Novice Nesrerpt Hlapec umrl zaradi poškodb. Jožefu Kodru, 36 letnemu hlapcu iz Marije Snežne ob severni meji, je šel težko natovorjen voz preko telesa. Hudo poškodovanega so oddali v mariborsko bolnišnico, kier je umrl zaradi smrtnih poškodb dne 24. septembra. Nesreča vinogrs^lniškega čuva.ja. 25IetDi vinogradniški čuvaj Ivan Muser, ki je bil zarx>slen pri posestniku Štkltovcu v Košakih pri Mariboru, ie stražil vinograd * nabito lovsko puško. Oddal je strel, pri tem pa se mu je razletela puška in mu odtrgala palec na levi roki ter mu razmesa- rila dlaD. Zdravi se v mariborski bolnišnici. Žrtev neprevidnosti pri snaženju Iovske puške. S strelom v bok desne noge je bil oddan v ptujsko bobiišnico 18 letni posestnikov sin Alojz Horvat iz Krčevine pri Ptuju. Pri prevzerau v bolnišnico je izpovedal, da je snažil njegov oče lovsko puško, katera se je naenkrat sprožila in ga je strel nevarno zadel. Dva ponesrečenca oddana v celjsko bolnirnico. Na Donački gori pri Rogatcu je padel pri nakladanju drv z vagona 25 letni drvar Štefan Čanžek in se je hudo poškodoval na glavi. — V Bočni pri Gorn.iem gradu je padel hlod na desno nogo 291et- nemu delavcu Gregorju ^Cropušek in mu jo je zlomil pod kolenom. Poškodovana se zdravita v celjski bolnišnici. Hudfa poškodba pri gradnji hiše. V pe- tek, 23. septeinbra, je padel pri gradnji hiše na Polzeli 5 m globoko 27 letni mali posestnik Alojz Strašek s Polzele. Pri padcu si je zlomil več reber iia levl strani in je bil oddan v celjsko bclnišnico. Smrtna nesreča delavca pri skoku na vozeči vlak. Lojze Drobež, 20 letni železniški delavec iz Vemeka pri Litiji, je bil zaposlen s skupino delavstva pri popravljanju železniške proge blizu Litije. Dne 24. septembra je hotel ujeti ob šestih zjutraj vlab na postaii Kresnice. Ko ga je zjutraj bro dar prepeljal čez Savo, je jutranji vlak ža zavozil s postaje Kr^nice. Lojze je z vso naglico skočil na. drveči vlak, da bi ne prišel prepozno na delo. Ko se je pognal na stopnico vagona, je zgubil ravnotežje in se je zakotalil po stopnicah naravnost pod vlak. Mladega Drobeža so našli pozneje očividci grozne nesreče nezavestnega, vsega krvavega in z utrto lobanjo. Prenesli so ga v postajno pisarno v Kresnicah, kjer je kraalu umrl. Razne požame nesreče. Na Spodnji Velki pri Majiji Snežni je uničil nočni požar do tal hlev in prešo posestnika Janeza Graha. Ker se je pojavil ogenj ob dveh v noči, je zgorelo s hlevom vred par volov, dve kravi in dve telici, voz, slamoreznica, plug ter razno drugo poliedelsko orodje. Komaj sta se rešila strašne smrti oba domača sina, katera sta spala na hlevu in sta se prebudila v zadn.iem trenutku ter utekla že skozi ogenj. V nevarnosti so bile tudi sosednje hiše zaradi močnega vetra. Vzrok požarne nesreče je neznan. Pomilovanja vredni in pomoči potrebni pogorelec je bil le delno zavarovan. — V Ledineku pri Sv. Ani v Slov. goricah je zgorela sušilnica za lan in sadje posestnika Alojza Škerget. Kot požigalec je bil prijet 83 letni občinsM revež Anton Kocbek, kateri je priznal zločin, s katerim se je hotel maščevati nad gospodinjo, katera bi ga naj bila meseca julija nekaj pokarala. Kocbek je bil šele pred kratkim izpuščen iz ječe, v kateri je prebil šest mesecev zaradi požigT. — V vasi Tunjiška mlaka na Goreniskem je vpepelil ogenj domačijo posestniku Janezu Kosirniku, po dcn-ače Sitarju. S hišo vred je zgorelo tudi 70.000 din, katere so si marljivi doir.ači fantje prihranili s trdim delom in so jah imeli na žalost shraiijene doma. Zavarovalnina znaša 20.000 din. Uboga Kosirnikova družina si je rešila samo golo življenje, ker je bila ob easu požara na polju. — V I^egnu pri Slovenjgradcu je 21. septembra ob osmih zjutraj izbruhnil ogenj v gospodarskem poelopju poseetnika Ferda Matavža. Poslopje je bilo napolnjeno s senom in z jesenskimi pridelki. Domači in sosedje so oteli živino in so ogenj ome.iili. Škoda je krita z zavarovaJnino. — Na Betnavski cesti pri Mariboru je zgorela na nekdanjem Rosenbergovem posestvu kopa sena, katera je bila last pekovskega mojstra Fciertaga. Na pomoč poklicani gasilci so ogenj kmalu. pogasili. — V Vitanji vasi v žuwiiji Vitarn"e je uničil ogeni domačijo tovarnarju Ivanu Hofbauer. Zgorela so vsa poelopja razen malega mlma. Rešili so pravočasno živino, svinje ter nekaj orodja. škoda zna-1 ša 100.000 din in je delno krita. z zavarovalnino. — Med vožnjo se .ie^pri Viču v Ljubljani vnel vagon hmelja, kateri je prišel iz Novega Sada in je bil namenjen v Trst. Vkljub gašenju je uničii ogenj polovico vagona in gre škoda v težke tisoče.; Ogenj je gotovo povzročila iskra iz loko-1 Imotive, ker ni bil dovolj previdno naložen. ] Razne novice Narodnega tabora v Prevaljah zaradi odloka o prepovedi shodov, sprevodov in zbiranja to nedeljo ni bilo. Na 18 gimnazijah v Sloveniji je letos 12.771 učencev in učenk. V Mariboru je na klasični gimnaziji 858, na realni gimnaziji 852 in na nepopolni realni gimnaziji 561; na realni gimnaziji v Celju 1257, v Ptuju 491, v Murski Soboti 507 učencev in učenk. Najmočnejši zavod je 3. realna gimnazija v Ljubljani s 1528 učenci. Na 1. realni v Ljubljani je 1451, na 2. realni gimnaziji 1106 in na klasični 1171 učencev in učenk. Rerlna gimnazija v Kočevju ima komaj 215 učencev in je najslabše obiskani zavod v Sloveniji. Spominska, svečanost v žalcu. Ob 100 letnici rojstva očeta slovenskega hmeljarstva pokojnega Janeza Hausenbichlerja, veleposestnika in župana v žalcu, se bo vršila v nedeljo, 2. oktobra, ob treh popoldne pred hišo Hausenbichler (sedaj Lorber) apominska svečanost, pri kateri bo slavnostni govornik orisal življenje in delovanje pokojnega Janeza Hausenbichlerja, kateremu bo odkrit relief in spominska plošča na njegovem bivšem domu. Posebna deputacija se bo ob tej priliki poklonila na grobu pokojnega Hausenbichlerja ter položila na gomilo venec. Spominska razstava v žalcu. Ob priliki spominske svečanosti v počastitev pokojnega Janeza Hausenbiohlerja se bo otvorila 2. oktobra ob osmih zjutraj v hiši št. 6 v žalcu apominska razstava, kjer bodo zbrane slike in fotografije s primernimi opisi v spomin na 70 letnico I. slovenskega tabora v žalcu 6. septembra 1868, nadalje fotografije z ftpisi v spomdn na II. slovenski tabor v žalcu dne 17. marca 1918. akuplna fotografij, članov narodnega sveta v žalcu ob prevratu, kakor tudi spominki v zvezi z življenjem in delovanjem pokojnega Janeza Hausenbichlerja. Razstava bo odprta za odrastle v nedeljo, 2. oktobra, od 8 do 12 in od 13 do 18. Poučna bo razstava zlasti za našo šolsko mladino, ki si jo naj ogleda v ponedeljek, 3. oktobra Cez dan. PriparoCamo tudi drugim okoliškim šolam ogled razstave na ta dan, ko bo pa nudila zanimivo gradivo iz krajevne zgodovine. Obrtniški tečaji. V obrtnoipospeševalnem referatu na okrajnem načelstvu se sprejemajo prijave za knjigovodski, mizarskl, risarski in za računski tečaj. Mesarski strokovni tečaj. Mariborska poslovalnica zborni<5nega obrtnppospeševalnega zavoda priredii atrokovni tečaj za mesarske in klobasičarske pomočnike iz mesta in okolice. Tečaj bo trajal najmanj 12 ur in bo predaval preizkušen strokovnjak v takem času, ko j« udeležba vsem omogočena. Prijaviti se je; v dftpoldnevnih urah v obrtnozadružnem nadzorništvu na okrajnem načelstvu, kjer se zvedo tudi nadaljnja pojasnila. ZAKš V Haloze. Vsi člani mariborske podružnice ZAKŠ se zberejo dne 2. oktobra ob pol šestih zjutraj na glavni poataji v Mariboru. Tovariši ob progi naj vstopijo med potjo. Na Hajdini čakamo tovariše iz Ormoža in L.jutomera do sedtnih. JDot Leskovca se peljemo z avtom, od tam pa peS V Podlehnik, kjer bomo imeli sv. mašo. Po sv. ma5i si bomo ogledali posestvo Spodnještajerske posojilnice, nato pojdemo k Sv. Trojici, Sv. Duhu in k Sv. Juriju v Halozah. Vrnili se bomo če* X>ohravo, kjer nas bo čakal avto, ki nas bo popeljal v Ptuj. Vrnemo se z vlakom, ki vozi ob devetih v Maribor. Celotni denarni stroški za vlak in avto znašajo 25 din, nekaj hrane pa Jiaj vzame vsak s seboj. Tovariši, ki so se prijavili, ne dobe nobenega obvestiila več. Tudi neprijavljeni posamea' ni tovariši se nam lahko pridružijo. Prelepo potovanje v sončno Dalmacijo iz Ljub- Ijane preko Novega mesta, Gorjancev, Metlik«, Karlovca do slovečih Plitvičkih jezer, skozi Bosno k čudodelni Goapej sinjski in k Materi božji zdravja v Split; z ladjo na prekrasni otok Hvar. Na novo mašo v Tkon. V Trogir, šibenik, Skradin; preko ponosnega Velebita v Senj, Crikvenico; preko Delnic in Kočevja v Ljubljano. Kdor hoče doživeti mnogo zanimivostl ln videti zname- nite kraje ob morju, ne bo zamudil ugodne prilike od 12. do 18. oktobra. Cena 450 din. Priglasite se po dopisnicl za brezplačna navodila »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. 1422 Kmetski stan do jožefinsklh reform je nasJov ¦knjižici, ki jo je spisal Jos. Mravljak. Vsakomur, ki se zanima za zgadovLno slovenskih kmetov v prejšnjih stoletjih, knjižico taplo priporočamo. Posebno dobrodošla pa bo učiteljstvu in šolam, iki jim je knjižica v prvi vrsti namenjena. Cena knjižtee je 8 din. Udje Družbe sv. Mohorja jo dobe za 6 din, če jo naročijo naravnost pri Družbi sv. Mohorja v Celju. 1456 Gospodinjam in dekletom, ki se pripravljajo na gospodiivjstvo, je namenjena knjiga Kuharica v kmeeki, delavski in preprosti meščanski hiši, ki jo je spisala Marija Remec. Knjiga obsega 255 strani in vsebuje 965 preizkušenih receptov za pripravljanje preproste, pa okusne in izdatne tiomače hrane. Krvfiga je sestavljena zelo pregledno, navodila pa so pisana lahko umljivo, tako da jih vsaka preprosta gospodinja povsem lazume. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah in stane broširan izvod 28 din, vezan pa 40 din. Udje Družbe sv. Mohorja dobijo broširano knjigo za 21 dsn, vezano pa za 30 din, če jo naročijo naravnost pri Dražbi sv. Mohorja v Celju. 1456 Zakonskni ženam in možcm, materam in očctom, nevestam in ženinom pa je nainenjena knjiga Milice Grafenauerjeve »Iz duhovnega življenja tiružine«. Knjiga je razdeljena na trl dele. Prvi govori o zakonu, o zakonski ljubezni, o zaikramentu, o beli kugi, o dostojanstvu zakona. Drugi del razmotriva o vzgoji k čistosti v zakonu in izven njega. Tretji del pa o rasti v duhovncst Knjiga je najbdjša priprava za zakon. BroSirana stane 28 din, vezana pa 40 din. Udje Mohorjeve družbe tfobe broširan izvod za 21 din, "vezan za 30 din, če naročijo knjigo naravnoet pri Družbi sv. Mohorja v Celju. 1456 Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, ¦je najmoderneje urejen zlasti za operacije. DnevBa oskrba I. razreda Din 120, n. razreda Din 80. Vodja specialist za kirurgijo dr. Černič. 964 Nazadovanje goveje živine v Rusiji. »Nojvoe SIovo« v Berlinu poroča o številu živine v sovjetski Rusiji. Konj sedaj ni poloIvico toliko, kot jih je bilo leta 1928. Gojveje živine je tri četrtine od tega, kar je je bilo leta 1928. Ovac je 46% števila, kot jih jje bilo leta 1928, le svinjereja je dosegla psto število giav kot pred desetimi leti. Tako nazaduje živalstvo vseh vrst v soivjetski Rusiji. Obžalovanja vvedni slučaji Sleparski brivec zaprt. Sodišeu v Mariboru je bil zadnje dni izročen Vladimir Sever, brivski mojster iz Studencev pri Mariboru. Sevru je posodil Jurij Ravnjak iz mariborske okolice 12.000 din za nakup dragega aparata za ženske lase, po katerega se je odpeljal brivec v Italijo. Ravnjak pa je čez nekaj dni dobil sporočilo, da Sever ni kupil aparata, temveč da samo pijančuje in zapravlja denar. Ovadil ga je zaradi tega oblastem. Ko se je Sever zdaj vrnil nazaj v državo, so ga orožniki v Planini aretirali. Našli so pri njem še 3000 din. Obenem je prišla proti Severju še druga prijava, in sicer od trgovca Ivana Magdalenca, pri katerem je kupil kolo za 1650 din na obroke. Plačal je prvi obrok v znesku 100 din, potem pa je kolo takoj zastavil nekemu gostilničarju za 300 din. Ta je kolo prodal zopet naprej za 600 din. Krvavo kožuhanje. Pri pekovskem mojstru Pečovniku na Košakih pri Mariboru zaposleni raznašalci kruha 17 letni Franc Zemljič, 24 letni Franc Vogrin in 22 letni Maks Zadravec so se podali na večer v Vukovski dol pri Jarenini na kožuhanje koruze. Ko so bili gotovi z delom, je začelo na podu običajno rajanje. Kmalu po polnoči sta opazila Vogrin ter Zemljič, da je Zadravec naenkrat zginil. Ker ga Ie ni bilo na spregled, sta šla pogledat za tovarišem. Komaj sta stopila na prosto, so ju napadli neznanci iz teme z noži ter krepeli. Vogrina so pobili z udarci po glavi, Zemljiču pa je eden prerezal vrat, da je čez par minut izkrvavel. Divjaki so še planili po na tleh ležečem Vogrinu in $o mu prizadjali kakih 20 zabodljajev z noži. Šele tedaj, ko so priskočili napadenemu domači na pomoč, so se napadalci razkropili ter zginili v noč. Iz Maribora poklicani reševalci so prepeljali smrtno nevarno ranjenega Vogrina v bolnišnico, Zemljič pa je bil prenešen v mrtvašnico, kjer je bilo izvršeno sodno raztelesenje. Vsa dobra ter mirna šentjakobska župnija se zgraža nad ponočnjaško podivjanostjo. Za 2000 din jabolk so pokradli. V Spod. Dupleku pri Mariboru so našli orožniki pri neM posestnici večjo zalogo pokradenih jaboik. Zasliševanja so dognala, da je tatvino sadja izvršila posebna tatinska družba, ki je pokradla jabolka po bližnjih' sadonosnikih in jih nato spravila na podstrešje posestnice. Našli so nad 700 kg jabolk v vrednosti preko 2000 din. Zapor ga ni poboljšal, ampak posIabsaJ. 32 letni Franc Trglačnik iz Oglenšaka pri Zg. Polskavi je odsedel te dni zaradi pretepa prisojeno štirimesečno kazen. Komaj se je vrnil domov, je navalil na 56 letnega očeta, kateri je zbežal pred nasilnežem in se je obranil sina s tem, da je oddal nanj tri strele, od katerih je eden zadel. Orožniki so aretirali očeta in sina. Oče je priznal dejanje in izpovedal, da je streljal na sina zaradi tega, ker mu je ta grozil, da ga bo ubil. Tatinska dirznost. Neznanec je ukradd iz cerkve na starem vojaškem pokopaKšču v Strnišču v župniji Sv. Lovrenc na Dravskem polju 2500 din vreden zvon. Hudo poškodovan od neznancev. V Ljubečni pri Celju so napadli v noči neznanci 27 letnega sodarja Ivana Jazbeca iz Gaberja in so ga tako obdelali s krepeli, da so ga oddali v celjsko bolnišnico s prebito lobanjo. Vlomilca so prepodili. V noči na 22, september se je splazil v gostilniške prostore kolodvorske restavracije v Žalcu neznan vlomilec, kateri je že bil na delu, a so ga domači še pravočasno prepodili. Vlomilec je pustil vlomiisko orodje ter zbežal. Vk>milsko orodje je bilo dan poprej ukradeno nekemu celjskemn mizarj'!. Vlomilci trikrat na deln v eni noči. V Laškem je bil izvršen v eni noči trojni vlom. Najprej so vdrli lopovi v gostilno in trgovino Emilije Rozinove. Odnesli so raznih predmetov za 3500 din. V isti noči so obiskali mizarsko delavnico Petra Hrastelja, kateremu so pokradli precej orodja. Nato so se vtihotapili v kopališko klet Radio-Therma, iz katere so pofulili več steklenic dobrega vina ter šampanjca. Z odsedenjem kazni skušal zabrisati nov zločin. V Topolščici je bilo vlomljeno v stanovanje posestnika Mihe Škrube. Vlomilec je odnesel raznih predmetov za 7600 din. Ukradel je pet moških oblek, blago za obleko, veliko perila, tri pare čevljev, dva klobuka, dve žepni uri, 25 srebrnih avstrijskih kron, 10 kg prekajenega mesa in 5 kg inasti. S pomočjo železnega sekača je vlomilec s silo odprl vrata ter vdrl v hišo, potem pa je zopet neopaženo odšel s plenom. Kakih 600 korakov od Skrubove hiše se je vlomilec v gozdu preoblekel. Pustil je svojo staro obleko in raztrgane čevlje ter se oblekel v pražnjo obleko, ki jo je ukradel. Tam je tudi pustil dvocevno lovsko puško, s katero se je oborožil pred svojim viomilskim pohodom. Puško je tudi najbrž kie ukradel. Poizvedbe so dognale, da je izvršil vlom 27 letni pleskarski pomočnik Štefan Verle iz Kranja. Da bi zabrisal sled za vlomno tatvino, se je podal odsedet petmesečno zaporno kazen, katera mu je bila prisojena zaradi neke tatvine v Cdju. Verle je skoraj z vsem pri Skrubi ukradenim plenom prišel v zapor ter je Skrubovo obleko in perilo v ječi razprodal zaprtim sotovarišem. Sleparski letoviščar in tat. V hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru je bival, jedcl ter pil lepo oblečen gospod kot letoviščar tri tedne. Nekega jutra pa je zginil brez slovesa in poravnave 1300 din za stan m prehrano. Ob odhodu je odnesel dvema Hrvatieama raznih predmetov za 1100 dinarjev. Tatvino so naznanili orožnikom, kateri so izsledili ukradeni fotografski aparat in daljnogled pri nekem kmetu, kateri je povedal, da ju je kupil v Žirovnici od nobel gospoda. Sleparski letoviščar in tat se je zglasil pod imenom Zvonko Junaševič. Policija je ugotovila, da je njegovo pravo ime Štefan Matič, rojen leta 1921 v Kovačevcu pri Novi Gradiški na Hrvaškem. Po poklicu je delavec brez stalnega bivališča, ki je bil že večkrat zasledovan od oblasti in kaznovan. Z orožjem pregnani nočni tatovi. V Čatežu so se spravili nočni vlomilci in tatovi nad župnišče. Najprej so v pritličju strgali z okna železno mrežo in skozi vinsko klet prišli še v druge spodnje prostore. V kleti so popili nekoliko vina, vzeli tri hlebe kruha in še nekaj drugih reči. Nato pa so skušali priti po stopnicah v prvo nadstropje. Ker pa je bila pisarna znotraj zaklenjena, jim to ni bilo mogoče. Zato so pristavili od zunaj dolgo lestev k oknu pisarne, na katerem so strli šipo in okno odprli. Žvenket razbite šipe pa je prebudil kuharico, ki je spala v sobi poleg pisarne. Brž je poklicala na pomoč župnikovega nečaka in gospoda župnika, na kar so z orožjem prepodili tatove. V pisarni poleg okna stoji jeklena blagajna, v kateri je shranjen denar in druge vrednostne listine, last cerkve in hranilnice. Po dveh mesecih pojasnjen roparski napad. Oba tolovaja pod ključem. Na Šmartinski cesti v Ljubljani se je zglasil na večer 26. julija v Šventnerjevi gostilni krošnjar Nikola Makar iz Boslovič pri Metliki. Ko se je navečerjal, je vprašal za prenočišče. Ker mu je krčmar odgovoril, da nima prostora, se je podal dalje. Komaj je bil na cesti, sta se mu pridružila neznanca, katera sta prej poslušala njegov razgovor z gostilničarjem od sosednje mize. Ponudila sta se mu, da ga spremita do druge krčme, kjer bo dobil prenočišče. Ka- kor hitro se je tujcema krošnjar pridružil, sta navalila nanj, ga pobila na tla, mu zamašila z robcem usta ter sta mu oropala 5700 din, odvzela sta mu še dva kosa manufakturnega felaga in zginila v noč. Makar si je čez nekaj časa toliko opomogel, da je opisal roparski napad stražniku in podal natančen opis tolovajev. Pred dobrim mesecem so prijeli v mariborski okolici nekega Maksa Koglerja. Priznal je roparski napad na Makarja v družbi Ivana Bakšeta. Zadnje dni so opozorili v neki krčmi v Trebnjem na Dolenjskem ljudje orožnike na mlajšega potepuha, kateri je popival v družbi ženske. Orožniki so aretira& postopača, v katerem so prepozn&li iskanega Ivana Bakšeta iz Šmalčje vasi pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Orožniki so privsdli Bakšeta v Ljubljano, kjer upajo, da bo izpovedal še marsikaj, kar je bilo doslej prikrito. Ljubljanska policija prijela zloglasnega tata z Gorenjske. Ljubljanski policiji je padel v roke Ludovik Kolman, zloglasni tat z Gorenjske. Pri zasliševanju so ugotovili, da je Kolman v družbi Bosanca Hojdenič Čamila sredi turistovske poti med Bormesom in Sv. Katarino odvzel g. dr. Ivanu Knificu, profesorju na škofijskem zavodu v Št. Vidu nad Ljubljano, srebrno uro z verižico in nad 80 din drobiža. Po aretaciji so dobiii pri Kolmanu ukradeno uro in je tudi priznal tolovajski napad na g. profesorja. Ako bi se bil g. profesor branil, sta imela roparja za ta primer s seboj v aktovki dolg kuhinjski nož. Tolovajski napad po amerikanskem načinu. Peter Modic, posestnik v Vel. Blokah, se je vračal popoldne z Rakeka na vozu s parom volov proti domu. Ko je zavil v gozd Strmec med Grahovijn in Blokami, ga je prehitel kolesar za kakih 100 metrov, na kar se je skril v grmovje ob cesti. Ko je prišel Modic mimo zasede, je planil neznani tolovaj nanj, mu iztrgal listnico s 320 din, skočil na kolo in odbrzel neznano kam. Izpred sodišča Na 12 let obsojen slepar in ubijalec. Čitateljem je še gotovo v žavem spominu, kako se je priklatil v Veliko Širje nad Zidanim mostom 12. julija potepuh, kateri je sleparil ljudi po deželi s tem, da jim je lagal, da zna delati denar. S to goljufijo je premotil omenjenega dne širjanskega posestnika Franca Zajca, kateri mu je dal dva bankovca po 500 din kot vzorca za potvorbe. Slepar je pretental Zajca, da mora dati denar v stiskalnico, kjer mora ostati šest ur. Ko so šli Zajčevi k nočnemu počitku, je klatež vzel iz stiskalnice denar ter zginil v noč. Na prigovarjanje žene je Zajc zasumil prevaro in je šel v noči pogledat v kočo, katero je odkažal ponarejevalcu v prenočišče. Bajta je bila že prazna in opeharjeni posestnik jo je ubral za lopovom, katerega je dohitel, a ga je ta smrtno zabodel. Ubijalca so izsledili v osebi 43 letnega Rudolf a Černevšeka iz Nove Štifte pri Gornjem gradu, ki se je klatil s cirkusi po vsej Evropi in je dober znanec ječ. Pri obravnavi dne 22. septembra v Celju je priznal, da je po izgonu iz Avstrije (rojen je bil v Judenburgu) lansko leto v Sloveniji ogoljufal razne osebe za 2600 din in da je tudi smrtno zabodel zasledujočega Zajca. Černevšek je bil obsojen na 12 let robije.