobljeni razpravi o tem vprašanju Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ prireja v soboto, 6. junija 1980, ob 15. uri na stadionu, <1. maj» v Trstu TELOVADNO SREČANJE PREDŠOLSKIH OTROK Vse skupine, ki se želijo udeležiti srečanja, naj se javijo na sedežu SKGZ v Trstu, tele/on 744-249 do srede, 3. junija. V petek zvečer je bilo v Gregorčičevi dvorani diskusijsko srečanje, ki je bilo namenjeno vprašanju vključevanja neslovenskih igralcev v naša športna društva. Diskusija je bila dokaj razgibana, dotaknila se je raznih vidikov tega vprašanja, občasno pa so govorniki posegli tudi na širše področje naše telesne kulture in ga navezali tudi na postavke celotnega našega zamejskega življenja. V začetku je Tamara Blažina, predsednica odbora za telesno kulturo SKGZ, ki je bil sklicatelj tega diskusijskega večera, obrazložila vzroke, ki so spodbudili to pobudo. Poudarila je, da so imela naša društva ob nastanku zamejskega slovenskega telesnokulturnega udejstvo- Aplavzi za naše mlade telovadce mm i m mmm V Borovem športnem centru v Trstu je bila včeraj akademija gimnastičnega odseka ŠZ Bor. Privabila je veliko število gledalcev Iti so z aplavzi dali priznanje našim mladim telovadcem in telovadkam. Na sporedu je bilo devet točk In sicer vaja z ruticami, z obroči, s trakovi, s kolebnicami, posameznice so pokazale nekaj vaj v parterju, na dolgi blazini pa so otroci predstavili tudi začetne vaje akrobatike Za prireditev lahko rečemo, da je uspela zelo dobro in je pokazala, da je med nastopajočimi mnogo zelo obetajočega naraščaja vanja v zamejstvu pred seboj predvsem cilj, da bi ohranila svoj slovenski značaj, poleg tega pa naj bi v njih tudi ostala živa slovenska beseda. Z vključevanjem neslovenskih igralcev v naše ekipe pa je prišlo do stanja, ki je pričelo prvotno zastavljene cilje maličiti. Vprašanje je postalo tem bolj pomembno, ker je število teh spornih igralcev v zadnjih letih precej naraslo, petkov diskusijski večer pa naj bi pokazal, kaj menijo o tem pojavu predstavniki naših društev. V diskusiji so se izoblikovale v bistvu štiri glavna stališča, čeprav je bilo odtenkov in variant precej več. Ta štiri stališča pa so bila v strnjeni obliki taka: — naša društva naj bodo povsem slovenska; — v naša društva naj se sprejme določeno število tistih neslovenskih igralcev (zlasti otrok), ki so do nas razpoloženi prijateljsko in ki so pripravljeni naučiti se slovenščine ; — naša društva ne smejo sprejemati tistih igralcev, ki jih ali »kupujejo*, ali pa jih jemljejo zato, da bi z njimi dosegla boljši športni rezultat: — naša društva brez tujih igralcev ne morejo, ker je slovenskih premalo in ker tako zahtevajo tudi navijači, ki društvo podpirajo. Skozi ves večer se je tudi vila rdeča nit vprašanja, kako naj se naša društva spopadejo s tem pojavom, ki je ponekod že precej spremenil narodnostno podobo naših športnih organizacij. Predlogov je bilo precej, navedli pa bomo le najpomembnejše: — mnogo več bi morala za vzgojo in usmerjanje našega športa narediti javna občila; — tesneje bi se morali nasloniti na vir mladine, na šolo; — trener bi moral biti tudi vzgojitelj in kot tak navajati mladino k pravilnemu pristopu k temu vprašanju; — jasno stališče bi morale do tega vprašanja zavzeti politične in družbene organizacije: — potrebne (manjkajoče) igralske kadre bi morali iskati tudi med delavsko mladino; — za igralce v naših društvih, ki našega jezika ne razumejo, bi morali organizirati tečaje slovenščine; — morali bi blažiti pretirano željo po uspehu, ker bi tako ne potrebovali tujih «okrepitev»; — morali bi združevati ekipe (in društva), da bi tako dobili dovolj kakovostnih domačih igralcev; — morali bi opraviti raziskavo, ki bi pokazala, kakšen postopek bi ubrali. Ob teh predlogih sta bili izrečeni še dve mnenji: po prvem ni enotnega recepta za reševanje te problematike, po drugem pa je vklju- Športiii praznik ŠD Primorje SPORED DANES, nedelja, 31. maja 10.00: odprtje kioskov 10.30: velika briškola 1. nagrada: d v: motorni kolesi Tomos 2. nagrada: dva televizorja Sledijo nagrade do osmega mesta 16.00: nogometna tekma stari -mladi Od 20.30—24.00: ples z ansamblom »The Lords» čitev tujih igralcev v naša društva že tako utrjeno dejstvo, da ga ni več mogoče spremeniti, zlasti pa ga ni treba tam, kjer tako vključevanje ne ogroža slovenskega značaja prizadetega društva. Iz tega, kar smo zapisali jasno izhaja, da so vsi diskutanti res zavzeto razpravljali o vprašanju, ki je bilo na dnevnem redu, vendar pa so bila stališča posameznikov tako raznovrstna, da iz vsega, kar je bilo povedano, ni mogoče potegniti povsem čistega, enotnega zaključka. Morda bi nekak «popreček» stališč bil tak: — kupovanje in najemanje neslovenskih igralcev v želji za boljši rezultat ni sprejemljivo; — včlanjevanje neslovenskih šport-■ nikov, ki so nam naklonjeni in so se pripravljeni naučiti slovenščine je sprejemljivo; — morali bi izkoristiti vse »domače* notranje rezerve, zmanjšati ambicije, povečati kakovost in strokovnost svojih kadrov in i-gralcev; — delu in življenju naših športnih društev naj bi v večji meri sledile tudi družbeno politične organizacije in javna občila. Ob zaključku so prisotni sprejeli sklep, da bo OTK SKGZ na podlagi tez, ki so bile izrečene na tem posvetu, izdelal dokument, ki ga bo poslal vsem našim športnim društvom in raznim družbeno političnim organom. DANES NA PROSEKU (16.00) Tradicionalno srečanje moštev starih in mladih Danes ob 16. uri bo na Proseku tradicionalna nogometna tekma med moštvoma starih in mladih. Vsako leto privabi to srečanje veliko število gledalcev in tudi za današnji «spopad» je zanimanje dokajšnje. OBVESTILA ŠD Breg obvešča, da bo v torek, 2. junija, na igrišču v Dolini poskusni tre ning za mlade cicibane (letniki 1970, 1971, 1972 in 1973). Vabljeni vsi, ki bi radi začeli z nogometom. • • • ŠZ Bor — minibasket obvešča, da bo sklepna seja za starše otrok, ki obiskujejo mini basket, jutri, 1. junija, ob 19.30 na stadionu «1. maj*. Na seji bo govor o potekli sezone in poletnih tečajih ter razno. Prisotnost obvezna. RIM Na kvalifikacijskem turnirju za evropsko žensko odbojkarsko prvenstvo je v Rimu ČSSR premagala Italijo s 3:0 (12, 2, 10). ATLETIKA Evropski rekord na 10.000 metrov LIZBONA — Na mednarodnem atletskem tekmovanju v Lizboni je postavil Portugalec Fernando Ma-mede nov evropski rekord v teku na 10.000 m s časom 27'27”7. To je obenem tudi drugi najboljši rezultat vseh časov na svetu. DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI DANES NEDELJA, 31. MAJA 1981 NOGOMET KVALIFIKACIJE ZA L AL 17.00 v Moši: Vesna - Pasianese MEMORIAL STEFANICH 18.00 na Padričah: Gaja - San Vito NARAŠČAJNIKI 9.00 v Križu: Vesna - Costalun-ga; 9.00 na Proseku: Primorje -Inter TS NAJ.MLAJŠ' 11.00 na Opčinah: Roianese - Breg ROLKE 4. TROFEJA GRMADA 10.30 v Mavhinjah: prireja SK Devin KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.30 v Trstu, «1. maj*: Bor A -Libertas; 9.00 v Trstu, «1. maj*: Bor B - Stella Azzurra JUTRI PONEDELJEK, 1. JUNIJA 1C51 ODBOJKA TURNIR MLADINSKEGA CENTRA GORV'A V Gorici, Dijaški dom: 19 00 MivG B - Dijaški dom: 20.00 Dijaški dom -Naš prapor; 21.00 MKGB Naš prapor; v Sovodnjah: 19.00 Vrh - Mladi odbojkarji; 20.00 Mladi odbojkarji - Sovodnje B; 21.00 Sovodnje B - Vrti Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 48 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 12 31. maja 1981 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 L|ubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 St., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. . . i j______ član ftalliamketl Izdaja k J ZTT zveze časopisnih I Odgovorni urednik Gorazd vesel in tiska j' ^Trst založnikov fieg1 Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA KONTOVELU V drag spomin na Emo Tbmažič daruje Ivanka Danev 5.000 lir. V počastitev spomina svojih dragih daruje Lojzka Lisjak 10.000 lir. Ob 1. obletnici smrd dragega moža, očeta in nonota Josipa Starca daruje družina 15.000 lir. Pustni odbor - Kontovel daruje 20.000 lir. V spomin na prijatelja Josipa Starca darujeta inž. Aleks in Nora Cam-bissa 20.000 lir. ZA NAKUP KLAVIRA OPZ »VE SELA POMLAD* darujejo: Andreina Černe 25.000 lir, Magda Sosič 10 tisoč, družina Bratoš 30 tisoč lir, Marinka Martelanc 50.000, N. N. 10.000, Lučka Susič 10 000, Nerina Kralj 10 000, Lidija Škerk 25 000, Loj-zij Kovač 20.000, Alfred Škerlavaj 30.000, Vinko Gregoretti 50.000, Marija Kralj 10 000. Zdenka Vidau 30 tisoč, Sonja Tretjak 20.0/0, Tamara Riccobon 10.000 in Ana Štoka 50 ti soč lir. ZA ŠOLO »K. D. KAJUH* V spomin na Edija Gojčo daruje Kristina Kalc (Gropada 21) 10.000 lir Namesto cvetja na grob Marinine mame daruje družina Kralj (Pa-driče) 6.000 lir. Namesto cvetja na grob Line Gruden - Grobi še darujeta družini Žagar - Ferluga (Padriče 32) 10.060 lir. Namesto cvetja na grob Edija Gojče darujeta Lidija in Emil Grgič 10.000 lir. V spomin na Lino Gruden - Grobi-ša daruje družina Grgič (Kapitanovi - Padriče 42) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Edija Gojče daruje družina Mužina (Gropada 19) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Edija Goj če daruje družina Milkovič (Gropada 5) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Zore Križ-mančič darujeta Mirta in Franco Pahor 20.000 lir. • * » Namesto cvetja na gre*) Eme Tomažič darujeta Zora in Marino Pregare 5000 lir za spomenik padlim v NOB s Kolonkovca, iz Škednja in od Sv. Ane. V isti namen daruje Jolanda Gustinčič 5000 lir. V spomin -na Emo Tomažič daruje Ivan Malalan 10.000 lir za osnovno šolo «P. Tomažič* in 10.000 lir za vzdrževanje spomenika v Trebčah. V spomin na Emo Tomažič darujeta Anica in Lucijan Malalan 10.000 lir za vzdrževanje spomenika v Trebčah. Gb 6 obletnici smrti Karle Vitez darujeta družini Vitez in Gerdina 50.000 lir za ŠZ Bor. V spomin na Alojza Perica daruje Vojko Pertot 5000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V isti namen darujeta Lino in Fani Vižentin 10 tisoč lir in Silva Terčič 10.000 lir. V spomin na Cvetko Komar por. Benčič daruje Boža Dobrila z družino 10.000 lir za KD Slavec. V spomin na Danila Švaro daruje Olga Demark 10.000 lir za KD Sla vec. Ob priliki svoje poroke darujeta Patricija in Walter Bet 50.000 lir za KD Slavec. Družina Širca iz Gabrovca daruje 10.000 lir za KD Rdeča zvezda. V spomin na Marijo Carli vd. Čuk daruje hči Elda z možem Aldom 40.000 lir za ŠD Primorec, 15.000 za cerkev v Trebčah, 15 000 za PD Primorec, 15.000 za godbo »Parma* in 15.000 lir za osnovno šolo «P. Tomažič* v Trebčah. V spomin na mamo narodnega heroja Pinka Tomažiča daruje Franc Brus 5000 lir za Dijaško matico. V spomin na Ferdinanda Daneva daruje družina 20 000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu. V spomin na Marijo Kuret darujeta družini Kuret in Maver 10.000 lir za KD Slavec. V počastitev spomina Eme To mažič daruje M. Č. B. 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V počastitev spomina Eme Tomažič in Mari.ie Nadoh - Ota darujeta Ladka in Maks Moreli 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Alojza Perica daruje družina Bogateč Iginio 10.000 lir za ŠD Mladina Križ. Zahvaljujoč se ZSŠDI. ŠK Kras, de'ovnim kolegom Kmečke zveze in Patronata INAC, Primorskemu dnevniku in Radiu Trst A za javne čestitke ob rojstvu drugorojenca Go rana, darujeta Marta in Boris Si rroneta 50 000 lir za namiznoteniški od-ek ŠK Kras. V isti namen daruje Ida Peric (Praprot 8) 10 000 lir. V spomin na g. Tomažič daruje Anica Abram 10.000 lir za Dijaško matice. Za sklad Albina Bubniča daruje ■ Dragica Peric (Praprot 8) 10 tisoč lir. Ob 10. obletnici smrti drage ma me, darujeta Liči in Alejz Kapun 10.000 lir za pevski zbor »Vasilij Mirk*. Mario Matjašič (Barkovlje) daru je 5000 lir za ŠD Kontovel in 5000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu. Pustni odbor Kontovel daruje za ŠD Kontovel 20.000 lir, za popravilo dvorane na Kontovelu 20.000, za zbor «Vasilij Mirk* 20.000 in za ženski zbor Prosek - Kontovel 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Albine Savi daruje Dora Lorenzi 10.000 lir za KD Rovte - Kolonkovec. Ob 1. obletnici smrti Tončke Šegi-na vd. Starc darujeta Marija in Ju-što Šegina 10.000 lir za sekcijo KP1 Prosek - Kontovel. Mario Milič daruje 10.000 lir za Mladinski krožek Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Marije Ku ret daruje Albert Derganc 10.000 lir za KD Siavec - Ricmanje. Namesto cvetja na grob Alojza Racmana daruje družina Petaros (Gročana 22) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Albino Škilan vd. Savi daruje Ana Lavrenčič iz Rovt 5000 lir za KD Rovte Kolonkovec in 5000 za spomenik padlim v NOB iz Škednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. V spomin na Emo Tomažič daruje Mirko Kapelj 20.000 lir za nastajajočo knjižnico «P. Tomažič in tovariši SKD Tabor*. Ob obletnici smrti prof. Ivana Sosiča daruje družina Čuk - Sosič 20 tisoč za SKD Tabor in N.N. 2000 lir za SKD Tabor. V počastitev opomina na Marijo Carli vd. Čuk darujejo Angelo Su-ber 10.000 ter Mila in Rafaela 10 tisoč lir za godbeno društvo »Parma*. V isti namen daruje Romana Štok 5000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na strica Gigija Be-zina daruje družina Bojana Nabergoja 20.000 lir za FC Primorje. Namesto cvetja na grob Davida Sirka daruje družina 30.000 lir za KD Vesna, 30 000 za ŠD Mladina, 30 tisoč za ŠD Vesna, 30.000 za vzdrževanje doma «Albert Sirk*, 30.000 za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa, 30.000 za vzdrževanje Ljudskega doma in 30.000 lir za kriško župno cerkev. Namesto cvetja na grob Davida Sirka daruje družina Košuta (De-vanrjevi) 25.000 za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa in 25.000 lir za kriško župno cerkev. Namesto cvetja na grob Eme Tomažič darujeta Lidija in Emil Grgič (Padriče 10) 10.000 lir za šolo «P. Tomažič* v Trebčah. Namesto cvetja na grob Alojza Racmana daruje družina Kapun (Pesek 1) 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Gročani. Ob 2. obletnici smrti Rikca Malalana darujeta Ivanka in Stanko Hrovatin 20.000 lir za PD Tabor. Ob 2. obletnici smrti Ricka Malalana daruje žena Karla 20.000 lir za Center za rakasta obolenja. N. N. daruje 20.000 Ur za Skupnost družina Opčine. Ob 1. obletnici smrti Alberta Kr maca se ga spominja sin Aldo z ženo Ivanko in daruje 10.000 lir za društvo Slovencev miljske občine. Namesto cvetja na grob Felodee Arduini daruje Franc Čufar z dru žino 10.000 Ur za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Marije Nadoh vd. Ota daruje družina Bu-bola 5000 Ur za Mladinski zbor Glas bene matice. V spomin na Albino Štefančič da rujejo učiteljice: Košuta, Bertocchi, Puntari, Škerlavaj in Vodopivec ter katehet Rumpler 30.000 Ur za gla silo Skdanc. Pustni odbor - Kontovel daruje 30 tisoč Ur za Godbeno društvo Prosek. V isti namen daruje Milena Starc z družino 20.000, Darjo Starc z družino 10.000 in Franco Cipollino z družino 10.000 lir. V spomin na Marijo Carli vd. Čuk darujeta Karmela in Zoran 10.000 lir za godbo »V. Parma* iz Trebč. V spomin na Marijo Carli vd. Čuk daruje družina Cibic (Trebče 27) 10 000 Ur za Skupnost družina Op čine. V isti namen daruje Anna Carli (Trebče 23) 10.000 lir ter Aldina, Magda, Tatjana in Bernarda 10 tisoč lir. V spomin na Marijo Carli vd. Čuk daruje Evgenija Kralj 10.000 Ur za KD Primorec. V isti namen daruje Bruno Kralj 10.000 za KD Primorec in 10.000 lir za ŠD Primorec. V spomin na drago sestrično Kristino Kuščar darujeta Olga in Vida Pertot 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina ljube sestre Kriste Pertot vd. Kuščer darujeta Zora in Marija 20.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Bar-kovljah po Finžgarju. Za TPPZ »P. Tomažič* daruje Stanko Žagar (Trst) 20.000, Albin Škrk (Sesljan) 10.000 in podporni član Mario Švara 5000 lir. Ob 1. obletnici smrti drage sestre Marije Verša por. Dangelo in ob obletnici smrti očeta Rudolfa Verše daruje Danica Regent 10.000 lir za Kulturni dqm «Prosek < Kontovel*. V spomin na plemenito Emo Tomažič darujeta Olga in Vida Pertot 10 000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina Eme Tomažič daruje Silvan Mesesnel z družino 20.GOO Ur za osnovno šolo «P. Tomažič*. V počastitev spomina Katarine Kralj daruje Anica Mesesnel z družino 20.000 lir za KD Primorec. Namesto cvetja na grob Alojza Perica daruje Silva z družino Dovgan 5000 lir za spomenik padlim v NOB v Praprotu. Namesto cvetja na grob Pavle Kaizer, none Ane in Irene Živec, darujeta Vesna in Stanko Živec (Za brežec 56) 10.000 za osnovno šolo v Gabrovcu in 10.000 Ur za osnovno šolo v Zgoniku. V spomin na g. Emo Tomažič darujeta Marko in Elvira Tence 20 tisoč- lir za Dijaško matico. V spomin na brata Marčela švag-lja darujeta Marko in Elvira Tence 20.000 Ur za vzdrževanje spomenika padlim v Križu. Namesto cvetja na grob Albine Savi daruje Danica Šemec 10.000 Ur za PD Rovte - Kolonkovec. Namesto cvetja na grob moža E-mijije Rapotec daruje Olga Peče-nik 5000 Ur za vzdrževanje spomenika padlim v Borštu. V spomin na Emo Tomažič daruje Armid Ukmar 10.000 Ur za TPPZ «P. Tomažič*. V počastitev spomina Davida Sirka darujeta Silvana in Vojko 15 tisoč Ur za KD Vesna. V počastitsv spomina Eme Tomažič daruje Stanko Babič 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem. V isti namen darujeta Danilo Pilat 5.000, Lado Premru 5.000 Ur. V spomin na Alojza Racmana darujejo bratje in sestre 30.000 lir za vzdrževanje spomenika v Gročani. Namesto cvetja na grob Giordana Baruce darujeta Marta in Giorgio Bevk 10.000 lir za KD »France Prešeren*. Namesto cvetja na grob Katice Draščič, mame sluginje osn. š. v Ricmanjih darujejo učiteljice ital. in slov. osn. š. v Ricmanjih 25.000 lir za poimenovanju šole pri Domju. Namesto cvetja na grob Alojza Perica daruje Hedvika z družino 10 tisoč za godbeno društvo iz Nabrežine in 10.000 lir za pevski zbor »Fantje izpod Grmade*. Namesto cvetja na grob Alojza Perica daruje Celesta z družino 20 tisoč Ur za spomenik padUm v NOB iz Prečnika. V počastitev spomina Fani Jerkič - Benčina darujeta družini Danila Benčine in M. Marconi 50 000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Marijo Kuret daruje Tvar>a Kuret 10 000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Alojza Racmana daruie družina Racman (Gročana 33) 5000 Ur za Skupnost družina Opčine. Mali oglasi PRODAM prikolico znamke »roUer* (3.80 m) v dobrem stanju, s šotorom. Ugodna cena. Tel. (0481) 82-779, v večernih urah. IŠČEM 18-letnega vajenca za mizarsko delo. Tel. (040) 45-390 ob delovnem umiku. IŠČEM stare razglednice in razno koresponsenco, Adriano - tel. (040) 55-548. MKTROMARKET išče prodajalca/ko z večletno prakso na oddelku za fotografijo z znanjem slovenščine —srbohrvaščine ter prodajalca/ko z večletno prakso na oddelku za radio - TV z znanjem slovenščine —srbohrvaščine. Telefonirati na št. 631-017/8. OSMICO je odprl Silvester Švara (Trnovca 14). Toči belo in črno vino. PRODAM »fiat 128 CL» - letnik 1976, 60 000 prevoženih km v dobrem stanju. Tel. (040) 227-284. NA OPČINAH prodam opremljeno dvostanovanjsko vilo z mansardo, garažo in vrtom. Tel. (040) 211-844 ali 212-518. IŠČEMO ČISTILKO(CA) za restavracijo »Hostaria ai pini», Božje polje 14. Telefonirati na št. 225-324. OSMICO je odprl Jožef Batistič iz Rupe št. 8. Toči belo in črno vino lastne proizvodnje. OSMICO je odprl Pepi Sancin-šar-nek (Dolina 112). Toči pristno belo in črno vino. PRODAM »citroen LN» kub. 600 -letnik 1978, v odUčnem stanju. Tel. v uradnih urah 827-231 ali 231-833 zvečer. PRODAM nov vinograd, približno 1000 kv. m. Telefonirati na št. (040) 228164 po 18. uri. OSMICO je odprl Bruno Kante -Praprot 3. Toči belo in črno vino. IŠČEM hišno pomočnico za temeljito čiščenje stanovanja v Bar-kovljah. Tel. (MO) 412-507 vsak dan od 13.30 do 14.30. OSMICO je odprl Pepi Rapotec — Prebeneg št. 18. Toči belo in čr no vino. VESPO 125 ali močnejšo kupim v gotovini. Tel. (MO) 52-277 v večernih urah. ODDAM dva lepa psička. Oglejte si ju na Repentabru 51. Hrovatič, tei. 227 262. SČUSS’ ■jJANCATJI CREDITO t)t TRIESTE:, Ml 2 A S K A K R £ D I T N A BANKA f; p a. TRST - gucA F. FJL2I1D ' 3S? BI . 29. 5. 1981 Ameriški dolar 1155,— Funt šterling 2390,- Irski funt šterling 1820.— Švicarski frank 556.— Francoski frank 207.— Belgijski frank 29,50 Nemška marka 496,- Avstrijski šiling 69,50 Kanadski dola- 960 — Holandski Lorin* 445,- Danska krona 156— Švedska krona 232.— Norveška krona 200,— Drahma 18.— Mali dinar 30,— Veliki dinar 28,50 ENJALNICA vseh tujih valut telefon (040) 7946 72 TVRDKA, ki prodaja najnovejšo posodo, sporoča, da je nov naslov urada v Nabrežini št. 145. Oglasite se od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. IMAŠ kaj prostega časa? Želiš zaposlitev za 500 tisoč mesečno? Javi se v Nabrežini ■ Center 145 od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure ali telefoniraj na št. 200-150. ODDAM V NAJEM opremljeno stanovanje (tri spalnice, dnevna soba, kuhinja, kopalnica in shramba) z lepim razgledom na morje v Vi-žovljah št. 9/h za poletni čas ali za dobo šestih mesecev. Ana žužek, tel. (MO) 209-285 ob delovnem urniku. OSMICO je odprl Mario Smotlak — Mačkolje 55. Toči belo in črno domačo kapljico. DAJEM V NAJEM tri sobe za urade v strogem centru Gorice (o-premljene ali pa ne). Prošnje zainteresiranih sprejema uredništvo PD v Gorici (Ul. XXIV Maggio 1/1). telefon 833-82. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA ^ optika foto-kino ^Jjl kontaktne leče Ulica Buonarotti b (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 Prispevajte za DIJAŠKO MATICO 'vr T TUC Wdarwil v KUPUJE TUDI RABLJENO ZLATO in plačo do 14.000 lir za gram karati - na|več|a resnost -» odkup palic TRST Trg Sv. Antona 4 (2. nadstropje) ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE bor PRODAJNA GALERIJA KRAŠKE UMETNE OBRTI CESTA NABREŽINA-ŠEMPOLAJ 100m PO ŽELEZNIŠKEM PREHODU TEL. 200282 u ‘ffumcaJ/e PRIMO ROVIS Nudi pravim ljubiteljem kave 1. 2. 3. široko izbiro najboljše kave najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. NOVOST ZA VSAKO STOPNJO NAGLUŠNOSTI NEVIDNI SLUŠNI APARAT Da bi povrnili sluh milijonom ljudem po vsem svetu, so se v zadnjih letih mnogo trudili in napredovali, toda do danes problema le niso rešili. Izdelovalec slušnih aparatov MA1CO je leta in leta ta problem natanko raziskoval in dosegel res presenetljive rezultate. Sanje vseh tistih, ki slabo slišijo, so se uresničile. Končno so izdelali nevidni slušni aparat, ki zagotavlja jasno in udobno poslušanje. Osebe, ki jim je sluh opešal, s tem novim aparatom slišijo glasove svojih domačih in lahko prisluhnejo televiziji in filmu. GRE ZA ABSOLUTNO NOVOST, ki jo lahko vsakdo BREZPLAČNO preizkusi. Obiščite nas. Zadostovalo bo nekaj sekund in spet boste jasno, brez živčnosti, razumeli glasove, tudi če bi vam jih prišepetavali. Ob vsakem prikazovanju aparatov MAICO posebni popusti. Za poskuse obiščite nas brez vsakršne obveznosti. ▼ TRSTU naš urad Ul. Maiolica 1 tel. 793-490 vsak petek in soboto p BOUUNCU Lekarna Val Rosandra tel. 228-124 v sredo, 10. 6. 1981 YZGONIKU Lekarna (Božje polje) dr. Budin tel. 225-596 v četrtek, 11. 6. 1981 Y SESLJANU Lekarna dr. Furigo Narodna ul. 43 tel. 209-197 v torek, 9. 6. 1981 CASIO Computer watch-digital quartz Najmodernejši računalniki na tekoče kristale LCD. M - 1200 MELODY ALARM 12 melodij, od teh se |lh 5 lahko programira ura kronometer do 1/100" . — LA - 550 LADY ALARM Koledar programiran do leta 1999 V prodaji pri: BOSCAROL MIRANDA in CEPAK UL. UDINE 33 — TRST DANTE di TATI AN A TREVISAN L.GO SANTORIO 5 — TRST TREVISAN ALDO S.r.l. UL. CARDUCCI 27 — TRST Oprema stanovanja je stvar okusa. Mi vam lahko svetujemo s svojimi izkušnjami in široko izbiro pohištva. m EH MOlIll TDCT Ul- Baiamontl 3 • I Kol Ul. Di Vittorio 12 telefon: 820766 telefon: 813301 Zastopnik sedežne garniture BUSNELLI TALBOT HORIZON Bojevita v uporabi, porabi, ceni 5 modelov in 3 različni motorji od 5.870.000 lir dalje IVA in prevoz vključena LS 1118 kub. cm — GL 1118 kub. cm — GLS 1294 kub. cm S 1442 kub. cm — SX 1442 kub. cm Za katerokoli informacijo telefonirati na številko 76-34-87 TALBOT G. DUPLICA Viale Ippodromo 2/2A-TRST ZASTOPNIK