Glavni urednik Marjan Horvat
Odgovorni urednik Ciril Brajer
Telefon: 313-942
Naročnina in prodaja: 321-255
časopis slovenskih delavcev
Telefaks: 311-956
Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana
Ljubljana, 4. marca 1993, št. 10, letnik 52, cena 105 SIT
CE BO TREBA, BOMO
LJUDJE NA ROBU OBUPA
Kaj lastnina, soupravljanje, kolektivne pogodbe... Delavci so začeli trkati na vrata sindikatov, naj jim pomagajo-S PAKETI S HRANO!!!
Vse več je namreč podjetij, kjer plače (zamrznjene?!) niti za poln želodec kruha več ne zadoščajo.
V Mariboru, Ljubljani in še kod delavce pred lakoto rešujejo sindikati, Rdeči križ in Karitas.
Ob brezplačnem obroku pa jim godejo mile viže iz parlamenta in ministrskih soban, kako bodo previsoke delavske plače povzročile propad gospodarstva.
Več na 13. strani
Ivan Kristan, predsednik državnega sveta, je podprl zahtevo ZSSS, da zakon o zamrznitvi plač, tak kot je, ne sme obveljati. Tako meni »iz principa«, ker mora biti dandanašnji in tod pač jasno, da je prava pot kolektivno dogovarjanje in iskanje socialnega pakta ter s tem miru, ne pa znova že tolikokrat ovržena praksa
administriranja.
Najdebelejši pujsi kajpak le za boljšo prebavo po polnem koritu. Skorajda po vsej številki DE lahko prebirate o mastnih poslanskih in ministrskih plačah in drugih privilegijih, nejs o debelih menedžerskih
r»
liti il trela )«in jsijo ičn°
snik'
iške
tudi
vojn
ične
il na ema 3 pa
kuvertah, ki jih je moč napolniti tudi z zavarovanji, in o delavskih plačicah, ki so kajpak vir vsega zla.
Še to bedo sta vlada in parlament zamrznila.
Sindikati bodo v upanju na pomoč državnega sveta storili vse, da bi do te sramote vendarle ne prišlo.
Več o tem preberite na 4. strani v poročilu „	o IZREDNI
KONFERENCI ZSSS pod naslovom
NAŠ ODGOVOR NA ZAKON 0 ZAMRZNITVI PLAČ JE NE
Državni svet se je postavil na stran Svobodnih sindikatov in predvsem zdrave pameti. Sprejel je odložni veto na zakon o zamrznitvi plač in s tem dal dr-
žavnemu zboru možnost, da dr-
žavo reši socialnih nemirov, stavk in vsega hudega, kar bi lahko povzročila oblastna trmoglavost.
Suspenzivni veto bo premalo
SLOVENSKA OBLAST SI NAMREČ ZASLUŽI PRAVI SUSPENZ! V kaj kratkem času je oblastnikom vseh barv in rangov uspelo zakockati nekaj morda najdragocenejšega. Ljudje so po osamosvojitvi namreč dobesedno zacveteli, zalivani s hvalospevi novi, samostojni državi, ki bo cenejša, učinkovitejša, svobodnejša, pravičnejša... Skratka, pravi raj na zemlji.
In kaj so nam zmešetarili? Gnezdo strankarske golazni, ki se bije za svoje stolčke, ropanje in drugačno uničevanje v nekaj desetletjih ustvarjenega premoženja, propad kar celih panog, revščino, brezposelnost, brezpravje, uničeno moralo in samozavest, ustrahovanost...
Iz obetavne državice so scimprali družbo brez vizije, da o kakšni duši, srcu in nasmehu niti ne govorimo.
V sredo sem spremljal konferenco svobodnih sindikatov, uperjeno proti bebavemu administrativnemu poseganju v plače, seveda spet predvsem v tiste, ki že zdaj ne omogočajo človeka vrednega življenja. Sindikalisti so o očitnih nesmislih najprej prepričevali sebe, potem predsednika državnega sveta Ivana Kristana in še prenovitelje za povrh. Ob trikratnem argumentiranju samo po sebi umevnega pa ima človek čas tudi za primerjave.
Recimo s Clintonovim nastopom, ko je kar takoj in jasno povedal, kaj hoče, kaj je za ZDA nujno in koliko bo to stalo -pa koga! Najprej je mož zamrznil plače državnemu uradništvu in ga še krepko skrčil. In to zelo hitro. Začelje zmanjševati proračunske izdatke, obdavčil je najbogatejše sloje in z vsem tem sprožil nov naložbeni krog in odpiranje novih delovnih mest.
Pred dnevom ali dvema sem, bral o potezah Hollisa Harrisa, direktorja kanadske letalske družbe z 19.000 zaposlenimi. Tem je jasno povedal, daje družbo možno izvleči iz zagat in ji obnoviti dobiček, če zaposleni pristanejo na 5-odstotno znižanje plač. Seveda jo je sebi takoj zmanjšal za 10 odstotkov.
Kakšne pa so naše vizije dežele smehljaja? Še zdaj sam bog ne ve, kaj in kam hočemo. Ljudem se iega nihče ne potrudi pojasniti. Znajo pa jim izstaviti račun za pot v neznano. Račun je enostaven — ČE BO TREBA, BOMO PASLI TRAVO!
Tudi to bi še nekako šlo, ob prej omenjenih cvetkah iz tujih logov. Pri nas pa se ve, da bo vse redkejšo travo pasel še naprej tisti, ki že zdaj živi od nje, pujsi pri koritu pa bodo vse debelejši.
Rezultat je že zdaj na dlani, v zgodovini ničkolikokrat potrjen. Potrpljenje okradenih, ponižanih, ustrahovanih množic je skoraj neskončno. SKORAJ. Kaj pa pride potem, menda ni treba pojasnjevati.
Svobodni sindikati zdaj ob zamrznitvenih absurdih in vladni ignoranci že kdo ve kolikič dokazujejo strpnost, dobronamernost, pripravljenost na usklajevanje in spoštovanje argumentov. Toda spet čaka na koncu tisti SKORAJ, katerega mejo bo določilo članstvo. Hudo blizu je že, posledice bodo grozljive in odgovornost zanje je že določena. Na sindikate je tokrat ne pade niti delček.
časopis slovenskih delavcev
Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite
(061)321-255
in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče
DE
T časopis slovenskih j delavcev
Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov:
Priimek in ime:----------------------------------------------
Naziv podjetja ali ustanove: --------------------------------
Naslov: -----------------------------------------------------
Podpis naročnika:
Dileme slovenske desnice
L
V 6. točki svojega dopisa Delavski enotnosti je g. Čirič mene razkrinkal kot »posebnega poročevalca DE«. Napol resna, napol pa ironična poročila »posebnega poročevalca« so bila objavljena zraven mojega teksta, in to je verjetno razlog take Čiričeve atribu-cije. Ko bi pozorneje bral ta poročila tako v DE z dne 18. februarja kakor tudi z dne 25. februarja, bi lahko ugotovil, da gre za kolektivno delo. V sedmi točki svojega dopisa je bil g. Čirič že na sledi razkritja resnice. Da bi mu pomagal v nadaljnjih raziskavah, naj mu povem, da jaz pišem svoje prispevke na stari pisarniški Olym-piji (Made in Germany, Western Zone, kar pomeni, da je bila izgotovljena med leti 1945-49), ekspertna skupina pa je ugotovila, da je bil prispevek o g. Čiriču natipkan na Olivettiju (Made in Bu-
gojno). Ker so pisalne stroje iz Bugojna delali na Lohnarbeit za Italijane, so škart robo prodajali doma; od tod za stavca nerazpoznavna kljukica nad črko »č«. Kar se ostalih (pri)zadetih tiče, lahko kot dobro informiran - in predvsem imenovan - sodelavec DE zapišem, da je vsakogar obdelala vsaj dvojica avtorjev, le tistega najgršega ne, slednjega zato, da bi imeli fantje v belih mazdah lažje delo pri iskanju avtorja.
2.
Miloš Čirič je v svoj odgovor (»Resnica ali ne, to je zdaj dilema«) zapisal tudi ime dr. Veljka Rusa. Nikjer ga nisem omenjal in ne vem, zakaj svoje dejanje in nehanje v »socialdemokratski frakciji v SDP« poskuša zakrivati za njegovim imenom, meni pa pripisati nekaj, česar spoštovanemu znanstveniku nikoli ne bi pripisal jaz. Toliko o metodi, Čiričevi seveda.
3.
Kar se g. Milenka Vakanjca tiče, je bil eden od vodilne trojke te »socialdemokratske frakcije v SDP« in praktično neločljiv od Čiriča. Po mojih informacijah je bilo njegovo zadnje politično dejanje izstop iz SDP in intervju, ki
ga je v zvezi s tem dal »Slovencu«. Ko bi tisto, kar je tam in takrat povedal o svoji dotedanji stranki in službi, povedal pred demokratizacijo, bi cenil ta njegov prispevek. Po moji informaciji g. Vaka-njac ni sodeloval s Čiričem pri volilni kampanji SLS (1992). Po pooblastilu odg. ur. DE ta moja izjava velja tudi za DE kot časopis. Ob vrsti točnih navedb se je »posebnemu poročevalcu« očitno prikradla tudi kakšna nepreverjena, česar se pa ne da opravičiti z »žanrom pisanja«. Ker ni nujno, da se z g. Čiričem ne strinjava v ničemer, se lahko strinjam glede pisanja Milenka Vakanjca: njegove članke sem vedno bral z užitkom, škoda je le, da so zadnje čase redki.
4.
Ves dolgi Čiričev dopis v DE se izogiba glavnemu vprašanju. Ni zanikal temeljne navedbe o sebi. Da je ne bi ponavljal, naj citiram izjavo 10 MLIN-a pri NDS: »Glede na to, da je volilno kampanjo SLS vodil bivši član izvršilnega odbora SDP Miloš Čirič, pa upamo, da Podobnikovo vztrajanje na razbiti desnici (dveh ali več strankah) ni ideja, ki bi zrasla na kakšnem pomembnem levičarskem zeljniku.« (Slovenec, Tako mislim, 27. 2. 1993)
PREJELI
Predstavniki družbenega kapitala
Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij v 19. členu določa, da podjetje izvede preoblikovanje po programu, ki ga sprejme organ upravljanja (in odobri Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo).
PravnOveljavni program lahko sprejme le zakonito izvoljeni organ upravljanja. V delniških družbah in družbah z omejeno odgovornostjo, ki so nastale s preoblikovanjem družbenih podjetij in so delavski sveti imenovali predstavnike družbenega kapitala v skupščine teh družb, so ta imenovanja večinoma nezakonita, zato je treba najprej poskrbeti za zakoniti sestav teh organov.
I.
Že ob preoblikovanjih družbenih podjetij v delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo v družbeni in mešani lastnini se je pojavilo vprašanje, kdo voli predstavnike družbenega kapitala v skupščine preoblikovanih podjetij. Večina poslovodnih delavcev ter njihovih pravnih svetovalcev se je odločila, da ta imenovanja opravijo delavski sveti. Nekateri so se pri tem sklicevali na 122. in kasneje še na 122 a) člen zakona o podjetjih ter na 3. odstavek 36. člena istega zakona. Drugi so menili, da takšna rešitev izhaja že iz narave pooblastil delavskega sveta kot organa upravljanja.
Zakon o podjetjih ima v poglavju »Podjetje v mešani lastnini« določbo (člen 122), da način izvolitve, dela in odločanja v skupščini ureja statut oziroma pravila. Mišljena sta statut oziroma pravila delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo v mešani lastnini in ne statut družbenega podjetja, ki je imenovalo predstavnika družbenega kapitala v ustanovno skupščino nove družbe. Torej se citirana določba iz 122. člena zakona o podjetjih ne more nanašati na imenovanje predstavnika družbenega kapitala v ustanovno skupščino družbe.
Nesporno skupščino družbe v mešani lastnini sestavljajo vlagatelji, torej družbeniki, oziroma njihovi predstavniki, ki so vložili kapital v novo družbo. Vlagatelji družbenega kapitala iz družbenih podjetij so zaposleni delavci, ki ga (družbeni kapital) upravljajo po
1.	odstavku 3. člena zakona o podjetjih. Statut družbenega podjetja bi moral odločiti le način izvolitve predstavnikov družbenega kapitala v ustanovno skupščino družbe. Kjer teh določb ni (in statuti družbenih podjetij jih praviloma nimajo oz. jih niso imeli), vlagatelji, to je zaposleni delavci, neposredno odločijo o načinu volitev predstavnikov družbenega kapitala v skupščino družbe.
Glede delniških družb in družb z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini je zakon o podjetjih v 3. odstavku 36. člena določal (opomba: z uveljavitvijo zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij je prenehal veljati), da se za njihovo ustanovitev in upravljanje smiselno uporabljajo določbe zakona o podjetjih v mešani lastnini. Smiselna uporaba določb 122. člena zakona o podjetjih lahko samo pomeni, da mora statut družbenega podjetja, ki se je preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo oziroma delniško družbo v družbeni lastnini, vsebovati določbe o načinu imenovanja predstavnikov družbenega kapitala. In če statut družbenega podjetja teh določb ni imel oziroma jih nima, bi morali delavci, upoštevaje 2. odst. 3. člena zakona o podjetjih, neposredno odločati o načinu imenovanja predstavnikov družbenega kapitala v skupščino družbe.
Dne 25. 8. 1990 je začela veljati novela zakona o podjetjih, ki v 38. členu (oz. 122 a členu) zakona o podjetjih določa, da organ upravljanja podjetja v družbeni lastnini imenuje predstavnike družbenega kapitala v ustanovno skupščino družbe v mešani lastnini. Vendar se citirana določba izrecno nanaša le na tista podjetja v družbeni lastnini, ki so se organizirala kot podjetja v mešani lastnini z izdajo internih delnic oziroma prodajo dela podjetja.
Pristojnosti delavskega sveta so taksativno določene z zakonom in statutom podjetja. Vse druge pravice in dolžnosti oziroma pristojnosti glede upravljanja družbenih podjetij ostanejo neposredno delavcem, ki po 1. odstavku 3. člena zakona o podjetjih izključno upravljajo podjetje v družbeni lastnini. Če v zakonu in statutu ni določila, da delavski svet imenuje predstavnike družbenega kapitala, ta imenovanja opravijo neposredno zaposleni delavci.
Vsa imenovanja predstavnikov družbenega kapitala v ustanovne skupščine delniških družb z omejeno odgovornostjo ali delniških
TPO Batuje, Kovinska industrija Ajdovščina
Socialna varnost na psu
Predsedstvo SDP Ajdovščina je na svoji 18. redni seji v razširjeni sestavi obravnavalo stanje v podjetjih TPO Batuje in Kovinski indistriji Ajdovščina ter sprejelo stališča:
1.	Gospodarsko stanje obeh podjetij je zaradi objektivnih (izgub trgov) in subjektivnih (nesposobnosti vodilnih garnitur) razlogov izjemno težko, socialna varnost delavcev in njihovih družin pa je zaradi tega že več kot le ogrožena, saj so se znašli na robu preživetja.
2.	V obeh podjetjih pa so delavci prepričani, da bi ob razumevanju in pomoči, to je odlogu plačil zapadlih kreditov ali njihovi spremembi v kapitalski delež ter ob zagotovitvi minimalnih obratnih sredstev lahko obe podjetji rešili in z realizacijo programov, ki so jih že pripravili, trajno zagotovili delo vsaj za del delavcev, ki bi se ob stečaju sicer znašli na cesti.
družb, ki so jih opravili delavski sveti, ne da bi za to imeli pooblastilo v statutu družbenega podjetja, so nezakonita. Nezakoniti so tudi sklepi skupščin delniških družb z omejeno odgovornostjo ali delniških družb, ki so bili sprejeti z večino glasov takšnih lažnih predstavnikov družbenega kapitala. Izjema je določena v 122a) členu zakona o podjetjih, kjer predstavnika družbenega kapitala imenuje organ upravljanja podjetja v družbeni lastnini, ki je sprejelo sklep o izdaji internih delnic oziroma o prodaji dela podjetja in se nato organiziralo kot podjetje v mešani lastnini.
II.
V sedanjem trenutku je najpomembneje, da se čimprej izvolijo pravi, zakoniti predstavniki družbenega kapitala v skupščinah (oz. drugih organih) družb z omejeno odgovornostjo in delniških družb v družbeni ali mešani lastnini in s tem pridobijo legalni organi upravljanja teh družb.
Temeljne doložbe za izvolitev pravih in zakonitih predstavnikov družbenega kapitala so v že citiranem 3. členu zakona o podjetjih. Prvi odstavek tega člena določa, da delavci upravljajo podjetja v družbeni lastnini, to pa so po 1. odstavku 2. člena citiranega zakona: družbeno podjetje, javno podjetje ter delniška družba in družba z omejeno odgovornostjo, ko poslujejo s sredstvi v družbeni lastnini. Pri podjetjih z mešano lastnino predstavniki družbenega kapitala, v skladu s 3. odstavkom
3.	člena zakona o podjetjih, upravljajo podjetje z lastniki v sorazmerju z deležem družbenega kapitala v celotnem kapitalu družbe. Ne more biti sporno, da ti predstavniki družbenega kapitala svoja pooblastila v organih upravljanja izvajajo od vlagateljev oziroma upravljalcev družbenega kapitala, to pa so samo delavci. Na takšno stališče se je postavilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v zadevah U I 36/91, U-1371 91, U-J 38/91 in U-J 39/91, ko je
3.	Glavni upnik obeh podjetij LB - Komercialna banka Nova Gorica vidi edino rešitev v stečaju. S tem bi pridobila premoženje, ki po vrednosti močno prekaša vrednost kreditov in obresti, in prispevala k lastni sanaciji na račun doslej zaposlenih v obeh podjetjih.
4.	V Kovinski industriji Ajdovščina, to pa velja v manjši meri tudi za TPO Batuje, menijo, da sta podjetji prišli v takšen položaj tudi zaradi delovanja posameznikov (pogodbe na škodo podjetja, naročilo dolžnikom, naj zadržijo plačila itd.), ki so poskušali ribariti v kalnem in se tudi osebno okoristiti ali celo divje privatizirati podjetje.
5.	Stališča, ki jih je na zahtevo delegatov SDP v skupščini 1. februarja oblikoval izvršni svet, so neprepričljiva. Izgovor, da izvršni svet nima konkretnih pristojnosti, drži le v formalnem smislu. Izvršni svet je še vedno »odgovoren za stanje na vseh področjih« in iz tega pooblastila izhaja možnost pozitivnega »vmešavanja« v razreševanje takih in podobnih
Tako daleč, kakor so šli mlad, narodnjaki, jaz ne bi šel: Po mo) informacijah je Čiričeva srčna Ze' Ija, da bi bil prvi »profi« v slovet)) ski politiki - takih PR agend) profesionalcev za kampanje pri nas še ni bilo, saj pod vlad0) vino ZKJ/ZKS tudi demokratičnih volitev ni bilo. »Posebni poročevalec DE« pa je vendarle za.de žebljico na glavico (in MLlN-oVcl pač imajo pravico podatke interpretirati). Gre za kampanjo SD“
’90. Kakšnih prijemov so se ko/nti'
nisti-prenovitelji posluževali, treba še opisati, pa tudi Čiriči delež v njej.
Ker se g. Čirič ima za sposobnega profesionalca (Magent" d.o.o.), se pohvali z rezultati SLb-8,8% glasov za SLS po moji očem ni tak uspeh, še posebej zato ne, ker v družbi radikalne desnice (nacional-socialne zveze, republikancev, Staničeve SNS) in f°\ klornih strank (»Krambijeve« ste) namesto realne politične alternative te glasove zapravi)0, Ker Čirič navdušeno izjavi)0’
kako SLS
»postopoma,
toda
vztrajno postaja vodilna slovenj ska stranka«, se bojim, da se miselno še vedno ni znebil modele vodilne politične sile.
Pa brez zamere, Mladen A. Švare i
obravnavalo pobudo in predlog Z) oceno ustavnosti in zakonitost1 odlokov Skupščine mesta Ljubljane o organiziranju javnih podjetij	Vodovod-KanalizacijC,
Ljubljanska tržnica, Parkirišča if Snaga. Ker v delniških družbah if družbah z omejeno odgovornostjo v družbeni ali mešani lastnini n\ več delavskega sveta, ne more vet priti do spornih oziroma nezakonitih imenovanj po tem organu-Navedeno pomeni, da le delavd odločajo o izvolitvi in razrešitr< predstavnikov družbenega kap1’ tala, katerega so vložili v delniško družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo v družbeni ali meša1" lastnini. (Opomba: Določbi v tretjem odstavku 3. člena in v drugem odstavku 122. člena zakona o podjetjih, da se s statutom ozirom0 pravili podjetja lahko določijo manjše upravljalske pravice delavcev oziroma njihovih predstavnikov, kot pa znaša delež družbe'
nega kapitala v celotnem kapitalu družbe, sta protiustavni, ker direktno navajata na zlorabo družbene lastnine oziroma to omogočata.)
Predstavniki družbenega kapitala v organih družb predstavijoj° delavce, ki so vložili družbeni kapital v.družbo z omejeno odgovornostjo oziroma v delniško družbo v mešani oziroma v družbeni lastnini. Trditev »pravnih inovatorjev«, da predstavniki družbenega kapitala ne predstavljajo delavcev, ampak interese družbenega kapitala oz. odsotnega ali bodočega lastnika, pomeni nezakonit0 ločiti delavce od družbenega k)' pitala in prevzeti od delavcev np' hove upravljalske pravice družbenim kapitalom, ki P1" gredo po 3. členu zakona o podjetjih. Udejanjanje te »inovacije" v praksi je pripeljalo dejansko do združitve lastniških - upravljaj' skih, nadzornih in poslovodnin funkcij v eni osebi. Od tod naprej ni več ovir za zlorabljanje in prisvajanje družbenega premoženja-Franc Skinder, družbeni pravobranilec samoupravljanjo Ljubljano
vprašanj. Navsezadnje imam0 v naši državi mnogo primerov, k° si občinski izvršni sveti, če ima)0 moralno in politično težo, še kak° aktivno prizadevajo pri razreševanju problemov podjetij, ki s0 zašle v težave.
6.	Od Sklada Republike Slovenije za razvoj bi pričakovala večja zagnanost za razrešitev problemov, pomoč pri reševanju podjetij, zagotavljanje novih programov in podobno in ne le postopn° likvidiranje podjetij, ki so M očitno zmotno, zatekla po pornoc v njegovo okolje. Saj je to P° imenu Sklad za RAZVOJ!
7.	Od ustreznega razreševanj) je odvisna usoda dveh podjeh], 350 delavcev in še nekaj sto družinskih članov, zato izvršni svet SO Ajdovščina, LB-Komercialn° banko Nova Gorica in Sklad Republike Slovenije za razvoj pot" varno, naj v reševanje nastaleS" položaja vložijo vsaj toliko energije, kot so jo, vsaj nekateri, vložili v prizadevanja za stečaj obee podjetij.
Ladislav Batagelj, predsednik SDP Ajdovščine
časopis slovenskih delavcev
• Delavskaenotnostjebilaustanovljena20. novembra 1942 »DE-glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije« IzdajaČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dal mati nova4, poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942,311 -956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 116-163,311 -956,313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Natržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Bora Zlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942, telefaks 311-956 • Naročnina: 321-255 • Posamezna številka stane 105 SIT » Žiro račun: 50101-603146834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič
TRMA
ilai'
,ven-
•ndj:
itd-
ado-
atič'
)oro-
-ade\
■ovd
iter-
SDP
rmV'
bo
■ičev
i sob' ento SLS--ceni i ne, nice •ibli-fol' ,< H' > al'
vljo-
vlja’
todo
DILEME SLOVENSKE LEVICE
(2)
Pučnikovo pismo
»Tako je Združena lista kot aaleč najmočnejša grupacija 118 levosredinskem polu prev-j. eia neposredno odgovornost delo vzpostavitev močnega socialdemokratskega bloka, ki se ?ora upirati poskusom neoli-°eralnega modela razreševali8 gospodarskih težav v Slo-^Gniji. (...) Ugoden rezultat združene liste je tista pod-ga, na kateri se sproži pro-
ere,
jarc
aiO i osd j-ub-počijo, a in h in
,stjo
i n * več iko-
ZUti;
a vd
lai
Pes združevanja socialdemokratskih sil v Novo stranko.« 'Dušan Kumer, Združena li-sta. febr. 1993). Tista »enotna, M°čna in vplivna levosredinska formacija, za kar si priza-ueva demokratična levica y Marsikateri evropski zavi« (Peter Bekeš, M ' 1
dr-
,---- ------, ibid.) je
•itni L^.^žnost, za katero so v SDP spi- pripravljeni priznati za iško erlakopravne »ne glede na šte-od- J'.1;0 članov in različno poli-šatti hcno moč« (Bekeš) »vse ret- stranke na levem političnem jem spektru«. Toda volilni neu-p°- speh sindikalnih kandidatov Wa Združeni listi, pa tudi drugod) kaže, da je politika od Politikov, sindikat pa od sindikalistov. Dejanska moč V parlamentarnem sistemu se ne meri po enakopravnih in snako številčnih delegacijah !la združitvenem kongresu.
d 14 poslancev Združene li-ste jjh je še vedno 11 od SDP, štirih ministrov pa trije, bo združitveni kongres kaj Premaknil razmerje, je od-isno tudi od partnerskih rank. Dokler so pogajanja G združitvi potekala pred voli-tvsmi (do avgusta 1992), so se razmerja tehtala od sedmine . tretjine za SDP; pri slednji Mačici naj bi preostali tretjini .j- Podstavljali »Delavsko-soci-iaina Usta« (DSS, SKS, DeSUS v11 idrijski Naprej) ter zdru-ena SDU-SSS. Pučnikova DSS pa je ta pogajanja že od acetka zavračala. Da se je vse °hčalo z Združeno listo na
s samostojnima SDSS in ter z izvenparlamentarno *skupno listo« SKS-DSN-vobodne stranke in z izgubo °cialističnih in krščansko-°cialističnih glasov, ni toliko Posledica »komunistične« aktike SDP, kolikor bojazni Pfed utopitvijo v njej. SDP pa 1 Mogla (ali zmogla) podpreti astanka nevtralne vmesne kupine, saj bi bila taka polica korak v negotovo prihod-°st. Ironija je v tem, da je po ^oji domnevni volilni zmagi poslancev za Združeno li-
Čeprav s težkim srcem, toda glasoval bom za zamrznitev plač in pokojnin, je oni dan v parlamentu dejal eksšef, vendar očitno še vedno siva eminenca prenoviteljev oz. Združene liste dr. Ciril	1111
Ribičič. To se seveda lahko sliši tudi tako, da se je tovariš Ribičič in z njim bržkone cela Združena lista , sicer s težkim srcem, morda celo s krvavečim, odločila za pozabo tistega, s čemer je vabila in pridobila tistih 14 odstotkov volilnih glasov, ki so bili dovolj za uspešno kandidiranje v Drnovškovi vladi.
Denimo, da tovariš Ribičič že ve, da bo s sedanjo zamrznitvijo delavcem enkrat v prihodnosti šlo bolje. Vendar od kod to ve? Njegov vladni kamerad Drnovšek še prav z ničimer ni napovedal dolgoročnega izboljšanja na račun kratkoročnega poslabšanja. Zahteval je samo zamrznjene plače. Kakšna bo njegova siceršnja eko-
Obe stranki, ki se potegujeta za socialdemokratski prostor na °yenskem, SDP/ZL in SDSS, prva postkomunistična in druga frtikomunistična, sami sebe vidita v najlepši luči:
Kolcanje
Pa samo štirje za Pučnikovo SDSS) pred is lemi. Pučnikova stranka
Pismu »vodstvom in članom “Irank Združene liste« (16. 2. v"3) pravi, da se čuti odgo-??n° za nadaljnji razvoj soci-demokracije v Sloveniji »kot *pVa socialdemokratska :.yanka, ki je po več desetlet-1 8 realsocializma ponovno izstavila socialdemokratski PMgram«. Zato je SDSS »prijavljena prevzeti odgovor-,°st za oblikovanje skupne °venske socialne demokrate in biti jedro združevanja.«
Jdformbirojevski toni
^DSS
Ravno odsotnost vmesnega P01k tj. SDU, SSS, DSS, De-
SUS, SKS, DSN, ki ga ne bi obvladovala ne SDP ne SDSS, je sedaj problematična in SDP je konfrontirana s SDSS brez vmesne palete struj s socialdemokratsko orientacijo. Glede pridruženih strank v Združeno listo SDSS trdi, da gre za stranke, med katerimi ni najti niti ene same, ki bi nastala kot opozicija enopartijskemu sistemu. S to trditvijo podpisniki pisma, torej Pučnik, Janša, Pukl in Modic, še vedno stojijo na paradigmi antiko-munistične socialdemokracije iz začetkov Demosa. Ko bi se Demos »razprl« in pokril ves parlamentarni prostor, bi bil problem rešen. Ker je volilni nastop ZKS-SDP, ZSMS-LS in SZDL leta 1990 to onemogočil s svojimi 45 odstotki glasov, je Pučnikovo stranko tak rezultat porinil »v desno«. Februarsko pismo prvič sploh načenja tematiko združitve socialdemokratov, toda na način prestopa in sprejetja Emila Milana Pintarja v SDSS! Citirajmo: »Zato vas socialdemokrate znotraj SDP oziroma ZL vabimo, da se ločite od vaše politične in personalne hipoteke in se razdražite od ortodoksnih sil v vaši stranki oziroma strankah. Skupna socialdemokratska stranka ne sme prevzeti politične in personalne hipoteke naslednic(e) KPS in ZKS, saj bi s tem izgubila vse možnosti za uveljavitev svojega programa na Slovenskem. Kolikor ne vidite realnih možnosti za tako potezo, vas vabimo, da se kot socialdemokratsko usmerjeni posamezniki ali skupine pridružite Socialdemokratski stranki Slovenije in da se skupaj lotimo težavnega dela oblikovanja močne socialdemokracije.«
»Verjamemo, da se zavedate svoje odgovornosti in da boste odgovorno ukrepali.«
Tak informbirojevski ton seveda strank Združene liste ne more prepričati. Toda tudi tak »začetek dialoga« je za SDP boljši kot nič, še posebej po razočaranju nad krščan-
L
nomska politika in s kakšnim proračunom namerava voditi to državo, pa bo povedal kasneje, menda konec tega meseca. Ali je gospod Drnovšek tovarišu Ribičiču in Združeni listi svojo politiko razložil vnaprej? Bog ve. Najbrž pa ne, kajti če bi jo lahko, bi jo lahko tudi vsem drugim poslan-cem in vesoljnemu narodu. In če tega ni mogel storiti, tudi najbrž samo Bog ve. če Drnovšek sploh	*|F
že ve, kakšna bo njegova eko-	,
nomska politika.
Poslanec Janez Kopač, ki se je
v novem parlamentu spremenil v zanesljivega vladnega advokata, sicer daje vtis, da mu je vse jasno, kako bo v naslednjih petdesetih letih z državnimi in drugimi financami. Pa njemu tega ne gre zameriti, ker je pač liberalni demokrat - ti pa delavcem tudi pred volitvami niso obljubljali nič, kakor tudi ne njihov šef Drnovšek.
Drugače je z Združeno listo, ki je na veliko prodajala socialdemokracijo že za to mandatno obdobje, ne za kdaj v prihodnje. Spomnimo se, kakšen cirkus smo v Sloveniji delali prejšnja leta, ko so v Beogradu pogruntali razne zamrznitve. Na Balkanu nimajo pojma o ekonomiji, se je kričalo pod Alpami, zamrznitve so katastrofa z obetajočo eksplozijo, samo šminkanje velikih problemov in podobno. Toda tisto je bilo vse v imenu socializma in vse smo vedno po socialistično preživeli. Zato ni čudno, da je slišati vedno več kolcanja za tistimi časi.
V socialdemokratski Združeni listi pa so sedaj glasovali za zamrznitev v imenu česa? Liberalizma, kapitalizma ali socializma? Ali v imenu nekakšnih meglenih boljših dni? Kdo ve? Morda pa v imenu koalcijske pridkanosti, saj se prenovitelji radi pohvalijo s svojo partnersko zanesljivostjo. In zdaj so zraven tudi predstavniki dela upokojencev s svojim glasom za zamrznitev pokojnin. Kajpak, saj so volitve bile že pred davnimi tremi meseci.
Seveda pa ima tudi Združena lista ob črnih še svetle trenutke. To je njihov v.d. šef Peter Bekeš. Nanj v tej funkciji novinarska srenja kar pozablja in se še vedno najraje zapleta v pogovore z njegovim predhodnikom Ribičičem. Čeprav je od gospoda Pučnika iz socialdemo-
Treznost
kratske zveze prejel dolgo pismo, ki bi ga kak nestrpnež zaradi obilo vtikanja v njegovo stranko takoj vrgel v koš, se je Bekeš vendarle odločil za pogovore s Pučnikom in njegovimi.
Z našo socialdemokracijo je seveda velik križ. Pučnik bi bil strašno rad prvi in glavni socialdemokrat; to pa bi bili radi tudi pri Združeni listi. Potem ko je na volitvah skoraj pogorel, si je sedaj Pučnik za socialdemokratskega vzornika omislil Cankarja. Ta je menda Slovencem silno všeč in ga prebirajo noč in dan, gor in dol in počez. Sedaj ko je Pučnik Cankarja oživil, ga je seveda treba prebirati kot socialdemokrata. Na vsaki njegovi strani je treba iskati socialdemokracijo, se iz nje učiti, tako kot se je ruski delavski razred in še kakšen drug moral učiti denimo iz Gorkega. Česar ni mogel storiti Pučnik, bo sedaj Slovencem storil Cankar. Z njim bodo namreč odkrili socialdemokracijo. In ker je Cankar napisal tisto znamenito o narodu, ki si bo sodbo pisal sam, si bo slovenski narod seveda napical socialdemokratsko sodbo.
Pri Združeni listi zaenkrat še ne mahajo s Cankarjem. Vendar je Bekeš na pravi poti, ker se vendarle hoče pogovarjati z ne-ocankarjanci iz Pučnikove čete. Bekeš je pronicljiv mož in ve, da se bodo socialdemokrati raznih barv slednjič morali »zbogati«, če nočejo, da jih bodo požrla medsebojna prerekanja z dokazovanji, kdo je manj rdeč in kdo bolj roza. Seveda se, če že govorimo o socialdemokraciji, ni dovolj pojaviti na sceni in vpiti, jaz sem socialdemokrat. To je poskusil Pučnik, pa mu ni uspelo, in tudi tem na drugi strani ne bo šlo po tem receptu. Za socialdemokracijo bo treba v socialdemokratskem duhu tudi kaj narediti. In Bekeš je takšne sorte, vsekakor si ni privoščil tako krvavečega srca kot Ribičič in sploh bi bilo bolje, če bi se v imenu prenoviteljev in Združene liste večkrat pojavil na politični sceni, kot pravi socialdemokrat seveda.
Boža Gloda
skimi socialisti, pa tudi po pričakovanem obratu socialistov (SSS) k LDS-ovskemu »neoliberalizmu«. Zato SDP/ ZL preostaja korektna načelnost tudi za naprej.
Vsekakor pa pisemsko izoblikovanje pozicije SDSS koristi tudi Združeni listi toliko, da se zave, kakšna je njena podoba v tujih očeh. Ker smo prebrali lastno samohvalo obeh, SDP/ZL in SDSS, je prav, da prediskutiramo SDSS-ov predlog Združeni listi: »Stranke Združene liste pokrivajo politični prostor, ki sega od ekstremnega političnega roba do zmernega levega centra. Ker v Sloveniji, za razliko od ostalih srednjeevropskih držav, ne obstaja stranka z eksplicitnim imenom komunistična, je več kot očitno, da pač ta politična struja deluje prikrito znotraj SDP oziroma ZL. Poleg politične in zgodovinske kontinuitete SDP s svojima predhodnicama KPS in ZKS, so prav te ortodoksno komunistične sile tiste, ki predstavljajo največjo
oviro na poti k oblikovanju pristne socialdemokracije. (...) Zaradi tega socialdemokrati predlagamo, da bi se SDP oziroma ZL čimprej razdražili po vzoru naših sosed Madžarske in Italije v socialdemokrate in komuniste. S tem bi se socialdemokratsko krilo na simbolični in dejanski ravni odreklo svoje preteklosti, tako v personalnem kakor tudi v politično-zgodovin-skem pogledu, in se razbremenilo svoje negativne hipoteke. Tako bi ustvarili nujni predpogoj za resnično in tudi uspešno dogovarjanje o ena-
kopravni združitvi vseh socialdemokratskih sil na Slovenskem, kar bi bistveno pospešilo ta proces.«
Manj prijazno in manj socialdemokratsko
Ko ne bi tudi pri antikomu-nistični SDSS našli vrsto nekdanjih komunističnih kadrov, bi šlo pri tej njihovi zahtevi za polni zadetek. Tako pa smo spet pri tistem vrtanju v iz-vornost vsake stranke, ko samo danes odstranjena trojka ustanoviteljev SDSS (Tomšič, Magajna in Plahut-
nik) ni imela zveze s komunističnim aparatom. Zgodba dr. Katje Boh ali Matjaža Šinkovca je že drugačna, ostali pa so prišli pozneje (dr. Pučnik, dr. Prunk) ali pa skozi zadnja vrata. Po hitrem postopku sta SDSS zapustila Jaša Zlobec v smer LDS in dr. Rastko Močnik v smer SDU. Frakcijski boji v SDSS (moščanska afera) ter nacionalizem (Jelinčič, Kopše, Gerlanc) kažejo manj prijazen in predvsem manj socialdemokratski obraz SDSS.
Ker tega ne zapisujem »v prid« SDP/ZL, se iz take analize prikaže precej manj všečen obraz obeh, SDP in SDSS. Boljševiško-sektaške metode vodenja SDSS prikažejo SDP v primerjavi z njo kot stranko dobre volje. Toda vsa analiza preteklosti te iste prenavljajoče se stranke opozarja, da navedbe v pismu SDSS stojijo - le SDSS ne stoji z njimi oziroma za njimi s svojo lastno
prakso! S tako podobo obeh protagonistov združevanja socialdemokracije se da razumeti obrat Žakljevih in Šuk-ljetovih socialistov v smer Li-beralno-demokratske stranke, pa še čigavega, iščoč socialno vsebino na »desni«.
Vzrok temeljnega nerazumevanja SDP-jevske dobro-voljnosti je v tem, da oni menijo, da so vse že opravili na simbolni ravni, kar se tiče razločitve od komunizma, pa s Popitovo odslovitvijo. Tista domnevno prikrita struja komunistov v SDP se v Pučnikovem pismu izkaže za paranoični konstrukt: »Zlasti za-skrbljujoče je stanje pri najvplivnejši stranki ZL-SDP, saj so tu socialdemokratske sile tudi tri leta po ,sestopu z oblasti1 še vedno v manjšini.« To ni tako. Obe prikriti struji sta izstopili v procesu razpadanja ZKJ/ZKS, namreč Stranka za enakopravnost občanov (znamenitega Marojeviča) in Zveza komunistov-Gibanje za Jugoslavijo. SE O je bila navezana na kombinacije komiteja za sklic prekinjenega 14. kongresa ZKJ (Pančevskega), ZK-GJ pa je zatonila skupaj z bivšo SFRJ, njeno vodstvo pa je nedavno razmišljalo celo o emigraciji v Beograd! Takrat so se razletele tudi vse ostale frakcije, ki se niso že prej ustrezno porazdelile. Zato se da strinjati z dr. Radom Bohincem: »Čas je pokazal tudi to, da so se nekdanji boljševiki zelo enakomerno razpršili praktično po vsej strankarski paleti, pri čemer so celo obdržali zanje značilen stil dela.« (Združena lista, ibid.)
To pa potrjuje tezo, da Združena lista s svojim volilnim nastopom ni razrešila ničesar, saj je problem v dediščini 45-letne komunistične vladavine in veliko manj v njeni triletni prenovi. Bolj ko je partiji uspelo kontaminirati opozicijo, bolj ji je uspelo ostati to, kar je vedno hotela biti - avantgarda tudi v svoji prenovi.
Mladen A. Švare
4. marca 1993
IZREDNA KONFERENCA ZSSS
Izredna konferenca Zveze svobodnih s:	t Slove-
nije je 3. marca 1993 sprejela naslednje UGOTOVITVE IN ZAHTEVE K ZAKONU O NAČINU OBRAČUNAVANJA
IN IZPLAČEVANJA PLAČ:
Ugotovitve
1. Svobodni sindikati Slovenije ugotavljamo, da bo za-kon o načinu obračunavanja in izplačevanja plač prizadel na tisoče delavcev, na žalost pa spet najbolj tiste, M imajo že danes nizke plače, in tista podjetja, ki so v lasti države, v postopku prestrukturiranja in sanacije.
Zelo negativno bo učinkoval predvsem na naslednjo strukturo zaposlenih: na 62 % zaposlenih v gospodarstvu,
ki piejcrnajo podpoprečno plačo v gospodarstvu, in na več kot 14 000 delavcev ti prejemajo plačo pod višino zajamčene plače, ki )e 13.500 SIT neto. m po aneksu bi plače v gospodarstvu zaostajale za rastjo življenjskih stroškov do 16%. po zakonu pa za okoli 28%. Aneks temelji na obvezi, da ni izplačila individualnih plač delavcem pod zajamčeno plačo, v zakonu pa tega določila ni. Zakon daje
pooblastilo vladi, da a sklepi določa plače v podjetjih. k]cr
neposredno sodeluje v prestrukturiranju in sanaciji, kar je bistven odmik od aneksa. Dalje kaže zakon naslednje razlike od aneksa: Bistveno so na slabšem delavci v podjetjih, ki so na temelju kolektivnih pogodb in upoštevaje gospodarsko stanje podjetja sprejeli podjetniški socialni ,: pa k t t er pro j e m al i del pl ač v z a d< il ž n i ca h. Bistveno so n a\ slabšem delavci v podjetjih, kjer so pričeli izboljševati storilnost, povečevati proizvodnjo in prodajo. Ta ugotovitev velja tudi za delavce v podjetjih, ki so del plače prejemali v bonih ali preko regresa za prehrano. Zakon daje vladi nesprejemljiva pooblastila, da brez kakršnihkoli kriterijev določa plače v podjetjih, kjer neposredno sodeluje pri prestrukturiranju oziroma sanaciji, kar ima lahko za ta podjetja katastrofalne posledice.
2.	Svobodni sindikati Slovenije smo na razlike med zakonom in aneksom vseskozi opozarjali in tudi zaradi teh razlik zavračali administrativno urejanje plač. Če pa vlada Republike Slovenije že kaj predlaga, potem naj predlaga ustrezen predpis, ti bo zagotovil sankcioniranje neizvajanja sprejetega aneksa k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo.
3.	Svobodni sindikati Slovenije v načelu zavračamo administrativno urejanje plač, ker zanika sistem socialnega partnerstva in sistem kolektivnega pogajanja.
S predlaganim zakonom se kaže veliko nezaupanje organov oblasti do socialnih partnerjev.
4.	Svobodni sindikati Slovenije smo vztrajali in zahtevali. naj dtžava upošteva voljo podpisnikov kolektivnih pogodb; odločeni smo, da to voljo tudi uveljavimo. Prepričani smo, da vse te probleme lahko razrešimo le kot enakopravni socialni partnerji s kolektivnimi pogajanji in socialnim sporazumom. Predlagamo, da ta sporazum čim-piej iklcncmo.
5.	Vladni argumenti za tovrstno zniževanje plač tako pri gospodarstvu kot tudi pri negospodarstvu nv zdržijo kritične presoje. Oktobra J.992 je namreč začela veljati nova začasna kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti. Z njo se je določanje izhodiščne plače spremenilo tako, da le-ta ni več vezana na rast poprečnih plač v gospodarstvu, temveč na rast cen življenjskih potrebščin. Pri tem je bila določena cskalacijska lestvica, s katero je predpisano zaostajanje rasti izhodiščnih plač za rastjo cen življenjskih stroškov. Že s kolektivno pogodbo je bilo torej uveljavljeno realno padanje plač.
Zahteve
1.	Svobodni sindikati Slovenije bomo vztrajali, in izredna konferenca zahteva, da se umakne zakon o načinu obračunavanja in izplačevanja plač in da se realizira podpisani aneks k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, oziroma da se omogoči izvajanje sklenjenih kolektivnih pogodb. Posebej s tistim določilom in dogovorom za dosledno spoštovanje rokov za izplačilo plač.
2.	Izredna konferenca nalaga našim predstavnikom delojemalcev v ch-ža vnem svetu, naj vložijo zahtevo za od-ložni veto na ta zakon. Državnemu svetu pa predlaga, naj ta veto sprejme.
3.	Svobodni sindikati Slovenije ponovno zahtevamo, naj vlada sprejme odlok o povečanju zneska za zajamčene plače na 27.000 SIT, s čimer smo Svobodni sindikati Slovenije že soglašali. Izredna konferenca zahteva, naj vlada to stori takoj.
4.	Svobodni sindikati Slovenije zahtevamo, naj Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z vlado Republike Slovenije oblikuje merila za določanje plač poslovodnih delavcev v podjetjih s prevladujočo družbeno oziroma državno lastnino.
5.	Svobodni sindikati Slovenije bomo zahtevali takojšnje sprejetje zakona o kolektivnih pogodbah.
8. Svobodni sindikati bomo predlagali državnemu zboru, naj Zavod RS za statistiko postane samostojna in neodvisna institucija.
7.	Svobodni sindikati Slovenije, delegati izredne konference, opozarjamo predlagatelja zakona in druge pristojne strukture, naj prevzamejo vso odgovornost za nastale razmere v primeru uveljavitve zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač, ki bodo vplivale na materialni, socialni in pravni položaj in. varnost delavcev ter na motiviranost in ustvarjalnost v kolektivih.
8.	Svobodni sindikati Slovenije bomo predlagali spremembo zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, s katero bi omogočili, da bi zaposleni z neizplačanim delom plač lahko sodelovali pri notranjem odkupu podjetij.
9.	Za uresničitev te volje Svobodni sindikati Slovenije z izredne konference sporočamo vsem pristojnim orga-
nom, da bomo uporabili vsa sredstva demokratičnega
sindikalnega boja, od zbiranja podpisov za Zakonsko iniciativo za predlaganje zakonov državnemu zboru do ustavnih in drugih pravnih sporov, vse do predloga za razpis referenduma in do napovedi ter oklica stavke.
Mag. Dušan SEMOLIČ, predsednik ZSSS
NAS ODGOVOR NA ZAKON
0 ZAMRZNITVI PUC JE NE
Izredno konferenco Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je začel njen predsednik Dušan Semolič. Potem ko je pozdravil več kot 500 delegatov, je povedal, da je konferenca sklicana, da bi svobodni sindikati dosegli umik interventnega zakona o plačah. Semolič je povedal, da so se vsi sindikati pogovarjali o dopolnitvi splošne kolektivne pogodbe za go-
spodarstvo, da bi zaščitili naj-
plač, kot ga je sprejela vlada zaradi odločitve ustavnega sodišča.
Noterbergova je zaključila z ugotovitvijo, da je zakon za šolstvo popolnoma nesprejemljiv, ker najnižje kategorije zaposlenih živijo na pragu življenjskega minimuma.
Stane Čelesnik (Pionir Novo mesto) je v imenu sindikata gradbincev dejal, da imajo vse razloge
gostinskih podjetij, kar je interes države, ne pa delavcev. Zamrznitev plač bo ogrozila eksistenco 70 odstotkov zaposlenih v gostinstvu. Sindikat gostinstva zahteva umik tega, saj velja za zaposlene z nizkimi plačami, ob tem ko posamezniki lahko prejemajo tudi po več tisoč mark. Zver je opozoril tudi na zadolžnice za manj izplačane OD in dejal, da mora zakon
slabše plačane ljudi in tudi z zavestjo, da je treba omogočiti gospodarsko rast in ohranjanje delovnih mest.
Otopelost vlade se po Semoličevem mnenju kaže v odnosu do zahtev za povečanje zajamčenih osebnih dohodkov, ki znašajo le 13.500 tolarjev. Vse to, kar oblast počne z zamrznitvijo plač in sindikatov in želodcev ter odmrzni-
omogočiti njihovo uveljavljanj6 v postopkih lastninjenja. Republi' ški odbor zato podpira pobudo za spremembo zakona o lastninjenj0 in spremembo metodologije ža iZ' vedbo tega zakona.
Ugotovitve in zahteve konfe' renče je obrazložil Rajko Lesjak-Objavljamo jih v celoti v posebnem okviru. Lesjak je dejal, da Svobodni sindikati nimajo razloga, da bi marca letos delovali drugače kot pred letom dni (takrat so organizirali splošn0 stavko). Zaposlenim danes ostaja le še sindikat; nihče naj ne misli; da solidarnosti med delavci 111 več. Konferenca je z aplavzom pritrdila besedam Rajka Lesjaka in potrdila predlagane ugotovitve in zahteve.
Pred koncem konference je Dušan Semolič udeležence obvestil, da Združena lista spreminja sta-liše do tega zakona in da b° menda glasovala proti njemu, če bo državni svet začasno odložil njegovo veljavnost. Semolič je tudi napovedal, da se bo sindikalni forum, ki je po konferenci večkrat obkrožil poslopje parlamenta, zbral tudi pred zasedanjem državnega zbora, da bi poslancem neposredno pojasnil, zakaj zakon ne sme obveljati.
Alojz Omejc
Sindikalna matineja v Kinu Vič
Franček Kavčič
Stane Čelesnik
Mihael Zver
tvijo cen in tečaja tolarja, je pravi balkanski thacherizem, je dejal Dušan Semolič. Naš odgovor na vse to je odločen ne. Prepričan sem, da bomo z legitimnim sindikalnim bojem preprečili, da bi ta zakon začel veljati. Zgornje pol-krepko natisnjeno besedilo so delegati na izredni konferenci podprli z največjim aplavzom.
Za Semoličem je govoril Alojz Omejc, predsednik Sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije. Ta sindikat je 24. februarja letos podpisal dopolnili obeh panožnih kolektivnih pogodb, čeprav so slutili, kaj jim pripravlja vladajoča koalicija. Namesto predvolilnega gesla: »Ne levo ne desno - naprej« prihaja novo geslo »Ne levo ne desno - na slabše«. Vlada in parlament še nista sprejela zaščitne politike, potrebne za ohranjanje gospodarstva in za ponovni razvoj, začela pa sta politiko omejevanja. Plače v tekstilni in usnjarski industriji znašajo v povprečju le 350 mark. Naš sindikat je za to, da ostane veljaven tako aneks k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo kot tudi dopolnilo panožne kolektivne pogodbe in za te cilje bomo uporabili vse oblike sindikalnega boja, je zaključil Alojz Omejc.
Branko Medik je govoril v imenu SKEI. Povedal je, da so imeli izredno konferenco, na kateri so postavili več zahtev, pri katerih bodo vztrajali. V boju zanje bodo šli do konca in odpravili tisto, kar je vlada pripravila skupaj s poslanci državnega zbora.
V imenu delavcev vzgoje in izobraževanja je nastopila Jožica Notersberg iz Velenja. Povedala je, da je vlada s tem zakonom razveljavila začasno kolektivno pogodbo za negospodarstvo, podpisano oktobra lani. Po njej je rast plač odvisna od rasti življenjskih potrebščin in ne od rasti plač v gospodarstvu. Vlada je izigrala tudi sporazum, podpisan 4. februarja letos, po katerem znaša izhodiščna plača 23.833 tolarjev. Interventni zakon v veliki meri izničuje tudi možnosti za poračun
za zavrnitev zakona. Plače, za katere veljajo kolektivne pogodbe, niso preveč porasle, kot trdi vlada. Njeni podatki pa veljajo le za plače izven kolektivnih pogodb. Po Čelesnikovem mnenju je rast plač posledica, ne pa vzrok sedanjega gospodarskega položaja. Narobe je, ker zakon kaznuje delavce, ki so žrtve, namesto krivcev za sedanje razmere.
Sekretar sindikata delavcev gostinstva in turizma Mihael Zver je vladi očital zapostavljanje te panoge, ki bi lahko pomagala pri razvoju nove države. Zver je dejal, da so imeli gostinci izredno nizke plače in da so tako pomagali ohranjati podjetja in delovna mesta. Delavci so del plač dobivali tudi v bonih in različnih zadolžni-
cah. Zakon o zamrznitvi plač pa bo povzročil povečanje vrednosti
Podpora iz principa in podpora s pogojem
Preden smo odšli na izredno konferenco ZSSS in protestni pohod okoli parlamenta, me je dobesedno zgrabil za rokav Jože Smole:
»Kaj hudiča pa je tem zgoraj?! Ta zakon je pa višek. Ali bodo končno stavkali?«
Stala sva pred Dalmatinovo 4. Kdor pozna »minulo delo« Jožeta Smoleta in njegovo mnenje o stavkah, mu je jasno, da gre res za nohte.
Med potjo sem zvedel še, da je predsedstvo Delavske stranke sklenilo zamrzniti vse združitvene procese, saj se jim zdi sporno glasovanje Združene liste o zamrznitvi plač nasploh in poslanskih še posebej.
Zakon o zamrznitvi plač torej dela škodo, še predno je začel veljati. Zadnje upanje svobodnih sindikatov je bil kajpak državni svet in njegova možnost odložnega veta. Zato je delegacija konference obiskala predsednika sveta Ivana Kristana.
O argumentih in zahtevah sindikatov boste brali drugje, tokrat le stališče Ivana Kristana:
»Vse to je gotovo legitimna oblika delovanja delegatske baze in takšne pobude so kajpak pozitivne. Kolikor vem doslej, je večinsko mnenje med člani sveta vetu že naklonjeno.
Če drugega ne, gre za problem na načelni ravni. Skupaj sta se našla dva argumenta, delodajalcev in sindikatov. Oba se stri-
Tijata, da je sporazum med njima v prid stabiliziranju položaja.
1 to je bolj pomembno kot pa kakšen odstotek gor ali dol.
V takšnem sodelovanju je možnost, da se končno dokopljemo do tako potrebnega socialnega pakta, brez katerega gotovo ni izhoda iz krize. Takšna pot je vsaj boljša, tudi bolj ,evropska1 kot pa administrativni posegi. Se posebno, če gre za tega, ki je zgolj parcialen, brez celovitega pristopa.
Odložni veto je še pot, da vsi udeleženci tega dogajanja lahko ponovno pretehtajo, ali je res pametno stvari zaostrovati in sprožati nove konflikte. Veto je tudi apel vladi, naj se usmeri v principalen način reševanja.«
Po tej dokaj trdni podpori je sledil pogovor s poslanci Združene liste. Miran Potrč, Ciril Ribičič in Janez Kocijančič so povedali približno isto - za zakon so glasovali prepričani, da gre res le za sankcioniranje aneksa h kolektivni pogodbi. Če bo prišlo do veta, bodo v pogovorih znova preverili, koliko to drži, in se potem opredelili na osnovi rezultatov preverjanja argumentov.
C. B.
Jože
Smole:
PRED USODNIMI
.. ■ ■    ,— 
ODLOČITVAMI
Pri založbi ČZP Enotnost je konec oktobra 1992 izšla knjiga Jožeta Smoleta »Pred usodnimi odločitvami«, V njej Smole, nekdanji novinar, diplomat in predsednik SZDL Slovenije razgrinja svoj pogled na slovensko in jugoslovansko politično dogajanje pred razpadom Jugoslavije.
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova4, nepreklicno naročam(o)
ODLOČITVAMI. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov:_
Ulica, poštna št., kraj:______________________
Datum: ------------------- Podpis naročnika:_______
. izvod(ov) knjige PRED USODNIMI
1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju
ljanje ,ubli-do za ljenju za iZ'
:onfe-
esjak.
oseb-
il, da , ra-lovali
i (ta-ilošn® jstaja misli; ci a* vzora sjaka ivitve
2 Du-zestiL i sta-a bo tu, če dložil
ič je
;indi' ;renci >arla-seda-.i p O' 1, ZB'
avčič
ni
že
io
o«
re
ke
io
i-
:el
r-
ja
at
zn
ri-
se
*z-
a.
zo
ni
ot
>Zj
co
zn
ri
a-
50
re
lo
se
B.
i

MIMI
B IK — ■■■	SEnEM DNI V SINDIKATIH
REPREZENTATIVNOST	stavka proti sanaciji
SINDIKATOV IMA VEČ OBRAZOV	METALNE NA PLEČIH DELAVCEV
Delavci Metalne so začeli stavkati ta ponedeljek in ne bodo delali do izplačila drugega dela januarske plače. Odpovedovanje dela zaslužka in njegovo spreminjanje v obveznice je mogoče le, če bodo lastniki, upniki in poslovodni delavci prevzeli svoj del rizika za sanacijo Metalne. Tako pravi Bogdan Ivanovič, predsednik SKEI v tem podjetju, ki je za DE orisal položaj podjetja in spor v njem.
Kljub nasprotovanju večine sindikatov, je državni zbor Prejšnji teden sprejel zakon 0 reprezentativnosti sindikatov. V vladi in državnem zboru je očitno prevladalo Prakticistično razmišljanje, ba je zakon potreben zaradi nereda na sindikalni sceni in Zato, da bi državni organi in Podjetniki vedeli, kateri sindikat so dolžni upoštevati.
Zakon sindikatom ne bo polagal in sindikalisti vedo, da omejuje možnosti za njihovo delo. Nenazadnje je vsak zakon v nasprotju s sindikalno Svobodo, kot jo predvideva bstava R Slovenije in številne konvencije Mednarodne organizacije dela.
Zakon je pripravljalo ministrstvo za delo. Ko je mini-strici in njenim namestnicam Zrbanjkalo pravih argumentov, so ga branile z ugotovitvijo, da pogovori s sindikati 0 zakonu niso pokazali nobe-nega napredka. Nezmožnost dogovora med ministrstvom ln sindikati je glavni argument, s katerim so predlagate-Ji utemeljevali zrelost zakona Pred poslanci državnega zbora. Predstavnice ministrova za delo so s tem pravzaprav priznale, da zakon lahko odpravi nered med sindikati m jih prisili k drugačnemu delu in tudi k organizacijskim spremembam.
„ Prve sindikalne reakcije ka-Zejo, da nekoliko na silo spresti zakon ne bo dosegel takšnih ciljev. Gregor Miklič je V imenu Svobodnih sindikatov že prejšnji teden opozoril, da zakon favorizira tako imenovane »rumene« sindikate. KNSS, Neodvisnost pa je na seji ta teden ugotovila, da za-kon ni rešil njihove pomembne zahteve po posebnem statusu »največje reprezentativnosti«. V Neodvisnosti mislijo, da bi takšen status poleg lijih dobili le še Svobodni sindikati. Zanimiva je tudi izjava “ogomirja Ličofa, predsednika SKEIS iz sestave Neodvisnosti. Ta teden je za Delo lzjavil, da ne more dobiti spi-ska podjetij kovinske in elektroindustrije. Razumeli smo §a. da takšno stanje pomeni °viro za uveljavljanje zakona. P° Ličofovem mnenju bi ^KEIS moral imeti podruž-mco prav v vsakem podjetju. t° mu mora zaradi zakona omogočiti kar država oz. njene službe.
„ Zanimiva je tudi izjava Du-$ana Rebolja, ki je za Delo delal, da bo Pergam tudi po no-
vem zakonu ostal republiška sindikalna centrala in da bo imel enak status kot Svobodni sindikati in Neodvisnost.
Poslanci državnega zbora so zakon v zadnji fazi dopolnili z alineo, po kateri sindikati dokazujejo reprezentativnost s članskimi pristopnimi izjavami. S to dopolnitvijo je državni zbor razveljavil diskrecijsko pravico ministrstva za delo, da samostojno, na podlagi opisnih kriterijev, odloča o reprezentativnosti zvez (federacij in konfederacij) sindikatov dejavnosti oz. panog. Zdi se nam, da je tudi takšna določba zakona odvisna od tistih ki bodo zakon uporab-
ljali, in da se bo prav kmalu pokazalo, ali bo zakon veljal.
O zakonu torej vsak sindikalist sodi skozi svoja očala. Večina misli, da zakon sili sindikate k povezovanju. Drugi sindikalisti pa mislijo, da s sedanjo organiziranostjo in članstvom izpolnjujejo vse kriterije za reprezentativnost in da jim torej ničesar ni treba spreminjati. Prognoze so zato izjemno nezanesljive, slišijo pa se govorice, da so nekateri avtonomni sindikati začeli priprave za ustanovitev konfederacije sindikatov na področju družbenih dejavnosti.
»Položaj Metalne je podoben položaju drugih firm v naši panogi. Država nas je siromašila z velikimi davki in prispevki in onemogočila prestrukturiranje in razvoj. Ker smo veliko izvažali, nas je tepel tudi precenjen tečaj našega denarja. Tudi obresti za kredite so previsoke. Največja katastrofa nas je doletela po zalivski vojni, saj smo v Iraku izgubili skoraj 40 milijonov dolarjev. Azija je naš glavni trg, vendar poslov ne dobimo, ker tam garancije naših bank nimajo veljave.
Mislimo, da noben sanacijski ukrep ne bo zalegel brez razčiščevanja starih dolgov. Po našem mnenju je treba velik del dolga odpisati, drugi del bi morali reprogramirati. Nekateri dolžniki pa naj bi dobili lastniške deleže.
Naše poslovodstvo je za letošnje leto sklenilo posle v vrednosti 38 milijonov dolarjev. Stalna naročila dajejo dodatnih 20 milijonov. Če hočemo obdržati 2.600 delovnih mest, moramo zbrati naročila v vrednosti 100 milijonov dolarjev.
Analize kažejo, da potrebujemo vsaj 10 milijonov dolarjev kredita za obratna sredstva. Zmogli bi 16-odstotne obresti. To je toliko, kot je cena denarja na svetovnem trgu. Hočemo kredit in ne nepovratna sredstva, kot nam nekateri očitajo.
V Metalni nas je bilo leta 1990 4.236, danes pa nas je le še 2.667.
Državni svet ima po ustavi in zakonu pravico zahtevati, da državni zbor ponovno glasuje o sprejetem zakonu. Prejšnji mesec je ta svet kar pet zakonov vrnil poslancem državnega zbora v ponovno odločanje. Po burnih protestih in obsodbah državnega sveta so poslanci vse te zakone ponovno izglasovali s prepričljivo večino.
Funkcionarji državnega zbora in šefi strank večinoma mislijo, da naša parlamentarna ureditev ni dvodomna, kot marsikje v svetu, in da ima državni svet le zelo omejene možnosti vplivanja na nekatere odločitve. Če pogledamo spisek in vsebino petih zakonov, o katerih je državni zbor moral odločati še enkrat, lahko rečemo, da ti zakoni niso enako pomembni in tudi njihove posledice so zelo različne. Kot delavsko glasilo lahko zapišemo, da so državni svetniki najbolj upravičeno zahtevali ponovno glasovanje o prispevnih stopnjah za zaposlovanje, zdravstvo in pokojninsko zavarovanje. Menili so, da državni zbor ni upošteval zahtev za zmanjšanje obremenitev gospodarstva. Da so imeli svetniki prav, dokazuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je po uveljavitvi zakona sam predlagal dodatno znižanje prispevne stopnje za zdravstvo.
Tudi razloge za začasno odložitev začetka veljavnosti zakona o plačah sodnikov in zakona o plačah ustavnih sodnikov bi lahko utemeljili z veliko zmedo na plačnem področju. Plače iz državnega proračuna se izračunavajo po petih različnih sistemih.
Po enem od sanacijskih načrtov bo treba odpustiti še 260 delavcev. SKEI Metalne ne pristaja na ponovno odpuščanje in zato stalno pritiskamo na poslovodstvo in zahtevamo večji obseg dela.
Na pogajanjih za januarsko plačo smo se dogovorili za izplačilo v dveh delih. Prvega smo dobili 18. februarja, o drugem pa 26. februarja nismo mogli zvedeti nič določnega. Nismo imeli dovolj niti za prispevke na naše plače. Kljub temu so delavci dobili naknadno še po 15 tisočakov.
Delavci so se odločili za stavko, ker jim direktorji niso mogli zagotoviti izplačila drugega dela januarske plače. Pogajanja so prekinjena, ker Sklad kot večinski lastnik ne daje nobenih novih zagotovil. Če se do konca tedna ne bomo dogovorili, se bo škoda zaradi stavke povečala in jo bo težko nadoknaditi. Oškodovan bo tudi Sklad, saj je naš največji lastnik, zato nas čudi njegova nezainteresiranost in pozivi na prekinitev stavke.
Oba sindikata, organizirana v Metalni, sta enotna v boju za zahteve delavcev. Zaposleni stavkajo na delovnih mestih in čakajo, da bo lastnik izpolnil svojo obveznost za opravljeno delo.
Svetovalna firma MIPOS je pripravila sanacijski program, ki daje realno upanje za našo rešitev. Njegov uspeh pa je odvisen od sa-
Ko so se politične stranke pogajale o vladi velike ali manjše koalicije, smo imeli večkrat občutek, da po nepotrebnem izgubljajo čas in da bi Drnovšek lahko sestavil vlado iz strank, ki niso postavljale vnaprejšnjih pogojev.
Ko smo spoznali vsebino pogodbe Liberalno demokratske stranke s krščanskimi in socialnimi demokrati ter posebne pogodbe med Liberalnimi demokrati in Združeno listo, smo razmišljali zlasti o tem, da si je Drnovšek na ta način zagotovil trdne pogoje za delo vlade v daljšem obdobju. Že po nekaj tednih dela vlade in državnega zbora pa se je pokazalo, da je velika parlamentarna koalicija trdnejša kot majhna združba vladnih ministrov in njihovih sekretarjev.
Prejšnji teden je državni zbor sprejel intervencijski zakon o omejevanju plač. Združena lista, ki je članica vladajoče koalicije, bi že zaradi svojih programskih ciljev in povezanosti z delavska bazo morala glasovati proti temu zakonu. Enako bi morali, objektivno gledano, ravnati tudi poslanci Socialdemokratske stranke. Če bi se vse to zgodilo, bi zakon padel. Po pogodbah med strankami bi s tem padla tudi velika koalicija, in vlada bi prišla v skoraj nerešljivo krizo. Režiserji te velike koalicije so se tej nevarnosti izognili tudi s tem, da so za nosilko zakona postavili Jožico Puhar, predstavnico Združene liste. Ko smo jo poslušali, se nam je zdelo, da zakon zagovarja proti svojemu prepričanju.
nacije starih dolgov in od kredita za obratna sredstva. Uspeh pa ni odvisen le od poslovodstva Metalne, ampak tudi od Sklada in republiške makroekonomske politike.
Na zadnjem sestanku, ki je bil 1. marca v Ljubljani, se je Sklad nagibal k odobritvi tega sanacijskega načrta. Govorili pa so o tem, da morajo riziko za kredit prevzeti tudi drugi lastniki ter največji upniki. To pa so: Kreditna banka Maribor, SKB in LB. Sklad tudi predlaga, naj poslovodstvo položi svoj denar kot depozit in dokaže resnost sanacijskih namer. Od sindikata pa zahtevajo, naj pristanemo na nižje plače in na to, da razliko od polne plače prejmemo v obliki obveznic.
Kar zadeva naše soglasje, moram povedati, da načrti za odpuščanje zmanjšujejo motivacijo delavcev za takšno rešitev. Mislim, da morajo delavci najprej zvedeti, kdaj bodo plače. Sindikat ne bo pristal na morebitni predlog Sklada, da je plača za januar že izplačana in da naj gre ostanek v obveznice. Mislim, da se morajo Sklad in vsi drugi sanatorji odločiti o tem, ali sprejemajo riziko in svoj del odgovornosti, in da se delavci ne morejo prvi odreči tistemu, kar so že zaslužili.
Sprašujete me o možnosti zapiranja obrata v Krmelju. Naš sindikat meni, da bi likvidacija te tovarne imela hujše posledice za ta kraj kot ukinitev matične tovarne v Mariboru. Zato naš sindikat teh predlogov ne podpira in predlaga kadrovsko okrepitev obrata, ki je nastal po ukinitvi nekdanjega rudnika.«
To je le en primer sprejemanja zakonov. Podobne ugotovitve bi lahko dali tudi za druge zakone, ki jih je sprejel državni zbor, pa tudi prejšnji tri-domni parlament. Vladajoča koalicija postaja čudežna formula, ki pravzaprav zakriva ponovno spajanje načelno ločene zakonodajne in izvršne oblasti. Zdi se nam, da se s to koalicijo direktno obnavlja vse tisto, kar je bilo narobe v skupščinski ureditvi ukinjenega enostrankarskega sistema.
Problem je mogoče odpraviti, če je zanj prava volja. Delitev oblasti na zakonodajno in izvršno je mogoča, če si bo državni zbor postavil službe, ki bodo skupaj s poslanci pripravljale zakone, namesto strokovnajkov z ministrstev oz. bivših sekretariatov. Nekatere vesti kažejo, da državni zbor to tudi namerava, saj menda išče nekatere strokovnjake za posamezna področja. Vse to pa bo le »blažev žegen«, če bo velika koalicija še naprej obvladovala vse faze odločanja o zakonih in nadzirala tudi njihovo izvajanje. Zdi se, da je kar prav, da imamo v teh razmerah vsaj državni svet, in dobro bi bilo, da postane drugi zbor parlamenta oz. nekakšna prava opozicija. To je mogoče, ker večina svetnikov ne deluje po diktatu strank.
Tudi zato moramo pozdraviti postavljanje državnega sveta na lastne noge in protestirati proti podcenjevanju s strani državnega zbora, ki se je pokazalo v zadnjih dveh tednih. Zdi se, da so državni svetniki na pravi poti in da je le od njih odvisno, koliko in kako se bodo postavili.
Franček Kavčič
Franček Kavčič
Sindikati
nasprotujemo zakonu o omejevanju plač
Sindikati, podpisniki aneksa k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, smo se sestali dne 26. februarja 1993 in se dogovorili o naslednjem:
1.	Sindikati, podpisniki aneksa, nasprotujemo zakonu o načinu obračunavanja in izplačevanja plač, ker zanika sistem socialnega partnerstva in sistem kolektivnega pogajanja ter je odraz nezaupanja organov oblasti do socialnih partnerjev.
Sindikati, podpisniki aneksa, predlagamo predstavnikom delojemalcev v državnem svetu, naj vložijo zahtevo za odložni veto na ta zakon.
2.	Sprejeti zakon po vsebini odstopa od rešitev v aneksu, zlasti pri določanju osnove plač za naslednje obdobje. Vsebina zakona bo povzročila večje realno zaostajanje plač, kot je bilo predvideno z aneksom.
3.	Sprejeti zakon bo predvsem prizadel socialno najbolj ogrožene skupine delavcev, še posebej, ker vlada ni sprejela že napovedanega odloka o povečanju zneska zajamčene plače na 27.000 SIT, s čimer smo sindikati soglašali.
4.	Zakon daje vladi popolno pooblastilo, da brez kakršnihkoli kriterijev določa plače v podjetjih, kjer neposredno sodeluje pri prestrukturiranju oziroma sanaciji, kar ima lahko za ta podjetja katastrofalne posledice.
5.	Sindikati, podpisniki aneksa, bomo vztrajali, da se dogovor, sprejet ob podpisu aneksa, realizira v celoti tako, da bodo v največji možni meri odpravljene negativne posledice določb tega zakona.
6.	Sindikati, podpisniki aneksa, bomo v najkrajšem času pripravili izhodišča za sklenitev socialnega sporazuma ter pozvali vlado in predstavnike delodajalcev k začetku pogajanj.
7.	Sindikati, podpisniki aneksa, ponovno poudarjamo, da vseh učinkov sprejetega zakona na materialni, socialni in pravni položaj ter varnost delavcev ni mogoče oceniti, ker vlada še vedno ni pripravila in predložila ekonomske politike za leto 1993.
8.	Če ne bodo spoštovane te zahteve in predlogi, smo sindikati, podpisniki aneksa, sporazumni, da bomo uporabili vsa legitimna sredstva in oblike pritiska, ki jih v demokratični družbi sindikati uporabijo za dosego zastavljenih ciljev.
9.	V vsakem primeru vlada kot predlagateljica prevzema vso odgovornost za nastale razmere po uveljavitvi zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač.
za Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije Gregor Miklič za Konfederacijo sindikatov PERGAM Dušan Rebolj za Sindikat bančnih delavcev Slovenije Irena Milanovič za Konfederacijo sindikatov 90 Slovenije Slobodan Radujko za Neodvisne sindikate Slovenije, po pooblastilu Gregor Miklič za Neodvisnost - KNSS Stefan Skledar
PRED IZIDOM - NOVO - PRED
Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij in sindikati
Avtor obrazložitve je Gregor Miklič.
Cena 870 SIT.
Naročila pošljite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni: 321-255, 110-033, 313-942 in 311-956. Telefaks 061-311-956.
IZIDOM - NOVO - PRED IZDOM - NOVO
š
£
>0
Pri. ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ... izvod(ov) brošure ZAKON O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI.
Naročeno nam pošljite na naslov:. Ulica, poštna št., kraj:....
Ime in priimek podpisnika:
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku.
2.	Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju.
Naročeno, dne:
Podpis naročnika
F. K.
ZAKONODAJNO OBLAST JE TREBA LOČITI OD IZVRŠNE
RAZLOGI ZA STAVKO DELAVK ODPUŠČENI DELAVCI | ISS - SERVISSVSTEMA BODO TOŽILI ŠPEDTRANS '
Odločitev politike v Sloveniji, da se mora gospodarstvo pričeti obnašati tržno, smo na svoji koži čutile tudi čistilke v Splošni bolnišnici Maribor. Ta se je leta 1991 odločila, da bo čiščenje bolnišnice oddala drugemu izvajalcu. Tako smo bile v maju 1991 prenesene k avstrijskemu delodajalcu, ki ima v Sloveniji podjetje ISS. Verjele smo obljubam svojega delodajalca, da bomo imele vsaj 20 odstotkov višjo plačo, kot smo jo imele v bolnišnici, boljša čistila in več ter boljše stroje za delo.
Čas je tekel, od obljub pa smo dobile le čistila, s katerimi smemo, zaradi učinka, čistiti le z mrzlo vodo, povečano kvadraturo - na 1.800 kvadratnih metrov (v kar niso vštete površine za čiščenje, ki stojijo na teh 1.800 kvadratnih metrih talne površine), možnost stimulacije, ki je zajemala tudi osebni videz. Delale smo brez prostega dneva v dveh tednih.
Naše osnovne plače so bile mnogo več kot le za okoli od-
stotek pod kolektivno pogodbo (oktobra 1992 le 72,07 odstotka izhodiščne plače po kolektivni pogodbi, novembra 1992 77,28 odstotka, decembra 1992	75,66 odstotka).
S tem so manjši tudi dodatki, ki so na to vezani (delovna doba, izmensko delo).
Tudi nadure imamo plačane le 30 odstotkov na redno uro namesto 50 odstotkov po panožni kolektivni pogodbi...
Po vsakem sestanku, na katerem smo zahtevale izpolnitev obljub, se je pritisk povečal, dobile smo še več dela in strožjo disciplino. Zato smo se organizirale v svoj sindikat in se povezale z območnim odborom sindikata obrtnih delavcev. Ko smo tako organizirane zahtevale plačo po kolektivni pogodbi, je sistem kaznovanja zaradi postavljanja zahtev v podjetju spet spregovoril. Ukinili so nam stimulacijo in obljubili 80-odstotno izhodiščno plačo po kolektivni pogodbi, z obrazložitvijo, da bo drugače dobiček privatnega avstrijskega lastnika premaj-
hen in bo delovišče raje likvidiral.
Ob tem je lastniku seveda jasno, da v Avstriji velja kolektivna pogodba in jo tudi dosledno spoštuje. Le pri nas, v državi, kjer delavec na svoje pravice čaka na sodišču od dveh do petih let, se mu ne zdi potrebno plačati dolga delavcem za pošteno opravljeno delo. In zato nas je tudi napotil, da se pritožimo na sodišče!
S plačami, ki jih dobivamo, nekatere ne morejo več pokrivati izdatkov. Zato smo 1. februarja letos delodajalca obvestile o nameri, da bomo 17. februarja stavkale, če ne bo spoštoval kolektivne pogodbe. Do petka, 12. februarja ni bilo na naše zahteve nikakršnega odziva. Tega dne pa je ob 13.30 direktor sklical sestanek vseh zaposlenih s prisotnostjo lastnika. S tega sestanka je želel najprej odstraniti zunanji predstavnici sindikata. Na njem je zatrdil, da smo dobili dovolj, saj oni štejejo v izhodiščni OD tudi stimulacijo. Njim je važno le-to, da na račun naših manjših plač prinašamo primeren dobiček. V primeru padca dobička zaradi vztrajanja pri izplačilu 100 odstotkov plač pa bodo podjetje likvidirali. Če 17. februarja ne bi stavkale, so obljubili tudi akontacijo regresa za letošnji letni dopust v znesku 20.000 SIT.
Dne 16. februarja smo dobile 80-odstotno izhodiščno plačo po KP, stimulacija je ukinjena, akontacije regresa za letošnji letni dopust ni bilo.
Dne IT. februarja smo opozorilno stavkale!
Sistem palice in korenčka že deluje. Delavke, ki so na dan stavke delale, je šef nagradil s 5.000 SIT v bonih, nam pa preko časopisa napoveduje »ustrezne ukrepe«.
Alukič Silva, za stavkovni odbor ISS-servissy stema
Pripis:
Po obvestilih Branke Jurak, sekretarke območnega odbora obrti Podravja, ki je tem delavkam ves čas skušala pomagati, ima ISS delovišča tudi v Novi Gorici, Celju, Podčetrtku in na Brniku. Večina teh delavk je menda včlanjena v Samostojni sindikat zdravstva in socialnega varstva.
FK
V mariborskem prevozniškem podjetju Špedtrans, podobno kot v številnih drugih podjetjih, škriplje na vseh koncih že dobri dve leti. Od nekdaj 650 zaposlenih jih je tačas le še 340, od 250 težkih tovornjakov so jih kakšnih sto že prodali, prodali pa so tudi predstavništva širom po nekdanji Jugoslaviji in počitniški dom v Novem Vinodolskem. Denar so porabili v glavnem za plače še zaposlenih.
milijonov tolarjev!	“
Ljudje, ki jih je podjetje tako „ izigralo, znajo povedati velik0 grenkih tako na račun vodstva podjetja kot na račun ministrstva za delo in razvojnega sklada. Tudi |e
Težav so se v Špedtransu, tako kot v večini podjetij v težavah, lotili na napačnem koncu - začeli so odpuščati delavce. Konec septembra lani jih je tako 38 dobilo napotnico za zavod za zaposlovanje, predtem pa jim je vodstvo podjetja ponudilo odpravnino 180 tisoč tolarjev na delavca. To je sicer manj, kot jim pripada po zakonu, toda nekateri so izjavo podpisali v prepričanju, da bodo septembra, oktobra in novembra lani dobili to vsoto dejansko izplačano. Toda po petih mesecih, odkar so ti delavci zgubili delo v Špedtransu, o denarju ne duha ne sluha. Sedaj je delavcem prekipelo in sklenili so, da se bodo organizirali in skupaj zahtevali svojo pravico. Zbrala jih je bivša predsednica svobodnih sindikatov v Špedtransu Marjeta Habja-nič-Jerič, ki je prav, tako ena izmed tistih, ki so se znašli na zavodu za zaposlovanje. Sklenila je, da bo vse odpuščene delavce organizirala v poseben sindikat. Na nedavni sestanek je povabila tudi predstavnike sindikata Cevovoda, Elektrokovine in MTT, ki imajo podobne težave.
Špedtrans je od srede septembra v lasti Sklada za razvoj Republike Slovenije, zato so se odpuščeni delavci najprej vprašali, na koga pravzaprav naj naslovijo svojo zahtevo po izplačilu dogovorjene odpravnine. Ugotovili so, da je pravi naslov še vedno podjetje, torej Špedtrans, ne glede na to, kdo je njegov lastnik. Nato so se odločili za individualne tožbe na sodišču, pri čemer jim bo pomagala tudi pravna služba svobodnih sindikatov območnega sveta za Podravje. Vendar ne bodo tožili samo za vsoto, ki jim jo je vsililo podjetje, ampak za tisti denar, ki jim iz naslova odpravnine pripada po zakonu. Izračunali so, da je 38 delavcev, ki so jih poslali na zavod za zaposlovanje, opravilo v Špedtransu 950 let dela in da so si zaslužili odpravnino 18
o šikanah govorijo, ki so jih upO" Sl rahljali vodilni delavci, da bi čin)' ki več ljudi »spravili« iz podjetja. ki Po petih mesecih čakanja na N odpravnino so ljudje vse bolj ne' ki strpni. To je povsem razumljivo> fj če upoštevamo, da je denarno na- Cf, domestilo, ki ga prejemajo od za- ki voda za zaposlovanje, izredno Z, skromno. To pa zato, ker s° Si v času, ko so še delali v Šped' g transu, prejemali le do 50 odstot- $J kov plače po kolektivni pogodbi- si Odpuščeni Špedtransovi delavci, s morda se jim bodo pridružili tudi b drugi in bodo dejansko ustanovili či svoj sindikat, bodo torej iskali o svojo pravico na sodišču. Po drugi n, strani pa bodo premislili, ali ne bi H: kazalo uporabiti katere od oblik Irj sindikalnega pritiska, da bi ji*® tl podjetje, ki se jih je odreklo, dal° H, vsaj tisto, kar jim gre po zakonu- l
Blaž Grčo *
Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije
/c
p
h
p
k
k
P
P
k,
Konstituiral se je iniciativni odbor Sindikata upokojencev Slovenije
V prejšnji številki DE smo vas obvestili, da se ustanavlja Sindikat upokojencev Slovenije kot samostojna interesna oblika sindikalnega organiziranja združen v ZSSS.
Na 1. seji iniciativnega odbora sindikata upokojencev na republiški ravni, ki je bila v petek, 26. februarja letos, so člani za predsednika izvolili Ivana Kramerja iz Celja, dolgoletnega sindikalnega aktivista, Ladislava Batagelja iz Ajdovščine pa za njegovega namestnika.
Člane iniciativnega odbora je uvodoma pozdravil predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič. Poudaril je pomen ustanovitve tega sindikata za upokojence in dejal, da je bila v delo ZSSS že doslej vključena tudi skrb za upokojence. Naštel je vrsto pobud in zahtev za uveljavljanje interesov upokojencev, ki jih je ZSSS zastopala v parlamentu (pri zakonodaji s področja pokojninsko-invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, stanovanjskih in lastninskih razmerij). Član predsedstva sveta ZSSS Milan Utroša pa je člane odbora seznanil z organiziranostjo ZSSS in načinom včlanjevanja.
Iniciativni odbor je obravnaval delovni osnutek statuta in osnutek gradiva »Ustanovitev sindikata upokojencev pri ZSSS«, ki bosta poslana v razpravo-Delovni osnutek statuta so skladno s pripombami preoblikovali v osnutek statuta.
Spregovorili so tudi o nekaterih problemih, povezanih s položajem upokojencev, o vlogi društev upokojencev in njihovih zvez ter o morebitnih problemih, s katerimi se bo ta sindikat srečeval pri svojem ustanavljanju.
Iniciativni odbor je sklenil, da bo do druge seje, ta bo predvidoma v drugi polovici marca, v stalnem stiku z območnimi organizacijami in društvi upokojencev ter z njihovimi zvezami. Koordiniral bo včlanjevanje v ta sindikat in ustanavljanje območnih odborov sindikata upokojencev. V drugi polovici marca bodo člani iniciativnega odbora analizirali včlanjevanje in ustanavljanje območnih odborov sindikata upokojencev. Na podlagi pripomb iz razprave bodo oblikovali predlog statuta in druge dokumente ter' določili rok za sklic ustanovne skupščine tega sindikata.	Vanda Rešeta
/e
h,
cf.
re
pi
th
s<
Čl
rr
0
Sl
Pi
si
Pi
lik
si
Sl
ni
Oj
Ui
01
d,
PRIROČNIKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE
•	več avtorjev:
KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI
Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Cena 700,00 SIT
•	več avtorjev:
MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU
Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT
•	Mira Becele
STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM
Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT .
•	Bogdan Kavčič
DELAVCI IN UPRAVLJANJE
Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«.
Cena 350,00 SIT
•	Gregor Miklič
NOVA DELOVNA ZAKONODAJA
Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem.
Cena 520,00 SIT
•	Stane Uhan:
PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI
Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače
-	Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SIT
S Aleksej Cvetko
NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji
-	Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. kategorije invalidnosti. Cena 500 SIT
•	Emil Rojc
KARIERA KOT SPREMINJANJE
Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov	“
Cena 850,00 SIT
•	Več avtorjev
SOCIALNA DRŽAVA
Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT
•	Aleksej Cvetko
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM
Novi Zakon o zdravstvenem zavarovanju — Razlage vseh sprememb in vseh oblik prostovoljnega zavarovanja občanov Cena 480,00 SIT
v
------------------------------X— /a
NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE S
ki
Pri
, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo
o;
m
»/'
sr
te
tp
izv. • Kako uveljaviti izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav, izv. • Nova del. zakon.
izv. S Plačni sistem
izv. • Nova ureditev... to
bi
. izv. • Kariera kot......
. izv. • Socialna država - v . izv. • Zdrav, zav.......j
Od 1. 2.1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek.
Naročeno mi pošljite na naš naslov:............................
Ulica, poštna št. in kraj:.....................................
Pi,
P(
kc
“I
k
ki
V
Ime in priimek podpisnika:..............
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku.
2.	Kot ind. kupec bom plačal po povzetju.
Dne:...................
Žig
..................... ol
te
Sil
dr
d/,
........v
Podpis naročnika Sfi
Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE'1-Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalm®" v tinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956.	//,
Fax. (061) 317-298
4. marca 1993
KAŽIPOT
ht do bogastva eBo r c/ga^ffaz’
istva
I^tA! Sem članica SSS, sindikata Tii lesarstva, ker spadam med ti-upo- sto skupino delavcev, ki priča-či» <uy"emo, da nam bo naš sindi-a »,af P° potrebi lahko pomagal. a n Wisem gojila prevelikih priča-j ne- kovanj, vesela pa sem bila Ljivo, icJe/e naše sindikalne delavke, d na- da b; /ahko dobila gotovinski i za' l^d/t pod ugodnimi pogoji. edn <akay pa ne, sem si mislila, saj r Sete imela nekaj manjših dol-ped- gov ;n ti/ mi gotovina prav pri-sto - s/a. /z dopisa Sindikata lesar-odbi stva sem bila seznanjena avC1.’ [kreditnimi pogoji. V njih je tud> 0//o navedeno, da je rok vra-loviu cz/a 6 mesecev, mesečna skali obresfna mera v v/š/ni 3,7% Irugi 0ay b/ b//a fiksna. Ker nisem ne bi diog/a zaprositi za kredit v naj-3bl* ^'š/em znesku, sem prosila za ji® '0.000,00 SIT, po anuitetnem dal« Oačrtu b/ znašal obrok anu '.887,00 S/T mesečno, to je na Grčo beji moje kreditne sposobno-
' k'reditno pogodbo sem predala v mesecu januarju in sem Pričakovala, da bom denar pre-lela še isti mesec. Kredit sem Pijeta 5. 2. 1993. Seveda ta-*e9a zneska ni bilo problem ta-*°i porabiti. Na administrativno P°godbo, kjer je bil izkazan po-Pjavijen obrok plačila, sem ča-' kala do 22. 2. 1993. V tem času H v glavah vodstva Delavske hranilnice najbrž dozorela ideja, ^ bi še malo več zaslužili na račun delavske naivnosti. Če [ogledamo mojo administra-"Vno prepoved, ugotovimo, da ®o mi samovoljno popravili v 2. -—'clenu pogodbe letno obrestno lutel. mero> teko da je bila ročno pre-ikata
črtana obrestna mera v višini 54% in nad pisana letna obrestna mera 90%. Znesek mesečne anuitete mojega kredita je 2.001,00 SIT (razlika 113,00 SIT mesečno). To sicer ne pomeni kakšne pretirane podražitve, bolj me jezi samovoljni odnos direktorja Delavske hranilnice, ki je v enem mesecu podražil letno obrestno mero za 36%. Še bolj so bili prizadeti tisti kreditojemalci, ki so vzeli najvišji znesek 30.000,00 SIT, saj bodp za kredit v tej višini plačali več kot 6.000,00 SIT obresti. Obljuba vodje sindikata lesarstva, da bodo krili stroške zavarovanja in manipulativne stroške, se ni izpolnila, saj se nam je dolžni znesek odtegnilo od dodeljenega kredita. Naša sindikalna delavka je seveda takoj urgiraia pri predsedniku sindikata lesarstva, gospodu Ferčcu, ki pa je svetoval, naj se individualno obrnemo na Delavsko hranilnico, kjer naj bi nam pojasnili spremembo obrestne mere. Dne 24. 2. 1993, sem po več neuspelih klicih le priklicala delavko Delavske hranilnice in se predstavila kot »jezna kreditojemalka«. Po kratkem »zasliševanju«, od kod kličem (kot da je to pomembno), mi je skušala zadevo nekako opravičiti, s tem da so se pač povečali življenjski stroški oziroma inflacija s 3,7 na 5 %, da sem dobila kredit v februarju, ne v januarju, da so pač dolžni zaračunavati realne obresti, itd.
Ker imam malce predznanja, pač menim, da sem kot kreditojemalec sklenila posojilno pogodbo pod znanimi pogoji, to je z dobo vračila'6 mesecev, po 3,7-odstotni fiksni obrestni meri. Menim, da je druga stranka, Delavska hranilnica oziroma Sindikat lesarstva, ki je organiziral dodeljevanje kredita, dolžna upoštevati predložene pogoje. Ker sem bila tudi upravičeno ogorčena, sem delavki dejala, da smatram, da povišani življenjski stroški ne smejo biti
ravO;
bami
>ove-
upO'
Dble-
Delavska hranilnica, d. o. o. ni kriva za nesporazume sindikalnega dogovarjanja
oje® Delavska hranilnica je tila nfnčna inštitucija, ki mora po-[ne® s °'tef/ po principih bančnega ,ok0- poslovanja. Ti pa so: varnost, vela- 'Vidnost in rentabilnost.
lžnitJ Samo dejstvo, da so v Delav-°irali S*' hranilnici tudi sindikalna ■sin- Sr®dsfva, še ne pomeni, da Hra-n-ave hilnica lahko posluje s kreditnimi iente °orestnimi merami, ki bi bile tega u9odne za slehernega delavca, ošeta Vana sindikata. Treba je vedeti, °a so vsa sredstva, ki jih Hranil-?Ca 'ma, to je sindikalna in pruga, obrestovana enako kot ___. . drugih finančnih organizacijo. Za prejeta sredstva mora p hranilnica sproti obračunavati rD j Plačevati pasivne obresti, od Katerih so odvisne tudi aktivne tiroma kreditne obrestne ^re. Ene in druge se spremi-nlaio mesečno, zato torej obre-st' iz preteklega meseca ne mo-rei° biti uporabne v naslednjem Mesecu.
Obrestne mere se v Hranilnici p°ločajo na osnovi internih ak-Vy Hranilnice. Na tej osnovi so .. 0,,e kreditne obrestne mere v ja-nriarju 1993 3,7% mesečno in za - v februarju 5% mesečno.
... pod navedenimi pogoji Hra-
jinica mesečno dodeljuje čla-norri sindikatov preko 1000 krat-°r°čnih kreditov, pri čemer je
... .^rabljen kriterij, da kredit
ahko prejme /e tisti član sindi-
...: afa> katerega sindikat ima
^ Hranilnici svoja sredstva.
... . Primeru, ko so kredite prejeli
jani sindikata lesarstva, ta kri-T.rij ni bil izpolnjen, saj noben 'Pdikat podjetja znotraj odbora Qeiavnosti lesarstva razen Sin-'kata Lesonit Ilirska Bistrica,
čniica s/eHvranilnici nima svojih sred-
de«. , °snovni problen llJrnu z-----------*---
llma' ;^m,Zda0soPOti///A ioni po veljavni o,
za mesec februar 1993, priprave za kredit pa so potekale v sindikatu v mesecu januarju 1993. Hranilnica za takšne aktivnosti ne more nositi odgovornosti, saj jih ne vodi Hranilnica sama, niti v njej zaposleni. Kreditni posel pa velja za pravnoveijavnega, ko ga podpišeta obe pogodbeni stranki, in ga vedno podpiše nazadnje Hranilnica. Tudi v tem primeru je bilo tako. Sploh pa nima nihče pravice v pogodbo vnaprej pisati obrestne mere ali kateregakoli drugega podatka, ki ga lahko vnese le Hranilnica sama.
Sindikat lesarstva Slovenije, sekretarja Marjana Ferčca smo obvestili o pogojih, pod katerimi se lahko dajo krediti v mesecu februarju 1993, in bilo je dogovorjeno, da bodo sindikati podjetij o tem obveščeni. Šele na osnovi tega smo nakazali sredstva za kredite posameznim sindikatom podjetij.
Težko je tudi sprejeti krivično in na pamet izrečeno kritiko, da so obrestne mere v Hranilnici oderuške, nasprotno, še vedno so naši pogoji kreditiranja med najugodnejšimi, o čemer bi se gospa Ivančič lahko prepričala pred klevetanjem.
Ker smo finančna inštitucija, za nas veljajo ekonomski principi poslovanja in zato ne moremo biti socialna ustanova, pa čeprav so v njej tudi sindikalna sredstva.
Prepričani smo, da je jeza gospe Ivančičeve tudi nepoznavanje bančnega poslovanja. Zato gospo Ivančičevo vabimo, naj se osebno zglasi pri nas, kjer bo lahko prejela še dodatne informacije, in prepričani smo, da bo od nas odšla zadovoljna.
S spoštovanjem!
Vodstvo Hranilnice
razlog za samovoljno spreminjanje obrestnih mer. Sramotno je, da nosijo ime »Delavska hranilnica« in da se s takim zavajanjem najnižjih slojev družbe nesramno okoriščajo. Glede na ime bi morali zaračunavati le najnižje obresti, saj so vezana sredstva, s katerimi razpolaga sindikat, sredstva članarine. Koga torej plačujemo? Gospoda Ferčca, ki ni sposoben držati dane obljube?! Delavsko hranilnico, ki je zame čisto navadna oderuška banka, saj je razlika v obrestih, ki jih nudijo za šestmesečno vezavo, in obrestih, ki jih zaračunavajo za kredite, kar 20-odstotna. Gospo pri telefonu sem še vprašala, koliko zasluži, pa mi je dejala, da je to poslovna skrivnost. Je to tudi poslovna skrivnost, da sploh ne vemo, koliko našega denarja obrača Sindikat lesarstva oziroma SSS? Zakaj potem ni skrivnost, koliko sme zaslužiti najnižji sloj delavcev in poslancev? Ob polemiki, da je sindikat nezaposlenih krepko obogatel na račun revežev, se mi postavlja dvom, da me tudi lastni sindikat, pa tudi častivredna Delavska hranilnica ne bosta pošteno ogoljufala.
Mislim, da je uboga delavka »delavske banke« slišala marsikatero grenko v teh dneh, gospod direktor pa bi svojo direktorsko plačo lahko opravičil tudi za to, da bi vsaj na eno uho prisluhnil upravičenemu besu kreditojemalcev, ne le samovoljno popravljal pogodb.
Pozivam SSS in sindikat lesarstva, še posebej gospoda Ferčca, da prouči zakonitost poslovanja Delavske hranilnice in moralno primernost vodstva omenjene d. o. o. Nenazadnje ste kot organizator oziroma kre-ditodajalec dolžni z imetjem članstva razpolagati tako, da bo v korist članov in da svojega imena ne boste žrtvovali za koristi drugih. Od vas pričakujem, da bomo vsi tisti, ki smo v januarju sklenili kreditne pogodbe,
le-te uveljavili pod takimi pogoji, kot smo jih sklenili. Upam tudi, da boste vplivali tudi na tako kreditno in bančno politiko te delavske banke, ki bo služila nam članom, še posebno tistim, ki pričakujejo humano pomoč od vašega vodstva, predvsem pa poštenost od ustanove, ki nosi ime skupine vsak dan bolj nesrečnih državljanov.
Nikakršno besedičenje o komercialni naravi te finančne organizacije ne more povrniti mojega in zaupanja drugih. Zaupala sem svojemu sindikatu, imenu delovne organizacije, ki naj bi mi pomagala, verjela sem njihovemu geslu »Pot do bogastva«. Nekaj vem, to prav gotovo ni pot do bogastva delavcev, kajti delavec, ki mora za
30.000	SIT kredita plačati kar
6.000	obresti, bo drugič temeljito premislil, komu bo ta denar namenil. Prav gotovo pa si ne bo mogel privoščiti, da bi svoj denar (ki ga nima kje vzeti) vezal pri Delavski hranilnici, saj ga je ta organizacija s svojo samovoljno goljufijo preveč razočarala.
Torej pot do bogastva prav gotovo ne pelje v boljše življenje delavcev, prej v nehumano bogatenje tistih na njihov račun, ki imajo od tega koristi. Jaz je prav gotovo ne bom mogla imeti, prav tako ne bom mogla vrniti kredita, ker sem ga pač porabila. Če ne bo drugače, bom pač morala požreti še eno razočaranje in v skrajnem primeru se bom odločila, da se odpovem sindikalnemu članstvu.
Drago slovensko delavstvo, ne bodite še vi naivni in ne nasedajte lepim imenom in obljubam.
Če vam že ne bo pomagal sindikat, katerega podpirate, naj vam vsaj moj nasvet. To je moje ogorčenje, pa vendarle si upam trditi, da bi se z veseljem še kdo podpisal, vsaj v mojem podjetju (KLI Logatec), in prida! kakšno pikro zaradi izkoriščanja delavske naivnosti in stiske.
Katarina Ivančič

Bona sindikalnega turizma
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 9
ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti.
Pišite nam ali telefonirajte na (061) 326-982 ali 322-975; naš telefaks je (061) 326-982; žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure.
A.	POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
Hribi
1.	Počitniška hišica v Bohinju - opremljena za 6 oseb, tri spalnice, kopalnica, WC, dnevni prostor, kuhinja, ograjen vrt, garaža. Cena 45 DEM. Najmanj 3-dnevni termini. Občasno je možno najeti dve hišici.
2.	Apartma na Pokljuki - za 4 osebe, v celoti opremljen - cena 35 DEM na dan, mali apartma za dve osebi - cena 27 DEM v tolarski protivrednosti.
3.	Garsonjera v Kranjski Gori - opremljena za 4 osebe, cena 34 DEM na dan.
4.	Apartmaji na Kopah - opremljeni za 4 osebe: bivalni del, kuhinja in TWC. Cena 32 DEM.
5.	Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni prostor, kuhinja, sanitarije - koča ima elektriko. Cena 44 DEM v tolarski protivrednosti. Termin po 10. marcu.
POCENIMO ŽIVLJENJE
POT DO BOGASTVA
DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o.
Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 3. 1993 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam
Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo
Revalorizacijska stopnja za marec 1993 znaša 1,6% mesečno, preračunano na letni nivo 21 %.
REALNE MESEČNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPOZITE SO:
MESEČNE	LETNE
POSEBNA UGODNOST ZA PRIVATNE OSEBE:
Za vezavo sredstev
MESEČNE	LETNE
-do 30 dni	1,6%	21,00%
- od 30 do 90 dni:
KREDITNA PONUDBA
Kredite lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov, ki svoja sredstva varčujejo v Delavski hranilnici.
POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH.
NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE!
NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316
Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881.
6.	Apartmaji Kaninska vas - opremljeni za 4 osebe, termini po 10. marcu. Cena 35 DEM v tolarski protivrednosti.
7.	Počitniški dom v Kranjski Gori - Jasna - za 20 oseb, dve- in triposteljne sobe. Cena polpenziona 19 DEM. Pokličite (064) 883-067.
8.	Počitniški dom v Bohinjski Bistrici - tri- ali štiriposteljne sobe, etažni TWC, neposredno ob smučišču Kobla. Cene polnega penziona 31 DEM, polpenziona 26 DEM. Otroci do 12. leta imajo 30 odstotkov popusta. Posebna ponudba za šole v naravi - možno do 40 oseb.
Zdravilišča
1. Hišica v Termah Čatež - opremljena za 5 oseb: spalnica, dnevni prostor s kuhinjsko nišo, kopalnica. Cena 42 DEM, vključuje kopališke karte. Termini v drugi polovici marca.
Morje
1.	Trisobno stanovanje v Novigradu. Cena 27 DEM na dan.
2.	Enosobno stanovanje v Barbarigi. Cena 21 DEM na dan.
B.	KUPIMO
Počitniško prikolico Adria-500, staro 5-7 let.
C.	PRODAMO
1.	Dvosobni apartma v Maredi pri Novigradu - 36.6 kvadratnega metra, zgrajen 1988.
2.	Garsonjero na Cojzovi plani v Bohinjski Bistrici prodamo ali damo v zakup za 6 let. Ima 22 kvadratnih metrov bivalne površine, minimalni kletni prostor in balkon.
D.	SEJEMSKA PONUDBA
1.	Cebit Hannover - največji računalniški sejem, tridnevno bivanje, prevoz z letalom, cena 830 oz. 1200 DEM, odvisno od kategorije hotela. Odhod 24. oz. 29. marca.
2.	Industrijski sejem v Hannovru - svetovni sejem elektronike in elektrotehnike, računalniška oprema za vodenje proizvodnje, energija in okolje, optika itd. Odhod letala 21. aprila, cena 830 oz. 1290 DEM, odvisno od kategorije hotela.
3.	Knjižni sejem v Londonu - 21. do 24. marca, odhod 20. marca. Štiridnevni program z letalskim prevozom 1.050 DEM.
E.	RAFTING IZLETI
Možne smeri - Sava: Zasip-Otoče, Zasip-Šobec, Šobec-Otoče; Sava-Tacen, Soča. Skupine 6 do 8 oseb za en čoln. Možen program v aprilu in maju. Za večje skupine je možen najem ustreznega števila čolnov. Cena je odvisna od dolžine potovanja.
Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJI: ob potrditvi rezervacije zahtevamo takojšnje plačilo celotnega zneska. Pri odpovedi nad 10 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Čene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 10%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 10 dni pred začetkom potovanja.
ATRIS je povsod, kjerkoli ste.	Metod Zalar, direktor borze

.

• v1:	v

■esMeraes;
00
©
©
fH
«
5
$
5 g .a
•g-SŽ
S.
E-S-g.
5'S.a
lil
«.St?
3 ti >
'iš s «
O
O
TJ
O
OJ
>
o
? > s o
£¥
b o
o ž ž
¥¥¥
2 2 2 o o o
O CD CD CO* o* CO CO O CO r-Hif
od co C"*
HNCO
£
*E7
2
o
00
O)
co
c*
•p
2
o
©^
crf
co
Th
co
o >
O A O iv ti 2
|s
TJ A
^ ° ©
Šilili
3 >3 ai 3 ”
£ -5- <u 0,3 >” 3 •§ 3 g o b co ° c d 3 c 3 « g M o N
IeIjIp
■s 2-e s o-e
f5si-a! Ig!Sil
yf||-§
>S3zss
M O M JD
"5
"ti
*S>
i
o
š
C<2
05
•§
O
o
N
S
o
a
s
o
T3
as
&
as
ti
•E, 2 2 2
rti o o o
J5HNCO
3 cc ec cd
*"» N N N »Hill
|
■S
O
A
S
JD
O
C8
'O
co
Sl
eo
S?
eq
;s
'O
S
o
A
«
C
S
co
2
cž
cd
O <i
ro
«
ULi
O
eo
en
03
O
ro
03

C^*
J
=5
■ CTJ OJ
.9
g rti N
fl*
lil
m ® 6
S'S3
co E ^
13 i
m
it>
.V v O
m
s >|
N ŽTJ b c w
“ii
'S &§ e:
O +-> r-
JD g C
H oj a co Č5
,sifm!l silila812.0 2|pl|^I^||:E|p
S S -S g;
-Su
i;Ilf|2!^s
■z? ti ^ d
»Ig-s
g E rS O43
w oj S 2 c ^
«s^T.5eb = s.
|45BS!¥fJ«8«!a
P 3 . V
d
7. •• 5 - ” W>,„ j> 0 « c g o
e §*-i ”>W S NI
g“'gB»T)0
!šsqPb
« g «-| So|«|'3l||-S 0 a-^N 1 *
H o -j?
-SrS S X
g I
5s.ss|5:p«-;sei
f-4 c > 05 X> o >V2 -S--, <U rf
S a“--§£i g«rts’?.s.S-3.-SH
7.9 s,g
!! riiisisiSfSiiiifcir?
C/3 oi
,5
I
I
s
e
1
1
=

■2.3-4 M g ‘g
3'o1 S •S, A «5
^ O C
> T3 X
Sh o CO
til
i,3 2
g -r-T ^
•3 s5
«:§•§ N g >
co a.° co „ 5?
“3 '3 N 2,g <u «
f|t
•a-a I« ‘S s .2,1
lih
1 1 £3
sa|-a^sg|
>33>“3 Sa£
IllPlfi
um!-11
l.sjsi?
CL, '
ril
i> as 2-2.0, 0.5 M ^>8
'5 .H -S CO w o
tuo. _, ■—1 t73 >w
o 'o 'C


3 I ”ll«S3 H.”
I? ”53 “g 3 g
5a.s
w 2 x3
E :g,
§ 2 a>0.
Išil
o
A
«3
£ >
g ^ w UJ
1 «■"«! g|f a||,>s fjSisSjglJll
^ i| S 1 * &T? & H o :S
•§ o>-a s g s B 2 3>s g
5l«li*l!lHl
O
II sin
-r§
|°1'g ličili S
*!f l|i!|-«lf|fii
il sll^ž !l!isi|is5
:11*59SSSfl*H*S»«i ?
Pilil
3 S.J2s.
■S o »lii-5.
W •S*« ^
CO 213-2,,
lis
li
tuf gi
■ga °-g ao'51
Ulil
p s 1.1 is
css
tflitl
■SCg o
lil
5 2 > > "E
S O
tUDX TJ X N
g 'g- O- aN g 2 a
S.SSS 5-5. &
.2 "5
cs
N >U 0)
>
S
2
ž5
-o 5 8 ° 5 i
ca 8 5 >w c '■ n So« -
^ S a oj 1
Ž>|||l
i-lspuu
Silil; llo
lllllllll
i|_S3

'E1 &3
3 S .2,11 i i2 3-co M T3 >5	^
n to :i cb - d n
ti rinili«!
ti-InlHt
šiPlElP sSfS.III1II
y E a
S*s!*s,

S -S T? p O" ti
> S c
SE g «^ g.2,g
Elllilll!
“ > žco-^S >355

Pilil i.s
03 :5
1*1 I s lili Sl | §| El 0,
|a^|lg|55S3
s .s | -s«
E« e § s 3 H§y!«|J5p
Z^žco-S^co 5	5-5-3 CO 3 5 •
Se-S«ft*»,| l||||E||i§
.„ > co 0 >g R “ o > S”^3'"co3 573S 5 gco-3 ETPg^ “ S
>:K'a E c >S m
• H 0) ”53 m O §)to > S ^ ti a .p M
E
’ 3 5 ,S E ,s '33
fttlill5! lili Hlap
a's«'i;:olš-i 11 s11ss?-s.“e
ItlllSilli 1
I 3 g 'b'3 0 E g 0.2 S«
(U CO OJ
C” N E
Hill!
‘i J 'Ss i 3,
s Pipi
^ 2 w W 5-4 o	^
illiiliPI
Mm mn
> >3 -
.til
■5 S s
5|lu2o a-g-as-s o-s
.h c o« E 05
3 - a-ž 1 . O “ S C g 2 5.«' P h E S <u-2.-a g $ 2 E a ti
« 55 M'
> > a5 S 5 c o a-3	5 S. '8 a'8 S. a > « aa> n *z2o E
1
• o co x -C M ^ C O
1 g
3-c-i 03 ; J3 o m x> ~
||>|S35-:
"NsKSl^2^o
«5ca|E2^-”-g = |«
0^43 O S-3-S o ti „
:a3 5:5-s ° |3,4 5 »S g
II 1§ lisHs-tl!
N o--g aSg-B-P.S g = >| gl
<i^ai-9!||ii:i
Sž SM tiffl-2 « ” a_j- S
=j|;.4c
’ešmsS!5:ss$|‘
____■■■
Silil IllPfiP
■"3	a> 3 a^
”l^Eg|“5>3l#lgS
1|	g §| a° 3 g g
^ ■§ .0 g > M > 2 E s S-5 ^ 'C
o A« A^-g
l|js ;j
o .
s
« S.2.-
a.% co«
ro ;n
■>
o
S?T!5SKM!-al#l
o5S ! S M N nn°	“
iIFfiiKlPlI
“-■SplilllPPl-s <3llslSiIllIIIlis
to n H
_ CO
fl ti
ril §it
S-2 S«H g
|l^§a
> S « N co >
•li=^l
33f>g^|EE|s,. . SP0-0O0O 00^0.
Š|S
A i.”, Cj g .S 3 3 -i i -2, A
c 235-3	^
> •= I 3- P “ O
i5of«.i a.sP5ga«asia-g as
s-č-s-o a«-g s |-5. S s «5 ^s¥ss as »s-s^ a-s - s-«-= g 3,«s - e = s - g f g.| || 1 = ?” s«g I $ a; i $ | -
«jt i||gjsi * |H*?*1}|5 a^p: ~|S s f s.
1 a i; P1111 f 1 s 1II1:- H- -111! PI cs llPtlPPP^PitilliiP-PF! Š
“ g 2l ti > “ §3 m " > § g CO ag--g| g	pH.
pit"«" 8,411 =šš.:i * Sl'Sj ll^-aisp ll
IP l| &HI Pl s Ppi4>i ž-sSliiiSii
a “ “ - g E E Is IL a5 >n 5 3 m S! S .9 a a^	3 g N-a 3 3
3 S025
SSS:::$c?žS:^SM^:SSSSSŠŠSŠ?$g:W:?>$>SSSw:%:*?w::S:::?$SgŠ?SSS
ll-lliil-lpll
s.i.s.4 lili p a-s-i
iv P-S33 g i S Si 5 a A-d B | “ 0,^23 g-23 "§’g45 s; ^ g>§
-5- S s M	^ ti š |i
o>Ns-°as :
■ti^ 'v%3 ”2	gti^ til81-3 2
• *,-«*«* *f»* til|<8M8*|I*]
c 10 3 iy fc'u	u - cr &• t> ■«» co ^ .r x >h’ o 3 w	cj !	^ ti
•ti A6 ti	^ ti - - JI- g col^^1>S ti
I lil i f I f 11 “ 11 i! II P-tl 3 Mil! Hi Pilili Pl 1s

^«3 Eol >-"E'
15 ? 1:21 =| y 12 -§^ 53 ^ y 5 31» | ° o $»g
! 5« IM*!«
w
$>
:$:
:¥:
8
>:5
:•:•:•
S:
2 03
></a c
e,'K
to ^
a>M S » #
S ti -S
5 2 'S1,m
■s-|5|3ggii
S!|Š
Pšllllpl
S ti 3 'E’>5 5 S S 5’S a° °
|.|! | -j-l r .§ |
ti ^ o 5 ;ti
-g a 3 5
ai ;S .5 “ i B?! _
-
fajf^llilsošo
islihIHiiis:lžlls
s«l Iti 1 ti
ti
ČUD
g^-g-3 ■§"§•&« g S| S-.g g *
a a,s" ti3J3 <u g s 2 3 art2 > 3g^-s
sniszrlitiHsiimi
m § 65
I O CO co •
^ ^ ti -£715
C n « o
Ml
| '3 “^ >
.“S §1«
45	. £
:atS a t. o
g §>S I | :
I o *.■« |i
jiass-B
i?*°lI
i||||l
in«a
a§ ",s3
:-§33 g
m "o O C, r
>3 j a
a-S
č5
| o a,^ ti--«	«3>5
§5 «>-g.s.| S.3 ® .p, ” a|
pi 0-73 53 c ▻ g- N
-Sistiflltsi4
w% b e E<; o ”■ o* fa’- •
el lila 85.^11 =
5M;zš:esš>="1|I
'3 s a«
a
I si^&i
-im =
mili
5 rili “•
8)AAflAT-aS3o^5ti$--5S f "E Cu "S " a 2 ,g iy o-S o 'S e * ^ e " _ s e ^	°a--S3S5g§3|”g>2
ncotJco<L--£oo§ E ^ ^ ^
g-5-mi 3-
co
■2,5^- e-5.
H4P.I"
Pl
ti«S;S2;T)ti :¥:
il!ltI!Iti|PI|lPlP!Hit!III
- -m! M S-.B SSa|-I s|g3-^|| |-5| S:
ti111:51! I
px'S3 ” a	s?-:°-a^g
sl’? _ ti5i I p co S « ti | n-5 b g-i
■	■■ -■ -g a-S 3^ c
| Etoas4.E
iz TJ O O O M
ai -UHni»>Bin)i<«8;riHiiiiini»riHiiim»N | g. eia a iPi^isiaiBiiaia-PisiPiaii si g • ižiaisi^iaiBiKisiiig|pisigi ižiš« -iiim"mi6t$iem*-»smi7is*sm*
:E:*:*:::=:::=:=:*:*:::=:*:*$::::S:*:=:=:=:*:=:=:S:*:=:::S:a*^
I
■M
S®
£2 S? m o. hi «5 O oS
CL~
1=
II
E 2
Jrr
C O
E «
® £
si
!i
F£
II
^2
0P0
1$
O
5- i
5 =S
00 ^
8
«
S
1
E
fJ
S
»»IlUJlJKl1**
f | &| i °sifi lifli
g ,2	'> S ® 8 -o § " -2 3
a-'re 'a :ia
"8 Sil
Sii-g = 2-
o co -P co
■g N
- e
a . >u ^ «u G n p a° 'S « u o
. o § a2 =
iHPiFiiBIifit
Ig^ilgSll 5-“s««sh&.gp«o
cd
w
1
$s
■:S
>x:
:s:
i
1
**
I
š?
rt.-A i §223 irS p g-gSA
s:^Plpy>iiii ^s“^i iaii»i*ai:
N N -d O g 5 >u 't- ro
iE.-^ >-3 °
o QJ W O ^
. cn O O
3^.0 g
1
1 i
I
„	=> 5.3 c g-g g.'g>«3
lol^ficp lisi
la2S|^3.SSl^c«a2^
j. o ii ^ a c« '5?-«
■S -5*7 2 »J ^3- .$3$3N
I e p .s 5 5 3 a g > a-s- g" > .
N
E o .S
Sl^ §£ S.g.3.1 m-ais ti
11'm %HtU«
^ ttt:
g*
Sv
:::S
1 i
ii
t si
5 ;S
g ®
a >:*
S;:
:::V
Ši:
iS
>::::
Si:
iS
iii
is;
iii
V‘A
¥S
iii
Sl
S iii 1 iii
ii
s iii
a iii
I i
o
m iii $ iii
§ iii
g-i 5 iii
O .V.
| iii
vi 51
Sr:!IP-ii
is4>s.||||-s-
| i^.-srts 2-3 * *
1 « 93 dl D J
w OJ
>>u %-~t ^l.il#
i" n 0-3 -3 5 .§ o
-§ cd ti co S O ^ © O N Sf M QJ •- % «	« -*
ti s o m-s
n g
a^-S-l-ill sšH
3 O o V3 3 >u 3 3
_ « a3
C3
•3
S
"Q
-Š
•-a
41
E
B
N
2
41
-2
‘5
3
s
B
d *
<h 3
B 4!
2-S
>u o
?•§
^"0
g
‘S
I
Cd
Ji
i
ti N
In
•m
W)M
s 5 i g s s a? s-s?§33
ll.ll:l”lpil
§ -a Z*00 b«0 s -a.: 1
ti O B g S ti §- cs -d -2 -G--S N s-^ifi « ffi.3 §--g s P
|3^|.d
a« b'5-p n ^ tituli
ggS^-^3 S E .-b 3 al
Sti ««cSt.Oxm^O
n/6uoti-°tiP!a^3._™ao
„	in C3-J 3 « N3 3 > o 3
-^Šfg B §-^rgS^°3«’^rgg “5 3
^^3^^.S^>£S”go
N N 5 ca > > >“
31 |.l g
ll S1 . | -s.®-« ”
'ggr
S ^ Čl
o .h ti
mJJ-šn3 >y 's.3 3
siaii5 ....
>>u s g i o d p
dJ OJ
• 1—a	.	,
ti CZ) CM TJ 4-»
a o n o 3 3 — 3
Sal ^ •
1 lili
a”3
3 O y
-§ ®‘S"_
°-cii 5
3 o >8 .s-s
«1^ o 0
TJ >N ApM ©
>
O
J*
isii|4
lil-IS
luni
3 g ^ S.S.-B
pD OJ S5 OJ >tZ)
^Ss'S S "s ^
^ Si« c“3
u o I
•■""».O co cO A a£>o
,g > g s
OJ ti
. ^ r- Jh 5h
•- g A >
^ g a, ©
ti N > 5
QJ p, > 01 o •
p.2.6 2-2
-S a
0 &3
M >S |o V-S
S-st^JS
Jg © TJ CQ >N
"3 i 2 o g .
,«?„»SSŽ-S,-3°S-°.So^^
'M 1 §'g ti ti g-1 O g 3'5-»2^
1*11 g "ti ž rII si”!-2 «3^ I 8.$ fas^j. g 3§gšsgod:-§'mtiti>>
CO Q ti-j bJ3hi C TJ
|o>
I® >0^ to o
k «4
n m
š a
to
o
I
3
H	333.698 667.395 1,334.790 2,669.580
	nad nad nad nad
	xO \0 >_o -^O \0 0 o' 0^ as 00 in 0 v-) nnrot-t
H	+ + + +
c/3	co 00 vo CM 0 m <N 'st £- co -i- m cn vo 0 'H2 VD UD Os CN t-h m On
0 TD	333.698 667.395 1,334.790 2,669.580
£ C	333.698 667.395 1,334.790 2,669.580
•a« UH 1-5 n|i § s -!*§ g |
*§ -a — •§ «.2, — e
^ ti g B
"J ’2 £
-2'
lil:
stih
S o2~5 .
ti11 alt-
h O 2 ^ rtSj "S
3|
O O
E-^
n 'S ti i
cO cO g
OJ 'o N > ri >S W S rS "Š ‘c 0 ^ ti hD"5 'ti
‘ 8	.g,0g°|s3E5o-ftV2£8g
S,3S-2.5 i
§ 6 £ a.2° s 10
o£o-StiS)atŽ^>3 ^-o-Š-mp£.uo 3 g-g,S lahti
o > 0 ca > >w b o. <y 3
^ ^ T3 rn-o T3 3 o ."ti.73 n g B ® S ®<Q O D*1 «1	.g,
ado^tidjH-cjj-pti
ilL
2 41 |l ”
w M 5 T3
siE^sIVigšKiMM" i-g
S e q ro o5 > —ro ^	ffi P 0, D. oj 'N
2 § ti o JŠ Tl ® * g o O ti -3 d® .E $t
W - 5 JS-0 ti1” 'p©'2©;; O S 'B ti 'M
aip|-;|„s^-ss||~| Q2oorgS®ghp:G?”
ss.-šti„Too<p;2-titijoo
n>U rj ti O 03 >U 2	co ^ >w CO 60 43 g o -
ti ti -ti, S > > ^ > m S BTOJoiO^C B.bfflOBcoOti , ti o; ti M 3 £ a, tid* > £ ti T co 3 C I II N > N > B ™ >


ISi
jn) lrniim r mir rTin
Kakšen bo učinek zamrznitve
Republiki Sloveniji se je lani posrečilo odpraviti hiperinflacijo in omejiti rast cen na povprečno okoli dva odstotka mesečno, povrniti gospodarsko rast (s povprečno dveodstotno letno rastjo produkcije) ter omogočiti povečanje življenjskega standarda zaposlenih (realni osebni dohodki so se do konca leta 1992 povečali za tretjino), ni pa ji uspelo zavreti hitrega upadanja zaposlenosti. Kako so se lani od januarja do novembra (decembrskega podatka za zaposlenost še ni) spreminjale industrijska produkcija, realne plače, zaposlenost v gospodarstvu in nezaposlenost, prikazuje tale preglednica:
mesec	jan. feb.	mar. apr. maj jun.	jul. avg. sep.	okt.	nov.
produkcija	-2.29 -2.25	-2.00 -1.58 -0.21 -1.45	0.86-1.03-0.15	0.21	1.17
plače	-5.47 -1.19	7.75 2.24 8.28 -2.74	8.90 0.95 0.27	1.48	0.53
zaposleni	-0.85 -0.81	-0.79 -0.61 -0.65 -0.57 -0.47 -0.48 -0.57 -0.69	-0.77
nezaposl.	2.18 1.70	1.26 1.43 1.58 1.88	2.37 2.29 2.30	2.62	2.32
Podatki kažejo odstotno mesečno spreminjanje desezoni-ranih (razen pri plačah), to je očiščenih slučajnih motenj in sezone, vrednosti produkcije in plač oziroma števila delavcev. V njih je lepo razvidna (in z »mastnim tiskom« označena) realna rast produkcije (od julija) in plač (od marca) ter pospešeno zmanjševanje zaposlenosti v gospodarstvu (od avgusta) in prav tako pospešena rast števila nezaposlenih (od aprila). To je problem, ki se ga je slovenska ekonomska politika lotila z »interventno« zamrznitvijo plač.
Pri odpravljanju krize brezposelnosti na Slovenskem skušata naš parlament in vlada z zamrznitvijo plač izvesti kar tri vzporedne operacije: odpravo indeksacije, prilagoditev obsega plač nominalno danemu okvirju denarja v obtoku ter zagotovitev zadostnih prihrankov za načrtovano sanacijo gospodarstva in poslovnih bank.
Edini pričakovan ukrep je bila deindeksacija, ki so jo s socialnim paktom v dodatku h kolektivni pogodbi za gospodarstvo podpisali tudi slovenski sindikati in gospodarska zbornica. V tej pogodbi in po njej v obeh interventnih zakonih povzeta odprava mesečnega prilagajanja plač inflaciji v prejšnjem obdobju pomeni oblikovanje novega načina obračuna plač na Slovenskem. Ta predpostavlja urejeno denarno politiko in s tem stabilno vrednost domače valute, glede na tekoče težave z nizko donosnostjo izvoza pa omogoča krepko zmanjšanje tečaja tolarja nasproti konvertibilnim valutam, ne da bi temu upadu sledila rast tolarskih prejemkov prebivalstva. S tem pa bi bil tudi pritisk na inflacijo in znižanje standarda sorazmerno majhen. Pričakovani rezultat bi bila zmanjšanje in odprava likvidnostne krize, pospešena rast gospodarske dejavnosti, začetek povečevanja števila zaposlenih in zniževanja brezposelnosti, čez čas pa tudi povečanje standarda. Pri podpisu kolektivne pogodbe za gospodarstvo in njenega dodatka je problem, da v dogovor o socialnem paktu niso bili vključeni sindikati iz negospodarstva, zadružna združenja, predstavniki upokojencev in konec koncev tudi sama slovenska vlada. Drugi problem je določitev višine izhodiščne plače, s tem v zvezi pa tudi načrtovanega obsega plač.
Da bi zagotovila čim hitrejše povečevanje zaposlenosti, sta slovenski parlament in vlada z interventnim zakonom omejila plače v gospodarstvu na nižjo varianto med njihovo vrednostjo v letošnjem januarju ali pa med lanskim septembrom in novembrom; za negospodarstvo pa sta osnovo izračuna plač postavila precej pod raven, ki jo je načrtoval dodatek h kolektivni pogodbi za gospodarstvo. V določilih interventnega zakona je pri omejevanju plač v gospodarstvu neživljenjsko in odvečno administriranje, v določilih za negospodarstvo pa je težava v nizki osnovi. Oboje utegne povzročiti »hudo kri«, pri čemer bi slovenski ekonomski politiki svetoval, naj se odpove suspenzu kolektivne pogodbe, ki ga dejansko pomeni interventno administriranje pri plačah v gospodarstvu, in naj poskrbi za izenačitev izhodiščne plače za gospodarstvo in negospodarstvo. Sindikati bi v zameno lahko popustili pri izračunu izhodiščne plače ali/in razpona med plačami po kolektivni pogodbi in s tem omogočili prilagoditev vsote plač nominalnemu okvirju denarja v obtoku. To bi, skupaj z deindeksacijo, vzpostavilo razmere, v katerih bi na Slovenskem (ob ustrezni protiinflacijski monetarni ter protirecesijski fiskalni in zunanjetrgovinski politiki) lahko povrnili polno zaposlenost.
Problem o določitvi osnove za izračun plač in s tem njihove vsote za negospodarstvo se dodatno zapleta z omejenimi možnostmi slovenskega proračuna. Tuše je po Olivera-Tanzi učinku zaradi znižanja inflacije priliv sredstev ob enakih davčnih stopnjah realno precej (za dobro tretjino) povečal, vendar so se pojavili novi veliki »odjemalci« - poslovne banke in druge gospodarske organizacije v sanaciji. Alternative reševanju tega problema z omejevanjem vsote plač in drugih dohodkov prebivalstva (pokojnine, pomoč itd.), ki jih mora finansirati proračun, so: odpuščanje delavcev v negospodarstvu in zmanjševanje števila upravičencev do državnih transferov; veliko zadolževanje države, pri čemer se ne ve, kako bomo ta dolg v prihodnje povrnili; finansiranje sanacije gospodarstva in bank s sredstvi iz privatizacije ter s spremembo terjatev v lastniške deleže; zmanjšanje načrtovanega obsega ter upočasnitev sanacije gospodarstva in bank.
konflikta (ter nezaposlenost na koncu celo poglobilo), bodo znižane plače po eni strani povečevale (manjši stroški produkcije) in po drugi zmanjševale (manjše povpraševanje po devizah in njihova nižja tolarska cena) konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Poleg tega bo realen upad plač vplival tudi na zmanjšanje domačega povpraševanja. Skupen vpliv zamrznitve plač na gospodarsko rast bo odvisen od neto učinka teh nasprotujočih si vplivov. Na gospodarsko rast in zaposlenost bo z znižanjem obrestne mere ugodno vplivala načrtovana in že izvajana sanacija poslovnih bank.
Če »interventno« reševanje problema rastoče brezposelno-i na Slovenskem ne bo privedlo do večjega družbenega
ALI JE PRIMERNEJŠI
I
ZAKON AU DOGOVOR
V prejšnji številki DE smo deloma že prikazali razlike, ki so nastale med ta hip, ko zaključujemo 10. letošnjo številko časopisa, še nesprejetim zakonom o omejevanju plač (ne vemo še, ali je državni svet dal veto na zakon ali ne) in k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, ki so ga pred dnevi podpisali sindikati in obrtna in gospodarska zbornica. Obenem smo najavili, da bomo razlike med obema dokumentoma podrobneje obdelali v naslednji številki DE. To smo storili s pomočjo člana sveta ZSSS Braneta Mišiča, vam, dragi bralci, pa prepuščamo odgovor na vprašanje, ali je interventni zakon boljši od aneksa in zakaj, oziroma, če tako menite, zakaj je obratno. Če se ne boste mogli odločiti, pa preberite še prispevek našega stalnega kolumnista Francija Križaniča, ki razgrinja svoje poglede na zakon in na nepriznani
dogovor med delojemalci in delodajalci.
S Zakon določa način obračunavanja in izplačevanja plač za pravne osebe, ki imajo 50% in več družbenega ali državnega kapitala, javna podjetja in organizacije, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena na področju gospodarske infrastrukture in imajo 50% in več družbenega ali državnega kapitala, in javne zavode in pravne osebe, ki so v zadnjem letnem obračunu dosegle 60 % ali več prihodkov iz javnih sredstev.
Aneks velja za vse oblike lastnine in ne dela na področju plač razlik, kot jih uveljavlja sprejeti zakon.
• Aneks temelji na sedanjih izhodiščnih in dejanskih plačah ter na podlagi eskalacijske klavzule, ki se uporablja do 30. 6. 1993, predvideva zaostajanje rasti plač za rastjo življenjskih stroškov za
16% pri predpostavki, da bo mesečna rast življenjskih stroškov triodstotna.
Zakon temelji na izračunani hipotetični plači (poprečje september, oktober, november 1992, povečano za inflacijsko rast 1.08185). Če se uveljavi taka plača pri enakem zaostajanju plač za življenjskimi stroški, bodo v istem obdobju, kot velja aneks, plače v gospodarstvu zaostajale za 28 odstotkov.
Aneks temelji (zadnji odstavek 3. točke) na obvezi, da individualne plače delavcev ne smejo biti nižje od zajamčene plače.
V zakonu je povsem nejasno opredeljeno, da hipotetična plača ne sme presegati dejansko izplačane plače v januarju 1993 brez poračunov za nazaj.
Zakon bi dejansko povzel aneks, če bi za osnovo določil januarske dejanske
ŽAKAM, J)A
$o pomlad
ODTAVA L. A SA/ecf Z/V L&O
2^D&ZI' SB
MA DO !
plače brez upoštevanja hipotetične plače. Zaradi te zmede in pomanjkanja pravilnika, ni mogoče natančno oceniti učinkov. Lahko si razlagamo celo o možnosti fakultativne izbire osnove (januarska plača ali hipotetična plača).
S Zagotovo pa zakon onemogoča realizacijo 6. točke aneksa, ki določa, da se ob bistvenem povečanju inflacije nad predvidevanji s soglasjem podpisnikov aneksa spremeni in dopolni eskalacijska klavzula.
S Zakon v 9. členu pooblašča vlado, da s sklepi določa plače v podjetjih, kjer neposredno sodeluje pri prestrukturiranju in sanaciji (sklad za razvoj, železarne itd.), kar je bistven odmik od aneksa.
S Zakon v 13. členu določa višino regresa za letni dopust, čeprav te kategorije ni v aneksu. S tem dejansko razveljavlja določilo panožnih kolektivnih pogodb.
•	Zakon v 15. členu onemogoča realizacijo 37. člena veljavne splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ki določa udeležbo pri dobičku po zaključnem računu za leto 1992.
•	Čeprav nimamo pravilnika za iz-vedbo zakona (tega v skladu z 19. členom predpiše ministrica za delo), lahko ocenimo, da bo zakon zelo negativno učinkoval predvsem na naslednjo strukturo delavcev:
-	61,5% delavcev v gospodarstvu, ki so septembra prejemali podpoprečno plačo v gospodarstvu;
-	na 14.000 delavcev, katerih septembrska plača je bila nižja od zajamčenih plač;
-	zakon posredno in neustrezno legalizira višino plače delavcem, ki so izvzeti iz kolektivnih pogodb;
-	bistveno na slabšem so delavci v podjetjih, ki so na temelju kolektivnih pogodb in upoštevaje gospodarsko stanje podjetja sprejeli podjetniški socialni pakt ter prejemali del plač v zadolžnicah. Ta ugotovitev velja tudi za delavce v podjetjih, ki so del plače prejemali v bonih ali preko regresa za prehrano;
-	bistveno na slabšem so tudi delavci v podjetjih, kjer so začeli izboljševati storilnost, povečevati proizvodnjo in prodajo;
-	opozoriti moramo tudi na februarsko plačo, ki bo zaradi manjšega števila delovnih dni nižja kot v januarju, česar ne moremo pripisati učinkovanju zakona.
Ve.
Vsi
Pl,
v S za $k:
in.
Pl:
Ih
s .
Pa
St!
V,
Dc
in
»d
Si
ti
sr,
i*
v;
dc
Pii
D,
Pr
pi:
ka
le
tin
ta.
Pil
2
>
i Pl
Piš
ko
Pil
va
s
za
z.
vil
do
$k
Pil
sk:
»L
tj«
ob
V	teh dneh je v Mariboru, kakor povsod po Sloveniji, zopet neznanska gneča pred bančnimi okenci, kjer občanom prodajajo devize. V marsikateri bančni ekspozituri je povpraševanje po njih večje od ponudbe. . Nenadnega navala na devize si ni mogoče razložiti drugače, kakor da gre za reakcijo ljudi na zamrznitev plač. Sicer pa takšna reakcija državljanov in volivcev na zadnje »protiinflacijske ukrepe« niti ni presenetljiva.
V	zadnjem desetletju in pol smo Slovenci doživeli in na srečo tudi preživeli že toliko stabilizacijskih in antiinfla-cijskih programov, da se jih še komaj spomnimo. Na začetku osemdesetih let smo gospodarsko krizo naskočili s Kraigherjevim »Dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije«. Prav tako smo na svoji koži občutili, kako je vlada Milke Planinc pretirano inflacijo zdravila s politiko bonov. Preživeli smo tudi administrativno urejanje gospodarskih zadev v času vlade Branka Mikuliča. Nazadnje
smo občutili tudi posledice urejanja gospodarskih vprašanj po tako imenovanih »tržnih principih« iz Markovičevih časov... Skratka, videli, občutili in preživeli smo več različnih »terapij«.
Ne glede na to, s katero terapijo so oblasti zdravile naše gospodarstvo, pa so bile posledice zamrznitve plač vedno približno enake.
Hitro po zamrznitvi plač je začela padati vrednost domače valute in naraščati vrednost tujih. Zaradi tega se je nato povišala najprej cena nafte in bencina ter elektrike, nato so se z višjimi cenami
r———
energije »uskladile« cene domala vseh drugih izdelkov in storitev. Rezultat takšne uskladitve je bil padec življenjskega standarda. Plače so bile zamrznjene, cene pa so se povečale za vse enako. Najbolj so bile prizadete družine z manjšimi dohodki, ki so bile prisiljene vse večji del svojih dohodkov porabiti za pokrivanje minimalnih življenjskih stroškov. Standard je nekoliko manj in nekoliko kasneje začel padati samo tistim, ki so se še pravočasno oskrbeli s poceni devizami in nato z njimi hodili sorazmerno poceni kupovati v sosednje dr-
Dr. Emil Rojc
žave. So pa oblasti izhod iz države in prenos deviz v tujino tudi na ta ali oni način administrativno omejile ali celo prepovedale.
Ljudstvo očitno bolj zaupa svojim (grenkim) izkušnjam kakor vladarjem in njihovim obljubam, da tokrat ne bo tako in da bo gospodarska reforma v blaginjo vseh uspela. Konec koncev je z nekaj mar-kicami v žepu lažje spremljati nadaljnje uspehe najnovejše antiinflacijske politike. Pregovor pravi, da se tisti, ki ga je A kača pičila še zvite vrvi boji-
j*
k
Se?
sp(
Oz
do,
Vo<
lac
dti:
lisi
tik
vai
dai
Tomaž Kšela
IZV
tih
Uld
Vš
toi
hie
zac
sef
Kariera kot spreminjanje
Podjetništvo in razvoj kadrov
Priročnik je izšel pri ČZP Enotnost, ljubljena, Dalmatinova 4. Cena priročnika je 850 SIT.
______________
daj
K
ttic
tej
ozr
ial<
%
vs
$tr;
VSE VEČJI PRITISKI NA SKUD ZA RAZVOJ
Sklad republike Slovenije za razvoj po svojem direktorju 'Popularno imenovan »Koržetov sklad«) se v stotniji podjetij, ki *1'1 je prevzel v last, zato da jih bo »saniral«, zapleta v čedalje Vee konfliktov. Spori pa ne postajajo le številnejši, ampak tudi ostrejši in globlji. Vrhunec dosedanjih sporov je nedvomno “•utalova odpoved pogodbe s skladom. Že lep čas pa vre tudi v sindikatu medvoškega Donita, ki se je skladu postavil po robu Zaradi obrambe pravic delavcev. Pred nekaj dnevi je predlog J^lada za razdelitev podjetja na manjše enote zavrnil tudi UO 'letalne. Delavci v Metalni pa te dni stavkajo, da bi si izborili Plače. Podobno so se s skladom morali spopasti tudi delavci °°nita pred mesecem dni, ko so dobili plače šele po grožnji s stavko. Vre tudi v tekstilni industriji, kjer je 12 podjetij 6asedlo napačni predstavi o vlogi, ki jo bo sklad odigral v pre-stfUkturiranju gospodarstva. O tem bomo podrobneje poročali ^naslednji številki DE. V tej številki pišemo (ponovno) o boju Ponitovega sindikata za pravice zaposlenih, uporu proti skladu a stavki v Metalni. Na kratko obveščamo o novomeški Adrii, je sklad končal prvi del sanacije, za naprej pa obljublja opustitev več kot 360 delavcev...
^ndikat išče pomoč zveze
Predsednik sindikata v Do-Mtu Gorazd Balta nam je podedoval sklepe z zadnje seje ^Vršnega odbora sindikata
Donitu pred nekaj dnevi. Ti Ukazujejo, da se v odnosu ^ed sindikatom in lastnikom °°nita skladom za razvoj Prav nič ne spreminja. Last-’ . dk je gluh za zahteve sindi-I I ata, če pa jih že sliši, jih sliši ! 6 za toliko časa, da malo ’ ^miri položaj.
"Najhuje pa je,« pravi Go-i razd Balata, »da se v podjetju ^hče, kot kaže, ne ukvarja
■	i življenjsko pomembnimi i ^Prašanji, kot je vzpostavitev
‘P sinhronizacij a vseh podjet-
■	jrrških funkcij. Za Sklad je, - *ot kaže, najpomembneje ' d^anjSati število zaposle-
; Sindikat je zaradi nespošto-i Vanja sklenjenih dogovorov s skladom oziroma njegovih i Ugotovil zavrnil partnerstvo i 2 njim.
1 "Kljub večkratnim zagoto-; .nom socialni pakt med skla-in sindikatom še vedno ni r penjen, saj sindikat ni dobil obljubljenih predlogov ^klada,« je nadaljeval Balta. "Lastnik se tako izmika izpol-„: ‘‘isvanju svojih obveznosti in °°ljub in ustvarja pogoje za
konfliktni položaj v Donitu. Ne spoštuje podjetniške pogodbe Donita niti dogovorov oziroma postopkov pri ohranjanju delovnih mest, ne pogovarja se z nami pri zadevah, ki se tičejo socialnega in ma-
vil, da način in spoštovanje kolektivu danih zagotovil pri prehajanju iz stare v novo organiziranost podjetja dokazuje, da sklad preko upravnega odbora zavestno izigrava delavce, ministrstvo za delo in nove Donitove družbe. Sindikat zato zahteva, da tudi on podpisuje vse dokumente, ki urejajo socialni in materialni položaj delavcev, in jih sklenejo Donit in novonastale družbe. Zahteva pa tudi, da se ustavijo vse prerazporeditve delavcev, ki presegajo zagotovila, dana pred mesecem dni. V nasprotnem primeru sindikat terja, da se delavci prerazporedijo v omenjene tri novonastale družbe po veljavnih merilih. Tu bi se lahko pripravili programi trajnih presežnih delavcev.
»Zakaj vse te zahteve in pripombe?« je dodal Balta. »Zato, ker je na primer zlasti v februarju organ upravljanja
terialnega položaja delavcev. Sindikat tako dejanje ocenjuje kot skrajno neresnost in nesprejemljivo nezaupanje v kolektiv. Zato terjamo spoštovanje Donitove kolektivne pogodbe v celoti.«
Donitov sindikat je ugoto-
odločal o zadevah, ki se nanašajo na socialni in materialni položaj delavcev, ne da bi sindikat povabil zraven ali ga vsaj obvestil. Podatki o poteku reorganizacije Donita, ki so nam jih posredovali, zlasti o prerazporejanju delavcev
Z ZAKONOM NAD FREONE
' Prejšnji teden so se v Vele-i ?N, v organizaciji Gorenje i pova, zbrali številni domači M tuji strokovnjaki, da bi se e2nanili oziroma posredovali 3 Poznanja razvitega sveta i j! Zmanjševanju porabe in na-i Umeščanju klorfluorogljiko-pdikov, CFG, v hladilni, izo-Mtijski, aerosolni in drugi in-pjstriji ter izoblikovali sta-Ijča, kako bomo to problema->ko celoviteje razreševali tudi Sloveniji. Podobno posveto-!aT)e je bilo že leta 1989, ven-pr pomembnejšega napredka a takrat, če izvzamemo prodajalca hladilno-zamrzoval-j a aparatov in kozmetično Mistrijo, nismo dosegli, štirih letih so v svetu sledili °vim tehnološkim dosežkom, Mednarodna zakonodaja se postruje, v Sloveniji pa, po-ebej še na področju zakono-
■Je, močno kasnimo. Priča-
, °vati je, da bomo naposled jpdi v Sloveniji sprejeli odločile ukrepe za zaščito našega | .pačja. Slovenski proizva-pci hladilno-zamrzovalnih ^aratov sicer sledijo dosež-sorodnih proizvajalcev
kom
svetu, tudi aerosolna indu-"tija zmanjšuje porabo za žračje škodljivih CFG. Je pa
porabnikov CFG še več - mednje je treba prišteti proizvajalce izolacij in čistil, pa farmacevtsko industrijo (inhalatorji, pršila), elektronsko industrijo. S CFG se srečujejo serviserji in montažerji hladilno-zamrzovalnih aparatov in naprav, pa podjetja za zbiranje odpadkov (kjer končajo pot odsluženi hladilno-zamr-zovalni aparati), ozračju škodljivi so formaldehidi v ivernih ploščah, prav tako haloni, ki jih uporabljajo gasilci, itd. Predpise o ravnanju s CFG potrebujemo posebej tudi zaradi omenjenih drugih porabnikov. Na posvetovanju je bil predstavljen tudi slovenski koncept zajemanja, zbiranja in reciklaže CFG, ki ga je pripravil Rudi Kronov-šek iz Gorenje INOVE, vendar med serviserji in montažerji hladilno-zamrzovalnih aparatov in naprav ni zanimanja za nakup sesalnikov.
Organizatorju drugega mednarodnega posvetovanja »Zmanjšanje porabe in nadomeščanje CFG v hladilni, izolacijski, aerosolni in drugi industriji« Gorenju Inova velja izreči posebno priznanje, ker je tretji dan zbral v Velenju
tudi serviserje in montažerje hladilno-zamrzovalnih aparatov in naprav, proizvodne tehnologe in trgovce, torej tiste, ki se pri vsakdanjem delu srečujejo tudi s CFG. Seznanili so se z ukrepi, ki jih čakajo, med njimi pa so obvezno izsesavanje CFG iz hladilnih naprav, vračanje starih hladilno-zamrzovalnih aparatov trgovini oz. specializiranim prevzemnikom odpadkov ter kmalu tudi embalaže.
Marjan Lipovšek
v podjetja hčere, niso točni. Prerazporeditve niso utemeljene ne s srednjeročno vizijo novonastalih družb ne s kadrovskim planom, niti z dogovorom o obvladovanju vseh pripadajočih funkcij. Zahtevane prerazporeditve tečejo brez pravil igre, kot na trgu
opravil prvi del sanacije v novomeški Adrii, potem ko jo je lani jeseni prevzel v last. Predstavnik Sklada Roman Androjna je povedal, da je sklad v tem času vložil v Adrio več kakor 7 milijonov mark. Obenem je preprečil razpad mreže Adriinih podjetij v tujini in prepričal upnike, kupce in dobavitelje doma in v tujini, da Adria ni izgubljena. Sklad je uspel prepričati banke, da so pol svojih upniških terjatev spremenile v lastniški odnos, drugo polovico dolgov pa reprogramirale. Adria je poplačala tuje dobavitelje in se dogovorila z domačimi, sklad pa je v minulih mesecih utrdil položaj tudi v hčerskih podjetjih. Ob koncu prvega dela sanacije so
Metalna: delo je, denarja za financiranje proizvodnje pa ne
sužnjev. To povzroča zmedo, zastoje v utečenih procesih poslovnih funkcij, slabo voljo in negotovost. Tako vodene aktivnosti so za nas skupaj z izjavami vodilnih o prihodnosti Donita in ustanavljanju podjetij suhih vej (učeno se jim reče by-pass družbe, op. p.) jasna napoved, da se na silo in mimo resničnih potreb Donita počisti s presežki, brez argumentiranega ugotavljanja, ali so to res.«
Nič kar se v Donitu dogaja, ni v skladu s projektom sanacije podjetij v lasti sklada, zato reakcija sindikata v Donitu ni presenetljiva. Presenetljivo ni niti to, da postaja sindikat počasi brez orožja, saj za pogovore nima - sogovornika. Zato Gorazd Balta meni, da bi se v razreševanje odnosov med skladom in Donitom morali vključiti sindikati na najvišji ravni.
360 delavcev na cesto
Sklad za razvoj je pred dnevi sporočil, da je uspešno
imenovali nov upravni odbor. Ta se bo zdaj spopadel z grehi iz preteklosti, ki še vedno obremenjujejo tekočo proizvodnjo, in seveda tudi s kadrovskimi problemi, ali grše povedano, s presežnimi delavci. V Adrii trdijo, da bi morali stroške zmanjšati morda celo za petino, da bi poslovali normalno. Najbolj popularen način zniževanja stroškov je pri skladu odpuščanje delavcev. V začetku letošnjega leta je bilo v Adrii Caravan in hčerah zaposlenih 1666 delavcev. Po neuradnih podatkih naj bi jih obdržali manj kakor 1200. Za približno sto delavcev bi bilo moč najti druge zaposlitve ali ugodno upokojitev. Kakih 360 delavcev pa bi moralo na zavod za zaposlovanje, in sicer iz tovarne v Novem mestu, obrata v Brežicah, ki je zdaj celo zaprt, in iz firme Leso v Črnomlju.
Odpoved pogodbe s skladom?
Spor se zaostruje tudi v mariborski Metalni, kjer delavci sicer podpirajo vodstvo Me-
talne, ko se le-to upira načrtu sklada, da bi podjetje razdrobilo v več, kot pravi direktor Sklada Uroš Korže, profita-bilnih enot. Po njegovem mnenju je to edini način za preživetje tega nekdanjega giganta mariborske industrije, ki je zadnja tri poslovna leta zaključil z izgubami. Tudi zadnjega. Vodstvo podjetja in delavci menijo, da bi bilo razbijanje Metalne huda napaka, saj bi podjetje tako izgubilo poslovno zaokroženost in s tem večino zahodnih trgov. V Metalni, kjer so si za letos že pridobili za 50 milijonov dolarjev poslov, do konca leta pa naj bi jih še toliko, pravijo, da od sklada potrebujejo le nekaj kapitala, da bi začeli tehnološko dokaj zahtevno proizvod-
njo. Govorijo o 10 milijonih mark, govori pa se tudi, da utegne upravni odbor, ki ga zdaj vodi razvpiti Marjan Anžur, pred časom menedžer novomeškega IMV, celo preklicati pogodbo s skladom. Delavci pa kljub temu, da v tej točki podpirajo vodstvo podjetja, niso toliko naivni, da ne bi stavkali proti njemu - in seveda proti skladu zaradi neizplačanih januarskih plač. O tem podrobneje pišemo na sindikalnih straneh.
Skratka, vse kaže, da bi bilo treba pravila delovanja sklada za razvoj temeljito revidirati, saj je njegova naloga pri saniranju podjetja, ki so mu prepuščena, vse preveč enostranska, podjetja pa po obsegu in vrsti težav precej različna. Ali kot pravi Gorazd Balta: »Po besedah predstavnikov sklada je Donit eno najmanj obremenjenih podjetij izmed skladove stotnije. Toda kako črno se potem piše slabšim od nas, če je že naša perspektiva pod skladovim vodstvom tako negotova.«
Boris Rugelj
Knjiga z napotki
Sonja Gavez, Viljenka Godina in Marina Letonja
iz zbirke ABC PODJETNIŠTVA Cena 890,00
ČZP ENOTNOST, Ljubljana^Sinova T Telefon°321-255, 110-033: Fax 311-956
Tonam RAZPOTJI i
V Mariboru bo konec marca ustanovljen ženski soroptimi-stični klub, prvi tovrstni klub v Sloveniji. Soroptimistično združevanje žena ima v svetu že več kot 70-letno tradicijo. Ker je eden izmed ciljev soroptimističnega združenja žena v svetu tudi zavzemanje za človekove pravice, še zlasti za prvice žena, ustanavljajo takšen klub v Mariboru ravno ob pravem času. Zaradi
ŽENSKE HOČEJO OBLAST
it
pi
la
Pl
la
vse globlje gospodarske in socialne krize so ženske pri nas iz dneva v dan bolj priklenjene na dom in družino in vpete v boj za preživetje družine. Za poklicno delo in rast ter za družbeno delovanje pa (pre)mnogim sposobnim ženskam s poklicem zmanjkuje časa.
O tem, da je vse več žena potisnjenih na družbeno obrobje, pričajo tudi številke. V Mariboru se podobno kakor v vsej Sloveniji skokovito zmanjšuje število zaposlenih žensk, nezaposlenih jih bo vsak čas 13 tisoč. Verjetno zaradi preobremenjenosti part-
nerjev in socialne stiske se povečuje tudi število razvez. Z ločitvijo se konča že krepko več kot tretjina zakonskih zvez. Po ločitvi otroci obi- ■ čajno ostanejo pri materi, ki mora nato sama nositi vse štiri hišne vogale.
Tudi v političnem in javnem
Prvi ženski soroptimistični klub (lat. sorores optimae - najboljše sestre) je nastal leta 1921 v Združenih državah Amerike. Mednarodno združenje Soroptimist International je bilo ustanovljeno leta 1928. To ni karitativna organizacija. Zaradi svojih humanih ciljev in praktičnega podpiranja humanitarnih akcij je vključeno v številna delovna telesa OZN - v UNICEF, UNESCO itd. Soroptimistični klubi so »posejani« povsod po svetu. Združujejo se v štiri federacije: za Ameriko, Veliko Britanijo in Irsko, Evropo in severozahodni Pacifik, ki tvorijo mednarodno združenje.
si prestopil eno stopničko navzgor, se spet spotakneš in zdrsneš za dve nazaj.
Nihče ne vpraša, kako ti je
Taksen in drugačen pogum
Gospo Marijo sem spoznala pred kakim letom. Bila je drugačna od večine ljudi, ki prihajajo k meni. Toliko težav in problemov je prinesla s seboj in vendar je o njih govorila preprosto, skoraj vsakdanje. Iz nje ni vel obup, nasprotno, pogumno se je bila pripravljena boriti za vse v življenju. Svoje ranljivo srce je v dlaneh prinesla tudi med nas, da nam pove, kar ji leži na duši, da se pogovori, da njena izkušnja - morebiti postane tudi naša. Da se kaj naučimo od nje. Da bo njej in nam lažje prenašati vsakdanje težave. Da drug drugemu vlivamo pogum, da drug drugemu pomagamo.
Rodila se je v tistem letu, ko se je končala II. svetovna vojna, v številni družini, sredi revnih Haloz. S petnajstimi leti se močno, fantovsko dekle odpravi v svet za kruhom. Podnajemniška sobica na obrobju mesta, težko delo, fant, ki jo zapusti, otrok, ki ga bo vzgajala sama. Kruto, kruto. Po petih letih ponovno sreča moškega, vrednega njenih sanj. Poroka in drugi otrok. Tokrat sin. A srečo skali spoznanje, da je njen sin drugačen. Zelo je prizadene. Mož tega bremena ne zmore, žalost in razočaranje utaplja v alkoholu, zapušča službo, je v slabi družbi, izgublja moralo. Sama skrbi za hčerko, bolnega sina in moža, ki ji ni v pomoč in oporo. Ta agonija traja tri leta. Pomoči in podpore od nikoder.
Vse se zaostruje, v nekem trenutku se znajde na robu prepada, v katerega se bo zrušilo vse, prav vse. V moževem podjetju vztrajajo pri njegovem zdravljenju
zoper alkoholizem, tudi ločitev je bila pred sodiščem. Sin na invalidskem vozičku, potreben rehabilitacije in pomoči. Nori ritem temačnih in neprijaznih oblakov je stopnjeval svoj pogubni ples. Skoraj je pomendral vse pred seboj. Pred odhodom na sodišče ji je mala hči rekla: »Mama, ne ateka vzeti mojemu bratu.«
Kdove, od kod je vzela pogum in moč, da je presekala vse temne spone, prevzela nase odgovornost za moževo zdravljenje brez bolnišnice, delala v tovarni dan za dnem, izmeno za izmeno, z neko skoraj nadnaravno silo nadaljevala s sinovo rehabilitacijo, vajami in telovadbo ter ga po nekaj letih, in operacijah uspela postaviti na noge. Verjela je v uspeh. Pri tem ji je stalo ob strani le nekaj zdravnikov in sester, drugi so menili, da so njeni napori in odrekanja jalovi. Danes ta 17-letnik vozi kolo in se v ničemer ne razlikuje od svojih vrstnikov. Ob taki mami bo zrasel v vztrajnega, močnega moža. Rešila je pravi, tudi dober zakon. Z razumevanjem govori o možu, ki je bil v krizi. Našel je samega sebe, zdaj ji hvaležno vrača za takrat ponujeno roko.
Spoštovanje, mir in vzajemnost je doma v tej družini. Vse pa se vendar nekako vrti okoli nje, je nek center dogajanja. Sama se iz tega ni izvila brez prask in ran. Trpeli so živci, v tovarni je zbolela za alergijo, dobila astmo ter visoko sladkorno. Ko je tovarna propadala, je bila invalid II. kategorije, po velikem štrajku so bili invalidi med prvimi odpuščenimi. Tako je to v življenju. Ko se ti že zdi, da
Danes je invalidsko upokojena, mož je na čakanju, hči po končani srednji šoli ne dobi pripravništva, sin hodi v 3. letnik srednje šole. Gmotne možnosti so zelo omejene. Sama ima 20 tisoč pokojnine z invalidskim dodatkom, mož prejema 13 tisoč na čakanju. V družinski proračun sodi še sinova štipendija, ki znaša 4 tisoč, vse skupaj torej 37 tisoč. Za stanovanje in druge dajatve, brez hrane, gre mesečno okoli 15 tisoč. Kaj ostane za hrano in vse druge potrebe družine, pokaže ra-čunica. Ampak to ni tisto, kar želi povedati, o tem tožiti, to je le opis, navedba dejstev.
Kar 26 let, do stečaja tovarne, je Marija hodila peš na delo, kake pol ure hoda je bilo v eno smer. Takrat je bila sama s seboj, takrat je imela čas premišljati o sebi, o življenju, včasih je bila žalostna, včasih vesela in zadovoljna sama s seboj.
Tako, v pogovoru poreče, da nikoli v življenju nič ni imela, da nikoli ni bila v zdravilišču, da si nikoli ni mogla pri-
voščiti lepih oblek, da ji nikoli nihče ni nič dal. Čeprav nič nima, je z vsem zado-
voljna. Najpomembnejše je zdravje, pravi. Iz nje žari neka čudna milina in nežnost, čutiti je to ogromno energijo in moč, brez katere ne bi zmogla tega kar je zase in za svojo družino storila.
Ko pride od kod, pravi, je doma vse pospravljeno, čaka jo kosilo, med njimi je brez velikih besed mir in razumevanje. Takrat, pravi, je močna je zdrava, je srečna.
Je pogum in pogum. Je pogum kot trenutno dejanje in je pogum živeti tako, kot živi g. Marija. Ne živi sama zase, pač pa zase in za svoje najdražje, živi tako, da se žrtvuje in razdaja, je optimistična in v skupni sreči najde tudi srečo zase.
Če ne povzročaš problemov, se tudi družba, da tako rečemo, ne zmeni zate, te nihče ne vpraša, kako ti je, ti nihče ne pomaga, pravi. Pa bi bili veseli pozornosti, izražene skrbi o tem, kako uspevajo. Pa nič.
Vem, da so še pogumni ljudje, a vesela sem, da jo poznam. Vem, da se bo še spopadala s težavami, da ji ne bo z ničimer prizanešeno, a misel na njen način življenja tudi meni vliva kanček opiti-mizma in volje, da bom tudi sama zmogla to pot, ki se ji reče življenje.
Marija Erakovič
SOCIALNA DRŽAVA -ZBORNIK RAZPRAV
Vsi čutimo, kako nas tepe, ker je nimamo. Vse bolj jo bomo potrebovali - reformirano SOCIALNO DRŽAVO, brez katere si ni moč predstavljati niti najmanjšega razvojnega koraka slovenske države.
Ni utopija, vsi problemi so rešljivi. O tem ambiciozno piše deset avtorjev zbornika, sodelujočih pri projektu SOCIALNA DRŽAVA.
REVŠČINA V SLOVENIJI NI ZLA USODA, KI BI JI NE MOGLI UTEČI, JE SLABA STROKOVNA IN NAPAČNA POLITIČNA ODLOČITEV!
Zbornik razprav o socialni državi na 134 straneh izpod peresa Željka Ciglerja, Andreje Črnak Meglič, Leva Krefta, Francija Pivca, Sonje Pirher, Jožice Puhar, Cirila Ribičiča, Rajka Šugmana, Martina Totha in Maje Vojnovič lahko za 600 tolarjev naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4.
Naročeno dne:.
Podpis naročnika
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku
2.	Kot ind. naročnik bom plačal po povzetju
življenju Maribora je vse manj žensk. Tu izvzemamo mariborsko županjo Magdaleno Tovornik - njena odgovorna funkcija je pravzaprav samo izjema, ki potrjuje pravilo. Tudi na menedžerskih in drugih odgovornih mestih je veliko manj žensk, kakor bi jih lahko in moralo biti glede na kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v Mariboru.
vih pravic, za razumevanje i®
medsebojno pomoč meC*
V Združenih državah Amerike in v Veliki Britaniji so se ženske začele po 1. svetovni
ljudmi ter za mednarodno pri' jateljstvo in mir, začele delo' vati v povsem drugačnih oko' liščinah, ko so številne ženske potisnjene na družbeno obrobje.
V soroptimistične klube se združujejo poklicno uveljaV' ljene ženske, za enakovrednega med vsemi poklici Pa štejejo tudi zahteven poklic gospodinje. Prvi soroptind' stični klub, lahko bi reki1 družbeno vplivnih žena bo
Prvi soroptimistični klub v Sloveniji bodo ustanovili v Mariboru, na ustanovnem zboru od 19. do 21. marca. Predsednica kluba v ustanavljanju Levina Hribernik je povedala, da se mariborske soroptimistke redno sestajajo že od jeseni 1991, po formalni ustanovitvi pa bo klub sprejet tudi v »Soroptimist International«. Ustanovno listino bo v Mariboru klubu podelila predsednica evropske federacije Nina Koumanakou.
Mariborčankam so pri ustanavljanju kluba pomagale soroptimistke iz Gradca, Mariborčanke pa bodo lahko »botre« drugim klubom, ki se bodo želeli ustanoviti.
I vi V(
p'
Ti
Pi
di
z;
: Sl ttl S
vojni povezovati v soroptimistične klube in kasneje v mednarodno združenje Soroptimist International. To danes združuje že prek 2500 klubov z 90 tisoč soroptimistkami. Z izmenjavo izkušenj, medsebojno pomočjo in profesionalnim delom so si prizadevale ohraniti odgovorne položaje v družbi, na katere so prišle med vojno.
Pri nas pa bodo soroptimistke, ki si prizadevajo za profesionalno uveljavitev žensk, za varovanje človeko-
v Mariboru ustanovilo 28 p°' djetnih in odločnih Mariborčank. Njihovemu primeru bodo najbrž sledile tudi ženske v drugih krajih po Slove-
niji. Združene v soroptimi-
stične klube (nekateri jih primerjajo z Rotary klubi), bodo poklicno zavzete in ambiciozne državljanke Slovenije v profesionalnem in poslovnem svetu gotovo bolj navzoče kakor doslej. Ne pravi star slovenski pregovor, da je v slogi tudi moč?
Tomaž Kšel°
tli
ti
St
;
!
Pi
zc
P!
ki
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) izv. knjige SOCIALNA DRŽAVA. Naročeno mi/nam pošljite na
naslov: ...................................................
Ulica, poštna št., kraj:...................................
Ime in priimek podpisnika:.................................
ŽIVLJENJE TEČE ...
Piše: mag. Aleksej Cvetko
Postopek za uveljavljanje in varstvo pravic (XI.)
Postopek za razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe se lahko prične na predlog oziroma na zahtevo zavarovanca ali po uradni dolžnosti. Nova odločba učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po vloženi zahtevi oziroma od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti. V obeh primerih odločba učinkuje največ šest mesecev za nazaj, če gre zavarovancu pravica do višjega zneska denarnega prejemka.
Posebej je tudi določeno, da se določbe o tem, od kdaj učinkujejo nove odločbe in kako je s pravico do morebitnega višjega zneska denarnega prejemka, uporabljajo tudi za odločbe, izdane v obnovi potopka po določbah zakona o splošnem upravnem postopku.
Takse se v postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega zavarovanja ne plačujejo, prav tako pa tudi ne drugi stroški.
Določbe zakona o povrnitvi povzročene škode in neupravičeno pridobljenih sredstev zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so povzete po starih predpisih. Temelje na splošnih predpisih odškodninskega prava, saj določajo, da mora škodo povrniti tisti, ki jo je povzročil namenoma ali iz velike malomarnosti, oziroma v primerih, ko je bila škoda povzročena zaradi opustitve ukrepov iz varstva pri delu ali drugih ukrepov, ki so odrejeni za varnost občanov, oziroma, če je do škode prišlo zaradi opustitve sporočanja podatkov, pa je sporočanje obvezno, ali posredovanja napačnih podatkov in kršenja pogodbenih obveznosti v zvezi s poklicno rehabilitacijo.
Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nastane škoda ne glede na to, da so določene posledice oziroma nevarnosti zajete s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem.
Zavarovanec mora zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vrniti vsak prejeti znesek, do katerega ni imel pravice v skladu z določili zakona o obligacijskih razmerjih. Zakon pa določa tudi obratno obveznost, saj mora tudi zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovancu povrniti škodo, ki mu jo je povzročil pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, prav tako v skladu z določili zakona o obligacijskih razmerjih.

a e a «, S. a-5 S
Kaj storiti, ko se ljudje Najdejo na robu obupa, ko Preprosto ne morejo več pove-! žaJi konca s koncem? To se je Primerilo zaposlenim v Ga-„ aatu. Minuli teden, ko jim je a?jbolj trdo predlo, so se obrati na območni svet svobod-n 6lh sindikatov v Ljubljani d s Prošnjo, naj jim priskoči na i' P°moč, s čimerkoli, še najbolj )- Pa bi jim prišli prav prehram-i' paketi. Pa pri tem sploh :e aiso edini. Takšnih podjetij je o 2adnje čase vse več.
»Plače so v našem podjetju lako mizerne, da se ne da presveti. Zaposleni prejemamo P° približno 17 do 22 tisočakov na mesec, ob koncu lan-skega leta pa smo dobivali še 2a deset odstotkov manj,« je rekel predsednik sindikata SSSS Lojze Kovič. »Moja ^adnja plača je bila denimo 20 ‘^očakov za 33 let dela.«
da se živeti
. Lojze Kovič je bil poprej kot Ssokokvalificirani delavec v°dja skladišča, zdaj pa je zaposlen kot navaden delavec, ra hip pa potrebuje pomoč Približno 60 delavk, ki imajo doma družine, lačne otroke, Za katere ne vedo, kaj bi jim skuhale. Ljudje preprosto ne Korejo ne živeti ne umreti s takšnimi plačami. y\
r- »Doživeli smo že marsikaj,« •u Nadaljuje Lojze Kovič. »Lani i- ‘udi po tri mesece skupaj ni-srtio dobili plače. Delavke niso i- diogle plačevati vrtcev, elek-i- trike, doma so bili na dnev-[o nem redu stalni prepiri. Kjer i- i® revščina, se pač rad vname je Prepir. Ženske so jokale. Tudi /- 2daj ni mogoče živeti s temi je Plačami, a še vedno je bolje, jr kot pa da.bi bili brezposelni.« je _r
v sindikatih se iz dneva l0 v dan srečujejo s čedalje večjo
LJUDJE NA ROBU OBUPA
Poprijeti je treba za vsako delo. Slika: Sašo Bernardi
stisko odpuščenih delavcev, pa tudi tistih zaposlenih delavcev, ki prejemajo nizke plače. Najhuje je v večjih mestih, povsod tam, kjer zaposleni nimajo dodatnih dohodkov. Pri območnem svetu svobodnih sindikatov Ljubljane in okolice rešuje marsikatere stiske zaposlenih in brezposelnih delavcev posebna komisija, a kaj, ko je na voljo
daleč premalo denarja, zato so pomoči tako nizke.
Eden izmed članov takšne petčlanske komisije je tudi Bojan Maček iz Intola: »Povejte mi recept, kako naj preživi delavec na čakanju z 12 tisočaki na mesec, če pa mora samo za samski dom odšteti 11 tisočakov.« Takšen primer so obravnavali, kot pove, lani decembra, a kaj, ko mu tudi
Podbevšek. Število prosilcev se je v primerjavi z letom nazaj povečalo za 3,5-krat, višina sredstev pa za 5,4-krat.
Med prosilci pomoči je tudi nekaj takšnih, ki iščejo vsa mogoča pota in iščejo vse mogoče vire, da bi staknili še kaj denarja. »Besnica je veliko krutejša,« pravi Miro Podbevšek. »Ljudje ne morejo več preživeti s plačami, ki jih pre-
OBRATNA
AMBULANTA
Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj
Z lugom se je polil
Ali morajo delavci, ki pretakajo razredčila za nitrolake imeti na sebi predpasnik, zaščitne rokavice in zaščitne naočnike, so me pred leti vprašali, ko sem bil obratni zdravnik v Meblu. Na ysak način morajo imeti vse to na sebi, ker se lahko zgodi, da jim razredčilo pade po koži, po obrazu ali pa celo v oko. Pa so zamahnili z roko in delali naprej po starem. Celo umivali so si roke z razredčili.
Kemične poškodbe kože so najpogostejše v laboratorijih, v tovarnah, ker je vedno več kemikalij. Take nesreče se zgodijo lahko tudi doma, saj so čistila vedno bolj nevarna tako za tiste, ki z njimi delajo, kakor tudi za okolje. Vse več agresivnih stvari uporabljamo doma, pa se še zavedamo ne.
Moja najmlajša vnukinja Zala je na vsak način hotela videti, kaj ima njen »nono« v lepi modri škatli v kuhinji. Bil je prašek za pomivalni stroj. Uspela je škatlo odpreti in prašek razsuti po kuhinji. Seveda sem dvignil glas in spravljal in pospravljal. Vendar nisem opazil, da je mala Zala (ima dve leti in pol) hotela »nonotu« pomagati in tudi ona prijemala bel prašek. 2 od praška umazanimi rokami si je pomela očki. Seveda je bil Potem jok in stok. In »nono« je oči izpiral z vodo, ker je to bil edini in najboljši način za očiščenje oči.
Kemikalije, s katerimi pridemo v stik, so lahko kisline in togi.
Kisline kožo kar zapečejo in povzročijo suho skorjo. Ta je Pri opeklinah z žveplovo kislino rjave, z dušikovo kislino rumene in s solno kislino bele barve.
Lugi so bolj nevarni, ker prodirajo globlje v kožo. Koža je vlažna, nabrekla in navadno bela.
v Pri prvi pomoči moramo najprej kemikalijo odstraniti s površine kože s staničevino, gazo. Nato moramo izprati s tekočino, ki nevtralizira kemično razjedo. Ker pa te navadno nimamo takoj pri roki, kemično opeklino izperemo z navadno vodo. Šele potem začnemo iskati protisredstvo. Za kisline je to protisredstvo blaga alkalna raztopina - mleko, milnica. Pri razjedah z lugom pa je protisredstvo kislo, lahko je navaden kis, vendar mora biti kar dobro razredčen, ali pa limonada.
Paziti moramo, da ne naredimo škode, kajti če bi na razjedo z lugom polili koncentrirano kislino, bi naredili s tako prvo Pomočjo veliko več škode kot koristi.
Potem tako pri lugih kakor tudi pri kislinah razjedo ponovno operemo z vodo, dobro osušimo in pokrijemo s sterilno gazo. Ud imobiliziramo in poškodovanca napotimo v najbližji zdravstveni dom ali bolnišnico.
Ker tudi tukaj preti nevarnost šoka ga moramo preprečevati, s tem da poškodovancu lajšamo bolečino in preprečimo izgubo tekočine. Že dobra imobilizacija lajša bolečino, kakšna tableta proti bolečini pride prav. Če je bolnik pri zavesti, mu bo uekaj čaja dobro delo. Na noben način pa ne sme piti alkohola.
Dejavnost	Število prosilcev	Skupni znesek pomoči v SIT
- državni in družb, organi	8	68.000,00
- finančne organizacije	5	40.000,00
- gostinstvo	11	77.000,00
- gozdarstvo	1	10.000,00
- gradbeništvo	95	590.500,00
- kemična in neko v. industr.	2	9.000,00
- kmetijstvo in prehramb. indus.	13	73.000,00
- komunaln. in stanovanj, gospod.	26	135.000,00
- kovinska in elektro industr.	256	1.281.000,00
- kultura	1	10.000,00
- lesarstvo	11	45.000,00
- tekstil	51	382.500,00
- trgovina	54	282.500,00
- vzgoja	2	13.000,00
- obrt	19	129.500,00
- nezaposleni	97	584.000,00
- upokojenci	4	24.000,00
	656	3.754.000,00
sindikat ni mogel kaj dosti pomagati: »Naša pomoč je enkratna in je torej le kaplja v morje. Največ dajemo po 10 tisočakov, najmanj pa po 2, tako da je povprečje približno 7 do 8 tisočakov. Sicer pa veliko delavcev, ki se znajdejo v stiski, sploh ne ve, da sindikati dajejo takšno pomoč.«
Za 3,7 milijona pomoči
O dodeljevanju sindikalnih socialnih pomoči nam je več povedal Miro Podbevšek, sekretar ljubljanskega omb-močja svobodnih sindikatov, ki je pripravil poročilo o tem za minulo leto. Lani so tako podelili finančno pomoč 656 članom sindikatov v skupni vrednosti 3,7 milijona tolarjev. Med tistimi, ki so prejeli pomoč, so zvečine delavci z nizkimi plačami. Največ pomoči so izplačali zaposlenim v kovinski in elektroindustriji (256), sledi gradbeništvo (95), trgovina (54), tekstil (51), komunalno in stanovanjsko gospodarstvo (26) itd.
»Na mesec dobimo različno število prošenj, od 28 do 110. Kar 95 odstotkov tistih delavcev, ki zaprosijo za pomoč, ima tako nizke dohodke, da ne morejo živeti,« pravi Miro
jemajo. In tudi enkratna sindikalna pomoč je le trenutna uteha, tako da lahko poravnajo znesek položnice za elektriko, plačajo malico za otroka v šoli ali pa preprosto kupijo najnujnejše, da preživijo svojo družino.«
Kot doda Miro Podbevšek, so »to v večini ljudje, ki jih je stiska prignala tako daleč, da pogoltnejo grenko slino svojega dostojanstva in potrkajo na sindikalna vrata, ki so jim bila dozdaj vedno odprta«. Pri tem gre za uresničevanje temeljne solidarnosti sindikalnega članstva, da si pomaga v stiski in v ta namen odmerja del svoje članarine od bruto plače.
Dolga kolona revščine
V Sloveniji je zdaj že približno 120 tisoč brezposelnih delavcev. Tem pa se vsak dan pridružujejo novi delavci, ki so s sklepi o trajnih presežkih potisnjeni v negotovost jutrišnjega dne, brez možnosti za novo zaposlitev. Do kdaj oziroma koliko časa bo ta armada brezposelnih morala sama prenašati breme revščine, v katero je bila neusmiljeno potisnjena, brez lastne krivde, ni znano.
Težave in stiske na žalost
najbolj poznajo delavci sami, še posebej tisti brez dela. Kakšnih 30.000 med njimi se jih ni dodatno zdravstveno zavarovalo. Delavci, ki so zaradi stečaja podjetja čez noč ostali na cesti, prepuščeni samim sebi, v večini prejemajo nadomestilo na zavodu za zaposlovanje, in sicer v višini zajamčenih plač. Zajamčena plača, ki jo določa vlada, se ni spremenila že od 1. septembra lani in je 13.500 tolarjev. Pomembna je zato, ker so nanjo vezane vse socialne dajatve. V skupini, kamor sodi zajamčena plača, je bilo ob koncu lanskega leta 5,4 odstotka zaposlenih delavcev. Še najbolj bode v oči podatek, da je 2,6 odstotka zaposlenih v gospodarstvu (to je prek 13.000 delavcev) prejemalo nižjo plačo od zajamčene.
Kaj storiti? Se ravnati dobesedno po reku Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal, kot je minule dni storila tista delavka iz Domžal, ki je bila ob službo, brez vseh dohodkov? Da bi opozorila nase, je iz nekdanje službe skrivoma odnesla domov računalnik. Ni ga hotela vrniti, dokler ji niso uredili nadomestila za brez-
poselnost ...
Po najnovejših podatkih, zajetih v košarici življenjskih stroškov, ki jo objavljamo v Sindikalnem zaupniku, so bili minimalni stroški tričlanske delavske družine v februarju letos več kot 51.000 tolarjev, štiričlanske pa kar 60 tisočakov, pri čemer je treba za hrano odšteti skoraj polovico vseh stroškov. Ti stroški pa ne zajemajo niti gospodinjske opreme niti čevljev, zadostujejo le za golo preživetje.
Sicer pa - sita vrana lačni ne verjame. Da je to res, so najbolj pokazali poslanci, ki sebi niso izglasovali zamrznitve plač, čeprav so jo vsem drugim. Kot bi hoteli reči: za revne delavce bo že poskrbela sociala s socialnimi pomočmi, zakaj pa jo imamo. Tarnanje je torej odveč - za lačne delavce je poskrbljeno, saj si v Mariboru in Ljubljani lahko privoščijo v kuhinji za reveže zastonj kosilo, za njihove družine pa bosta s socialnimi paketi poskrbela Rdeči križ in Karitas, pa še sindikat bo kaj primaknil. In samo še tisti slavni ora et labora, moli in delaj, manjka za konec...
Marija Frančeškin
Denarne pomoči članom sindikata po dejavnostih za Ljubljano z okolico
Pogled stran - in življenje teče mimo
Slika: Sašo Bernardi
ZAKON 0 ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU S KOMENTARJEM
v brošuri
mag. Alekseja Cvetka
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM
Cena 480,00 SIT. Brošuro lahko naročite pri ČZP Enotnost Ljubljana, Dalmatinova 4, ali po telefonu (061) 321-255, 110-033.
4. marca 1993
	
KAŽIPOT	
približno 7 milijonov mark, večino, to je za 20 milijonov mark, pa bomo prodali doma, to je v Sloveniji. Kajpak, to so naši načrti. Kako pa bo, bomo videli šele konce leta. Izvažamo tako v vzhodnoevropske države kot tudi na Zahod. Naši kupci so Finska, Švedska, Nizozemska, Nemčija...«
Z novo tovarno v Lendavi, kamor se je iz Ljubljane preselila celotna proizvodnja sveč in program Kemija, je kolektiv veliko pridobil. V objektu, ki ima 7.000 kvadratnih metrov pokritih površin, je bistveno posodobljena proizvodnja izdelkov Kemij6’ o visoki kakovosti sveč pa priča uspešna prodaja na tujem.
»Ne glede na to nam prav s svečami ne gr® tako, kot bi si želeli, pravi direktor Cerjak, »če bj v celoti izkoristili svoje proizvodne zmogljivosti, b' lahko napravili kar 3.500 ton sveč na leto, vnovčimo jih pa lahko, vsaj zaenkrat, le tretjino toliko, Premalo. Zato se tako zelo trudimo, da bi osvoji11 nove trge...«
LETO KAKOVOSTI IN BOJA ZA NOVE TRGE
Po vrednosti prodaje je v llirlll-Vedrog na pr-, vem mestu Lasna kozmetika. Kolektivu prinese kar polovico vsega dohodka. Na drugem mestu je Kemifa (od 20 do 25 odstotkov, na tretjem Kozmetika (15 odstotkov in na četrtem je proizvodnja Sveč (10 do 15 odstotkov). Pian za letošnje leto je 35 milijonov mark prometa.
Kolektiv Tovarne kemičnih in kozmetičnih izdelkov Ilirije-Vedrog je stopil v novo leto 1993 z dokaj dobrimi občutki. Zato, ker je tisto najhuje že za njim. S tako velikimi težavami kot v preteklih nekaj letih se delavci zagotovo še zlepa ne bodo srečali. S tem pa se, žal, lahko danes pohvali le malo slovenskih podjetij. Mnogo je namreč takih, ki se sicer še drže na površju, pa jim ni več pomoči.
Nujno potrebno je bilo ugrizniti v kislo jabolko
No, kolektiv Ilirije se očitno ni zanašal na radodarne strice in tujo pomoč. Zato je že pred leti, ko je analiziral dogajanja na trgih ter na ozemlju nekdanje skupne države, sprejel odločne ukrepe. Pravočasno je spoznal, da po starem preprosto ne bo šlo več in da bo potrebno s precej manj ljudmi delati toliko in še bolje kot v preteklosti.
Do podobnega spoznanja so se sicer dokopali v mnogih slovenskih podjetjih, bilo pa je odločno premalo volje in moči, pa tudi vztrajnosti, da bi se odločili za težko pot in potrebne, nemalokrat zelo boleče posege. Brez teh pa, kot dobro vemo, ponavadi ne gre. Če bi šlo, bi imelo naše gospodarstvo precej manj bolnikov in bi bilo vzdušje med zaposlenimi, in tudi tistimi na zavodu, drugačno.
»Hudim udarcem v preteklosti smo se postavili po robu. In to kar uspešno. Za mnoge usoden razpad trga nas ni pokopal. Še vedno imamo delo, kruh in, kar je najpomembneje, zagotovljeno prihodnost. Mislim, da ni nikakršne resne možnosti, da bi se nam v letošnjem letu kaj pomembnega sesulo in da bi šlo kaj, od česar smo odvisni, po zlu,« pravi dipl. oec. Rado Cerjak, generalni direktor Ilirije-Vedrog. »Najtežje obdobje je za nami. In to je bistveno. Sedaj moramo gledati naprej in se, kajpak, še kako potruditi. Še najbolj v tem smislu, da bomo prodrli na nova svetovna tržišča. Samo s prodajo doma ne moremo preživeti. Tega se še kako zavedamo...«
Še pred tremi leti je imel kolektiv 760 delavcev. Glede na potrebe trga, produktivnost in splošno gospodarsko recesijo je bilo to preveč. Zato je bilo nujno ugrizniti v kislo jabolko. In krepko zmanjšati število zaposlenih.
V primerjavi z letom 1990 ima Ilirija-Vedrog le še polovico toliko delavcev, to je 380.
»Kar precej smo imeli tako imenovanih tehnoloških presežkov,« obuja spomine generalni direktor Rado Cerjak. »In poleg tega je bil kolektiv razmeroma zelo star. Leta 1990 smo se poslovili od 45 odvečnih delavcev, leto kasneje od 48, lani pa kar od 124 zaposlenih. Računamo, da nas je še kakih 20 preveč. No, ne glede na objektivne okoliščine in
Zadnja reorganizacija je »prinesla« Iliri ji-Vedrog štiri profitne centre, zaokrožene v dveh samostojnih podjetjih. Skupne službe, ki delujejo za vse skupaj, so organizirane v enem podjetju.
starost kolektiva potrebno zmanjšanje števila zaposlenih še zdaleč ni bilo preprosto. Zelo težko je človeku, ki je dolgo vrsto let trdo delal v Iliriji in bil za vzor drugim, povedati, da je naenkrat odveč in v breme. Vendar druge poti, žal, ni bilo...«
Večina, ki se je morala posloviti, je odšla v pokoj. Kar 123 ljudem je podjetje dokupilo potrebna delovna leta. Desetim je dalo odpravnine, še več odpravnin pa so dobili sodelavci Ilirije iz drugih republik. Sicer pa kar nekaj ljudi v Makedoniji in na Hrvaškem še vedno zelo uspešno sodeluje z nekdaj svojim matičnim podjetjem, ki je sedaj v Sloveniji, to je v drugi državi.
Na zavodu za zaposlovanje je pristalo 22 ljudi. V drugih republikah nekdanje skupne domovine pa manj. Natančnih podatkov o tem podjetje nima.
Postavili novo tovarno v Lendavi
Seveda so številne predčasne upokojitve, ki so terjale dokup delovnih let, Ilirijo veliko stale. Eno
Laboratorij	Proizvodnja
Rado
Cerjak
Trgovina
z drugim je moral kolektiv odriniti v ta namen vec kot 80 milijonov tolarjev, od tega samo lani kar 70 milijonov.
»Vsi naši napori bodo obrodili sadove le, če jih bomo kronali s prodorom na tuje trge. Zato prizadevno obdelujemo nekatera tržišča vzhodnoevropskih držav, ob tem pa je pred nami nov izziv-' uspeti na enem od zahtevnih zahodnoevropskih tržišč. Priprave za njegovo obdelavo in prodor nanj so praktično končane in vse je nared, da se podamo v neizprosni konkurenčni boj...« pravi direktor Cerjak. »Sicer pa bo letošnje leto za Ilirijo-Vedrog predvsem leto komerciale. Ne le zunaj, tudi na domačem trgu moramo biti uspešni in najmanj ohraniti sedanji obseg prodaje. Če nam oboje uspe, se bomo pridružili skupini manjših, uspešnih evropskih firm, če ne, bomo ostali na ravni majhnih, lokalnih proizvajalcev s še manj zaposlenimi. V svoje načrte, to je v njihovo uresni; čitev, bomo morali vložiti velike napore prav vsi zaposleni. Zato bo moralo biti leto 1993 za nas tudi leto kakovosti. Smo na pomembni prelomnici-Prepričan sem, da bomo napore, ki so pred nami, skupaj zmogli...«
V starih dobrih časih je Ilirija-Vedrog na območju drugih republik nekdanje Jugoslavije vnovčila večino svoje proizvodnje oziroma kar 70 odstotkov-Sedaj je, kot vemo, vse to postavljeno na glavo-Nekdanjega skupnega trga preprosto ni več.
»Sodelovanje z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami sicer ni povsem prekinjeno, toda ostalo ga je bore malo,« nadaljuje Rado Cerjak. »Za letošnje leto načrtujemo 35 milijonov mark pro; meta, v Makedoniji in na Hrvaškem pa naj bi vnovčili le za kakih 8 milijonov mark svojih izdelkov. Malenkost manj bo šlo v izvoz, računamo na
i
!
]
i
1
i
;
1
]
£
]
1
. > . c	V=- e-,	= 2.5 p- 3 5 -? ^ ? V 2.5 <
Plače
Slovensko javnost že nekaj tednov razburjajo poslanske plače. Zakon - sprejeli so ga Se prejšnji poslanci - je predstavnikom ljudstva v parlamentu zagotovil osnovno Plačo v višini petkratne povprečne slovenske plače (trenutno je to okrog tri tisoč mark) in še vrsto dodatkov. Vodja pristojne parlamen-tarne komisije Tone Anderlič ]e po TV razlagal, da plače niti niso tako visoke, saj je delo Poslanca težko in odgovorno, m da so tudi v svetu dobro Plačani. Podatkov o poslanskih prejemkih ni zanikal. Stalno spreminjanje velikih Poslanskih in menedžerskih Plač naj bi bilo sploh velika nornagogija, češ da so nujne ' če hočemo, da bodo podjetja Uobro vodena in po tej logiki tudi država.
A kaj, ko niso! Okrog 450 tisoč imamo zdaj upokojencev m 118 tisoč brezposelnih, od katerih jih okrog 40 tisoč pre-)ema denarna nadomestila, Približno 16 tisoč pa jih pre-lerua denarne pomoči po izteku pravice do denarnega nadomestila. Prejemnikov socialnovarstvene pomoči pa je *mdi nekaj več kot 50 tisoč. Poleg tega imamo okoli 50 ti-?°č štipendistov z republi-skimi štipendijami, itd. itd.
DELAVSKE NA LEDU, POSLANSKE BRSTUO...
Poleg plač še privilegiji. Trije avtomobili enega od ministrov.
A kakšno je stanje v podjetjih, najbolj zgovorno pričajo podatki Službe družbenega knjigovodstva. Periodični obračun o trimesečnem prometu ob koncu lanskega septembra je predložilo nekaj manj kot 16 500 gospodarskih podjetij, v tem času pa jih je bilo registriranih več kot 27 tisoč. Torej skoraj 11 tisoč podjetij ni delovalo. Točnega podatka o številu zaposlenih v novih zasebnih podjetjih sicer ni, vse pa kaže, da je med
novoustanovljenimi firmami še vedno veliko »spečih«, ki so zaradi nizkih stroškov za registracijo podjetja nastale kot nekakšna rezervna varianta ali pa kot morebitni »izhod v sili«.
Ob že naštetih zaskrbljujočih dejstvih zbujajo dodatno skrb podatki, ki kažejo, da se število zaposlenih radikalno zmanjšuje v gospodarskih dejavnostih: v gradbeništvu je, denimo, za petino manj zaposlenih, kot jih je bilo lani, v in-
Nadomestila brezposelnim
ZAHTEVAJTE REVALORIZACIJO
Kmalu zatem, ko sem v DE zapisal (11. ■februarja), da je bilo po krivdi Ministrsta Za delo RS materialno oškodovanih »0.000 brezposelnih, je izšlo v slovenskem tisku (le) še dvoje kratkih obvestil, kako lahko »upravičenci« dosežejo »valorizacijo« svojih nadomestil. Eno v Gorskem glasu 23. februarja (v drobnem isku), drugo pa 17. februarja v Dnev-fuku. Slednje moj komentar dopolnjuje Ul se glasi:
~ Brezposelni, prijavljeni na zavodu Za zaposlovanje, ki imajo pravico do denarnih nadomestil, bodo marca, pri februarskih izplačilih, dobili tudi razliko za december, januar in februar. Kot smo Ze Poročali, je ustavno sodišče na pobudo svobodnih sindikatov Slovenije decembra odpravilo sklepe ministrstva za delo
in upravnega odbora zavoda za zaposlovanje, tako da bodo odslej nadomestila sproti usklajena z rastjo plač. Na zavodu za zaposlovanje so izračunali, da bo za tekočo uskladitev (december, januar, fe-buar) potrebnih okrog 350 milijonov tolarjev, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa je na ministrstvo za finance že vložilo zahtevek za dodatna sredstva, potrebna za poračun premalo izplačanih nadomestil. Kot nam je pojasnil Marjan Kaliman, pomočnik ministrice za delo, ima odločba ustavnega sodišča tudi učinek za nazaj, tako da morajo tisti, ki so dobili nadomestila po 16. februarju 1991, ko je začel veljati zakon o nadomestilih za primer brezposelnosti, vložiti zahtevke na enote zavoda za zaposlovanje. Rok za vložitev
zahtevkov je 1. junija 1993, za izplačilo teh razlik pa bo potrebnih 1,930.000 tolarjev.
Tako - suho in uradno - v izjavi za Dnevnik Marjan Kaliman! Imeli so najbrž na ministrstvu za delo kar precej sitnosti pri sestavi in »vložitvi zahtevka za dodatna sredstva« (ministrstvu za finance), ki niti niso mačje solze, ko pa jih je »potrebnih okrog 350 milijonov tolarjev«. Jožica Puhar, ministrica, pa sama ob tej priložnosti za javnost ni rekla ne bele ne črne, kaj še, da bi se nezaposlenim opravičila.
Tako kot ona je bila v Krpanovih časih tudi minister Gregor na cesarskem Dunaju lepo tiho, ko ga je polomil. Minister Gregor pa nič, je zapisal Fran Levstik.
V. B.
Pokrajinski tednik, ki poro<
Managersko zavarovanje
Mfid nnsnvne
odhodke

m
s
SO ill
I
* 0 vsem, kar se zgod/ zani-likra%iap°lenJSkem'Be~
K5>rosto' rm"nsi™
SrVSttr
nudi nešteto

I 5ill /l|i J
si w
mi mf
tel.: 068/23-606 fec 068/24-898
družbenega knjigovodstva obvestilo o svojem »mnenju glede izkazovanja plačil in vračil zavarovalnih premij iz naslova zavarovanja za managerje v računovodskih izkazih«. Citiramo: »V5. odstavku 71. Bena zakona o računovodstvu je določeno, da so zavarovalne premije nematerialen strosek in se vštevajo v poslovne dohodke. V prvem odstavku 72. člena navedenega zakona pa je med drugim določeno, da se med odhodke pravne osebe lahko vštevajo
pHhoJSl°dh°dkt k‘ " P°” “	**
In zdaj salomonska ugotovitev ministrstva za finance: »Glede na navedeno menimo, da je zavarovalne premije Za zavarovanje managerjev mogoče šteti kot odhodek pravne osebe le v primeru, da vrnjene premije predstavljajo prihodek pravne osebe. V primeru, da vrnjene premije pripadajo zavarovancu (mdnagerju), se vplačane premije štejejo le kot del osebnega dohodka zavarovanca in je tudi ustrezno obremenjen s pripadajočimi dajatvami.«
. Finan5no ministrstvo torej pojasnjuje le tehniko obračunavanja oziroma knjiženja. Bognedaj, da bi se njegovo mnenje dotaknilo same vsebine managerskega zavarovanja. To pa samo zase govori o tem, da ministrstvo takšno zavarovanje odobrava. Seveda v tem kontekstu zaman iščemo kakšno mnenje o tem, da za navadno delavsko rajo taksna zavarovanja niso predvidena, kar pomeni, da se mora le-ta dodatno zavarovati iz lastnega žepa oziroma iz plače. Lep dosežek nove slovenske demokracije!
I K.
dustriji za desetino, medtem ko se je v družbenih organizacijah in skupnostih število za-oslenih za desetino zvišalo, e k temu prištejemo še dejstvo, da so med nezaposlenimi predvsem mladi, relativno visoko izobraženi ljudje, ki so praviloma tudi brez kapitala in možnosti za kakšno lastno pot, potem lahko ugotovimo le, da je stanje v našem gospodarstvu (in državi) alarmantno.
Razumljivo, da je »skrb za
Andrelič !
. ;_a.mk"(|
tisoč, Igor Bav-
211 tis
Jelinčič 161 tisoč, MU ~-I.uk« m Muc
f.nm
ar-
siii
tisoč, dr. Jože Pučnik
inJai
- *
_
: A
11
			
lastno brado« poslancev ob tem, ko so glasovali za zamrznitev delavskih plač (pokojnin in vseh vrst socialnih pomoči), svoje pa pustili nedotaknjene, sprožila v tisku pravi plaz protestov. Objavljajo jih vsi časopisi brez razločka, katera politična stranka ima na njihovo pisanje vpliv, kar govori, da so protesti delavcev enake vsebine. Iz gore pisem sem od-bral le nekaj izjav, objavljenih v Dolenjskem listu in Slovencu. Oglejmo si jih!
JOŽE MATKOVIČ, vratar v metliški Beti: - Bog je najprej sebi brado ustvaril, poslanci pa visoke plače. Je res njihovo delo desetkrat več vredno kot delavčevo? Ker smo že vsega navajeni, bi pogoltnili tudi to poslansko nesramnost - če bi se kaj izboljšalo. Tudi delavec je plačan za delo, ki ga opravi, ne za obljube, da ga bo.
IVAN BALON, upokojenec iz Dobove: - Glede na stanje
v naši državi so plače res previsoke. Poslanci in tudi mnogi drugi v državnih službah so kljub slabemu delu predobro, plačani. Če že moramo potrpeti in znižati svoj standard, potem trpimo vsi skupaj in ne samo eni.
IGNAC MANDELJ, delavec Tovarne elektromateriala Čatež pri Trebnjem: - Imam okrog 18 tisoč tolarjev plače, in če ne bi imeli doma nekaj zemlje, ne vem, kako bi preživeli. Medtem ko naj bi delavcem slabe plače še znižali, pa nekateri lahko vse bolj bogatijo. »Znajdejo« se ali jih celo država podpira, kot na primer Šveda v krški papirnici, ki ga plačujejo bolje kot ZDA svojega predsednika, tovarna pa črkuje.
FRANCE RIHTAR: - Pri vsej stvari nekaj moti. Neki poslanec (Anderlič) je dvig poslanskih plač prikazal kot boj proti korupciji (pokvarjenosti), saj debeli in dobro hranjeni ne bodo hodili drugim v. zelje, ker imajo že doma polna korita. Bojim se, da se je tako imenovana korupcija že pojavila. Poslanci, cvet slovenskega naroda, si brez predsodkov odmerjajo super dohodke - kot da bi pozabili na revščino svojih volilcev s povprečnimi dohodki.
Namesto komentarja le (avtorjevo) vprašanje: Kako si upate ljudi nagovarjati, naj zategnejo pasove, če vas vidijo, da ste zase kupili naramnice?
Vinko Blatnik
TOP SEGRET
DRŽAVNI GVET REPUBLIKE GL OVENI.J E
i>U"/Lli<u : o65e-oo/92-6/3 Ljubljana, 22.2.1993
Cl.ANICI IN ČLANOM DRŽAVNEGA SVETA
Za 6. si*.jo Državnega sveta, ki sem jo sklical febru ar j^J^S.T vam pošiljam gradiva k 5 točki:
situacija v letu 1992 ter na prehodu

predlog zakona o načinu obračunavan pravnih osebah, ki poslujejo kapitala ter v državnih organih
predlog zakona o usk La jevan ju p za primer- brezposelnosti v letu 1993
93 -AaUPNO V
e 34£y*r1xje
lačevanja plač v 50 X družbenega
ih nadomestil
ki jih je predložila Vlada Republike je in jih bodo obravnavala začasna delovna telesa Državnega zbora. zbor pa bi jih obravnaval na dopoldanskem delu seje v sredo. 24.2.1993.
V skladu s pravilnikom o ravnanju 2_9r3diyi_.?SlJ|?Dff_D.St:.flyff Ur. 1. 6/83 vas prosim. da z gradivi ravnate tako. kot zahteva stopnja zaupnosti. Gradiva boste po seji sveta vrnili pooblaščenemu delavcu služb DS.
Gradiva se lahko dajo
predstavnikom sredstev javnega obveščanja v njih« in formacijo.
vpogled iovo osebno
morate tiste. s a podatke zaupne
V kolikor se boste posvetovali o gradivih. katerimi se posvetujete opozoriti. da gre narave in jih je potrebno varovati.
Razgovori o gradivih zaupne narave ne smejo potek.ati preko tehničnih m komunikacijskih sredstev (22. in 23. člen pravilnika).
Hkrati vam pošiljam tudi predlog zakona o jamstvu Republike Slovenije zn najete kredite za dokončanje gradnje slovenskega dela HE Golica, ki ga je predložila Vlada Republike Slovenije s predlogom, da ga Državni zbor obravnava in sprejme po hitrem
postopku .	'*
Obveščam v.is tudi. da vam bom naknadno poslal še gradivo Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo o položaju v kmetijstvu. ki se povezuje z gradivom. navedenim v prvi alinei.
Kaj smo res že tako daleč, da je postal zaupne narave celo gospodarski položaj? Je to tisti kakovostni premik v smeri demokracije, o katerem smo sanjali 45 let?
16
4. marca 1993
'^se So
D E- A/5 A '
MK !
rv
kurui
TATOV I
I M I ( |
0
VLOMILCI
ii n 11 u 11 lii
		
I	1	
		«0
Ropa ru i		
-LUti.i		
NAJPOmRMRNFJŽOM
L£ 7» 0£ Š5 l/^PA/O 7TC42A/4
	i	H	
	?©*LANC\, Q		
ST vb-’56'	f^oSPoMRSKt		
H	KRIMINALCI		j=>	\
			

V*
*h
<3 »

Potrčevo
sankcioniranje
Miran Potrč, poslanec Združene liste, je izustil, kako »jih veseli, da je vlada upoštevala njihova opozorila, spričo česar Zružena lista ocenjuje, da je zakon o plačah le sankcioniranje aneksa«. Odveč je poudarjati, kako je ta Potrčeva ugotovitev popolnoma v skladu z znano Kreftovo izjavo, kako bo Združena lista vedno podpirala svobodne sindikate; tudi pri splošni stavki, zato upa, da svobodni ne bodo organizirali splošne stavke. SN so zabeležile tudi tole izjavo: »Izvolili smo gnoj slovenskega naroda!« Miran Potrč je bil februarja težak 322.735 tolarjev bruto.
proti zamrznitvi plač, ves čas pa je bil tudi z dušo in telesom proti visokim poslanskim plačam. A glej šmenta: ko so poslanci glasovali o amandmaju, po katerem naj bi določila zakona o zamrznitvi plač veljala tudi za poslance, je Marjan, če je verjeti računalniku, glasoval proti. SN so glede poslanskih plač objavila tudi tole izjavo: »Treba je vdreti v parlament in pretepsti enega za drugim. Podobnik je februarja stal državo 299.488 tolarjev.
gijo« in pobasal več kot 200.000 tolarjev februarske plače, kal znese bruto 312.755 tolarjev. SN so ob tem zabeležile izjavo: »Pre-klete prašiče poslanske. Sebi vse, nam pa nič.« Pač, Karitas!


Rančigajevo
nestrinjanje
Polajnarjevo
farizejstvo
Podobnikovo
glasovanje
Marjan Podobnik, poslanec Slovenske ljudske stranke, se je izkazal kot eden največjih borcev
Nace Polajnar, poslanec Slovenskih krščanskih demokratov, je dejal, da »gre pri zakonu o plačah za to, da pogledamo sami sebi v obraz.« Po njegovem mnenju bo socialnih stisk toliko manj, kolikor bolj bodo delovale institucije, pri čemer je posebej izpostavil Karitas. Kako pa si konkretno predstavlja novo socialno podobo Slovenije, je Nace med brati povedal tisti hip, ko je izjavil, da »nehajmo zganjati socialno demago-
Vlado Rančigaj, šef Delavske stranke, je izjavil, da se ne strinja s politiko delavske stranke. Glede na ogorčena pisma, ki jih Vlado dobiva te dni od članov stranke, simpatizerjev in delavcev, pa najbrž ta izjava ne bo dovolj. Če bo hotel obdržati imidž poštenega človeka, kakršnega smo poznali pred volitvami, bo prisiljen slej ko prej priznati, da so ga komunisti zlorabili in da ne odstopa samo kot predsednik Delavske stranke, temveč iz nje tudi izstopa. Čas in praksa bosta pokazala, da koalicija (prenovljenih) komunistov, liberalcev in klerikalcev preprosto ne bo mogoča. Vlado je upokojenec, kar pomeni, da ni dobil poslanske plače.	j{UH
Horoskop
Zaupanje velja
Deni
Politik novega kova
VREME
Piše: Andrej Velkavrh
mucence mrazi.

^7[W
Marca so dnevi v primerjavi s tistimi od sredine novembra do sredine februarja že opazno daljši. Narava se prebuja. Le vreme se marca še ne obnaša povsem pomladansko. Tako je tudi letos. Zima otepa s svojim, ne preveč močnim repom. Snežinke zaplešejo izpod oblakov, vendar jih je za resno sneženje premalo, kaj še da bi odločneje pokrile golo in izsušeno zemljo.
Najbolj znano slovensko ljudsko ime za marec je sušeč. Če bi pogledali količino padavin za posamezne mesece, bi bili na prvi pogled presenečeni. Marca pade več padavin kot februarja in januarja. V povprečju seveda, kajti »povprečja so zato, da se lahko ugotavlja, za koliko so bila presežena ali sploh niso bila dosežena«. Vedeti pa moramo, da marca več vode, ki pade v obliki bodisi tekočih ali trdnih padavin, tudi izhlapi. Pomembno je ravno razmerje med dejansko količino padavin in njeno porabo. Poleg izhlapevanja vodo porabijo tudi rastline. No, marca zadnja postavka še ni prav posebno velika.
Ljudje so si v stoletjih ustvarili mnenje, da mora biti marec suh, če ne, letina ne bo prida: »Če je v sušcu zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila.« In nasprotno: »Sušca veliko megle (oblakov, oblačnega vremena), dobro leto daje.« V sredo, 10. marca bo 40 mučenikov. »Če mučence mrazi, zmrzuje še štirideset dni.« Ni kaj, držimo pesti, da v sredo ne bi bilo premrzlo.
Za začetek prihodnjega tedna pa žal ne kaže, da bo posebno topel. Oblačnost se je umaknila. Nad zahodno in severno Evropo se krepi območje visokega zračnega pritiska, ki se bo v začetku tedna razširilo tudi nad srednjo Evropo. Naši kraji bodo prišli pod vpliv severovzhodnika, s katerim bo k nam dotekal hladen zrak.
češki politik Tomas Garrigue Masaryk (rojen 7. marca 1850) je bil eden najbolj vidnih čeških politikov, ki so Češko želeli osvoboditi avstrijske nadoblasti. Češka je bila zaradi svoje industrijske in trgovske razvitosti ter modernega kmetijstva v boljšem položaju kot drugi Avstriji podrejeni deli imperija, zato so bile v njej težnje po samostojnosti tudi najmočnejše. Feldmaršal knez VVindischgraetz je leta 1849 sicer zadušil vstajo v Pragi, vendar so Čehi kljub temu bolj in bolj terjali svoje pravice. Večdesetletnemu boju čeških politikov je končno prišla na pomoč prva svetovna vojna. Z njenim izbruhom je mnogo čeških politikov, med njimi tudi Masaryk, emigriralo v tujino in od tam Čehe pozivalo, naj se uprejo oblastem in vojni. Posledica tega je bila, da je mnogo čeških vojakov na fronti dezertiralo, veliko pa se jih je tudi pridružilo prostovoljnim češkim enotam, ki so se poslej na strani antantnih sil bojevali proti avstro-ogrski monarhiji. Po štiriletni vojni so oktobra 1918 v Pragi razglasili Češkoslovaško republiko. Masaryk, ki se je kot toliko drugih čeških politikov vrnil iz emigracije, je postal prvi predsednik novonastale države. Zaradi svoje gospodarske razvitosti je postala ena najmočnejših evropskih industrijskih držav, imela pa je tudi eno najvišjih stopenj demokracije v tedanji Evropi. Zato so vse sosede pohlepno opazovale njeno ozemlje in čakale na priložnost, da si odtrgajo kak kos, predvsem ker so v novi državi živele močne nemške, madžarske, poljske in ruske manjšine. Še pred izbruhom druge svetovne vojne so Nemci odtrgali ozemlja z nemškim prebivalstvom in iz ostanka Češke naredili protektorat, iz Slovaške pa šibko lutkovno državo. Svoj kos ozemlja sta si odtrgali tudi Madžarska in Poljska. Po vojni je bila država znova obnovljena, vrnjena so ji bila odtrgana ozemlja, morala pa je novemu »velikemu bratu« Sovjetski zvezi odstopiti Podkarpatsko Rusijo, torej svoj z Rusi poseljeni del ozemlja.
Ko se je Masaryk kot novi predsednik države vrnil v Prago, ga je med prvimi začelo oblegati mnogo krojačev, ki so hoteli postati »dvorni dobavitelji.« Masaryk jim je odgovoril:
»Zaman se trudite, gospodje. Meni bo še naprej delal obleke tisti krojač, ki mi jih je pred vojno delal na up.«
V tem tednu so bili rojeni še italijanski umetnik Michelangelo Buonarroti, slovenski književnik Josip Stritar, poljski pisatelj Stanislaw Jerzy Lee, slovenski slikar Jožef Petkovšek, angleški astronom John Frederich Herschel, nemški fizik in kemik Otto Hahn, italijanski pomorščak Amerigo Vespucci, francoski revolucionar grof Honore de Mirabeau, ruski kozmonavt Jurij A. Gagarin, italijanski pesnik Torguato Tasso, italijanski književnik in politik Gabriele d’Annunzio, turški državnik Kemal Ataturk (Mustafa Kemal paša) in angleški politik Harold VVilson.
Humoreska
Pa smo dočakali
■•Pa smo dočakali!« je glasno oznanil tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte in jezno odpihnil peno z vrčka piva, iz katerega je odpil dolg požirek.
-	Kaj smo dočakali? A sneg? smo povprašali.
»Ma, kakšen sneg...« Tovariš Neposredni ni mogel hitro odgovoriti, kajti spet je nagnil in pil.
-	Kaj pa potem, ameriško humanitarno pomoč iz letal nad Bosno in Hercegovino?
«Ma, kakšno letalsko pomoč. Koga pa to zanima? Saj veste, kaj se bo zgodilo. V Bosni se bodo klali naprej, pa če humanitarna pomoč prihaja ali ne.«
-	Kaj pa, če Srbi zrušijo kakšno ameriško letalo?
»Potem pač ne bodo letali več. V vsakem primeru bo gor plačala raja. Tako kot pri nas.«
-	In kakšno zvezo ima to z nami?
»Saj sem že prej hotel povedati, da smo dočakali.«
-	No, zaboga, kaj smo dočakali. Ali to, da je Kučana sprejel papež?
»Spet sprašujete neumnosti. To je bilo pričakovati, saj je bilo napovedano.«
-	Ampak malo je manjkalo, da papež Kučana ni sprejel v katoliško vero, a ne?
»Pa kako, saj je komajda prestopil med protestante, a zdaj bo pa spet prestopil med katoličane.«
-	Zakaj pa ne, saj je prenovitelj. Ti prestopajo iz partije do Združene liste, kamor hočeš.
»Ma, ajde, pa saj vendar veste, da je Kučan že zdavnaj vrnil knjižico, mislim partijsko. No, in takrat je po hitrem postopku stopil med protestante.«
-	Ampak kaj ste prej hoteli reči, da smo dočakali?
vJa inflacijo vendar!«
-	To ste rekli tako, kot da bi si jo prav želeli?
»Saj ni dvakrat reči, da si ljudje to želijo.«
-	Ampak prej ste rekli, da bo gor plačala raja...
Saj je že. Zamrznili so ji plače.«
-	Pa normalen človek bi si ne mogel želeti, da mu zmrznejo plačo, potem pa sprožijo inflacijo...
»Normalen ne, naš volivec pa.«
-	Kako to mislite, naš volivec?
»Kar spomnite se, katera stranka je dobila največ glasov na volitvah.«
-	Ja liberalni demokrati, a kakšno zvezo ima to?
»Ima, ima. Oni so za jugo model, imajo pa največ besede v vladi.«
-	In kaj je bistvo jugo modela?
»Zamrznjene plače in inflacija. Kar ozrite se proti jugu, dragec. Povsod ista sevdalinka.«	Bogo Sajovic
: I
Z vstopom v vladajočo koalicijo se je zapisal hudiču!
AVTOR:
BORUT
LEVEC
AMERIŠKA
PEVKA
ZABAVNE
GLASBE
PREDSEDNIK BIH
'ELOVADB
ŠROT
PRISTAŠ
ARMUE
PRIPRAVIL
SALOMONOV
UGANKAR
MESTO V "BENI,
LORENI,
FRANCLJA
TUNIZIJSKI
POLITIK
(MONGO]
MESTO NA "IZAH-
MADL SKEM ZNANO PO VINU
INI
ŠAt
ID US« HOVS« VELEMOJSTER
OTOŠKA
ORZA/A
V SREDOZEMLJU
ČEŠKI
SKLADATELJ
tANTgNINI
FRANCOSKI
FILMSKI
IGRALEC
FRANCOSKI
SKLADATELJ
e1
IVANOVIČ
ZAJEČAR
NAUK O MORSKI PLOVBI
xz
DELAVSKA
ENOTNOST
MESTO V JUŽNI ANGLIJI
RIMSKI
MUZEJ
OTROŠKO
VOZILO
JEZERO NA IIH
F1UPIN
OTOČJU
TUAMOTU
VRSTA
APERITIVA
ODDELEK
JURE
HANS
RUUD
JEKLARSKO MESTO V BELGUI
NAJBOLJŠA
ZVRST
*
DROBNIČ
TROPSKA
OVIJALKA
MESTO OB KASPIJSKEk MORJU
FRANCOSKA IGRALKA KARI NA
INDUSK1 Tnc.ovAiFri GAMSJI ZDEb?EYALEC
ŽLAHTNI
PLIN
ZAČETEK
AZBUKE
ŽENSKA. KI IŠČE
LE
go;
.ETNI
"iZDNI
POSEK
ANGLEŠKI
PESNIK
[JOHNj
ZGODOVINAI
KMEČKA
SLUŽKINJA
OBUKA
IASTUNSK
STEBLA
REKA V IEVERNEM KAVKAZU
NAGON.
STRASf
VRELA
VODA
KRAJ PRI DOMŽALAH
GLASBENI ZNAKZA ZNIŽANJE
ČEŠKI
REŽISER
(RUDOLF)
BALKON
ITALIJANSKI
NOGOMETAŠ
Da
DREVESA
RIMSKA
ŠTIRI
SIMONA
NOVAK
SLOVENSKI
IGRALEC
(MARKO)
IRSKI
RINJEVE
RUSKI
ASTRONAVT
(GERMAN)
AMERIŠKI
IGRALEC
(ROBERT
DE)
PISATELJ
SaiŠKAR
VRV.
KONOP
ITALIJANSKI
ISATaJ
(ITALO)
DRŽAVA V SEVERNI AFRIKI
TOLSTI
TREBUH
SKUPINA ČEBELV LETU
NAGRADNA
KRIŽANKA
KARa
ERBEN
RADIJ
VZPENJAVA
RASTLINA
IME
ČRKE
DELAVSKA
SKUPNOST
HRVATSK1
NAMIZNO-
TENISKI
IGRALEC
(ZORAN)
NASKALNA RASTUNA
EDINI
SIN

OZNM«
neznanca
IGRA
Nagradna križanka št. 10
Rešeno križanko nam pošljite do 16. marca 1993 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 10.
Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev.
Rešitev nagradne križanke št. 8
MORNARICA, ATENTATOR, KOL, IZOLA, RIKLI, ALEKSANDER,
BAJT, INA, ERNA, MALAVI, OPANKA, MALINES, PERIOHA, ASk NARA, RN, ZNANOST, ATA, OMIKA, KOMAR, VEZ, MSTA, CARINA ILIRI, AJVAR, STA, ČILOST, ERNESTO, IK, UTRINEK, ARNO, LOME, SVEČA, MAIN, ONAN, TACAR, OLJE Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 10
1.	Marija Smole, Podgorska 2, 61330 Kočevje
2.	Tomaž Seleš, Levec 37A, 63301 Petrovče
3.	Sara Špan, Kvedrova 31, 68290 Sevnica Nagrade bomo poslali po pošti
Križanko pripravil:
salomonov
UGANKAR
U>